Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
>
Leto VII.- Štev. 43
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-71 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnin*: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice žtev. 9-18127
Trst - Gorica 30. oktobra 1953
Izhaja vsak petek
na težki preizkušnji
Protijugoslovanske demonsitfmcije 21. oktobra v Rimu so bile celo za mnoge Italijane neprijetna in mučna poulična inscenacija, tujci pa so jih enodušno obsodili; to tudi tisti, ki so vse prej kot naklonjeni Titovemu režimu. Demonstracij nisa uprizorili visokošolci, pač pa srednješolska mladina, ki so jo vodili fašisti v — črnih srajcah. Tudi nepristranskemu opazovalcu ni bilo težko uganiti, da so stali za do pičice organizirano demonstracijo ljudje, ki so zapustili šolske klopi še v času vladanja Benita Mussolinija.
Metodično izbrana gesla so bila strogo usmerjena v osnovno zapoved:	»Ostro proti Titu, ničesar
proti zahodnim silam!« Soglasnost policije z demonstranti' je bila tako očitna, da jo je priznal celo sam italijanski tisk (»Giustizia«), Hidranti so prišli v akcijo le kot potreben odrski rekvizit, voda pa ni zmočila niti ene same črne srajce.
Skrbna povezanost ini sinhronizacija organizatorjev z ulico je zajela tudi določen tisk. Ta je, n. pr. desničarski »Giornale d’Italia«, priobčil poročilo o manifestacijah še predno so se te dejansko pričele.
V kasnejših izdajah je ta list svoja poročila poskušal popravljati in jih uskladiti z dejanskim potekom, ki ni bil povsem tak, kakor so določali vnaprej pripravljeni načrti.
Zastopniki tujega tiska, ameriški, angleški, švicarski in francoski dopisniki, s katerimi smo prišli ob tej priložnosti v stik, so e-nodušno priznali, da je imela palača Chigi pri teh demonstracij ah veliko besedo. Dopisnik švicarskega dnevnika »Die Tatu, ki je pogostokrat naklonjen italijanskim težnjam, se v izdaji od 25. oktobra u-pravičeno sprašuje, zakaj je vlad"
■dopustila taka plakatna gesla, kot n. pr. »Bersaglieri na Beograd!«. »Hočemo vojno preti Titu!«, »Dalmacija pripada Italiji!« Itd.? Plakati, tako pravi švicarski dopisnik, so tudi za policijo vidno bra-_ *ije in ixfki tfofndhuj^^i vlakati so naravnost očiten poziv nd* kršenje ustavnega ztikona. Italijanska ustava, tako zaključuje dopisnik, obsoja ih prepoveduje vsako vojno dejavnost, ki ne služi o-brambi proti oboroženemu napadu.
Protijugoslovanske demonstracije v Rimu so samo še en dokaz več, da je italijanska demokracija šibko dete, ki g a vsak vetrič požene v fašistični podedovani greh. Vodilni politiki vseh strank so dorasli učenci fašistične politične šole in mussolinijanska oblastnost jim je uodilo ob vsaki živčni prenapetosti. Zadnja izgubljena vojna fašističnih pokolenj ni spametovala; premnogi zdemokratizirani fašisti smatrajo zadnjo izgubljeno vojno :ot neprijetno epizodo, ki se je povsem »slučajno« zaključila s porazom. Zamisel, da bi mogel italijanski. imperializem zopet pritak-rtiti svoj lonček k ognju, ko bodo Nemci revidirali vzhodne meje Nemčije, ni zgolj fantastično sa-njarenje pisatelja Malaparteja, pač pa si ta gesla uti rajo pot v eni <i-li drugi obliki pri vseh pomembnejših strankah in gibanjih današnje Italije. Pretirani in oblastniški nacionalizem fašističnega izvora se razrašča posebno tam, kjer ■naj prikrije ntiraščajoče socialne težave. Kakor nekoč, tako tudi da nes finansira italijanski kapital, ki se je mogočno okrepil z dolarskimi sokovi, fašistično pomladitev in odvzema s tem neofašistom vsako socialno pobudo. Nasprotno si je skrajna levica monopolizirala ne samo celotno socialno borbo v Italiji, pač pa se postavila na čelo vseh italijanskih imperialističnih teženj s priljubljenim klasičnim geslom »sacrO egoismo«. Zasidra na in oživljena fašistična miselnost, krepi in utrjuje na ta način totalitaristična stremljenja desnice in levice ter spravlja v najresnejšo nevarnost tudi zadnje ostanke italijanske demokracije.
V okvir fašistične miselnosti in pretiranih nacionalističnih pobud spada tudi zakonski osnutek, ki naj bi uzakonil upravno stran pr-vzema zaupne uprave STO na področju A. Ta zakonski osnutek jamči zaposlenje tistim tržaškim javnim uslužbencem, ki jih je na mestila ZVU, pod pogojem, da so italijanski državljani To sr pravi, da bodo novi upravi telji, če bi v resnici prevzeli zaupno upravo v svoje roke, pognali na cesto vse tiste, ki so izgubili i talijansko državljanstvo potem, ko jih je fašizem rfagnal preko meje
Mnogi izmed teh pregnancev s-si pridobili italijansko državljan (Konec na 2. strani)
Lugano in tržaško tiprasink
Odgovor Kremlja bo odločilnega pomena za razvoj bodoče svetovne politike, posebno v naporih za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom
Pet tednov je preteklo, da je Sovjetska zveza odgovorila na prvo povabilo na konferenco štirih velesil zaradi ureditve nemškega in avstrijskega vprašanja.
-Svetovna javnost je na kremeljski odgovor čakala z relativnem optimizmom, saj je Kremelj po Stalinovi smrti naravnost novel od navdušenja za mir in v predvolilni borbi v Zahodni Nemčiji prisegal, da bo Nemcem vrnil t-notnost države. Po strahotnem porazu kremeljske diplomacije v Zahodni Nemčiji pa se je sovjetska propagandna dialektika hitro zasukala. Zahodnonemške volitve so zgovorno izpričale, kaj bi se zgodilo v Vzhodni Nemčiji s komunistično lutkovno vlado, če bi se svobodne volitve raztegnile tudi na Vzhodno Nemčijo.
Sovjetski odgovor prvo vabilo zahodnih sil je še očitneje podčrtal, da se je Kremelj — po skrhanem snubljenju za nemško ljubezen — vrnil na linijo trde stvarnosti, take namreč, ki ne izroča i? rok zastavljenih vrednot, ne da bi pri tem izdatno tudi zaslužil. Zahod je predlagal konferenco med Moskvo, Washingtonom, Londonom in Parizom, in sicer o dveh točno postavljenih vprašanjih: zaključek mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Tega vabila Moskva ni mogla gladko odkloniti, potrudila pa se je konferenco in njene naloge povezati s pogoji, ki postavljajo obe vprašanji v komaj dogledne daljave. Predvsem zahteva Kremelj, da bi se konference morala udeležiti tudi komunistična Kitajska .in da bi se morala u-kvarjati s splošnimi vprašanji »zmanjšanja mednarodne napetosti«. Z drugimi besedami z vsemi številnimi trenji, ki obstojajo med Vzhodom in Zahodom v Aziji in Evropi. Prav ta povezanost celote n,udi dijataraatsko j zarj-enemu , opazovalcu ne preveč težko nalogo, da izlušči dejansko težišče kremeljskega odgovora. Stalinovim dedičem je mnogo na tem, da bi izkoristili raznlolikosU mnenj, ki se prav v vprašanju priznanja o-ziroma nepriznanja kitajske komunistične vlade tako pogosto pojav-liajo med izahodnimi velesilami. Kremelj bi hotel Združene države potisniti v kot izsiljevalnega priznanja komunistične Kitajske in s tem odpreti vrata 'tej azijski pri-nrežnici v OZN.
Vprašanje evropske vojske in združenja še vedno tlači francoske vladne kroge, čeprav so v zadnjem času francosiki socialisti bolj naklonjeni evropski vojskj, kakor pa so bili v preteklosti. Da bi Francija tej vojski izdrla najostrejše nemško zobovje, je francoska diplomacija spravila na površje nov načrt nekake prečne osi med Parizom in Moskvo. Državni tajnik v francoskem zunanjem ministrstvu, Maurice Schumann, je sovjetski delegaciji pri OZN, ki ji načeljuje Višinski, predlagal, naj bi Moskva svoja neprijateljstva nasproti evropski obrambni zvezi nadomestila z diplomatskim sodelovanjem, in sicer v smislu medsebojnih jamstev proti vsaki nasilni spremembi obstoječih državnih meji in proti vsakemu poživ-1'jenju .napadalne politike. Z drugimi besedami bi 'se to reklo:	Mi
Francozi bomo morali zlepa ali zgrda pogoltniti evropsko armado nemškimi vojaki in generali vred; vendar pa smo pripravljeni korakati skupaj z Moskvo, če bi ta nova nemška armada v evropski obrambni zvezi ali izven nje poslala premočna in napadalna. Ni izključeno, da bo Moskva to francosko ponudbo izkoristila v svoje namene. Vsekakor dvomimo, da bi mogla taka politika pozava-rovania podkrepiti smotre evropske zveze.
Tudi italijanska zunanja politika sega po sredstvih, ki kažejo, da Stalinove besede na zadnjem kongresu sovjetske komunistične partije o razdvajanju med zahodnimi družabniki niso bile popolnoma neutemeljene. Italijanska izsiljevanja glede tržaškega vprašanja prav gotovo ne utrjujejo evropske zamisli in gredo včasih celo tako daleč, da resno ogražajo mir v tem delu sveta....
Zaradi tega razvoja v Evropi se zaskrbljenosti Eisenhowerja in .njegovega pomočnika Foster Dullesa gotovo niso zmanjšala. Sovjetska atomska oboroževanja so v ameriški javnosti vzbudila tako pozornost, da se pojavljajo povsod čim
glasnejši klici po boijši opramoi ^mei ,SKih združenih držav proti ■sovjetskim atomskim bombam. Zato je tudi lahko razumljivo, da se trudi VVashington prav zaradi dvomljivega zadržanja Francije in Italije pojačati svoj obrambni sistem na evropski celini z objavo vojaške konvencije s Španijo, kjer so Združene države našle številna letalska in morska oporišča. V tej pogodbi so se sicer izognili besedi aljansa, vendar je jasno, da so za primer vojne vsekakor uredili sodelovanje Španije v političnem in vojaškem pogledu.
Razvojne črte gotovo niso nezanimive: medtem ko Francija išče pozavarovanje proti Nemčiji v Moskvi — in morda po tem vzgledu tudi Italija — se Združene ameriške države tesneje vežejo z Zahodno Nemčijo in sedaj tudi s Španijo, tako da so nezanesljiv;* francoska in italfjanska etapna območja atlantske armade v neke vrste kleščah....
Za časa znanega zasedanja treh, zahodnih ministrov v Londonu so Sovjetsko zvezo ponovno povabili na štiristransko konferenco 9. novembra v Lugano. Razumljivo je, da se svetovno mnenje z začudenjem sprašuje, kakšni so bili razi logi za ta ponovni poizkus, saj je bil odgovor Kremlja na prvo povabilo močno izmikajoč. Po svoji sestavi in tonu je bilo drugo povabilo Zahoda z razliko od prvega izredno široko in je zlasti upoštevalo nemške želje in sugestije.
Nehote se vriva vprašanje, zakaj so zahodne velesile svoje povabilo tako nenadno ponovile. Vplivni angleški politik je dopisni-
ku švicarskega dnevnika »Basler Nachrichten« na postavljeno vprašanje odgovoril tako-le: »Ponovno povabilo zahodnih velesil Moskvi za konferenco štirih v Luganu je treba nujno povezati s tržaškim vprašanjem, posebno z nesrečno odločitvijo Velike Britanije in Združenih držav, da izpraznita področje A STO.« Na pripombo švicarskega dopisnika, da mu povezanost ponovnega povabila SZ in odločitev od 8. oktobra ni razumljiva. je britanski politik odgovoril: »Rusi so že davno blokirali vprašanje avstrijske mirovne pogodbe z izgovorom, da prisotnost zahodnih oboroženih sil v Trstu ograža .neodvisnost Avstrije. Pravi razlog, zakaj so Združene države in Velika Britanija tako nenadoma in bre? pravega vzroka sklenile, da izpraznijo Trst, leži prav v težnji, da bi se pogajanja za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe nadaljevala in po možno sti tudi uspešno zaključila.«
Švicarski dnevnik meni, da je tudi Churchill v spodnji zbornici namignil, da bi bila izpraznitev Tržaškega ozemlja prva stopnja za sestanek štirih na naivišji ravni. Iz tega sledi, da bo odgovor Kremlja odložilnega pomena za razvoj bodoče svetovne politike, posebno v' naporih za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom, verjetno pa je tudi. da bo v tem odgovoru zapopadena tudi rešitev tržaškega vprašanja v duhu mirovne pogodbe z Italijo, saj ni verjetno, da bi Sovjetska zveza v Luganu govorila drugačen jezik, kakor pa ga je uporabila pred Varnostnim svetom.
