.NOMDUAU.E RAZUKE V V,RTUALN,H OKOU.H: KONCEPT Sim0nasenica _______________________________ Oddano: 15.10.2001 - Sprejeto: 11.12.2001 preg,edni znanci č,anek UDK 004.55 : 159.955 ,Zv,eček V zadnjih letih je, glede na napredek v virtualnih okoljih, ponovno v ospredju tematika individualnih razlik. Poudarjena je vloga individualnih zmožnosti pri prepoznavanju in pri izvajanju različnih informacijskih nalog. Opravljene študije so pokazale, da je pri tovrstnih raziskavah koncept kognitivnega stila zelo uporaben. V prispevku je predstavljena klasifikacija kognitivnih stilov. Podane so ugotovitve študije Palquist in Kim (2000) o vplivih kognitivnih stilov in izkušenj pri poizvedovanju po on-line podatkovnih zbirkah, v povezavi s predvidevanjem načinov iskanja na svetovnem spletu. Zanimiva ugotovitev je, da izkušnje pri poizvedovanju lahko znatno zmanjšajo vpliv odvisnosti od polja pri iskanju na svetovnem spletu. Opisan je Fordov (2000) članek, ki opredeli povezavo med odvisnostjo od polja in kognitivnimi stili v terminih vedenjskih vzorcev posameznikov pri navigaciji v hipermedijskih sistemih. Predstavljen je opis študij prej omenjenih sistemov, vpliv kognitivnega stila odvisnost / neodvisnost od polja ter možnosti prilagoditvenih tehnik, ki jih ti sistemi uporabljajo za prilagajanje potrebam vsakega posameznega uporabnika. Zmožnost teh sistemov je integrirati in omogočiti eksplicitno vodenje globalnih in analitičnih vidikov posameznih delov informacij, kar je mogoče dobro povezati z raziskavami kognitivnih stilov. Kljub temu bodo potrebna nadaljnja raziskovanja, preden bodo (v zadostnem obsegu) razvita prilagodljiva virtualna okolja, zmožna nuditi izboljšave pri učinkovitosti informacijsko-predelovalnih dejavnostih posameznikov. Ključne besede: kognitivni stil, iskanje informacij, on-line katalogi Review article UDC 004.55 : 159.955 There is a renewed interest in the differences of individuals due to the advances in virtual environments, especially through far-reaching technologies. In particular, we highlight the notion of the role of individuals' abilities to recognize and use this structure to perform various information-intensive tasks. It has been found that the concept of cognitive styles is very applicable to such researches. The paper presents the classification of cognitive styles. The major findings of the Palquist and Kim study (2000) are outlined. They examine the effects of cognitive styles - a field dependent and a field independent cognitive style, and on-line database experience on a Web search. An interesting find is that the on-line search experience can greatly reduce the effect of field dependence on the Web search performance. Ford's article (2000) draws attention to the connection between field dependence and cognitive styles in terms of individual behavioral patterns in navigation of the hypermedia systems. Virtual environments provide a wider framework for integrating and directly manipulating global and analytic aspects of a given body of information, and it seems to map well onto the requirements suggested by research on cognitive styles. However, more further research is required before we can develop adaptive virtual environments capable of offering realistic improvements in the effectiveness of information processing activities. K« : cognitive style, online information retrieval SENICA, Simona: Individual