Graditelji novega zdravstvenega doma v Stražišču, za katerega so temeljni kamen vzidali lani, obljubljajo, da bo za stražisko krajevno skupnost pomemben objekt odprt že pred prvim majem. Gradnja poteka po načrtu. Financira jo regionalna zdravstvena skupnost, gradbena dela pa so bila zaupana Gradbincu iz Kranja (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 15 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka • n Tržič — Izdaja Časopisno podjetje O las Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCI Kranj, petek, 23. 2. Cena: 4 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nižji osebni dohodki v gorenjskem zdravstvu Tudi v zdravstvu plačilo po delu Zdravstveni delavci že nekaj let neprestano opozarjajo na nizke osebne dohodke, nizke ie posebej v primerjavi s tistimi ▼ gospodarstvu. 2e površna primerjava kaže razkorak med osebnimi dohodki, saj so celotni dohodki zdravstva kot tudi drugih družbenih dejavnosti limitirani, relativno pa se sredstva *a osebne dohodke med letom tudi zmanjšujejo zaradi hitreje naraščajočih osebnih dohodkov v gospodarstvu in tudi zaradi naraščajočih materialnih stroškov. Podrobnejša analiza osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev za lanskih devet mesecev je pokazala, da so osebni dohodki resnično nižji. Se leta 1976 osebni dohodki zdravstvenih delavcev niso zaostajali za ostalimi na Gorenjskem, osebne dohodke zdrav-»tva v republiki pa so celo v poprečju nekoliko presegali. Kasneje pa so osebni dohodki zdravstvenih delavcev gorenjske regije zaostali in so lani v prvem polletju v poprečju zdrknili celo pod republiško raven. Vendar pa zdravstvo pri tem ni bilo izjemno, •aj so tudi dohodki v gospodarstvu kot tudi sama gospodarska rast gorenjske regije v lanskem obdobju ostali pod republiškim Poprečjem. Zadnji meseci lanskega leta pa so pokazali, da se je obdobje zniževanja osebnih dohodkov v zdravstvu vendarle vstavilo, krivulja rasti se je celo nekoliko dvignila. Stanje pa se bo vsaj nekoliko se popravilo, ko bodo zdravstvene organizacije dobile dodatnih 14 milijonov din, kot so sklenili na zadnji regionalni zdravstveni skupščini. Del sredstev pa bodo organizacije dobile tudi za dvig materialnih stroškov. Z dodatnimi denarji predvsem na račun preseganja lanskih programov zdravstvenih delovnih organizacij naj bi se neugodne in občutne razlike v osebnih dohodkih v primerjavi z gospodarstvom za lansko leto *e znižale. Zmanjševanje razlik pa naj bi bilo naloga družbe tudi v letošnjem letu. Vemo pa, da so sredstva za zdravstveno varstvo po •prejemu samoupravnih sporazumov že določena in tudi limitirana. Zato je v mnogočem odvisno od organizacije zdravstvene službe same, če bo znala z vrsto ustreznih ukrepov, kot je iskanje notranjih rezerv, boljšega izkoriščanja delovnega časa, skratka smotrnejšega gospodarjenja, obračati kos odmerjene dohodkovne pogače. Predvsem pa naj bi tudi v zdravstveno •lužbo hitreje prodiralo načelo nagrajevanja po delu, manj pa po izobrazbeni ravni. Zaradi tega se tudi dogaja, da niso bolje nagrajevani zdravstveni delavci, ki več delajo in v težjih delovnih pogojih. Storilnost, kvaliteta opravljenega dela pa za zdaj ▼ nagrajevanju niso upoštevani. vsekakor kaže v zdravstvu iskati nova merila za nagrajevanje po delu, manj naj bi iskali rešitve v povečanju z nadurnim delom, ki ponekje presega že vsa merila še zdrave in normalne obremenitve. Res gre za dejavnost posebnega pomena, ki ji niso dovoljeni izpadi kadrov in je vsako odsotnost treba nadomestiti •toodstotno. Vsekakor pa naj ne bi pri krojenju primernosti osebnih dohodkov v zdravstvu govorili o »izpadu« osebnih dohodkov kar naprej, pač pa bi s spodbujanjem zdravstvenih delavcev samih, naj ne uporabljajo kot merilo pri plačilu za delo nravnilovko, pač pa merila delitve po delu, zmanjševali njihovo nezadovoljstvo — njim in uporabnikom zdravstvenega varstva v prid. L. M. DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 7. marca, ob 15. uri se bodo sestali zbori kranjske občinske ^kupščine. Obravnavali bodo predlog samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti, predlog letošnjega proračuna, predlog odloka o hagradah in nadomestilih sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Kranj, predloge treh detajlnih urbanističnih redov in predlog kriterijev *a delitev sredstev krajevnim skupnostim. Na sejah bo govora tudi o Odstranjevanju posledic potresa v kranjski občini in o sprejemanju Aneksov k temeljem planov samoupravnih interesnih skupnosti kranjske občine za leto 1979 in 1980. Višje preživnine KRANJ — Skupščina skupnosti socialnega skrbstva je na svoji zadnji seji sprejela sklep o povišanju preživnin v letošnjem letu. Na predlog skupnosti socialnega skrbstva Slovenije namreč v letošnjem letu vse občinske skupnosti socialnega skrbstva sprejemajo sklepe o povišanju, medtem ko je lani lahko tak sklep sprejela kar republiška skupnost. Tako se bodo letos preživnine povečale za 15,7 odstotka. Vendar pa se za tak odstotek zyišajo le preživnine, ki so bile določene do konca januarja lani, ostale, ki so bile določene kasneje, pa za določen odstotek manj. Tako naj bi se na primer preživnina, ki je Ml a določena v decembru lani, letos povečala le za 1,3 odstotka. Čeprav se večina občinskih skupnosti socialnega skrbstva odloča verjetno za povišanje v skladu z zvečanjem življenjskih stroškov, ki veljajo za republiko, pa je mogoče določiti za posamezne občine tudi drugačen odstotek zvišanja, ki je izračunan za posamezno občino. Prvi zimski pohod Arihova peč Celovec — Slovenska športna /veza in Slovensko planinsko društvo iz Celovca prirejata v nedeljo, 25. februarja, na Polani nad St. Jakobom v Rožu I. zimski pohod Arihova peč. Na prireditvi, ki bo posvečena spominu na borce, padle februarja 1945. leta pod Arihovo pečjo, bo na sporedu 12 kilometrov dolg smučarski tek, tek v kombinaciji s pohodom, pohod za pešce in 6 kilometrov dolg smučarski tek za otroke. Start za udeležence bo med 10. in 11. uro pred Polancem, kjer bo tudi cilj za tekače. Cilj za pešce bo pri planinski postojanki nad Arihovo pečjo. Organizatorja pohoda vabita k sodelovanju športnike, planince in ljubitelje narave, in sicer ne glede na državljanstvo, spol in starost. Obenem opozarjata, da morajo biti po-hodniki primerno opremljeni. Udeleženci pohoda se lahko prijavijo pred začetkom prireditve na startu, kjer bodo morali plačati 20 avstrijskih šilingov startnine. Tam bodo dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila. Se to! Do Polane se lahko pripeljete po cesti, ki iz St. Jakoba v Rožu vodi proti Podroščici, prek vasi Leše (Lessach), Svetne (Schlatten) in Hodoma (Kanin). Parkirati bo moč pri »Polancu«, to je v bližini starta. (S) V Podlubniku so lani zgradili dve stolpnici. Za letos je plan enak. - Foto: F P°rdan Gradnja stanovanj kasni V škofjeloški občini so v prvih treh letih uresničili komaj dobro tretjino srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje Skofji Loki še 111 enosobnih, 69 dvosobnih in 28 trosobnih stanovanj, kar znese skupaj 208 stanovanj. Ce to upoštevamo, je primanjkljaj seveda še večji. Letos pa planirajo v škofjeloški občini izgradnjo 270, stanovanj in 20 stanovanj v domu za upokojence. Za uresničitev razširjenega srednjeročnega plana pa bi bilo potrebno letos in prihodnje leto zgraditi še 675 stanovanj. Da bi lahko v kar največji meri uresničili srednjeročni plan, se bo stanovanjska skupnost v občini skupaj z vsemi dejavniki, ki so odgovorni za reševanje stanovanjske problematike prizadevala, da bodo letos čimprej končane gradnje, ki so ostale od lani in da bodo letos začeli odoravliati in prihodnje leto dokončno odpravili zaostanek v pripravljanju lokacijskih opredelitev za gradnjo stanovanj. Hkrati pa bodo letos in prihodnje leto že začeli pripravljati nov srednjeročni plan gradnje stanovanj. L. B. Stanovanjski gradnji je v tem srednjeročnem obdobju odmerjeno pomembno mesto. Z večjim in načrt-nejšim zbiranjem denarja ter usmerjeno gradnjo naj bi začeli postopoma odpravljati stanovanjski primanjkljaj, ki se je nakopičil v letih intenzivne industrijske izgradnje in pospešenega zaposlovanja novih delavcev. Vendar pa po treh letih uresničevanja srednjeročnega plana ugotavljamo, da v stanovanjski gradnji ne gre povsod tako kot je bilo planirano. Tako tudi v škofjeloški občini gradnja stanovanj ne teče po planu. Lani so zgradili v Skofji Loki dve stolpnici s 55 stanovanji, zgrajenih pa je bilo tudi od 180 do 200 stanovanj v zasebnih hišah. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja pa so zgradili 362 stanovanj in s tem izpolnili komaj 35 odstotkov plana. Srednjeročni plan pa ni upošteval potreb rudnika urana Zirovski vrh. Po investicijskem programu rudnika bo namreč potrebno do leta 1981 zgraditi v Gorenji vasi in okolici ter v od u OD 00 Skupaj s koordinacijskim odborom društev invalidov Gorenjske smo se odločili, da enkrat mesečno v posebni rubriki predstavimo delo, življenje in problematiko invalidov ter društev na Gorenjskem. Več o tem lahko preberete na 8. strani. 24.,25. in 27. feb. od 17-02ure • zabaval vas bo ansambel matička slaka • pred prodaja vstopnic na razstavišču • cena 50 din, za vse tri večere 100 din • najboljše maske bodo nagrajene Razstava del Edvarda Kardelja V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so odprli razstavo del Edvarda Kardelja, za katero sta dali pobudo SAZU in narodna univerzitetna knjižnica. Otvoritve so se poleg kulturnih delavcev udeležili France Popit, Mitja Ribičič, Janez Vipotnik in Ivan Maček. Na ogled je okoli 450 Kardeljevih knjig in tekstov. Uvodoma je o razstavi in delu Edvarda Kardelja govoril predsednik SAZU dr. Janez Milčinski, ki je med drugim dejal, da je akademija znanosti in umetnosti s tem počastila spomin svojega častnega člana. Ni še dobro Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je pretehtalo potek razprav o zaključnih računih. Kljub vidnim pozitivnim rezultatom in odgovornejši ter teht-nejši analizi lanskih poslovnih rezultatov in gospodarjenja v delovnih kolektivih pa še vedno ni steklo vse tako, kot bi želeli. Ponekod so se razprave ujele v formalistične ugotovitve in obtičale na ravni površnega razpravljanja o poslovanju. Tam, kjer so poslovali z izgubami oziroma slabše kot so pričakovali, so marsikje strokovne službe ponudile gradivo, kije napake prikrivalo. Škoda zaradi košave Doslej so vojvodinske občine zaradi izrednega divjanja košave prijavile za 189 milijonov 244.000 dinarjev škode, kar je znatno manj, kot so sprva predvidevali. Veter je prizadejal največjo škodo občinam v Vršcu, Novem Sadu, Sečnju, Beli crkvi in Kovinu. Škodo na cestah in železnici pa ocenjujejo na 2,300.000 dinarjev. Kave spet zmanjkuje Na policah naših trgovin spet zmanjkuje kave in vse kaže, da se bo ponovila decembrska kriza. Ponekod pražarne že 14 dni ne delajo več, drugod pa pražijo kavo le kakšen dan v tednu. Neuradno se je zvedelo, da nekateri veliki jugoslovanski »predelovalci« kavo imajo, vendar jo nočejo dati v prodajo, ker niso rešena nekatera sistemska vprašanja v zvezi s carino in davki. Letos bomo v Jugoslaviji uvozili 52 tisoč ton kave, torej H tisoč ton manj kot so predlagali predelovalci. Od tega jo bo dobila Slovenija 11 tisoč ton. Sto tisoč brigadirjev Na zadnjem predsedstvu zvezne konference Zveze mladine Jugoslavije so razpravljali o letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Na 31 zveznih delovnih akcijah bo letos sodelovalo več kot 40.000 brigadirjev, na republiških, pokrajinskih in občinskih pa 60.000 brigadirjev. Geološka karta Jugoslavije Zvezni geološki zavod bo v kratkem predložil zveznim organom predlog za odlok o pripravi in tiskanju zaokrožene geološke karte Jugoslavije. Priprave in tiskanje naj bi potekalo po etapah, sklenjeno pa naj bi bilo leta 1990. Celovita geološka kar ta Jugoslavije naj bi zajemala osnovne geološke in hidrološke karte, karte termalnih in mineralnih voda ter karto globinskega položaja geoloških elementov v naši državi. JESENICE V ponedeljek, 26. februarja, ob 12. uri bo imelo sejo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Člani predsedstva bodo razpravljali o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja za 1978. leto, obravnavali predlog meddruštvenega odbora planinskih društev občine Jesenice o notranji delitvi finančnih sredstev za planinsko dejavnost pa pretehtali kršitve samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva zdravstvene skupnosti Kranj ter zakona o delovnih razmerjih v primerih invalidnosti in prekinitve delovnega razmerja. Med drugim bodo obravnavali tudi predlog za pristop občinskega sindikalnega sveta k samoupravnemu sporazumu o praznovanju dedka Mraza v občini Jesenice ter podali mnenje k predlogu cen za vodo v letošnjem letu. (S) KAMNIK Danes, 23. februarja, se bo ob 7. uri pričela 25. seja izvršnega sveta kamniške občinske skupščine. Na dnevnem redu je obravnava predloga programa usmerjenega izobraževanja v Kamniku, ponovno bo v razpravi predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979, razprava pa bo vsebovala tudi predlog aneksa družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov v letošnjem letu, gradbene in stanovanjsko ter premoženjskopravne zadeve in predlog za izdajo soglasja za spremembo cene kruha. M. V. V ponedeljek, 26. februarja, ob 17. uri bo v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik potekala 7. seja občinske konference ZKS Kamnik. Na dnevnem redu je obravnava analize dosedanjega razvoja ter pogojev gospodarjenja drobnega gospodarstva in programska izhodišča za nadaljnji razvoj ter analiza o izvajanju davčne politike na področju samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Druga pomembna točka dnevnega reda pa je obravnava razvoja usmerjenega izobraževanja. M. V. KRANJ V sredo, 21. februarja, je bila v Kranju skupna seja predsedstva občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov. Na seji so razpravljali o kandidacijskem postopku za volitve člana predsedstva SRS in SFRJ, obravnavali priprave na sklic občinske kandidacijske konference in ocenjevali pretekli mesec končane krajevne konference SZDL. V ponedeljek je bila na komiteju občinske konference ZKS Kranj seja komisije za idejnopolitične odnose prosvete, kulture in znanosti. Člani komisije so obravnavali osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju in se seznanili s celotno akcijo in nalogami pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. -jk RADOVLJICA V petek, 23. februarja, bo ob 13. uri seja sveta za vzgojo in izohra-ževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Na seji bodo razpravljali o predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju, o usmerjanju vpisa za šolsko leto 1979 in 1980 ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. SK. LOKA Danes ob 16. uri bo seja občinske konference SZDL Škofja Loka. Na dnevnem redu je obravnava predloga programa celovitega sistema obveščanja v občini Skofja Loka, obravnava prometne študije mesta Skofja Loka in obravnava resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letošnjem letu. V ponedeljek, 26. februarja, ob 16. uri bo 8. seja občinske konference ZKS. Na dnevnem redu bo obravnavanje resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letošnjem letu, informacija o prometni študiji, obravnava zaključkov predsedstva SZDL o informiranju in obravnava in sprejem programa dela občinske konference. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, C. JLA 2 — z n. sol. o. TOZD AGROMEHANIKA KRANJ objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA IN ADMINISTRATIVNA DELA Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — ekonomski tehnik, eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno-kadrovske-mu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh od objave. Vabilo borcem XIV. divizije LJUBLJANA - Odbor XIV. divizije vabi vse borce brigad iz sestava XIV. divizije (Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva), da se v soboto, 24. februarja, ob enajsti uri udeleže osrednje proslave ob 35. obletnici pohoda na Štajersko v dvorani TP Jeklotehna v Bohovi pri Mariboru. Povabilo velja za vse borce; torej, ne glede na to, kdaj so vstopili v eno od brigad XIV. divizije, pa to, ali so dobili posebno vabilo ali ne. Na proslavi bo govoril sekretar predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc. Ob tej priložnosti bodo diviziji podelili domicilno listino, pripravljen pa je tudi krajdi kulturni spored. Po proslavi bo tovariško srečanje na mariborskem sejmišču. Odbor borcem prav tako sporoča, da lahko pridejo v Maribor že v petek popoldan. Za prenočišče bodo poskrbeli delavci v informacijski pisarni, ki bo v petek, 23. februarja, odprta v domu družbenih organizacij na Prešernovi 17 v Mariboru od 14. do 23. ure. V soboto, 24. februarja, bo posebni vlak odpeljal udeležence proslave ob 7.30 z ljubljanske železniške postaje. I>o dvorane Jeklotehne v Bohovi — objekt je nekoliko proč od ceste Ljubljana — Maribor — bodo izpred mariborske občinske skupSčine na Leninovem trgu vozili posebni avtobusi. Za vse, ki bodo v Bohovo priSli s svojimi avtomobili, pa bo pri dvorani Jeklotehne dovolj prostih parkirišč. Še to: odhod posebnega vlaka iz Maribora proti Ljubljani bo v soboto ob 16.30. (S) Svet v tem tednu Temelji miru še bolj zrahljani Vojaški spopad med Kitajsko in Vietnamom še traja, ni pa znano, ali so Kitajci dosegt svoj namen, ali so bili zaustavljeni ali /g sprti strani kujeta novo taktiko — Težki naloga drugega srečanja v Camp Davidu - V Iranu še vlada negotovost, pomešana z rut siljem in ostrimi kaznimi — Nemirne nujt med Tanzanijo in Ugando ter spopadi v afri ški državi Čad PEKING, HANOI - Izjava podpredsednika kitajske via* med obiskom v Združenih državah Amerike, da Vietnam že pr* dolgo rovari proti njej in da zaradi tega zasluži lekcijo, je bik presenetljiva. Osupla pa je bila novica, da se je Kitajska n» nično odločila dati lekcijo Vietnamcem in da so njene ea*> začele z ofenzivo proti Vietnamu. Vendar po izjavah Kitajcev* akcija nima namena osvojiti niti pedi vietnamske zemlje, toa» več le kaznovati soseda in trajno zagotoviti varne meje. Vs* se je vojna, o kateri je toliko nasprotujočih vesti. Večina, somišljenikov Sovjetske zveze, ki ima z Vietnamom p* o sodelovanju, meni, da gre kitajsko akcijo povezovati s Vietnama v Kampučiji in da je to le nova zaostritev v jugovzhodni Aziji. Prihajajo poročila o srditih spopadli zatiSjih, vendar so zmedena in protislovna. Vietnam govorio likih izgubah Kitajcev, slednji pa trdijo obratno. Za zdaj it znano, ali se strani pripravljata na nove spopade, ali pt. Kitajska že dosegla svoje cilje protinapada ali pa je bila* ustavljena. Karkoli je že, je zadnji dogodek omajal že tako trhle nike miru v tem delu sveta. Tako se nasprotja ne rešujejo, smislu zveni tudi izjava našega zveznega sekretariata za nje zadeve. V njem poudarjamo, da sta akciji kitajskih « ženih sil v Vietnamu in pred tem Vietnamcev v udarec miru. Tako kot v preteklih enakih primerih Jugoslavija sedaj, da je treba takšne spore reševati ob vanju načel listine OZN, spoštovanju pravic narodov in do miru, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in nedotaklji brez tujega vmeSavanja. To pa naj velja Se bolj, ker gre primeru za spopad med socialističnima državama. Prvi k miru je ustavitev sovražnosti in umik vseh čet s tujih o: Nadaljevanje spora ima lahko neslutene posledice za mir Spopad je razburkal tudi Organizacijo združenih n V sredo so poročali, da se utegne sestati varnostni svet, je zanesljivo, da ne bo mogel ob razpravi o kitajsko-\ skem sporu tudi mimo dogodkov v Kampučiji. Položaj v vzhodni Aziji je zapleten in kot takSen bo razvozljan le s vito reSitvijo. Na drugem koncu sveta, v letnem zavetišču amerit_ predsednika Carterja, Camp Davidu pa se je začel nov W pogovorov o miru na Bližnjem vzhodu. Pogovor pa se adal«t» bo takšen kot prvi. Američani so stežka ponovno povabiti» skupno mizo egiptovskega premiera Halila in inraelskegs isto njega ministra Dajana, z njima pa bo sedel ameriški drte* h sekretar Vance. Marsikaj se je spremenilo od prvega sreč»: v Camp Davidu. Iran je odvrnil Izrael in Ameriko, ki uu ggr v tem delu sveta največjega zaveznika v Izraelu, ki se Mf dobro zaveda in ne bo popustil. Palestinska osvobodilna orp* zacija, ki je med drugim odprla svoje predstavništvo v In* želi samostojno vplivati na razplet dogodkov, saj so se do* skušali drugi pogovarjati v njenem imenu. Vroče je v MfU vzhodni Aziji, do katere še posebej Amerika ni brezbrižna. ga Camp Davida je težka, glavni cilj pa ostaja sklenitev spo" zuma med Egiptom in Izraelom ter priprava vrhunskega m*T nja Begina, Sadata in Carterja. . ^ , Iran se ne umiri. Homeini vlada, najstrožje kaznuje uf vornike starega režima in upokojuje generale, po drugi stras* poziva k miru in strpnosti. Bazarganova vlada je Že priprt' osnutek ustave. Odprle pa so se druge rane. Homeini je * napadel levičarje, ki so mu tudi pomagali do oblasti. Očita 5» da nasprotujejo državi, zasnovani na islamski veri. Varljiva pa so zagotovila o miru v afriški državi Cad, kjtf* se spopadli zagovorniki predsednika republike in premiera* 500 ljudi je bilo ob življenje, usmeritev države v notra*jir zunanji politiki pa še vedno ni jasna. Poseben odbor Orgas> afriške enotnosti pa skuša pomiriti Ugando in Tama*" V •odi cije J Košnjek OBVESTILO Vse občane in delovne ljudi na območju Komunalnega gospA? stva Radovljica TOZD Komunale Radovljica obvešč^SP S vršimo usluge pogrebne dejavnosti. Stranke naj glede uslug* čejo na telefonsko številko: 75-372 (TOZD Komunala R*^ Ijica), in sicer od 6. do 14. ure ob delavnikih. V popoldanskih urah, praznikih in nedeljah pa naj* stranke zglasijo na naslov: IVENEŠ PETER, Radovljica, Gradnikova ulica 113. ĆGP DELO TOZD prodaja Ljubljana podružnica Kranj, Koroška 16 vabi vestnega in dinamičnega sodelavca za opravljanje del in nalog DISTRIBUTERJA - VOZNIKA v podružnici DELA Kranj od katerega pričakujemo, da — je poklicni voznik motornih vozil H kategorije ^ i - ima vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega a i poaoonega dei* in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v dvemesečni poskusni dobi ODLOČITE SE CGl in pošljite svoje prijave z dokazili o službi GGP DELO, Ljubi ja Kad >ki f I V* s: izpolnjevan ju pogojev in opisom dosedanjega deli na Tomšičeva I, v 15 dneh od dneva objave. f ^ Jkv 55TEK, 23. FEBRUARJA 1979 Sprejet program dela občinske konference ZKS Kranj Program akcije .3.STRAN GLAS KRANJ - Občinska konferenci ZKS v Kranju je na svoji **4aji seji v začetku tega tedna {prejela program dela za letos. ^••Joge, ki so si jih komunisti j**piaali v delovni program, te-^eJje predvsem na izvajanju in ***>esaičevanju dokumentov ZK, ^kona o združenem delu, nadaljevali pa bodo tudi naloge, ki ao jj» jih zadali ie v lanskem letu; ^ogovorili pa so se tudi, da je fe*vpam dela usklajen s progra-**U delegatskih skupščin. V sprejetem programu, ki se **%aala na družbeno-ekonorriske ^Hlnose, sta ie posebej poudarje-uresničevanje zakona o zdru- ženem delu in spremljanje planov srednjeročnega in dolgoročnega razvoja, razen tega pa izstopajo Se teme o uveljavljanju delegatskega sistema, med aktualnimi temami pa uresničevanje in naloge družbene samozaščite. Iz tako sestavljenega programa bodo lahko osnovne organizacije ZK, katerih delovni programi so bili pravzaprav osnova tako sestavljenega programa, prav tako lahko svoje programe dopolnile in jih prilagodile. Seveda pa tako sprejet delovni program nikakor ni trdno »zakoličen«, pač pa je dokument, ki ga inšpekcijam lahko pomagamo ^1 ^Cranj — Oddelek za inšpekcijske ^**£be skupščine občine Kranj, ki ^r**tižuje 20 delavcev s srednjo, višjo jj*^visoko izobrazbo, je pripravil po-^^ilo o delu in problematiki injekcij v letu 1978. V njem t^ptavlja, da so kljub nekaterim ^J~vem največ 800.000 dinarjev. redlog spremembe kriterijev omo-*<*a tudi takojšnje nakazilo vsote, 5 gre za investicijo, ki terja zagotovitev vsega potrebnega denarja. Si . pa bi se denar še naprej nuka ^val v treh obrokih, i Odbor predlaga tudi samostojne r'itferije za razdeljevanje sredstev ^rajevnini skupnostmi, namenjenih ^ vzdrževanje komunalnih objek-in naprav. Krajevne skupnosti ~^do prejemale denar za vzdrževa- ni kanalizacije, kjer je kriterij tekoči meter teste oziroma kanalizacije, za vzdrževanje parkov in zelenic, za vzdrževanje javne razsvetljave in otroških igrišč m za vzdrževanje družbenih prostorov. Na osnovi teh kriterijev bodo krajevne skupnosti prejele letos za vzdrževanje objektov 5,1j(J0.00U dinarjev. Krajevne skupnosti kranjske občine bodo prejele denar za osnovno dejavnost tudi i/ občinskega proračuna. Za splošne stroške je merilo število prebivalcev. Manjša je krajevna skupnost, Večja vsota odpade na krajana. Tako bodo krajevne skupnosti z manj kot 500 ljudmi prejele za enega 35 dinarjev, krajevne skupnosti, ki imajo nad 5000 ljudi, pa po H dinarjev na občana. I / proračuna bodo prejele skupnosti denar tudi za osebne i/.dalke strokovnih delavcev v skupnosti, za proslave m prireditve vsaka skupnost po .