češkoslovaški praznik
Cehi in Slovaki so v času med prvo in drugo svetovno vojno praznovali vsako leto 28. oktobra, svoj državni praznik samostojnosti. Ko pa so se komunisti polastili oblasti, so ta praznik odpravili ra hkrati določili, da bo za naprej 9. maj, »dan osvoboditve po rdeči vojski«, novi državni praznik.
Toda velika večina Cehov — p£j naj živijo v begunstvu ali pa so izpostavljeni komunističnemu zatiranju doma — vseeno praznuje ta praznik, čeprav ne javno.
Češkoslovaško osvobodilno gibanje med prvo svetovno vojno je bilo vezano predvsem na tri imena: na imena Thomasa G. Masa-ryka, Edvarda Beneša in generala Milana Stefanika. Vsi trije so med vojno v Združenih državah in v evropskih zavezniških' deželah neutrudno pojasnjevali ’ hotenje češkega in slovaškega naroda po neodvisni državi in delovali preko zavezniških vlad in češkoslovaških begunskih organizacij. za osvoboditev svoje domovine. Mnogi Cehi pa so tudi pobegnili iz avatroogr-ske vojske in prestopili v zavezniško vojaško službo.
Gibanje za češkoslovaško neodvisnost je zadobilo posebno velik razmah, ko sta dr. Beneš in general Stefanik ustanovila v Parizu češkoslovaški »Narodni svet«, ki ie navezal stike z zavezniškimi državami in zahteval ustanovitev neodvisne češkoslovaške države.
Ko se je približala zmaga, je bil dr. Masaryk v Združenih državah, dr. Beneš pa v Franciji. 18. oktobra 1918, ko je bilo že gotovo, da se bo Avstro-Ogrska vdala, je podpisal dr. Masaryk iziavo o češkor slovaški samostojnosti. In s pomenljivim poudarkom jo je podpisal v zgodovinski »dvorani samo-
stojnosti« v Filadelfiji. Združene države so še isti dan priznale začasno češkoslovaško vlado. To je bilo deset dni pred nekrvavo revolucijo 28. oktobra v Pragi, s katero je bila dokončno vzpostavljena češkoslovaška država. Zavezniške države so priznale »Narodni svet« v Parizu kot začasno vlado nove neodvisne Češkoslovaške republike.
Dr. Masary.k je zapisal v svoji knjigi, v kateri je opisal boj za samostojno češkoslovaško državo: »Mi, ki snto bili v tujini, smo se trudili, da bi prepričali zaveznika o naši zgodovinski in naravni pravici do samostojnosti. Doma je vladal isti bojeviti duh. Naš boj v tujini bi bil nemogoč, če bi ga narod v splošnem ne bil podpiral vse od začetka in ves čas vojne.«
Gospod Foster Dulles je vsekakor iskren človek. In to mu je treba priznati, da ne glede na posledice, ki bi utegnile nastopiti, drži do svoje besede. On je sicer, kakor je naglasila gospa Clare Luce, poslušal njene pobude. Vendar je pa vso odgovornost za ite pobude velikodušno prevzel nase. Sel je celo za korak dalje: naglasil je namreč, zakaj on eni ali drugi rešiitvi tržaškega vprašanja pripisuje le podrejeno važnosit, kajti Trst je za obrambo Zahoda le manj važna strateška točka.
Ni naša stvar, da bi na tej poti g. Posterja Dullesa spremljali še dalje. Saj mu stoje ob boku njegovi vojaški strokovnjaki, katere mora poslušati, če noče le v preveliki meri obremeniti svoje o-sebne odgovornosti. Toda bistveno vprašanje je,' če tudi njegova o-sebna odgovornost ni že usodno zadeta s prenagljeno odločitvijo od . oktobra t. 1.
J£ar zadeva ideologijo, o tem ni nobenega dvoma, da je spreobr-njenki, ,gosj>ej Clari Luce, demo-kristjenska katoliška kgncepcija,
mnogo bližja in sorodnejša od komunistične ideologije jugoslovanskega režima. Toda lom med Mo skvo in Beogradom je za ameriški načrt obrambe (Zahoda pomenil vendarle zelo dragoceno pridobitev. Pridobili so Jugoslavijo za sodelovanje z Ameriko proti Rusiji in kakor koli se je ta upirala misli, da bi se odrekla svoji komunistični ideologiji, so se vendarle množili znaki, da v 'Jugoslaviji vendarle začenja prevladovati treznejša presoja notranje državne u-reditve.
Na tem področju naj bi ustavna preosnova, ki naj bi jo sprejeli IB. novembra, pomenila prvi korak in važen dokaz dobre volje v smeri notranjega pomirjenja. Poznavalči ■razmer so glede tega vedeli ali mislili, da vedo, da ameriški socialni in gospodarski strokovnjaki, v zadnjem času prihajajo v Jugoslaviji vse bolj do izraza.
Jugoslavija je torej vztrajala pri svojem komunizmu, vendar se je potrudila, da bi svoji komuni stični usmeritvi dala vse bolj človeški izraz. Zato je tamkaj prič prevladovati vtis, da je osebna svoboda na poti jačanja. Vpliv Angležev in Američanov v Jugo slavi ji je postajal vse jačji in vse učinkovitejši. Na vidiku je bila večja urejenost itudi v gmoitnem pogledu in prav ti pojavi so kazali na to, da se vojna nevarnost oddaljuje.
Kogar je ito stanje najbolj mo-
tilo, je bila Italija. Italijanski di-1 jevim ekvinokcialnim izbruhom, ki
plomatski igri' je uspelo, Jugoslavijo izriniti iz sodelovanja v izvršni organizaciji Atlantske eveze. Italijansko zunanje ministrstvo je z največjim negodovanjem motrilo vojaške dobave in odpiranje kreditov Jugoslaviji. Posebno je pa rimske kroge vznemiril Balkanski sporazum.
Ameriška poli/tika je pri vsej svoji prirodni zadržanosti kazal s, precejšnjo samestojnost ter uspevala' med Jugoslavijo in Italijo vzdrževati odnos ravnotežja. V tržaškem vprašanju je Amerika še dokaj oprezno pazila na to, da bi dosegla sjjorazupi ob ohranitvi lastne nevtralnosti nasproti obema. To vse je za Ameriko pomenilo veliko korist, kajti na ta način je mogla ohraniti svoj vpliv in koristno vplivati na ureditev Evrope.
Vse to je pa odločitev od 8. oktobra spravila v resno nevarnost. Običaj, da prizadete strani na stvar najprej pripravijo, da bi s tem novemu ukrepu odvzeli vso ostrino, so povsem zanemarili. Niti tega niso predvideli, da hi se I-talija z zasedbo Trsta odrekla področju B. Kajti, kakor jasno izhaja iz Edenoyih izjav, naj bi prav ta odpoved morala postati glavna osnova in podlaga, itoda prav Pel-la se je pošteno potrudil, dfc je to osnovo popolnoma razveljavil. Ce sta torej Amerika in Anglija hoteli izposlovati istočasno opustitev Trsta s strani Jugoslavije ter področja B s strani Italije, sta prav oni zanemarili eno in drugo odpoved in s tem vsemu stanju, ki sta ga napravili, dali izraz največie nestalnosti.
Kaj čuda torej, če se ie Jugoslavija čurtila ne le oškodovano po. hitrosti tega postopka, ampak celo ogroženo, ker je ostala osamljena nasproti Italiji, ki ie prežeta z revizionističnimi težniami in pripravljena. da se ob vsaki priliki spusti, v vojaške nastope.
Po eni strani so pričakovali od Jugoslaviie, da bi doprinesla žrtve za obrambo Evrope, da bi postala spet tisto, kar ie bila skon dobo tristoletnega turškega pritiska, »antemurale Christianitatis«. in sicer sperf. po Italijanih prezirani in omalovaževani »antemurale«.
Po drugi strani so pa dali Italiji pooblastilo za zasedbo Trsta in za zopetno pridobitev odskočnice za nadaljnjo ozemeljske podvige. O tem ne more biti dvoma, kajti ita-liianska taktika nasproti Jugoslaviji ie s svojimi rednimi ekvinok-cialnimi Izpadi vsakega marca in septembra na las podobna Hitler-
so nemškega diktatorja privedli do zasedbe Avstrije v marcu in do sudetske krize v septembru 1938. leta. Amerika je potemtakem sprejela italijansko ekvinokcialno taktiko ter brez dogovora z Jugoslavijo razpolagala s Trstom, ki je ključ Srednje Evrope, pod izgovorom, da je Trst strateško manj važen kot Turčija in južna Italija.
Toda ameriški ukrep sega sa globlje. Ko so 20. marca 1948 objavili trojno izjavo, je stalo v tej, da bodo Amerika, Velika Britanija in Francija priporočile. Združenim narodom »povratek Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji« in »s tem revizijo mirovne pogodbe«. Revizijo mirovne pogodbe in povratek naj bi izvršili Združeni narodi po Varnostnem svetu, ki je Ameriki in Veliki Britaniji poveril upravo področja A s Trstom, Varnostni svet je torej pristojen, da odloča o tem, komu je itreba poveriti upravo področja A. Njemu sta Amerika in Velika Britanija morali potemtakem prepusrtiti odločitev o nadaljnji usodi področja A.
Foster Dulles in Eden sta šla preko te dolžnosti. Onadva sta na svojo roko sestavila sklep od 3. oktobra, ali bolje, ta sklep je napravil sam g. Foster Dulles s pristankom namestnika angleškega ministra zunanjih zadev, Lorda Salisburyja. Ali pa sta se g. Foster Dulles in Lord Salisbury tudi zavedala, kakšnim posledicam tako lahkega srca izpostavljata bodočnost Evrope? Vsa verjetnost govori za to, da o teh možnih posledicah nista imela najmanjšega pojma. Prav to je j>a za pre^>jo politike vsakega ministra zunanjih zadev najporaznejša ugotovitev, ki si jo moremo zamisliti.
Danes je britsko-ameriški vpliv v Jugoslaviji do temeljev podko-pan. Danes v Jugoslaviji dvigajo glave kominformisti. Tisto, kar so dosegli junija 1948, to je, da se ie Jugoslavija okrepila proti Zaftodu, je prenagljena odločitev Fosterja Dullesa spet zavrla.
Kakor danes stoje stvari, je vojna med Jugoslavijo in Italjjo na vidiku. Morda se ji bomo za sedaj še mogli izogniti, toda nihče ne more jamčiti, da bo to mogoče tudi v bližnji .bodočnosti. Ali bo A-merika posegla v to vojno? Ce ne bo tega storila, ne bo minulo šest mesecev, ko bo Italija v revoluciji ali pa bo Sovjetska zveza napadla Italijo. Ce pa bo posegla, tedaj bomo imeli drugo izdajo korejske vojne s Trstom kot popriščem.
Razprava o Trstu
v britanski zbornici
Ob zaključku lista smo prejeli! novico, da je enodnevna razprava o vladni zunanji politiki končala z izglasovanjem zaupnice Churchillovi konservativni vladi z 296 glasovi. Proti njej je glasovalo 268 poslancev. Razlika je torej samo 28 glasov.
Napad proti vladi zaradi sklepa o Trstu je vodil bivši laburistični minister Noel Baker. Označil je vladno politiko o Trstu kot neumestno in neumno.
Odgovoril mu je zunanji minister Eden, ki je zagovarjal sklep o Trstu, češ da je bil v danih okoliščinah najbolj umesten in pravilen. Predlagana rešitev naj bi bila po njegovem dokončna, ker se je rešitev tržaškega vprašanja na podlagi mirovne pogodbe in trojne izjave izkazala kot nemogoča. Britanska vlada pa ni računala, da je s sklepom od 8. oktobra nastala možnost oboroženega spopada med Jugoslavijo in Italijo, zato sodi, da je treba izvedbo sklepa začasno odložiti in dati pobudo za sklicanje petstranske konference pfed izvršitvijo sklepa od 8. oktobra.
Londonska in leashingtonska vlada bosta o svojem stališču glede Trsta obvestili Varnostni svet Združenih narodov med razpravo, ki bo prihodnji teden. Obe vladi nista hpteli predati tržafke zadeve v reševanje Varnostnemu svetu, ker sta se zavedali, da bi predlagano rešitev Sovjeti s svojilni sateliti samo preprečili.
Na koncu je &dei} izjavil, da britanska vlada preučuje še druge možnosti rešitve tržaškega vprašanja.
PpeobratvtržaShemsporu?
Graška »Tagespost« objavlja pod tem naslovom na vidnem mestu na prvi strani svoje Številke od 21. oktobra vrsto poročil o tržaškem sporu med Jugoslavijo in I-talijo.
List poroča o političnem razpoloženju v Rimu glede Trsta in u-■gotavlja, da postajajo demokrščan-ski krogi zmernejši, kar se tiče zahtev po Trstu. Rimski dnevnik »11 Messaggero« na primer odsvetuje vojaško zasedbo področja A in se zadovoljuje samo s prevzemom njegove uprave. Italijanski uradni krogi naj bi celo dali zagotovilo zahodnim velesilam, da ne bodo ničesar podvzeli, kar bi moglo poslabšati sedanji napeti položaj.