differences in virtual environments: concept of cognitive style. Knjižnica, Ljubljana, 45(2001)4, xx-xx Uvod PHs.op k0gnitivne pre%J ^> I I ^A u ^^11 I ^> l\ IO l\^3 I II ^A - l\l O L ^A J u III ^> lili O k/w V K'I ^>^^l I *J %J \J\^— 11 WJ kJ *J I ^A K/1J ^> I I ^'^J ^« wQOQ III O k/w V K'I ^>^^l 111 I I številom obiskanih vozlišč (ang. nodes) pri iskanju, sta ugotovili konsistentno interakcijo med kognitivnim stilom in izkušnjami pri poizvedovanju po podatkovnih zbirkah. Ugotovili sta, da izkušeni posamezniki, ki poizvedujejo po podatkovnih zbirkah, tako rit rr:r;:::;:,r: =: :r:r:~=r iskalno nalogo enako hitro kot kadar imajo osnovne izkušnje z on-line podatkovnimi zbirkami. To pomeni, da izkušnje pri poizvedovanju po on-line podatkovnih zbirkah lahko pomagajo odvisnim od polja, da premagajo prostorsko kompleksnost pri zgradbi informacij v obliki hipermedijev. Za oce*v ra* prt na6,nu ,skanja, H se ortražajo prt iz.rt is.aini.Mavigac^i, orortij (ang. pojdi na; zgodovina«; itn.). Ugotavljali sta pomembne interakcije pri enakem vzorcu (enak vzorec je na to, da uporabnik navigira po svetovnem spletu predvsem tako, da sledi povezavam, ki so jih ™ " — 7Ž!^^^^^^SXZ^^ LL,. Llo ,urt, 1 mozen Mtatar. rta se je po-«* ,zgub, tem, da bi sami postavili (imponirali) strukturo. V kompleksni situaciji se lahko z namigi, ki niso ustrezni za dosego cilja, hitro zmedejo. Zato imajo raje navigacijski stil, ki vodi k neposrednim ky KJ V ^> ^L ^A V ^AI I I - l\ I III I I ^> ^A KJI v^ \j 11 v^ k/ 111\ v^ V ^AI ^> %> w ky I ^> LI I ^> w LI ^31 11 ¦ \ \J LI ^> k/ I I v^ I ^> v^ K/ v^^L v^ I I LI - ^J ^A I ^> I I ^A ^^ III II ^3 V I ^J ^3 %> 11 ^> po svetovnem spletu pri izkušenem posamezniku, odvisnen, o, POlJe, drugačen ort navigacije neodvisnega od polja. pr s;rr::::::r :::r:^ ::9:s morabnik dajal splošnih kategorij, ki so navedene na „Prehodnsm zastoj (ang. »gateway screen«) ali pa predstavljene uporabniku z »arfws^aca™, (ang. »archives file folders«), v katerih so urejeni raziskale interakcijo med kognitivnimi stili in značilnostmi v okoljih hipermedijev (Palmquist & Kim, 2000, str. 564). V študiji Palmquist in Kim (2000, ugo,av,ja,a, da J. mogoče izbopa,, posameznikovo iskaino ^ITsC^tlt« navigaciji na svetovnem spletu. Upoštevati je potrebno dejstvo, da posamezniki, opisni o, polja, preprosto potrebujejo več časa, da dokončajo iskalne naloge, kot neodvisni od polja. Za razliko od linearnih informacijskih sistemov, lahko hipermedijski sistemi ponudijo veliko različnih navigacijskih izbir. Poleg tega so na razpolago tudi številne »hiper-povezave«, ki pomagajo uporabnikom, da se bo ime, teza^'konoentrao8o Le potrebnih nlaCj Prav zal, te eznje e verjel' da 1/ od p* pora* več a za ocel širokega k ga priviačnih spodb d oz p ,s anju inrormao, l vo* k Lenemu o„j, Najverjetneje je to vzrok zakaj »L od o„a v tej raziskavi potrebovaii več časa za dokončanje oeiotne naioge, ko, pa ne^isni od polje. Najpomembnejša ugotovitev študije je, da izkušnje s poizvedovanjem po podatkovnih zbirkah zmanjšajo ce,o neučinkovitost iskanja posameznikov, o*** od oofa, saj skrajšajo čas pri iskanju dokumentov na svetovnem spletu. Tudi Reed, Oughton, Ayersman, Ervin in Oiessier (2000, proučujejo vp„v izkušenj z računainiki, kognitivnega stila odvisno^neo^snos, okolja ter navigacije v hipermedijskem prostoru. V tej študiji so o, p* ^sni študenti narediii pomembno vec neiinearn, k0rakov (ang. nonlinear študenti so preprosto sledili zunanjim navodilom (v obliki ukazov), medtem ko so študenti, selektivno sledili informacijam, ki so jih zanimale. Iskalni vzorec študentov, odi** od p* lahko interpretiramo kot »brskanje« (ang. browsing) (Reed et al., 2000, str. 626). Seveda n, presene.ivo. da več k0rakov (ang. steps, ko naredi student, vec časa potrebuje. Lprav so narediii tudlc iineal koral, pošljejo za dolin" naiog, manj la, najbrž zaradi znanja, ki ga imajo o tem tipu okolja. To kaže, da izkušnje s hipermediji vzpodbudijo metakognicijo, ki se nanaša na hipermedije (večji odstotek nelinearnih korakov), kar se kaže tudi pri rezultatih učinkovitejše uporabe hipermedijskega sistema (manj časa) (Reed et al., 2000, str. 627). 2000, str. 627). ,3Vplivkog„i,iv„ihstilovvStUdijahhip6rteks,„e„avigaoije Namen študije, ki sta jo opravila Chen in Ford (1998) je raziskati, ali obstajajo pomembne povezave med individualnimi razlikami in uporabo priljubljenih tipov navigacijskega orodja ter navigacijskimi vzorci (ang. navigation patterns). Cilj študije je odgovoriti na vprašanje, kakšen je odnos med individualnimi razlikami in navigacijskim vedenjem v hipermedijskem učnem sistemu. Torej oceniti odnos med pogostostjo izbranega navigacijskega orodja in kognitivnimi stili ter odkriti nav, acyske vzorce stud nI, k, izhajajo iz njihol aviclyslpoti, vključno s pregledan,mi strani, navigacyskimi koraki, veel obiskali str J ,ang. duplication of pages visited), hierarhično globino (ang. hierarhical depth) ter časovno obdelavo informacij. rimerjavi z======== manj zainteresirani za to, da bi bili vodeni, zato manj uporabljajo ukaza »naprej/nazaj« (ang. za do,oa J tematsko vino. v pLjavi z Uo k M spioSnin, L-n v Jiavnen, ^J, Ugotovila sta, da so od polja neodvisni študentje navigirali po n,perme*kem u6nem paketu z manjšim »navigacijskim podvajanjem« (ang. navigational duplication) kot ostali študentje. na površinske nivoje v vsebinski hierarhiji (Chen in Ford, 1998, str. 73-74). Tudi Ford in Cnen (v revizij,, po^a o zeio po^nin raz„kan prt hipertekstni navigaciji, ki se nanaša na uporabo mape in kazala v hipertekstnem sistemu. Z uporabo Ridingovega »Cognitive Styles Anaysis«15 in »Study Processes Questionnaire«16 sta odkrila pomembne povezave med globinskimi (holističnimi) nagnjenji in odvisnimi od polja ter serialističnimi nagnjenji in neodvisnimi od polja. Prav tako pa pomembne povezave med <**»«, o, poije / »vmesnim« stiiom / neodvisnostjo od polja, torej med kategorijami Hognitivnin stilov in „*o navitega vedenja (cv: Ford, 2000). V študiji je bil hipertekstni sistem razdeljen na posamezne dele, vsak del pa je vseboval še posamezniki, neodvisni od Po,ja, z uporabo Ridingovega testa (1991) »Cognitive Styles Analysis« uvrstili v skupino o, Po,ja odvisnin, »vmesnin« (ang. intermediate) ali od polja neodvisnih, so posamezniki, odvisni od polja, (v primerjavi s posamezniki, neodvisnimi od polja) (cv: Ford, 2000, 14 Meni je seznam izbir ali ukazov, med katerimi se lahko odločimo. Meni je lahko v programu prikazan stalno, lahko pa je vidna le vrstica menijev, celotni meni pa prikažemo s klikom imena menija v vrstici. Ko izberemo ukaz iz menija, se meni spet umakne v vrstico (Kraynak, 1994). 15 Ridingov (1991) Test analize kognitivnih stilov (»Cognitive Styles Analysis« -CSA) meri holistično-analitično dimenzijo (Riding in Cheema, 1991). 