{-loo dinarjev, za spominsko obeležje po 1000 dinarjev, za obveščanje po 8 dinarjev na občana in za konfiguracijo terena po 2000 dinarjev, kar pride v pošteV le pri hribovitih krajevnih skupnostih. .Skupno je za te namene predvidenih 3,970.000dinarjev. ko, Trstenik, Tenet iše, Velesovo, Voklo in Voglje že razgrnjeni, tako da jih je treba pripraviti še sedem. Potem bo vsa občina urbanistično in prostorsko obdelana, kar je dobra osnova in pomoč pri izdelavi prostorskega plana občine. Pomoč pri odpravi posledic poplav Zadnje poplave so v devetih krajevnih skupnostih kranjske občine povzročile na cestah in mostovih za približno 6,560.000 din škode. Izvršni svet je kot prvo pomSč namenil iz proračunske rezerve 500.000 dinarjev, obenem pa zadolžil odbor za delitev združenih sredstev krajevnih skupnosti za izdelavo predloga dodatne razdelitve pomoči. Odbor je o tem razpravljal in predlaga, da se iz združenih sredstev nameni milijon dinarjev. Poplave so najbolj prizadele krajevne skupnosti Jezersko, Kokra, Olševek-Hote-maže, Velesovo, Grad, Zalog, Preddvor, Trstenik in Pod-brezje. * * Uspešna akcija Poročilo o sprejemanju aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za leti 1979 in 1980 ugotavlja, da je bila akcija uresničena pravočasno in da so skupščine interesnih skupnosti ugotovile veljavnost aneksov. Globalna obremenitev bruto osebnega dohodka dosega 29,34 odstotka, kar je ena najnižjih obremenitev v Sloveniji. Prav tako je pozitivno, da so bile prispevne stopnje dogovorjene pravočasno za letos in leto 1980. Anekse je sprejela večina organizacij združenega dela, katerih je zaposlenih 95,5 odstotka delavcev. Marsikje je bila naloga opravljena preveč formalno. Najpogostejši vzrok za to je obilica drugega dela pri uresničevanju zakona o združenem delu. Organizacije združenega dela in druge organizacije menijo, da bi kazalo v prihodnje podaljšati čas obravnave in obveznosti prilagajati možnostim posameznih organizacij združenega dela. Pomembno je tudi priporočilo, da je treba graditi funkcionalne objekte družbenega pomena in to za dolgoročne potrebe. Prav tako je bilo pozitivno ocenjeno poročilo interesnih skupnosti o uresničevanju programov v preteklih letih. Takšno pot bi morale ubirati tudi republiške interesne skupnosti. Soglasje k aneksom je dostavilo 175 organizacij združenega dela, temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Le ena organizacija je anekse zavrnila, 27 organizacij pa pismene odločitve ni posredovalo. Vedno več pozornosti velja vsem fazam nastajanja in razdeljevanja dohodka in ne le osebnim dohodkom, kot se marsikje še vedno dogaja. Skupščinska komisija predlaga več skrbi določanju in razporejanju dohodka, ki ni rezultat dela, ampak izjemnih razmer, spoštovanju sporazumov o planih in delitvi dohodka, ki ne sme siromašiti reproduktivne sposobnosti gospodarstva, sistemu delitve po delu in nagrajevanju na osnovi delovnega prispevka ter ustvarjanju pogojev za svobodno menjavo dela. Razvoju družbenih dejavnosti mora letos veljati še posebna skrb. Lani dogovorjena stališča o nujnosti smelejšega povezovanja dela in sredstev v agroživilstvu, terciarni dejavnosti, projektantskih organizacijah, komunalnem gospodarstvu, konfekciji in računalništvu še vedno veljajo. Banka mora biti spodbujevalec takšnega povezovanja, predvsem pa mora biti takšna usmeritev ena temeljnih pri načrtovanju razvoja v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju. Med drugimi cilji pa Kranjčani posebej izpostavljajo nadaljevanje akcije ustanavljanja temeljnih organizacij, kjer nameravajo biti še posebej pozorni na dislocirane enote, na dohodkovno povezovanje proizvodnje in trgovine ter sprotno spremljanje uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov. Skupščinska komisija bo sodelovala z enakimi organi v združenem delu in družbenopolitičnimi organizacijami. Stopnja uveljavitve volje delavcev bo merilo za uspešnost uresničevanja zakona o združenem delu. Proračun usklajen s planom Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine v potrditev odlok o letošnjem proračunu občine Kranj oziroma splošni porabi. Osnutek proračuna je bil v javni razpravi, na osnovi katere je izvršni svet oblikoval predlog, v katerem so prihodki večji za 7,738.200 dinarjev, tako da letošnji dohodki proračuna dosegajo 139,038.200 dinarjev, kar je za 11 odstotkov več od lanskih prihodkov. Izdatki pa so za 22 odstotkov večji od lanskih, kar je v skladu s srednjeročno resolucijo. Izdatki za dejavnost organov družbeno politične skupnosti se povečujejo za 24 odstotkov, za ljudsko obrambo za 26 odstotkov, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev za 22 odstotkov, za socialno skrbstvo za 26 odstotkov, za komunalno dejavnost za 54 odstotkov, za krajevne skupnosti za 53 odstotkov, za intervencije v gospodarstvu za 33 odstotkov in za tekočo proračunsko rezervo za 45 odstotkov. Spremenjene so tudi dotacije Zvezi rezervnih vojaških starešin, Gorski reševalni službi. Zvezi tabornikov, Počitniški zvezi in Zvezi društev prijateljev mladine. Proračun bo letos še vedno dajal sredstva komunalni interesni skupnosti in skladu za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Na pomenu pa pridobivajo tudi rezervna sredstva. Zadnja tri leta, ko so bile elementarne nesreče pogoste, so bila sredstva rezerve dobrodošla. Gradbišče novega mostu čez Savo nad Planiko v Kranju. Most je prva faza uresničevanja desetletnega programa razvoja cestnega omrežja v kranjski občini. — Foto: F. Perdan Razvoj krajevnih skupnosti Gradivo o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v kranjski občini, ki je predlagano delegatom skupščine v sprejem, je nastajalo od sredine lanskega leta dalje Izvršni svet je občinska skupščina v začetku lanskega novembra zadolžila, da na osnovi prvega osnutka samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti organizira javno razpravo in pripravi za skupščino predlog dokumenta, ki bo opredelil prihodnji razvoj krajevnih skupnosti v kranjski občini. Razen skupščine in izvršnega sveta so se v snovanje predloga samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti vključili tudi organi krajevnih skupnosti, komisija za politični sistem pri občinski konferenci ZKS, komisija za krajevne skupnosti izvršnega sveta in občinska konferenca SZDL ter njeni organi. Večina pripomb je bila upoštevanih, gradivo pa je bilo stalno dopolnjevano z novimi svežimi podatki in ugotovitvami. Največ dopolnitev so bila deležna poglavja o prostorskem oblikovanju, samoupravni organiziranosti, planiranju razvoja, zagotavljanju materialne osnove za razvoj, kadrovski politiki in opravljanju strokovnih nalog, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in vlogi družbenopolitičnih organizacij. Samoupravni razvoj krajevnih skupnosti terja že letos uresničitev nekaterih nalog. Krajevne skupnosti morajo oceniti, ali je skupnost primerno oblikovana za izpolnjevanje vseh svojih funkcij, krepitev samoupravljanja in za sodelovanje in povezovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi v območne krajevne skupnosti. Letos morajo prav tako krajevne skupnosti uskladiti oblike samoupravnega odločanja, oblikovati ali kadrovsko okrepiti komisije za planiranje, komisije za statut, poravnalne svete in potrošniške svete ter organizirati primeren sistem obveščanja. Zagotovljeni morajo biti tudi pogoji za boljše delovanje samoupravnih organov. Vanje kaže vključiti tudi občane, ki lahko z družbenopolitično in strokovno usposobljenostjo prispevajo k boljši kvaliteti in učinkovitosti dela. Nekatere naloge bodo prevzeli tajniki krajevnih skupnosti. Večje pomoči morajo biti deležne tudi delegacije, ki pa se morajo bolj povezovati z volivci. Upravni in drugi organi občinske skupščine bodo nudili krajevnim skupnostim strokovno pomoč pri planiranju, delu poravnalnih svetov, izdelovanju statutov, pri premoženjskopravnih zadevah in pri drugih zahtevnejših nalogah. Več dela terja ljudska obramba in družbena samozaščita. Prav tako pa se krajevnim skupnostim obeta več sredstev za funkcionalno dejavnost in delovanje delegatskega sistema, za reševanje prostorske problematike, izdelan pa bo tudi vrstni red nalog pri gradnji in vzdrževanju kulturnih in športnih objektov. Mladi režiser Andrej Subic meni, da bi bila ideja o lutkah, ljudeh na ko-nopcih lahko še bolje izpeljana. — Foto: F. Perdan Skofja Loka - Ze nekaj let se na loškem odru vrstijo komedije. Zaradi propadajoče dvorane, ki kliče po novem kulturnem domu, amaterski igralci in režiserji iščejo dela, ki naj bi v mrzlo dvorano vendarle privabila gledalce. Tokrat je bilo drugače. Pogum so pokazali mladi. Dramska skupina Gimnazije »Borisa Ziherla« iz Škofje Loke so uprizorili Cankarjeve Hlapce. Mladi amaterji so postavitev podnaslovih »Ljudje na konopčih«. Odločili so se, da klasični slovenski tekst predstavijo nekoliko drugače. Z idejo o lutkah so hoteli poudariti Cankarjevo osrednjo misel Hlapcev — obračanje plašča po vetru. Režiserju Andreju Šubicu se je ideja porodila ob Cankarjevih besedah: »In glavo imej na voljnem konopcu, zato da se bo s pridom prikla- Bilčovs na Koroškem - Mešani pevski zbor BILKA, ki ga danes vodi Jožko Boštjančič, že vrsto let uspešno deluje. Razveseljivo je, da ga sestavljajo mlade pevke in pevci. Zbor nastopa v domačem kraju in na raznih kulturnih in spominskih prireditvah širom Koroške, Julijske krajine in Slovenije. Posnetek je z nastopa v Svečah na Koroškem. B. B. LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Skofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno zgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, živalsko ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. V galeriji loškega gradu bo v petek, 23. februarja 1979, ob 18. uri otvoritev razstave tapiserij in slik, ki jih razstavljata Marina Mihelič-Satler (tapiserije) ter Gorazd Satler (slike). Razstava bo odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Odprta bo do 23. marca 1979. V sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka bo od 26. februarja 1979 odprta razstava del slikarja Pavla Florjančiča. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinaria. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše in v galeriji v Tavčarjevi 43 je odprta razstava Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, ki sta jo pripravila Narodni muzej in Arhiv SR Slovenije v Ljubljani. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Človek skozi objektiv etnologa, ki sta jo pripravila Posavski muzej v Brežicah in Slovensko etnološko društvo. V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Kranj v arheološki literaturi. V mali galeriji v Mestni hiši je odprta I. prodajna razstava fotografije. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih in nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA SKOFJA LOKA V ponedeljek, 26. februarja, ob 19. uri bo prof. Janko Krek ob ploščah v glasbenem večeru predstavil znamenite orgelske skladbe na znamenitih orglah. V torek, 27. februarja, ob 18. uri bodo člani uredniškega odbora Loških razgledov pripravili razgovor ob 25-letnici izhajanja zbornika. V sredo, 28. februarja, ob 18. uri pa bo na vrsti predavanje o Španiji, ki ga bodo spremljali diapozitivi. Jesenice — Pretekli teden je na Jesenicah gostovala folklorna skupina kulturno-umetniškega društva delovnega kolektiva Krušik iz pobratene občine Valjevo. Plesalci, ki so imeli dva nastopa v gledališki dvorani na Jesenicah, so navdušili gledalce, saj so pokazali bogato amatersko kulturno dejavnost, ki jo goji ta delovni kolektiv. Gostovanje je organiziral koordinacijski svet ZSMS in komisija za kulturo pri sindikatu jeseniške železarne. — J. R. Svojevrstna uprizoritev Hlapca njala na vse štiri strani.« Naprej je razvijal svojo misel: »Gospodarji ne vodijo hlapcev direktno, hlapci zaznajo ukaz in ga izpolnijo; lutkarji vodijo lutke direktno, lutke niti ne zaznajo ukazov, gibljejo se, kakor ukaže spretna lutkarjeva roka.« Igralci so režiserjevo ideio z navdušenjem sprejeli. Klasični uprizoritvi ne bi bili kos. Več kot polovica igralcev je bila prvič na odru, tudi tehnični pogoji jim tega niso dovoljevali. . Idejo so vključili v pripravo predstave. Najprej so si ogledali lutkovno predstavo v Ljubljani, da bi bile vloge res lutke. Ze scena sama je poudarjala osnovno misel. Le karakterno močne osebe — Jerman, Ka-lander, župnik, Lojzka, mati — se niso držali za konopce. Jerman se je oprijel le v trenutku največje duševne stiske. Kot najbolj lutka se je predstavil Hvastja, ki ga je interpretiral Aleš Murn. Dobro so bile oblikovane tudi vloge Jermana (Andrej Bambič), Komarja (Igor Šmid), učiteljic Geni (Nika Dolenc) in Minke (Tamara Draksler), dokaj spontan je bil Kalander (Janez Habjan), medtem ko se je Andrej Subic, zaigral je župnika, mnogo izraziteje predstavil kot režiser. Uvodna pesmica, ki jo je na besedilo Igorja Torkarja uglasbil Igor Šmid, je vsebovala osnovni poudarek na lutkah, ljudeh na konopcih. S tremi slikami pa je režiser izpostavil še tri močne vsebinske poudarke. Potek se zaustavi ob zmagi klerikalcev, ob naj- večjem ponižanju človeka, ko učitelj Komar poklekne, in ko Jerman v Kalandru najde tisto moč naroda, ki bo kovala svet. Pozornost zasluži celotna amaterska skupina. Ob skupaj šeststo urah vaj in ob urah, ki so jih preživeli pri študiju vlog doma ter ob sceni in tehniki v gledališču, je bilo to naporno delo. Poleg že omenjenih so se predstavili: Miriam Subic (Lojzka), Tomo Čavič (nadučitelj), Vilma Primožič (Kalandrova žena), Peter Božnar (zdravnik), Brane Ster (župan), Ivanka Božnar (mati), Nataša Finžgar (Anka), kot kmetje in kmetice pa Valerija Pretnar, Maja Ješe, Irena Vujanovič, Darja Fabjan, Jure Cof, Primož Krajnik, Janez Pevc in Marko Rihtaršič, za luč sta skrbela Jure in Franc Miklavčič, šepetalka je bila Jerca Rupar. Polna dvorana je na ponedeljkovi premieri z zanimanjem spremljala uprizoritev. Z idejo o lutkah so mladi amaterji prinesli na oder svežino. Prevzela nas je misel, s katero je bila prežeta predstava. Ob njej se je izgubljala pozornost na slabe tehnične in prostorske pogoje, s katerimi so se spoprijeli mladi, na napake, ki so se pojavljale zaradi neizkušenosti igralcev, ki so prvič stopili na oder. Prizadevanje smo sprejeli predvsem kot snovanje, poskus prikazati Cankarja v svoji luči. Prav to pa v Skofji Loki že dalj časa pogrešamo in razveselili smo se obetajočega podmladka. v G* * S: v 90 uitc* ►mu. Gv redsu« ih tov* la 53 Dramska skupina se bo v njih dneh predstavila še: Loki v petek, 2. marca, ob v soboto, 3. marca, ob 19. uri deljo, 4. marca, ob 17. uri; v vasi v soboto, 10. marca, ob ft v osnovni Soli; v Železnikih v srn* 17. marca, ob 19. uri v kulte* domu; v Zabnici v soboto, 31 b* ob 18. uri v kulturnem domu. 0t-pa se bodo vrstile Se predsu* šole. Po Stefančevih »Večnih « v lanskem letu je to že druga i stava dramske skupine škofje, gimnazije. Prej je delovala kot tatorska skupina. Tudi teh niso opustili. Lani so ob dneve blike pripravili recital z lastnin spevki. Posebej se je izkazal Bogataj. Z njim so se uvrstili t* ročno srečanje »Naša beseda, tudi s predstavo Hlapcev se skušali uvrstiti naprej. Mladi p jo, da so doslej vse naloge, kisi* zadali s svojim programom ixi*> Celo več. Ob dnevu JLA so *f z vojaki garnizije Jožeta GrefF v Skofji Loki pripravili pna% v srbohrvaščini. Marsikateremu članu skupa bogata snuioČa dejavnost, ki *Š dramska skupina, smernica a* daljnje šolanje. Andrej Bamtf' že odločil za študij dramski tudi Andrej Subic pravi, da k*| žiserstva ne bo šlo več, Igorša* že razmišlja, da bi v poletnih?* nicah posnel kratek film. Že uvodna pesem je pri gledalcih vzbudila nemalo radovednosti, saj je napovedala scqs% postavitev Cankarjevih Hlapcev. — Foto: F. Perdan Razstavi fotografij in etnološki dokumentan filmi v Kranju V petek, 23. februarja, bomo v Gorenjskem muzeju odprli dvoje fotografskih razstav. V okviru Kabineta slovenske fotografije je organizirana razstavna prodaja umetniške fotografije, ki bo ob 17.30 odprta v stebriščni dvorani. To je novost v populariziranju umetniške fotografije. Je sicer že utrjena praksa, da iščejo likovni ustvarjalci in oblikovalci svojo pot do občinstva tudi v obliki prodajnih razstav; zdaj so se jim na tej poti pridružili še umetniški fotografi. Pred kratkim je bila v Kranju prodajna razstava male grafike, ki je imela — tako kot nocojšnja razstava umetniške fotografije — namen, da bi spodbudila obiskovalce k zbiranju še novih zvrsti likovno in estetsko pomembnih del, ki jih podobno kot ex librisi, ali znamke vsebujejo tudi mali grafični listi in tudi z umetniškim občutkom izdelana fotografija. V obeh galerijskih prostorih Mestne hiše bo ob 18. uri odprta razstava etnološke fotografije, kot sredstva neposrednega zapisovanja in raziskovanja etnološke problematike in njene vsebine na področju materialne, družbene in duhovne kulture. Etnološka fotografija je doživljala svoj razvoj v vsebinskem po- gledališče Repertoar Prešernovega gledališča Kranj PETEK, 23. 2. 1979, ob 19.30 F. Hadžič: »ČLOVEK NA POLOŽAJU« Gostovanje v Črnomlju SOBOTA, 24. 2. 1979, ob 19.30 F. Hadžič: »ČLOVEK NA POLOŽAJU« Gostovanje v Semiču gledu hkrati z razvojem etnološke misli. Tako npr. kabinetni in študijski posnetki predmetov vedno bolj odstopajo svoje mesto posnetkom »v živo«, ko fotografiramo predmete in pojave v njihovi funkciji in naravnem okolju. Svoj razvoj pa je doživljala tudi v oblikovnem pogledu, ko je sledila zakonitostim medija kot svojske oblike izražanja. Etnolog — fotograf je pričel razumevati, da teh zakonitosti ne sme zanemarjati in se omejevati zgolj na faktografsko vrednost posnetka. Edino dobra fotografija je lahko hkrati tudi dobra etnološka fotografija - kar velja še zlasti v fazi predstavitve etnoloških dognanj v obliki razstave ali razprave. To je nekaj misli iz uvodnega besedila v katalogu, ki spremlja razstavo, ki sta jo pripravila Naško Križnar in Janez Bogataj. Sledil bo kratek program ških dokumentarnih filmov Naška Križnarja, ki so bili preteklem letu. Filme bo vajali v mali renesančni dw prvem nadstropju mestne h* ogled bo film o kmečkih stavbarstvu v Dolini (Go dolina), ki je bil izdelan v ciji in strokovnem sodelov renjskega muzeja, film o pritrkavanja na Krasu v <» in izvedbi Goriškega muzej*** Gorici in film t plansarštvti * rarstvu, izdelan v okviru ** projekta serije etnoloških tarnih filmov, ki ga orgartinr* Univerzum v Ljubljani Pob* ta projekt so prišle iz vrst p«** delavcev, zato so filmi v pr>' namenjeni šolski mladini. 1; Čudovito lep večer Prešernove poezije sta v ponedeljek zvečer v Do**, v Kranju priredila Kranjčanom prvaka Slovenskega'j^™^*« **" Drama iz Ljubljane Štefka Prolčeva in Rudi Kosmač. jPrejensost^ doživete ljubezenske, socialne '«.^wrfttr,"~^^E^^55^ le onadva. Spremljala ju je priznana aio««n«*a to^o Aofa Ljubljane. Zares lep kulturen večer z našimi ^f^1'^?^^^ zgodilo, da je bila prireditev - tokrat zaradi štabe obveščenost, - obiskana. Zares škoda! (D. D - Foto: F. Perdan) iS JSTIK, 23. FEBRUARJA 1979 7.STRAN GLA Niso izhajali iz sprejetih stališč Neuspeh radovljiških sindikatov pri akciji politične ocene uresničevanja zakona o združenem delu in pričakovanje veliko boljšega rezultata pri oceni gospodarjenja v TOZD in OZD v letu 1978 in zaključnih računov Januarski seminar predsednikov osnovnih organizacij sindikata je tudi radovljiškim sindikalnim delavcem naložil nalogo, da po svojih delovnih organizacijah napravijo politično oceno uresničevanja zakona o združenem delu: kako so z zakonom o združenem delu usklajeni samoupravni akti, uresničevanje le-teh in sprotno odpravljanje napak. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica se je sestalo v petek, 16. februarja, in ugotovilo, da akcija ni uspela. Dobili so le 40 poročil iz delovnih organizacij, torej le polovico (do 5. februarja, ko je bil rok za oddajo poročil, niso dobili še nobenega!), in še ta so večinoma zelo slabo pripravljena. Predsedstvo ugotavlja, da poročil niso poslale tudi največje delovne organizacije radovljiške občine, kot Almira, Vezenine, Kemična tovarna in druge. Akcija je, kot vse kaže, naletela na nepripravljenost in slabši odziv kot prejšnja leta. In spet se ponavlja, da so tudi ta poročila v celoti izdelale strokovne službe, organizacije pa so vse skupaj le potrdile. Vsaj v večini primerov. Niso razumeli, da bi morali narediti praktično nekakšno inventuro uresničevanja zakona — približevati se zakonu in resničnim interesom delavcev, da ovrednotimo, ali se res tako izvaja v življenju kot je zapisano, in če je to zapisano res v skladu z ustavo in zakonom. Imamo še vedno samoupravne sporazume, kjer je vse lepo zapisano, po drugi strani pa ostaja v delovni organizaciji še vedno akordni sistem in samopašno obnašanje posameznih služb! Vse premalo smo se poglobili v proizvodnih delovnih organizacijah v odnose o pridobitvi dohodka. Ne gre vse po najbolj optimalnem in racionalnem načelu tisto o delitvi dela in sredstev: vse preveč se krepi odnos grupne lastnine — zapiranje v TOZD. To se najbolj čuti pri dislociranih TOZD. Temu gre po mnenju predsedstva občinskega sindikalnega sveta Radovljica vsa kritika. Ponovno poziva vse tiste osnovne organizacije Sindikata, ki take politične ocene še niso poslale, da to store do 25. februarja in seveda poskrbe, da bodo ocene izhajale iz predloženih izhodišč. Resnejši pristop pa je doživela akcija ocene gospodarjenja v TOZD in OZD za leto 1978 in zaključnih računov v radovljiški občini. Da je temu tako, je največ uspeha treba pripisati prav političnemu delu na Gorenjskem: veliko so pripomogli osebni obiski sindikalnih delavcev po gorenjskih kolektivih. Akcija še teče, vendar je povsod čutiti, da je bil napravljen kvaliteten premik v informiranju o gospodarjenju v delovnih organizacijah. Osnovna napaka pa je še vedno premajhna aktivnost sindikalnih delavcev in organov upravljanja ter njihova upornost: izkazalo se je, da je v večini primerov, kjer akcija kasni, vzrok računovodska služba, ki se upira zbrati zahtevane podatke z izgovorom, da zaključni račun še ni pripravljen ... To ne sme biti izgovor! Sindikati zahtevajo celovito in poglavitno obravnavo gospodarjenja že pred tem. Delavci morajo preveriti kaj in koliko so ustvarili, kako so gospodarili z družbeno lastnino, kako so uresničevali zastavljene razvojne cilje in kakšne so njihove gospodarske možnosti v letošnjem letu. Tako bo še pred sprejemanjem zaključnega računa možno Ukrepati, če delavci ugotovijo pri svojem gospodarjenju slabosti, odstopanja. Delavci morajo odločati o delitvi dohodka in s tem tudi prevzeti odgovornost za porabo! Zaključni račun je potem le še formalnost. Vsekakor pa tokrat v radovljiški občini kljub vsemu pričakujejo |Mrav pri tem veliko aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij in Samoupravnih organov in tudi uspeh. D. Dolenc Delovna organizacija ALPINA tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol. o. ..." Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb objavlja prosti delovni opravili 1. SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE ORODIJ I 2. SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE ORODIJ II Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. visoka izobrazba strojne smeri eno leto delovnih izkušenj 2. srednja izobrazba strojne smeri tri leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili Komisiji za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb, Stara vas 22, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izidu obveščeni V IS dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Kako za dan žena? Radovljica — Občinski svet Zveze sindikatov Radovljica in občinska konferenca SZDLRa-dovljica sta vsem osnovnim organizacijam sindikata in krajevnim konferencam Socialistične zveze že posredovala stališča ali priporočila ob praznovanju dneva žena. V želji, da bi bil 8. marec lep in spoštovan praznik, ne pa malomeščanska in potrošniška manifestacija, so se zavzeli za organizacijo proslav, za srečanja starejših delavk-občank, za svečane seje svetov za družbeno ekonomsko aktivnost žensk in svečane seje samoupravnih organov ter za druge oblike praznovanja, ki naj predvsem poudari vlogo današnje žene-delavke, sa-moupravljavke, družbenopolitične delavke, se zavzame za čimprejšnje razreševanje vseh tistih problemov, ki so današnji ženski še precejšnja ovira za njeno uspešnejše uveljavljanje v združenem delu. Socialistična zveza in svet zveze sindikatov sta odločno proti vsem ravnanjem, ki bi povzročala moralno razvrednote nje delovnih naporov žene, proti denarnemu razsipavanju in potovanjem, proti veseljačenju, obdarovanjem in zakuskam, skratka, proti vsem tistim navadam nekaterih, ki nočejo razumeti, da 8. marec ni le veseli praznik vseh in vsakogar, temveč mednarodni dan žena, ki je spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v naše družbenopolitično življenje. Zamisel o mednarodnem dnevu žena je vzniklila v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja, tedaj, ko se je zaostroval razredni boj po vsem svetu. Izročila in poslanstva tega dne so vrednota, ki jo je treba ceniti in spoštovati tudi danes. Prav bi bilo, ko bi se prav v vseh delovnih in drugih organizacijah — pa ne le v radovljiški občini — zavedali resničnega pomena praznika in se razumno in odgovorno zamislili nad resničnimi problemi sodelavk ter jim z jasno besedo in dejanji tudi zares pomagali tam in tedaj, ko nikakor ne morejo same preko vseh težav: otroškega varstva, prehrane, celodnevne šole, ki bi jih poskušali razbremeniti. 2e smešna in popolnoma odveč so draga darila in svetovna popotovanja, da niti ne govorimo o zabavah in zakuskah manjših ali večjih razsežnosti, na katerih po stereotipni uvodni besedi praznovanje preraste v omalovaževanje praznika z neokusnimi dovtipi. Res bi bil že skrajni časa, da postavimo pred vsaka takšna ali podobna praznovanja ogledalo, se trezno zamislimo in si rečemo, da smo vendarle postali že tako in toliko razumni, da mednarodnega dneva žena, ki prinaša s seboj toliko neizbrisljivega revolucionarnega izročila in današnjih zahtev za uveljavljanje družbenega položaja žensk, ne bomo nesmiselno razvrednotili. D. Sede j VoUjijou KOKRA trgovska in proizvodna DO KRANJ n. sol. o. objavlja za potrebe TOZD ENGRO n. sub. o. prosta dela in naloge: 1. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE (dve osebi) 2. FAKTURISTA (dve osebi) Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, še naslednje posebne pogoje: pod L: imeti srednjo ekonomsko šolo in končan pripravniški staž preskus na praktičnem delu pred dokončno izbiro pod 2.: imeti dveletno administrativno šolo in eno leto delovnih izkušenj na izobrazbo ali imeti poklic prodajalca in eno leto delovnih izkušenj na strojnem fakturiranju preskus na praktičnem delu pred dokončno izbiro. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna ulica 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge 1 VOZNIKA KAMIONA 2. STROJNIKA TE2KE GRADBENE MEHANIZACIJE 3. MINERJA 4 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - VARILCA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: poklicna šola za voznike motornih vozil »C« kategorije, poskusno delo 1 mesec; pod 2.: poklicna šola mehanske, ali.kovinarske stroke, izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec; pod 3.: tečaj za KV minerja, poskusno delo 1 mesec; pod 4.: poklicna šola kovinarske smeri, izpit za varilca z atestom, 2 leti delovnih izkušenj na varilskih delih, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. Po poteku objavnega roka bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh. TOVARNA ZA PROIZVODNJO VEGETABILNIH MAŠČOB V USTANAVLJANJU KRANJ, Britof 27 objavlja na podlagi sklepa seje sveta tovarne naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOGA HIDROGENACIJE 2. TEHNOLOGA ZA PROIZVODNJO MARGARINE 3. KOVINARJA (dva delavca) Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod !.: diplomirani inženir kemijske tehnologije, najmanj tri leta delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika pod 2.: diplomirani inženir kemijske ali živilske tehnologije, najmanj tri leta delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika pod 3.: KV strojni ključavničar, KV varilec ali KV strugar z ustrezno prakso ter odslužen vojaški rok; možnost do kvalifikacije za vodikarja Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev svetu tovarne za proizvodnjo vegetabilnih maščob v ustanavljanju, Kranj, Britof 27, v 15 dneh po objavi. ^ »Odprto pismo« Raziskovalne skupnosti Ž^SlS??™ in izvršilni odDor Kaziskovalne skupnosti Slovenije naslavljata na Vs,-^panike samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnostih ploven«, za obdobje 1976-1980 »odprto pismo«, v katerem opozarjataTelav^U ^^za^lllgadela^^ Znanja In UVe,jaV,janje ™*<«'«>val„e skupnosti kot s"" fc*rvič: Konec februarja poteče rok, daloga obravnavanje in analizo gospodarje-J^" organizacijah združenega dela v letu jSjgi Ri bo zaključeno s sprejemom zaključnih ^^mov za preteklo leto ter s sprejemom pro-. uresničevanja plana v bodoče. Minulim letom se je sedanje plansko ^^r^[e prevesilo v svojo drugo polovico in bodo imele vaše analize ob zaključnih * J*ih *eposeben pomen. ^»Orugič: Ob tem, ko vsestransko osvetlju-uspešnost svoje organizacije in dosežke 2% uresničevanju nalog, ki ste sijih zastavili jjvi^ področjih gospodarstva in druž-?St*A dejavnosti, vas želimo posebej opozoriti ^^Uresničevanje tistega dela samoupravnega ^^(BUffta o temeljih plana raziskovalne ^t&vnosti v Sloveniji, s katerim smo se zave da bomo nenehno večali delež znanja V*^/**ft'n svojega dela in s tem uveljavljali ^>7*skovalno dejavnost kot sestavino združe ^O dela vse naše aktivnosti. ^t^Zavezali smo se tudi, da bomo vsak na r*^Ve/tt področju ustvarjali primerne progra kS» iCL raziskovalno dejavnost ter da bomo ^p^tbo po novem znanju in njegovi uporabi ^^utili v razvojne načrte temeljnih organi ^ n?