Za nas pa je važno poročilo tržaškega dopisnika lista o razgovoru z dr. J. Aignelettom, ki ga prinaša pod podnaslovom: »Tržaški Slovenci za svobodno državo proti delitvi področij in prebivalstva«.
Dopisnik daje posebnega poudarka izjavi dr. J. Agneletta, da edinole svobodna tržaška država more zajamčiti mirno življenje in prisjpevati k pomirjen ju med Ju-.goslavijo in Italijo. Zato vztrajajo tržaški Slovenci pri zahtevi po izvedbi mirovne pogodbe z Italijo. Trst ni samo važno izhodišče v svet za vso Srednjo Evropo in Podonavje, ampak tudi jeziček za dosego ravnovesja Jia Jadranu in v Jonskem morju. Povratek Italije v Trst bi to ravnovesje porušil in prišlo bi do obnovitve starih sporov na tem področju. Svobodno tržaško ozemlje ima velike možnosti za gospodarski razvoj, kar pa ne bi bilo mogoče, če bi Trst spet prišel pod Italijo. Italija si že zdaj prizadeva, da v skladu z gospodarskim sporazumom iz marca 1948 zavira vsak prihod tujega kapitala v Trst. in ustanavljanje raznih tujih tovarn in gospodarskih pod-(Konec ha- 2. strani)
t V E S T I z
S K E
'ujsas
To ni aararna reforma
>'• so-j. -<QV. -mif c. * J j- _,-h
*T
Dve vojski si zopet gledata iz oči v oči in ni ga človeka, ki bi se ne spraševal, 'tiho v svoji vesti: »Zakaj vse to?« Zakaj vse to danes, ko smo na Goriškem preživeli že dve strahotni svetovni vojni?
Tudi mi trdimo, da bi bilo vse to nepotrebno, če bi odgovorne; vlade v svetu vodile politiko, ki bi se opirala na spoštovanje človeka in vseh njegovih točno določanih pravic, namesto da bi. .vazne mednarodne^ pogodbe in obveznosti podpisovale' le navidezno resno in odkritosrčno. Svetost mednarodnih pogodb je danes brezobzirno poga-žena, ljudstva in narodi pa izgubljajo zaupanje v svoje vlade in vero v pravičnost na svetu.
' Niti mirovnih pogodb države danes ne spoštujejo več, niti drugih mednarodnih dogovorov o človečanskih pravicah, o pobijanju^zlm čina rodomora in tako dalj®?’ ■ sj.
Saj verjamemo, da vojnf‘Sfe toda ker smo že v tem pc3o#4jn ki diši po novi krvi, ko se svetovni vojni prelita kri	po
sušila, nam uhajajo misli njp usfr do, ki nam jo delijo razne bližnji in daljne vlade, namešU) da ‘bi ""s usodo delili sami, ki tu prebivamo} mislimo sami tu prebivajoči narodi!
Ali je bilo .treba s tako naglico skleniti mirovno pogodbo z Italijo? Ali niso zavezniki obljubljali, da bodo posamezne kraje Evrope držali po deset in tudi v.eč let zasedene, dokler njihovega narodnostnega, gospodarskega in socialnega položaja ne preučijo globoko in vsestransko jasno ter jim dajo tako rešitev, ki naj bi bila pravična, in na temelju te pravičnosti zagotovila trajen mir?!
Narodno mešani kraji v Evropi, izlasti pa v Julijski krajini, zahtevajo večje pozornosti in večje resnosti, ko se o njih razpravlja in odločuje! Predvsem zahtevajo to: da v takih krajih pravice človeka v vsakem oziru strogo spoštujejo, tako jezikovne kakor kulturne, gospodarske in socialne, verske in, vse druge!
Mešane kraje pod medna-Vodno varstvo
Skratka, narodno mešani kraji morajo priti pod mednarodno nad-aortsvo in varstvo z enakim mednarodnim manjšinskim statutom!
Res je, da se vsaka manjšina čuti povezano s svojo matično državo. To je umljivo in tudi pošteno! Tako povezanost bi moral mednarodni manjšinski statut še posebno dovoljevati in zajamčiti! Vendar bi internacionalizacija narodnostno mešanih krajev in področij služila miru in samostojnosti prav omenjenih matičnih držav, ker >bi ta internacionalizacija na eni strani odpravila kratenje pravic kake manjšine ,ki bi na internacionaliziranem področju bile vs° hkrati suverene, na drugi strani pa, ker bi za vedno onemogočila ©stvaritev zlonamernih pohlepov kake posamezne države in s tem odpravila vojno.
Prepričani smo, da je od Koroške do Reke vse ljudstvo, bilo katere koli narodnosti in ne glede na živo zavest svoje narodne pripadnosti te na gorečo ljubezen do svoje matične države, za ©stvaritev takega internacionaliziranega področja!
.Seveda bt moralo biti to ljudstvo poučeno o stvari kot taki z dobro, večletno šolo, prosto vsakega pritiska in žuganja, kot da bi živelo samo ob sebi brez strankarskih strasti in plemenske mržnje!
Človek ni divja krvoločna zve-crina, človek je pametno in razsod-ino bitje, ki si zna poiskati svoje koristi in svojo dobrobit, če ga le ne motijo druge sile in drugi zlonamerni činitelji!
Slovenc, 'Italijani, Hrvati, Furlani in Nemci smo na tem področju od nekdaj! Samo tisti, ki na tem področju bivamo, imamo pravico govoriti in odločati o naši usodi!
Države in vlade ne smejo biti strašni in maščevalni bogovi. Saj je človek prost v svojih izbirah in odločitvah, ker ni rojen za suž-nost, ampak za veselo in srečno življenje!
Kakšno kori&t pa je Italija dosegla, ko je leta 1918 zasedla Julijsko krajino in uvedla glede Slovencev in Hrvatov nasilno raznarodovalno politiko? Prav nobene koristi ni imela od tega!
Kakšno korist pa. bo Italija imela, če se zopet vrne v Trst? Tudi nobene, kot samo nekaj prestiža, da je vendar n*ko bitko proti Jugoslaviji, in s pomočjo Titove Jugoslavije, dobila. Ce se le ne izkaže, da odnese Tito pri razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja levji delež!...
Kaže kot da bi šlo za izvedbo kake agrarne reforme: kdo dobi več zemlje! Na ljudstvo se agrarni reformatorji ne ozirajo, saj nikomur od njih ne pade niti na misel, da bi govoril o kaki zaščiti človeka in njegovih pravic, kot d bi ljudje bili kosi plodne ali neplodne zemlje!
In ker že gre prav za to, kdo dobi več, si Slovenci kljub trdemu v Jugoslaviji' vladajočemu režimu želijo . fraje Jugoslavijo kot Italijo, Italijani p& seveda svojo matično državo!;
Od T.rsta Italija res ne bo živela. Nasprotno, še podpirati ga bo morala 'Jgct kakega neozdravljivega umiraj<jčega 'bolnika! Ze danes kroži v Trs.tu glas, da se z navadnim goriškim prostim pasom (»zona franca«) ne bodo zadovoljili!
>’ (Preobljadeni Italiji pritiče mož-Siost, izseljevati svojo delovno silo. <Te možn<»ti’čv Evropi ni! Pač ga je najti v Afriki. Toda proti Angležem se - Italija ne upa staviti
!<. izsi Vt
iLl
zahteve, naj bodo te še tako upravičene!
In vendar bi pri zdravi pameti kazalo bolj Italiji kot Jugoslaviji, boriti se za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja! 2e danes, ko gre za njegovo delitev, to razumejo vsi trezno misleči Italijani ne le na Tržaškem, ampak tudi v Italiji! Toda državni aparat in državna politika je tako strašilo, ki ne dovoli prostega fkrafeanja misli in volje!	i.fiisi
Pa recite, da je'^človek prosto bitje, ki uživa človečanske pravice, ki jih neki mednarodni dogovor predvideva!...
Za vsako ceno bo treba, to Svobodno trž. ozemlje razkosati, ker bi v svobodnem samostojnem življenju cvetelo, sovražnikove svobode in njegove blaginje pa motilo in strašilo>!
Slovenci, Hrvati, Italijani, Furlani in Nemci, dajmo si roko in delajmo za ^našo boljšo bodočnost, proti ozkosrčnosti zmotljivih in krivičnih politikov!
V spomin
sr	j	.-	m
Začenjajo se tihi jesenskjn vfč^-ri, ko se človeku zazdi, da.borna-i rava počasi zaspala in umrla....
Pred nami je vseh mrtvih dan.
V	spomin nam prihajajo nekdanji znanci, ki so padli kot jesensko listje na hladno zemljo.
Osem let je že, kar je v Potoku nad Drago v Dolenjih-Gaberjih padel in obležal mlad fant z Vrha • Devetakov, Edi. Zahrbtno ga je napadla in do smrti izmučila komunistična druhal, ki je delala po navodilih, OZNE.	j	.
Se živi v nas spomin na tega demokratičnega fanta z Vrha, ki ie moral preliti svojo nedolžno kri samo zato, ker je bil uradnik pri zaveznikih!	i
Tudi ta žrtev ni bila brez pomena. Odprla je oči premnogim Slovencem, ki so z grozo spoznali bistvo komunistične diktature.
Naše cvetje na Tvojem grobu je beseda odpuščanja in sprave vsem, ki so nekdaj zapeljani končno spregledali svojo zrnato in zapustili krivo pot nasilja in zločina.
Ti pa. dragi Edi, počivaj v miru i.n večni slavi!
Tvoj prijatelj
Lepe obljube, trpka deistoa
Osramočeni pred toliko narodno zavednostjo Slovencev, so te dni Italijani v Trstu vrgli letak z obljubo, da se bo Slovencem godilo prav dobro ob zopetnem povratku Italije, le italijanske zakone nžj bi Slovenci spoštovali!
Mislijo namreč na državne zakone, ki Slovencem zabranjujejo celo prosto uporabo slovenskega materinega jezika, to je: eno od ■najsvetejših blaginj, ki jo človek prejme od svoje matere!
Slovenci vse italijanske obljube, uradne in neuradne, žal predobro poznamo, saj niti vlada svojih obljub ne spoštuje, kaj še da bi jih spoštovali tržaški, goriški ali videmski šovinisti!
.»Primorski dnevnik« od 27. 1 m. priobčuje pismo nekega beneškega Slovenca, ki pravi, da so o-semletno slovensko učenko Marico kaznovali z denarno globo in s četrturnim klečanjem, ker je s svojo prijateljico spregovorila v, šoli slovenski!
Vsi laški listi o tem seveda previdno molčijo, ker so pač v za dregi pred tolikšno sramoto. Ker se toliko piše in govori o teh denarnih globah, bo na stvari že ka: resnice, sicer bi laški tisk in obla-stva take trditve zavračali!
Zadnjič smo čitali v »Demokraciji«, da .naših bratov v slovenski Benečiji Lahi ne bodo utegnili razna roditi. Gori omenjeno krivično ravnanje to prepričanje potrjuje, kajti otrok, ki v mladosti občuti krivico in zlo, s še večjo silo vzljubi svoj narod in jezik, ko do-rašča!
Vendar se vsa slovenska emigracija v svetu premalo zanima za položaj Slovencev v Italiji! Primere, ki se v Beneški Sloveniji dogajajo, bi si morala emigracija vzeti bolj k srcu.
Mi Slovenci v Italiji pa bomo naše pravice terjali naprej, kljub trdemu položaju, v katerem živimo!
Mi demokrati se bomo za demokratične pravice Slovencev borili dalje in ni je ovire, ki bi nas v tem motila.
Človek je dolžan dati, kar more in kar zna! V poštenem boju za napredek in za obrambo pravic človeka in naroda.
Kot vse kaže, so naši bratje v Benečiji danes je vedno v istem položaju, v katerem smo bili tudi mi na Goriškem pod fašizmom!
Branimo jih vsaj z besedo, ker drugače ne moremo, in verujmo v končno zmago resnice in pravice!
Pnpiase v Italiji
Pretekli teden in tudi ta teden je zajelo južno Italijo, zlasti Kalabrijo in Sicilijo, veliko neurje, Strašni nalivi so povzročili po dosedanjih neuradnih podatkih za več milijard škode in tudi veliko človeških žrtev.
Vl^da je takoj odredila prvo pomoč novim številnim brezdomcem.
V	parlamentu pa vstajajo poslanci in kritizirajo malomarnost vlade, ki ni s potrebnimi deli preprečila v zadostni meri težke katastrofe.
Hudo neurje z dežjem in poplavami, ki je v presledkih izajelo skoro vso Italijo, se je v nedeljo
25.	t. m. pojavilo tudi v Beneški Slove,ni ji, kjer sta dva vojaka u-tonila v hudourniku Malini pri Ahtenu, ki je ponoči silno narasel in zajel vojaško taborišče 'ob njegovi strugi.
Tudi reka Ter je nevarno nara-
sla in podrla nasipe okrog mostu na cesti Videm-Gorica. Reka Piave pa je podrla most v kraju Ferner.
V	Sardiniji je voda spodjedla neki jez in ga razrušila. V pokrajin Si-rakuze, na Siciliji, pa je voda 1-nesla nekega motociklista, ki je u-tonil. Sploh neurje divja po vsej Italiji in je v torek 27. t. m. poplavilo tudi Rim.