16 Chen in Ford (v reviziji) sta povezavo med odvisnostjo /neodvisnostjo od polja in holističnimi-serialističnimi nagnjenji ugotavljala s skrajšano verzijo »Study Processes Questionnaire« (Ford, 2000, str. 546). • manj uporabljali kazalo; • manj uporabljali ukaza »naprej/nazaj«; . več uporabljali »celoten pregled«; • manj uporabljali »podrobnejše postopke«; • =-::=::— :zxz :::;:r9iin ,re,ji nivo v 2, VpHv „s,rez„ega ,„ neumne,, uč„ega gradiva na kog„itivni s«, odvisnost, Ford ,1996, v ŠMji proučuje vpiive M„ in Seria»„ ucnega grad,va na kognitivn, stil oMsnoSt , neo^snos, o« polj, Ugotovil je pomembne razlike med, v hipotezi opredeljenimi, ustreznimi in neustreznimi pogoji (študenti, gradivom, študenti, neodvisni od polja, s serialističnim gradivom). Tudi v tej študiji so za merjenje kognitivnega stila otvisnos,,neodvisnost 0dPoUa uporabili Ridingov test »CooM/.e Sry,es Ana,ys,s<, V študijah o uporabi hiperteksta niso poro6a,i o raziika, v učinki, ustreznega a„ neus,reznega učnega gradiva. Ugotovili pa so majhne, vendar pomembne razlike v navigacijskih strategijah. Največja raziika se je pokazaia pri navigacijskem orodju, saj so o, Po!ja opisni posamezniki posamezniki; v vsebinski hierarhiji so"^ doseganje tretjega nivoja (Ford, 2000, str. 553). Kognitivni stili, ki so bili predstavljeni, so se izkazali za zelo uporabne pri razlagalnih spremenljivkah, kjer se izpostavijo skriti vplivi v raziskovalnih študijah. Koristni so lahko pri oblikovanju sistemov, ki povečujejo učinek posameznih uporabnikov. V številnih študijah v »tradicionalnih« informacijskih okoljih, so se meritve kognitivnih stilov izkazale kot koristne, saj so avtorjev, npr. Wood, Ford, Miller, Sobczyk in Duffin (1996); Ford, Wood in Walsh (1994), p^evaiovp.ivo.ves.ninin^acij17 (ang. postings information), tako da so primerjali rezultate iskanja, z ali brez obvestilnih informacij, ki so bile na voljo uporabnikom. Pomembnih razlik niso ^Po.po^aaunam.Ke.e.no^pHposa.ezn^ Prilagodljiv hipermedijski sistem je v svoji osnovi hipermedijski sistem, ki ima vgrajene nekatere potrebam. Glavna posebnost prilagodljivih hipermedijskih sistemov so prilagoditvene tehnike, ki jih Prilagodljiv hipermedyski sistem ,anko om0go6a raz.nos, vzorcev in zapodi dostopa: a) h at—~m, ki so preden, s poudarki na ,ogianin povezava, Ford (2000) predlaga svtononen, previsen ali poročen ,os,oP ter sistem izpodrivanja in olajševanja. .v— dostop oi uporaonik0m omoaoai, izoiro dostopa vzorcev zase. Vendar ostaja odprto uporabnike sistema alternativno predpisani. Tak sistem bi zahteval: a) mehanizem za sprotno navigacijskih »naslednjih korakov« (ang. default navigation »next moves«), ki bi jih predlagal 17 Informacija o tem, koliko virov v dokumentih je bilo registriranih (in bo na ta način tudi poiskanih), z vsako ključno besedo in kombinacijo ključnih besed pri iskanju. To je standardni pripomoček v velikih komercialno dostopnih podatkovnih zbirkah. Iskalcem omogoča, da ocenijo, koliko dokumentov bodo našli pri iskanju, preden začnejo s poizvedbo. ,1, SiSte„™„ol„ (ang. supplantation) vsebuje povezovanje dejavnosti namesto uporabnika, na takšen :::i;;r:::,: zzzzlisj: '"J(ang. facilon) vsebuje zagotavljanjem vzpodbud, strukture, celotnega pregleda, potrditve in povratne informacije (Ford, 2000, str. 554). prilagodljiva podpora navigaciji. Ker pa se obe skupini tehnik dopolnjujeta, ju lahko uporabljamo Prilagaš Pre~ J. naM raz,skan ,n uporabljan na* hipermedijskega prilagajanja. eluje na nivoju prilagajanja izgleda ali vsebine strani, kjer se informacija, vsebovana v Tako se hipermedijska stran sestavi v odvisnosti od modela uporabnika sproti, tik preden je prikazana. Spreminja se lahko v podrobnostih, razlagi, uporabi medijev (npr., teksta, grafike, Prilagodiva Podpora navigaciji je prilagajanje na nivoju povezav ali poti v hiperprostoru. Zajema različne tehnike, ki omejijo hiperprostor za raziskovanje ali ga prikrojijo uporabniku, nudijo vodenje, podpirajo orientacijo uporabnika in mu pomagajo pri navigaciji. Omenjene tehnike lahko razdelimo - _dno ™** J. tennika, ki „ p^a ,z in^^nin uWl sistemov, kjer s,stem neposredno usmeri uporabnika na naslednjo najprimernejšo enoto; - podobayno;,, map imenujemo dinam.no kreiranje graf,ane predstav,tve domenskega prostora. ,,3 Te.n.ap.a^u^avs.avuanja povezav Nov naain pri,agaja,a sistema uporaPniku predstavija ,ehnika P„„effa ,« Poveza, Seveda pa kakršnokoli prilagajanje temelji na modelu uporabnika, ta pa je odvisen od modela «*»»»18. Način predstavitve znanja domene in znanje uporabnika siužita Ko, osnova za vse prilagoditvene algoritme (Kavčič, 2000). zbiranjem razbremeniti, jo do neke stopnje analizirati, zbrati podatke o posameznikovem vedenju informacysko-pLiovainin pristopov. ' Uporab mode,, ki vky^ejo Lanizme za prepoznavanje takšnih razlik, so uporabni pri razvoju prilagodljivih virtualnih okolij, ki bi povečala uspeh iskanja posameznikov. okoii.ainan sooLo s pro.emi ,n pomelj odiočitvam, upora.jamo vi spLL pristopov. Le-te uporabljamo zavestno in namensko. Pogosto pa jih uporabljamo spontano, ne da za izbrano strategijo. Raziskave so pokazale, da so individualne posebnosti v spoznavni organizaciji in delovanju posameznika razmeroma dosledne in trajne, zato navadno dajemo prednost omejenemu številu (Marentič-Požarnik, Magajna in Peklaj, 1995). Dandanes jek"vk::i0:'i::z zrj tz^izr: razvijajo v smeri prilagoditve posameznemu uporabniku. Temeljijo na izpopolnjenih uporabniških vmesnikih, ki se razvijajo v smeri popolne odsotnosti posrednika, za kar je potrebno modeliranje uporabnika. Tudi zato so dobrodošle interdisciplinarne raziskave, katerih rezultati bodo posameznikom olajšali navigiranje v svetovnem spletu. Kljub temu bodo potrebna nadaljnja raziskovanja, preden bodo razvita prilagodljiva virtualna okolja, zmožna nuditi izboljšave Kav« (2000, meni, d. sm0 * zrnozni zag0toviti sisteme, H se pogajajo uporabnikovim vizualne ali funkcionalne dele sistema na podlagi informacij iz modela uporabnika. Gledano s strani informacijskih Mp^p, sai „ „ame„ sistema L , zaooU da uporni vidi ,0,0c! Vizua.na k0mpleksnost ,n moznosti izoire s,a osnovni znaai.nos,, hipermedijev ter vpliva nove informacijske arhitekture, ki je šele na začetku raziskovalne baze v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Mnoge discipline sodelujejo pri razumevanju medsebojnega delovanja kognicije in prej zrn irz rssuTn zz^^^z P~Ta informacijske hipermedije („aU_> ,„ k „ame„u da uporab„ik vidi do,oL koli6i„o ustreznih informacij oz. k prilagoditvi posameznemu uporabniku. 18 Do.ena aH (nadzorno, področje Š de, racuna,n,ske9a omrez,a, znotra, ka,erega so poda,kovn, v,r, pod skupnim nadzorom in upravljanjem (Salamon, 1997). 