TRST, sobota 31. januarja 1959
Leto XV. . Št. 27 (4181)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
iST'**™ MONTECCHI it. i, II. nad. — TELEFON 93-101 IN !M3I
St. 37-338' — Podružnica GORICA-’ Ulica” S Pelllco l nN—^ei*	UL	sv-	FRANC1SKA	it.	2»	—	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
OGLASOV: Za vs s km m višine v 51 r in j enega sto«£i-im?80fin7n^£^	d0	*8;™:J7-3,38 - CENE	FERJ:	v	tednu	10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno7.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poitni tekoči račun: Založništvo
...	srn|	g	stolpca, trgovski 80. finančno^, pravni 120, osmrtnice 90 Ur. - MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADJT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-Utel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Protipostavni proces proti benečanskim partizanom v Florenci
Obremenilna priča župnih Cracina je zadal smrtni udarec obtožnici
Ostale obremenilne priče: fašistični in nacistični župani in prav taki občinski tajniki ter davčni izterjevalci in občinski sluge
<Od našega posebnega dopisnika)
CA’ 30' ~~ Na današnji razpravi proti bene-'lovek Partizanom se je končno vendarle slišal glas tl«ai S’ bil tudi P° sv°jem poklicu nad politično f~vYstmi tedanjega razdobja in je njegova beseda ^ toldco bolj tehtna. Gre
ske n>ni'ca ^racino italijan-Cam2trodnosti rojenega v Se ? pri. Faedisu in ki taaa °.venščine naučil za svm„„„ siužbovanja v
dali^ Sloveniji od 1938
SDadšio ,njegov delokrog so
tamroA tn občine v celoti,
Sredni občine št. Lenart,
Pa &	-*n Grmek, delno
se sj- ■
občim
•,'dr°dnJe tn št. Peter ob
h si, ?e. Praprotno, Dre-
Na4:*. 1odn.ie in Št, Pp+pr r>h
*fč	občine,	nam
»JlŽi j _	 —	—	-— — —
“btožn’irl e- kra’i’ ki j'h v to ?aJpogost'eje srečuje.
ba se i»n!k ^-racina je dejal, *t,lnJe.P° službeni dolžnosti J. . 0 gibal ----------::	*_____:::
i
le»lci s° mu j**1 izdali
s k	po SV°U župniji,
j? ime] ,izjemnega položa-‘jer
*
to ustrezna dovo-
, Ka:
m
zadev
Partizanske oblasti.
, Zdravij
st,
a «beneško četo« nekn-‘il5a iziavha. da je 'tov Povabljen na neko nJe v Ovšju. Pri njem
1 ,	J — * ^ * - ** J V...
sta ^®lasi*a dva partizana, ^v9nip \.povabila na to zbo-hla. j ’ "krati pa sta mu debila ti,«-6®*3 na zborovanje % t,;-;. "Podesta« in občin-b* steni i-Y dvorani Je videl Mopiji 156 Stalina, Tita in r Ma-’ govoril pa je Zdrav-i tovaln drugi Na tem 'za n-lu, s0 govorili O bor-1 b°rbi Vo^°ditev teh krajev. & dišal pJot* nacifašizmu, ni iueitv:', ? k* govorili o pri-teh krajev k Jugosia-
>11,
"'"'im......
■iiiiiimiiiiiilniiHiiiiiti
»IMS
Kq j
c,ieffa ^kojan potoval iz %g0 a^-eriškega mesta v
Mferriih Se na številnih 'Vinnl razgovarjal s tam-\ p0kll Poslovnimi Ijud-je čtfeio in privatniki, se a0 čo V?a ?e napočil čas, Me 'adna vojna ven-,°4a hui^ela pojenjavati. lastil „ °)an ni niti še za-jirtil jer\ških tal, ko je ;ePa«’«,	ameriški državni
'e ti0.Ma n°če konca hlad-Stvie\Hkrati pa je k h*1 7)n hladne vojne 2 izjavo, da t1?®« n ,}iudstvo ne odo-Sei Putike svojih vodi-,?4 nano je, da so v iStlii,,. taIce trditve zelo W Tl kakor so občut-farPfi0skvi, ko kaj ta-.?*o el° v Washingtonu.
. kkih m°rale take izjave S? bo Možnostih - pa (e resni"~ vscbina ŠR ta'
v*e» — izostati, če 'krije nolja za po-Jtieri '
S 4olL,n<S0 v ZDA ostali (j ^dek1 in so dali svoj
k ^ '
■J TOPksif;5a napetost, ne Via e«! Res ie sicer, in dru9l strani
*n točeti dn so PriPrav' tj. te^ razgovore, toda st>oi ponavljajo tudi
\i(rnčiitali*6e> zlasti gle-X*!'- Berlina in raz-
\\Mpl,,ladna v°ina se
«h**. kor,l Hruščev je k ^ tl e'u KP SZ med k?, SZ ?*ori’ Zahod, da LNni* zabeli serijsko
It Sh * Medcelinskih ba-
to	Elsenhoiver
k Zr> a dov°ril. da so MptpIi blede tega do-hSi^Man. sovjetski
jj-T Vojaško tako š^?°ča r P°jna postala tiradi na Zahodu
0 tiščal Je njihov blok
da sl SZ ne
Sl *>navi\ vojne- oboji
V PoJlvliaj° priprav-%S E?i?nj’ t°da se S ’eio J medsebojno k1' iJtogni*1} nasprotnik NMa “n,a s stališča % Sebi 1 njegov namen a, mQ9a» p hladni
'i^i ne ‘pni padai° na
1 iii’ hi0rp sPevajo k po-
SS nnn° reči. da ni-S u ti« moskovskem M ‘J^sebn^ PrisPevajo k
S, $*<la Jre’ ko se tam
lli?1* 2 *e o1P at) tista dr-S eSauMPno s števil-državami to-k irieyn*? mednaroden mirno so-
$ »sem
. Pa daje ne-K* . nat^tvo. da se
li ,Pra?jM°ene je
ki rdb t„,Je ra2* V' ft ko£krat' ko se
"e \lnl tudfC' Vpatl bi n Mu J *edan;a no-btadne voj-e njen bližnji
viji. Kar zadeva ukinitev italijanskih šol ne more reči, da je to pripisati ((beneški četi», glede občin pa je dejal, da je šlo za to, da se odnesejo seznami ljudi, ki so bili sposobni nositi orožje. Odločno izjavlja, da ni nikoli nič slišal o kakšni propagandi za Jugoslavijo in da je šele po vojni bral v krajevnih časopisih, da je bil namen partizanske borbe v Beneški Sloveniji priključitev k Jugoslaviji. Dejal je tudi, da je pridigal v obeh jezikih, da ga partizani niso nadlegovali, da niti ne ve, da bi nadlegovali druge župnike v pokrajini. (Tudi na vprašanje javnega tožilca, češ da se mu zdi čudno, da ni nič slišal o propagandi za Jugoslavijo, je župnik Cracina najodločneje zanikal, da bi kdaj koli kaj slišal o tem. Pri tem je še dodal, da se čudi, kako so mogle druge priče govoriti o taki propagandi).
Na vprašanje javnega tožilca, če je kdaj v svoji službi naletel na «ozopovce», je Cracina izjavil, da je o «ozopov-cih» slišal med okupacijo samo enkrat', videl pa jih ni ne živih ne mrtvih! V nasprotju z izjavami dr. Trainittija, je dejal, da ne ve nič o borbah, in da je videl' le posledice teh borb ker je nudil zdravniško pomoč ranjencem, je župnik Cracina dejal, da so bile borbe zelo pogoste, skoro stalne in da so Nemci pogosto vdirali v benečanske vasi. Glede Trainittija samega pa je omenil, da so ga Nemci obsodili na smrt' in da se ima le njegovemu posredovanju zahvaliti, če je danes še živ.
Na vprašanje odv. Tončiča če mu je znano, da so leta 1933 ali 1934 poklicali slovenske duhovnike v Videm ter so jim na Mussolinijevo zahtevo prepovedali pridigati v slovenskem jeziku, je Cracina dejal, da prepoved uporabljanja slovenskega jezika ni veljala samo za pridige, ampak tudi za pouk katekizma in da je bil strogo prepovedan tudi slovenski katekizem, en izvod katerega je pokazal sodišču.
Na vprašanje odv. Kukanje kaj misli z izrazom «beneška četa«, je župnik Cracina dejal, da je o tej četi slišal šele pozno leta 1944 in v začetku leta 1945. V začetku so jih imenovali upornike — «ri-belli« — pozneje pa so benečanskim borcem rekli partizani, italijanskim partizanom pa garibaldinci
Na vprašanje javnega tožilca. če mu je znano, da so ((beneška četa« in Zdravljic preprečevali oskrbo prebivalstva in zdravniško pomoč v Sevci, Kostlah in Grmeku je odgovoril, da o tem ne ve nič. Ve le, da so bili bloki, na katerih so ljudem pregledovali kaj nosijo s seboj.
Na vprašanje obrambe, če ve kakšna komanda je bila v Platcu, je dejal, da ni bila samo ena komanda, ampak dve. V Platcu je bila komanda slovenskih partizanov, v Zgornjem Tribilju pa so bili garibaldinci. Bilo pa je tudi mnogo drugih čet, kot n. pr. idrijska četa, kobariška četa, rezijanski bataljon, kot odredi iste vojske, ■ istega gibanja.
Na vprašanje javnega -tožilca, če je poznal imena komandantov, je Cracina izjavil, da je vedel za imena nekaterih komandantov, kakor na primer Toma, Volodjo, Zdravljiča, da pa ne more reči, katerim enotam so poveljevali.
Ob pričevanju župnika Cra-cine, ki bi — po mnenju javnega tožilca moral podpreti obtožnico — je v sodni dvorani zavel val čistega zraka in za trenutek smo dihali o-zračje resnične partizanske borbe v Beneški Sloveniji, tudi mimo težkoč in precejšnje nezainteresiranosti dobršnega dela tamkajšnjega prebivalstva, ki ga je dolgoletno zatiranje, predvsem pa fašistični teror, ki se ni ustavil niti pred ’ vrati cerkve, skoro povsem potisnil v tla in ga prepričal, da obstaja zanj edinole perspektiva popolnega potujčenja in s tem narodnostne smrti. Spričo tega je povsem naravno, dn ■ na tem procesu srečujemo toliko prič, ki so nesporno slovenskega porekla, s svojim pričanjem pa predstavljajo dokaj žalosten pojav narodnega odpadništva, ki človeka še bolj zadene, če ga primerja z možato dostojanstvenostjo in resnicočutnostjo župnika Cracine, ki je po rodu sicer Italijan, noče pa postati orodje nacionalistične gonje proti beneškim antifašističnim borcem.
Zu njim so pričali ljudje, ki so v razdobju nemške oku-cije vršili funkcije fašističnih županov, občinsikih tajnikov, davčnega iztirjevalca, občinskega sluge v teli krajih, dve priči pa, ki bi ju morali zaslišati danes, t. j. Tomuse-tig Antonio in Bodigoi Luigi, sta medtem umrla.
Qualizza Paolo je bil v ((sedmi brigadi« »Osoppo-Friuli« v Čedadu; Zdravljiča ne po-
zna in ne more reči, da je on izvršil inkriminirana de janja ali pa jih je ukazal izvršiti, ker je to izvedel po pripovedovanju ljudi, kljub temu pa je globoko prepričan, da se je Zdravljič boril za odcepitev Beneške Slove nije.