Povsod so reke in jezera narasla n poplavila široke predele polj pa itudi naselij. Vlada skrbi za nujno p( moč žrtvam neurja in je odredila strogo pažnjo pred še hujše nevarnostjo besnečih voda! S temi nesrečneži solidarizrajmo vsi in nudimo kar le moremo pomoči'
Zapora stanovanjskih najemnin
Ministrski svet je na svoji seji 27. t. m. sprejel osnutek zakona, ‘ katerim se zapora stanovanjskih in 'trgovinskih najemnin podaljšuje do 31. decembra 1957, najemnina sama pa povišuje za 25 odstot. vsako leto 1954, 1955, 1956 in 1957. Predviden je povišek samo 10 odstotkov za najemnike, ki so v slabem finančnem položaju in imajo številno družino (kot so delavci, upokojenci itd.). Stanovanja nižje vrste (barake, kleti, podstrešja ;. t. d.) ne dajejo pravice do zahtece poviška.
Za bare, kavarne, luksuzne ve-stavracije, zlatarne, velike krojač-nice, modne salone itd. velja 40-odstotni povišek, in sicer enkratni do konca leta 1957. Povišek pa ne sme v bodočem četrtletju presegati 40-kratno mero stanovanjske najemnine, ki jo je najemnik plačeval ob začetku zapore. Povišek za trgovine, urade prostih poklicev, barov, kavarn itd. pa ne sme presegati 50-kratne začetne najemnine ob prvi zapori. Osnutek zakona bodo predložili poslanski zbornici in senatu v odobritev.
meji pa se bo na kak način že u-godno razvil in spremenil. Zato se kmetom .ni bati, da jim preti kaka nevarnost. Svetujemo jim, naj na svoj pridelek skrbno pazijo. Predvsem ne smejo ga prodajati za prvo ceno, ki jim jo ponujajo, ker bo vino doseglo dobro ceno kakor že lansko leto!
Aretacija v Slovenski Benečiji
Iz Beneške Slovenije je prišla vest, da so v Klodiču zaprli domačina g. Izidorja Predana in ga odpeljali v videmske zapore.
Gospod Predan je eden od voditeljev Demokratične Fronte Slovencev v Italiji, in sicer za Beneško Slovenijo.
Italijanska oblastva so ga osumila vohunskega delovanja. Krogi, ki ga dobro poznajo, pa tega ne morejo verjeti.
Mrtvec v Soči
V	torek 27. t. m. so v Soči pri Podgori našli truplo mrtveca, starega približno 40 do 50 let. Ker ni imel pri sebi nobenih listin, niso ugotovili njegove istovetnosti.
POJASNILO
V	članku »Sovraštvo do Slovencev«, ki ga je priobčila »Demokracija« od preteklega tedna, je rečeno, da ima prefektura pravico preklicati državljanstvo, ki je bil-dano na podlagi odloka št. 16 od 10. januarja 1926, to je opcije. V izogib morebitnemu slabemu tolmačenju zadeve p o j a s n j 11 j e • m o , da ,gre ,za opcije po senžer-menski mirovni pogodbi, ki je sledila prvi svetovni vojni, in ne za optante po drugi svetovni vojni! Državljanstva, pridobljenega na podlagi opcije po drugi svetovni vojni, niti prefektura niti vlada ne moreta preklicati!
llinsha letina v Brdih
V	naših goriških Brdih so s trgatvijo končali. Pridelka je po količini rahlo manj kot lani in kakovostno nekoliko slabše. Vremenske ujme so skozi vse poletje motile, rekli bi tudi prav do trgatve in med njo.
Nekateri gospodarji imajo več pridelka kot lani, drugi pa manj! Po legi, po kraju in po novih ali starih nasadih so te razlike vidne in občutne.
Cena novemu moštu se suče od 65 do 75 lir na liter, kadar kupujejo in plačujejo veletrgovci. Gostilničarji pa že plačujejo 80 lir na liter in tudi rahlo nad to ceno!
Trg z novim vinom pa je precej mrtev, ker vplivajo nanj znane krajevne obmejne razmere.
Politični in vojaški položaj na
Shlad za zimsko pomoč
Kot vsako leto, bodo tudi to zimo pobirali prispevke za sklad zimske pomoči, s katerim bodo u-radni krogi podpirali reveže in predvsem brezposelne. Vlada je že dala svoj delež — eno milijardo lir - in od novembra do maja bodo pobirali prispevke od posameznikov v vseh javnih zabaviščih, na železnicah in drugih prevoznih družbah.
Vsak kdor more, naj da svoj delež in olajša težak položaj brezposelnih!
| SOCIALNA VPRAŠANJA
Oče je po naravi in po zakonu glavar družine. On mora za družino skrbeti, da ima hrano, obleko,: obutev in stanovanje. Zakon kaznuje očeta, ki zapusti ženo ter mladoletne otroke in sploh, ki svojih obveznosti do družine za-ne-. marja in'ne izpolnjuje. Starši, žena in otroci, ki so od takega družinskega poglavarja odvisni, imajo pravico proti njemu, v obrambo in*' zaščito '.svojih koristi,, pritožiti se na sodnika, ki ima mod, -da pb zakonu take koristi zaščiti.’1'
Zakon daje možnost'tudi,1 da se razsipneži, ki koristi sv6je družine ogrožajo, lahko sodho' “prekličejo!	.0,0
So	pa i-idi d:u.:'nski 'Vg!livarji, ki niso samo naivneži, Iahlfomisel-niki in razsipneži, ampak"' tudi zlobneži in nasilniki, ki delaja nemir in žugajo -žečtfcirt otbokttftt; fda se bojijo 'prtrti-' njl&tt' 'sodno nastopiti.
iZato menftoš1^-'SiP' bi take sdro-veže moraf zSfccftV-bolj ostfb -zadeti z uradnlifi p&SŽopanjetntefptfoti njim in jim!tyžetiiočetevifeo«tjblast. ko se -‘Ižkaž^' da!i }6 Izrabljajo ali pravilni' ne >tipo*Šblja£*>. f
Zgodil se je primer,7da je eden takih očetov prodal edino kravo v hlevu, da, si je kupil motorno vo-r zilo, s katerim je letal po deželi. Seveda po nepotrebnem in na škodo svoje družine, žene in otročičev, ki so s prodajo krave prišli ob mleko!
Pa se je tak motorizirani oče zvrnil v jarek in obležal hudo ranjen. Kdor ni vedel za njegov družinski položaj, ga je v nesreči pomiloval, drugi pa obsojali!
Kaj pa oblast? Ali se je zganila? Menda ne, ker ji zakon ne daje pravice, če se družinski člani ne zganejo!...
Stavkovno gibanje in brezposelnost
V torek 27. t. m. so na Goriškem stavkali vsi delavci kemične industrije. Stavkovno gibanje, ki zajema kakih tisoč delavcev, ne bo nehalo, dokler se industrijci ne vdajo. Tudi v kovinarski industriji položaj težak, saj štejemo že na stotine odslovljenih delavcev in vse kaže, da se lem prvim bodo ix>zimi pridružili še mnogi drugi, če se položaj medtem ne 'izboljša.
Pri SAFOG-u v Gorici so odpustili z dela vse, ki so dovršili in prekosili 60. leto starosti in jim nakazali poko’jnino. Ohranili po so r.ormaln delovni urnik!
V kemični tvornici SOLVAY v Tržiču pa je delovni urnik še vedno na 40. urah, kar se uradnikov tiče pa je ostal normalen. Oljarna Luzzatti, ki je zaposlovala kakih, 300 delavcev, je še vedno zaprta. Tudi delavke, ki so jih odslovili iz ronske predilnice, so še vedn:> brezposelne.
Za povišanje plače državnim uslužbencem
Goriški urad Zveze italijanskih svobodnih sindikatov (CISL) je te. dni stavil vladi zahtevo za povi-
šanje plače vsem državnim uslužbencem na področju goriške pokrajine., in sicer 7.500 lir mesečno za VI. skupino, 6.000 lir za VII. in VHI. ter 5.00.0 lir za IX. in iako dalje. ■	s
To. zahtevo utemeljuje sindikat z dejstvom, da je vsa Goriška v posebnem kritičnem gospodarskem položaju in je tu življenje, dražje kot v notranjosti države; navaja, tudi dejstvo, da je vlada že priznala določene poviške za tržaško področje. Gorica pa pe. more. psta-ti . za. Trstom!
Zahteva. je. 'gotovo -upravičena in upamo, da ji bo vlada tudi ugodila.
Italijanslta demokracija na težki preizkušnji
(Nadaljevanje s'1. strani).
Glas iz Švice o Trstu
stvo v smislu zakona o državljanstvu, oziroma so svoje italijansko državljanstvo ob povratku v Trst potrdili. Prav v smislu' gornjega Zakonskega osnutka pa ‘5'č župan Bartoli pričel z množičnim odvzemanjem državljanstva' potem, ko
Si	je od prejšnjega notranjega vii-nistra Sceltie izposloval diskriminacijsko okrožnico, ki na STO ukinja zopetno pridobitev italijanskega državljanstva, češ da Italija na tem ozemlju nima •jiLrisdikcije.
Novi zakonski osnutek, pa je v svojem petem členu, krona nacionalistične nemorale v zakonodaji države, ki se ponaša ze demokratsko ustavo. Ta člen zakonskega 0-snutka pravi namreč, da se poženejo na ulico vsi tisti, ki so se zavzemali proti priključitvi Trsta k Italiji. Svobodno tržaškp ozemlje je bilo ustanovljeno in uzakonjeno tudi z ■ rimsko ratifikacija italijanske mirovne pogodbe. Osnovno načelo vsakega državljana je, da brani in ščiti nedotakljivost državnega ozemlja. To velja za vse države sveta, za Italijo pa očitno to ne velja.
Tisti Tržačani — in to je dejansko večina meščanov, ki so s svojimi napori branili in branijo danes še z večjo odločnostjo STO, ker so se vrste borcev za neodvisnost STO v zadnjem času močno pojačale — ki so za neodvisnost STO, branijo zakonitost mirovne pogodbe in osnovna načela omikanega državljana! »Rimska pravica c jim zato obeta brezposelnost. Ti-stim pa, ki so se borili za priključitev Trsta k Italiji, to je tistim, ki kršijo osnovni zakon STO, obljublja zakonita Italija podkupovalne nagrade. T,o je morala, ki je vredna pokojnega Hitlerja cb njegovem vdoru v Avstrijo.
Koristno bi bilo, da bi Varnostni svet, kakor tudi udeleženci morebitne konference v Luganu, razpravljali tudi o tem zakonskem o-snutku rimskega parlamenta, posebno ob razmotrivanju manjšinskega vprašanja v Italiji, ki si jc k sreči utrlo pot med svetovno javnost.
Rimski parlament in vsa italijanska demokracija bosta v teh dneh postavljena tudi s tem osnutkom na težko preizkušnjo; ali jo bosta prestala?
Ugledni švicarski dnevnik »Journal de Geneve« prinaša pod naslovom »Kaj mislijo v Trstu« uvodni članek, v katerem pravi sledeče:
»Svobodno mesto Trsi je zavze-
lo	eno prvih mest na mednarodni pozornici. Od njegove bodočnosti zavisi udeležba Italije pri evropski obrambni skupnosti ter zadržanje Tita nasproti Zahodu.... Kadar i-ma Zahod vse karte v igri, kakor v Posarju ali v Trstu, kjer Sovjetska zveza nima besede, je nedopustno, da sprejemajo usodne odločitve, ne da bi prizadete za. to vprašali.
Tržačani so upravičeno vznemirjeni nad rešitvami, ki jih drugi snujejo za njihovim hrbtom, da bi zagotovili stalnost neke vlade ali pa pomirili vznemirjenost -druge. Nepristranski opazovalci, ki so v zadnjem času prišli iz svobodnega mesta, zagotavljajo, da se tam ni pokazalo nobeno navdušenje ob objavi britsko-ameriškega predloga.
V	gmotnem oziru je prisotnost britsko-ameriških čet dajala možnosti za življenje več kot 20 tisoč osebam. Ta številka mnogo šteje v mestu s 300 tisoč prebivalci. Poleg tega je Trst postal v okviru ameriške pomoči pristanišče, skozi katerega je šla oskrba Avstrije. Tržačani se bojijo, da bi sprememba njihovega statuta ne okrnila te naloge, ki je za njihovo mesto življenjskega pomena. Naj bodo njihove simpatije za Italijo take a-
li	take, vendar ne pozabljajo, da ima mesto glede na italijanski polotok periferičen položaj. Mnogi med njimi se boje, da bi kulturne in narodnostne vezi ne mogle izravnati gospodarskih posledic njihovega zemljepisnega položaja. I-talija jim ne more zagotoviti v svojem pristaniškem prometu važnosti, ki jo ima Svobodno ozemlje kot izhodišče Srednje Evrope.
Z druge strani pa je jasno, da bi delitev Ozemlja po narodnostih dokončno oropala mesto njegovega zaledja, ki ima slovensko večino. Za tržaško mesto bi bila definitivna ločitev od področja B enako vredna izgubi pljuč.