/ združenega dela, krajevnih skupnosti in n.oupravnih interesnih skupnosti ter da bomo medsebojno povezovali in dopolnjevali raziskovalne procese, ne glede na to, kje potekajo. V prizadevanjih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajati vedno večjo prednost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim načinom in področjem dela, ki v večji meri temeljijo na rezultatih raziskovalne dejavnosti. Sporazumeli smo se, da se bodo sredstva za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa oblikovala v pretežnem delu v okviru materialnih stroškov proizvodnje in da bodo namenjena neposredno za raziskovalno delo v delovnih organizacijah v okviru lastnih raziskovalnih zmogljivosti ali za naročila raziskav v drugih raziskovalnih organizacijah, bodisi neposredno, ali v okviru občinskih oziroma področnih raziskovalnih skupnosti. Ugotovili smo, da bo obseg vlaganj na posameznih področjih dela različen in odvisen od potreb po novem znanju. Ocenili smo tudi, da bodo zahtevale potrebe po raziskovalnih rezultatih glede na strukturo našega gospodarstva ter na podlagi planskih prednostnih opredelitev v poprečju preko petletnega obdobja naslednjo orientacijsko višino vlaganj na posameznem delovnem področju (v odstotkih od družbenega proizvoda, ki odpade na posamezno dejavnost): industrija in rudarstvo 2,01 kmetijstvo 1,65 gozdarstvo 1,30 gradbeništvo 1,40 promet 1,52 trgovina 1,11 gostinstvo m turizem 0,80 obrt 0,70 družb, dejavnosti in uprava 1,50 druge dejavnosti 1,50 Z vlaganjem v takem obsegu bi uresničili tudi določila Družbenega načrta razvoja Slovenije za obdobje 1976—1980, ki je predvidel, da bodo celotna vlaganja v raziskovalno dejavnost do leta 1980 porasla na 2 odstotka družbenega proizvoda (v letu 1978 na 1,53 odstotka) in tako omogočila tudi osnovo za kvalitativno prestrukturiranje gospodarstva. Od tega naj bi se 0,35 odstotka DP združevalo za skupni raziskovalni program pri RSS, z ostalimi sredstvi pa naj bi neposredno razpolagale OZD, ki bi jih namenjale za raziskave v skladu s svojimi potrebami. Tretjič: analize gibanj, ki smo jih pripra vili v naši skupnosti in ki jih je predloži/ Izvršni svet Skupščine SR Slovenije republiški skupščini kot dokument z naslovom »Informacija o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela« kažejo, da se planska predvidevanja in določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana ne uresničujejo v celoti in da na področju uveljavljanja raziskovalne dejavnosti kot dejavnika naše družbene produktivnosti še vedno zaostajamo. Po naših ocenah je prepočasna rast produktivnosti prav posledica pomanjkljivega uvajanja dosežkov sodobne znanosti v proizvodne in upravljalske procese v naši družbi. Sodimo, da so dosežki raziskovalnega dela iz objektivnih pogojev naše šibke razvitosti in nizke akumulativnosti, pa tudi iz subjektivnih vzrokov konzervativnega empirizma naše prakse, še vedno preveč oddaljeni od združenega dela, da bi bili učinkovito orodje našega delovnega človeka pri ustvarjanju nove vrednosti in pri upravljanju. Četrtič: izhajajoč iz zgornjih ugotovitev se zato obračamo na delavce v združenem delu, delovne ljudi in občane, da v razpravah o zaključnih računih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnostih ter drugih asociacij delavcev in občanov, pregledajo uresničevanje planskih dokumentov tudi s stališča uveljavljanja raziskovalne dejavnosti kot kvalitetnega dejavnika našega razvoja. Pozivamo področne raziskovalne skupnosti, da vsaka na svojem področju pomaga pri teh analizah, in občinske raziskovalne skupnosti, da spodbude vsaka na svojem območju široko družbeno akcijo za povečano vlogo dosežkov raziskovalne dejavnosti v našem gospodarjenju, to je v ustvarjanju nove vrednosti in pri upravljanju. Organi Raziskovalne skupnosti Slovenije pripravljajo zaključni račun za skupščino skupnosti za leto 1978. Ob tem bo podano tudi poročilo izvajanja skupnega programa in o uporabi združenih sredstev ter predloženo podpisnikom samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Jubilejno leto V letošnjem letu praznuje kranjsko Društvo invalidov, ki je v lanskem letu štelo 1100 članov, desetletnico svoje ustanovitve. Seveda bo društvo ta svoj jubilej tudi primerno proslavilo, saj bo prireditev ob jubileju 31. marca ob 15. uri v Delavskem domu v Kranju. Obenem pa je to leto tudi deseta obletnica delovanja republiške zveze društev invalidov Slovenije: osrednja proslava bo 9. junija v Ljubljani. Seveda pa se vsak jubilej najlepše praznuje, če se praznuje delovno. Vrsta nalog, ki si jih je društvo zadalo v letošnjem letu. je razvidna iz programa dela. Prireditve, izleti in drugo pa je tudi že objavljeno v koledarju društva za letošnje leto. Brez dvoma pa je za člane precejšnja novost nov način informiranja. Namesto poprejšnjega glasila Iskra življenja, se je izvršni odbor odločil za redno mesečno rubriko v Glasu, v kateri bo društvo svoje člane obveščalo o najaktualnejših dogodkih delovanja društva, o delovanju aktivov invalidov ter drugih novostih. Društvo si bo prizadevalo, da bodo vsi člani dobivali Glas: člani, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, bodo časopis prejemali brezplačno, polovično naročnino pa bodo plačali vsi, ki imajo dohodek na družinskega člana manjši od 1800 din mesečno. Med prispevki pa so prav gotovo novost »Pravni nasveti«. Vprašanja lahko pošljete na naslov društva v Kranju, Begunjska 10, KS Vodovodni stolp, ali pa na naslov uredništva Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj. Za vsa vprašanja pa se ssveda člani lahko osebno še vedno oglašajo v društveni pisarni na Begunjski 10, ob torkih od 15. do 1 7. ure. Letošnji program dela Na zadnji seji izvršnega odbora kranjskega društva invalidov je bil sprejet program dela za letošnje leto Sestavili so ga na osnovi zakonskih določil o družbenem varstvu invalidov ter na osnovi programov organizacij in skupnosti, ki se v kranjski občini ukvarjajo z invalidsko problematiko. Pri vsem tem so seveda upoštevali tudi interese invalidnih oseb včlanjenih v društvo, saj takšen stik omogoča hitrejše reševanje materialnih in socialnih problemov invalidov. Po sprejetem programu bodo delali tako aktivi invalidov v organizacijah združenega dela in v poverjeništvih krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi socialna komisija, komisija za varstvo zaposlenih invalidov in komisija za izlete in rekreacijo. Ob desetletnici ustanovitve društva v letošnjem letu bo tudi vrsta prireditev. Društvo bo organiziralo obiske članov na domovih, da bi tako ugotavljali njihovo počutje, se zanimali za njihovo socialno varstvo in zdravstvene tegobe. Društvo si bo prizadevalo, da bi obiskovanje težjih invalidov na domovih in v zavodih ter bolnišnicah postalo stalna skrb in naloga. Prav tako bo letos narejen popis vseh invalidnih oseb, ki še nimajo statusa, njihovo preostalo delovno sposobnost ter primernost zaposlitve pa bo ugotavljala strokovna komisija I stopnje. Organizirana bo tudi sosedska pomoč članom, ki bi jo potrebovali. To pa niso vse naloge, s katerimi se bo v letošnjem letu ukvarjalo društvo; med stalne naloge sodijo vsekakor spremljanje izvajanja zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, sprotno reševanje prošenj članov, ki imajo finančne težave, poleg tega pa bodo za člane kot doslej vedno na voljo informacije, organizirani razgovori, posvetovanja ipd. Se posebej pa se bo treba zavzeti za ustanavljanje novih aktivov invalidov v organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo vsaj deset invalidnih oseb. Prav tako je v programu poudarjeno še nadaljnje sodelovanje z društvom invalidov Maribor in organizacijo civilnih invalidov Koroške. M. Erzin Predlogi za boljši položaj invalidov Kranj — S socialno varnostjo invalidnih oseb v kranjski občini še ne moremo biti povsem zadovoljni, še posebej, kar zadeva uresničevanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Čeprav je bilo v naši družbi že veliko storjenega za izboljšanje zdravstvenega varstva, delovnih pogojev, socialne varnosti in rasti življenjskega standarda, pa število invalidov hitro raste. Priznavanje invalidskih pravic je ponekod že kar množičen pojav. Na to pa vplivajo tudi številni »nemedicinski faktorji«. Pojavlja se predvsem težnja, da se kadrovski problemi v organizacijah združenega dela rešujejo s priznavanjem pravic iz invalidskega zavarovanja ter se tako rešujejo tudi mnogi socialni in poklicni problemi delavcev Pritisk na zdravstveno službo in invalidske komisije je ponekod pripeljal do stanja, da so invalidski upokojenci najštevilnejša kategorija delovnih invalidov. Rehabilitacija pa je tisti ukrep, s katerim naj bi se zmanjševalo število invalidskih upokojencev in ohranjala delovna sposobnost z delom na ustreznem delovnem mestu ali pri delu s skrajšanim delovnim časom Naloge pravilne in uspešne rehabilitacije bi bile: usposabljanje bolnikov za vsakodnevno življenje, usposabljanje bolnikov za delo, ki so ga opravljali prej, za drugo ustreznejše delo s polnim delovnim časom, za delo v skrajšanem delovnem času in seveda tudi usposabljanje za delo pod posebnimi pogoji (invalidske delavnice); skrajni ukrep varovanja zdravja pa naj bi bila invalidska upokojitev Obenem pa je treba vsem invalidnim osebam v organizacijah združenega dela zagotoviti redne preventivne preglede Predvsem gre za učinkovitejšo in racionalnejšo preventivno dejavnost, ki naj vključuje tudi zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje in rehabilitacijo. INVALIDSKE DELAVNICE Posebno varstvo invalidov v celoti še ni zagotovljeno Analiza je pokazala, da si organizacije združenega dela sicer prizadevajo razporediti invalide na primerna dela in naloge, vendar pa ostaja v zadnjem času zaposlitev invalidov vedno bolj pereč problem, število invalidov se veča, primernih del in opravil zanje pa je premalo, saj v večini delovnih organizacij ne razmišljajo o tem in ne predvidevajo opravil za invalide. Zato bo v kranjski občini treba iskati dolgoročnejše rešitve z ustanavljanjem invalidskih delavnic z rehabilitacijskim centrom. Pri preprečevanju nastajanja invalidnosti bo marsikje treba iskati nove ustreznejše preventivne ukrepe, med katerimi so zlasti predhodni, specialni m periodični pregledi, ki bi morali biti opravljeni bolj temeljito, saj bi to omogočilo pravilnejši razpored na ustrezno delo. V praksi je tudi bilo še premalo storjenega za uveljavljanje določbe 120 člena zakona o delovnih razmerjih, po katerem delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim in splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določijo, da delavec, ki opravlja dela in naloge, pri katerih kljub varstvenim ukrepom lahko pride do poklicnega obolenja, opravlja takšno delo oziroma nalogo samo določeno dobo, potem pa se razporedi na drugo delo, kjer ni take neposredne nevarnosti. Analiza je pokazala, da invalidnost nastane največkrat med 30 in 40. letom (43,4 odstotka invalidov), da ima le četrtina organizacij združenega dela evidentirana dela in naloge, pri katerih lahko delavec postane invalid, ocenjeno je tudi, da 20 odstotkov kranjskih delavcev dela na zdravju škodljivih delih in nalogah POSEBNE KOMISIJE V OZD V vseh organizacijah združenega dela naj bi se oblikovale posebne komisije ali teami za redno sodelo- vanje med strokovnimi službami v OZD in zdravstveno organizacijo (obratne ambulante), le-te bi sistematično obdelovale področje socialnega dela in ostala pomembna vprašanja socialnega in zdravstvenega varstva zaposlenih. Pri tem naj bi sodelovali zdravnik medicine dela, socialni delavec, psiholog in vodilni delavci ter tudi član iz aktiva invalidov v OZD. Sredstva javnega obveščanja o tej problematiki vse premalo pišejo; še posebej naj bi o tem pisala interna glasila OZD, saj bi morali biti delavci seznanjeni bolj z vzroki in posledicami nesreč pri delu, s pomenom varstva pri delu. Društvo invalidov bo razen tega, da bo spremljalo izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, preko aktivov invalidov v OZD izvedlo popis telesno prizadetih oseb. Seveda pa si je treba še naprej prizadevati za ustanavljanje aktivov invalidov, čeprav doslej dolgoletna prizadevanja, da bi jih ustanovili tudi v drugih večjih delovnih organizacijah niso bila uspešna. Aktivi v Iskri, Savi, Planiki, Mladem rodu so se pokazali kot učinkovita organizirana oblika pn zagotavljanju določenih pravic in dolžnosti ter osveščanja članstva. Konrad Pauli Občni zbor jeseni Društvo invalidov Kranj se je odločilo, da bo občni zbor namesto spomladi v jeseni letos Za to so se odločili, da bi uskladili mandatno dobo z drugimi društvi včlanjenimi v republiško zvezo društev invalidov Slovenije Občne zbore bodo imeli v jeseni tudi aktivi invalidov v organizacijah združenega dela Prav zdaj potekajo priprave na praznovanje desetletnice dela društva invalidov. V februarju in marcu pa bodo delovni sestanki izvršnih odborov aktivov s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb, na katerih bodo med drugim obravnavali tudi uresničevanje varstva invalidnih oseb v samoupravnih aktih tozd in zakonu o združenem delu kakor tudi o preventivi, ki naj vpliva na zmanjšanje nastanka invalidnosti Miro Erzin Nov predsednik KO Kranj — V torek, 23 januarja, je bila v Kranju seja koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko, na katerem so govorih o novem načinu obveščanja preko časopisa Glas Vsa gorenjska društva invalidov naj bi izbrala svoje dopisnike, ki bi sestavljali koordinacijski odbor dopisnikov Ta bi se sestajal vsak mesec m pregledal prispevke namenjene za posebno rubriko v Glasu Na seji so obravnavali tudi priprave na srečanje težjih invalidov Gorenjske, ki ga bo letos pripravilo društvo mvali dov Tržič Delegata iz tržiškega društva ni bilo na seji, zato se določneje o pripravah ni dalo razprav Ijati, razen seveda, da je treba takoj poskrbeti za finančna sredstva Na seji so tudi sklenili, da bo koordinacijske zadeve med gorenjskimi društvi letos opravljalo jeseniško Društvo invalidov Za predsednico koordinacijskega odbora pa je bila izvoljena Marica Potočnik. Miro Erzin Zdaj na kavic že pred šesto i Na zunaj lokal izgleda sicer nekoliko cenen in morda moti tziumm jasta konstrukcija, toda dobrote so notri... Enajst let je že Isak Ramadani kranjski slaščičar. V mali montažni slaščičarni, ki stoji tam na oni strani mostu čez Kokro, na Hujah, se torej že več kot deset let s svojim pomočnikom trudi, da bi svojim gostom kar najbolje ustregel. Njegove slaščice so okusne, vedno sveže in kar danes tudi ne gre zanemarjati, zelo poceni. Menda imamo vsi najraje njegove kremne rezine s smetano... Malo prostora je v lokalu, in da bi se jih v njem lahko zvrstilo kar največ, je mojster Ramadani (nekoč smo že zapisali, da je njegov pravi poklic sicer socialni delavec, toda slaščičarsko izročilo rodu Ramadanijev iz Tetova je bilo močnejše . ..) prav pred kratkim lokal nekoliko preuredil: v prvem prostoru je mizice, pri katerih je bilo včasih res tesno, zamenjal s pultom, tako da bodo tisti, ki se jim vedno mudi, lahko kar stoje pospravili svojo sladico, sok, kavico. No, če pa radi posedite, so tam v podaljšku ob oknih še vedno mizice. Nov je tudi hladilni pult, avtomat za kavo in pripravljen prostor za enajst vrst sladoledov, s katerimi Isak prične že v prvih toplih pomladnih dneh. In tu je resnično pravi mojster! Kraj rabi slaščičarnico in mojster upa, da bo našel razumevanje tako pri krajevni skupnosti kot pri občinskih možeh še za eno investicijo: spomladi bo teraso pred lokalom pokril in potem bo še prijetneje posedeti tam zunaj ob mostu, kjer gre ves svet mimo . .. »Prav hudo mi je bilo, ko»^ mesec in pol, kar smo imeli adaptacije zaprto, ljudje na vrata in jim nisem streči. No, bo pa zdaj tolaži mojster. 1 n še eno novost so u odprli jo bodo vsako jutro * pol šestih zjutraj. Prav zares, to vsak dan. Tudi ob sob nedeljah! Zapirali pa ob zvečer kot doslej. Tako lavci s Huj in Planine Lm hajali k njim že na prvo juu. kavico: njihova posebnost odslej tudi irska, škotska ka* podobne. KMETOVALCI! Vabimo vas na zanir davanje, ki bo v pc 26. 2. 1979, ob 9. družnem domu na vem, Jezerska c. 41. Tema: VARNO DEU STRAKTOL KMETIJSKII STROJI Predaval bo magister ZVONKO MIKLlfc Udeležite se preda> čim večjem številu GORENJSKA KMETI ZADRUGA KRANJ Kranj — Komisi/a za rekreacijo in izlete pn kranjskem društvu invaiuirm za letošn/e leto poleg rekreaci/e za svoje člane Se vrsto izletov JTL tujini Invalidi bodo letos obiskali Moravske toplice, Urh, L/ubtian&k\ Rašico, v načrtu je tudi Koroška s Celovcem in Beljakom in Vrbsk četrti izlet bo na Dolen/sko, v Grčarico, Kočevski Rog in A^emoevo £m*i bo privlačen tudi dvodnevni izlet na Kozaro in v Jasenovac. Na sliki i***' v Istrskih toplicah — M Erzin NAROČILNICA Naročam Časopis GLAS, ki mi ga pošljite na naslov: Priimek in ime: Ulica Pošta Lastni podpis: _-- Izpolnite jo prosimo čitljivo in odpošljite na naš naslov CP Pijade 1, 64000 KRANJ ali po telefonu 23 34 1 celoletna naročnina je 300 din V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO | Črtomir Zoreč: DEJAVNOST RK Brezje — Krajevna organizacija Rdečega križa Brezje je pred nedavnim sklicala ustanovni zbor občanov. Povabljeni so bili predstavniki vseh organizacij krajevne skupnosti Brezje. Več kot Štiri leta je ta organizacija životarila in ni bilo vidnih uspehov, zatr» je bilo treba nujno obnoviti njeno delovanje, saj je takšna organizacija nujna in koristna vsemu prebivalstvu v krajevni skupnosti. Na zboru so ustanovili člane upravnega in nadzornega odbora. Zdaj je v organizaciji vključenih 388 občanov iz vasi Brezje, Črnivec, Dobro polje, Moše in Peračica. Na zboru so sprejeli tudi svoj program dela. P V. RAZSTAVA ROČNIH DEL Javorje - Aktiv mladih zadružnic iz Javor nad Poljanami je pripravil razstavo o dejavnosti krajanov v t>ro«tem času. Med številnimi razstavljenimi predmeti so ^ , . p. . . , aVotekovalci lahko ogledali čipke, gobeline, doma .zdela- £radnia Cankarjevega doma - Glavno mesto naše r»e kofere koše cepine, kose ter vrsto drugih izdelkov republike bo dobilo kulturni dom ki bo nosil ime Ivana ^at^Razs?ava je vzbudila med krajan, vehko raziskano in januarja lani so pričeli z gradbenimi deli. Gradnja je zahtevna in več kot tristo delavcev Tehnike, Gradisa in Geološkega zavoda še vedno prodira v globino, kjer bo pri dvajsetih metrih preddverje velike dvorane. Na gradbišču, ki si ga je vredno ogledati, se v višino že zdrisujejo obrisi arenske in srednje dvorane. V novem kulturnem domu se bodo odvijali kulturnoizobra-ževalni programi, družbenopolitična zborovanja in kongresi, pomembnejši znanstveni in drugi simpoziji ter sestanki za večje število udeležencev. A. Kerštan POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE zanimanja in v dnevu, ko je bila odprta, je privabila Veliko obiskovalcev. J.Starman OBČNI ZBOR Cerklje — Danes ob 18.30 bo v osnovni šoli Davorin **enko redni letni občni zbor turističnega društva Cerklje, **a katerem bodo pregledali dosedanje uspešno delo v preteklem letu, sprejeli program prireditev za letos, razglasili rezultate tekmovanja v letu 1978 in najboljšim dodelili priznanja. Na koncu pa bodo vsem navzočim Predvajali polurni barvni film z nadvse uspešne lanske **azstave cvetja in lovstva. J. Kuhar V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM P0 GORENJSKI V KRATKEM PO Pustnosmučarska »Svinjska glava« 25. februarja Crni vrh nad Jesenicami. V pred-f*ustnem času imamo na Gorenjskem občino več, saj zaživi tudi &ustna občina Spanov vrh s središčem Črni vrh — tako piše v urad **-em delovnem programu. Že trinajsto leto bodo izvedli smučarsko tekmovanje pustnih mask za trofejo ^Svinjska glava«, poleg tega pa ^odo ob prazniku opravili vse druge »občinske« dolžnosti: pregledali dosedanje delo, kot se spodobi zaslužne nagradili, za razliko od drugod pa bodo pokazali tudi na nedelavne, poleg tega pa je pustna občina edina, kjer se dosledno držijo reelekcije svojih »županov«. Minulo obdobje je bil župan Lovro Noč in zato deležen nekaj vprašanj: Jubilantka iz Reginčeve ulice barija Bidovec iz Kranja je pretekli teden dopolnila 90 let, a še vedno bere brez očal, kuha in se v lepem vremenu odpravi na sprehod Kranj — »Ne poznam recepta, ^ako dočakati tako visoko starost, vendar sem prepričana, da **ie ohranjajo pri zdravju in moči **edna prehrana, delo in gibanje, •tar ne omogoča, da bi organizem zastal. Kave ne pijem, zato pa si *»b vsakem obroku privoščim pol kozarca cvička, ker imam predalo kisline, zvečer pa popijem fcaj iz korenin koprive. Pravijo, *ta je ta čaj izredno dober za srce in ožilje in da spodbuja organizem k normalnemu delovanju!« Za takšen način življenja se je odločila Marija Bidovec iz Reginčeve ulice v Kranju, ki je 12. februarja dopolnila 90 let. Zmotili smo jo sredi Pregledi za borce Ljubno — Na minuli seji krajevne organizacije ZB NOV Ljubno, ki Jo je vodil predsednik Janez Grobov-^ek-Savin, so razpravljali o pripravah na sistematski pregled borcev v dispanzerju ZB v Radovljici in o pripravah na delovno konferenco krajevne organizacije ZB NOV Ljubno. Za prve sistematične preglede v ^ispanzerju Zveze borcev so določili ^oree, za katere predvidevajo, da so kotrebni zdravljenja v zdraviliščih Uelovno konferenco bodo sklicali konec meseca marca ali v začetku Aprila. Na konferenci bodo poleg Pregleda dela v zadnjih dveh letih sprejeli tudi smernice za nadaljnje delo. Med drugim bodo predlagali ^lanom, da bi organizirali partizan ^ko srečanje, na katerega bodo povabili vse borce, ki so živeli v krajevni skupnosti Ljubno, zdaj pa živijo v **aznih drugih krajih domovine. C. Rozman njenega običajnega delovnega dneva, ki je izpolnjen s kuhanjem, branjeni časopisov in knjig ter opravili po stanovanju, ki jim je človek pri tako častitljivi starosti lahko še kos. Jubilantka jih kar precej še zmore sama. Celo /a sekiro še poprime in nacepi lažja polena. Pn težjih hišnih delih pa ji pomagajo znanci in prijatelji z ulice in od drugod. V lepem vremenu pa Marija Bidovec najraje odide na krajši sprehod po mestu. Le pronu-ta. ki je tudi po Reginčevi ulici v»' '"^■«••••^■1 wr »Nisem vedela, da imam toliko prijateljev in da me imajo ljudje radi,« pripoveduje navdušena Marija Bidovec. »V dneh mojega jubileja me je obiskalo veliko prijateljev. Toliko čestitk in daril sem dobila, da verjeti nisem mogla. Resnično sem bila srečna, ko sem spoznavala, da nisem osamljena. Še bolj zdravo se počutim in vedno bolj sem prepričana, da bom mogoče dočakala še kakšno obletnico .. .« Upokojenka Marija Bidovec je preživela težko mladost. S sestro Pavlo in Inatom Jankom je kmalu ostala sama in iskala delo in zaslužek. Bila je šivilja, nato pa je prevzemala breme skrbi za nekdaj znano gostilno v Reginčevi ulici v Kranju. Veliko ljudi se je hranilo v njej. Gostilna je obratovala d<> leta 1947, potem pa je Marija Hidovec prevzela skrb za bife v upokojenskem doinu. Tudi kasneje, kljub s i soki starosti, se od gostinskega poklica ni mogla ločiti. Pomagala je pri Kinetiču. S« pred petimi leti, ko je bila stara let, je / dobro kuho na vdušila goste pri Kinetiču. J. Košnjek Kako ste zadovoljni s svojim delom?« »V čast mi je, da sem leto dni opravljal odgovorno delo, le žal, da nisem mogel vsega narediti, kar sem želel.« »Kritizirajo vas, da ste marsikaj obljubili, pa malo naredili?« »Kes je, vendar pa so tudi župani pred mano marsikaj obljubili pa ne vsega naredili. Mi pač živimo od obljub. Mislim pa, da smo uspeli v tem, da smo zaprli gostilno, tako da je bil vse poletje v Črnem vrhu lep mir. Posebno divjad mije zelo hvaležna za to.« »Namesto, da bi kaj organizirali, ste raje šušmarili drugod?« »Tudi za takšne kritike sem slišal, vendar to govorijo predvsem tisti, ki so sann> ćakuli, kako se ga bttdo za stonj ,nažrli'. To pa nisem hotel, zato pa sem prihranil denar.* »Torej ne boste več kandidirali za župana?« »Tudi če bi mislil, rw smem, ker že velja zakon, da upokojenci ne smejo dvakrat zaslužiti. Res da sem bil edini župan nagrajen po delu, vendar pa je pokojnina vseeno bolj zone s Ij ivu.« »Se pa vaša občina širi?« »Da, od skromnih začetkov šteje članstvo že preko sto ljubiteljev zabave in tudi narave, saj so vse naše prireditve v naravi. Na vsakoletno smučarsko pustno prireditev pa pri vabimo tudi db dva tisoč gledalcev.« »Kdaj bo letošnja prireditev?« »Na pustno nedeljo, 25. februarja, ob //. uri v Črnem vrhu bo že tradicionalno smutarsk let. Bo pa za vse poskrbljeno.« Na svidenje torej v nedeljo, 25. /e hruurju, v Črnem vrhu nad Jeseni-ca mi. (108. zapis) Spričo mojih apelov (zapoznelih?) Blejcem, naj se vendarle vsaj ob 125-letnici rojstva velikega moža spomnijo na velikega moža dr. Mihajla Pupina, ameriškega vseučili-škega profesorja naše krvi. Ne le zato, pač pa zaradi Pupinovih intervencij, ki so najbrž iztrgale blejski in bohinjski kot iz žrela rimske volkulje. Le-ta je namreč zahtevala za svojo nekajletno udeležbo (polno porazov!) v prvi svetovni vojni — krepko plačilo, na naš račun ... Ni bilo dosti, da je dobila Trst in Reko, vso Istro in Goriško ter velik del Notranjske vse do Rakeka in celotno Kanalsko dolino s kranjsko Belo Pečjo vred — hotela je še več: ves blejski in bohinjski kot — deželico, ki je po Prešernu prava podoba raja! No, v tem kritičnem času, ko so »veliki zavezniki« (tedanja antanta) kupčevali z zemljo malih narodov nekdanje cesarske Avstro-Ogrske, je nastopil naš prijatelj vojvodinski Srb, slavni izumitelj na elektrotehniškem področju — hkrati pa prijatelj tedaj najveljavnejšega politika, ameriškega predsednika VVilsona. In nam s svojo toplo osebno intervencijo rešil Bled in Bohinj. HVALA MIHAJLU PUPINU! Najbrž ne bo komu odveč še enkrat slišati mojo (najbolj gotovo, ne samo mojo!) terjatev: Blejci se morajo izkazati vsaj sedaj, ob 125-letnici Pupinovega rojstva. S poimenovanjem jezerske obale, najlepšega parka ali celo novega kulturnega doma po velikem našem prijatelju! Tudi Pupinov spomenik bi sodil na najbolj vidno mesto. Saj Bled vendar ni samo turistična domena, hotelska kolonija; Bled je dosti bolj naravni biser slovenske domovine; kraj, kjer je stalo na Otoku svetišče boginje Žive, sta-roslovenske Afrodite, boginje lepote in ljubezni. V njem naj bi (po Prešernu) služila kot svećenica tudi deviška Bogomila ... Le zakaj tako uboga, kičasta fantazija blejskih hotelirjev? Saj slišim le o hotelih Parkih, Goltih, Unionih — o kakem hotelu Pupinu pa nič. Mar ime ne bi bilo dovolj imetno za letovišča rje? SPOMENIK V ZELENJU Spričo namere, da bi se leto 1979 razglasilo za Pupinovo leto, vsedržavno seveda, pišem vse to. Vendar pa skupščina SFRJ še ni izrekla zadnje besede — saj je nastal dvom (nesporazum, napaka) glede na letnico Pupinovega rojstva v vojvodinski vasici Idvor - 1854 ali 1858? Dr. K.Jončič in dr. B. Lolič se zavzemata za prvo letnico, ing. Slavko Bokšan pa za letnico 1858. Tako tudi dr. Lavo Čer-melj. Katera je prava? Žal, tale skromen zapis pa res ne more zavzeti svojega, kaj prida veljavnega stališča. To bodo gotovo storili bolj poklicani. — Sicer, pa res ne gre (vsaj v bistvu ne!) za to ali ono obletnico, gre bolj za našo hvaležnost in spomin doktorju Mihajlu Pupinu! Za pustovanje pripravljeno Kranj — Prostori Gorenjskega sejma v Kranju so pripravljeni na pustovanje, ki bo jutri, v nedeljo in na pustni torek. Vstopnina za vse tri večere znaša 100 dinarjev, za enkratni obisk pa 50 dinarjev. Sejmišče bo primerno ogrevano in urejeno, pripravljeno pa je tudi okrog 500 kvadratnih metrov veliko plesišče. Za najboljše maske so pripravljene nagrade. Za zabavo bo igral ansambel Matička Slaka, ki je navdušil že na zadnjem silvestrovanju. Nocoj koncert Sedmine Tržiška akustična skupina SKOMINA postaja med mladimi vse bolj popularna, čeprav izvaja dokaj samosvojo in zahtevno glasbo. Tudi kritiki so ji velikodušno naklonjeni in jo uvrščajo kot najboljšo tovrstno skupino v Sloveniji, kar prav gotovo tudi je. Njeno delo smo v Glasu že predstavili, zato naj vas opozorimo le na to, da bo nocoj ob 20. uri tkala svoje zvoke v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Koncert je pripravljen v organizaciji kranjskega Kluba ljubiteljev glasbe in v okviru ansamblove turneje po Sloveniji Doslej so se mladi Tržičani predstavili v Novem mestu, Kočevju. Idriji. Skofji Loki, Celju, Trbovljah, Kopru. Novi Gorici, Mariboru in Ajdovščini, turneja pa bo zaključena z dvema koncertoma v Ljubljani in Zagrebu. Sedmina se bo v Kranju prvič predstavila v ojačani šestčlanski zasedbi. Slišali borno pevko Melito Avsenak-Dolenc. kitarista in pevca Vena Dolenca, violinistko Milenko Dostal, kont rabasista in pevca Karla Ahačiča. akustičnega kitarista Staneta Bitežnika in flavtista Cveta K obala. Že vnaprej lahko zapišemo, da bo tlidl ta koncert Sedmine prav gotovo pravo glasbeno doživetje Št- posebej, ker se bo kot gost skupine predstavil duhoviti ljubljanski kantav tor Jani Kovačič. Kazi in it* M oba i No, v ta moja premišljevanja je seglo nekoliko pisem, ki sem jih prejel glede na prejšnje svoje zapise o Pupinu. Sporočajo mi zanimive pripombe — vendar ne žele, da dopisnike imepujem.- Spoštujem njihovo željo, čeprav bi bila navedba vira informacije bolj dokumentarna. Prav prisrčno pismo s prilogo pa mi je poslal radovljiški fotografski mojster Slavko Vengar. Poslal mi je fotografski posnetek doprsnega kipa Mihajla Pupina, ki ga je izdelal blejski rojak kipar Franc Ropret (1878 do 1952). O njem sem pred leti prav podrobno pisal v Glasu, v »Pomen-kih o Mengšu«, zapis št. 27. Ob pripravah za kiparjevo posmrtno razstavo sem zvedel za lastnike mnogih Ropretovih del, ki so se radevolje odzvali in posodili za razstavne namene kiparjeve plastike in reliefe. Za mnogo portretov slovenskih mož, oblikovanih z Ropretovo roko, sem zvedel — za Pupina pa ne. No, tega mi je odkril iz svojega fotografskega arhiva Slavko Vengar. Objavljam posnetek doprsnega kipa — strokovno docela ustreznega za odlitje v bron — temraje, ker je delo rok blejskega rojaka. Kje pa se kip sedaj nahaja? PUPINOVE BESEDE O SLOVENCIH knjigi »Od pastirja do izumitelja« — prvič izšla v slovenščini v letih 1922 in 1923, drugič 1. 1977 — preberem tople besede iz Pupinove knjige: Ko sem se preselil iz vaške šole v višjo šolo v Pančevu, sem našel tam enega najboljših učiteljev, ki sem jih kdajkoli imel. Slovenec Kos mi je prvi vsadil v dušo klico zanimanja za naravoslovne vede. Moja ljubezen do Kosa pa se je kmalu razvnela tudi za Slovenijo, njegovo ožjo domovino. — Najdragocenejši prijatelj v prvih in težkih letih bivanja v Ameriki mi je bil Lukanič, pravi Slovenec po rojstvu in miselnosti. Bil je dobričina kot vsi Slovenci, ki so prihajali leto za letom v mojo rojstno vas z visokimi krošnjami, polnimi drobnarij in suhe robe. - Ljubeznivo gostoljubnost, ki jo je našel v hiši mojega očeta v Idvoru, je stokratno poplačal v Nevv Yorku z izrednim gostoljubjem do mene. Lukanič in Kos sta postavila Slovenijo v moji hvaležni duši zelo visoko. Pogosto sem se spraševal, ali se jima bom lahko kdaj oddolžil. Marca 1. 1919 me je Nikola Pašu pozval pismeno, naj pridem v Pariz, kjer se je pokazala potreba, da sodelujem z jugoslovanskimi delegati na mirovni konferenci. Odzval sem se pozivu že 1. aprila 1. 