Marseu Renzo, fašistični Občinski tajnik v Grmeku, je tudi bil «ozopovec», da se je baje hotel boriti prot; okupatorju skupno s slovenskimi partizani, pa se to ni dalo, ker jim baje niso dovolili no-sjti italijansike trobojnice. «Ne morem reči, kdo je Beneško Slovenijo obljubil Jugoslaviji, a tako se je govorilo med prebivalstvom.«
Quos Giovanni, fašistični župan občine Srednje je v glavnem govoril o okoliščinah, v katerih je bil ubit Qualizza, ki da ga je likvidiral Lotar , iz garibaldinskega bataljona Banara.
Adami Ruggero, davčni izterjevalec iz Št. Lenarta je povedal, da je bil Podrecca, njegov prijatelj iz otroških let, intendant. Zdravljiča je videl in je tudi videl, da je imel na rokavu čin, da pa ne ve, kaj je pomenil. Povedal je, da je bilo na tem o-zemlju sedem ali osem mobilizacij. Glede uničenja občine pa ne more povedati nič točnega.
Cicigoi Giuseppe, po osvoboditvi župan občine Dreka je govoril o tem, kako so leta 1944 blokirali občino Dre-ko, da bj prisilili prebivalstvo, da bi se borilo za Jugoslavijo. O opustošenju občine ne ve nič. Ko so mu re-kvirirali ikravo, so mu izdali potrdilo v «njemu neznanem narečju.«
Sidar Luciano, občinski tajnik v Dreki je sestavil poročilo, ki ga je podpisal tudi Cicigoi. Pravi, da so občine opustošili po Zdravljičevem nalogu. Za Ožnjaka pravi, da mu je dejal, da «bo postavil ob zid« vsakega, ki bi šel z garibaldinci in da Jugoslavija mora zmagati. Pravi tudi, da ga je partizansko vojaško sodišče obsodilo na smrt, ker se ni odzval mobilizaciji. Glede izročitve občinskih dokumentov je dejal, da so mu partizani rekli, da je to ukazal Zdravljič.
Crucil Alfonso je bi zaslišan le v zvezi z umorom Qualizze, o opustošenju občine pa ne ve nič.
Terlicher Lorenzo, občinski tajnik občine Sovodnje pa smatra, da so vse vodili komandanti «beneške čete«, bil je na mitingu, na katerem je Ožnjak Jožko med govorom vzel prgišče zemlje in dejal, da je to slovenska zemlja. Ker je v svojem pričevanju pred preiskovalnim sodnikom rabil izraz komisije, ga je odv. Kukanja vprašal, kaj pomeni ta izraz. Priča je pojasnila, da to pomeni civilno organizacijo, ki naj bi bi'a bolj demokratična in naj bi zamenjala obstoječe oblasti — občine itd.
Pauletig Isidoro, fašistični občinski tajnik v Št. Lenartu, pa tudi v Srednjem, se je obrnil na Zdravljiča, da bi mu povedal, kako se mora ravnati, ker so bili izpostavljeni pritisku Nemcev, po drugi plati pa so bili odgovorni prefektu. Zdravljič mu je odgovoril pismeno, da to ne spada v njegovo pristojnost in naj se obrne na poveljstvo področja. Ko se je v Srednjem obrnil na komandanta Volodjo, ki je «im?l kakih 2000 Srbov, med katerimi tudi nekaj v italijanskih uniformah, ali Italijanov bivših vojakov«, italijanske vojske, so ga ti priprli, pozneje pa se mu je Volodja opravičil in so ga lžpustili.
Ko ga je odv. Kukanja vprašal, kaj misli z zrazom področje, kje je bilo, je Pauletig dejal, da je bilo v Spodnjem Tribilju, kjer se je na Zdravljičev nasvet javil,, kakih pet do £est izobraženih ljudi, med katerimi neki učitelj iz Gorice, ki mu je dejal, da bodo sklicali vse župane in občinske tajnike in se bodo pogovorili o zadevi. K.o je pozneje vprašal, če lahko preselijo občino v Čedad, da mu je na področju neki Holy dejal, naj napravijo kar hočejo.
Podrecca Giuseppe izjavlja, da so na mitingih govorili o priključitvi v benečanakem narečju, hkrati pa pravi, da tega narečja ne razume.
Crainich Luigi se je pojavil v precej vinjenem stanju. Potrdil je prejšnje pričevanje, ki zudeva v glavnem okoliščino, da je Zdravljič Elsa stopila v občinsko zgradbo v Klo-diču in se iz nje vrnila praznih rok, ko so partizani odpeljali občinske registre in drugi material. Elso da je »poznal na temelju slike, ki je bila napravljena pet let pozneje, ob dogodku pa ic bila v osemnajstem letu, medtem ko priča pravi, da je bila srednjih let, namreč od 25 do 3».
Hergnuch Giovanni, občinski sluga v. Srednjem, ie pričal v zvezi z občinskim pisalnim strojem, ki sta ga dva parti-
v katerem je bil podpisan Marijan in izjavila, da ju je poslal Zdravljič. Dejal je tudi, da so mu učiteljice povedale, da so partizani prepovedali poučevati v šolah v italijanščini.
Klodig Giuseppe pravi, da je videl iz hleva, kako so partizani opustošili občino.
Macorig Marra, učiteljica v Dreki je dejala, da so ji prepovedali poučevati in ji svetovali, naj bi se naučila slovenščino, ker bi tako imela boljšo plačo, kot pa tistih borih 900 lir, ki so ji za njeno delo dajali fašisti. Povedala je, da so ji partizani zaplenili kravo in ji niso dali nobenega potrdila.
Zorzutti Luigi, kmet, je pričal le o rekviziciji dveh krav in enega vola. od katerih so mu eno kravo in vola rekvi-rirali slovenski partizani, eno kravo pa garibaldinci, ne da bi mu jih plačali ali dal: po-
trdilo o prisilnem odkupu.
Zadnji je bil zaslišan župnik iz Dreke Laurentig Mario. Od partizanskih poveljnikov je poznal majorja Derento; ve povedati, da so se slovenski partizani pritoževali, da se i-talijansko prebivalstvo noče boriti proti okupatorju; o propagandi za priključitev k Jugoslaviji pa ne ve nič. O »beneški četi« se je začeio govoriti po osvoboditvi Za časa nemške okupacije se je govorilo le o partizanih. Zdravljiča je poznal kljub temu, da družina ni iz njegove fare; da je bil miren po značaju in da so v družini živeli v najlepši slogi. Ve, da je Zdrav-liič obiskoval salezijansko šolo,_ ni slišal nobenega Zdrav-ljičevega govora in zato ne more nič povedati o tem. S tem je bila popoldanska razprava zaključena in preložena na prihodnji torek.
DUŠAN HREŠČAK
Reševanje težavne vladne krize
Po razkolu v PSDI razkol tudi v PRI? Nenni: Vprašanje volitev ne obstaja
Republikanci ne zavračajo možnosti podpiranja nove vlade KD-PSDI - Andreotti vali krivdo za krizo na PSDI
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Samo dve važni novici je potrebno zabeležiti danes v razvoju reševanja sedanje težavne vladne krize; 1. uradno stališče vodstva republikancev do morebitne bodoče obnovljene dvostranske koalicijske demokristjansko - social-
demokratske vlade in 2. Nennijevo uradno izjavo o predčasnih volitvah.
Republikanci so z večino glasov sklenili, da njihovo stališče ostane še vedno tako imenovano «odgovomo zadržanje«, ki bo odvisno od programa morebitne obnovljene vlade KD - PSDI. Proti takemu stališču se je uprl La Malfa, ki je obdolžil tajnika PRI Realeja, da je »posibilist«, nakar mu je ta odgovoril, da je «peta kolona Nennija v republikanski stranki«. Na splošno se trdi, da je Reale zavzel pravilno stališče zaradi tega, ker je bil pod vplivom Saragatove — ticer zelo pičle — večine na včerajšnjem zasedanju CK PSDI,
kakor tudi zaradi tega, da bi onemogočil premik krščanske demokracije na desno. Seveda bi bila obnovljena dvostranska koalicija vedno v hudi nevarnosti, ker je zelo verjetno, da bi se ponovno pojavljali demokvistjanski prosti strelci, poleg tega pa bi verjetno zmanjkalo pet socialdemokratskih poslanskih glasov od sedanjih 22, t. j. tistih poslancev, ki so včeraj v CK glasovali proti Saragatovi resoluciji.
JJenni, ki je bil danes na posvetovanju pri Gronchiju. pa je dal nadvse važno izjavo glede stališča PSf do morebitnih predčasnih volitev, ker je doslej kazalo, da se je neapeljski kongres precej jasno izrekel za predčasne volitve. Ko ga je neki novinar po
•"•»»••llllllllllllllllllllllllllliniilllllllHIIIIIIUUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHnillllllllllHMIIIHIIIIIUIHIIIIIIIMHnilHIMItlimillllimnillllllIMMIIIIIllinilUUlInlllllimMllimilllHHIMIIIHIIIIIIIHMH
Drago Kunc o izjavah Hruščeva glede Jugoslavije
Socializem se ne more skriiti in enaiiti z vojaškim blokom
Nelogično je govoriti o sodelovanju s FLRJ, hkrati pa napadati njeno politiko
Odgovor „Borbelf na napade v „Pravdi,f
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Na današnji tiskovni konferenci je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc izjavil, da državno tajništvo z zanimanjem spremlja delo kongresa KP SZ in da bo delo kongresa 'Ocenilo, ko se bo ta končal. Kunc je dodal, da se referat Hruščeva proučuje. Kar pa se tiče napadov na Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da je nanje odgovorila «Borba>. V »zunanjepolitičnem delu govora Hruščeva, je pripomnil Kunc, smo opazili njegov predlog o neatomskem področju na področju Daljnega vzhoda in Pacifika. Ker se zavzemamo za splošno razorožitev v svetu, menimo, da bi ustanovitev tega področja bila pomemben pozitiven korak v smeri splošne razorožitve«.
»Izjava Hruščeva, da bo Sovjetska zveza stremela po sodelovanju z Jugoslavijo v Vseh vprašanjih borbe za mir in prot; imperializmu, v katerih so naše pozicije enake, imamo seveda za pozitivne,« je poudaril Kunc. «Toda zdi se nam, da je nelogično govoriti o možnosti sodelovanja na tako širokem in pomembnem področju in hkrati stalno napadati zunanjo in notranjo politiko države, s katero se želi sodelovati.«
O izjavi Hruščeva, da jugoslovanski komunisti govorijo o dveh vojaških blokih in o trditvi, da socialistični tabor ni vojaški blok, temveč skupnost enakopravnih narodov, je Kunc izjavil: «Točno' je, da mi govorimo, da obstajata dva bloka, in o negativnem učinku blokovske politike.
Toda mi trdimo tudi to, da se socializem ne more enačiti s taborom. Tisti pa, ki to zahtevajo, reducirajo praktično in teoretično tabor na vojaški blok.«
Kunc je dalje izjavil, da nedavni podpis trgovinskih sporazumov med Jugoslavijo in SZ za leto 1959 predvideva manjšo trgovinsko izmenjavo kakor trgovinski sporazum, ki je Veljal za lansko leto, toda večjo kakor je bila dejanska izmenjava v lanskem letu. Dogovorjena izmenjava je manjša, ker ni bilo mogoče odstraniti težav s sovjetske strani. Prav tako Jugoslavija ni kriva, ker SZ ni iz,polnila dogovorjene izmenjave v lanskem letu.