Italija je predlagala, da bi vprašali Tržačane za mnenje. PeHova vlada je izjavila, da bi se plebiscit nanašal samo na stalno tržaško prebivalstvo, ki je tam prebivalo iže 1. 1918. Dejansko je znano, da je fašizem od 'takrat naselil nove prebivalce, ki so prišli predvsem iz južne Italije. Njihova prisotnost je imela namen, da bi povečala italijanstvo mesta.
Plebiscit bi torej bil razumna rešitev. Toda vedeti je treba, katere možnosti bodo stavljene volivcem. Kaže, da bi se pretežna večina odločila za avtonomen statut. ki bi mestu ohranil celovitost njegovega izaledja in mu omogočil, da bi razvilo svoje gospodarstvo v okviru dobrih odnošajev iz vsemi sosedi. Taka bi bila izbira, če bi se vršila brez strasti in zunanjega pritiska.«
PreaiiratslFžašlienisporu?
(Nadaljevanje s 1. strani)
jetij, med drugimi tudi avstrijske tovarne vžigalic..
Trst je še vedno na razpolago državam, ki so nekoč tvorile Av-suo-Ogrsko; in te države prav tako še vedno potrebujejo Trst. Italija in Jugoslavija hočeta rešiti tržaško vprašanje na nacionalistični podlagi, medtem ko moremo to zadevo urediti samo z evropskega vidika.
'Povratek Italije v Trst bi bil tudi z narodnostnega sfališča za Slovence nesprejemljiv.
List pri tem prikazuje obupne prilike, v katerih živijo Slovenci pod Italijo na Goriškem in zlasti v Beneški Sloveniji, kjer nimajo niti ene osnovne šole in kjer s<. jim celo prepovedali govoriti v materinem jeziku.
STO je tudi v italijansko korist zaradi italijanskih mestec na področju B. Italija naj bi se zavedala, da ji Jugoslavija teh mestec niko-H ne bo odstopila, ker je sk':zi področje B dostop Slovenije na morje.
Dopisnik nato poudarja, da so si vsi demokratični Slovenci o teh dejstvih popolnoma na jasnem in da vsi proglašajo v tem, da Italija ni sposobna vladati na narodnostno mešanem ozemlju. To najbolje dokazuje predvojno in današnje i-talijansko nastopanje s Slovenci in Nemci, ki so še ostali pod Italijo!
Leto vair -IBtfeW3*8
ril 3S)I«JR«<A C 1 J A
Stran S.
nesoglasij
»Corriere della Sera« pa še drugi baje zelo resni italijanskilisti aam z objava ali brez objave, imen javljajo posameznosti o pogajanjih,-ki so jih v zadnjih dveh letih vodili italijanski ih jugoslovanski vladni.. zastopniki.
Na teh pogajanjih je Jugoslavija pristala na to, da pride področje A Svobodnega tržaškega ozemlja pod Italijo, medtem ko naj bi Jugoslavija' zadržala ozemeljsko prostranejšo površino področja B Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ta razdelitev Svobodnega. tržaškega ozemlja sicer ni v skladu z določbami mirovne pogodbe-, vendar bi bil najboljši izhod v izvedbi revizije pogodbe v dogovoru z o-bema'državama, če-se že spodtika-ta obe ob njeno izvršitev. 'Pri tem so iz razloga, da se izognejo še nadaljnjim zapleitljajem, namerno puščali iz vida, da je v vprašanju Trsta Avstrija pravzaprav največji interesent, kajti Trst ni v tolikšni me;rt italijansko ali jugoslovansko, ampak avstrijsko izhodišče na Ja-drari; ;;in da je prav' kot izhodišče Podonavja iglavna postavka za življenjsko sposobnost in za samostojnost- avstrijske republike.
Cepa..so.,že .iz pobud miselne in politične, udobnosti prešli. preko potrebe, da , na jbist venejšemu - sred-: njeevropskemu vprašanju, posvetijo pažnjo prav .zaradi tega, ker -je. Avstrija., pod., sovjetsko zasedbo, zaradi česar, ni imela in nima možnosti, da hi svoje jadranske koristi spravila do izraza, tedaj.,ni preostalo, nič drugega, kot da. tržaško vprašanje potisnejo na tesno in nesodobno raven nacionalnega sfo-■ra. Posledica tega je bila, da so rešitev tržaškega vprašanja iskali v vključevanju čim večjega števila Italijanov v Italijo in Slovencev v Jugoslavijo, kat da nadtisoč-Tetna izkušnja ne .bi pokazala, da se ti dve narodnostni skupini na tržaškem prostoru tudi glede delitve dela izpopolnjujeta in druga drugo potrebujeta 'ter da je prav samovoljno uničenje tega svobodnega sodelovanja med njima v času od 1. 1919 do 1. 1939 pomenilo ne samo propad Trsta, ampak tudi propad ravnotežja v Srednji Ev ropi.
Tako smo v zadnjih dveh letih prisostvovali bednemu prizoru nameravane razdelitve, ki bi pomenila, če bi se izvršila, smrtni udarec političnemu ravnotežju celine Pristanek na to, razdelitev z italijanske in jugoslovanske sitrani so skoraj dosegli. Podrobnosti razme jitve so se zdele dosegljive in zn-hodni državniki so si mogli polaskati, da so v dovoljni meri pri' pravili Italijane in Jugoslovane, da bi mogli prvi pogoltniti grenko pilulo odpovedi področju B, drugi pa Trstu.
Zakaj pa navzlic vsem prizade-vanjem z ameriške in angleške strani ta obojestranska odpoved tako rekoč v zadnjem trenutku n uspela? '.	-	#
Odkrita beseda!
»Razlika med nami (komin-formisti) in njimi (indipen-dentisti) je ta, da so oni a-tlantisti in evropeisti, mi pa ne; oni so za zavezništvo z Zahodom, so antikomunisti in povezani s titovci — mi ne.
ONI SO NAČELNO ZA S. T.O., ZA NAS PA JE S.T.O. KOMPROMIS, KI GA PODREJAMO MIRU.«
(Vidalijev odgovor dopisniku lista »Giornale d’ Italia« na tiskovni konferenci 22. X. ’53)
'Italijani, posebno 'Sfe '‘V^ugL®;ic Gtterriero v »Corrieru della Sera«, očitajo Titu nedoslednost in enostransko .odstopanje od že zavzetega stališča. Očitajo Titu, da .je z znano izjavo agencije »Jugopress«, da si bo Jugoslavija brez. protiu-sluge prisvojila Področje B, na svojo roko in . brez povoda, že skoraj dogovorjeni razdelitvi odvzel vsako možnost ostvari.tve. Za. daljno podkrepitev svoje trditve so Italijani pričeli naglaševati dejstvo, da so 3^'Odnosi med; Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v zadn-jem času vse bolj ublažili. Na dnu tej ublažitvi je, i.po, jitalijanskem pojmovanju ■stvagi, .tajni dogovor med. Sovjet-sko.jfvezčjiin Jugoslavijo ter š tem. dogovorom bolj ali manj prikrito jugc^lpvansko izdajstvo zahodnih zave.^nt-kov.
Vendar pa stvari stoje povsem drugače. V,, zadnjem času se ni spresaenilo, jugoslovansko, ampak se?.je spremenila	stali-
šče!
rNa bila jugo^pva-nska.pripravljeni, .ki.. je pjivgdjft .; do zbližanja JuigoslaviiP.ae.	zvezo; no^
V#:	Politična smer, ki
jet	ministrski.	predsednik
Pella glede!■ itfjašikega vprašanja, je Jugoslavijo prisilila, da zaradi nevarnosti, ki ji je 'pretila z italijanske strani, in zaradi tega, ker so Združene države in Velika Britanija kazale vse večjo popustljivost do Italije v tržaškem vprašanju, svoja prizadevanja usmeri, če že ne v smeri tesnejšega sporazuma, pa vsaj v smeri večje varnosti v odnosih s Sovjetsko zvezo.
Ljudje bodo vprašali, kdaj je pa prišlo do preokreta v italijanskem zadržanju?. Do tega je prišlo takoj po volitvah 7. junija. Novi parlamentarni položaj je demokristjane napotil na to, da poiščejo zveze monarhisti in novofašisti, prav ti pa niso hoteli slišati in vedeti za De Gasperija, ker se je prav on s svojimi pogajanji s Titom in svojo pripravljenostjo, da se odreče področju B v korist Jugoslavije, ogrešil zoper italijanski nacionalizem. Z De Gasperijevim padcem je nastala potreba za njegovega naslednika Pello, da v svoji nastopni izjavi naglasi opustitev pogajanj s Titom glede Trsta.
" .In to'je1 starti s tem, da je’izjavil, da vztraja na izjavi 20. marca 1948, kar pomeni, da zahteva, kar so monarhisti in misinovci od njega zahtevali, in to ne samo področje A, ampak celotno Svobodno tržaško ozemlje. Od trenutka torej, ko je Pella to izjavo vzel /.a merilo, in je po veleposlaniku Združenih držav, gospe Clari Luče, od ameriške vlade dosegel zagotovilo, da bo Trst italijanski, je zanj iz razloga ohranitve na vladi nastala potreba, da se oddalji od stališča, ki ga je zavzemala Italija v pogajanjih z Jugoslavijo.
Za Tita je s tem preobratom italijanske politike nastal povsem nov položaj, ki je skrajnim nacionalističnim skupinam, monarhistom in novofašistom, dal odločilno besedo. Pella ni le opustil politike pogajanj z Jugoslavijo, ampak je naglasil, da bo s posestjo Trsta in z zahtevo plebiscita na podlagi italijansko - jugoslovanske alternative začel politiko revizije mirovne pogodbe.
Do kakšnih posledic^ bi mogla voditi ta revizija mirovne pogodbe, kažejo razlage Cammarate in drugih italijanskih zakulisnih politikov. Cammarata je namreč zasto-plf'1 mišljenje, da »heizvedljivost« mirovne pogodbe pomeni nadaljevanje pravnega položaja, kakršen je bil pred pogodbo, kar pomeni meje Rapallske in Nettunske pogodbe.
Italija je torej z uspehom v Trstu nameravala doseči odskoenico za dosego rapallskih meja. Kajti Pella, ohrabren po svojem začetnem uspehu, bi vsekakor nadaljeval z metodami, ki so mu enkrat že prinesle uspeh. In tudi če se ne bi hotel še dalje spuščati v tako politiko, bi ga nanjo spomnili monarhisti in novofašisti, od kate7 rih je odvisno, če bo Pella ostal na oblasti, ali pa če ga bodo zamenjali z drugim, odločnejšim predstavnikom italijanskega imperializma. - ‘H
Zato nima nobenega smisla jugoslovanski vladi pripisovati odstopanje od že sprejetega pristanka na prevzem področja B ter o-pustitev- področja A, kajti glede te ozemeljske delitve pri Italijanih ni pripravljenosti za dokončno odpoved področju B. In prav ta pripravljenost je pomenila bistveno postavko za sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Ker je ta bistveni pogoj zaradi preokreta italijanske, politike po volitvah od 7. junija 1953 odpadla, pomeni ta preokret — ne pa Ti-' tov govor na Okroglici — povod za današnjo krizo v italijansko -jugoslovanskih odnosih.
Ta miselna rezervacija glede področja B in še ne naglašenih italijanskih ozemeljskih zahtev so torej pravi kamen spodtike vseh verjetnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo.
Vse dokler Italija ne bo pokazala pripravljenosti (te pripravljenosti pa g. Pella ne more in ne
sme pokazati zaradi svoje parlamentarne večine, ki stoji pod monarhično - novofašističnim pritiskom), da brez miselne rezervacija daje in sprejen^j v korist odnosno na škodo Jagoelavije, vse dotlej ni možnostL. <iavbi se ti dve sosedni državi pomirili in sporazumeli.
Tabo je d Belgiji
V Belgiji, v pokrajini Tupen, živi 35 tisoč Nemcev, ki imajo svoje šole, napise in sploh vse pravice, ker tam občujejo in uradujejo samo v nemškem jeziku. Ko prekorači vlak mejo te pokrajine, začne sprevodnik napovedovati postaje v nemščini, zahteva vozne karte v -nemščini itd.
V zadnjem netnškem kraju ob meji, Weywertzu, je škofija v Liegeu nastavila župnika Valonca, ki .ie pričakoval, da bo nastavljen nekje v Valoniji, pa je bil poslan v nemški »Ost kanton«. Ker ni znal nemščine, se je je moral naučiti, kajti, pridige, molitve in petje so v nemščini in po nemškem 'običaju.
Ti Nemci dobivajp, iz Nemčije verske liste, molitvenike in* drugo, sami pa imajo list »Grenz Eoho«.
Nihče se ne spodtika nad njimi; nasprotno, vlada celo skrbi, da majo ti ljudje več politične in kulturne svobode, kot bi je imeli v. lastni domovini, to pa zato, da s. takim ravnanjem prepreči vsak morebitni poskus iredentizma. In res je; nikomur se v nemški pokrajini Eupen niti ne sanja, da bi se štel za iredentista.
Kaj pa na Goriškem, v Reziji, Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji?
Kdo brani slovenske koristi?