1919. — (Tamkaj mu je Pašič dejal, da je potrebna Pupinova pomoč posebno v sporu z Italijo.) Ko mi je Pašič dejal, da vprašanje Kranjske in Koroške še ni rešeno, sem takoj spoznal, da se zdaj lahko vsaj nekoliko oddolžim Kosu in Lu-kaniču. Domislil sem se, da je usoda, ki je napotila ta dva Slovenca, da sta mi pomagala v mladosti, tudi določila, da v zrelih letih pomagam jaz njuni slovenski domovini. — In res. univerzitetni profesor, učenjak — izumitelj svetovnega slovesa, doktor Mihajlo Pupin je res pomagal. Bled in Bohinj sta bila rešena za nas! Takratna blejska občina je v znamenje prve hvaležnosti imenovala Pupina za častnega člana (t. j. častnega občana!). — Ob koncu uvoda v Pupinovo knjigo preberem velike besede: »Čudodelna je ljubezen, ki veže Srba s Slovencem, in v tej ljubezni živi najmogočnejša vera v sijajno prihodnost jugoslovanskih narodov!« Franc Ropret: Doprsni kip dr. Mi hajla Pupina (foto S. Vengar) STREHk SfETk - ČAVLA Jugoslovanska alpinistična odprava bo skušala osvojiti Mount Everest po prvenstveni smeri po zahodnem grebenu, kar je eden najtežjih pristopov na streho sveta — Junija načrtovana vrnitev Naši alpinisti pred najtežjim vzponom UAŠO ZlkSTRIO Tone Škarja Zvone Andrejčič Borut Bergant Marjan Manfreda Nejc Zaplotnik iv^iko Štremfelj Tomaž Jamnik Andrej ŠtreoJ Alpinisti o velikem cilju Le vreme nas lahko zaustavi TONE ŠKARJA, doma iz Mengša, rojen 17. januarja 1. 1937, dolgoletni alpinist in večkratni vodja naših alpinističnih odprav: »Na pot odhajamo zadovoljni in optimistični, čeprav je naloga težka. Ali bomo cilj dosegli ali ne, je sedaj še preuranjeno napovedovati. Sil za uspeh imamo dovolj, vendar je borba osamljene odprave s snegom in mrazom težka in izčrpljujoča. Spominjam se prijatelja alpinista, ki so mu pošle moči tik pod vrhom. Zbral se je in spomnil, koliko od njega pričakujejo v dolini, v domovini. Glasno je začel vzklikati ime svoje domovine in — uspel! S toliko dobrimi željami ste nas pospremili na pot, da moramo tudi na najvišji gori sveta upravičiti zaupanje domovine!« ZVONE ANDREJČIČ, rojen 9. 11. 1955, doma iz Lesc: »Pred odhodom sem optimist. Le vreme ali večja nesreča nas lahko zaustavita. Priprave so bile v redu in strokovno načrtovane. Zahodni greben je naša pot do vrha. Moj višinski rekord je 7902 metra visoki Kangbačen, na katerega teme sem stopil leta 1974 kot član V. jugoslovanske himalajske alpinistične odprave.« BORUT BERGANT, doma iz Tržiča, rojen 20. 11.1954: »Moj višinski rekord je Karakorum. Za Everest sem se resno pripravljal. Petkrat tedensko sem treniral in pretekel razdaljo od Tržiča do Bistriške planine. Del priprav so bile tudi vaje za moč. Veliko sem plezal doma in na tujem, predvsem v Združenih državah Amerike, kjer sem premagal nekaj prvenstvenih smeri. Upam, da bomo uspeli. Le vreme nam jo lahko zagode. Želim, da bi se čim več članov odprave povzpelo na vrh.« MARJAN MANFREDA, doma iz Bohinjske Bele, rojen 31. 8. 1950: »Na Makalu sem se povzpel brez kisika. Podvig je mogoč tudi na Everestu, vendar priti na vrh za vsako ceno brez kisika ni naš prvenstveni cilj. Vse je odvisno od vremena na gori, razpoloženja alpinistov in drugih okoliščin. Plezam že 13 let in z leti človek pridobiva na vzdržljivosti in znanju ter drugih kvalitetah, potrebnih alpinistu. Seveda pa so bile moje priprave pred Everestom bolj intenzivne. Poškodba z Makaluja je zaceljena in vse je v redu. Imam dva otroka. Težko ju je z ženo pustiti same, vendar družina razume mojo privrženost alpinizmu. Glede na izbiro moštva, priprave in opremo moramo uspeti. Le vreme nas lahko zaustavi! Le-to pa je v Himalaji vedno neznanka.« NEJC ZAPLOTNIK iz Kranja, rojen 15. aprila leta 1952, edini jugoslovanski alpinist, ki je osvojil dva osemtisočaka: Makalu 8481 metrov in Gašerbrum I 8068 metrov: »Odprava je po moje izredno dobro pripravljena v vseh ozirih, vendar pa je tudi Everest zahtevnejši od Makaluja, saj je samo zahodni greben, po katerem želimo na vrh, dolg 11 kilometrov zračne linije, svoje pa opravi še višina. Rad bi stopil na streho sveta, vendar je treba v odpravi osebne cilje podrediti skupnim. Dve leti sem vadil, razen tega pa še veliko plezal. Lansko spomlad sem bil član ogledne odprave, ki je prišla do vznožja Everesta in temeljito ocenila razmere, s kakršnimi se bomo srečevali. Obilo je pasti in težav, vendar smo jim lahko kos. Seveda pa je monsum za vsako odpravo velika neznanka.« MARKO ŠTREMFELJ iz Kranja, rojen 18. aprila leta 1954: »5633 metrov visoki Elbrus je moj višinski rekord. Himalaja je zame kot za vsakega alpinista največji cilj. Lani sem še posebno veliko plezal. Komaj čakam, da odidemo! Človek bi rad že hodil in nekaj delal. Ze doma smo člani odprave napravili veliko. Tri tedne smo urejevali in pakirali opremo. Nad 18 ton jo je in v kose po 30 kilogramov jo je bilo treba strpati. Vsi upamo na uspeh na .strehi sveta'.« TOMA2 JAMNIK iz Kranja, rojen 29. decembra leta 1938: »V odpravi sem odgovoren za 18.900 kilogramov opreme, ki smo jo razdelili v 630 tovorov po 30 kilogramov. Večino tega tovora bo treba spraviti s pomočjo 700 nosačev in 20 višinskih šerp kar precej visoko v goro. Ocenjujem, da je odprava dobro pripravljena in bi morala uspeti. Seveda pa nam jo lahko zagode vreme. Leta 1975 sem bil v odpravi za Makalu in dosegel 7500 metrov. Člani odprave smo veliko sami naredili in skrbeli tudi za stvari, ki bi jih sicer morale strokovne službe. Oprema je dobra. Pohvala velja Alpini za izredne čevlje, ki so med najboljšimi na svetu. Menim, da bi morale naše tovarne smeleje na takšnih odpravah testirati svoje izdelke.« ANDREJ ŠTREMFELJ, doma iz Kranja, rojen 17. decembra leta 1966: »Odprava je dobro pripravljena in mora v normalnih himalajskih razmerah uspeti. Presenetila me je sicer bolezen, vendar upam, da mi ni vzela preveč moči. Zadnje dni pred odhodom sem skušal zgubljeno nadoknaditi. Za vsakega alpinista je Everest največji cilj in takšen je tudi zame. Moj višinski rekord je 8068 metrov visoki Hidden Peak« J. Košnjek Kranj — V torek bomo na brniškem letališču zadnjič zaželeli srečno pot in še srečnejšo vrnitev naši VII. jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi, sestavljeni iz alpinistov iz Slovenije, Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Vseh dosedanjih šest odprav v Himalajo je od leta 1960 dalje osvajalo mogočne vrhove, ki so jim bili doslej kos le najbolj »alpinistični« narodi sveta. Bili smo močnejši od Trisula, Kangbačena, Anapurn, Makaluja in še nekaterih zvenečih imen himalajskega pogorja. V mogočnem gorovju nismo več učenci, ki bi se morali zgledovati po velikih učiteljih. Iščemo nova pota in nove pristope. Le redko nam cilji niso bili dosegljivi. Ko smo se jih lotili vnovič, smo bili močnejši in hrabrejši od gore. V zadnjem desetletju skoraj ni bilo leta, da v Himalaji ne bi bilo Jugoslovana. Spozna- vali smo to pogorje in spoznali, da smo sposobni in upravičeni doseči največ, kar se danes v gorništvu, od-pravarstvu in alpinizmu doseči da\ To pa je zmaga na najvišji gori sveta, 8848 metrov visokem Mount Everestu, ki je bil do leta 1953 skrivnost. Mnogi so ga pred tem in tudi kasneje osvajali, pa so morali odnehati. Le okrog 80 ljudi je doslej stopilo na Everest, najmanj toliko pa jih je ostalo v gori, v snegu, ledu in ledenih razpokah ali deročih vodah Himalaje. Želimo doseči Everest in ga ugnati. To smo zaupali alpinistom Zvonetu Andrejčiču, Stanetu Bela-ku, Borutu Bergantu, Stipetu Božiču, Muhamedu Gafiču, Viktorju Grošlju, Tomažu Jamniku, Stanetu Klemencu, Frančku Knezu, Ivanu Kotniku, Marjanu Manfredi, Štefanu Marenčeju, Vanji Matijevcu, Vladimirju Mesariču, Duša« bevšku, Bojanu Pollaka Rs Robasu, Muhamedu Sišieu f« Skarji, Andreju in Marku Su« Igorju TekavčiČu, Evgenu \> Jerneju oziroma Nejcu Zauta in Jožetu Zupanu. VendarTa mo uspeha za vsako ceno a življenj. Le-ta so najdrag«* Zato je naša popotnica odnnt pisana s srečo in srečno Zahodni greben gorskega veik ena najtežjih himalajskih Gorniki so tod že omahovali se odprave izogibale te poti jo izbrali in zato nas svet občuduje. V pičlih letjih smo v Himalaji n kot katerikoli narod Streha sveta čaka našo Zaupali smo jo moštvu, zmore in zna! Slikar v Himalajo »Če smo premagali Makalu, moramo tudi Everest,« poudarjajo člani naše VII. alpinistične himalajske odprave. »Vendar je Everest za nas olimpiada in svetovno prvenstvo hkrati. Če uspemo, nam sicer ne bodo igrali himne in dvigovali zastave. Sami jo bomo zasadili na Everestu in iz vseh grl zap -li našo himno. Zmaga na vrhu nas popelje med svetovne prvake, med alpinistične velesile. To pa nedvomno zaslužimo!« Naša odprava na Mount Everest, na katero smo ponosni, je zanimiva še po nečem. V njej ne bo le alpinistov, neutrudnih garačev, in zdravnikov. Z odpravo odhajajo v torek na pot tudi novinar Teleksa Marjan Raztresen, snemalec ljubljanske televizije Slavo Vajt, ljubljanska radioamaterja, člana kluba Kričač, ki deluje na RTV, Slavko Šetina in Matjaž Culiberg z nalogo vzpostaviti radijsko zvezo z domovino in omogočiti sprotno poročanje, in slikar Franci Novinec z Godešiča pri Skofji Loki. Na platno bo skušal prenašati vse, kar se bo dogajalo na poti naše najpomembnejše alpinistične odprave. Na vrh priti ni njegov cilj, pa ga vendar čakajo enake dolžnosti kot vse druge člane odprave. »Slikal bom in skiciral vse, kar lahko slikar zazna in vidi na tako zanimivi poti. Povzpel se bom do baznega taborišča in če bo mogoče, tudi višje. Med hojo časa za slikanje ne bo veliko, zato bo treba izkoriščati trenutke počitka in na platno in papir ujeti kar največ iz življenja odprave. Pot mi omogočata Termi-ka in Gorenjska predilnica iz Škofje Loke, ki sta zainteresirani za motive s Himalaje. S papirjem me je založila tovarna iz Radeč, izjemno zanimanje za mojo pot pa so pokazali tudi nekateri izdelovalci barv iz tujine. Zanima jih, kako se njihovi izdelki obnesejo v takšnih gorskih razmerah. To kaže, da naša odprava v tujini ni neznana. S svoje poti pa bom pripravil tudi razstave. Komaj čakam odhoda. Nisem sicer alpinist, sem pa gornik. Vadil sem moč in vzdržljivost in upam, da bom kos naporom. Predvsem pa je pomembna psihična vzdržljivost. V odpravi so izjemni alpinisti in ljudje. Z njimi bo veselje premagovati napore do velikega cilja!« .jk Razmišljanja ob pohodu na Stol Ko .stopam po ozki gazi, mi bičajo v obraz ledeni kristalčkv W se, kolona je nepretrgana in tiha. Vsak je pogreznjen v svoj si*t* in mogoče spominov Samo včasih napolni tišino radostni vrisk Veje ogromnih smrek in jelk so težke in se upogibajo pod Mm snežnimi oblačili. Tam nekje blizu šumi potok. Naenkrat se mil* vprašanja: kaj sploh počnem tuf Zakaj grem na Stol sredi zim sneži in nas gora zavrača, pa smo vseeno trmasti in vztrajni! j% sem tu, sredi ljudi, ki jih ne poznam, sredi kolone katere kost* začetka ne vidim' Mogoče zaradi ljubezni, ki jo čutim do tega ko& naše domovine, čeprav sem se rodila mnogo kasneje, kot je bilp^ jen z (mogoče) Se večjo ljubeznijo. Čeprav zame obstaja tak, svok*** in naš že od nekdaj in si ga drugače niti ne predstavljam^ Map' želim okusiti vsaj čisto majhen del tiste izjemne zavesti tn vztrajni zaradi katere sedaj hodim po naši zemlji. Vesela sem, da sneži. T* koprena novozapadlega snega vsaj malo zakrije nadelano pot is* stavice ob njej in izgleda vse bolj resnično. Čeprav si nikakx morem predstavljati vse tiste volje, zagnanosti, vseh tistih ttf nevarnosti in bojev, lakote in mraza. Danes sem sredi prijate^ J .smo prijatelji in se nasmehnemo drug drugemu, ko se za ustavimo, čeprav se*ne poznamo. Danes imam v nahrbtnika* sendviče in toplo suho obleko. , . ,__. Mogoče zato, ker se želim zazreti v gube in brazde naših borca so zda, tu med nami, ostareli, vendar še vedno nosijo v sebi neka:* ne znam imenovati, nekaj, kar mi mladi ne razumemo (saj ne me** razumeti), kar nam glasovi in knjige ne povedo V teh gubah je *> resnica, ki jo želim doumeti, pa vem, da bo ostala le Želja, r^ dm*pZnam le ta svet Tisti prejšnji bledi drobne stvari iz**** bledijo; ostajajo velike stvar,, ki postajajo del nas, čeprav jih nik* bomo doumeli, n razume/,. Ostajajo kot del naše kultur* tn ^ Poleg filmov knjig. iger. ostajajo tudi množični pohodi, kjer * vedno al, nezavedno krepi naše hratstvo. naša moč. ljubezen do Hrt kar imamo Čeprav so prepadi med generacijami. Mislim da vsi. mlad, in star,, nosimo v sebi enako čus**% domovine, ie da ga izražamo na različne načine, kar je nujno i " ,OJUAvtomatično hodim navzgor, pomagam si s smučarskimi £ camidnZ, leden, kristalčki še vedno bijejov obraz. SUslm škr^A snega Ritem hoje je počasen. Pozabljam na čas. Tam zgoraj je vVf zorjevdom DAŠA MARETlC Južna Amerika pričakuje Toma Križnarja Življenje je vredno naše pozornosti Študent ekonomije Tomo Križnar iz Naklega je pretekli teden krenil v osrčje Južne Amerike, v Ekvador, med ljudi pod Andi in v za nas neznani svet Amazonije, na pot negotovosti in presenečenj Naklo — Nemirni in neznanega ter neraziskanega željni duh absolventa ekonomske fakultete v Ljubljani Toma Križnarja iz Naklega je zmagal tudi tokrat. Pretekli petek je na Tomosov 90-kubični motor strpal nekaj najnujnejše popotniške prtljage, vtaknil v žep usnjenega suknjiča potni list in nekaj denarja za nujno rabo ter odrajžal proti Kopru. Tomo, star 24 let, in njegov motor sta sedaj že potnika na ladji, katere cilj je Panamski prekop in nato Ekvador. Potem se bo nakelski popotnik skoraj pol leta prevažal ali bolje rečeno potepal po tamkajšnjih gorah, v divjini pod Andi in džunglah Amazonije, po Peruju, Antiplanski Boliviji, kjer je dežela in z njo ljudje še tako prvobitna, kot malokje na svetu, in po krajih, kamor tujčeva noga ne stopi pogosto. Križnarjeva pot bo tvegana, če ne celo nevarna, bo naj-bile vse pa je Tomo prepričan, da manj tako uspešna, kot so dosedanje. »Zaupam človeku, v katerem je več dobrega kot slabega, in verjamem, da so ljudje v takšnih krajih dobri kot malokje. Bolj divja je džungla, manj je nevarna. Mogoče kdo ni enakega mnenja, vendar sem prepričan., da je v civiliziranem svetu, v Evropi, več divjakov, kot tam. Naša civilizacija ni vse. Tudi druge so vredne naše pozornosti in marsikaj dobrega se lahko naučimo od njih. Pričakujem mešanico njihove naravne in prvobitne kulture z novodošlo, krščansko, ki je v Južni Ameriki svojstvena,« je pred odhodom pripovedoval Tomo Križnar, ki je v preteklih letih z avtostopom vandral po Evropi, potem pa rajžal v Indijo, Korejo, na Športni duh množic biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice_rv sol. n BIRO ZA URBANIZEM IN STANOVANJSKO POSLOVANJE JESENICE Titova 18 Razpisne komisije pri BUSP Jesenice, Titova 18, n. sol. o., Jesenice TOZD Urbanizem, Titova 18, n. siib. o., Jesenice in TOZD Vzdrževanje, Industrijska 1 a, n. sub. o., Jesenice razpisuje prosta dela in naloge za: 1. 2. 3. 4. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE BUSP Jesenice VODJO DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB BUSP Jesenice VODJO TOZD URBANIZEM VODJO TOZD VZDRŽEVANJE Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: podi.: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje strokovnih del take stopnje, - da ima pri opravljanju delovnih nalog s posebnimi pooblastili najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - da ima moralnopolitične sposobnosti in je aktivno vključen v družbenopolitično dejavnost, • -da ima sposobnosti za aktivno razvijanje samoupravnih odnosov, - da ima organizacijske sposobnosti; pod 2.: - da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje strokovnih del take stopnje, - da ima pri opravljanju delovnih nalog s posebnimi pooblastili najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, - da ima moralnopolitične sposobnosti in je aktivno vključen v družbenopolitično dejavnost, - da ima sposobnost za aktivno razvijanje samoupravnih odnosov, - da ima organizacijske sposobnosti; pod 3.: - da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene ali arhitektonske smeri in opravljen strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri opravljanju delovnih nalog s posebnimi pooblastili, - da ima aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja, - da ima moralnopolitične sposobnosti in je aktivno vključen v družbenopolitično delovanje; Pod 4.: - da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene ali kovinske smeri oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje strokovnih del take stopnje, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri opravljanju delovnih nalog s posebnimi pooblastili, - da ima sposobnost za aktivno razvijanje samoupravnih odnosov in - da ima moralnopolitične sposobnosti in je aktivno vključen v družbenopolitično dejavnost. Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev v zaprti ovojnici, in sicer: - kandidati pod 1. in 2. na naslov: BUSP Jesenice, Titova IH - za razpisno komisijo, - kandidati pod 3. na naslov: BUSP Jesenice, TOZD Urbanizem, Titova 18, Jesenice — za razpisno komisijo, - kandidati pod 4. na naslov: BUSP Jesenice. TOZD Vzdrževanje, Titova 18, Jesenice — za razpisno komisijo. Razpis velja 15 dni po objavi. Zapoznelih prijav ne bomo upo-itevali. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. vaje, v Ameriko in iko, i977 pa ga je zamikala Afrika. Piečil je Saharo od Alžirije prek Nigra, Benina, Nigerije, Kameruna, Centralnoafriškega kraljestva in Konga do Sudana. Njegova pot je znana pod imenom »Bos prek Sahare«. »Opanki so se raztrgali in po tednu hoje brez njih sem se tako navadil, da sem bil potem še štiri mesece bos. Takšen sem lažje spoznaval afriško zemljo, Afriko in bil z domačini enak med enakimi. To ni dežela banditov. To je topla dežela in takšni so tudi njeni ljudje z izjemnim značajem. Cenijo tisto, na kar mi pogosto pozabljamo. Gojijo ljubezen, izredno skrbe za otroke in njihovo vzgojo, spoštujejo življenje in nasprotujejo pomehkuženju. Zanimiva je bila tudi Indija. Mnogo turistov prihaja tja, željnih predvsem zabave. Večina od njih vidi le smrad in umazanijo, prezre pa bistvo tamkajšnjega življenja. Indijo spoznavaš ob razmišljanju, ob srečanju s tamkajšnjimi ljudmi.« Tomo Križnar že od otroških let rad bere, hodi v naravo in kramlja z ljudmi. Niso mu ljuba bučna gostilniška omizja. Tudi ekonomija v njegovem življenju ni glavna. Mami ga življenje, ki je povsod tako zanimivo, da je vredno naše pozornosti! Tomo svojih spoznanj nikoli ne zadrži le zase. Posreduje jih drugim in tako bo ravnal tudi po vrnitvi z zdajšnjega popotovanja. J. Košnjek Kje so mladi Bled — Na minulem občnem zboru Zveze šoferjev in avtomehanikov Bled-Jesenice so spregovorili o problemih organizacije in o nalogah v prihodnjem obdobju. Zveza šoferjev in avtomehanikov Bled-Jesenice je imela pred leti več težav, zdaj pa upajo, da bodo z aktivnejšim delom in s tem, da bodo v organizacijo pritegnili več članov, rešili marsikatere probleme. Na Jesenicah so že ustanovili društvo, v katerega naj bi se vključilo čimveč poklicnih voznikov in avtomehanikov, predvsem mladih, ki še vedno ne najdejo poti v organizacijo. Lani je ZŠAM praznovala 25 let svojega delovanja, organizirali so nekaj poučnih izletov, šolo za voznike, v katero se je vpisalo precej kandidatov, letos pa jo namerava obiskovati 35 kandidatov. Vsekakor bi delo organizacije bolje zaživelo, ko bi se vključilo še več poklicnih voznikov in avtomehanikov. Tudi v ostalih organizacijah v Sloveniji imajo podobne težave, saj vključujejo vse slovenske organizacije le 38 odstotkov poklicnih voznikov in le 11 odstotkov avtomehanikov. Tudi ostali udeleženci v prometu, amaterski vozniki, naj bi se vključili v organizacijo, saj bi skupaj lahko reševali marsikatere probleme, se zavzemali za večjo prometno varnost na cestah in za izgradnjo ustreznih parkirnih površin. Slovenska zveza šoferjev in avtomehanikov je bila edini pobudnik, da se ob cestah uredijo parkirni prostori in dostojna prehrana. Nikjer v Sloveniji ni parkirnega prostora za avtoci-sterne, hudo pa primanjkuje tudi drugih parkirnih prostorov. Delovni in življenjski pogoji poklicnih voznikov niso najboljši, delovni čas se podaljšuje, samoupravni akti marsikje še niso ustrezno sestavljeni. Zveza šoferjev in avtomehanikov Bled-Jesenice naj bi tako kot tudi druge organizacije poleg ostalih nalog najprej pritegnila več članov, skrbela za starejše, upokojene voznike in avtomehanike ter za izobraževanje članstva. Da bi delo bolje zaživelo in bi članom lahko nudili tudi več drugih aktivnosti, so predlagali, da bi zvišali članarino. D. S. Sport se uresničuje v obliki tekmovanja in razvedrila, pojavlja se kot gledališče, pa spet prizorišče, ko gre za uspehe, uvrstitve in tudi za denar. Športni duh množic oblikujejo vodilne komunikacije. Športu namenjajo veliko prostora časopisi, vodilni medij televizija pa veliko časa. Znano je, da športne rubrike in športne časopise prebirajo tisoči bralcev, športne prenose pomembnih tekmovanj pa spremljajo milijonske množice. V ospredju športne množice so novinarji. Ti sestavljajo posebno skupino gledalcev. Opazujejo tekmovalne trenutke in dogodke zunaj tekmovanja, se pojavljajo v bližini športnikov, trenerjev in drugih vplivnih oseb, jih sprašujejo in posredujejo to bralcem in gledalcem. Športno novinarstvo je veliko napredovalo, tako v tehničnem, številčnem in strokovnem pogledu. Uveljavlja se kodeks poklicne etike, ki veleva, da morajo novinarja poleg sposobnosti odlikovati še objektivnost, poštenost in odgovornost. Danes ob pomoči televizije gledalci sami veliko vidijo. Delo poročevalcev postaja bolj zahtevno. Od opisovanja, poteka tekmovanja in obrobnih dogodkov se morajo poglobiti v notranje doživljanje in v zavest nastopajočih. Tako se vsebina poročanja spreminja, ne zadošča le zapis uvrstitev, novinar mora biti, če hoče kaj tehtnega povedati, sam dovolj izobražen, biti mora nepristranski, vse sprejete informacije morajo biti preverjene. Novinarji so posredovalci kulture, njeno sredstvo in morajo oblikovati napredno športno miselnost. Predvsem morajo odkrivati humanistične vrednote in poslanstvo športa, njegov vzgojno-zdrav-stveni pomen in manj služiti tako imenovanemu okusu množic ali celo temu okusu hlapčevati. Športni tisk in besede poročevalcev predstavljajo oči in ušesa športnega javnega mnenja. Novinar je kakor dirigent, zvonar ali trobentač, ki lahko usmerja, piska in trobi v različnem tonu, s spremenjeno močjo in menjajočim ritmom. Pri tem pa mora poznati skrivnosti športa, se poglobiti v njegove družbene korenine, osvetliti njegov smisel in vodilne idejne tokove. Znanje črpa iz teorije športa in drugih virov, da kakor dober učitelj osvešča množice. Njegova beseda naj zveni v bolj lite-rarno-umetniškem slogu. A težko se je znebiti trajnih, tolikokrat napisanih ali izrečenih besedi, značilnih za vsakega človeka. Novinar prikazuje razvoj posameznih panog, ocenjuje napredek v tehniki, taktiki in izboru športnikov. Pri tem mora biti bolj propagator športa, posebno aktivnega udejstvovanja in manj strog kritik, nihajoč ocenjevalec, oboževalec najboljših in kritik slabših. Prehitre in pristranske ocene se večkrat izkažejo kot neutemeljene že med samim tekmovanjem. Nevarnost dela je v napihovanju dogodkov in v odkrivanju tako imenovanih senzacij. Težnja po teh zamegli odgovornost pred resnico, ta pa je del poklicne podobe, saj mora biti odgovoren do resnice vsak, kdor prime v roke pero ali mikrofon. Širjenje interesov k senzacionalnim dogodkom, poigravanje s presežki in obilje podatkov gledalce bolj utruja in po malem poneumlja. Senzacija ima svoje mere. Kadar osrečuje ljudstvo, ga vzgaja in prosvetljuje, je zmeraj dobrodošla. Jože Ažman (Nadaljevanje sledi) V. OD VSEPOVSOD Preventivne aretacije Policija v teksaškem mestu Corpus Christi je nedavno tega dobila novo nalogo. Mestne oblasti so presodile, da je v vsakem primeru bolje preprečevati kot zdraviti. Tako so ukazale svoji policiji, da v mestnih pivnicah in drugih gostinskih lokalih kontrolira goste in okajene takoj aretira. Za takšen ukrep so se odločili, da pijani meščani ne bi mogli sesti za volan. Val samomorov Pravi val samomorov trenutno pretresa Japonsko. Vzrok za tragedijo je po mnenju kriminalistov in psihiatrov treba iskati v tem, da imajo januarja in februarja sprejemne izpite na japonskih gimnazijah in univerzah. Kdor ne uspe, po japonskih nazorih ne osramoti le sebe, temveč vso družino. Mnogi mladi zato vidijo izhod v samomoru. Samo v zadnjem tednu je naredilo samomor 13 mladih v starosti od 11 do 17 let. Lani je v času sprejemnih izpitov naredilo samomor več kot 900Japoncev. Proga Niklja Laude Niki Lauda je te dni kupil letalo tipa fokker27, v katerem je 44 sedežev za potnike. Od aprila naprej bo to letalo vzdrževalo redno zvezo med Celovcem in Dunajem. To letalo je prva postaja Nikijevih velikih sanj. Niki namreč planira tudi nakup letala boeing 707, ki bi ga uporabljal za čarterske polete po vsem svetu. TEDNI PO SVETU VEĆ NOVOROJENIH Prvič v zadnjih 14 letih je nataliteta na britanskih otokih porasla lani za celih 4,5 odstotka. Hitro naraščanje števila prebivalstva pa se nadaljuje tudi letos. Samo v prvih petih tednih letošnjega leta se je v Angliji in Walesu rodilo okoli 62.000 novorojenčkov ali 10 odstotkov več kot v enakem času lani. Britanci imajo dve pojasnili za povečano število rojstev. Prvo je v dejstvu, da so za materinstvo dozorele ženske, rojene ob koncu štiridesetih let, ko so zabeležili prav tako velik porast novorojenih. Drugo pojasnilo pa navaja dejstvo, da raste število žensk, ki se odločajo za otroka, čeprav niso poročene, pa tudi materinstvo med ženskami zrelejših let narašča. MANJ HEROINA Kljub vse večji budnosti carinskih in policijskih organov se trgovina /. mamili nikakor ne zmanjša. Samo lani je policija v raznih državah zaplenila več kot 14.000 pošiljk različnih mamil. To pa je komaj desetina vseh mamil, ki potujejo po svetu. Čeprav so ukrepi vedno strožji in tudi zaplenjena količina vedno večja in je tihotapljenje vedno bolj nevarno, kriminalci ne odnehajo. V zadnjem času se vse bolj odločajo /a tihotapljenje s poštnimi pošiljkami in z vozili, ki jih na carinah ne pregledujejo. Zato sta Francija in Jugoslavija predlagali, da bi deželam v razvoju pomagali pri nadzorstvu prometa z mamili. 1'redlagali sta tudi, naj hi na mednarodnih cestah ustanovili kontrolne točke, predvsem za tovornjake z oznako TIK. Mednarodna komisija za preprečevanje trgovine z mamili je oba predloga sprejela. OTROKE »Dl/Sl« BEDA Petdeset pediatrov, zbranih v Neaplju trdi, da ne obstaja nikakršna »skrivna bolezen«, niti ni neznanega virusa, ki bi povzročil smrt 60 otrok v tem italijanskem mestu. Bolezen, ki »dusi« najmanjše prebivalce Neaplja, predstavlja po mnenju strokovnjakov le vrsto različnih primerov obolenj, ki napadajo dihalne organe otrok. Otroški zdravniki poudarjajo tudi to, da so uspeli izolirati neki že znani virus pri nekaj pacientih. Vendar ni govora o kakšni epidemiji, saj število bolezenskih primerov ne opravičuje tega mnenja. Na razvoj bolezni pa vplivajo slabe živ-%'enjske razmere in nezadostna prehrana in zato bi bilo potrebno predvsem izboljšati higiensko-sanitarne razmera v neapeljskih predmestjih. BOLJŠI KROMPIR V ZDA vzgajajo krompir, ki bo imel 50 odstotkov več vitamina C in 20 odstotkov več beljakovin. S tem bo človek lahko dobil z normalnim obrokom krompirja kar tretjino potrebne dnevne količine vitaminov. Novi krompir menda tudi hitreje raste in je bolj odporen proti škodljivcem. METEORI I I NA ANTARKTIKI Ameriška nacionalna fundacija za znanost je sporočila, da so na Antarktiki odkrili 309 meteoritov. Ti meteoriti so dragocene priče nastanka sončnega sistema pred 4,5 milijarde let. Njihova vrednost je toliko večja, ker jih je večni mraz na Antarktiki obvaroval pred erozijo in kemičnimi reakcijami, ki sicer uničujejo meteorite. G L, A S12.STRAN PETEK. 