V zvezi s pisanjem kitajskega časopisa »Priročnik za tekoče dogodke«, da je «tako imenovana politika aktivne koeksistence Titove klike stvarno antikomunistična«. da »sabotira mir in narodnoosvobodilna gibanja azijskih in afriških narodov, katere hoče spraviti na imperialistično in ameriško pot«, je Kunc izjavil: «Zdi se, da je LR Kitajski, ki je sodelovala na bandunški konferenci, na poti politika koeksistence in stvarni duh sklepov te konference. Pisanje tega lista se res ne more drugače razumeti, kajti ni nam znano, da bi kdo drug v Aziji na tak način tolmačil politiko koeksistence ter načela Bandunga kakor omenjeni list. Zato ne moremo te nupade nikakor imeti samo kot napade na politiko Jugoslavije, temveč tudi na načela Bandunga.«
21. kongres komunistične
partije SZ se izkorišča za no-zana dvignila s pooblastilom, ve napade na Jugoslavijo. 2e
pred kongresom sta glasilo CK KP SZ »Pravda« in glasilo partije »Komunist« objavila vrsto novih napadov. V tem pogledu je posebno značilen članek »Pravde« pod naslovom «Kaj govore dejstva«, ki bi hotel «dokazati», da jugoslovansko gospodarstvo od 1948. leta dalje ne le zastaja, temveč na nekaterih področjih celo nazaduje. Na vse te najnovejše napade odgovarja današnja »Borba« v dolgem članiku pod naslovom kKaj dejansko govorijo dejstva«.
«Borba» ugotavlja, da ima najnovejši poizkus blatenja Jugoslavije globoke razloge. Znano je n. pr., kako veliko simpatijo uživa v svetu in tudi med socialističnimi državami jugoslovanski sistem družbenega samoupravljanja in stalna krepitev socialistične demokracije. Vse primerjave o položaju delovnih ljudi v drugih socialističnih državah, ki so jih podali tisoči tujih obiskovalcev Jugoslavije, dajejo prednost položaju delovnih ljudi v Jugoslaviji. Znano je tudi, da se v vseh socialističnih državah nujno javlja potreba večje decentralizacije in dajanje več pravic državljanom. Dalje se javlja potreba reševanja tistih vprašanj, ki jih ZKJ že več let uspešno rešuje. Dejstvo je dalje n. pr., da je gospodarski načrt, o katerem razpravlja danes 21. kongres KP SZ, bilo mogoče postaviti v sedanjem obsegu predvsem zato, ker je Sovjetska zveza leta 1953 opustila stare dogmatične metode o u-pravljanju gospodarstva in začela prve korake za decentralizacijo gospodarstva in večje zainteresiranosti proizvajalcev. Zakaj torej napadajo Jugoslavijo, če so v praksi začeli reševati nekatera vprašanja na podoben način kakor v Jugoslaviji. Hočejo namreč čim bolj očrniti Jugoslavijo, da bi bilo čim bolj prepričevalno, da to, kar se dogaja v posameznih socialističnih državah, nima danes nobene zveze z Jugosta-
|vijo. Ker pa je to nemogoče dokazati z dejstvi, je potrebno uporabljati falzifikate.
Hruščev je v svojem referatu ponovil že tolikokrat ponovljene «dokaze» o ((jugoslovanskem revizionizmu«, o «a-meriški pomoči« in o ((balkanskem paktu«, čeprav je znano, da je to bilo tudi leta 195o, ko je prišel Hruščev v Beograd, in da vse to ni oviralo uspešnega sodelovanja na partijskem in državnem področju.
V zvezi z dokazovanjem »Pravde«, da je Bolgarija po vojni povečala svojo industrijsko proizvodnjo za devetkrat, Poljska za 5.5-krat, Jugoslavija pa za komaj 3,4-krat, ugotavlja »Borba«, da bi bilo glede na slabe izkušnje v preteklosti najprej potrebno ugotoviti točnost podatkov. Znano je namreč, da je Hruščev na decembrskem plenumu CK KP S7, priznal, da so bili vsi statistični podatki o uspehih sovjetskega kmetijstva do leta 1953 izmišljeni in da ie sovjetsko kmetijstvo kljub o-gromni mehanizaciji in številnim strokovnjakom in investicijam doseglo proizvodnjo, ki je bila enaka proizvodnji, ki so jo ruski kmetje dosegli leta 1913 z lesenimi plugi. Po oktobrskih dogodkih na Poljskem se je prav tako pokazalo, da so bili mnogi podatki o gospodarskem razvoju na
(Nadaljevanje rvn 4. strani)
■— s«-----
Novo obrekovanje proti Jugoslaviji na kongresu KP SZ
Med današnjo razpravo o poročilu Hruščeva je član CK KP Muhtidinov govoril o odnosih med SZ in arabskimi državami. Govornik je izjavil, da »v številnih državah Vzhoda delajo oblasti poizkuse, da onemogočijo delovanje demokratičnih sil«, ter je dodal:	«Ti pqizkusi se delajo
pod zastavo borbe proti zatrjevani komunistični grožnji, toda to koristi samo imperialistom. Dejansko so komunisti v vzhodnih državah, kakor sicer na vsem svetu, naj
ginjo narodov. Sovjetska zveza ie vedno bila in ostane zvesta prijateljica Vzhoda.« Da ostane zvest sedanji politiki gonje proti Jugoslaviji, je tudi Muhtidinov izjavil, da »jugoslovanski revizionisti skušajo vnesti v države Vzhoda nezaupanje do sovjetske politike«.
SZ zmanjšala število vojaštva
MOSKVA, 30. — Agencija Tass javlja, da so s 1. januarjem letos zmanjšali število sovjetskih oboroženiH sil za drugih 300.000 mož «v skladu z načrti«. Agencija dodaja, da to znižanje sledi prejšnjemu znižanju za milijon in 840 tisoč mož v letih 1955 in 1956.
Agencija javlja dalje, da so umaknili iz Vzhodne Nemčije
41.000 mož in jih demobilizirali: prav tako so demobilizirali
17.000 mož, ki so bili na Madžarskem. Tass javlja dalje, da so demobilizirani vojaki in mornarji dobili delo na področjih, kjer živijo.
izhodu iz Kvirinala vprašal, kaj misli o tem, je Nenni odgovoril:
»To vsekakor ni indiskretno vprašanje, kajti jaz o tem s poglavarjem države nisem govoril iz dveh očitnih razlogov. Predvsem zato, •ker to vprašanje ne obstaja kot aktualno vprašanje: drugič pa zaradi tega, ker bi s tem posegel v pristojnost poglavarja države. Z začudenjem pa sem opazil, da sta Fanfani in Saragat storila precejšen skok čez mojo glavo, ko sta postavila vprašanje na tak način, da ga lahko označim za absurdnega:	ali
ona dva v vlado ali pa volitve! V Neaplju, kot se spominjate, sem to vprašanje postavil na povsem drugačen način. Vprašanje novih volitev bi se namreč postavilo, če bi se kljub vsem izkušnjam v sedanjem parlamentu pokazalo nemogoče zajamčiti stalno ali vsaj relativno stalno vlado. Toda v tem primeru mislim, da niti Fanfani-ju in morda niti Saragatu ta zadeva ne bi mogla biti všeč, ker bi se po mojem mnenju volitve vršile v pogojih, v katerih bi krščanska demokracija dokazala svojo sedanjo nesposobnost, da zagotovi politično vodstvo državj na ravni njenih potreb. Vsekakor pa ponavljam, da gre za vprašanje, o katerem se nisem pogovarjal, ker to vprašanje med drugim danes ne obstaja in ker je to vprašanje — v obsegu, o katerem bi se prej ali slej pojavilo — ki zadeva javno mnenje sploh, kar pa se tiče sklepa o tem, pa ne zadeva ne parlamenta ne strank, temveč predsednika republike.«
Na drugo vprašanje kakšno stališče bi zavzela socialistična stranka v primeru, da bi bodoča vlada v svoj program vključila tudi zahteve PSI, je Nennj dejal, da bi PSI z'zadovoljstvom prispevala k rešitvi teh vprašanj, ko bi se o njih posamič razpravljalo v parlamentu.
Pred tem pa je Nenni izjavil. da ne more govoriti niti o imenih niti o formulah, ker ni v »vladni igri, temveč samo v parlamentarni politični igri«. Poudaril je pri tem že znane točke iz včerajšnje resolucije PSI:	zaposlenost	de-
lavcev in nameščencev, zaposlenost kmetov in kmečkih delavcev, draginjo, železničarji, nameščenci PTT, državni nameščenci sploh, demokratična jamstva.
«Sicer pa je naše stališče znano; smo v opoziciji, ostali bomo v opoziciji in iz opozicije mislimo, da bomo lahko pripravili politične pogoje za demokratično alternativo, katere meje in obseg smo določili na nedavnem neapeljskem kongresu«, je rekel Nenni.
V krščanski demokraciji pa traja zmeda dalje. Danes se je oglasil mladi Andreotti, voditelj desničarske struje «Pri-mavera«. Za neki ilustrirani tednik je ne preveč prikrito
kratska stranka napihuje kot žaba, ki zahteva, da se tudi vol spremeni v žabo, tako da lahko rani vola, ki bi bila seveda krščanska demokracija. Andreotti poudarja, da nosijo glavno krivdo za vladno krizo socialdemokrati, čeprav ne podcenjuje »socialdemokratskih in demokristjanskih prostih strelcev«. Od socialdemokratov zahteva razčiščenje, brez katerega ne bo moč rešiti krize. Iz tega članka sledi, da Andreotti predlaga sporazum s Saragatom, ko se bo ta otresel levice v stranki.
S tem se Andreotti približuje Fanfani ju kar bi pomenilo, da gre morda vendarle za začetek nekakšnih pogajanj med Fanfanijem . in prostimi strelci. In res sta se danes sestala Biccioni m Gui, ki se je pogovarjal tudi z drugimi pristaši Scelbe in Pelle. Po drugi strani pa se je Fanfaniju še bolj približalo vodstvo de-mokristjanskega sindikata CISL, ki je v neki izjavi poudarilo, da ni res, da bi kdaj koli mislilo na možnost rešitve vladne krize s centri-stično štiristransko vlado.
Ostali voditelji parlamentarnih skupin, ki jih je Gronchi sprejel, so; liberalec De Caro, monarhista Lauro m CJovelli, socialistični senator Alberti in Saragat, ki je ponovil vsebino svoje včerajšnje resolucije. Za Covellija pravijo, da bi za predsednika bodoče vlade najrajši Tambronija, Lauro pa Fanfanija.
Socialdemokratski levičarski poslanci so se sestali v Ulici Quattro fontane, da bi se pogovorili o organizaciji zborovanja svoje struje, ki bo 8. februarja.
Posvetovanja za rešitev sedanje krize bodo najbrž danes zaključena. Gronchi bo sprejel še bivša poglavarja države Ne Nicolo in Einaudija. Ni izključeno, da bo kaki ugledni politični osebnosti dal najprej mandat, da prouči bolj konkretno možnost sestave bodoče vlade, pri čemer se omenja ime predsednika senata Merzagore.
Končno naj še omenimo, da novinarji in fotoreporterji po vse dneve lovijo na Kvirina-lu politike ki prihajajo in odhajajo zaradi posvetovanja pri Gronchiju, potrpežljivo čakajo in si z raznimi duhovitostmi kratijo čas. Tako so sobo ki jim jo je predsedstvo republike dalo na razpolago in kjer je tudi miza z raznimi živežnimi potrebščinami, imenovali »franca ti-ratrice«. Na stenah visi namreč portret Marghetite Savojske, s starinsko puško v roki, ob njenih nogah pa je lovski pes, pripravljen da skoči na plen.