05 odgovoru SDZ gospodu Mihaelu Flajban^i
kot one tri razbija Svobodno" tržaško ozemlje in krši mirovno pogodbo, kai*'je privedlo do krivičnega britsko-ameriškega sklepa od S. oktobra. jd SD:
Slovenska demokratska zveza je prejela od g. Mihaela Flajbana sledeče pismo:
Trst, 23. X. 1953.
» Spoštovanemu odboru SDZ
® ’ za Trst! Podpisani Mihael Flajban sem prišel do prepričanja, da vodstvo SDZ za Trst v zadnjih časih ni izbralo prave poti v političnem delovanju. Do tega prepričanja me je dovedel uvodni članek „De-mokracije” od dne 9. oktobra 1953, v katerem ..Demokracija", ki je uradno glasilo gibanja SDZ, obtožuje Jugoslavijo, da je ta kriva današnjega političnega položaja na Tržaškem, in nekako zagovarja Angloameričane za. njihov odlok, da prepuste področje A Italiji. Na političnem sestanku v prostorih SDZ v Trstu, dne 11. oktobja 1953, je predsednik g. dr. J;"Agn'gletto to, kar je prinesel uviictpf”č!anek ..Demokracije” z dne '9. oktobra 1953, nekako potrdil. §>:jo potrditvijo sem prišel do prepričanja, da je moje mnenje o slabo ubrani poti političnega delovanja SDZ z; Trst upravičeno. In;ker ..>serc n strinjam. s tem delovanjem SDZ; sem se odločil, da izstopim iz SDJq za Trst. «	t/■ y	|
Na to je SDZ odgfl>vo$ila ;26, okr tobra 1953:
» Vzeli smo na zna n je' Vai ~1 z St op iz -Slovenske demokratske Wezš ze STO, ki ste ga sporočili P pismom od 23. t. m. S spoštovanjem. «
Ali si že poraonal
naročnino?
Slovenska demokratska zveza bi se bila omejila na samo potrditev izstopa gospoda Flaijbana, da ni on skušal svojega izstopa opravičevati v javnosti s trditvijo, da »ni SDZ izbrala prave poti v političnem delovanju«, ker je obsodila — razen Združenih držav, Velike Britanije in Italije — tudi politiko današnjega jugoslovanskega komunističnega režima, ki prav tako
IZ SLOVENITE
»NEODVISNOST«
LJUDSKIH SODISC
Kakor poroča »Ljubljanski dnevnik« od 17. septembra, je Hubert Jenčič tožil pri okrajnem sodišču v Novi Gorici ljudskega poslanca Franca Cešnovarja zaradi obrekovanja.
Okrajno sodišče je naredilo vlogo na imunitetni odbor ljudske skupščine Slovenije, da bi dovolil kazenski postopek proti omenjenemu ljudskemu poslancu. Toda ljudska skupščina ni dovolila kazenskega postopka, ampak je nasprotno na predlog Bogomila Vižintina zahtevala, naj pristojni organi uvedejo preiskavo o politični preteklosti Huberta Jenčiča.
Tako je kar na lepem obtoženec postal tožitelj. Hubert Jenčič ne bo mogel dobiti zadoščenja od sodišča, ki je prisiljeno, da proti njemu nastopi na zahtevo ljudske skupščine Slovenije. Ce bi dovolili kazenski postopek proti ljudskemu poslancu, bi verjetno prišle na dan kake neprijetnosti za tovariša poslanca, saj je nemogoče misliti, da bi nek zasebnik upal tožiti tako visokega zastopnika, če ne bi imel v rokah neizpodbitnih dokazov!
Pravica je torej za sedaj v so-
cialistični Sloveniji in Jugoslaviji sploh privilegij le višjih, vladajočih kast!
VZORI KMETIJSKEGA
GOSPODARJENJA
‘ Ker je dosedanji način socializacije kmetijstva ,na podlagi prisilnih zadrug s hrupom propadel, je Glavna zadružna zveza Jugoslavije sklenila, organizirati po državi par »vzornih modernih kmetijskih. gospodarstev«, ob katerih naj bi se za zadružništvo ogrevali ostali kmetje.
Urad za gospodarsko in tehnično pomoč pri Združenih narodih je obljubil pomoč tem »vzornim gospodarstvom« v obliki naprav za predelavo raznih kmetijskih pridelkov.
V Sloveniji bo eno tako vzorno središče, in sicer v Straži pri Novem mestu, ki bo imelo vzorno u-rejene higienske naprave, sodobne naprave za predelavo mleka, sadja in vrtnin kakor tudi organizirano zdravstveno in veterinarsko službo ter prosvetno delo.
Tem središčem bo gotovo vlada posvetila največjo skrb, saj je verjetno zadnji poskus, katerega Titova vlada še lahko tvega — ne sicer več sama, pač pa s pomočjo
Združenih narodov, da bi končno odpravila v kmetijstvu neprijetne posledice* vsakoletne suše, povodenj, nalivov in drugih elementarnih katastrof, ki, kakor na povelje, uničujejo poljske pridelke, nekdaj najbogatejše dežele v Evropi!
LETOVIŠČARJI V SLOVENIJI
Pred glavno sezono, t. j. v prvem polletju letošnjega leta, je bilo v Sloveniji nekaj nad 150 tisoč gostov s 372 tisoč nočninami.
Tujih gostov je bilo okrog 16 tisoč pet sto.
Ker traja glavna sezona od IG. junija do 31. avgusta in se navedeni podatki nanašajo na čas pred glavno sezono, kaže, da je to poletje obiskalo Slovenijo veliko tujih in domačih gostov.
Ti 'gostje so se pa večji del u-stavljali le v Ljubljani in na Bledu ter le malokateri so odšli v slovenska letovišča, kot so Rogaška Slatina, Radenci, Dolenjske Toplice in Trentarska dolina.
Morda pa namenoma odvračajo tujce od teh prelepih biserov slovenske zemlje, katere čuva preprosti slovenski kmet, katerega še ni zajel revolucionarni duh povoj- i Pella in Tito. ne industrializirane Jugoslavije. |
Zato mora SDZ povedati g. Flajbafiu ‘ff^tudfmVS‘iffm Mkf javnosti, da se danes, ko odločajo o n-sodi STO in Trsta, SDZ zaveda svoje odgovornosti pred slovenskim narodom in pred zgodovin o.
SDZ je ostala tudi v tej krizi zvesta svojemu programu o STO, ki ga je svojčas tudi g. Flajban n-dobril. Ona se še vedno bori za uresničenje STO, kakor se za to bore vsi neodvisni Slovenci in Hrvati ter velik del italijanskega prebivalstva, kajti edinole ohranitev vsega* . STO more pre-prečiti, DA TRST NE PRIDE POD ITALIJO. To vedo danes tudi vrabci na A-kvedotu.
Trst ni nikako ribiško gnezdo kot Koper, Izola ali Piran. Slovenci, Hrvati in Srbi so dosti prispevali in dali za zgraditev novega svetovnega mesta Trsta od l. 1750 do l. 1914. V Trstu so naše tisočletne narodne tradicije in postojanka, ki so jih tržaški Slovenci t\n .ff rvati varovali skozi1 stoletja kott:j>y. ričico v očesu. In sedaj, ko ,sc..rfiam te pravice in postojanke
faednarodno mirovno pogodbo jia/ŠTO slovesno potrdili in zava-rovrfli, prihajajo ljubljanski komunistični mjnistri pitat nas z narodnimi izdajalci; samo zato, ker se borimo za STO in za spoštovanje mirovne pogodbe, ki edina moreta rešiti nenadomestljivi Trst. Jugoslovanski komunizem je pripravljen izročiti Trst Italiji, da le dobi področje B in v njem ohrani komunistično oblast. Pa tudi zdto, ker se boji, da bi STO postalo živ vzgled, kako se v svobodi živi in napreduje. Ta njihov strah je potrdil sam Boris Kraigher 13. oktobra v Kopru, ko je zagrozil vsem, ki so za STO, da bodo že z njimi obračunali.
Kdo je dal ministrom komunističnega jugoslovanskega režima pravico, barantati za STO in za usodo tržaških Slovencev? Kaj so oni storili v osmih letih za jugoslovanski živelj v Trstu? Milijarde iz žepov jugoslovanskih davkoplačevalcev so prišle v povojnih letih v Trst, toda titokomunisti niso znali preskrbeti v mestu niti ene same skromne dvorane za slovenske prireditve. Vse je požrla njihova komunistična partija, njene podružnice in njihove komunistične organizacije.
Gospod Flajban je slišal prenos Kraigherjevega govora iz Kopru. Ce bi dejal, da so mu šle njegove grožnje na živce, bi ga razumeli, ker vsi ljudje ne morejo ohraniti mirne krv>i. Toda zagovarjati titovsko komunistično, za Trst pogubno politiko, ki zahteva uničenje STO, tega ne bi bili od njega pričakovali.
Bilo je poirebno napisati k pismu g. Flajbana teh par odkritih besed, da še enkrat pribijemo, da kdor je danes za titovsko politiko, za razdelitev STO in proti imenovanju guvernerja, ta je za prepustitev Trsta Italiji.
Če bo g. Flajban trezno premislil, kdo je za ohranitev Trsta in kdo proti, se bo prepričal, da je ostala SDZ na pravi poli, ko se bori za ohranitev STO in proti njegovi delitvi, ki jo zahtevata
SDZ za STO
iiiiuniiinMiMHiiiiiiiiiiiiiin	.......................................................................................................................................................................................................................................................
(XV. nadaljevanje)
Prevod:	»Žalostna sveta Mati
tam pod križem jočejo, svojega Sina videč, njeno sveto tožno in bolečo dušo je prebodlo bodalo.«
Tudi ta ima svoj napev. Besedilo ni prav popolnoma rezijansko, ie bilo pač sestavljeno iz potrebe, ker gotovo dotični duhovnik ni bil domačin, Rezijan, ampak iz drugih predelov Beneške Slovenije. Napev je tudi najbrž posnet po kaki drugi pesmi.
Vse to gradivo je treba zbrati in ohraniti.
Rezijani pa tudi radi plešejo in zato imajo že od pamtiveka svoj izvirni domači ples:	»rezijanko«.
To je dostojno figurirano rajanje in posebno se izkazujejo z njim na dan svojega največjega praznika — »Šmarne miše« (Veliki šmaren) .
Kar se tiče njihovih knjig, pisanih v domači govorici, je to menda samo »Katekizem«. Pisan je v laškem črkopisu.
V	gospodarskem pogledu beneški Slovenci .nimajo posebnega blagostanja; malo jih je med Slovenci, ki bi mogli udobno živeti; najbolj je to mogoče Lahom, ki žive od njihovega truda, bodisi da imajo posestva tam, ali pa kako drugače od kupčije z njimi. Zemlje za obdelovanje v Benečiji ni mnogo in še t; ni prvovrstna, ker je prodnata ii zahteva mnogo gnojila. Po gorski:’ rebrih in planinah je obi-
lo	travf, pa suša ne sme biti po-
NAJZAPADNBJŠI OGRANBK SLOVBNSKB ZBMLIB: BhNbŠKA SLOVBNIJA
Zgodovinski, krajepisni in dialektološki, očrt
mladi in tudi ne poleti, da se kaj nabere. Koliko truda jih stane plazenje po gorah, košnja, skladanje v kope in prenašanje v doline za uporabo doma ali za na prodaj! In kako prehrano imajo posebno ona leta, ko jim toča vzame, kar je bi-
lo	z velikim trudom in stroški vse-jano in je že lepo obetalo. Toča je po nekaterih ogrankih zelo pogosta. Potem pridejo še davki. Res, da si s kupčijo z lesom nekaj pomagajo, ampak za koliko časa še, ko so gozdovi tu že precej iztrebljeni in je treba čakati, da zrastejo drugi. Dobro je za one, ki znajo kako rokodelstvo in se poberd po svetu ter se vrnejo na starost s kakim prihrankom. Drugače so beneški Slovenci zelo skromni — zadovoljni z vsem in se znajo prilagoditi stanju, ki jim je usojeno.
H koncu par besed še o njihovi narodni zavednosti. Kakor nam je iz zgodovinskega dela že znano, so se beneški Slovenci pred sto leti skupno z Lahi potegovali in navduševali za svobodo v Italiji. Avstrije niso marali in niso imeli toliko narodne zavesti, da bi se hoteli pridružiti k tej 'zaradt zedinjenja z ostalimi Slovenci. V dobi, ko so bili priključeni za stalno k Italiji, so jih nekateri zavedni dom-t-čini, posebno duhovščina, bodrili v
težnjah narodnega čustva in v spoznanju pripadnosti k velikemu slovanskemu rodu. Vzpodbujali so se drug drugega in nekateri, polni plamteče ljubezni do naroda, so tudi druge domače ljudi navduševali za vse, kar je bilo slovenskega. Tudi stiki in posamezna prijateljstva z naše strani z njimi so pomagali, da se je čut do slovenstva le povsod ohranil in tudi z raznimi spisi in pesmimi smo to krepko podprli.
Glavno zatočišče je imel slovenski jezik v Benečiji pač v cerkvah: tam so smeli glasno moliti, peti in pridigati. To je trajalo precejšnjo dobo, vse do nastopa fašizma, ki je vse to ukinil. A ne za dolgo, ker se je sedaj slovenski jezik spet povrnil tia, od koder so ga izgnali in kjer je služil ;za najgloblji stik našega človeka z Bogom.