23. FEBRUARJI BEGUNJE - V ponedeljek v<> naša motka in ženska reprezentanca v alpskih disciplinah odpotovala na zadnje dejanje v svetovnem alpskem pokalu. Med fanti gredo na pot Bojan Križaj, Boris Strel ter Jože Kuralt, med ženskami pa Nuša Tome, Bojana Dornig in Anja Zavadlav. Šesterica se bo se zadnjic v tej sezoni borila za čimboljše uvrstitve v svetovnem pokalu v Ameriki, Kanadi in Japonski. Vsi bodo skušali v smuku, slalomu in veleslalomu doseči največ. Med temi, na pot gredo direktor reprezentance Tone Vo-grinec, trenerja Filip Gartner in Tomo Levovnik ter vodja Dušan Senčar, bo tudi Elanov serviser Miran Gaspersič. Miran Gaspersič je bil naš odličen alpski smučar. Ko pa je prenehal tekmovati, so ga v svoje vrste sprejeli delavci Elana in mu dali mesto serviserja. Miran je tako že tretje leto v kolesju svetovnega alpskega dogajanja. Prvo leto se je po svetu »potepal« z dekleti, sedaj pa že drugo leto skrbi za smuči fantov. Enaintridesetletni Jeseničan je svojo alpsko kariero začel sele pri šestnajstih letih. Takrat je začel tekmovati v vseh treh disciplinah. Med vso svetovno elito se je dobro odrezal, saj je bil na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu leta 1974 enajsti. To je bila lepa uvrstitev Mirana, saj je z oaemajstimi leti prišel v državno reprezentanco. Nato je v svetovnem pokalu sedem let vozil smuk in Miran Gaspersič: delovnik od jutra do večera v teh nastopih je nekajkrat bil med dvajsetimi najboljšimi v slalomu. Bil je balkanski prvak in kar petkrat je osvojil državni naslov v slalomu, veleslalomu in kombinaciji. Ko so ga kot reprezentanta »upokojili«, se je zaposlil v Elanu in sedaj že drugo sezono skrbi za smuči naših reprezentantov. Z našimi hodite po svetovnih smučiščih. Kakšen je vas delavni dan? »Dela je vsak dan veliko. Po vsakem treningu je potrebno pregledati smuči in jih ponovno usposobiti. Največ pa ga je na predvečer vsake tekme. Dobro je treba izgladiti drsno površino in »napi-liti« robnike ter nato smuči zjutraj se dobro »napeglati«. Maža je odvisna od vremenskih razmer. Kakšni so »mojstri« pred startom? Kako se obnašajo? »Če začnem pri naših! Bojan je tih in zaskrbljen. Ni mu vseeno, kakšno uvrstitev bo dosegel. Zaveda se, da mora voziti kot od njega pričakujejo ljubitelji alpskega smučanja v Jugoslaviji. Strel je najbolj živahen. Tako si preganja tremo. Največji šaljivec od naših pa je Kuralt. Pred vsakim startom zabava naše. Največkrat govori, da bo tokrat vse »nažgal«. Magušar je najbolj pedanten. Pregleda smuči, kako so namazane in nabrušene. Na to delo se dobro spozna. Največji tremaš med vsemi je prav najboljši Stenmark. Živci ga pred vsako tekmo izdajo. Od vseh se pred startom največ ogreva. Pred vsakim startom je napet do zadnjega atoma. Taki kot so naši so tudi ostali. Nekateri so zaprti vase, drugi šaljivci, tretji pa počno vse mogoče stvari.« Miran se zaveda, da je tudi od njegovega dela odvisna uvrstitev. Njegov delavni dan se začne že zgodaj zjutraj in konča pozno zvečer. Niso mačje solze skrbeti za petnajst do dvajset parov smuči vsak dan. D. Humer Predtekmovanje za plavalni pokal Obetajoči izidi LJUBLIANA - Bazen Ster je gostil najboljše slovenske plavalce in plavalke, ki so se dva dni borili na predtekmovanju za finalni del nastopov za plavalni pokal PZ Jugoslavije. Po pričakovanju so prvo mesto osvojili tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava. Lepe obete za nastop v finalu pa imajo tudi Trboveljčani, Raven-čani in Ljubljančani. Rezultati posameznikov in kopica državnih ter republiških rekordov so lepa vzpodbuda za nadaljevanje zimske plavalne sezone. Rezultati — pionirji — 100 m kravi — 1. Kolenc (Rudar) 1:00,69, 3. Kadoič (Triglav) 1:03,46, pionirke — 1. Mozetič (Ljubljana) 1:06,95, 3. Rebolj (Triglav) 1:07,93, člani - 1. B. Petrič (Triglav) 52,95 (rekord SFRJ za st. mladince in absolutni rekord SRS); 100 m prsno — pionirji — 1. Sluga (Ljubljana) 1:18,20, 2. Jocič (Triglav) 1:18.36, pionirke — 1. L Avbelj (Ljubljana) 1:22,17, 2. Dvoršak (Triglav) 1:22,53, člani - 1. Rodič (Fužinar) 1:10,75, 3. Globočnik (Triglav) 1:12.62. članice - 1. M. Rodič (Fužinar) 1:18,36. 2. Bradaška (Triglav) 1.20,99; 100 m hrbtno — pionirji — 1. Drnač (Ljubljana) 1:07,91, 3. Veličkovič (Triglav) 1:12.41, pionirke — 1. Česnik (Fužinar) 1:11,87, 2. Kosirnik (Triglav) 1:13,68, člani - 1. M. K os (Fužinar) 1:00.82 (absolutni rekord SRS), 2. B. Petrič (Triglav) 1:02,15.. članice - 1. Blažič (Rudar) 1:09.11 (absolutni rekord SRS), 2. Stembergar (Triglav) 1:11.10; 100 m delfin - pionirji — 1. Jocič (Triglav) 1:11,09, pionirke — 1. Praprotnik (Triglav) 1:09,68; 400 m kravi — pionirji — 1. Drnač (Ljubljana) 4:26,57, 3. Veličkovič (Triglav) 4:50,09, pionirke - I. Praprotnik (Trigla.) 4:42,40, člani - 1. Novak (Rudar) 4:12,45. 2. D. Petrič (Triglav) 4:13,84, članice - 1. Stembergar (Triglav) 4:36,»8 (absolutni rekord SRS); 4 x 100 m mešano — moški — 1. Fužinar t:10,*0 (absolutni rekord SRS), 3. Triglav 4:20,47, ženske - 1. Fužinar 4:48,03 (absolutni rekord SRS), 2. Triglav 4:52.23; 1500 m kravi — pionirji — 1. Kolenc (Rudar) 18:03,37, 2. Veličkovič (Triglav) 18:31,63, člani - 1. Novak (Rudar) 16:39,69,2. I). Petrič (Triglav) 16:40,23; 800 m članice - 1. Stembergar (Triglav) 9:27,49 (absolutni rekord SRS); 200 m prsno - 1. Jocič (Triglav) 2:47,85. pionirke - 1. Dovršak (Triglav) 2:35,06, člani - 1. T. Rodič (Fužinar) 2:35,25, 2. Globočnik (Triglav) 2:43,70, članice - M. Rodič (Fužinar) 2:47,52, 2. Bradaška (Triglav) 2:53,67; 200 m hrbtno — pionirke — 1. Cestnik (Fužinar) 2:38,84, 2. Polka (Triglav) 2:41,74, člani - l.M. Kos (Fužinar) 2:11,26 (absolutni rekord SFRJ), 2. B. Petrič (Triglav) 2:12,71. članice - 1. Blažič (Rudar) 2:43,63, 2. Kosirnik (Triglav) 2:35,86; 200 m delfin — pionirji - 1. Drnač (Ljubljana) 2:26,89, 2. Jocič (Triglav) 2:39,22, pionirke — 1. Praprotnik (Triglav) 2:33,71, člani - 1. Vočko (Fužinar) 2:11,68, 3. D. Petrič (Triglav) 2:19,63, članice - 1. Močnik (Ljubljana) 2.33,76, 2. Bcrložnik (Triglav) 2:35.43; 200 m mešano - pionirji - 1. Kolenc (Rudar) 2:33,84, 2. Kadoič (Triglav) 2:35,47. pionirke - L Dvoršak (Triglav) 2:37,03, člani - 1. B. Petrič (Triglav) 2:15,12, članice - 1. Stembergar (Triglav) 2:29,28 (rekord SFRJ za st. mladinke); 4 x 100 m kravi - moški - 1. Rudar 3:47,30 (absolutni rekord SRS), 2. Triglav 3:49,87, ženske - 1. Fužinar 4:20,51 (absolutni rekord SRS), 2. Triglav 4:22,89. Moštveni vrstni red - 1. Triglav 33.276, 2. Fužinar 31.569, 3. Ljubljana 30.603, 4. Rudar 30.067, 5. Branik 25.430. 6. Celulo-zar 14.845, 7. Neptun 10.689. <|h Portoroški dogovori KRANJ - Izvršni odbor TKS je na seji obravnaval gradivo in analizo o uresničevanju »portorc»ških sklepov«. Vendar so vsi razpravljalci ugotovili, da je bil material, ki ga je v vse slovenske TKS poslala republiška TKS, precej nejasen. Vendar so iz tega kupa materiala le izluščili nekaj. Ostala pa so odprta vprašanja o naš€-m vrhunskem športu, tekmovalnih sistemih ter pri selekcijah. V nadaljevanju razprave so na seji sklenili, da dajo soglasje k odobritvi kredita za gradnjo objektov v veslaškem centru na Bledu. Bled bo letos prizorišče svetovnega veslaškega prvenstva. Obravnavali so tudi vlogo V K Triglava za nastavitev poklicnega vaterpolskega trenerja. Člani IO TKS so bili soglasni, da je vloga VK Triglav umestna in hi poklicni trener lahko prispeval k kvaliteti vaterpolskega športa v Kranju. Vendar zanj letos ni denarja, vendar nastavitvi trenerja v prihodnjem obdobju niso zaprli vrat. -clh Lokostrelstvo se uveljavlja LJUBLJANA — Čeprav so se prvi z lokostrelskim športom začeli ukvarjati na Hrvaškem, pa seje ta zanimivi šport kmalu uveljavil tudi v Sloveniji. Bojan Postruž-nik iz Maribora je s svojimi uvrstitvami na svetovnih prvenstvih, na olimpijskih igrah ter na mednarodnih prvenstvih vzdignil tudi ostale, da so začeli delati v tem športu. Klub so nato ustanovili v Ljubljani, Kranju in v Se nekaterih slovenskih mestih. Nov veter pa je zavel lani, ko so lokostrelsko zvezo Jugoslavije iz Zagreba prenesli v Ljubljano. Lani so se na redni skupščini našega najvišjega lokostrelskega organa v Jugoslaviji odločili, da bo zveza v Ljubljani. Za predsednika so izvolili Urbana Dermastia. Zveza je takoj pričela z delom in uspehi se že kažejo. Delajo res zagnano, čeprav pri svojem delu naletijo le prevečkrat na gluha ušesa. Jugoslovanska zveza telesnokulturnih organizacij jim odmerja malo finančnih sredstev. Le sedemindvajset milijonov dinarjev so jim dali letos. To je za priprave reprezentance, za mednarodna tekmovanja in svetovna prvenstva, za domača državna prvenstva in mednarodne tekme, ki bodo to lokostrelsko sezono pri nas, premalo. Vemo pa, da je lokostrelski šport drag. Ze kvalitetni lok je pravo bogastvo, da O pu- ščicah niti n" govorimo. Vse to je izključno vezano na uvoz, saj doma nimamo tovarne ali dobre delavnice, ki bi lahko izdelala kvalitetni lok. Vendar naši lokostrelei ne obupujejo. Delajo naprej kot so si svoje delo načrtovali. Se najbolj so si to leto opomogli lokostrelei I K Ljubljane, ki so na izredni skupščini izglasovali, da se preimenujejo v Lokostrelski klub Jugohanka. Ju-gobanka je namreč poleg kranjskega Exo-terma pokazala največ razumevanja za podporo tega športa. Pred našimi lokostrelei je letos vrsta mednarodnih nastopov in svetovno prvenstvo ter mediteranske igre v Splitu. Na svetovnem prvenstvu bo nastopil le Bojan Po-stružnik. Le on je doslej edini kandidat od naših za to največjo lokostrelsko predstavo na svetu. Na MIS pa ho nastopilo popolno moško in žensko moštvo. Vse bolj se uveljavljajo tudi mladinci. Od obširnih nalog /a letos so si lokostrelei Se posebej zadali nalogo v svoje vrste vključiti čimveč novega članstva. Tako so že ustanovili sekcijo lokostrelccv na vojaški gimnaziji Staneta Rozmana v Ljubljani, pogovori o sekciji pa tečejo tudi na kadetski miličniški šoli v Tacnu. Vse bolj pa se nagibajo, da hi lokostrelski šport prodrl tudi med lovce. |) Muinei Skupščina SZ Jugoslavije Zlate značke za Bojana, Borisa in Bogdana BEOGRAD - Končno je le bila skupščina našega najvišjega smučarskega organa Smučarske zveze Jugoslavije. V Beogradu so delegati skupščine v torek izvolili novo predsedstvo zveze. Za predsednika je bil izvoljen Dragan Spirovski iz Makedonije. Podpredsednika sta Žarko Ostojič, dosedanji predsednik, in Jože Svigelj iz Slovenije. V predsedstvu SZJ pa je tudi predsednik SZ Slovenije Janez Kocijančič. Delegati so se na skupščini zavzeli, da bo potrebno tekmovalno bazo razširiti tudi na ostale republike in še bolj poglobiti stike z JLA. Pred našimi smučarji je prihodnjo sezono olimpijsko leto, leta 1984 pa bomo v Sarajevu gostili najboljše na olimpijskih igrah. Delegati na skupščini so sprejeli sklep, da morajo biti priprave naših reprezentantov za Lake Placid, tu bodo olimpijske igre leta 1980, in Sarajevo najboljše. Vendar je za Lake Placid šestdeset milijonov premalo za uspešne priprave. Prav zato je bil umestni predlog, da organizacijski komite da iz svojega proračuna tudi odstotek za pripravo reprezentantov. Nujno pa je še večje sodelovanje prav z organizacijskim komitejem olimpijskih iger v Sarajevu. Na skupščini so proglasili najboljše za smučarsko sezono 1977/78. Najboljša pri alpincih sta Bojan Križaj in Bojana Alpsko smučanje Mladinci in pionirji KRVAVEC — Gorenjska tekmovalna skupnost je na Krvavcu pripravila tekmovanje v veleslalomu za gorenjsko in primorsko regijo. Na startu se je zbralo osemdeset mlajših mladincev, mladink, starejših pionirjev in pionirk iz trinajstih smučarskih kolektivov. Pod pokroviteljstvom Ikosa so največ uspeha imeli alpinci Triglava, Kranjske gore in Tržiča. Rezultati — ml. mladinke — 1. Prem rov (Triglav) 1:07,13, 2. Vreček (Radovljica) 1:10,89; mladinci - 1. Sarabon (Tržič) 1:04.12, 2. Jemc (Bled) 1:04,45, 3. Sorli 1:04,68, 4. Pin-tar (oba Triglav) 1:08,85, 5. Benet (Kranjska gora) 1:10,90; starejši pionirji — 1. Lavtižar (Kranjska gora) 1:04,35, 2. Naglic (Jesenice) 1:06,46, 3. Nemec (Tržič) 1:06,62, 4. Ravnik (Jesenice) 1:06,82, 5. Krampi (Triglav) 1:07,46; pionirke - 1. Zvokelj (Triglav) 1:06,52, 2. Klinar (Jesenice) 1:07,42, 3. Ostrež (Ma-tajur) 1:09,53, 4. Grilc (Kranjska gora) 1:11,77. 5. Žorč (Matajur) 1:11,93; -dh Smučarski skoki Norčič brani naslov prvaka PLANICA, 22. februar — Danes je bilo na planiški 90-metrski skakalnici letošnje republiško prvenstvo v skokih za člane. Nastopilo je štirideset skakalcev. Jutri, v soboto ob 10.30 pa bo na isti skakalnici še državno prvenstvo za člane, najbolj pogumni pa se bodo v nedeljo ob 11. uri pomerili še na Bloudkovi 120-metrski skakalnici za prvaka SFRJ na veliki skakalnici. Naslov na obeh brani Kranjčan Bogdan Norčič, ki je lani osvojil naslov na obeh skakalnicah s padcem, kar je edinstveni primer v zgodovini skokov v Jugoslaviji. Na osnovi teh treh tekem bo odbor za skoke določil štirinajst kandidatov za nastop na Goriškovi velikanki na petem svetovnem prvenstvu v poletih od 14. do 18. marca. Prvenstvo SRS pa bodo imeli to soboto in nedeljo tudi pionirji. Mlajši se bodo pomerili v soboto ob 14. uri na 25-metrski skakalnici v Sebenjah, starejši pionirji pa v nedeljo ob 11. uri na 45-metrski skakalnici v Velenju. -I. -I Nogometni jubilant KRANJ — Na medobčinski nogometni zvezi v Kranju je bila pretekli torek skromna slovesnost. Nogometni delavci so čestitali za 70-letni jubilej znanemu nogometnemu sodniku Milanu Seguli iz Kranja. Jubilant se je že pred vojno pridružil nogometaSem, po vojni pa ga srečamo pri Korotanu v Kranju, vendar je kljub temu Se našel čas za razširjanje nogometa tudi v druge gorenjske kraje. Najraje je delal z mladimi. Vzgojil je veliko mladih nogometašev. Skrbel je tudi za svoje nogometno znanje in postal nogometni sodnik. Vključitev med sodnike je bila slučajna. Na eni od tekem je skrbel za blagajno, pa so ga prišli iskat, da hi Sel »mahat« na linijo. Blagajno je prepustil drugemu, sam pa se je postavil ob rob igrišča. Posel ga je tako navdušil, da je opravil potrebne izpite in postal sodnik. V svoji karieri je sodil nad 1000 tekem, od pionirskih do članskih in to Sirom Slovenije. Po prenehanju aktivnega delovanja med sodniki je postal kontrolor in instruktor republiškega ranga. Se danes vzgaja sodniški naraščaj. Zato ga ljubitelji nogometa spoštujejo. Milan Segula je dobitnik /late značke Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije, je pa tudi častni član medobčinske nogometni- zveze. Jubilantu kličemo še na mnoga letu. P Novak Košarka Lepa zmaga SKOFJA LOKA - Kadetsko prven.lv.. SRS — zahod Lokainvest : Iskra-Olimpija 78:71 (39:35), telovadnica OS Podluhnik. sodnika Lilik (Ljubljana), Kokot (Domžale). Lokainvest: Kunstek 2, Rešek 18. Logar 24, Dolenc 16, Novak 10, Kavčič 8. Iskra-Olimpija : Mičunovic 1, Plavstei-ner t. Strah 17, Tirinj(er 2 1. Skrokov 14, Senk 2, Korunovski 6. Domači kadeti so se v derbiju kola gostom oddolžili za poraz iz prvega dela te na začetku srečanja so loški kadeti dali vedeti, da tokrat za Ljubljančane ne bo kruha. Vodili so vso tekmo, največjo prednost pa so si nabrali v začetku nndal|e\a nja. Gostom so .ušli' kar za šestnajst !<>< k Tako imajo Ločuni za super ligo že štiri ' t očke pred op sj i w___m Dornig, pri tekačih Franc Tajnikar in Milena Kordež ter pri skakalcih Bogdan Norčič. Najboljši biatlonec pa je Marjan Burger. Podeljene so bile tudi plakete SZ Jugoslavije. Dobili so jih Gregor Klančnik, Dušan Senčar, Janez Pavčič, tovarna Elan in gimnazija Borisa Ziherla iz Škofje Loke. Na skupščine pa so podelili tudi zlate značke Zveze telesnokulturnih organizacij Jugoslavije. Zlate značke so prejeli Bojan Križaj, Boris Strel in Bogdan Norčič, Tone Vogrinec, Niko Belopavlovič. Gregor Klančnik in Dušan Senčar ter Jože Slibar. -dh Zimske sindikalne igre Tržiča Jože Meglic najhitrejši ZELENICA - Na smučiščih Zelenice je bilo pred dnevi letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet, izvedli pa so ga delavci Smučarskega kluba Trtic. V izredno slabih vremenskih razmerah se je kljub vsemu na startu zbralo kar 176 smučarjev in smučark iz 30 osnovnih organizacij sindikata. Prevoziti so morali progo, ki je imela 120 metrov višinske razlike in 28 vratic, postavil pa jo je Janez Dolžan. Največ uspeha so imeli med ekipami smučarji Peka, ki so pobrali tudi večino prvih mest. Rezultati ženske - nad 45 let: 1. Greta Pehare (Mercator) 1:01,87; 2. Marija Bahun (TRIO) 1:24,94; 35-45 let: 1. Silva Stritih (Peko-Konferenca) 54,52; 2. Marija Križaj (Peko - DSSS) 54,80; 3. Mila Kralj (Peko-Konferenca) 55,85; 25-35 let: 1. Milena Soklič (Peko-Konferenca) 4 7,98; 2. Olga Bencina 49,28; 3. Marija Ajgner (obe Peko-Obutev) 49,69; do 25 let: 1. Milena Dolčič 43,75; 2. Irena Lavrič (obe Peko-Konferenca) 44,54; 3. Vida Meglic (Peko-Mreža) 47,50; moški - nad 45 let: 1. Janko Krmelj (Tovarna kos in srpov) 43,98; 2. Ciril Frantar 44,11; 3. Marjan Sarabon (oba BPT-Konferenca) 44,72; 40-45 let: 1. Janez Ahačič (BPT-Tkalnica) 44,01; 2. Anton Kralj (Tovarna kos in srpov) 44,24; 3. Franc Homan (Peko-Mreža) 44,83; 35-40 let: 1. Franc Aljančič (BPT-Konferenca) 42,82; 2. Štefan Močnik (TRIO) 43,10; 3. Niko Hladnik (Peko-Konferenca) 43,70; 30-35 let: 1. Janez Kralj 41,55; 2. Andrej Soklič (oba SGP) 42,41; 3. Nande Kramar (Peko-Konferenca) 43,44; 25-30 let: 1. Anton Meglic (Peko-Obutev) 41,69; 2. Branko Klemenčič (OPT) 41,99; 3. Franc Gaberc (GG Tržič) 42,47; do 25 let: 1. Jože Meglic 40,81; 2. Smiljan Josef (oba Peko-Mreža) 40,93; 3. Jaka Svab (Kompas-Ljubelj) 41,92; ekipno - 1. Peko-Konferenca I 172,16; 2. Peko-Konferenca II 177,82; 3. BPT-Konferenca 179,62; 4. Peko-Mreža 181,08; 5. TRIO 182,36 itd. J. Kikel 71 sindikalnih organizacij JESENICE - Občinski svet Zveze sindikatov z Jesenic prireja skupaj s komisijo za šport in rekreacijo 7. zimske športne igre za člane osnovnih organizacij sindikata v jeseniški občini. Igre bodo v nedeljo, 25. februarja, v Kranjski gori ob novi vlečnici Tinkara. Na tekmah, ki se bodo pričele ob 10. uri, se bodo udeleženci pomerili v veleslalomu in teku na smučeh. V prvi disciplini bodo članice in člani tekmovali v štirih starostnih razredih. V teku bodo tako ženske kot moški startali v treh starostnih razredih. Na igrah bo sodelovalo 71 osnovnih organizacij sindikata iz delovnih organizacij jeseniške občine. Med 439 prijavljenimi je 120 tekmovalk in 319 tekmovalcev. Gozdarji, lesarji in lovci BOHINJ - Smučišča na Kobli in tekaška FIS proga bodo v soboto gostila gozdarje, lesarje in lovce, ki se bodo v veleslalomu in tekih pomerili na dvajseti zimski »Lesariadi« ' Že danes ob 15.55 bo na startu tekov v Bohinjski Bistrici svečana otvoritev ter ob 16. uri tek na FIS progi. Jutri ob 10. uri bo start veleslalomistov na Kobli. V Park hotelu na Bledu pa bo ob 16.30 zaključek letošnjih zimskih iger. n r- Na Krvavcu slalom in veleslalom KRANJ - Za uspešnim državnim prvenstvom, org-a bil SK Alpetour iz Škofje L* Kranjski gori bo v ponedeljek • rek SK Triglav organizator drtf prvenstva za mlajše in starejše dince ter mladinke v slaloma ■ slalomu na Krvavcu. Kranjčani so organizacijo mi odpovedi Zagrebčanov, in to nutek, saj so jim organizacij« komaj teden dni pred pr-venstr_ movalci bodo na prvenstvo |rf državnega prvenstva v smuka,H danes na Kopah nad Slovenj Gcsi Tu so svoj nastop včeraj za < naslove v tej disciplini imeli trn Za pripravo prog je malo &m dar so triglavani resno začeli. Z se, da bo treba skrbno štiri slalomske in velesl Vemo, da so naši mladi ■ ki bodo že v prihodnji trkali na vrata prve vrste. Prav zato morajo kili t izvrstno pripravljene. Žrebanje startnih številk ob 18. uri v avli sk Kranj. V ponedeljek ob 9.30 bo slaloma in nato druga, v start veleslaloma ob 10. uri. Dopisniki poročajo NOGOMETAŠI IN SODNIKI ZONO — Na spomladanski deli prvenstev se pripravljajo t Želijo pridobiti še vec novih predvsem tam, kjer je posna večje. V Skofji Loki se na iz*** 8 kandidatov. Teoretični del opravili, čaka pa jih še prakt ie vodil republiški sodnik Loja Škofje Loke ob pomoči sodnik** > Loke in Kranja. Izpit za — gometnega sodnika sta ot man in Ante Petrovi*, ki v Radovljici. Sicer pa* ge M zacija pripravlja na konfet bo sprejet nov statut. Na tudi že pripravljajo noM Večina jih je že opravila ocbnei TRŽ1ŠKI KARATEISTI - U* pri TVD Partizan Trtic ustanov** te sekcija, ki resno in zavzet« teklo soboto in nedeljo so prut**1 nar, na katerem je mojster Mar*"1 iz Beograda preveril znanj« okW teistov, obenem pa svetoval, fc** Takšne oblike vadbe bodo v Trtf" pravili. Tržiški k ar ateisti vadil' deljkih ob 18. uri in v torkih ok lovadnici osnovne šole heroja * Bistrici, v četrtek ob 17. uri ia»«^ 16. uri pa v Domu družbenik *š KOŠARKARJI ZA POKAt V tekmovanju za pokal Kranja)*' mivejše v tretji skupini, kjer rana Sava A zgubila s Trhlist * prvi skupini je Beksel najhatj* drugi pa to velja za Kokro B V-ni vodi Beksel pred Naklonu« J B pred Krvavcem, v tretji m Sava A in Trhle veje. TRIMCKOV POKAL Naj Kljub slabemu vremenu je bil* tekmovanje v veleslalomu z«T kal. V počastitev mednar* otroka so tekmovali deklice is ni leta 1971, 1972 in 1973. Kar' zbralo na startu. Prišli so cek» Idrije in Ljubljane. SK Triglav otroškega varstva Kranj sta se organizacije, pomagala pa sta banka in RTC Krvavec. T; * vanj manjka. Razveseljivo p malčki že dobro smučarsko gali so med cicibankami ^ (letnik 1973), Barbara Perpari in Polona Hvasti (letnik 1971). ni pa so bili uspešni Blaž Potiaa^V Aljaž Stare (1972) in Milo* Ir«*; Šahisti za KRANJ - Šahovska seketf*1 mehanike Kranj bo organizira*' turnir za pokal maršala Tit*. jutri in v nedeljo v prostorih «*• Prvo kolo se igra v soboto ob 11. uri. V nedeljo ob 9 unj^ 11. uri četrto, zadnje kolo. Ver**] odigra več kol kot pa štiri. s*i«*r večja udeležba. ar Odbor za delovna razmerja pri TOZD proizvodnja pletenin ALMIRA Radovljica r raz glasa prosta dela in naloge: 1. MEHANIKA v mehanični delavnici 2. KUHARICE POMOŽNE KUHARICE 4. DELAVCA ZA HlSNA OPRa\ 4 Poleg splošnih pogojev, določenih v pravilniku o delov«!*1 merjih, morajo kandidati izpolnjevati se naslednje: pod 1 pod 2. pod pod 3. : 4. : murnju h.ohmi*«»--- -—i-----» K V strojni ključavničar ali K V mehanik tekstilnih 1 leto delovnih izkušenj na vzdrževanju parnih, vodeno pnevmatskih naprav, obvladanje elektro ,n m* varienja, odstoten vojaški rok poskusno drlo.i mesece . KV kuharica - 2 leti delovnih izkušenj v stroki poskusno delo3 mesece .. ■ . priučena kuharica, 1 leto delovnih izkušenj pri delu I g priučen .m/ar. pleskar ali zidar ter 1 leto delovnih -* v si roki. odslužen vojaški rok poskusno drlo 2 tnese« a Za točke 1, 2 pa /a določen in 4 se delo združuje za nedoločen č«», za vm i ('•as - nadomeAčanje delavke med poro ODK TOZD proizvodnja pletenin. 0 izbiri bomo kandidat,.....vestili v 15 dneh po izboru. ---:- enin. -i" Dežurne trgovine V soboto, 24. februarja, bodo 0dprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo ob 7. do 11. ure, Živila — prodajalna SP Prehrana, C. Staneta Žagarja 16. SKOFJA LOKA: SP Frankovo Naselje, mesnica Kidričeva 65 JESENICE: Samopostrežna trgo-vina Rožca na Plavžu TRŽIČ: Živila Lipa, Koroška 1, *Hwlovalnica Mercator, Ravne 9, poslovalnica Mercator, Kovor Trčila v avtobus Trtic — Na lokalni cesti v Prista-^ se je v ponedeljek, 19. februarja, ?b 14.35 pripetila prometna nezgoda. y©zrnca osebnega avtomobila Irma ^»vec (roj. 1955) iz Kovorja je na **tvnem delu ceste nameravala obvo-*jjti pešakinjo, ki ji je po desni strani **ihajala naproti. Iz nasprotne ^toeri je prav tedaj tudi pripeljal Avtobus, zato je voznica zavirala; na ^festi pa so bili ostanki snega, zato je **jen avtomobil zaneslo, ko pa je jjfcočneje pritisnila na zavoro, je j^vtomobil zasukalo in zaneslo na l*Vo stran ceste, tako da. je čelno T^Čil v avtobus. Avtobus se je sicer ***nikal skrajno desno in zaviral, jT^ndar pa nesreče ni mogel prepre-*-UL S hujšimi poškodbami so vozečo prepeljali v Klinični center. Izsilila prednost 8p. Brnik - V torek, 20. febru-^*ja, ob 20.30 se je na regionalni 5^«ti med Kranjem in Mengšem prijetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik Jatovega ^vtobusa Hašim Begovič (roj. 1947) ^ peljal proti Mengšu, ko mu je z TJ^ane strani zapeljala na prednostno j^ato, ne da bi se dovolj prepričala, ?^ je prosto, voznica osebnega avtomobila Jelena Mijatovič (roj. 1955) * Radovljice. Avtobus se je voznici ?*cer umikal v levo in zaviral, vendar je kljub temu trčil vanjo in avto-jjJ*obil zrinil s ceste. Voznico in oba Gorenjska oblačila Kranj delovna skupnost skupnih služb Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno področje DISPONENT v komerciali Pogoji: dokončana poklicna ali srednja administrativna šola ali srednja ekonomska šola, tri leta praktičnih izkušenj pri podobnih delih. Poskusno delo dva meseca. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v splošno-kadrovsko službo v 15 dneh od dneva razpisa. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi na odboru za medsebojna razmerja. Npotnika Marijo Potočnik iz Vrbenj Nikolaja Ločniškarja iz Hraš so SJnjene prepeljali v Klinični center. ^Htode na vozilih pa je za 60.000 din. L. M. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. KRANJ, Moša Pijadeja 1 objavlja I. za TOZD KARTONAŽA a) 2 delavca za opravljanje delovnih nalog VODENJE IZMENE Pogoj: višja grafična šola in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja tehnična grafična šola in 5 let delovnih izkušenj ter 3-mesečno poskusno delo. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen delovni čas. b) 2 delavca za opravljanje delovnih nalog — negovanje strojev Pogoj: osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Določeno je 1-me-sečno poskusno delo. Delo se opravlja v nočnem času. c) 2 delavki za opravljanje delovnih nalog obtrgovanje kartonskih zloženk Pogoj: osnovna šola, delo je dvoizmensko, zanj je določeno 1-mesečno poskusno delo. d) 1 delavec za razrez materiala Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko in je zanj določeno 1 mesečno poskusno delo. II. za TOZD STAVEK ponovno objavlja prosta dela in naloge 2 strojepiski - dvoizmensko delo v fotostavku Pogoj: končana administrativna šola z znanjem strojepisja. Za opravljanje delovnih nalog je določeno 45 dni poskusnega dela. III. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1 delavke za tajniška opravila v splošno-pravnem področju Pogoj: 4-letna srednja administrativna šola ali 2-letna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj. Delo je enoizmensko in je zanj določeno 2-mesečno poskusno delo. Za vsa razpisana dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, Mode Pijadeja 1 15 dni po objavi. Truplo tvoje v črni jami, duh tvoj večno iiv med nami — ljuba mama! V globoki žalosti sporočamo, da je dotrpela naša ljuba žena, zlata mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA ALJANČIC roj. Skuber ^ K zadnjemu počitku jo bomo pospremili v soboto, 24. februarja 1979, ob 15. uri iz mrliške vežice na pokopališče na Blejski Dobravi. Neutolažljivi: mož Janko, hčerke Jelka, Cvetka z možem Milanom, Mojca z možem Francijem, vnuka Samo in Igor, sestre Ana, Ivica, Kati, Mici in brat Ferdo, nečaki, nečakinje ter ostalo sorodstvo Jesenice, Kranj, Tržič, Jezersko, Ljubljana, Velikovec — Avstrija Sporočamo žalostno novico, da je po kratki in težki bolezni umrla MARIJA JEGLIČ J Francetova mama iz Dupelj Pogreb drage pokojnice bo iz hiše žalosti v petek, 23. februarja ob 16.30, na pokopališče v Dupljah. Žalujoči vsi njeni! Duplje, 22. februarja 1979 zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost KRANJ NOVOST V AVTOMOBILSKEM ZAVAROVANJU Vedno večji promet na naših cestah pogojuje tudi hitrejše naraščanje najrazličnejših škodnih dogodkov, v katerih so prizadeti udeleženci v cestnem prometu (vozniki, sopotniki, pešci), razbiti so avtomobili in poškodovano drugo premoženje. Da bi popestrili izbiro zavarovanja avtomobilov, je s 1. januarjem letos uvedla Zavarovalna skupnost TRIGLAV novo obliko delnega KASK0 zavarovanja: Zavarovanje avtomobilskih stekel. Razbitje avtomobilskih stekel so pogosti škodni primeri, nastale škode pa Zavarovalna skupnost v večini primerov ne more povrniti iz avtoodgovornostnega zavarovanja (obvezno zavarovanje), ker je povzročitelj škode ali neznan ali ni krivdno odgovoren. To pa pomeni, da je tovrstne škode možno povrniti le iz kasko zavarovanja (polno kasko zavarovanje). Toda kasko zavarovanja še nimajo sklenjenega vsi lastniki avtomobilov, čeprav je z izbiro ustreznega samopridržaja (franšize) tudi po višini premije polno kasko zavarovanje dostopno vsem lastnikom avtomobilov. Pri tem zavarovanju je potrebno opozoriti tudi na to, da imajo vozniki oziroma zavarovanci, ki v preteklem zavarovalnem letu niso uveljavljali odškodninskega zahtevka pravico, do popusta na zavarovalno premijo, ki znaša od 10 do 40 odstotkov, odvisno od števila let, ko ni bila izplačana škoda od kasko zavarovanja. Nasprotno pa morajo vozniki, ki so večkrat v zavarovalnem letu uveljavljali odškodninske zahtevke, plačati za 30 do 1 50 odstotkov višjo zavarovalno premijo. Posamezni lastniki avtomobilov pa se kljub širini zavarovalnega jamstva, ki ga zagotavlja polno kasko zavarovanje, raje odločajo za ožje zavaro-varovalno kritje — delno kasko zavarovanje, ki je seveda tudi cenejše. To zavarovanje je moč skleniti v več oblikah in to: 1. pred nevarnostjo požara, strele, eksplozije, viharja, toče in nekaterimi drugimi elementarnimi nevarnostmi, ter pred tatvino; 2. razbitje stekla na motornem vozilu (razen žarometov) in nevarnosti škode zaradi divjadi; 3. stroške vlečne službe in prevoza oseb Možno je skleniti tudi razne kombinacije prvih treh oblik zavarovanja tako, da sta združeni po dve obliki skupaj; 4. novost je samostojno sklepanje delnega kasko zavarovanja proti nevarnosti razbitja avtomobilskih stekel (svetlobna telesa in ogledala ne pridejo v poštev). Premija je odvisna od KS motorja zavarovanega vozila in znaša: do 30 KS 105 din nad 30 do 60 KS 220 din nad 60 do 90 KS 420 din nad 90 KS 665 din To zavarovanje boste lahko sklenili pri obveznem zavarovanju na naših poslovnih mestih istočasno, ko boste opravili tehnični pregled in plačali cestno pristojbino za vaše vozilo. Tu lahko sklenete tudi drugo ustrezno obliko kasko zavarovanja in nezgodnega zavarovanja potnikov. Poleg navedene novosti želimo ponovno opozoriti na pomembnost kuponov, ki so sestavni del zavarovalne police za zavarovanje avtomobilske odgovornosti Ti kuponi so osnova za priznanje popusta pri zavarovalni premiji in to le pod pogojem, da lastnik vozila pri sklepanju zavarovanja predloži vse tri kupone Na kuponih je označen tudi odstotek že priznanega popusta, ki se vsako leto, ko voznik ne povzroči prometne nesreče oziroma niso bili postavljeni zahtevki iz naslova voznikovega obveznega zavarovanja, poveča za 10 odstotkov, dokler ne doseže zgornje meje 40 odstotkov. V primeru povzročene prometne nesreče pa je povzročitelj dolžan kupon odstopiti oškodovancu in poleg tega izpolniti »Evropsko poročilo o prometni nesreči« To poročilo je vedno na razpolago na vseh poslovnih mestih naše območne skupnosti. Rri tem poročilu je poleg navedenih rubrik zelo pomembno tudi priznanje, da je nekdo od udeležencev v nesreči povzročitelj le-te, kar je moč napisati v spodnjem delu poročila pod opombo in to z nekaj besedami: za nesrečo sem kriv, nesrečo sem povzročil in podobno. Tak način poslovanja je velik prispevek k hitrejšemu obravnavanju in zaključevanju škodnih primerov in seveda hitrejšemu izplačilu upravičenih odškodnin oziroma zavarovalnin. Ponovno vas želimo opozoriti, da vse vrste avtomobilskih zavarovanj za vaše lastne avtomobile (avtoodgovornostno, kasko in nezgodno) lahko sklepate na naših poslovnih mestih: — sedež območne skupnosti v Kranju, Oldhamska 2 vsak dan in prvo soboto v mesecu od 6.30 do 14.30 — Avto moto društvo Kranj, Koroška cesta vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure — baza tehničnih pregledov Alpetoura na Laborah vsak dan od 6. do 20. ure in ob sobotah od 6. do 14. ure, — poslovalnica v Radovljici, Kranjska cesta vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure ob sredah pa od 7. do 1 7 ure, — poslovna enota na Jesenicah, Titova cesta vsak dan in prvo soboto v mesecu od 6. do 14. ure, — baza tehničnih pregledov pri Viatorju na Titovi cesti na Jesenicah vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj DO Varnost o. sub. o. TOZD Fizično varovanje premoženja o. sub. o. DE Skofja Lok« in DE Kranj vabi k sodelovanju-za opravljanje nalog in opravil ve* varnostnikov^ za območje Skofja Lok« — Medvode in Kranj. Pogoji: — poleg splošnih z.Zakonom določenimi pogoji mora kandidat izpolnjevati Se naslednje pogoje: — osnovna šola, — primerne moralnopolitične lastnosti, — uspešno opravilen preizkus znanja (Uradni list SRS številka 24/76) Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi sredstev za OD in nadomestil OD. Rok prijave je 15 dni od objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. Oglas velja za moške in ženske kandidate. Pismene ponudbe prejema komisija za delovna razmerja TOZD Fizično varovanje premoženja — DE Skofja Lok«, Podlubnik 159/1 za področje Škofje Loke in Medvod in DE Kranj, Cesta JLA 16, Kranj za področje Kranja. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v roku 30 dni. G LAS 14.STRAN PETEK, 23. FEBRUABJU«! 3 minute za lepše prsi in nadlahti Trdi flancati malo drugače Potrebujemo: okrog 300 g moke, 3 jajca, 2 polni žlici sladkorja, 25 g masla ali margarine, 5 žlic sladke smetane, ščepec soli, maščobo za cvrenje, sladkorno moko za posipanje Jajca s sladkorjem penasto umeša-mo, počasi dodajamo najprej razpu-ščeno maslo (margarino), za njo smetano in vse skupaj spet penasto stepemo. Vmešamo presejano moko, oblikujemo hlebček in pustimo testo eno uro počivati na hladnem. Potem oblikujemo rolo, jo zrežemo na za oreh velike s valjke in te na pomo-kani deski tanko razvaljamo. Testove lističe sedaj razvlečemo kot vlečeno testo. Ploščice — več naenkrat — vržemo v vročo mast: pri cvrtju se nekoliko ukrivijo. Odcedimo jih na mrežici ali na servieti, da izgube čimveč maščobe, potem pa potrese-mo s sladkorno moko in ponudimo. Nega kravat Kravate spravljamo navadno na latastem obešalniku ali na močno napetem širokem traku na vratih omare, tako da se čim manj mečkajo. Mečkanje kravat preprečimo, če vložimo v kravato kos lepenke, trde plastike ali celuloida, ki smo ga izrezali natanko po obliki kravate. Sveže madeže od jedi takoj popijemo s kosom kruha, potem pa očistimo s čistilno pasto ali čistilno vodico. Če je kravata bolj umazana, jo operemo v čistem bencinu. Pri pranju z bencinom kravate ni treba razparati. Če peremo v raztopini blagega detergenta, moramo kravato razparati, da ločimo podlogo. Nato na uda rimo z belim sukancem zalikani pregib, kravato hitro operemo, osušimo v mehki krpi in zlikamo še vlažno na narobni strani. Zlikano preganemo po označenem robu, zali-kamo pregib in kravato spet seši-jemo. Zmečkane kravate likamo na obeh straneh prek ovlažene krpe. Da se ne pozna odtis šiva, porinemo pred likanjem v kravato po njeni obliki izrezan karton. Zlikano kravato še dobro osušimo na zraku. Srečanje s tovarišem Kardeljem V dnevih žalovanja, ko se vsa Slovenija in vsi naši narodi poslavljajo od tovariša Kardelja, se pogosto spominjam otočka Kolu-darca pri Malem Lošinju. Tam sem v počitnicah večkrat srečal Moje misli Če nihče nič ne reče, je vse tiho. Če nihče nič ne zaliva, slabo raste. Če nihče ne oprosti, so vsi sprti med seboj. Če nihče nič ne misli, nič ne ve. Če nihče nič ne dela, ni nič narejeno. Ce se vsi smejejo, ni nihče resen. Če mižiš, nič ne vidiš. Gregor Čušin, 3. r. osn. šole Karavanških kurirjev NOB, Kor. Bela Šola v naravi Letos hodim v četrti razred, zato smo šli v šolo v naravi. Šli smo na smučanje v Mojstrano. Doma smo pripravili kovčke in smuči. Do šole so nas pospremili starši. Vsi smo že nestrpno čakali avtobus. Končno je le prišel. Poslovili smo se od staršev, ki so nam mahali v slovo. V Mojstrani so nas razporedili v skupine. Zjutraj smo vstajali ob sedmih. Najprej smo imeli jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo pospravili svoje sobe in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo smučali do dvanajstih in nato odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli uro počitka. Nato smo spet smučali do petih. Po smučanju smo imeli dve uri pouka. Po večerji smo se zabavali. Predzadnji dan našega bivanja v Mojstrani smo imeli tekmovanje. Bilo je napeto. Tako smo se imeli zares lepo. Vsi želimo, da bi drugo leto zopet šli v Mojstrano. Ker v petem razredu ni šole v naravi, bomo naprosili starše, da nas oni kdaj peljejo v ta lepi kraj, ki nam je ostal v prijetnem spominu. Natalija Stevanovič, 4. č r. OŠ Simon Jenko v Kranju tovariša Kardelja in njegove vnuke Janeza, Igorja in Katko in z njimi preživel prijetne počitniške dneve. Otok Kaludarac zapira od južne strani lošinjsko luko in je od mesta Lošinja oddaljen pol ure vožnje z motornim čolnom. Na otoku je nekaj hišic, kjer so nekoč domačini prebivali. Eno od teh si je preuredil tovariš Kardelj, da je lahko v miru pisal in se v krogu svoje družine odpočil od napornega dela. Pot od morja do našega domovanja nas je vodila mimo njihove hiše. Na pomolu je bila poleg stričeve ladjice privezana tudi njihova in tam smo se zadrževali čez dan. Že pri prvem srečanju smo postali z njegovimi vnuki dobri prijatelji. Z Janezom in Igorjem smo skupaj skakali v vodo, plavali, se potapljali in raziskovali obalo. Mala Katka nas je opazovala le od daleč in se še ni priključila našim igram. Z bratom sva se odzvala tudi njihovemu vabilu in jih obiskala. Hišo obdaja visok star zid in ko sva stopila na dvorišče, sva zagledala tovariša Kardelja. S svojimi najbližjimi je sedel pri mizi v hladni borovi senci. Povedala sva, da sva iz Škofje Loke in da hodiva že več let k teti in stricu na počitnice. Ljubeznivo so naju pogostili, potem pa smo se skrivali okrog hiše in igrali karte. Zal so nam dnevi skupnega bivanja pri morju prehitro minili. Danes bi jih zelo rad spet obiskal in jim v težkih trenutkih slovesa izrekel iskreno sožalje. Matej Jocil', M. b i. osn. šole Cvetko Golar, Skofja Loka 3333333333 Želja Atek mi je obljubil, da mi bo kupil konja. Zelo težko ga čakam. Imela ga bom pri teti Tilki, ker doma nimamo prostora zanj. Ko se bo udomačil, ga bom jahala po travnikih. Skrbela bom zanj. Želim sivega konja z lepo grivo. Čistila ga bom in skrbela zanj. Nataša Slabe, t. r. osn. sole Sovodenj 1. Dlani stisnite skupaj, komolce dvignite v višino rame. Zdaj dlani močno pritisnite drugo k drugi in počasi štejte do šest. Večkrat ponovite. Čim dlje so pri tem roke porinjene od telesa, toliko močneje se napno prsne mišice. 2. Zapnite takole prste in močno vlecite tako dolgo, da spet počasi preštejete do šest. Ponavljajte. 3. Roke damo v zatilje in z enako močjo, kot vržemo glavo nazaj, porinemo tudi komolce naprej. Štejemo do šest in ponovimo. Z vajo bomo zrahljali skrčene hrbtne mišice. S SVEŽIM EVO ČESNOM ZAČINITE, PECITE, KUHAJTE, GARNIRAJTE! Gospodinje, ste že poskusile uporabiti česen, ki ga ni treba lupiti in je vedno svež in pri roki? Tak česen, embaliran v tubi, izdeluje Kolinska Ljubljana. EVO česen v tubi je izdelek, ki vam zelo olajša in skrajša čas priprave najrazličnejših jedi Dolgo časa ohrani specifične lastnosti, vonj in okus, česar ni pri ostalih industrijsko pripravljenih česnih, ki se že po nekaj dnevih popolnoma razdišijo EVO česen v tubi lahko uporabite pri pripravi enolončnic, omak, rib, zrezkov, pečenke, solate, sendvičev, hladnih narezkov in z malo iznajdljivosti še kje drugje. EVO česen vam je na voljo v samopostrežnih in živilskih trgovinah po maloprodajni ceni 1 3,50 din MARTA ODGOVARJA Nataša — Kranj Kot sem zasledila v naAmjk t modnih časopisih, moda nn- f kuje ožja krila. Zato vas pn- § sim, da mi svetujete ali je blago, katerega vzorec vam prite- I ženo pošiljam, primerno a ožje krilo m za kakšen mala Stara sem 17 let, visoka 1 164 cm, tehtam pa 52 kg. Odgovor Narisala sem vam mode. ravnega krila, saj blago katerega ste že kupili, ustreza a model, kakršnega vidite u skici. Krilo se zapenja z zadrte v stranskem šivu, ima razpo-rek, sprednji del na vsaki strani po tri gubice in sega ču kolena. Pas pri krilu je širok ca. 4 cm in ima zankice a usnjen pas. V. NASVETI Oteklino z obraza, ki jV povzročil zobobol, boste 5^ odstranili, če na obraz poU* liste zelene solate. Naravno zdravilo proti » nam na obrazu so listi cwU Vsak dan držimo list ^ minut na obolelih mestih Radio Pecovca V knjižnici V ponedeljek smo članice do-pisniškega krožka osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki obiskale knjižnico Ivan Tavčar v Skofji Loki. V jeseni so knjižnico preselili v nove prostore, ki so blizu naše šole. V Sprejel nas je ravnatelj knjižnice profesor Janko Krek. Seznanil nas je z delom knjižnice. Knjižnica prireja ure pravljic, glasbene ure in večere z diapozitivi. Sklenile smo, da bomo večkrat obiskale knjižnico. Za prihodnji teden smo se domenile, da bomo obiskale muzej NOB na Loškem gradu. Članice dopisniškega krožka osn. šole Peter Kavčič, Skofja Loka Na Zatrniku Bil je petek, zadnji dan smučar skega tečaja. TovariAica nam je povedala, da bomo tekmovali. Razdelila nam je startne številke. Starter me je že držal /a ramo in dejal: »Številka 12« in nato še: ».~>7, •~>N, 59, smuk!« Z vso silo sem se pognal proti prvim viatcem. Vozil nisem prav hitro. Mislil sem si: »Saj gre dovolj hitro.« Končno srni se pripeljal do zadnjih vratit*. Zagledal sem cilj in z največjo hitrostjo sem se pripeljal skozenj. Tam sem zvedel, da sem I nI šesti. To me je zelo ra/žalost ilo, kajti v naši skupini jih je bilo samu devet. A kmalu sem se potolažil / mislijo, da boni drugu' boljši. PoČttntC je že konec in /.daj se je /opel začel redni pouk, Čeprav je bilo med počitnicami slabo vreme, želim, da bi bile daljše. Janez 1'elko, 1. b r. osn. šole Luc ijan Seljak, K ranj Že minulo šolsko leto smo se pogovarjali o literarno-no vinarskem krožku. Načrte smo to šolsko leto uresničili, le da smo si zadali še eno nalogo. To je šolski radio. Uredniki smo člani literarno-novinarskega krožka. Vsak četrtek se po končani tretji uri zbremo v kabinetu in pregledamo, kaj je urednik utegnil zbrati. Pri vsakem sestanku izberemo novega urednika in premislimo, kaj se bo novega zgodilo v tem tednu v Soli in drugje. Odločili smo se tudi, da bomo odslej poročali najvažnejše novice, ki se dogajajo drugod po svetu, na primer o uspehih alpskih smučarjev, različnih političnih dogodkih in podobno. Za to nas je navdušila oddaja Pisani svet. V petek ob 10.10 radio začne svojo redno oddajo. Po glasbenem uvodu se začno poročila. Novinarji najprej poročajo o uspehih, ki so jih učenci z vajo in trudom dosegli pretekli teden. Sledijo pozdravi iz drugih osnov- r S ŠOLSKIH KLOPI Drvarji nih oziroma srednjih štol la z raznih konferenc, ' predavanj, srečanj in p, ter prispevki predstav krožkov o tem, kaj so v dneh delali in kaj namerai naprej. Če kdo na ta dan rx-nuje rojstni dan, mu čestitaš*' želimo še veliko uspehov, pozdrav, še nekaj taktov t— in spet se začne pouk ki pa navadno le pogovor o tem, kaj' je v pretekli odddaji govorih?. Tako oddajo imamo v bit«* šoli. Seveda pa se vedno * dopolnjuje in bo končni obr» dobila mogoče šele ob ko* tega šolskega leta. Barbka Zupan, 6. c r. osn šole Josipa Plemlja, Bled Pust Pust, oj ti veseli čas, da si le prišel med nas. Vsi se veselimo, maske nataknimo. Špela Stržinar. 3. d r. osr v Peter Kavčič, Sk. Loka Drvarji iščejo svoje sence. A"«** pripada drvarju 1,2,3 m 4' .23 FEBRUARJA 1979 15.STRAN GLAS TELEVIZIJA 24. FEB. 8.00 Poročila 8.05 Ljudje in zemlja 9.05 Krokodil Ham — otroška serija 9.15 Vrtec na obisku. Halo. tukaj otroška kirurgija 9.30 Z besedo in sliko — 8. Žužek. O čudovitem povodcu - I. del 9.45 Babičin vnucek 10.15 Pisani svet 1050 Dokumentarna oddaja n.2f) A. Blomauist. Maja z Viharnega otoka. TV nadaljevanka 1220 Trim brez trebuha 13.00 625 15.15 Poročila 15.20 Cirkus v cirkusu — mladinski film 1700 Košarka Borac : Cibona — prenos iz Čačka, v odmoru Propagandna oddaja 1840 Naš kraj 1&50 Očka, dragi očka - humoristična oddaja 1915 Risanka 19.30 TV dnevnik 200O E. Morgan: MarieCurie 21.00 TV žehtnik 21.35 T V dnevnik 21.50 McCabe in mrs. Miller, film Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Dunaj: Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani — prenos (slovenski komentar) 18.10 Poročila I&15 Narodna glasba 1845 Indonezija - dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Puccini: La Boheme 20.55 Poročila 2105 Feljton TV Zagreb - I. program: 10.00 TV v šoli: Naši kraji. Risanka, TV izbor 11.05 TV v šoli: Tehnologija in humanizacija dela, Kibernetika, Ali ste vedeli 12.05 TV v šoli: Poglejmo še enkrat U A-') Poročila 1450 TV koledar 15.00 Igre na snegu PS.00 Po poteh razuma in napredka J7.i)0 Košarka Borac : Cibona - prenos I&49 Humoristična oddaja TV Novi Sad 19J0 TV dnevnik 20.00 Celovečerni žilni 2145 TV dnevnik 22.00 V soboto zvečer NEDEl JA 25. FEB. S-15 Poročila 840 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju 910 A. Marodič: Marija — TV nadaljevanka 1 K25 .Sezamova ulica, mladinska serija 1 125 Mozaik i i JO Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 1 i.10 Kaj vemo o potresih — dokumentarni film 13J5 TV žehtnik 14.10 Igre na snegu, evrovizijska oddaja TA TEDEN NA TV Sobota MCCABE IN GOSPA MILLER — ameriški barv-w film prikazuje začetek našega stoletja. Razvpiti kvartopirec prispe v mračno rudarsko mesto in s Mojim priigranim denar jem organizira razuzdanost v mestu. Čeprav je filmska slika temačna in na nekaterih mestih celo groteskna, gre pri tem Al-tamanovem filmu pravzaprav za melodramo z we-sternskimi primesmi. Odlikuje ga ostri realizem, ki preide v skoraj ironičen konec. Ponedeljek Človek za človeka je oddaja, v kateri se bomo spoznali z nekate-nmi pogledi in načeli, s katerimi se srečuje zdravstveni delavec. V tej oddaji se bomo vprašali, od kod večje zanimanje za vprašanja morale in etike v zdravstvu, ki že tako ali tako nosi v sebi pečat posebno odgovorne službe. V oddaji ne bo šlo mimo posegov v zgodovino in akademik prof. dr. Janez Milčinski jih bo povezal z današnjim časom in današnjimi potrebami. Torek SLOVENSKI LJUDSKI OBIČAJI - CERKLJANSKA LAUFARIJA. V modernem času stari običaji vse bolj usihajo ali pa se začenjajo zlivati v neko čudno mešanico karnevala brez etnografske vrednosti. V Cerknem pa ne lotevajo verodostojnega običaja, znanega kot lau 15.10 Športna poročila 15.15 Uunaj: Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani — prenos EVR 18.00 Rokomet Kolinska Slovan : Aero Celje — prenos, v odmoru Propagandna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B.Copič-A. Diklič: Osma ofenziva — TV nadaljevanka 21.(K) Kako rastejo naši otroci 21.25 TV dnevnik 21.40 Ročk koncert: Bloot Svveat and IV,u s 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.10 Test 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 Dediščina za prihodnost 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Noči in dnevi — film TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Zlata nit — otroška oddaja 10.30 Miki miška - serijski film 11.00 Folklora 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Dosje našega časa: Leto 1970 13.30 Kritična točka 14.00 Kremenčkovi - film 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Osma ofenziva -TV nadaljevanka 21.00 Zgodbe o ljudeh 21.30 TV dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.05 Športni pregled PONEDELJEK 26. FEB. 9.00 TV v šoli: Likovna vzgoja. Med kopnim in vodo, Za prosti čas, Celinski gozd 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Fizika 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli — ponovitev 16.00 TV v šoli — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Naši trije: Mladinski zbor RTV Ljubljana 17.45 Kaj vemo o..., dokumentarni film 18.05 Človek za človeka, razmišljanja o etiki V zdravstvu 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 18.30 TV dnevnik 20.00 D. Falbri-D. Lajolo: Smrt bo imela tvoje oči, TV drama 21.45 TV dnevnik 22.00 Koliko se poznamo — oddaja TV Zagreb Oddajniki II. T V mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 1 7.30 TV dnevnik 17. J"; Orfeum - otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki .Jakob 18,15 Živeti v družini 10.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Izkušnje, aktualna oddaja 21.05 Poročila 21.20 Celovečerni lilin TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik farija. Pred leti je ljubljanska televizija posnela v pustnih dneh avtentični zapis cerkljanske lauf arije od pripravljanja izjemno originalnih mask na »lau-farkomandi«, dirjanja »ta terjastih« v predpustnih nedeljah, prek »nedelje pusto vega ujca« do glavne lauf arije. Sreda TONI je francoski film. ki opisuje resnične dogodke iz konca tridesetih let v Provansi. Pri adaptaciji teh dogodkov so jih samo nekoliko dopolnili in tako je Renoir lahko posnel film u nesrečni usodi italijanskega sezonskega delavca, ki pride v Franciji) kot emigrant. Po ljubezenskih zapletih s stanodajalko Mario in mladi) Španko J ose f o se zgodba koncu z umorom. Petek SOCIOLOGIJA DRUŽINE. Ritem dogodkov, sprememb, novosti in s tem razvoja je danes tako hiter, da ga kar težko doje mamo in spremljamo. Zato je prav, da se pripravljamo na to, kar nas čaka. bodisi v poklicu, bodisi i družini. Kako bomo urejali odnose z zakoncem, kako borno vzgajali otroke in jim po muguli, da bodo postali srečni, če na to nismo pri pravljeni1! K usposabljanju za srečno in uspešno družino naj prispeva tudi vi-klus štirih televizijskih oddaj. Ce bomo več vedeli o družini, bomo tudi laže uravnavali svoj odnos do pojavov, ki jih srečamo v družinah svojih prijuteljev in znancev in jih tudi bolj pravično presojali. 17.35 TV koledar 17.45 Orfeum - otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob 18.15 Živeti v družini 18.45 Koraki, mladinska oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Z. Dirnbach-V. Kljakovič: Vražje seme, II. del 21.25 Glasbeni trenutek 21.30 Kultura v objektivu 22.15 TV dnevnik 22.30 Barva in zvok - glasbena oddaja 27. FEB. 8.45 TV v šoli: Spolna vzgoja, Ali ste vedeli? C. Saint-Saens: Labod, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV v šoli - ponovitev 16.30 Šolska T V: Prometni sistem SFRJ, Slovenski (leto 1635) in tolminski (1.1713) kmečki upor, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu 17.30 Poročila 17.35 Slovenski ljudski običaji: Cerkljanska laufarija 18.05 Mali svet - oddaja T V Zagreb 18.35 Obzornik 18.45 Mostovi, oddaja v madžarščini 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja: Ko topovi molčijo 20.55 J. Janicki: Pota Poljske — TV nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 22.45 Razvoj popularne glasbe Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test 16.10 TV dnevnik 16.30 TV koledar 16.40 Pionirski TV studio 17.10 Košarka Jugoplastika : Partiz — prenos 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.(X> 1788, TV drama 21.40 Včeraj, danes, jutri 22.00 Znanost 22.45 Srečanje z zvezdami — zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mrež« 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču — aktualna oddaja 21.00 Potikajte na katerakoli vrata - film 22.40 TV dnevnik 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.20 Mednarodni teden smučarskih poletov, posnetek iz Oberstdorfa 17.20 Poročila 17.25 Doživljaji mačka Toša 17.40 Poletje s Katko — otroška serija 18.05 Ansambel Avsenik 18.35 Obzornik 18.45 Razvoj družine, oddaja iz cikla Sociologija družine 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Kar bo, pa bo (za JRT) 21.00 Hellstromova kronika, film 22.30 TV dnevnik 22.45 625 23.05 Metka - film (do 0.40) TV mreže: Oddajniki II. 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet — otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Potujoči glasbeni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik 21 00 Včeraj, danes, jutri «i.4U rortreti 21.50 Zabava vas Richard Rogers 22.40 Glasba pred kamero T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Potujoči glasbeni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo, pa bo 21.00 Lutka - serijski film 22.20 TV dnevnik 22.35 Latinska Amerika — dokumentarna serija IZBRALI SO Zt\ VAS Če bo treba kdaj »preganjati mačka«, imejte doma kozarček mariniranih rusljev. Pravijo, da so odlični za to. Pa tudi sicer so kar nekam osvežilna delikatesa. V Centralovi DELIKATESI v Kranju jih imajo. Cena: 28,75 din 28. FEB. 9.(X) TV v šoli: Pogovor, Samoupravna družba. Od atoma do živih bitij 10.00 TV v šoli: Boj za obstanek, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža 17.3.") Poročila 17.40 Z besedo in sliko — B. Žužek: O čudovitem povodcu 17.56 Londonska narodna galerija 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Zgodnja glasbila — serijska oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Toni in kratek film o J. Kenoirju 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.35 Miniature: Kvintet trobil 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Tesl 17.10 T V dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zlata nit — otroška oddaja 18.15 Tehnična kultura 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna sreda 21.50 T V dnevnik TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17 45 Zlata nit - otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna sreda 21.50 TV dnevnik 22.10 Dokumentarni film Zanj smo pri Murkini MODI v Radovljici videli lepo žametno vetrovko. Dvojne žepe ima in zadaj v pasu jo stisne pletenina. Barve: drap, zalana, rjava. Velikosti: od 44 do 58 Izdelek Univerzala. Cena: 1.019,05 din V Murkinem ELGU so sredi največjih priprav za 8. marec. Med primernimi darili bi bili tudi ti lični, moderno oblikovani kompleti za olje, kis, sol in poper, za sladkor, sklede in žlice za solato, sadje itd. Uvoz iz Italije. Barve: prozorna bela, oranžna, rjava. Cena: od 38,20 do 236,55 din Če pa hočete kakšno bolj praktično darilo za ženski praznik, se boste morda odločali med gospodinjskimi aparati Gorenja, mlinček za kavo, tehtnica, mešalec, varilec vrečk itd Pri FUZINARJU na Jesenicah smo jih poslikali. Cena: od 185,80 do 491,95 din če hočete res poceni pleteno bluzico za poletje, poglejte v ALMIRINO industrijsko prodajalno v Radovljici, kjer nudijo še nekaj iz lanskega programa. Kvaliteta: čisti bombaž in mešanica bombaža in akrila. Cene: 40 do 50 odstotkov znižane J KINO KINO KINO ČETRTEK 1. MAR. 8.55 TV v šoli: Geometrija, Prostor v filmu. Ud Zlalibora do Beograda lo.oo T V v šob: Francoščina 10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija 16.00 Šolska TV: Prometni sistem SFRJ, Slovenski (I. 1635) in tolminski (1. 1713) kmečki upor, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu l7.oo Poručila 17.05 Krokodil Ham — otroška serija 17.15 Veliko čiščenje — oddaja i/, cikla Pogled v prihodnost IN.10 Vas brez vaščanov 18.30 Obzornik 18.45 Babičin vnucek 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.0«) V živo: ko pride bole/.eu vmes Poročila Oddajniki II. IV mreže: 16.55 Tesl IT.lo TV dnevnik v madžarščini 17 30 TV dnevnik 17.45 Svetilnik - otroška oddaja IN. 15 Znanosl 18.45 Peščena ura - kvi/ m .to TV dnevnik 20.« JU Neposredni sliki: Grčija 22.00 Poročila T V Zagreb - I. program: 14.55 TV VAdl — ponovitev 17.15 TV dn«v t k i k 17.35 TV koledai 17.45 Svetilnik - otroška oddaja 18.15 Po poteli .samouprav Ijanja i h.45 Peščena ura 19 li i TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja £0.50 Ve< kol igra T V nadaljevanka 21.45 Akcije 2| 50 IVdnevnik 22.05 Kencerl zagrebških solistov 2. MAR. 9.00 TV v *»h: Ruščina, Od petka do petka, Gradnja cest 10.(Ml TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina KINO FILM kom. 18. in ogled Kranj CENTER 23. februarja nem. barv. erot GRŠKE SMOKVICE ob 16., 20. uri. Otrokom ni dovoljen filma. 24. februarja nem. barv. erot. kom. GRŠKE SMOKVICE ob 16.. 18. in 120. uri, prem. amer. barv. pust. GUSAR-JEVO MAŠČEVANJE (OTOK Z ZAKLADOM) ob 22. uri 25. februarja amer. barv. pust. NIN POGLAVARJA MASAJEV ob 10. uri, nem. barv. erotič. kom. GRŠKE SMOKVICE ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. glasb. ples. kom. BRILJANTINA ob 21. uri 26. februarja amer. barv. glasb. ples. komed. BRILJANTINA ob 16., 18. in 20. uri 27. februarja amer. barv. glasb. ples. komed. BRILJANTINA ob 16., 18. in 20. uri 28. februarja ni kinopredstav ob 16. in 18. uri (Modna revija Tekstilindus), amer. barv. glasb, plesna komed. BRILJANTINA ob 20. uri 1. marca amer. barv. glasb. ples. komedija BRILJANTINA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 23. februarja hongkon. barv, karate TIGROVA VRNITEV ol> 16. m 1«. uri, ital. barv. MINIFEST 79: DREVO ZA COKLE ob 20. uri 24. februarja hongkon. barv. karate TIGROVA VRNITEV ob 16. in I«, uri. liane. barv. POTI NA JUG ob 20. uri 25. februarja hongkon. barv. karate TIGROVA VRNITEV ob 14. m 18. uri, amer. barv vvest ULICA BREZ ZAKONA ob Iti. uri. amer, barv. VOJAKOVA VRNITEV ob 20. uri 26. februarja italijanski barv. thrilei SMRTONOSNE ROZE ob 16., 18 in 20. uri 27. februarja italijanski barv. thnller SMRTONOSNU UO/.T-; ob H... 18. in 20. uri 28. februarja amer. barv. krmi. VARI ZA ob iti.. 18. m 20. uri I.marca amer, barv. wesi. ULICA BREZ ZAKONA ob 16., 18. m 20. uri Tržič 24. lebruaija amer, barv. glasb. ples. komed. BRILJANTINA ob It,., 18. in 20. uri, prem. ital, barv. . tbrillerja SMRTONOSNE ROZE ob 22. uri 25. februarja amer. barv.'glasb ples. komed BRILJANTINA ob 15., 17. in 19. uri. amer. barv pusi. GUSARJKVO MAŠČEVANJE (OTOK Z ZAKLA DOM) ob 21. uri :6. februarja nem. barv. erotič. komedija GRŠKE SMOKVICE ob 17. uri. Otrokom tu dovoljen ogled filma! 27. februarja nem. barv. erotič. komedija GRŠKE SMOKVICE ob 17. in 19. uri. Otrokom tn dovoljen ogled filma! 28. februarja amer. barv. drama EOUUS - SLEPI KONJI ob 17. in 19.30. Film ni primeren za otroke! 