A. P.
HELENA, 30. — Na reki Mississippi je v državi Ar-kansas na nekem splavu eksplodiral stroj, pri čemer je bilo ubitih sedem oseb, ranjenih pa tri.
izjavil, da se mala socialde-no'
De Gaulle je Alžircem ponovil znani poziv, naj položijo orožje
Ne preveč prepričevalen poziv Francozom, naj pomagajo pri sedanji gospodarski politiki - Recesija se čuti vedno močneje
PARIZ, 30. — Predsednik De Gaulle je nocoj govoril po radiu in televiziji. Pozval je Francoze, naj sprejmejo strogo varčevanje, ki edino lahko pomaga Franciji iz nevarnosti gospodarskega propada. Alžir-ce pa je pozval, naj položijo orožje ter naj sprejmejo »častne« pogoje, ki jim jih je sporočil, in je obljubil splošne volitve.
V zvezi z Alžirijo je med drugim izjavil; «Ker je Alžirija v svojem bistvu izbrala
....... ‘	   —----------I	 “	V	O	V	V
bolj zanesljivi borci za bla-lmir, in ker se Francija ne mi. ••iitiiHiiiiiiiuumaMtiiNiMiiiiitutitaMiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutHiiiiiiiiHiiiiiiiviiiiiiitiiiiiiiitiintMHntimHtiiuuMnuMfu
iiiiaiaaaaitiiHiiniaaaaiiiaaa
Danska ladja s 95 osebami je zadela v ledeno goro
Nekatere ladje, ki so se ji po polnoči približale, ji niso mogle pomagati zaradi skoraj popolne teme, nad 7 m visokih valov in viharnega snežnega meteža
NEW YORK, 30. — Obrežna straža New Yorka je prejela radijsko sporočilo, s katerim je danska ladja «Hans Hed-toft« javila, da Se je zaletela v ledeno goro. To se je zgodilo kakih 30 milj južno od Groenlandije. Vodu je vdrla v strojne prostore, vendar je pozneje družba, ki je lastnica ladje, sporočila, da je «Hans Hedtofl« moderna ladja, ki je grajena tako, da bi se zaradi omenjene poškodbe še ne sme.
la potopiti. Na ladji je bilo 40 mož posadke ter 55 potnikov, med njimi 14 žensk in otrok od enega do enajstih let. Vsekakor pa se je sporočilo, ki ga je prejela ameriška obalna straža ob 21,36 (po srednjeevropskem času), glasilo zelo dramatično:	((Počasi tonento.
Prosimo takojšnjo pomoč.«
Neka nemška ribiška ladja «Yustus Haslinger« je prispela do ponesrečene ladje kmalu po polnoči. Vendar pa ji ni
mogla pomagati in nikogar rešiti. Na razburkanem morju, kjer so valovi 7 m visoki, divja vihar s snegom.
^ «« :
LONDON, 30. — »Shakespeare Memorial Theatre« javlja, da je znani ameriški pevec Paul Robeson bolan in ne bo mogel aprila sodelovati na britanskem festivalu dramske u-metnosti v Statfordu on Avon. Hobeson je sedaj na obisku v Moskvi.
sli odpovedati nalogi, da Alžiriji zagotovi ta mir, vojna lahko vodi samo do nepotrebne revščine. Treba jo je končati. Cemu ne bi to storili takoj v častnih pogojih, kakor sem predlagal? Resnica je, je nadaljeval general, da se usoda Alžirije v tem trenutku kuje ne z besedami pač pa na kraju samem med prebivalstvom. Usoda Alžirije je predvsem v Alžircih samih. Zato bo dobro, da se tem, zato da se lahko izrazijo, odpre pot pravega splošnega glasovanja, ki more biti edina veljavna pot, ki se bo razširila in ki pomeni svobodo in varnost. Ta občudovanja vredna dežela, ki pa ječi v revščini in jo tlači strah, se mora politično, gospodarsko, socialno in kulturno spremeniti, da bo dala obliko svoji osebnosti in si zagotovila sredstva za življenje. To veliko delo napredka in pomirjenja naj se torej izvrši s Francijo; ne bi se moglo izvršiti drugače.«
De Gaulle je tudi izjavil, da bi morebitno nadaljevanje vojne bolj ali manj oviralo gospodarski razvoj v Franciji, ne bi ga pa moglo preprečiti.
Kakor se vidi, je De Gaulle ponovil poziv Alžircem, naj položijo orožje, ter je kakor običajno govoril nejasno, vendar pa je dokaj jasno povedal, da mora Alžirija ostati s Francijo.
Po Molletovi vladi so vse naslednje vlade pozivale Francoze na gospodarske žrtve in to se bo prav gotovo ponavljalo, dokler ne bo Francija spremenila svoje politike do Alžirije,
De Gaulle je med drugim izjavil, da je treba cene, proizvodnjo, trgovino, valuto m socialne odnose, z eno besedo »življenjske pogoje Francozov«, ustaliti pred koncem lega leta. Toda ton njegovih besed ni bil prav prepričevalen. Izjavil je tudi, da .,e »prvi znaki ponovnega dviga že kažejo«. Dodal je, da se zaveda posledic varčevalne politike ter je nadaljeval; »Jamčim vam, da se to pot ne borimo zaman Danes vam lahko rečem, da je zadeva na pravi poti. Gremo naprej in to pomeni, da bomo preživljali še težavne trenutke. Toda smoter, ki ga hočemo doseči. je vreden teh naporov*.
Medtem pa javljajo, da so delavci zasedli neko tovarno v Lille, kjer so odpustili 550 delavcev. Delavci so v tovajv m pridržali tudi ravnatelja. V kraju Cail, kjer so napovedovali 35o odpustov, so delavci začeli stavko in s0 šli v povorki po mestnih ulicah, btavko nadaljujejo tudi bel-Kijski delavci, ki prihajajo vsak dan na delo v Francijo.
Opazovalci menijo, da so to le malenkostni protestni pojavi, ki se bodo prav gotovo stopnjevali, ker se začenja v Franciji čutiti recesija močneje, kakor so predvidevali zlasti v tekstilni in mehanični industriji. Sprašujejo se tudi, ali je sploh mogoče stabilizirati valuto brez prenehanja alžirske vojne. Zato so vsi z zanimanjem pričakovali, kaj bo De Gaulle rekel glede Alžirije. Toda, kakor se vidi, so bili tudi glede tega spet razočarani,
PRIMORSKI DNEVNIK
31. januarja
Vreme vteraj: Najvišja temperatura 8, najnižja 2,8, zračni tlak 1015,7, narašča, veter severoza-hodnSk 1 km na uro, vlaga 64 odst,, morje mimo, temperatura morja 8,6 stopinje.
Danes, SOBOTA, 31. januarja
Vanja
Sonce vzide ob 7.29 in zatone od 17.08. Dolžina dneva 9.39. Lin>a vzide ob 0.01 in zatone ob 10.51. Jutri, NEDELJA, 1. februarja
Ignac
Medstrankarski odbor za slov, šola pri prof. Udini
Neprimerna spričevala ne bodo uporabljali!
Pričakuje se, da bodo v kratkem natisnili nova spričevala, upoštevajoč predloge šolnikov in slovenske javnosti
Sklepi tajništev sindikatov kovinarjev
KRITIKI IH POROČILA
Enotna akeija kovinarjev za pravično izplačevanje
SOBOTA, 31. januarja 1 HADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11-30 obvezno, drobiž od vsepovsc Življenja in usode: «Eugene svetovni bankir»; 12.10 Za gar nekaj; 12.45 V svetu Ki 12.55 Igra Monia Liter s orkestrom; 13.30 Lahke m® 14.45 Odmevi iz Španije; Orkesiter Dimo Olivieri; Ritmi in popevke; 16.00 tedna: «Erskine Caldweil; rice»; 16,20 Folklorni aJtf
DANES 31. t. m. oh 18.30 uri v AVDITORIJU v Trstu p r em i e r a
Če med sindikalnimi predstavniki in ravna teljstvom CRDA ne bo prišlo do sporazuma, bodo delavci napovedali stavko
Poleg basista Arieja se je odlikovala tudi sopranistka Ratti ter še zlasti zbor - Visoke osebnosti med občinstvom
PEPELKA
nce»- lb.zu r ouKiorrn “"TLm Srečko Dražil; 16.45 Liszt; diji, simfonična pesnitev s-J 17.00 Plesna čajanka; 17.30 v-»j dela slavnih mojstrov; 1®-"U J
Napisala; MARIJA HOLKOVA Prevedel in režiral: JOŽKO LUKES Scenograf: IVO KUFER-ZIN; koreograf:	ADRI-
JAN VILES:	kostumograf:	MILENA MATU-
LOVA; scenska glasba in pevski vložki; KAREL BOŠTJANČIČ Nastopajo: Leli Nakrsto-va, Bogdana Bratuževa, Mira Sardočeva, Ema Starčeva, Danilo Turk, Edvard Martinuzzi, Justo Košuta, Stane Starešinič, Stane Raztresen.
Fantje in dekleta.
čeval se kaže tudi v tiskovni napaki pri predmetni skupini «zgodovina, zemljepis in pri-rodoznastvo», kjer je pri zadnjem predmetu izpuščena črka «n», in bi se moralo pravilno glasiti *prirodoznan-stvo». Prav tako ni slovensko pravilno v skrajni desni rubriki, če so natisnili ((dopolnil ... je»; pravilno je samo eje dopolnil...».
Zato naj šolska oblast takoj odredi didaktičnim ravn.a-teljem, da ne izdajo teh spričeval, in naj pri tem svojem ukrepu pomisli na to, da je spričevalo vendar za učence dokument, ki naj velja za vse življenje.
JUTRI, 1. februarja ob 21. uri v Avditoriju tržaška premiera
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Soglasno sprejeta resolucija o položaju v podjetjih IRI
Občinski svet zahteva od vlade in IRI, da zagotovita modernizacijo in okrepitev ladjedelnic in železarne ILVA - Intervencija dr. Dekleve
Igra v dveh dejanjih, dramatizirala A. LOOS po noveli pisateljice CO-LETTE
Prodaja vstopnic danes v Tržaški knjigarni ter jutri od 19. do 21. ure v Ul. Roma 15-11.
V torek, 3.II.1959 ob 18.30 v kino dvorani v SKEDNJU
Sinoči je tržaški občinski svet po glasovalnih izjavah predstavnikov sprejel naslednjo resolucijo v zvezi z resnim stanjem v tržaških industrijskih podjetjih IRI:
»Tržaški občinski svet ugotavlja, da tržaška podjetja ILVA, obrati CRDA in Tržaški arzenal niso bili vključeni v štiriletni načrt IRI (1959-1903) vsled česar bosta hudo prizadeti dejavnost in učinkovitost omenjenih podjetij.
Zaradi tega je občinski svet zelo zaskrbljen nad škodljivimi posledicami za krajevno in vsedržavno gospodarstvo, za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev in za postopno poslabšanje položaja na področju ladjedelske in kovinske industrije.
Zato pripominja, da ladjedelnice in železarne niso tgzsno ponos Trsta, ampak -so tudi ena glavnih, nenadomestljivih virov obstoja ter bi najmanjše znižanje njihove dejavnosti prizadelo celotno mesto in zaostrilo brezposelnost.
Tržaški občinski svet poziva vlado in IRI, naj sprejmejo zahteve gospodarskih ustariov in delavcev glede uresničenja dolgoročnega načrta gradenj m naročil ter naj odobrita potrebna denarna nakazila za modernizacijo in okrepitev železarne ILVA, ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in Tržaškega arzenala.«
Poleg tega je občinski svet soglasno sprejel priporočilo, naj se omogoči polna zaposlitev Vseh obratov CRDA v Tržiču, kar bo ugodno vplivalo na resen gospodarski položaj Trsta in na zaposlitev tudi tržaških delavcev. Posebno priporočilo je občinski svet sprejel tudi glede zasebne ladjedelnice »Giuliano«, v katerem ugotavlja, da vsa dosedanja posredovanja vlade in javnih ustanov niso rešila velike krize v tej ladjedelnici in da je baje lastnik ladjedelnice že odstopil naročilo štirih ladij za Indonezijo neki drugi ladjedelnici. Občinski svet poziva pristojne organe naj to preprečijo in naj zagotovijo^ tržaškim delavcem naročila; ki so bila tej ladjedelnici ponu-dena.