19 Ker je proces učenja še vedno voden in nadzorovan s strani uporabnika, tak sistem nudi vso svobodo učenja s prostim raziskovanjem, vendar se hkrati tudi dinamično prilagaja potrebam posameznega uporabnika, njegovemu nivoju znanja in učnim ciljem. Na ta način sistem nudi inteligentno vodenje ter tako pomaga uporabniku pri pridobivanju novega znanja. Citirani viri 1. Chen, H. (2000). Introduction to the special topic issue: part 1. Journal of the American Society for Information Science, 51 (3), 213-215. 2. Chen, S. Y., & Ford, N. J. (1998). Modelling user navigation behaviours in a hypermedia-based learning system: an individual differences approach. Kno.le.ge Organization, 25 (3), 67-78. 3. Ford, N. (1995). Levels ang types of mediation in instructural systems: an individual differences approach. Memationa, Journal of Human-Computer Studies, 43, 241-259. 4. Ford, N. (2000). Cognitive styles and virtual environments. Journal of the American Society for information Science, 51 ,«,,543-557. 5. Ford, N., & Ford, R. (1993). Towards a cognitive theory of information accessing: an empirical study. Information Processing & Management, 29 (5), 569-585. 6. Ford, N., Lloyd-Williams, M., & Morris, C. (1995). Intelligent adaptive systems for information delivery in the electronic library. V M. Collier, & K. Arnold (Ur.), information researcn(ELV,RA 2) (str. 137 -143). London: Aslib. 7. Ford, N., Wood, F., & Walsh, C. (1994). Cognitive styles and searching. Or*. « CDROM Review, 18(2), 79-86. 8. Kavčič, A. (2000,. Ten„ika priiaaodyiveaa vsfavyan, povezav v izo.razevainih hipermedijskih sistemih. V B. Zajc (Ur.), Zbornik tevete BeHtrotennišHe in računale konference BRK 2000 (Zvezek B) (str. 375-378). Ljubljana : IEEE Region 8, Slovenska sekcija IEEE. 9. Kraynak, J. (1994). Računali siovar: slo^o-siovensKi: siovensto-anglešKi, ang,eško-siovensRi. Ljubljana : Mladinska knjiga. 10.Mar^-Pozarni.B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana : DZS. 11. Mare„ti,Požar„ik, B., Magajna, L., & P.«* C. (1995). ,zz,V _ stiii spanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa. 12. Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. 13.PalmqUist,R.A.,&Kim,,, (2000). Cognitive Style and On-Line Database Search Experience as Predictors of Web Search Performance. Journal of ,ne American Society for Information Science, 51 (6), 558-566. 14. Ri^,,,*^,,. (1991). Cognitive styles - an overview and integration. Educationa! Psychology, 11 (3-4), 193-215. (2001). The relationship between learning style and cognitive style. Personality and Individual Differences, 30 (6), 609-616. (1998). Cognitive style: Some human resource implications for managers, The International Journal of Human Resources Management, 9 (1), 185-202. 17.Reed, W. M., Ough,o„, , M., Ayereman, O. ,, Ervin, , ,, & Oiess.e,, S. , (2000). Computer experience, learning style, and hypermedia navigation. Behaviour, 16 (6), 609-628. 18. Šalamon, B. (1997). Internet pojmovnik. Izola: Desk. (1977). Field-dependent and field-independent cognitive styles and their educational implications. Review of Etucafiona, Research, 47(1), 1-64. (1995). Information skills, searching behaviour and cognitive styles for student-centred learning: a computer-assisted learning approach. Journal of Information Science, 22 (2), 79-92. _____________________________ Simo„aSenicajezaposle„avCe„tral„iteh„iškik„jižniciU„i_vLjublja„i Naslov: Trg republike 3, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: simona.senica@ctk.uni-lj.si