1. marca amer. barv. kom. NORČIJE DICKA IN JANE ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 24. februarja amer. barv. kom. HER-BIE ZNOVA TEKMUJE ob 16., 18. in 20. uri, prem. domač. barv. TIGER ob 22. uri 25. februarja amer. barv. kom. HER-BIE ZNOVA TEKMUJE ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. drame DRUGA STRAN PONOĆI ob 21. uri 26. februarja amer. barv. kom. HER-B1E ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri 27. februarja hongkon. barv. karate TIGROVA VRNITEV ob 18. in 20. uri 28. februarja hongkon. barv. karate TIGROVA VRNITEV ob 18. in 20. uri 1. marca nem. barv. erotič. komedija GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri. Otrokom ni dovoljen oglexI filma! Duplica 24. februarja prem. amer. barv. drame DRUGA STRAN PONOČI ob 20. uri 25. februarja domači barv. 'TIGER ob 15. uri, ital. barv. thnller SMRTONOSNE ROŽE ob 17.ni 19. uri 28. februarja nem. barv. erotič. kom. GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri. Otrokom ni dovoljen ogled lilnia! 1. marca amer. barv. pust. GUSAR-JEVO MAŠČEVANJE ob 20. uri Radovljica 23. februarja šved. barv. OBRAZ V OBRAZ ob 20. uri 24. lebruaija ital. barv. vvest. EL MAKO KAVBOJ ob 18. uri, ital. barv. krmi. CAKLSTON ob 20. uri 25. februarja ital. barv. klim. ĆARL-STON ob 18. uri, šved. barv. OBRAZ V OBRAZ ob 20. uri . 26. februarja ital. barv. klim. komed. CAKLSTON ob 20. uri 27. februarja ital. barv. vvest. EL MAKO KAVBOJ ob 20. un 28. februarja šved. barv. OBRAZ V OBRAZ ob 20. uri 1. marca ital. vojni BITKA ZA MARKT ob 20 uri 1. marca šved. OBRAZ ob 20. uri barv. OBRAZ V Skofja Loka SORA 23. februarja amer. glasbeni VROČICA SOBOTNE NOCl ob 18. in 20. uri 24. februarja amer. glasbeni VR0ĆT-CA SOBOTNE NOCl ob 18. in 20. un 25. februarja amer. glasbeni VROCl-CA SOBOTNE NOCl ob 18. in 20. un 27. februarja amer. vojni FANTJE IZ 3. Čete ob 20. un 28. februarja amer. vojni FANTJE IZ 3. ČETE ob 18. in 20. uri 1. februarja hongkon. karate ZMAJI TEŽKO UMIRAJO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 24. februarja ital. akcij. KALIBER 9 ob 20. uri 25. februarja hrane, komed. KAKO POSNETI PORNO FILM ob 17. in 20. uri 28. februarja amer. akcij. PAUL CARSIE NE OPROSCA ob 20. uri Jesenice RADIO 23. februarja franc. barv. kom. BITKA ZA ALZAC1JO IN LOKENO ob 17. in 19. uri 24. februarja nem. jug. barv. kavboi. VV1NNETOU IN OLD FIREHAND ob 17. in 19. uri 25. februarja nem. jug. barv. kavboj. VVTNNETOU IN OLD FIREHAND ob T/, in 19. uri' 26. februarja franc. barv. kom. LJUBI ME.LILV ob 17. iti 19. uri 27. lebruaija franc. barv. kom. LJUBI ME, LlLVob 17. in 19. uri 28. februarja ital. barv. klim. ZADNJE ZATOČIŠČE ob 17. m 19. un Bled 23. februarja amer. barv JULIJA ob 20. uri 24. febiuarja amer. barv. POSLED-NJI SOV ELVLSA PRESLIJA ob 18. uri, amer. barv. pust PEKEL NA FLORIDI ob 20. uri 25. lebruaija amer. barv. pust. PEKEL NA FLORIDI ob 18. uri, amer. barv. JULIJA ob 20. uri 26. februarja šved. barv. OBRAZ V OBRAZ ob 20. uri 27. februarja ital barv. krmi. kom. CAKLSTON ob 20. uri 28. februarja ital. barv. vvest. EL MAKO KAVBOJ ob 20. uri Jesenice IM.AV/. 23. februarja amer. barv. MAND1N-GO ob 18. in 20. uri 24. februarja franc. barv. UUBI ME. LILY ob 18. in 20. uri 25. februarja franc. barv. LJUBI ME, LIL V ob 18. in 20. uri 26. februarja nem. jug. barv. VVTNNETOU IN OLD FIREHAND ob 18. tn 20. uri 27. februarju nem. jug. barv. VVIN-NETOU ~ IN OLD FIREHAND ob 18. in 20. uri i. marca iranc barv. BITKA /A ALZACIJO IN LOKENO ob 18. in 20. uri Kranjska gora 24. februarja meh. barv. PREVELIKA ŽRTEV ob 20. uri 28. februarja franc. barv. LJUBI ME, LILY ob 20. uri Dovje - Mojstrana 24. februarja franc. barv. TEŽKI DNEVI PODZEMLJA ob 19.30 25. februarja meh. barv. PREVELIKA ŽRTEV ob 19.30 RADIO Informativno oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.60, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00. 12.00. 13.00, 14.00. 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00. ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00. 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00. 13.00, 14.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00, 24.00, 1.00. 2.00,3.00.4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa oh 19.00. 20.30 in 23.50. 24. FKB. Prvi program 4.M) Dobro jutro! 8.08 Olasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.1") Kdaj, kam, kako in po tem? 10.4.") Turistični napotki /a naše goste iz tujine 11.03 Collcgium m ustom Maribor in skladbi J. D. Heincihena in (j. F. Haendla 1 1.20 Svetovna reportaža 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Marjan Ažbik: Ustrezno obdelovanje in gnojenje tal je pogoj /a intenzivno pridelovanje rastlin 12.10 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -posebna obvestila 13.20 Obvestila m zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.0") Gremo v kino 14.4.") S pevcem Korom Oostišo 15.30 Glasbeni inlerme/.zo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 1 M.t).") Ud arije do arije 18.30 Zgodovinsko deset letje »Trboveljskega slavčka« 10.20 Obvestila m zabav na glasba lil.35 Lahko noč. otroci! I!).45 Minule / ansamblom •Jože Kampu 20.0(1 Sobotni zabavni večer 21.DO Za prijetno ra/vedi ikl 21 30 Oddaja /a naše izseljence 2 i.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni j)iograni — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 I3.00 D partilur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbire 14.00 Odrasli tako. kako pa mi/ 14.20 Klavir v ritmu 11.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami ni za vas it, im n.in podlistek •j. Kajzer: Nenavadno odkritje 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casmo 17,10 Zrcalo dneva 17.41» Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Kopei i 18.40 Z ansamblom Janeza Gregoi i a 18.50 Svet m mi ' Tretji program 19.05 Nov e prevodne strani - Dragutin Tadijanovič: Pesmi 19.20 Stereolonski operni koncert 21 15 Znani skladatelji -r sloviti izvajal« i 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 I/, slovenske poezije NEDELJA 25. FKB. P>vi program 4.30 Dobro jutro' 8.07 Veseli tobogan 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasb«-lo.tti Humoreske tega Ud na G. Guareschi: Zaklad 10.50 (ilasbena medigra I 1.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušal« i čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasbil LJ.2U Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Heinz Kiesshng 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igi a Kamer Puchei I. Ponoči s«j vse ma< kičme 19.30 Obvestila in zabavna glasba I 9-.35 Lahko noč, ot roi i! 19.15 (dasb«'iie razglednice 20.00 V nedelj« zvesta 22.20 Skupni program JR'1 — Glasbena tribuna mladih 23.05 Literarni nokturno K. Kastner: Ko sem še majhen bil 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 ( ocktail melodij 13.33 1/. roda v 1 od 13.40 Zvoki iz studia 1 I 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Pet pedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 10.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodtje po pošli 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kai ste izbrali 21.IX) Poročila 21.05 Naš likovni svet 23.00 Slovenska komorna glasba (Škcrjanc, A. Lajovtc, Love«. Krek, Matičič) 23.55 1/ slovenske poezije PONEDELJEK 26. FKB. Prvi 4.30 8.0« 9.05 9.20 9.40 10.15 10.45 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.00 »3.20 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 1 7.00 18.05 18.25 18.55 19.20 19.35 19.15 20.00 20.10 23.0.1 3.1. program Dobro jutro! Glasbena matineja Kingaraja Izberite pesmico Vedre melodije Ktlaj, kam, kako m po čem? Turistični napotki /.a naše goste iz tujine Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti — ing. Silva Av.šič: Mehanizirano pridelovanje korenčka Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 Obvestila tn zabav na glasba Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaju Glaabeni intermezau Naši /iienst veniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.(Hi Izročila tisočletij Zv ot in signali Minute za KP Obvestila in zabav, na glasba Lahko noč, otroci' Minute /. ansamblom Si u je kov ači Kult uim globus Operne aktualnost i — oddaja Popev ke i/ jugoslovanskih st udiev Literarni nokturno B. Soineli. Šepetanje mravelj Za ljubitelje ju/za 15.15 Narava in človek — prof, dr. Sergej Gomišček: Sodobne smel i anahzne kemije v medicini 16.1X1 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.1H) 18.05 Obiski naših solistov — Janko Šetinc, klavir 19.20 Obvestila ))) Zabav na glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute / ansamblom Milan Feiiež 20.1X1 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20,10 Radijska igra Smilian Rozman: Poseben poklic 21.17 Zvočne kaskade 22.20- Skupni program J RT — St udio Sarajevo Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno A. Gajtani: Krvno maščevanje 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.(X) Torek na valu 202 I3.tx) Iz partitar Velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.1X1 Radijska gola za višjo stopnjo Se znamo pogovarjati? 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas l6.tx) pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 1 7.30 Zrcalo dneva 1 7.40 Z ansamblom Silvo Štingl I 7.5(1 Ljudje meti seboj I8.(X) Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kult uro Tretji program 19.05 VVollgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz se raja« 20.00 Znanost m družba 20.15 Xavier Montsalvatge. Činu canciones negras (Pet črnskih pesmi za mezzosopian in klavir) 20.35 Poje vam komorni zbor RTV Ljubljana 21 .(HI Deseta tiui/.a 21.20" Z Berlinskih koncert i nI i odrov 22.50 Seziino v našo diskoteko 23.55 i/, slovenske poezije Drugi program 8.1X1 Ponedeljek na valu 202 l.i.(K) I/, pai lit ur velikih zabav mh orkestru) 15,13 Ponedeljkov križemkraž I3,">5 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslov a tiskih narodov in narodnost i 14.20 Z vami m za vas 16.1X1 Novost na kuji/m polu i 16.05 Ja/.z na II. piogi imii Uount Basu- — Ki idI I Gaiuei 16,10 Od ena do pet 17.30 Zrcalo «lnev u 17.40 Godala v nt mu I8.(x> Glasbeni«<>« ktatl 18.40 Lahka glasba slovenskih av torjev 18.55 Minule/a kulturo Tretji program 19.05 Dirigent Marcel t ouiaud 19.15 Slovenski »Pari/ain< igraju Fran« o/c 20.15 Kkouomska politika 20.35 Max Dnu h: Koncert /a violino in orkester št, I v g-molii 21.tU t I jterarni večei Eksperimentalna poezija: Krnst Jandl 21. lo Večeri pri slovenskih skladateljih Alojz SretMit njttk 23.1X1 Za vas mu/u najo . . . 23.55 1/ slovenske poezije 27. FKB. Prvi program 4.30 Dobro jutro,' 8.08 Glasbena ma(inc|a 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Šolstvo v srednjeveškem Dubrovniku 9,40 I/ glasbenih šol Glasbena šola Moste- Polje 10 15 Kdaj, kam, kako m po čem? 10.45 Turistu ni napotki / i naše goste iz t ujm«' I 1.03 Promenadu) konici i 12.10 I lali'.-s smo i/111 al i I 2.30 K metijski nasvet i ing. Uvelo V elikoli ja I eineljna organizacija kooperantov gu/.ibtist v a in njen pomen 12.10 Podoiiiač«' |3,n»'ajo vam . . I 1.05 V korak /. mlailiini 15.30 Glasbeni tnteimezzo 28. FKB. Prvi program 4.50 Dobio jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravlju lil Zg(Hll) 9.25 Zapojmo pesem OPZ RTV Ljubljana 9.41) Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam, kako ui po ("eni? 10.45 Turistični napotki/a naše goste iz tujine I 1.0.1 l'o Talijtiuh poteh I2.lt) VCbki zabavni orkesii i 12.50 Kmetijski nasveti - ing. Ivan Juvau. Izkušnje / gojenjem t opolov pri Agrokombuiat u Marihoi 12. lo 1'ibalnc godbe 13.OO Danes do 13.00 13.20 Obvestila m zabav lia glasba 13, (O Priporočajo vam . . . 11.05 Ob izvirih ljudske glasbene k uit ure 14.30 Naši poslušal« i čestitajo in pozdrav Ijajo I.1.3O (ilasbem ililerine/.zo 1.5.45 Spomini m pisma 1/. pisem Madame de S«-v igne 16.1X1 Lolo v 11 lijak 17.1X1 Si udi«) ob GIN) IH.05 Odskočna deska Pihalni 1110 .\(. I8.50 Koncert za besedo Zemlja 19.20 Obvestila 111 /.abav na glasba 19,(5 Lahko nor. o| 10« 1' 19.15 Minute z ansamblom AnSoss _'n.(M) Kina ui i 1/ našega st udia 22.20 Slcslivalov jaz za 19 Mtduarodlil festival ja/./.i Ljubljana 78 120 oddaja) \V oodv sbavv 111111,1 ci 2. del 23.lt-") l.ilei al 111 nokt 111110 r V lliou Italadc 23.1.> Kcvi|a jugoslov aiiskib pevi cv /abav ne glasite 0.0.) ,\oi m program — glasba Drugi progi .un 8(xi Sreda rta valu 202 13.110 lz parnim velikih /abav 111I1 orkest r« >v 13.33 S solisti 01 ansambli JIH I 1.00 Radijska -ol.i za srednjo stopnjo Šolstvo v siidlijcveškclu Dubrovniku I 1.2.) Z v.11111 111 ZH va.-> 10.00 Tokovi neil v rsčeiit isl 1 10.10 Lahki note l)>. K) I / slovenske pi odukcije /abav n«- glasbe 17.10 Znalo dneva I 7 K) Filmski /.asuk I 7 15 Tipke m godala |8.0<) Progresiv na glasba I Radio Kupei I I8.40 Srečanja melodij 18.55 Minule za kult uro Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 S. Alana« kovu • Poema eteru <>.. za ženski zbor 111 orkester 20.35 lz manj znanih oper 21.40 Sodobni literarni portret: Krvin F rit z 22.(xi Razgledi po sodobni glasbi 22.55 Bralni is, Kvintet za klarinet in godalni kvarler, op. 115 23.30 Danilo Švara, Deset slovenskih 11.11 minili 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 1. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za v išjo stopnjo Se znamo pogovarjati? 9.35 Narodne 111 ponarodele 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 -'Turistični napotki za naše goste iz (ujine 1 1.03 Uganite, pa vam zaigramo ... 12.10 Zvoki znanih uiehnlij 12.30 Kmetijski nasveti — Vrl v marcu 12.41) Od vasi do v asi 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Knajsta šola 15.30 Glasbeni intcrinezzo 15.45 Jezikovni pogovori — dr. Jože Toporišič 16.00 Vrtiljak I7.(X) Studio ob 17.(X) 18.05 Z opernih -jdrov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute / ansamblom Bojan Adamič 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi 111 napevov 21.00 Literarni večer Ob l(X)-letnici rojst va Josipa M urna 21.40 Lape melodije 22.20 Podobe 111 prikazni 23.05 Literarni nokturno A. de Lamartpic: Pesmi 23.1 5 Palela popev k m plesnih ritmov o.o5 Nočni program — glasba Drugi program 8.(X) Četrtek na vabi 202 13.00 lz partilur velikih zabav mh orkestrov 13.35 Danes smo izbrali 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.31) 1/ našib sporedov 14.55 Z vami 111 za vas 10.no Tam ob ognju našem 10.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popev kanu po Jugoslav 1 j 1 1 7.00 K11 mikroloii za dv«' izkušnji I 7.10 S popev kanu po Jugoslaviji i nadaljevanje I I 7.5(1 Zn alo dneva 17. tO S Plesnim orkesirom RTV Ljubljana 18.ixi Popevke 1/. Italije I M. 10 /. velikimi zabavnimi orkestri Is,.., Minute /a kulturo 14.05 Glasbena pravljica G. Strniša-B. Les jak: Pomladna svatba 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo 111 pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intci ine/./o 15.45 Naš gost Ki.(X) Vrtiljak 1 7.00 Studio ob 17.(MI 18.05 Moment iiiusual 19.20 Obvestila in zabav na glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom 'Toneta Žagarja 2().(X) Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju 111 pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokt urno 23.15 Jazz pred polnočjo Franc Rosohno — Charles Mingus 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8(X) Petek na valu 202 13.(X) lz partilur velikih zabavnih orkest rov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Demonst racije 14.25 Z vami in za vas 16.(XI Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 'Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — Marijan Krišelj: Intervju z našima himalajcema, članoma Planinskega društva RTV Ljubljana in radioamaterskega kluba Kričač RTV Matjažem Culibergom in Slavkom Setinom 17.50 Prijetni zvoki 18(X) Stereojazz Jazz Gala Ing band — Nat Addeiiev 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra Nada Rakič: tjunl llimis ali nekaj več 19.50 Glasbene miniature 20.15 Z jugoslovanskih koncert mh odrov Dubrov niške poletne igre Koncert ansambla »Virtuosi di Roma« 22.(X) V nočnih urah 22.50 Mednarodna radijska univerza 22.10 Marij Kogoj: Dva odlomka iz opere »t'rne maske« 23.15 Iz sodobne domače m 1 nje komoriioglaslieiie lllei al ure 23.55 lz slovenske poezije Tretji program 19.05 Jugoslovanska \ likalna glasbena ilslvaijabiost 111 poust vaijaiuost 20 slolelja - Slavko Osteu 19.51) Zuil.lll|«'po|l| 1« ni Icljlon 19 1-, V «•« t-llu ton« «111110 20, 15 Vprašanja telesne kuli ure 20 10 Sal/bui skl li-slival 197«: 1 robeiilač Mam m- Andi 1 .....1 glav ci Allicd Mit tel bolet 22.ih) Na besidlla slovenskih pesnikov 23.55 VV ilold Luloslavvski Zal na glasba /a godala 25.55 1/ slovenske poezije Radio Triglav Jesenice UKVV-FM področje ze radovljiško občino 87.7 MHz I — Gorenjesav ska dolina 103,8 MHz - Jesenice 111 okolica 100,6 M11/ srednji val 1105 Kil/ Petek: 10.03 Lokalna poročila -I obvestila - 16.50 Kultur I na tsldaja — Morda vas bo j zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kas«-i m plošč RTV Ljubljana j Sobota: j I6.0.I Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes ' 111 jut 11 — Jugoloii vam I predstavlja — Morda vas I bo zanimalo Nedelja; 11.03 Mi pa 1 ust 1111 s«- ukloniti — 'inledai važnejših I dogodkov 1/. preteklosti — I Reklame -- Nedeljska kio 2. MAR. nika - obvestila - 12.00 Ceslilke — Molila v.i- I MI /animalo H* 10 I Prvi program 4.30 Dobro jut ru! 8 118 (ilasbena mat meja :itl.> Radijska sola /a m/jo slopiijn Deinoiist racije 9.30 I/, glasi.-1'iie I rad k ije itigtstlovaiMtkih 11.11 imIov m iiarmbiosti Kdaj, kam. kako lil po l"«IM? I 111 isi uiii napotki /a naše goste z I ujme I i 113 /iiiim in pi irjubljeiiu |2 10 Z olkeslil 111 solisti 12 50 Kmetijski nasveti iiij-. i ad« j Klllgu i) sort linclil 11 krouipn |.i m letošnji- leto 12. IO Pihalne gmlhe 13 INI Danes do l.l.(K) I3.20 Obvestila 111 /abav na glasba I 1.30 P> ipni 01 ajo vam 1.1,»O ( 'lovek 111 /diavje Ponedeljek: 16.03 Lokalna potocila obvestila - 10.30 Polic deljkov sporim pregled Morda vas bo /aiiimalo Minute / nai ikIiiiiiii pes I muni j Torek: ! 10(13 Lokalna |>orixila -1050 Oddaja Molila vas bo Obvestil)! /a mladi' zanimalo Sreda: 16.05 Lokalna poro«, Obvestila M- Ut Stop lena Itn - Moid.i v,is /aliuiialo Četrtek: 10.05 Lokalna poro« 1I.1 Obvesl itll iib/01 lilk zanimalo 11.30 Nas Morda vas bo Po domače /a 1 2 3 4 5 14 17 Vodoravno: 1. toksin, zdravju Škodljiva kemična snov, 6. športni okrogla ploSča za metanje, 10. pravljično mitološko bitje v različnih igrača, ki lebdi v zraku zaradi vzgona, 14. naselje na Sorskem polju ob"i niški postaji Skofja Loka, 15. izravnanje, narediti ravno, 17. mlečna, ženskih sesalcev, zlasti prežvekovalcev, 18. znanstvo, 19. nosilec dednih nosti, 20. Andrej Kurent, 21. brezrepa dvoživka z dolgimi zadnjimi 23. reka v Švici, pritok Rena, 25. kratica za starejši, stoletje, 26 stt dveh ploskev, 28. italijansko ime mesta Rima, 30. v medicini strgalka, i lica, 32. majhna iskra, 35. vrsta hrošča, ki živi v žitu, 36. osmrtnica 38 ki dela na terenu, 40. posledica rabe, unesek, 42. izsušena vodna str dolina v severnoafriških ali arabskih puščavah, 43. etui, tulec, tudi 46. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 47. slovenski pripovednik, filmski' rist, dramaturg, sodelavec TV, Saša, 49. vrsta drobnega peciva t 51. Nušičeva komedija, 52. najvišja gora na Kreti, 54. kdor se ukvarja si bivanjem, predelovanjem ali prodajo zelja, 56. največji levi pritok* 58. kdor je pošten, 60. sejatev, 61. ime naše igralke Cigojeve, 62. reka gori, sotočnica Pive, s katero tvorita Drino, 63. vrsta aleatoričnega (t od sreče) dogovora, kdor izgubi, je dolžan plačati dogovorjeni znesek Navpično: 1. reč, zadeva, 2. tesno se prilegajoča pletena jopica ali. 3. ruševina starega srbskega gradu ob Donavi, 4. vzorec natančno de-mase, s katerim pri tehtanju ugotavljamo merske enote mase druah' 5. veznik, 6. zelo močno razstrelivo iz nitroglicerina in drugih se 7. junakinja romana Mire Miheličeve »April«, 8. plaha gozdna žival V na obeh straneh koničast čoln z dvostranskim veslom, 10. kratica za narodov. 11. vrač, svečenik pri starih Medijcih in Perzijcih, 12. zbirka s#j perzijskih mitoloških in legendarnih spisov, 13. okamenela smola iglavcev rumene ali rjavkaste barve, 16. trgovec preprodajalec, 18. si nek ljudi, ki so se zbrali zaradi določenega namena, 22. težke, starh«, na kremen, s katerimi so streljali arkehuzirji, 24. ime več švedskih™ 27. kraj v srednji Irski, 29. narodni heroj in vodja narodnoosvobodilne^ v Makedoniji, Mirče, 31. letni gozdni posek, 33. stoja, lega, položaj. 34 k severu Gvajane v Južni Ameriki, 36. kamenje za posipanje cest 3" pokončevalec, smrtni angel v Apokalipsi, 39. reka v ZRN, levi pritok F 41. trgovski potnik, 44. odjek, eho, 45. odrasla samica goveda, 48. ime ]s Tkačeve, 50. pisec povesti »Miklova Zala«, Jakoh, 53. kratica za \ka Športni klub, 55. vrtinec, 57. oče, 59. kazalni zaimek. 60. Stane Sever Rešitev nagradne križanke z dne 16. februarja: 1. prestop. 8. krst ar. 14. tovarna 17. ibo, 18. strelica, 20. as. 21. Cile. 23. alo. 24. če, 25. SVT. 26. nimerale. 29. ritem, »• -34. raca. 35 opij, 37 OD, 38 Krzen, 40. kajla. 42. odvetnik. 45. RNA. 46. Na. 48. aa 52. Atlantik. 55 lat. 56. gestapo, 58. ojačalo. 60 refren, 61 Radovan. As« rad,- > Prejeli smo 133 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (70 din) prejme Frida Jagrič 64(XX) Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Marija Kromar. C. JLA 28, 64290 Tržič. 3 naim»d prejme Franc Magdič. Sorhjev a 3, 64(XX) Kranj Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 28. februarja, na naslov: Glas Kranj W Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nafr* 60 din, 3. nagrada 50 din. ixroi»T-iMronT KOV.NOTB.MA na Jesenicah priporočamo. Cena: 923,90 din S Češkoslovaške so prišle prve, a kvalitetne in moderno ob* kovane moške ročne ure z datumi 5 različnih modelov Cena: samo 29,10 do 66,60 din za 6 kom I/ Italije pa smo uvo/ili garniture kozarcev za žganje, vino I wtsky. vodo itd Cena: od 245.40 do 565.35 din K... sedem ra/l.čn.h v.st ekonom loncev se dobi , domačih proizvajal« »-v so in tudi \i uvoza Komisija za delovna razmerja Vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smledniku razpisuje prosta dela in naloge 1. VZGOJITELJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. KUHARICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: pod 1.: — višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri — poskusno delo 2 meseca — predhodni preskus osebnostnih lastnosti pod 2.i — poklicna šola — poskusno delo 2 meseca Prijave z ustrezno dokumentacijo sprejemamo dneh od objave razpisa v 30 dneh po končanem raz pisnem roku pa bomo kandidate obvestili o izbiri. v 8 i _ — Delavski svet Veletrgovine ŠPECERIJA Bled razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja šoJska izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju kadrovskih del in samoupravljanja, — družbenopolitična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA Bled, Kajuhova 3, z oznako »Za razpisno komisijo« v 10 dneh po objavi tega razpisa. Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. L. LIP, lesna industrija, n. sol. o. Bled TOZD Trgovina lesnih proizvodov — prodaja na drobno, n. sol. o. Bled razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge direktorja TO poštev pride kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visoko šolsko izobrazbo lesne, gozdarske, ekonomske ali druge sorodne smeri s tremi leti delovnih izkušenj na vod.stvenih delovnih mestih v lesni industriji, ali višjo šolsko izobrazbo lesne, ekonomske ali druge ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji, obvladati mora vsaj en tuj jezik, imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost, biti mora moralnopolitično neoporečen. - ali o. - Pismene prijave s kratkim življenjepisom m dokazilom o izobrazbi sprejema razpisna komisija do vključno 9. marca 1979. GORENJSKA PREDILNICA SKOFJA LOKAn. sol. o. Kidričeva cesta 75 prodaja na licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1- 9 kosov teksturirnih strojev reg. St. 00364, 00365, 00366, 00367, 00368 00369 00370,00371, 00372 izklicna cena: 10.000 din za 1 kos. 2. disel agregat reg. St. 03084 izklicna cena: 279.000 din. 3. USTER preskuševalec enakomernosti pramena (dvodelni) ree Številka 6476-6479 izklicna cena: 45.000 din. kad z motovilom HASPELL reg. St. 4694 izklicna cena: 140.000 din tovorni avtomobil TAM 2101, KR 311-26, reg. St. 4427 izklicna cena: 38.000 din 6. barvni aparat - vzorčni SCHOLL, reg. St. 4649, barvni aparat HENRIKSEN GRU-150, HT 315, reg. St. 3758, barvni aparat HENRIKSEN GRU-150, HT316, reg. St. 3789, naprava za sušenje navitkov reg. St. 6600, naprava za suienje navitkov reg. St. 6937, izklicna cena za navedeno celoto: 6,500.000 din 7.2 kosa križno-previjalna stroja SCHVVEITER reg. St. 1378, 1451, izklicna cena: 10.000 din (sa 1 kos) & Transformator za grelce reg. St. 2739, izklicna cena: 200 din 9. El. računski stroj Digitron reg. St. 5211 izklicna cena: SO din 10. 6 kosov pohištva (pisalna miza, delovni pulti) reg. št. 0824,1118,1122,1121,1119, 1120 izklicna cena: 100 din za kos Licitacija bo v torek, 6. marca 1979, ob 9. uri v Gorenjski predilnici Skofja Loka, Kidričeva cesta 75. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Ljubljana, Groharjeva 2 objavlja naslednja prosta dela in naloge za domove oddiha slepih in slabovidnih v sezoni 1979: V Izoli: — upravnika — 2 kuharic — kuhinjske pomočnice — servirke-točajke — sobarice V Piranu: — upravnika — 2 kuharic — kuhinjske pomočnice — servirke-točajke — sobarice Na Okroglem pri Kranju: — upravnika — 2 kuharic — kuhinjske pomočnice — sobarice Vsa navedena dela so za določen čas. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu zveze. Pismene ponudbe pošljite v 20 dneh po objavi, na naslov: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2. Vzgojni zavod . v Preddvoru pri Kranju razpisuje prosta dela in naloge EKONOMA - MATERIALNEGA KNJIGOVODJE za nedoločen čas. Pogoji: srednja strokovna ali poklicna trgovska šola ter esede. Hvala tudi g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred in tolažbo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: žena Mici, otroci Simon, Andrejka in Štefan, oče, brata in sestre z družinami in vse sorodstvo Bodovi je, 20. februarja 1979 MALI telefon OGLASI 23-341 Prodam KRAVO po izbiri. Haj-man,Kovor84 >s r Prodam skoraj nov OBRAČALNIK BCS za kosilnico. Potočnik, Grenc 11, Skofja Loka JJJ7 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Voglje 76, Šenčur 1170 Prodam dve leti starega OSLA in eno leto staro OSLICO. Selo 30, Bled 1171 Prodam na novo preurejen vprež-ni VOZ »koleselj«. Rihtaršič, Golni-ška 13, Kokrica, Kranj U72 Prodam dvanajst mesecev starega BIKCA simentaka. Nasovče 10, Komenda D 73 Prodam nov AKUMULATOR, z garancijo, za traktor Zetor2511. Mavčiče 40 D 74 Prodam KOSILNICO BCS in seno ter zamenjam KRAVO po teletu za jalovo. Zgoša 22, Begunje 1175 Prodam 47 kv. m hrastovega vene-cijanskega TLAKA. Šolar, JLA 48, tel.:23-668 l176 Prodam 2000kg SENA, suhe BUTARE in en kubik suhih DESK. Borštnar Janko, Podljubelj 68, po domače pri Rotarju, Tržič 1177 Prodam SENO. Demšar Janez, Log 29, Skofja Loka 1178 Prodam črnobelo TELICO, ki bo čez štirinajst dni telila. Kalan, Polj-šica 4/a, Podnart D79 Prodam dve dobro ohranjeni Kup-persbusch PECI z bojlerjem za kopalnico. Planinšek Jože, Cesta talcev 23/b, Kranj 1180 Prodam ČOLN GT 900 s prikolico in motorjem Moskva, 30 KM. Telefon: 24-377 .1181 Ugodno prodani večjo količino novih PANJEV z desetimi okvirji. Jane Stanko, Podljubelj 35, Tržič 1182 Prodam mlado KRAVO po prvem teletu. Jesenko, Nova vas 19, Ziri 1183 Prodam motorno KOLO CZ 250, šrotar, enofazni elektromotor, 2 KM z 2800 obrati, slamoreznico ultra 3 in 700-litrski gnojnični sod. Breg 9, Komenda D84 Prodam 2,2 kub. m PLOHOV iz slavonskega hrasta in nemškega OVČARJA. Sedič Jerko, Spodnji Brnik 42, Cerklje 1186 Po ugodni ceni prodani POHIŠTVO za dnevno sobo. Hunjak Flo-rijan, Šorlijeva 17, tel.: 22-524 1186 Prodam mlado KRAVO, osem mesecev brejo, lahko po izbiri. Spodnja Bela 9 1187 Prodam dva BIKCA ali KRAVO, simentalko, tretjič brejo ali zamenjam za BIKA. Hafnarjeva 16, Stra-žišče 1188 Prodam 1500 kg SENA in MOPED avtomatikJ. Goričane 30, Medvode 1189 Prodam 14 dni starega BIKCA, simentaka in 400 kg težkega BIKA; ali menjam za plemensko kravo. Lahovče 17 D90 Prodam krmilno REPO. Naklo 45 1191 Prodam SENO in ZASTAVO 750, letnik 1973. Lahovče 71, Cerklje 1192 Prodam dva 14 tednov stara VOLCJAKA, čuvaja, za 1500 din. Vrba 18/a, Žirovnica D?3 Prodam semensko GRAHORO in 50 kg težko OVCO. Kranjska 9, Šenčur 1JW Prodam šest tednov staro TELICO, simentalko, .za pleme in semenski KROMPIR Igor in vesna. Voklo št. 16 . "* Prodam šest tednov stare škotske OVČARJE, lesije, odličnih staršev. Ogled možen v popoldanskem času. Franc Perko, Cankarjeva 1, Tržič Prodam gradbeno DVIGALO. Dorfarje 10, Zabniea 1 lf> Prodam PASOVE, RUTE in AVBO za narodno nošo. Kati Urh, Breg ob Savi 77, Kranj 1198 Zelo ugodno prodam KAMERO in projektor Meolux. Ogled vsak dan. Ličar Alojz, Posavec n. h., PodnJ£g Prodam odlično ohranjeno gradbeno PRIKOLICO. Smolej Miha. Šmidova 28, Jesenu e IfJ? Ugodno prodam HLADILNIK s 40-litrskim /mr/.ovalnikom, znam ke Rade Končar. Korbar, Breg 14, Komenda '-01 Prodam sub javorjev, jesenov in hrastov LES (debeline 5cm). N>fjjg[ v oglasnem oddelku. i,|7a Prodam šest tednov stare 1 K/V ŠIČKE. Glmje 13,Cerklje Prodam kvalitetno SENO. Zgornje Pirniče 37, Medvode Prodam »PINTE«, betonsko ŽELEZO, LES in DESKE. Bjju Aloj*, Mlaka ."»7, Kranj Prodam repo primemo /a kisanje. Zg. Brnik 102. Cerklje Prodam suho SENO. Fožen.k^ r,Pr!lm električno KITARO, Smole, Glinje 8. Cerklje ^ i*J Prodam kompletna i bSNILA sj NS Kose.. Cerklje 211 «40 Prodam težko KOBILO n KRA VO s teličkom Spruk. Lenar 1/4, 64207 Cerklje 1 Prodam semenski KROMFB zire). Sp. Brnik 26, Cerklje Prodam mlado KRAVO po] teletu za zakol ali za dopiuitj Brnik 26, Cerklje Prodam PRAŠIČA za zabil 42, Cerklje Prodam sedem tednov stan! ŠIČKE. Zalog 43, Cerklje Prodam polovico mlade. KRAVE. Kuralt, Cerklje 97 Prodam PRAŠIČKE, polica 4, Cerklje Prodam KOSILNICO K L obračalnikom in sedeže. 