Svetovalec dr. Jože Dekleva
PEPELKA
ui.ua .poje — r i cu.no. .j-
dinski pevski zbor	-»rf
pod vodstvom Josipa 8.30 Lahka glasba; 9.°”vai<k1 za šolarje:	Scottova	5*”^-
JUTRI, 1. februarja 1959 ob 16. uri v Avditoriju v Trstu
Franz von Suppe
BOCCACCIO
Opereta v treh dejanjih s prologom
Prodaja vstopnic v Tr. žaški knjigarni ter dve uri pred pričetkom v Ul. Roma 15/11.
bo danes z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maju
Plese bo vodil mednarodni plesni mojster Jenko.
VERDI	.
Jutri ob 16. url druga L,j«
va Glinkove opere carja« z istimi igralci ^ premieri. Predstava Je dnevni abonma.
TEATRO NUOVO
Nocoj ob 21. uri oU^gjjO, žele« C. Odetsa. Cene: in 250 lir.	.
Na razpravi proti Domenicu Di Pintu bo morda že nocoj izrečena razsodba
Igral bo orkester HARLEM
VSTOP IZKLJUČNO Z VABILOM
Včeraj je govoril odv. Poillucci, ki je tudi zahteval ohlo-ženčevo popolno oprostitev glede obtožbe umora žene
pomnil odv. Poillucci. Možno je tudi, da se ji je pripetila nezgoda, da je zdrsnila, ko je hotela na potrebo, na spolzkem pomolu in da je padla v morje.
Elementov za obsodbo torej ni, zaradi česar je zahteval, pri čemer je opozarjal porotnike na njihovo odgovornost, popolno oprostitev Di Pinta kar se tiče obtožbe umora žene. «Saj vam je celo Marija Orel žalostna mati žrtve, ki morda tudi sovraži Di Pinta, izjavila, da nima elementov, s katerimi bi dokazala, da je njen zet umoril hčer,» je ob koncu dodal, preden je predsednik zaključil včerajšnjo razpravo.
-Danes zjutraj bo tožilec na kratko odgovoril obrambi in nato bosta tudi Di Pintova zagovornika spregovorila. Morata namreč še spregovoriti vsaj nekaj besed o ostalih dveh obtožbah in če bodo govori kratki, ni izključeno, da bo prišlo že danes do razsodbe.
Preds. Rossi, tož. De Franco zapisn. Magliacca, obramba odv. Vinciguerra in Poillucci. _#»—_
Prometne nesreče
Precej sreCe sta imela včeraj dopoldne zakonca Mario Pipan in Ivanka Vehar por. Pipan z Miramarskega drevoreda. Pripetila se jima je namreč nezgoda, ki se je končala le z materialno škodo.
Zakonca sta se vozila z njunim avtom, ki ga je šofirala Pipanova, po cesti Opčine -Prosek. Pravijo, da sta vozila precej hitro in morda je treba v prehitri brzini iskati vzroke, da je ženska izgubila v bližini nadvoza nad Tr-biško avtocesto oblast nad vozilom, ki je zašlo popolnoma na desno in se končno zvrnilo v obrestni jarek.
Netkateri vojaki, ki so tedaj šli mimo, so zakoncema priskočili na pomoč. Pipanova je bita brez vsakršnih poškodb, medtem ko se je njen mož zaradi bolečin v levi rami odpravil s prvim avtom, ki je privozil mimo, v bolnišnico. Ker pa poškodbe niso resne, so ga zdravniki odslovili in mu priporočili dva tedna počitka in zdravljenja v domači oskrbi.
Ob pol desetih zvečer je iz
tradicionalno otroško pustno rajanje
Štiri ladje za Indonezijo bo gradila neka ladjedelnica ob firenškem morju
v nedeljo 8. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«
Sindikalni predstavniki zaprosili za sprejem pri vladnem generalnem komisarju - Povorka delavcev po mestu s transparenti
OD VČERAJ DO DANES
dar ni prišlo do nobenih incidentov.
Včeraj so delavcem izplačali dve zaostali tedenski plači in uradnikom eno mesečno plačo. Glede drugih zaostalih prejemkov pa je zagotovil lastnik, da jih bo izplačal v štiridesetih dneh.
 #» ;
katerem bodo podpisali končni sporazum.
Včeraj se je po daljši odsotnosti vrnil v Trst lastnik ladjedelnice «Sv. Justa« in sporočil članom notranje komisije da se je sporazumel z neko ladjedelnico ob Ttren-Skem morju o predaji naročila za gradnjo štirih ladij za Indonezijo. S tem je napravljen nov in morda odločilen korak do dokončne likvidacije tega podjetja, saj je znano, da bi to naročilo zagotovilo delo vsem delavcem za dve leti in da ni na vidiku nobeno drugo naročilo.
V sindikalnih krogih je ta vest — čeprav ni prišla nepričakovano, saj je lastnik ladjedelnice že zahteval odpust 110 delavcev in 10 uradnikov — vzbudila upravičeno ogorčenje. Tako je Nova delavska zbornica CG1L takoj stopila v stik z vladnim generalnim komisariatom, kateremu je sporočila novico in prosila za takojšen sprejem pri vladnem generalnem komisar* jii.
Danes zjutraj ob 7,30 pa bo v podjetju skupščina delavcev.
Včeraj so delavci nadaljevali s protestnim gibanjem in so v skupinah krožili po mestu noseč transparente. Med drugim so se ustavili pred škofijo in prosili za sprejem pri škofu ki jim je sporočil, da jih bo sprejel v torek. Policija je na različnih predelih mesta skušala intervenirati, ven-
VCERAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem naj-visje, v 3, prevladujoče)
Valute
Včeraj je bil v ladjedelnici Felszegy sestanek med predstavniki notranje komisije m direkcijo na katerem so sklenili za tri mesece podaljšati sporazum o skrčenem delovnem urniku. Sporazum o skrčenem delovnem urniku so podpLali 30. julija 1958 za šest mesecev in je predvideval 44-urno delo tedensko, za delavce (namesto 48 ur) in 42 ur za uradnike. Ker je sporazum zapadel, je prišlo do tega sestanka, na katerem »o sindikalni predstavniki ugotovili, da je poskusna doba pokazala ugodnost tega skrčenega urnika, medtem ko je direkcija mnenja, da statistični oddelek še ni mogel proučiti všeh podatkov in priti do točnejšega zaključka. Zato so sklonili podaljšati sporazum za tri mesece in pred iztekom tega roka sklicati nodnhai -estanek, na
Zlati funt i Marengo Dolar . • » Frank franc. Frank Švicar Sterllng . , Dinar , SlPng , Zlato i ; , Zan. n marka
NOČNA SLUŽBA LEKARN v januartu
INAM. Al Cammello, Drevored X. septembra 4; Godina, Trg
Program
proslav
ob 40-letnici KP Jugoslavije
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, konec januarja _ Politična in T^bena aktivnost Jugo-; avije od začetka novega
let®
nosi obeležje prosla-
® 40. obletnice Zveze ko-®®istov Jugoslavije od-osno Komunistične parti-j* Jugoslavije. V proslavi, w> trajala do konca le-/^Jega leta, bodo sodelo-vse politične in druž-ene organizacije s števil-j.. Političnimi manifesta-•Jaini, ki bodo posvečene dogodkom iz zgo-e partije in revolu-
Sovini,
^*ame borbe narodov Ju-soslavije. Organizacije so j cele zbirati arhivski in jSeelovinski material, ki ga “o izkoristile za izdajo zbornikov, kronik, “Umov in drugih publika-jj.0 delu partije in o razih delavskega gibanja v Ugoslaviji. Med drugim °Qo letos izdali tudi zgo-°vino KPJ, ki jo priprav-Ja Poseben odbor CK ZKJ. ionizacije so si v svo-Proslavah postavile za Sy Vn° nalogo, . seznaniti t,°je članstvo z zgodovino rtije in z njenimi najpomembnejšimi akcijami zadelal'	Organizacije So-
llirfti^ne zveze delovnega 0Jftvu Jugoslavije bodo sanizirale vrsto akade-jJ in sestankov, na kate-v bpdo ugledni jugoslo-uski voditelji obujali svo-sPomine, medtem ko bo-yj. Zveza borcev Jugosla-sfcf in organizacije ljud-^ mladine organizirale bitlr kraiev najvažnejših jw, v narodnoosvobodilni W .'J’^0 bodo te dni tg^ujski mladinci odpo-)! au v Sarajevo in pre-ttii 1‘ Pot’ ki jo je po zi-ly42 leta prehodila Proletarska brigada pod tjj^jstvom sedanjega taj-{^ . za zunanje zadeve 8 Popoviča. Ta parti-Vrge Pohod, ki je bil iz-jih • v ze'° težkih pogodi’3e znan ped imenom j anski marš».
% mladina Jugosla-stavV Pravtako letos pro-VitVea ohtetnico ustano-toiacj • ^veze komunistične Piavi?8 JuScslavije, pri-v‘Usk b Poleg obiska zgodo-usvqk kra j e v iz narodno-llCOilne vojne razne po-Ue ®’. kulturne in sport-b^?Pr'rfi<titve. študentje bj;a aJske univerze, ki je Papj. Pred vojno središče giba .ega študentovskega v%o]a’ l)0(^° obeležili to leto obletnico z odkrit-topj ^Prsnih kipov študen-Ntiih1 S° ^ ubiti v pred-šitih dernr>nstraci.iah in Nji sPopadih s policijo. bj(j0 °Sameznih fakultetah dostavili spominske
t&tjil Padli v narodnoosvo-n ^bi. Poleg tega 'tvjk Predvojnem študen-5’aviii *n gibanju v Jugo-^m.^fPemall poseben do-film.
imeni študentov,
DANES POPOLDNE
Danes popoldne bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo v Avditoriju pravljično igro «Pepelka» v režiji Jožka Lu-keša. Na sliki prizor iz uPepelke*
BEOGRAJSKA OPERA V BENETKAH
flKnez Igor” navdušil beneško občinstvo
Kako beneški tisk ocenjuje nastop Jugoslovanov
Včeraj smo na kratko poročali o velikem uspehu, ki ga je dosegla beograjska Opera z Borodinovo opera •Knez Igor« v gledališču «La Penice* v Benetkah. Danes pa prinašamo izvleček iz obsežne kritike, ki jo je objavil v beneškem dnevniku sil Gazzettino« Giuseppe Pugliese.
Kritik najprej' razglablja v uvodu o razlikah med tako imenovano ljudsko in u-metno glasbo ter o vplivu, ki ga je imela ljudska glasba na rusko melodramo. Po njegovem mnenju je torej •.Knez Igor* poplemenitena ljudska glasba, kakor naj bi bile ljudska glasba tudi o-pere Rimski Korsakova in Musorgskega. Po mnenju kritika ne gre za opero v tradicionalnem in strogem pomenu besede, marveč za vrsto veličastne rapsodije, ki vsebuje številne tone,- od patetičnega do bleščečega, od dramatičnega do junaškega, od čutnega do orgia-
stičnega, od pobožnega do ljubezenskega.