Toda do odločnega razmaha in preokreta v narodnem naziranju in samozavesti tega našega ljudstva je prišlo v času zadnje na-rodno-osvobo-dilne vojne. Po vojni pa je seme, ki je bilo v boju z žrtvami vsejano v tamošnjo lepo sloveastko zemljo, tudi obrodilo sad: beneško-slovensko ljudstvo je spregledalo in se začelo navduševati za kulturno in prosvetno
združitev z matičnim slovenskim rodom, da bi postali tako tudi oni polnopravni člani naše ponosne slovenske skupnosti.
* * *
Da bo razprava popolnejša, priobčujemo tudi seznam okrajev, občin in zaselkov, koder bivajo beneški Slovenci, in seznam posa-meznfh narečij.
VIDEMSKA POKRAJINA OKRAJ: ČEDAD (Cividale); Občina: PRAPOTNO (Prepotto); Vasi in zaselki:
Cele (Cialla), Ibana (Albana), Kodermaci (Codromaz), Oborče (Oborza), Stara gora (Castelmon-te), Teje (S. Pietro Cazzacco).
Občina: DREKA (Drenchia);
Vasi in zaselki:
Klobučarji (Clabuzzaro), Kras (Cras), Obranki, Trušnje, Laze (Lase), Debenje (Obenetto), Pra-potnica (Prapotniz.za), Trinki (Trin-co), Razpotje, Rokin, Breg, Zavrt (Zavart), Malinške, Cudar, Skile, Ovšnje brdo.
Občina: GRMEK (Grimacco);
Vasi in zaselki:
Hlodiči (Clodig), Kostne (Co-stne), Lombaj, Lese (Liessa), Pla-tac (Plata*). Topolovo (Topol6), Selce.
Občina: PODBONESEC (Pulfero); Vasi in zaselki:
Arbeč (Erbezzo), Bijača (Bia-cis), Brišče (Brischis), Crni vrh (Monte Fosca), Landar (San Sil-vestro d’Antro), Laze (Lassiz), Marsin (Mersino), Podvršč (Pe-gliano), Ronac (Rodda), Sčigla (Cicigolis), Tarčet (Tarcetta), Stupica (Stupizza).
Občina: SOVODNJE (Savogna); Vasi in zaselki:
Cepletišče (Cepletischio), Matajur (Monte maggiore), Mažerje (Masseris), Trčmun (Tercimonte), Jelina (Fellina), Strmec (Stermiz-za).
Občina: SREDNJE (Stregna);
Vasi in zaselki:
Černetiči (Černetiči), Gnidovica (Gnidovizza), Gornji Terbilj (Tri-bil di Sopra), Dolenji Trbilj (Tri-bil di Sotto), Oblica (Oblizza).
Občina: ST. LENARD (San Leonardo) ;
Vasi in zaselki:
Dolenja Mjersa (Merso di Sotto), Gorenja Mjersa (Merso di Sopra), Fajnik (Fainich), KI astra (Cla-stra), Kozica (Cosizza), Kravar (Cravero), Skrutovo (Scrutto), Titana (Altana).
Občina: ST. PETER (S. Pietro ni Natisone);
Vasi in zaselki:
Ažla (Azzida), Dolenji Barnas (Vernasso), Gorenji Barnas (Ver-nassi.no), Klen ja (Clenia), Kosta (Costa), Pont jak (Ponteacco), Sar-ženta (Sarzenta).
Občina: TAMORJAN (Torreano); Vasi in zaselki:
Mažerole (Maserolis), Skrila (Ca-nalutto), Kosta (Costa), Dre jan (Reant), Tamore (Tamoris).
Občina: FOJDA (Faedis);
Vasi in zaselki:
Podvile (Canal del Ferro), Pod-klap (Canal del Grivo), Grmov-ščica (Strimaz), Gradišče (Gradi-scutta). Ravne (Costa piana), Ca-nebola (Canebola), Pedroža (Ps-drosa), Podcerkev (Valle di Sof-fumbergo), Vile (Costa lunga).
Občina: AHTEN (Accimis);
Vasi in zaselki:
Melina (Forame), Zalandri (Sa-landri), Podvrata (Clap), Kanče-lirji (Cancellieri), Subid (Suhlt), Porčinj (Porzus).
OKRAJ: TARCENT (Tarcento); Občina: NEME (Nimis);
Vasi in zaselki:
Dolenja Crneja (Cergnea Infe-riore), Gorenja Crneja (Cergnea Superiore), Gorenje (Mongruella), Dobje (Pecolle), Vizont (Chialmi-nis), Ramandol (Ramandolo), Tor-lan (Torlano), Krnica (Monte pra-to), Kanalič (Valle montana).
(Konec prihodnjič)
VESTI s TRŽAŠKEGA
KOMINFORMISTI IN TRST
Na mizi so proti nam naperjeni močni reflektorji, v kotu na stojalu je snemalna kamera; poleg stojita operater in tonski režiser prav kakor v filmskem ateljeju, oprostite, 'televijijskem ateljeju. Pozabil sem namreč povedati, da so na snemalni kameri napleskane črke C.B.S. (»Ameriška televizijska družba«), in .skoraj bi predrl ljudi, ki so sedeli za tremi dolgimi mizami, in če povem še, da so i-meli pred seboj beležke, boste takoj vedeli, da .gre za Vidajijevo ■tiskovno konferenco.
Takoj ko ga je njegov tajnih predstavil, je g. Vidali objasnil, da ni njihova navad? (govoril je namreč skoraj vedno v množini), da bi pogosto sklicevali tiskovne konference. Položaj se mu pa zdi zelo kočljiv, in ker vsi drugi zastopniki političnih strank molčijo
— tako je povedal g. Vidaji — hoče vsaj on seznaniti svetovno javnost s stališčem tukajšnje KiP dq ■tržaškega vprašanja. Svoj propagandistični namen je torej v pojnj meri dosegel, saj so v mali dvo-, ranici našteli kakih petdeset domačih in 'tujih dopisnikov.
To njihovo stališče je kajpada silno zamotano in se vrti v tglav-nem okrog treh točk: koristi Sovjetske zveze, koristi italijanske K P in končno tudi koristi tržaškega prebivalstva. 'Najlepše pa je (c,, da jim je uspelo vsa tri nasprotna stališča uskladiti in stlačiti v en sam dnevnik, t. j. v »Unita«....
Takoj je g. Vidali ugotovil, da, je zaradi prisotnosti divizij na o-beh mejah položaj resen, da pa Se verjame, da je zadeva zašla na mrtvo ‘točko. Živahni diplomatski stiki in predlogi, ki padajo z vseh strani, potrjujejo nasprotno. »Mi
— je nadaljeval g. Vidali — smatramo, da imata danes Rim in Beo-syad več stičnih točk ko-t pred štirinajstimi dnevi, vendar obstojajo med njima nasprotstva, in to stvarna nasprotstva.«
Obregnil se je nato ob kolumbijskega zastopnika v Varnostnem svetu Združenih narodov, češ da so sprejeli predlog tega namišljenega izvedenca v nasprotju z o-■nim Višinskega.
Analiziral je nato nekaj dejstev.
Trojna deklaracija je po njegovem dokončno pokopana. Tako Rim kot Beograd sta pripravljena na delitev, s tem da pripade Trst Italiji. Vidali je priznal, da si je Tito zagotovil nekaj dobrih adutov; ne verjame pa, da bi se Tito utegnil prenagliti, čeprav je v item strokovnjak, ker ga zavezniki držijo dovolj močno za uzda. .
»Noi — je zopet povzel g. Vidali
— mi smo vznemirjeni, ker vlada med ljudstvom preplah in med be-.gunci {„esuli”) obup. V Trstu pa ob brezbrižnosti ZVU vlada ‘tako neskladje, da si od titovcev do no-vofašistov lahko vsak privošči vsakovrstne grožnje, manifestacije, i-legalne letake itd.«
Linija KPI
»Izvršni odbor KPI in SPI na STO zasedata trajno in sta sa odločila, da bosta kos kakršnim kol; dogodkom v Trsitu in da bosta poklicala svoje somišljenike na o-brambo skupnih koristi — „qul ed in Italia” (to je za g. Vidalija namreč eno in isto!).
Ce pa pride Italija, se bomo še ■nadalje borili za mirovno pogodbo in smo ponosni na tesne vezi, ki jih imamo z italijanskimi demokratičnimi strankami. Mi smo proti razdelitvi STO-ja — je nadaljeval g. Vidgli — smo za plebiscit, zaenkrat brez pogojev, samo di preprečimo razdelitev, to pa za nas ne pomeni opustitev mirovne pogodbe.«
S tem je bilo poročilo generalnega sekretarja KP, g. Vidalija, končano.
Njegov osebni tajnik se je sedaj . obrnil na povabljene predstavnike političnih strank s prošnjo, naj se ne bi vmešavali v razpravo (torej »možete sesti, a nemojte jesti«), češ da imajo to pravico samo časnikarji.
Priglasili so se k besedi zato razni dopisniki.
»Vjestnik« iz Zagreba: »Ali pomeni solidarnost KP za STO s' K Pl glede britsko-ameriškega sklepa 8. t. m. tudi iaraz solidarnosti s Togliattije vo politiko v italijanskem parlamentu?« — Odgovor: »Naša solidarnost gre tovarišu Togliattiju, ne pa resoluciji, ki jo je podpisal.«
»Trieste-Sera«: »Ce sta si že I-talija in Jugoslavija edini v razdelitvi STO-ja, kako si razlagate manifestacije v Jugoslaviji?« — Odgovor:	»Tito hoče s tem izsiliti
čimveč.*
»Messaggero Veneto«: »Kaj boste storili, če Tito uresniči svoje grožnje?« — Odgovor: »Ce pride Tito, nas bo obesil; mi tega ne bomo dopustili, marveč se bomo borili proti njemu!«
»Radio Beogradu: »Kakšno vrednost lahko ima plebiscit, ki ga zagovarjate, po tridesetih letih raz--narodovanja Slpvencev?« — Odgovor: i»Mislim, da bi se dalo organizirati plebiscit v svobodi in demokraciji.«
Nato so- mu začeli britanski in ameriški novinarji postavljati nekaj naivnih vprašanj:
»United Press«; »Ali bi ob morebitni ustanovitvi STO-ja želeli u-spostaviti komunistično oblast?« — Odgovor:	»Mislim,	da to v seda-
njih okoliščinah ni mogoče, razume se pa, da bi to želel.«
»New York Herald Tribune«: »A-
li	bi pod uspostavljeno komunistično oblastjo spoštovali verske in demokratične svoboščine državljanov?« (Tu je domala vsa dvorana bruhnila v krohot!) •— Odgovor: »Mislim, da je komunistična oblast najbolj demokratična od vseh, ki obstojajo!...«
vGiorr.ale d'Italia«: »Ali je možno, da se postavite 'na skupno o-snovo z indipendentisti?« — Odgovor: »Razlika med nami in njimi je ta, da so oni atlantisti in evro-peisti, mi pa ne; oni so za zavezništvo z Zahodom, .so antikomunisti in povezani s titovci — mi pa ne. Oni so načelno za STO, za nas je STO kompromis, ki ga podrejamo miru. Priznati pa je treba, da je med indipendentisti ,molta' brava gente’.«
Dopisniku zagrebškega »Vjestni-ka« je tu ušel glasen posmeh in g. Vidali ga je, po nekaj trenutkih grobne tišine, pokaral kot pokara
učitelj porednega šolarčka....
»Tanjug«: »Toda odgovor dopisniku .Vjestnika’ pomeni, da se tržaška KP strinja s Togliattijev,m ■ravnanjem v italijanskem parlamentu; ali bi se borili proti italijanski vojski enako kot proti jugoslovanski, če bi prišla v Trst?«
—	Odgovor: »Tudi če stališče komunistične parlamentarne skupine v primeru resolucije Bartole-Cor-tese nj odgovarjala našemu, priznava?no, da je KPI za italijansko ljudstvo zavzela pravilno stališče. Ce pride Tito v Trst, bo uresničil grožnje proti nam; ker pa to ne velja v primeru prihoda italijanske vojs.ke v Trst, bomo stali ob strani.«
»Associated Press«: »Ali boste v primeru zasedbe Italije še vztrajati pri STO?« — Odgovor:	»Mi
komunisti smo realisti in neradi postavljamo hipoteze, vendar lahko rečem, da bomo zavzeli stališče, ki bo koristilo italijanskim komunistom (,che aiuterž i comu-nisti italiani’).«
S povabilom na prigrizek je tako g. Vidali zaključil svojo tiskovno konferenco.
■Razumljivo je, da so, posebno tuji dopisniki, odnesli precej zmedene pojme in prav radovedni smo, kaj bo nastalo v njihovih dopisih v zvezi z zmešanimi pojmi o STO-ju, koristih delovnega ljudstva, italijanskih koristih, sovjetskih predlogih, sendvičih in pivu, ki jih jim je serviral g. Vidali.