1* *1 Ambrož 1, Cerklje Prodam KULTIVATOR i < * dvovrstni SADILEC za ■ ^ vprežne BRANE in silaim I BAJN. Zg. Bitnje 17 Prodam mlado KRAVO, 1 * devet mesecev ali jo zameM l kravo za zakol. Krajnik Franc, j j a Loka, F ranko vo naselje 4 Ugodno prodam uradno p J semenski KROMPIR vesna ori 11 dvovrstni IZRUVAC kam poljske izdelave, OBRAČJ* Heublitz, OBRAČALNIK, o, nove gradbene ELEMENT?] merne za izdelavo podov ali' Rozman, Poljšica 3, Podnart Prodam malo rabljeno ŠTVO za dnevno sobo in KOLO. Telefon 064-21-628 Prodam strešno OPEKO vec. Britof 47 Ugodno prodam skora: ROLBO - SNEŽNO Fl Šmid. Informacije po 062-866-183, v jutranjih ali urah Prodam tri KRAVE, 7 cev breje. Zima Janez, Mojstrana Prodam kombiniran oti ZlCEK. Poizve se od 15. pri Rebolj, Pot na kolod> Prodam 70 kv. m smreko nih DESK za oblogo (nai šič, Kropa 125 CGP DELO TOZD PRODJ LJUBLJANA podružnica Koroška 16 prodaja enonadstropno središču Kranja na — ulici št. 30. Hiša je ^ in primerna za skladišča, dajne in servisne ali « prostore. Pismene poni nakup hiše pošljite na CGP DELO, TOZD PI.. JA, Ljubljana, Tomšičevi Prodam RADIO z , ter PLOŠČE. Eržen Franc i c. 10, Kranj Prodam 200 kg težkega i za zakol. Zeleznik Rudi Bi Skofja Loka Prodam 130 do 150 k* 1 PRAŠIČA za zakol. Suha f Loka Prodam dva 120 kg težka V CA. Binkelj 16, Skofja Loka . Poceni prodam devet mes**Vr? rega VOLCJAKA. Avdtč Novi svet 13, Skofja Loka Prodam osem let staro $ Marija Ažman, Ribno 42 Bio»; Prodam več PRAŠIČKOV do 30 kg in domače ŽGj savec 16, Podnart Prodam dve KRAVI ^ ena s četrtim teletom w smrekove PLOHE in DESK?j 25 mm), avtomatsko KLJli enoosno prikolico od Zeror*] Grošelj Štefan, Podgorje 39.-'I Prodam KAVČ in dva FtfjjL ^ Bašar Miro, Ješetova 16/c.ftV^ Prodam HREN in krmito»X k Olševek 11, Preddvor Prodam zgodnji KROMftf* irj tema). Lahovče 61 Cerklje Prodam PRAŠIČA za ok» Al* H.Kranj Prodam deset tednov sttf^VJ^ ŠIČKE in jahalnega KOfw; ^ Janez. Kokrški log 10, Kram - Prodam »PUNTE« in DESKE. Cesta na klanec ; V Prodam dva Črnobela T> v-ZORJA. Ei Niš. Svetel, Natf 109 -"K lzd.j« CP Glaa, Kranj, Uka* Pijadeja 1. Stavek: KT GtfC . ^ tiak Kranj, tiak: Zdruteao K 4L*1 ljudska pravic«, Ljaatfaa*. * |^ tarjeva 2. - Naalov ~ tarjeva i. - "Bal o v m IJM~ "w uprava liata: Kranj, Mol« r*j . L ' 1. - Tekoči račun pri SDS' *K * nju *tevilka 51 &OO-#a3~3190l* t J ■% lefoni: glavni urednik, «lr urednik in uprava 13-441. lefoni: (lavni urednik, » uprava 23-3*j., S. novinarji U4*k* S*. * jn narocniiki »P L.U - Naročnina: letna **■ ^% •tvo 21-836 tlaani i II ogla« 23-54. polletna l&O din, ceaa v kol portali 4 dinarje. - OjjJ ^1 no prometnega davka po P mnenju 421-1 72. * r D atJ2^am mladiče, nemške n«iiT^ 2 rodovnikom. Rekar, Trbo 1278 JJ>dam novo SPALNICO »EHO«, FM tovarniško pakirano). Ponud aireJr : Gotovina 1279 nova suha montažna 200 X 80). Informacije po - .-626 1280 osem mesecev starega za nadaljno rejo in KRA- **izijko, ki bo aprila tretjič tele-j^^epinc, Mlinska 28, Bled R x f0. am Štiri mesece brejo KRA-simentalko, dobro mlekarico. Bistrica 13, Duplje 1285 iam več ton SENA in OTA-* račun vzamem tudi do 6 me-staro TELIČKO. Markelj Vin-ovine 1, Železniki 1286 jam štiri leta star črnobel TE-^OR znamke Gorenje in pri-URO za dvotarifni števec, lj, Virmase 19, Skofja Loka 1311 lam trajnožarečo PEC, do-' ŠTEDILNIK, vrtna železna ^A, PRIMOŽ, 8-litrski BOJ-• hrastov PARKET, GASPER-in rabljene DESKE. Zglasite soboto od 10. do 12. ure na v KernM.C. JLA 1, Kranj 1312 m sedem tednov starega Nemškega ovčarja, rodovniških v. Nadižarjeva 13, Kranj 1313 m nad 200 kg težkega PRA-za zakol. Križaj, Reteče 26, Loka 1314 am osem tednov stare NEM-OVČARJE z rodovnikom. Ko-Ojz, Suha 7, Skofja Loka 1315 Ugodno prodam APN 4. Miklavc Ciril, Ljubljanska c. 5, Skofja Loka 1291 Prodam RENAULT 10 major po delih; motor po generalni. Trnje 3, Skofja Loka 1292 Prodam stroj in menjalnik ter več delov za FIAT 850. Cesta na Belo 25 1293 Prodam športno opremljen MINI 1000, letnik 1971. Prebačevo 32 1294 Prodam delno karamboliran AMI 8, letnik 1972, 20.000 km po generalni, motor v brezhibnem stanju. Debeljak, Srednja vas 52, Šenčur 1295 Prodam poltovorni AVTO hano-mak v voznem stanju. Meglic, Slap 25, Tesarstvo, Tržič 1296 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Jerman, Hrušica 52, telefon 77-292 1297 Prodam FIAT 750, letnik 1972, neregistriran, v voznem stanju. Tel.: 23-341 in t. 38, dopoldne 1316 PRIREDITVE <>dam nov otroški SUKNJIČ temnorjav, iz gladkega žameta. * Pintarjeva 8/a, Čirče 1221 -am spalnico v zelo dobrem ^i. Brudar, Draga Brezarja 44, 'j 1241 KUPIM Sil -%un KRAVO za zakol. Bešter Podblica 1, 64201 Besnica, ^ *0-595 1202 "^j£im 50 mm smrekove in borove >*xE in 30 mm smrekove DE-Dolenc, Gasilska 16, Stražišče 1282 U l>im ŽAGO za razrez hlodovine. : ^V v oglasnem oddelku 1283 Mbim zgornji REZKALEC (ober >. Meglic Jožef, Lom 21, Tržič 1284 VOZILA lam FIAT 750, letnik 1969, po ali komplet, gume 560 X 15 s i^i in zavorne bobne za VVV. Jež ^» Sempetrska 46, Kranj, tele-<3-384 1204 ^dam ZASTAVO 750, letnik « * 35.000 kilometrov, karamboli-[K*'ovk, Kropa 150 1205 l^dam AMI 8, letnik 1974. Ovsiše Wnart 1206 lam karamboliranega »SPAČ-po delih. Maric Ivica, Finžgar-«/a, Lesce 1207 iHam ZASTAVO 1300. de luxe, 1^70. Sink Franc, Čirče 21 ft*P»ib€r. Cuk Alojz, Kovor 73 1210 1 ^Jdam FIAT PZ 1300, registriran ^Httobra ali menjam za »FIČO ^* mlajši letnik, lahko karambolima. Zg. Brnik 81 1211 reklam V W 1200, letnik 1965. 5 Racije od 15. ure dalje. Telesi -408 1212 ^KJam dobro ohranjen AMI su-. *%to izdelave oktober 1974, regiji do oktobra 1979. Oman Da-^enedikova 16, Kranj, telefon .a 23-624 1213 ^pim rabljen MOPED APN 4. vič Roman, Kidričeva 14, Kranj 1214 ^dam TAUNUS 1.6 L, letnik >*nber 1977. Britof 21, Kranj 1215 ^\>Y0T0 corollo 1200, staro eno W prodam za 155.000 din. Torka j , Ivjkac. 18, Lesce, tel.: 74-037 1216 S *odam karambolirano ZASTA-f^Ol, letnik 1974 — september, ^j^er Jure, Forme 18, Zabniea 1217 &cdno prodam skupaj ali po de-1200, starejši letnik, spredaj >»» ^ramboliran, menjalnik in i j^r brezhibna. Pogačar, Kečiška fc^led 1222 X<*dam ZASTAVO 101, letnik w • in FORD 15 M, letnik 1967. Rovanje 2, Veljka Vlahoviča 7, 1223 r odai •v*e V soboto, 24. februarja, bo.v dvorani Zadružnega doma na Primsko-vem velika pustna veselica s pričet-kom ob 20. uri. Vstopnina 80 din, maskam je vstop prost. Vstopnice v predprodaji v trgovini Zadružnega doma. Igrajo VESELI PLANŠAR-JL VABIJO NOGOMETAŠI! 1163 NK ŠENČUR vas vabi 24. februarja 1979 ob 20. uri v domu Ko-krške čete na vsakoletno maškara-do. Igra ansambel bratov ARNOL 1164 GD Zalog prireja v soboto, 24. februarja, ob 19. uri v dvorani Zalog veliko pustovanje z ansamblom' TRGOVCI. Med prireditvijo bo klo-basarska tombola. 1165 DOM POD PLANINO TREBIJA v Poljanski dolini vabi na VELIKO PUSTOVANJE v soboto, 24. februarja, ob 20. uri; v nedeljo, 25. februarja, ob 17. un in v torek, 27. februarja, ob 20. uri. Odlične pustne specialitete vam nudi SLAVKO KREK. Za glasbo v vseh treh dneh pa bo skrbela skupina KRIM. Rezervacije samo osebno 1224 Gostišče TRNOVC Duplje vas vabi na veselo PUSTOVANJE v soboto in torek. Maske nagrajene. 1225 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi na veselo PUSTOVANJE v soboto, 24., in v torek, 27. februarja, ob 20. uri. Veselo vas bo zabaval štajerski narodno zabavni ansambel VESELI PRLEKI. Vmes tekmovanje za svinjsko glavo. Ocenjevanje mask za nagrade. Dostojne maske zaželene! 1226 Vabljeni na veliko PUSTOVANJE v MAVČIČAH, v sobolo, 24. februarja, začetek ob 19. uri 1227 Za pustno soboto imamo še rezervacije. Maske nagrajene. Za prijetno počutje vas bo zabaval ansambel VLADA ERJAVCA. Priporoča se gostilna JOŽICA, Zg. Besnica 83 1228 TVD PARTIZAN Gorenja vas priredi tradicionalno PUSTOVANJE v torek, 27. februarja, ob 20. uri. Zabavala vas bo skupina AMA-RO. 1298 KUD BUKOVICA prireja veliki PUSTNI PLES v nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri. Igra skupina AMARO 1299 TVD PARTIZAN SORA prireja v soboto, 24. februarja, ob 19. uri tradicionalno PUSTNO VESELICO. Igra skupina AMARO 1300 DISCO ples bo v petek. 23. februarja, in torek, 27. februarja, ob 19. uri v gostilni ZELENICA v Žirovnici. • 1301 Ansambel JEVSEK igra vsak petek, soboto in nedeljo na Jezici pri Sternu. Vabljeni! 1302 GD CERKLJE prireja 24. februarja PUSTNO ZABAVO v zadružnem domu. Igra kvartet iz Šenčurja. Maske zaželene. Vabljeni! 1303 OBVESTILA am ZASTAVO 750, Y>p Vide Sinkovčeve 6, £*^*hskovo - Klanec) 'k^Siam ZASTAVO 101, letnik Kranj 1240 letnik jjf potrebno ličarskega popravila. 70, Šenčur 1287 >^dam R 16, letnik 1970, regiji** do decembra. Rozman Albin, KV^va36,Kranj, tel.: 22-116 1288 Lt^»m ZASTAVO 101, letnik |5V. Gostič, Gorenjskega odreda 4, '*Vna, Kranj 1289 i^dam ŠKODO 110 L, letnik L; dobro ohranjeno, registrirano *to 1979. Mohor Franc, Visoko 2 GRADITELJI: priskrbite si pravočasno gradbeni material za vašo hišo. Ne čakajte gradbene se/one. Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo. Vso opeko vam dostavimo na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam nudi SMOLEJ ANDREJ, Kranj, Opreš nikova 15 (na Klancu - Primsko-vo), tel.: 25-579 ;,<;i KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, Staneta Žagarja 5 (HO m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno m hitro (dva dni). Parkiranje pri Čistilnici, Odprto od 8. do 18. ure, Irifenii B. Zoreč 901 Razprodaja raznega carinskega blaga: rezervni deli za avtomobile in drugo tehnično blago v skladišč u TOBAKA, Oldbamska 12, Kranj 1166 CENJENI GOSTJE! Če iščete prostor za poročno kosilo, vam nudimo prostor za 25 do 30 ljudi. Priporoča se GOSTILNA pri JOŽICI, Zg. Besnica 83 J229 EKSPRES čiščenje talnih oblog (tapisoma, preprog itd), foteljev in kavčev. Cogala Marko, Kidričeva 38, Kranj (Senjak, tel.: 22-059) 1230 POSESTI V najem vzamem GARAŽO. Plačam eno leto vnaprej. Informacije po tel.: 25-654 1043 Manjšo HIŠO z vrtom, novo ali dobro ohranjeno, kupim na Gorenjskem. Ponudbe s ceno, podrobnim opisom in fotografijo pod šifro: Zdo-mec-gotovina-devize 1231 V najem vzamem staro HIŠO od Medvod do Škofje Loke. Rant Ivanka, Novi svet 16, Skofja Loka 1232 V Zejah prodam KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. Pretnar Dora, Podbrezje 62, 64203 Duplje 1233 lahko tudi na domu. Naslov v oglasnem oddelku . 1235 Iščem delavca ali delavko v šče-tarski obrti. OD po dogovoru. Toma-žič Vida, Visoko 79, Šenčur 1236 Takoj zaposlim dva mizarska pomočnika in dva učenca te stroke. Plača in vse ostalo po dogovoru. Oglasite se na naslov: Kene Slavko, Splošno mizarsko podjetje in izdelovanje drobne galanterije, 64240 Radovljica, Jurčičeva 5 1309 STANOVANJA POSESTI Valilnica Naklo sporoča vsem interesentom za nakup enodnevnih piščancev, da bo le-te prodajala vsak torek dopoldan od 27. februarja 1979 dalje. Valilnica Naklo V bližini Radovljice prodam HIŠO z novim gospodarskim poslopjem, ki ga je možno preurediti v stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 1306 V Kranju ali okolici kupim HIŠO v gradnji; do prve plošče ali pod streho. Ponudbe pod šifro: Hiša — gotovina 1307 NAJDENO; Na Gorenjesavski cesti so se našli ključi od stanovanja. Informacije Štraus, ASTRA, Kranj 1308 V Tržiču ali okolici iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite pod šifro: Nujno-takoj 1310 Prodam etažno STANOVANJE v središču Kranja (95kv.m). Interesenti naj se oglase po tel.: 061-831-868 1237 Mlad zakonski par išče eno- ali dvosobno STANOVANJE na relaciji Kranj — Radovljica. Možno delno predplačilo. Cenjene ponudbe oddajte pod šifro: Dobra plačnika 1238 Par z otrokom išče STANOVANJE; po možnosti vsaj sobo s kuhinjo v Kranju ali okolici. Šifra: Redna in dobra plačnika 1239 V novi nedograjeni hiši oddam STANOVANJE. Ponudbe pod: Akontacija 1304 Prodam enosobno STANOVANJE, primerno tudi za lokal. Ogled v soboto od 16. do 18. ure. Bitenc, Tavčarjeva 5, Kranj 1305 ZAPOSLITVE: Hitro in kvalitetno vam popravim pretečen 8-litrski kotliček znamke Tiki. Po možnosti lahko tudi zamenjam ž novim. Menjam tudi grelce in termostate. Šifra: Tržič z okolico Iščem VARUHINJO za devetmesečno punčko, po možnosti na našem domu. Rudolf, Veljka Vlahoviča 10, Planina, Kranj 1161 Takoj zaposlim žensko v kemični čistilnici. Arnol Tone, Cesta talcev 5, Skofja Loka 1160 Popravljam pisalne in računske stroje, v popoldanskem času. »PRECIZNA MEHANIKA«, Balanč Pavel, Drolčevo naselje 36, tel.: 27-075 Delaven ELEKTROTEHNIK, z vozniškim dovoljenjem B-katego-rije, sprejme kakršnokoli honorarno zaposlitev v popoldanskem času, ZAHVALA Ob iznenadni smrti našega dragega moža, očeta in brata NENADA KONDIČA se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Železarne Jesenice za izkazano pozornost in denarno pomoč. Žalujoči: žena Mira, otroci in bratje Jesenice, Banja luka, 27. januarja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame NEŽE NOVAKOVE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam karkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni Micki, Anici, Marici ter Angeli, kakor tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede, ZB Leše in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Micka ter Anica z družinama in ostalo sorodstvo Leše, Tržič, 20. februarja 1979 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete MARIJE VALJAVEC iz Brezij pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družbenopolitičnim organizacijam Brezje, krajevni organizaciji ZB in gasilskemu društvu ter zastopnikom občinske gasilske zveze Tržič. Zahvaljujemo se tov. Praprotnikovi za tople poslovilne besede ob grobu, gospodu župniku Kosu za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Zahvaljujemo se dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in zdravnikom bolnice Golnik. Hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali in sočustvovali z nami! Žalujoči: brat Milan, sestra Mira z družinama in ostalo sorodstvo Brezje pri Tržiču, 21. februarja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANGELE KONC p. d. Mežnarjeve mame iz Zaloga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem Save, Planike in Elektro Save Kranj. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem in pevcem bratov Zupan za petje, katerega je pokojnica tako ljubila; krajevni organizaciji ZB in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni! Zalog, 20. februarja 1979 Za blejske ceste 1 ~ Bled — Letos bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju, katerega pokrovitelj bo tovariš Tito. Za nemoten promet v času prvenstva so že napravili program urejanja cest. Predračunska vrednost programa znaša okoli 10 milijonov dinarjev. Tako bodo na Bledu organizirali enosmerni krožni promet, za uresničitev programa pa bodo namenili denar skupščina občine Radovljica, samoupravna interesna komunalna skupnost Radovljica in krajevna skupnost Bled, ki je že lani s pomočjo krajanov in banke vložila precejšnja sredstva za ureditev blejskih cest. Za uresničitev programa prometne ureditve Bleda pa naj bi okoli 4 milijone dinarjev prispevala tudi republiška skupnost za ceste. D. S. Poplave v kranjski občini Skoda ocenjena Kritična mesta je treba urediti tako, da v prihodnje ob naraslih vodah ne bo povzročena škoda — Čimprej uresničiti načrte sanacije in ukrepati Kranj — Škoda zaradi zadnjih povodnji je v kranjski občini večinoma ocenjena. Manjkajo le še številke o škodi na stanovanjskih in gospodarskih objektih v zasebni lasti in o škodi na družbenih stanovanjskih zgradbah, ki pa zanesljivo ne bo velika. Pomoč želijo nekateri posamezniki predvsem ob strugah Save, Kokre in Tržiške Bistrice. Nekaj so voljni prispevati sami, ostalo pa naj pokrije družbena pomoč. Številke o škodi so precejšnje. Po organizacijah združenega dela v kranjski občini je škode za 1,691.000 Uspešno delo UJV v lanskem letu Boljše varnostne razmere Lani so bile varnostne razmere na Gorenjskem kar ugodne, so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci Uprave javne varnosti v Kranju. Tako ni biloTiujših problemov z javnim redom in mirom, zelo so se zmanjšale tudi prometne nesreče posebno tiste s smrtnimi posledicami, nekoliko manj je bilo tudi kaznivih dejanj. Taksna dokaj ugodna slika o varnostnih razmerah pa ima seveda tudi svoje vzroke. Del gre prav gotovo na račun drugačne organiziranosti, pokazalo pa se je tudi, da je večje usmerjanje v preventivno delovanje lahko zelo uspešno. Čeprav UJV Kranj nima ravno malo težav s kadri, saj nima zasedenih od 20 do 25 odstotkov delovnih mest, ji je vendarle uspelo v preteklem letu z dobro organizacijo narediti velik korak naprej tudi na preventivnem področju. Ne gre pa seveda pri tem pozabiti tudi na samozaščitno delovanje občanov samih: čeprav sicer s tem ne bi mogli biti še zelo zadovoljni, pa se uspehi kljub temu kažejo. »Morda smo s samozaščitnim obnašanjem občanov še najbolj zadovoljni na področjih ob meji, kjer nam pri širjenju varnostne kulture pomagajo tako lovci, cariniki, pripadniki JLA,« je povedal načelnik UJV Stane Mihalič. »Seveda pa se premika tudi v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela prav tako. Prav glede samozaščite so v delovnih organizacijah lahko velike razlike, saj imajo ponekod vzorno zaščito, drugje pa še vedno kar spijo: morda še posebej izstopajo gradbena podjetja, ki še vse premalo zavarujejo svoja gradbišča, kjer puščajo vredno delovno orodje.« Da pa resnično v delovnih organizacijah spoznavajo kaj je varnostna kultura, je razvidno tudi iz podatka, da je poprej 80 odstotkov kaznivih dejanj odkrivala kriminalistična služba UJV, zdaj pa zaradi delovanja delavske kontrole in sploh zaradi zavesti zaposlenih pride z njihovo pomočjo na dan kar polovica nepravilnosti. V lanskem letu tudi ni bilo hujših kaznivih dejanj, število pa je v primerjavi z letom prej tudi upadlo. Zaradi boljšega sodelovanja postaj milic z oddelkom za zatiranje kriminalitete se je zmanjšalo tudi število neraziskanih dejanj. Če upoštevamo, da je Gorenjska v marsičem specifično področje, saj ima zaradi številnih mejnih prehodov in letališča velik tranzitni promet, da ima smučišča, kjer je prav tako potrebna prisotnost miličnikov, ne gre pozabiti tudi na gore, saj v reševalnih ekipah ne manjka tudi miličnikov reševalcev, je ob tako široki paleti posebnih nalog zadovoljstvo ob opravljenem delu vsekakor upravičeno. L. M. Poškodbe na gorenjskih cestah Zaradi neugodnih vremenskih razmer januarja letos, deževja in poplav je na Gorenjskem poškodovanih skupaj 78 kilometrov cest, ki jih bo moralo Cestno podjetje Kranj popraviti. Po prvih poškodbah so že začeli s krpanjem udarnih jam, ki so jih prevlekli z asfaltom, večje poškodbe pa bodo morali popraviti spomladi, ko naj bi opravili temeljito sanacijo. Neugodne vremenske razmere so povzročile nastanek 29 plazov in usadov po vsej Sloveniji, od tega jih je deset ali največ prav na področju Cestnega podjetja Kranj. Ko so plazovi nastali, je Cestno podjetje odstranilo material z vozišč ali jih primerno za- DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Štafeta iz Raven - Letošnja štafeta mladosti bo po sklepu republiške konference ZSMS krenila iz Raven na Koroškem 24. man« Mladina in ostali obrani jo bodo pospremili na pot z bogatim kulturnim programom. Proti crnim gradnjam - Na Hrvat sJtem so razpravljali o frnih gradnjah in sprejeli ver sklepov, med drugim tudi o tem, da bo treba nekatere rrne gradnje — predvsem zasebne stanovanjske hi.4e — legalizirati, obenem pa pohiteti s prejemanjem urbanističnih in prostorskih načrtov ter s tem zajeziti rrne gradnje. Teh je v sosednji republiki v zadnjem rasu izredno veliko. Odlična smuka - Zelo hladno vreme je zamrznilo debelo snežno odejo na vseh gorenjskih smurisrih, ponekod pa je na smurMsrih prsir\ nad katerim so vsi smučarji navdušeni. Kranjska gora, ki pričakuje precejšen obisk ob koncu tedna, ima 70 centimetrov snega, Zatrnik 40, Pokljuka fi.r), Kobla 80 centimetrov. Vogel 285 centimetrov, Stan vrh nad Škof jo Loko od 10 do 00 centimetrov, Velika pla nina «0 centimetrov, Krvavec I (K) centimetrov in Zelenica 70 centimetrov. D. Sedej varovalo. Za dokončno sanacijo plazov in usadov pa je potrebno izdelati vso tehnično dokumentacijo vključno z geološkimi preiskavami. Terenske posnetke poškodb so med drugim že napravili tudi na cesti pri Petrovem brdu, na Jezerskem in na cesti med Podroštom in Sorico. Na Gorenjskem je bilo močno poškodovanih tudi 7 podpornih zidov in je na nekaterih mestih urejen enosmerni promet, drugod pa so poskrbeli za varnost prometa kako drugače. Podporne zidove bodo popravili po izdelavi potrebne dokumentacije, potem, ko se bodo odločili za ustrezno tehnologijo in ob zagotovljenih finančnih sredstvih. Največji problem pa so poškodovana vozišča. Posledice neugodnih vremenskih razmer so najhujše na tistih cestnih odsekih, ki so bili modernizirani v prvem povojnem obdobju in od tedaj ne temeljito obnovljeni. Najbolj izrazite poškodbe so na voziščih, starih od 15 do 20 let ali od 20 do 25 let. Na starejših cestah so največkrat poškodovani predvsem nosilni sloji in so tako popravila zahtevnejša. Takšne poškodbe se odpravljajo z začasnimi ukrepi vse dotlej, dokler vreme ne bo omogočilo trajnejših posegov, površinske poškodbe pa bodo lahko popravili tedaj, ko bodo vozišča suha in temperatura vsaj 15 stopinj Celzija nad ničlo. Na podlagi zbranih podatkov o poškodbah na voziščih so izdelali približno oceno stroškov, ki bodo nastali s popravili. Za območje Cestnega podjetja Kranj je škoda ocenjena na 23 milijonov 300.000 dinarjev in jim bo tako ob sredstvih rednega vzdrževanja primanjkovalo 15 milijonov 800.000 dinarjev, p Sedej dinarjev, upoštevajoč še izpad proizvodnje pa dosega škoda 2,680.000 dinarjev. Precejšnjo škodo je povzročila povodenj na vodnogospodarskih objektih. Največ jo je ob strugah Save, Kokre in Tržiške Bistrice. Sanacijska dela so se že začela, sicer pa je ocenjena škoda na 8,336.000 dinarjev. Komunalni objekti so bili med najbolj prizadetimi ob zadnjih poplavah. Na cestah in mostovih je nastala velika škoda, ocenjena na 25 milijonov dinarjev. Na cesti proti Jezerskemu, ki je v pristojnosti republiške skupnosti za ceste, je škode za 12,5 milijona dinarjev. Večina cest je vsaj zasilno usposobljenih za promet, natančnejšega sanacijskega programa pa tako samoupravna komunalna interesna skupnost kot republiška skupnost za ceste še nimata. Precejšnjo škodo je utrpelo tudi Gozdno gospodarstvo Kranj na mostovih in gozdnih cestah. Nekaj najbolj kritičnih mest je že saniranih. Razen tega je bila povzročena škoda na komunalnih objektih v desetih krajevnih skupnostih. Gre za objekte, ki so v pristojnosti skupnosti. Škoda je ocenjena na 369.000 dinarjev. Škoda je bila povzročena tudi na kmetijskih površinah. Na 17 milijonov dinarjev je ocenjena. Izvršni odbor kmetijskozemljiške skupnosti je že sklenil 70 odstotkov škode pokriti sam, 30 odstotkov pa iz drugih virov. Ko je izvršni svet na zadnji seji analiziral to problematiko, je ugotovil, da je škoda večinoma ocenjena, da pa je vsaj na nekaterih področjih premalo ukrepov za sanacijo. Ne gre le za trenutno sanacijo, temveč za odstranitev posledic poplav in tudi vzrokov do takšne mere, da se v prihodnje škoda v tolikšni meri ne bo pojavljala. Kje so te kritične točke, vemo, prav tako pa nam je znano, zakaj se na enih in istih krajih stalno pojavlja škoda, ki je zanesljivo že presegla znesek, potreben za trajno sanacijo. J. Košnjek Izlet z Glasom in Alpetourom Za dan žena v Istro in k morju Ze lani smo obljubili, da bomo tudi letos za praznik Dneva žena pripravili lep izlet za naše bralke De ste za to, se dobimo 3. marca ob 7. uri zjutraj pred hotelom CREINA V Kranju in se skupaj odpeljemo proti Istri in k morju. Tokrat za dva dni, da bo lepše! Prvi večji postanek bomo imeli v Hrasto vijah, kjer si bomo ogledali v stari romanski cerkvici slovite hrastoveljske treske — mrtvaški ples, drugi bo pa v Istarskih toplicah, kjer bomo imeli tudi kosilo, (asa bo dovolj, da si boste ogledali to znano zdravilišče in njegovo zanimivo okolico. Popoldne pa bomo nadaljevali pol mimo Motovuna in skozi Viži-nado v Poreč, kjer se bomo nastanili v udobnem hotelu Delfin \ Zeleni laguni. Tu bo ludi večerja in naše prenočišče. Drugi dan se bomo po zajtrku okopali v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo. Kmalu po kosilu pa se bomo odpravili domov, v Kranj bomo prišli v večernih urah. Za zabavo bo poskrbljt-no v hotelu, upamo pa, da si bomo (udi tokrat naredile veselo razpolo/c nje, saj ga znamo, kajne?! (ena izleta je 600 din. V ceno so vračunam avtobusni prevoz, gostinske storitve po programu, vstopnina za ogled ter stroški vodstva in organizacije i/.leta Prijave sprejema Turistična poslovalnica ALPETOUR v hotelu CREINA v Kranju, telefon številka 21-022. Tudi tokrat bosta šli z nami dve naši bralki brezplačno. Zreb je določil za na (o lepo pot Ano Jamar s Ceste 1. maja 23 na Jesr nicah in Pavlo Gerlevc iz 1'red-mosta 10 pri Poljanah nad Škotjo Loko. Torej, na svidenje v soboto, I. mana 1979, pred CRE1NO v Kranju. BLED - PRIPRAVE NA SVETOVNO PRVENSTVO V ViSfi Sredstva javnega obveščanja bodo prav gotovo veliko pomagala pn pripravi za svetovno prvenstvo v veslanju. Leto bo na Bledu od 28. v do 9. septembra. Med tednom je bil tu sestanek s predstavniki TVLjd Prav ljubljanska televizija je prevzela vse evrovizijske prenose iz tega> vanja. Slika z Bleda pa bo šla po Evropi, Ameriki, Kanadi in Janom morda tudi v Avstralijo. Na tem sestanku sta se TV realizator Bexo ter športni urednik in komentator TV Marko Rozman z organizaM govarjala o vseh perečih vprašanjih za prenose. Od organizatorji*] navzoč sekretar O K Božo Benedik in član OK Vlado Janežič. Tmv uredništvo bo med prvenstvom izdalo posebno številko, (-dh) — Foto:* dan tovarniška prodajalna! etefica OD 1.MRRCR IMOV DELOM non stop 8301900 sobota in dnevi pred prazniki 800-1300 LOTERIJA Srrfk« it 60 800 6240 14880 059390 423460 7ll 4018] 941 ll 1851H 54282l I57002 549942 53 73 78523 78873 260933 386903 Din 50 HM) 500 HUMI 10.000 500.050 80 2.000 l.OOO 10.000 10.000 20 10.020 10.020 m) 30 1 I H KI 1.030 50.000 III INKI ■ SntkM Din »t 05 40 455 100 955 80 8945 400 07995 r>.(KX) 85045 5.000 90855 1.000 183745 10.000 294845 10.000 425875 10.000 435725 10.000 26 23066 39100 583286 .38 798 41448 46288 75618 024478 311828 14 50 539848 34 70 44 30 19 94 40 174 80 39 3154 400 59 8504 500 99 22894 M MU 05699 45221 1.000 12759 74314 2.050 1k429 77494 1.040 h 1699 90974 1 .(MM) 178949 110294 10.040 524219 30 HMM) l.(MK) HUMM) 20 30 2(M) 5.(KM) 1 (MM) 2.000 i0.(MM) 10.000 lO.(MK) 30 40 30 40 1.040 1.030 2.000 1.040 10 10030 Most čez Sat na Hruški i Jesenice — Pri skupnosti za ceste se časa intenzivno priprav gradnjo predora K ara v Hrušici, zahodno od so sprejeli že investiciji gram za pripravljalna de* čane pa so tudi že geološke v Karavankah. Investicijski program 1 vsebuje dela, ki jih je opraviti pred začetkom gradnje predora. Tiko morali predvsem rej Savo, zgraditi cesto šica vključno z mejnim brez objektov, rekoi gistralno cesto in prezračevalnemu jas* minskem planu, ki je avstrijsko stranjo, bi letos pripravljati teren njo mostu preko Save. investicijska vrednost je milijonov dinarjev, \ naročeni, podpisane zbirajo pa se pot Skupščine občine J sprejela sklep o načrtu področja. Most preko Save zgraditi zaradi tn riala, razen tega pa postaviti še dva podvoza, urediti h odvodnjavanje. 2,5 avtoceste se bo gra< gradnje predora, preneha* potrebno 300.000 kubrf^K^ trov materiala za vgradi«' sip.