Kritik nato opiše glasbeno vsebino opere in poudarja njene najlepše dele. Ves prvi prizor prvega dejanja z recitativom Galickega je primer tipično ruske glasbe. Sledijo v drugem prizoru arije Jaroslavne, vse stkane iz vzhodnih motivov. Naslednje dejanje se začne z eno izmed najbolj melanholičnih strani opere; sladki kantileni soprana sledi ženski zbor. Ples, ki nato sledi, nesporno kaže, kako je ruska glasba vplivala na francoski impresionizem. Druga sugestivna vzhodna kantilena je kava-tina •Končakovne«. Po manj pomembnih epizodah pridemo k plemeniti ariji nlgor-ja», silni ariji vKončaka« in končno do slavnih ePolovoj-skih plesov*
Kritik preide nato k izvedbi in pravi:
«Kneza Igorja» je izvedla beograjska Opera v izvirni-
SOVJETSKI ZNANSTVENIKI LUKSEMBURŠKEMU NOVINARJU
Prihodnje etape sovjetskega astronavtičnega programa
LUCIEN BARNIER: «Marsikdo bo ob tem zmignil z rameni... toda lani je na sovjetskih visokih šolah končalo šolanje 95.000 novih inženir j ev»
S(! bo/ otnenjenih proslav ° 'etošnjega leta na bih Pustne spomnili važ-
-Ša C'l partije in delavci j. anja v predvojni
*hy ,P°membnih dogodile, i>_ asa ljudske revolu-v Vzh?,dni so v Zaječaru, ni ®rbiji, proslavili . Umoške stavke Pila r. ariev, ki je izbruh-i 1sPlošno stavko Ih arw,anskib železničar-Provia l92°- let-a' Podob-Rov av®> na katerih bo-!%h,vril’ ugledni jugo-
P%ki 1 revolucionarji in 'kitati priPravljajo tudi
8020 B02IC
Luksemburški novinar Lu-c.en Barnier je okrog lanskega božica intervjuval najvee-je ruske znanstvenike, ki se ukvarjajo z vprašanjem potovanj v vesolje, to je z astronavtiko. Najprej je govoril s prof. Cebotarevom, ki je prvi pričel teoretska raziskavanja, katera so omogočila astronavtski program Sovjetske zveze.
Časnikar ga je vprašal: (fPred dvema letoma se je go-orilp, da bo sovjetska raketa obkrožila Luno ter da se no vrnila na Zemljo brez potrošnje goriva. Kaj je resnice na tem?»
Cebolarev je odgovoril: «Ja? sem strokovnjak za gibanja nebeških teles, zlasti pa malih planetov in repatic. Vi ve ste, da se ti asteroidi premikajo brez motorja. Tedaj sem se vprašal, zakaj ne bi raketa, ki bi dosegla takšno hitrost, ki bi jo osvobodila zemeljske privlačnosti, lahko smatrali za eno izmed nebesnih teles, ki romajo po kozmičnem prostoru? Moj odgovor je bil, da je popolnoma možno zagotoviti planetarni polet brez goriva, ko bi raketa dosegla hitrost 11.180 m na sekundo.*
«Raketa, ki jo predlagam, bi trošila kemično gorivo, j-mela bi motor ireh stadijev in bi tehtala ob odhodu 18 ton in 800 kg. Letela bi mimo Lune v oddaljenosti 30.000 km, toda Lunina privlačnost je. ne bi zaradi njene brzine mogla pritegniti. Kar se tiče povratka, bi izkoristili privlačnost Zemlje in bi posebna padala olajšala pristanek. l:n mojih računih bi potovanje na Luno in nazaj trajalo okrog 10 dni.*
Luna je nedvomno prvi pla. retarni cilj ruskih astronavtov. Program je v potankosti določen in časnikar bi bil rad zvedel zanj vsaj v splošnih obrisih. Končno mu je uspelo vzpostaviti stik z dr. Ogorod-nikovom, s katerim se je sestal v Moskvi. Na novinarjevo vprašanje, zakaj predvideva načrt medplanetarnih
zvez, da je treba najprej pričeti z Luno, je Ogorodnikov povedal;
«Luna je planet, ki ga najlaže dosežemo; je blizu Zemlje in ga precej dobro poznamo. Razen tega ga bomo še bolje proučili s pomočjo kozmičnih žarkov. Na ta način torej ne bomo merili v prazno.*
Na drugo novinarjevo vprašanje, ali vidi v tem, da se odpošljejo na Luno instrumenti, kako posebno korist, je Ogorodnikov odgovoril: «Gotovo, ker upam, da bomo iahko kmalu namestili na Luni avtomatske teleskope, ki bodo opazovali vesolje izven atmosfere, to je izven sprememb, ki jih povzroča zemeljska atmosfera.*
Zatem je novinar obiskal prof. Kupreviča, ki slika Luno s pomočjo televizije in čigar laboratorij je bil zanj najbolj čudovita televizijska kabina, kar jih je kdajkoli videl. Vsako noč slika Kupre-vič Luno z mogočnim teleskopom, ki je povezan z elektron, sko kamero, katera snema na film. Na steni visi točna sli' ka Lune, katere ne slikajo več z zastarelimi fotografskimi ploščami. S pomočjo tega sistema je nekemu ruskemu astronomu uspelo v noči med 2. in 3. novembrom lani odkriti, da je prišlo na Luni do ognjeniškega izbruha.
O tem je pripovedoval časnikarju prof. Kozirev iz observatorija v Rulkovem, ki je odkril ta pojav. 30 noči je o-pazoval Lunino ognjeniško žrelo «Alfonso» na Kuprevi-čevem televizijskem platnu Končno je v noči 2. novembra videl, kako se je žrelo razklalo na dvoje in je buh-nil iz njega plamen. Pol ure ?o se ogromne mase plinov valile po Luninem površju. Spektrogram je bil jasen: šlo je za bruhanje ognjenika. Tako se je prvič zvedelo, da Luna ni mrtvo telo. Kozirev jv. pokazal novinarju slike tega prizora.
Na vprašanje, ali bi utegni-1 ti vulkanski pojavi ovirati
m
flfu»i *l S° menlli- <la }e Belgijski Kongo vzor modernega kolonializma, so se za-srerte?*u "• lako. Njihova posebna vojska ima veliko dela. V Leopoldvillu In ('h te največje in najbogatejie afriške kolonije so pogosto na dnevnem redu demonstracije proti Belgijcem
ali preprečiti pristanek na Luni, je Kozirev odgovoril: »Tega dejstva ne bomo smeli podcenjevati, toda tudi na Zemlji je okrog 600 ognjenikov, življenje pa teče dalje.* Blizu urada znanstvenika Ko-zireva je bila postavljena ra-dioastronomska antena, napravljena iz velikega števila kovinskih ploščic. Ta antena sprejema valove, ki nastajajo pri naglih spremembah temperature na površini Lune. Te valove potem zaznamujeta oscilograf na platnu in vrsta ojačevalcev, ki je povezana z zvočnikom. Iz tega zvočnika se je slišal šum, podoben cvrtju v ponvi. Poslušanje tega šuma odkriva več skrivnosti Lune kot najbolj močni optični teleskopi.
Delo, ki se tiče proučevanja Lune, vodi komisija pod predsedstvom Nikole Baraba-šova. Geolog Kabakov je sestavil zemljevid goratih tvorb na Luni; geologinja Orlova pa proučuje kamenine na njej.
Na vprašanje, zakaj hočejo na Luno, so znanstveniki povedali, da bo služila kot znanstveni observatorij sončnega sistema ter kot odskočna deska v vesolje. Prof. Dobro-r.ravov je dejal, da bi zveza med Zemljo in Marsom zahtevala tri leta potovanja z vse-mirsko ladjo 30 ton. Ista ladja bi tehtala na Luni samo 5 ton. S tem bi prihranili 25 ion in bi si olajšali polet na Mars.
Predsednik astronavtične komisije polk. Varvarov pa je povedal, da bodo v bližnji prihodnosti izstrelili druge sputnike, ki ne bodo reševali le znanstvenih vprašanj, marveč tudi tehnična. Okrog Zemlje bodo ustvarili kozmične zveze, ki bodo omogočale televizijske oddaje po vsem svetu. Potem bodo uporabili sputnike za osvetljevanje velikih predelov zlasti na tečajih. Kasneje pa bodo mor. da celo z umetnimi sonci o-grevali severno Sibirijo in A-Ijasko. Bližnja etapa pa je sputnik s človekom. To bo kasneje omogočilo tudi potovanje človeka na Luno. Sputnik naj bi bil vmesna postaja iq sovjetski znanstveniki se hkrati ukvarjajo z zamislijo takšne postaje ter s potovanjem na Luno. Razen tega pa tudi mislijo na potovanje na Venero in Mars. Na neko izrecno novinarjevo vprašanje je Varvarov odgovoril, da bo zelo tetko doseči druge planete sončnega sistema brez sodelovanja znanstvenikov vsega sveta, zlasti pa sovjetskih, ameriških in angleških.
Z vprašanjem potovanja na Luno, Venero in Mars se predvsem ukvarja prof. Klebče-vič, star komaj 35 let. Tudi on meni, da bo treba najprej zgraditi vmesno postajo med Zemljo in Luno in sicer z velikim sputnikom, ki bo nekak otok v vesolju. Od tod naj bi odpotovala ekspedicija na Luno in kasneje tudi na Venero.
Etape astronavtičnega programa pa so naslednje: I. Izstrelitev kozmičnih laboratorijev, kar se je že doseglo z umetnimi sateliti. 2 Polet ra-
ket blizu Lune z odpošiljanjem podatkov na Zemljo po radiu (kar se je že doseglo) in televiziji. 3. Polet in pristanek raket na Luni z laboratoriji, kar naj bi se zgodila leta 1963. 4. Namestitev stalnih laboratorijev na Luni (1964. leta). 5. Izstreljevanje raket na Venero in Mars z e-lektronskimi napravami, ki bi utegnile odkriti tam pojave življenja (leta 1965). 6. Izstrelitev kozmičnih raket na Venero in Mars (leta 1967). 7. Pristanek kozmičnih raket na Veneri in Marsu s pregibnimi laboratoriji (leta 1970). 8. U-stanovitev stalnih postaj na Veneri in Marsu (leta 1975). Prof. Hlebčevič pri tem ni izključil možnosti, da so na teh planetih živa bitja z razumom.
Luksemburški novinar pravi, da bo nad vsem tem marsikdo zmginil z rameni. Toda sovjetska znanost je napravila v zadnjih letih ogromne korake naprej in znanstveno vodstvo je enotno, medtem ko se v ZDA z znanstvenim raz-iskavanjem v zvezi z medplanetarnimi poleti ukvarjajo ločeno vojska, mornarica in letalstvo. Značilno pri tem je, da je leta i958 končalo v SZ šolanje 93.000 prvovrstnih inženirjev in tehnikov. S skupnim delom pa se dosežejo o-gromni rezultati, zlasti ker se tudi vse ljudstvo zanima za znanost'.
ku. Izvedba je takoj pokazala tisto dragoceno značilnost, katero mi trajno ignoriramo, to je skladnost, sporazumnost, ravnovesje in nikoli predrzno prisebnost, ki izvirajo iz navade in podkovanosti, kateri sta mogoči samo v stalnih gledališčih, To pa je tudi nujni pogoj za izvajanje tako zapletenih in težkih oper, kot je eKnez Igor«.
Lahko bi se dalo razpravljati o nekaterih interpre-tacijskih podrobnostih dirigenta Oskarja D anona, ki je zelo živahen v po udarjanju ritma, ki se ne vdaja patetiki, ki pa je zelo nagnjen k blestečim in mogočnim tonom ter globok poznavalec partiture in sposoben v svoji stroki. Lahko bi tudi odklonili določene koreografske ali scenografske prijeme, toda predstavo, v njeni notranji enotnosti, v njenih močnih formalnih in muzikalnih vrednotah moramo le občudovati in pohvaliti kot primer zelo tehtne sinteze.