Domači dopisniki so si bili pa še enkrat na jasnem, da je g. Vidali res pravi mojs.ter v skokih čez zapreke, in da mu bo kmalu z njegovo dialektično logiko uspelo prepričati tržaško delovno ljudstvo, da je edino v Italiji rešitev za Trst.	Rado
Protest tržaških šolnikov
Sindikat slovenskih šolnikov na STO je poslal naslednji protest pristojnim mednarodnim organizacijam:
»Sindikat slovenskih šolnikov na STO-ju v Trstu odločno protestira proti sklepu v.lad Združenih držav Amerike in Velike Britanije z dne 8. oktobra 1953, s katerim ti dve vladi izročata upravo cone A Italiji, državi, ki je pred in po vojni vodila in vodi strogo raznarodovalno politiko do Slovencev kljub vsem danim obljubam in obveznostim, ki jih je sprejela in Fodp:sa'a z mednarodnimi pogodbami. «
Novi ameriški političnisaetoBaiec
V	Trst je prispel g. Leonard Un-ger, da bi prevzel mesto ameriškega političnega svetovalca. Dosedanji politični svetovalec wa-shingtonske vlade pri ZVU, g. h. Randolph Higgs, je na bolniškem dopustu.
G. Unger je bil ameriški politični svetovalec v Trstu od aprila 1950 do februarja 1952.
Ljubiteljem petja
Vabimo ljubitelje lepega petja, naj poslušajo koncert »Mešanega pevskega zhcra Avgust Tanče« iz Nabrežine, ki ga bo oddajala slovenska radijska postaja v Trstu v torek, 3. novembra, ob 20. uri.
V	skladiščih in v uradu TRUST-a za razpolaganje z imovino bo v bližnji bodočnosti prva prodaja viškov blaga, kateri bodo sledile nato še druge. Prodaje bodo na običajen način in bodo o njih obveščene prizadete stranke.
Najbolj zaželeno blago bo verjetno naprodaj na prvi prodaji.
Nabrežine! za STO
V	nedeljo 25. oktobra je bil v prostorih SDZ v Nabrežini izredno dobro obis-kan politični sestanek za člane.
Po pozdravni besedi župana občine Devin - Nabrežina, g. Josipa Terčona, ki je tudi prikazal navzočim položaj, v katerega je zabredlo tržaško vprašanje po nesrečnem sklepu londonski in wa-shingtonske vlade od 8. oktobra, je spregovoril dr. Branko Agne-letto.
Ta je v obširnem in dobro utemeljenem poročilu prikazal razvoj tržaške zadeve počenši od mirovne pogodbe z Italijo, mimo trojne izjave od 20. marca 1948, pa do najnovejšega britsko - ameriškega, sklepa o Trstu. S prepričljivo besedo je pojasnil poslušalcem različno stališče, ki ga je ob vsaki važni priliki glede Trsta zavzemala jugoslovanska komunistična vlada, ne da bi se zavedala, da s ta-kim odstopanjem od mirovne pogodbe samo škoduje bistvenim koristim slovenskega naroda, ki je v vseh zadnjih sto letih videl v Trstu možnost za plodonosno gospodarsko udejstvovanje in izhodišče v širni svet. Naglasil je, da je bistvo sedanjega spora med Jugoslavijo in Italijo ne v vprašanju^ ali se STO razkosa ali ohrani, ker sta obe državi za njegovo razdelitev, ampak v tem, ali pride Italija v Trst in v cono A predno se dogovori z Jugoslavijo za dokončno razdelitev STO-ja, kakor določa sklep 8. oktobra in kakor zahteva Italija, ali pa šele po doseženem sporazumu o delitvi, kakor zahteva Jugoslavija.
Zaradi tega je prihod jugoslo-vanske_ vojske na mejo začasno preprečil prihod Italije v cono A. Toda namen teh čet ni obramb^ STO-ja, marveč preprečitev prihoda Italije pred sporazumom z Jugoslavijo o njegovi delitvi. Govori! je nato o odmevu v svetu na odločitev Združenih držav in Velike Britanije, da izročijo upravo cone A 'Italiji in se nato njihove čete umaknejo iz Trsta. Poudaril, je tudi porazni vtis tega sklepa na tukajšnje prebivalstvo, tudi na večji del italijanskega iredentističnega tabora, ki se zaveda, da je Trst po odhodu britsko-ameriških zasedbenih sil izpostavljen neizbežnemu hiranju in propadanju.
Poročilu je sledila razprava, ki so se je udeležili številni poslušalci. Dr. Branko Agneletto je izkoristil to priliko, da je 'osvetlil še razne druge momente v zvezi z razvojem tržaškega položaja.
Na koncu je spregovoril še predsednik Glavnega odbora SDZ v Trstu, dr. Josip Aigneletto, ki je vzr*>dbudil člane okrožnega odbora SDZ za občino Devin-Nabreži-na, naj vztrajajo v borbi za STO,
in za uveljavljenje določb mirovne pogodbe z Italijo glede Trsta, ker samo v STO-ju je rešitev iz sedanje zagate, in ker samo STO more jamčiti mirno narodnostno sožitje Slovencev in Italijanov na tem, ozemlju in pospešiti .gospodarski razvoj tržaškega pristanišča v službi življenjskih koristi svojega prostranega zaledja. Opomnil je še navzoče, naj v sedanjem kritičnem trenutku ne obupujejo, ker so dani stvarni razlogi za upanje, da se ■bo misel o STO-ju v sedanjih prilikah uveljavila še krepkeje kot doslej.
Odhod angleških družin
V	ponedeljek 26. oktobra popoldne ob 14.30 je odpotovala iz Trsta v Veliko Britanijo z vlakom zadnja skupina nad 100 |ena in 140 otrok pripadnikov britanskih oboroženih sil v Trstu. Rodbine so prispele v sredo zjutraj ob H. uri v Ltondon. S to ,skupinq je odpotovala tudi soproga področnega poveljnika, generala T. J. Winter-tona.
Prevoz teh rodbin je pripravil prevozni oddelek glavnega stana BETFOR.
Predajanje SPNI
V	petek 23. oktobra je v okviru Slovenske prosvetne matice v Trstu predaval dr. Antun Dabinovič o temi: »Komu je Trst dolžan svoj stoletni razmah«.
Številni poslušalci so predavatelja nagradili s toplim odobravanjem za izredno zanimivo podano snov.
'Na splošno željo bomo spopol-njeno predavanje objavljali v našem listu kot podlistek, na kar že danes opozarjamo naše čitatelje.
MAVHINJE
Napetost zadnjih dni je odvrnila pozornost nas vseh od vsakdanjega delo in vsakdanjih potreb. Vse zanima samo eno: kaj bo z nami, kai bo z našim ozemljem?
Ce bi odgovorni krogi upošteva-
li	želje in zahteve ljudstva, bi bilo danes vprašanje, ki postavlja v ‘nevarnost svetovni mir, lepo in gladko rešeno. Saj ga ni poštenega pristnega Tržačana, prebivalca tržaškega ozemlja, ki bi ne želel o-stvaritve Svobodnega tržaškega o-zemlje!
Upali smo, da bomo imeli kmalu dokončana dopolnilna dela na hišah, a ta nepričakovani sklep An-gloamerikancev je pognal vse v zrak. Nobenega glasu ni več o popravilu vrat, stropov in oken ter denar, ki je bil *e nakazan, bo verjetno izginil za vedno. Tako smo sedaj že zopet prizadeti.
Prav tako bo verjetno šla po vodi odškodnina za posekane gozdove in grmičevje vzdolž meje, kar se je zgodilo že 1947. leta, V teh dolgih letih bi nam vsaj to škodo lahko povrnili! Trditev oblasti, da so posamezniki sami pospravili les, ne drži, ker ni bil noben gospodar o tem obveščen. Ce je morda kdo pospravil kaj lesa, je :o naredil nekako skrivaj, kot bi kradel. Nihče pa ni upal javno in odkrito pospraviti lesa, ki je bil posekan na njegovem svetu, in zato je gotovo, da je lep del lesa ostal in zgnil na licu mesta.
Dobro bi bilo, da bi se za to stvar zanimali naši predstavniki in nam. izposlovali vsaj nekaj odškodnine, saj smo že zadosti škode utrpeli zaradi neumne in škodljive politike takoj po prihodu zaveznikov....
Krojni tečaj SUH
Slovensko dobrodejno društvo v Trstu organizira tudi ietos, na splošno željo članic, krojni tečaj. Vpisovanje je dnevno od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11, tel. 62-75.
V	kratkem izide »Družinska pratika«, ki je bila svoijčas zelo priljubljena pri naših ljudeh.
Naši izseljenci v Franciji
27. septembra je kardinal Piazza obiskal vsa tuja naseljeniška središča v Franciji.
Glavna slovesnost je bila v Parizu, v cerkvi na Mont Martru. U-deležili so se je izseljenci iz osemnajstih različnih držav. Slovenski nagovor na Slovence je imel č. g. Čretnik. Pevski zbor iz Bruary-ja je nato zapel v cerkvi vrsto slovenskih pesmi. Kasneje je istj zbor pel v cerkvi sv. Severina za francoske visokošolce.
Zbor je na vse poslušalce napravil mogočen vtis zaradi izredne ubranosti in zlitosti glasov naših delavcev.
Na pariškem radiu je bila tudi štiridesetmmutna oddaja, namenjena sjov&nskim naseljencem.
Popoldne je bila slovenska zabava, katere sta se udeležila kardinal Piazza in mons. Grims iz Moselle. Kardinalu Piazzi so naši ■naseljenci ob tej priložnosti izročili spomenico v slovenskem in francoskem jeziku. V razgovoru s slovenskimi in hrvaškimi naseljenci je kardinal omenil svoj obisk na kongresu Kristusa Kralja le,a 1939 v Ljubljani, ki je nanj napravil zares mogočen vtis.
Z tik O D S t D O
Neznani zlikovci so že na delu!
26.	oktobra so si ti privoščili napisne table »Slovenske demokratske zveze« in »Slovenskega dobrodelnega društva« na poštnem nabiralniku v veži in na zvoncu na vežnih vratih njunega sedeža v Machiavellijevi ulici 22-11.
Gre za značilen pojav, na katerega moramo opozoriti našo javnost. Gre za začetek borbe proti slovenski besedi v našem mestu, ki nas spominja na še nedavno divjanje fašističnih tolp proti slovenskemu življu na Tržaškem.
To je »demokracija«, ki se nam ■obeta!
To je ono spoštovanje naših pravic, ki ga italijanski prenapeteži obljubljajo našim ljudem z letaki naslednje vsebine:.
» Slovencil
'Italija vam - garantira svobodo govoriti vaš jezik, -obdržati vaše šole, vaše kulturne ijstanoye in vaša posestva.
Bodite dobri meščani spoštujoč zakone in demokratična Italija vam zagotovi vsako svobodo.
Ne poslušajte propagando sovraštva.
Zanesitese na italijansko demokracijo ki vam bo prikazala kakšna je in kakšna bo resničnost bratstva v tej zemlji kjer bomo sigurno živeli v najtoplejših odnosih. «
Organizirajo škvadre za obračunavanje z nami, ki smo se dosledno borili za uveljavitev določb mirovne pogodbe glede STO-ja, načrtno igazijo vse naše pravice, pa si nam upajo govoriti o »najtoplejših odnosih«, ki naj bi med nami zavladali....
Priliko imajo v svobodnem Trstu, da nam dokažejo svojo zaenkrat zelo dvomljivo privrženost demokratičnim načelom in pravnemu redu, ,ki ga oni teptajo v u-panju, da jih zaradi tega nihče ne bo kaznoval.
Toda motijo se! Silijo nas v silobran in nastopili bomo odločno v obrambo naših človečanskih in narodnostnih pravic!
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trjtu
■'••.'J'!
RHIStOUgllCI | ve, macesnove podjetniki « in trdih lesov,
trame in par-kete nudi najugodneje
OALEA
TRST
Vfalo Sonninp, 2 4
TEL.
90441
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohiitva
Tel. 32
Ctirtncns - prov. Gorizia
DflBILHE PAKETE “
po ugodnih cenah pošilja domača tordka
JLHSKA“ import-Enport
TRST- Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. St. 56-58
PoSiljajo se živila, tehnični predmeti, in zdraaila
Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše Naša dostava najhitrejša in zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno
Interexport - Trst
BREDA HUS - MIKULETIČ A MILAN BJELIGA- ŽIVKOVIČ
TlKIPORT - EXPORT
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd,; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem' nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje
Pošiljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov:
URAD - Riva Grumola 6.I., tel. 2S-302 - P.O. Box 1219 Skladi&6ei Puitto Franco magg. II vrata 70, tel. 7232
FIMAR
Dežni plašči lodni površniki paletoji
so priznani kot prvovrstni v blagu in elegantnega kroja
Dežni plašči iz čiste svile Dežni plašči iz Makoja, za Zenske Dežni plašči dvolični, za ženske Lodni, površniki in paleto znamke FIMAR za moške in ženske od
Ekskturtoa za prodajo dežnih plaščev znamke FIMAR
Mmrnzm de« Cors
TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTTI
Lir	12,500
H	15.000
n	86.000
Lir	18.000
	22.000
	25.000
	28.000