K temu so pripomogli predvsem dirigent Danon s svojo izkušeno in občutljivo taktirko, ki mu je naš orkester odlično sledil; pevci od sijajnega Miroslava Cangaloviča (Galicki in Končak), ki razpolaga z bogatimi pevskimi in igralskimi sposobnostmi, do Dušana Popoviča (Knez Igor); od sopranistke Heybalove, nežne in tenkočutne eJaro-slavne» do Draga Starca, o-kretnega eVladimira»; od Biserke Cvejič. strastne in patetične «Končakovne», do tako inteligentnega in u-metniškega dueta Ladka Korošca (Skgula) in Stje-pana Andaraševiča (Eroska) ter do sposobnega Nikole Jančiča (Ovlour). Niti ne bomo pozabili Radmile Ba-kočevič
Zbor je bil izvrsten po moči glasovnega materiala in po gotovi podkovanosti, za katero se je treba zahvaliti zborovodji Milanu Basjanskemu. K živahni, če-prav nekoliko površni raznolikosti in prijetnosti pred-'steče, so v enaki meri prispevali režija Branka Ga-velle in Mladena Sabljiča, scene Miomira Deniča, kostimi Milice Babič, koreografije Anice Prelič ter ves balet s solisti Katarino Ob-radovič, Miro Sanjino in Milanom Momčilovičem.
Uspeh predstave aKneza Igorja«, ki je bila prva v zgodovini gledališča La penice, je bil zelo velik. Ploskanje ob odprti sceni je doseglo višek po Polovoj-skih plesih in se je spremenilo v pravo ovacijo. Dolgi in močni aplavzi so sledili tudi koncu vsakega dejanja. Mnogokrat so poklicali na oder vse igralce in dirigenta orkestra.
Ob tem uspehu beograjske Opere se ponovno vprašamo, zakaj se tudi uprava gledališča «Verdi» ne spomni na to, da bi povabila na gostovanje tudi kak jugoslovanski operni ansambel, s čimer bi gotovo zadovoljila številno publiko, kajti ne moremo razumeti, zakaj naj ne bi ugajalo tudi Tržačanom to, kar je lepo za Benečane.
CE NAMERAVAMO OBNOVITI VINOGRAD...
Važnost priprave zemlje
Katere vrste podlag pridejo pri nas v poštev
Dolgo dobo je vinogradniš' tvo veljalo kot najbolj spoštovana kmetijska panoga povsod tam, kjer so zanjo le količkaj dani pogoji. Tudi pri nas ima prednost pred drugimi panogami. Je to menda posledica bolj umne in smotrne obnove starih po trtni uši u-r.ičenih vinogradov na moderni in zaradi tega bolj donosil' podlagi, ko so kmetje imeli količinsko in kakovostno večji uspeh. Ta miselnost se nas še drži, čeprav so se razmere močno spremenile. Kmetijska dejavnost na splošno popušča, a za trto se še skrbi Ce ni velikih novih vinogradniških nasadov, vsaj nove plante. Obnova večjih vino gradniških površin je danes draga reč, v naših razmerah, posebno na kamnitem Krasu še bolj; delovna sila je draga in jo težko dobimo. Poma gamo si s kopanjem jarkov ali po naše grap.
Sicer bi ta način priprave zemlje za nov nasad ne bil tako napačen, če bi ga izvršili bolj skrbno, pozorno, bolj umno, kar bi hkrati ne bilo nič dražje. Danes bi zares ne smeli ravnati po starem in zanemarjati, kar je za vso življenjsko dobo trsa izredno važno. Naj je nasad majhen ali velik, trajal bo nekaj desetletij (okrog 40 let) in bomo od njega zahtevali čim več. Kar sedaj napravimo narobe, se ne bo dalo več po praviti.
Kaj pri teh grapah ni v redu?
Na to vprašanje moremo najbolje odgovoriti, če povn-mo, kaj trta za čim boljše u
Hlinili Hlinili n iiiuiiiiitiiiiimnmiiiiiiiiiiiiii
V'
A. Černigoj v Milanu
M
Znani tržaški slikar in grafik prof. Avgust Černigoj razstav, lja štiri grafike v paviljonu sodobne umetnosti Moderne galerije v Milanu skupno s skupino italijanskih umetnikov »Incisori Italiani*
spevanje in rodnost zahteva.
Naravno in menda vsakomur tudi umljivo je, da tudi trta, kot vsaka rastlina zahteva zadosten življer.jski prostor, se pravi dovolj prostora na vse strani, torej tudi v globino. Pri pomanjkanju sonca in zraka (slednjega tudi v zemlji) s trto ni kaj prida. Je tudi razumljivo, da imajo razen tega odločilno besedo hraniva v zemlji, in sicer predvsem tista, ki so trti potrebna kot hiši štirje vogelni kamni; dušik, kalij, fosfor, apno. To v kmetijskih člankih stalno ponavljamo.
Drži, kar je povedal članek «Ali poznamo dovolj svojo zemljo?* (Primorski dnevnik od 24. januarja t.l.). Svojo zemljo bi morali kemijsko preiskati, da bi točno vedeli, katera od teh snovi ji primanjkuje. Dokler tega ne sto-r.mo, upoštevajmo vsaj dejstvo, da naša zemlja — zlasti kraška — nima dovolj fosfo-ra (fosforne kisline) in apna. Fosfor poveča plodnost cvetja, rodnost in zorenje, apno pa Jzboljšuje lastnosti zemlje; težko zemljo rahlja in tako omogoča dostop zraka, zaradi česar se hitreje segreva; peščena zemlja pa postane z dodatkom apna bolj zverna m bolje zadržuje vlago, veže pa tudi škodljive kisline sprstenine (humusa) in pospešuje razkroj hranilnih snovi.
To dejstvo moramo upoštevati že pri paštnanju (rigolanju).
Kjer je bilo staro trsje, naj zemlja pred paštnanjem počiva vsaj dve leti. Drugo zemljišče prerahljamo (prekopljemo) od 60 do 80 cm globoko. A to še ni vse. Zemljo je treba pravilno obrniti, in to tako, da pride gornji sloj (do globine 20 do 25 cm) v globino 25 do 60 cm. Gornji sloj je namreč s hranilnostjo in bakterijami najbogatejši in zaradi tega zelo potreben koreninam, ki imajo v tej globini svoj glavni življenjski prostor. Niže ležeči sloj zemlje ya prenesemo na površino. V globini nad 60 cm zemlje ne obračamo, ampak le prerah-l.,amo.
Da pa bodo trte čim bolje uspevale in rodile, moramo globino 25 do 60 cm (območje korenin) založiti z gnojili, ki vsebujejo prej omenjeni hranivi; fosfor in apno. Za to je najbolj primerna Tomaževa žlindra, ker je počasi topljiva in vsebuje tudi apno. Ponovimo, da je fosforna kislina za razvoj korenin izredno važna. Kako velikega pomena pa so zdrave in močne korenine za vsako rastlino, ve vsakdo. Seveda je dobro, da zemlji — mislimo na kraško zemljo, ker laporni zemlji (v Bregu) ni tako nujno, damo razen Tomaževe žlindre še živega apna.
Toliko glede poprave zemlje. Nadaljnja skrb je izbira prikladne ameriške podlage. Treba je priznati, da so mno-g- vinogradniki o tem dobro poučeni in pozorni. So pa tudi taki, ki se na to premalo ozirajo, a se zaradi tega kasneje ob neuspehu pritožujejo m zvračajo krivdo v nepravo smer.
V poštev pridejo tele podlago.
Na dobri in rodovitni, a z apnom siromašni zemlji (z o-krog 15 odst. apna); Riparia portalis;
na izrazito lapornati zem-• ji (kakršen je manj ali več
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiioiooiooioooiiiiiiioiioioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Bodoče generacije bodo srečnejše
Blagor našim potomcem, bi smeli reči, kajti njihovo življenje bo lepše, daljše in bolj polno. To lahko sklepamo iz dveh znanstvenih poročil angleškega izvora: Angleška revija «Family doetor*, ki jo izdajajo britanski zdravniki, piše v svoji zadnji številki, da bo prišel čas, ko bo človek živel tudi do 150 let. Po najnovejših bioloških preiskavah in poskusih je dokazano, da bi mogli človeški organi in tkiva «trajati» več kot sto let, če bi jih ne izpodkopavale razne bolezni, ki jih sodob-r.a medicina sedaj sproti in čeprav počasi odstranjuje.
Drugo tovrstno poročilo prav tako britanskega izvora prikazuje primerjavo sedanje britanske generacije s prejšnjimi. Po tej primerjavi se sedanje generacije Britancev bolj naglo razvijajo kot prejšnje. Poleg tega se življenjska doba tako naglo daljša, da bodo ljudje, ki so komaj stopili v življenje, živeli povprečno 20 let več kot tisti, ki so bili mladi pred 5o leti To dokazuje tudi statistično poročilo, xi ga je objavilo britansko ministrstvo zdravstva. To pa še ni vse. Iz istega poročila povzemamo, da dekleta sedanje generacije mnogo prej dozorijo kot dekleta prejšnjih generacij. Okoli leta 1850 je bilo britansko dekle fizično dozorelo šele pri svojih 17 letih, sedanje britansko dekle
dozori že pri 13 letih in pol. Nekaj podobnega velja tudi za mladeniče, ki doživijo mutacijo glasu mnogo prj kot rekoč in se njihova fizična rast dokonča že pri 20 letih, dočim so pred 50 leti mladeniči nehali rasti šele pri 26 letih.
Vzrok vsemu temu naglemu razvoju in daljšanju življenja bi po tem poročilu mogli pripisovati dejstvu, da je v samih dveh zadnjih generacijah bilo izločenih več bolezni, ki so nekoč negativno vplivale na razvoj mladine. V kolikor nekatere take bolezni še niso povsem izkoreninjene, so na tem, da izginejo.
Iz gornjega torej sklepamo, da življenje ne postaja le daljše, pač pa da se tudi kakovostno spreminja, kajti mladenič postane prej, mladenič, kot tudi dekle postane prej dekle, in zrela doba človeka se torej veliko podaljša. Pri sodobnih življenjskih možnostih je torej življenje že da-res veliko bogatejše od življenja naših prednikov, življenje naših potomcev pa bo gotovo še veliko bogatejše od našega.
Kako so uredniki
»Litera-i v a ze-Tummiv
Moskovs'a reviia ti'maja G,"	''>» r«
lc čuden in hkrati
primer, ki se je pripetil celo urednikom znane «Velike sovjetske enciklopedije*. V svoji 30. knjigi, ki je izšla leta 1954, je «Velika sovjetska enciklopedija* objavila življenjepis ((ukrajinskega skladatelja Nikolaja Ovsjanikova-Kulikovskega, ki da je živel od 1787 do 1846. Kulikovski naj bi bil avtor »Simfonije št. 21». Rokopis te skladbe naj b' bili našli leta 1948 v Odesi. Objavljen pa je bil prvič v Moskvi tri leta pozneje. Nato pa so ugotovili, da skladatelj Ovsjanikov-Kulikovski sploh ni živel, pač pa si ga je izmislil član odeškega simfoničnega orkestra Goldstein, ki je leta 1948 izročil direktorju svojega orkestra rokopis simfonije, ki naj bi jo bil skomponiral Ovsjanikov-Kulikovski.
((Odkritje* simfonije je med glasbenim svetom vzbudilo veliko zanimanje, kar je pripomoglo k «odkritju» novih informacij o ukrajinskem tkladatelju. Na osnovi vseh teh ((informacij* in «podatt kov* so že sestavili obsežno monografijo, ki je pa na srečo niso natisnili, kajti Goldstein je pravočasne izjavil, da je ((Simfonija št, 21» njegovo delo in ne delo ukrajinskega skladatelja, ki ga nikoli ni bilo.
S tem pa se zadeva ni končala. Posebna komisija, ki jo je imenovala zveza ukrajin-
skih skladateljev, je dokazala, da «Simfonija št. 21» ni delo niti Ovsjanikova niti Goldsteina, pač pa nekega talentiranega skladatelja iz srede 19. stoletja, čigar ime se je na srečo odkrilo*.
naš Breg); Rupestris št. 9 Goethe;
na apneni zemlji (do 60 odstotkov apna), kakršne je pri nas izredno malo: Beriandieri Kiparia Kober 5 BB in Teleki 8 B.'
Ti podlagi uspevata tudi v orugih in . torej tudi v našito zemljah.
Na težki in vlažni zemlji: Solonis Riparia 1616;
na suhi in kamniti zemlji do 30 odst. apna; Riparia Rupestris monticola.
Za tem je važna pravilna zasaditev vinograda glede na razdaljo in vzgojno višino trsov. Za naše pri.ike je priporočljiva čim večja razdalja Irt' v vrstah m vrstna razdalja, in to ne le iz razlogov, ki smo jih prej omenili (sonce, zrak itd.), ampak tudi zaradi lažje obdelave.
Vinogradarji se vedno bolj poslužujejo žične podpore, ki ima velike prednosti pred koljem. Ze samo dejstvo, da je trajna in vzdrži življenjsko dobo trte, je velikega gospodarskega pomena.
J. F.
Atomska ura
2upan New Yorka Robert Wagner je predvčerajšnjim pritisnil na gumb in s tem pognal v tek svojevrstno uro. Trideset metrov pod temelji newyorške banke «Chase Manhattan Bank* so vgradili po-lebno napravo, ki z atomsko energijo, ki izhaja iz radioaktivnega cezija-137, poganja a-tomsko uro v enem izmed razkošnih hodnikov te newyorške tanke. Atomska ura na steni hodnika meri 60 cm višine in 40 cm širine in ne kaže ur, pač pa dneve in leta.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspeh neke vaše iniciative bo pritegnil pozornost vaših sodelavcev. Prevelika trma pa bi jih znala oddaljiti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odlično se boste počutili, vaše zamisli bodo jasne in sprejeli jih bodo z navdušenjem. Tudi predlogov bo veliko.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Danes bo srečen dan za tiste, ki imajo	lastna	podjet-
ja. Kar se čustev tiče, bodite za danes bolj previdni.
RAK (od 23.	3.	do	22.	7.)
Vse bo prav, če ne boste preveč popustljivi. V družini majhna napetost in nervoza.
LEV (od 23.	7.	do	22.	8.)
Netočna informacija vam lahko prepreči douer uspeh, ki ste ga že d >lgo pričakovali. Ne tvegajte preveč.
DEVICA (od	23.	8.	do	22.
9.) Ne razmetavajte po nepotrebnem in dobro premislite, preden se lotite kake poslovne zadeve.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Le neznatna nepremišljenost vam bi znala pokvariti načrte, ki jih tako dolgo in skrbno pripravljate. Otresite se prijateljev, ki niso i-skreni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Z obljubami, ki se vam ponujajo, smete računati, ker prihajajo od resnih ljudi. Proti večeru večja utrujenost.
STRELEC (od 23. 11, do 20.
12.) Uspelo vam bo zadevo speljati tako, kot ste si jo zamislili. Toda k temu bodo bolj pripomogle okoliščine, kot vaša sposobnost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaš načrt bodo sprejeli. Toda prej se boste morali zanj boriti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odložite nekaj odgovornosti, ki omejujejo vašo svobodo dela Pri tem pa ne bodite preveč nekompromisni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preveč boste vklenjeni v stare okove. Krivda je na vaši strani. Skušajte se nekoliko sprostiti in zanesite se bolj na svoje, kot na tuje ljudi.
— Saj ni nič hudega. Ker je imel davi nekaj vročina, sem mu svetovala, naj ne gre v pisarno...
Odgovor
Borbe
Pravdi
f Nadaljevanje s 1. »front)
<*oriško-benešlii dnevnik
Poljskem netočni. Kdo nam jamči za točnost podatkov, i katerimi danes operira «Prav da». Toda kljub temu, ugotav lja »Borba«, je znano, da je jugoslovanska industrija bila med vojno skoraj popolnoma uničena, da je, nasprotno, Polj ska dobila po vojni zelo boga to industrijsko področje Sle-zije ter da bolgarska industrija ne le, da ni med vojno u-trpela nobene škode, pač pa da je Bolgarija med vojno kot Hitlerjev zaveznik še povečala svojo industrijo. Poleg tega se namerno zamolčuje, kako veliko škodo je utrpela Jugoslavija zaradi dolgotrajne gospodarske blokade in neizpolnjevanja gospodarskih sporazumov držav sovjetske sKu-pine po letu 1948. Toda kljub temu se po statističnih podatkih organizacije Združenih narodov, ki jih našteva »Borba«, vidi, da je Jugoslavija od leta 1953 dalje v tempu industrijskega razvoja daleč pred tempom razvoja vseh vzhodnoevropskih in tudi zahodnoevropskih držav, ki jih navaja bilten OZN.
Kar pa se tiče kmetijstva, so kritiki Jugoslavije namerno zamolčali zlasti uspehe, ki jih je jugoslovansko kmetijstvo doseglo, prav odkar je o-pustilo prejšnje metode in z novim sistemom zainteresiralo kmetovalce za večjo proizvodnjo. »Sploh pa, ugotavlja »Borba«, je avtorjem napadov na Jugoslavijo dobro znano, da je vprašanje socialističnega preporoda za kmetijstvo resen problem, kakor dokazujejo ukrepi plenuma CK KP SZ leta 1953, ki je s tem priznal popoln polom Stalinovih metod v kmetijstvu« Na trditve «Pravde», da v Jugoslaviji živijo še vedno kmečki bogataši, odgovarja «Borba», da je bila v Jugoslaviji z a-grarno reformo določena največja zemljiška lastnina na deset hektarov, medtem ko je v nekaterih drugih socialističnih državah, ki jih «Pravda» hvali, ta maksimum določen r.a 50 in celo 100 hektarov.
V zvezi s kritiko življenjskega standarda v Jugoslaviji ugotavlja «Borba», da Jugoslavija popolnoma razume napore SZ in drugih vzhodnoevropskih držav, da se poveča proizvodnja mesa, mleka, tekstila, obutve in drugega blaga, da povečajo življenjsko raven svojim državljanom, toda postavlja se vprašanje, zakaj se sovjetski javnosti zamolčujejo dejstva o ogromnih naporih za povečanje življenjske ravni v Jugoslaviji in na drugih področjih. Kritiki med drugim molčijo o ogromnih naporih za rešitev stanovanjskega vprašanja. Zamolčuje se n. pr. da odpade danes v Beogradu, ki je bil med vojno zelo poškodovan, okrog deset kv. metrov stanovanjskega prostora na prebivalca, medtem ko odpade v Moskvi kljub tolikim naporom samo nekaj nad pet kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Medtem ko so, prav tako kakor za časa Stalinove gonje proti Jugoslaviji, kritiki Jugoslavije na eni strani zaskrbljeni za življenjsko raven jugoslovanskega ljudstva, z druge strani odpoveduje sovjetska vlada investicijske sporazume, katerih izpolnitev bi omogočila zaposlitev novih 13.500 delavcev. »To spominja, ugotavlja »Borba«, na leto 1949, ko so nosilci Stalinove politike prelivali krokodilske solze nad življenjsko ravnijo jugoslovanskih narodov in so hkrati delali vse, da se poslabša njihovo stanje. Prav tako kritiki Jugoslavije, podobno kakor za Časa Stali-na, trdijo, da se je Jugoslavija izolirala od ostalih držav socialistične skupine, ter se hkrati trudijo, da jo čim bol) izolirajo, da bi jo laže napadali«.
Na izjave Hruščeva, da bi bilo dobro, »da jugoslovanski voditelji izpustijo iz zaporov komuniste, ki se ne strinjajo z novim programom ZKJ«, u-golavlja «Borba», da v Jugoslaviji ni bil nihče kaznovan, zato ker se ne strinja s programom ZKJ, temveč samo tisti, ki so že leta 1948 prišli navzkriž z jugoslovanskimi zakoni in so bili povezani z a-paratom Berije in ki so organizirali ilegalne prehode čez mejo. «Borba» zavrača nasvet Hruščeva kot vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije in ugotavlja, da je znano, da spada Jugoslavija med države z najmanjšim številom političnih kaznjencev. V zvezi z izjavo Hruščeva, da so ((jugoslovanski revizionisti« »usmerili sedanjo gonjo na Kitajsko« in da »širijo razne izmiib Ijotine o nesoglasjih med SZ, in Kitajsko«, ugotavlja »Borba«, da je znano, da je nasprotno res, in da prav Kitajska najbolj napada Jugoslavijo ter da Jugoslavija na vse te napade odgovarja zelo u-merjeno Znano je tudi, da svetovni tisk že več časa piše in razpravlja o odnosih m nesoglasjih med SZ in Kitajsko. To je posebno prišlo do izraza po objavi razgovorov med Hruščevom in ameriškim senatorjem Humphreyem (kateremu je Hruščev baje izjavil, da so kitajske komune reakcionarne) in po nekaterih izjavah Mikojana v ZDA.
V napadih na Jugoslavijo, zaključuje »Borba«, je toliko nesmiselnosti, da se postavlja vprašanje, ali kritiki Jugoslavije sploh logično razmišljajo, kaj pišejo in govorijo. Po njihovih trditvah je Jugoslavija kriva za dogodke na Madžarskem, za razbijanje socialističnega tabora, želi spraviti države Azije in Afrike v naročje ameriškega imperializma, želi skregati Kitajsko s SZ, je kriva za spore v nekaterih komunističnih in delavskih strankah itd., »Borba« pripominja, da se zdijo te obtožbe vsemu svetu smešne, in zaključuje, du je moč socialistične Jugoslavije v političnem in moralnem ugledu, ki ga uživa v »vetu in da s svojim stališčem in stvarnostjo prispeva k razjasnitvi mnogih vprašanj v sodobnem sociali-atičnem razvoju.
Sindikalne vesti iz kovinarskih podjetij
Predlogi sindikara FIOM za novo delovno pogodbo
'O
Zahtevajo pričetek pogajanj za izplačilo proizvodne nagrade v CRDA in SAF0C
Pred dnevi je bilo sindikalno zborovanje kovinarjev CR DA v Tržiču, na katerem je sindikalni predstavnik iz Rima govoril o borbi delavcev /o obnovitev nove delovne pogodbe kovinarjev. FIOM zahteva, da se tedenski delovni čas zniža na 40 ur, dalje 20 lir poviška na uro za navadne delavce ter povišek mezde za vse ostale delavce na tej podlagi, proučitev plačevanja delavcev, ki so zaposleni izven podjetja, enakost plače za delavce in delavke itd.
Poleg tega FIOM zahteva, da se v podjetjih IRI omogoči delavcem opravljati njihovo delo, češ da s tem ne škodujejo proizvodnji, dovoliti sindikalna zborovanja med odmori, razobešati tiskovna sporočila, razdeljevati sindikalne legitimacije, pobirati članarine ter prodajati sindikalne časopise. Notranjim komisijam naj se omogoči nemoteno aelovanje; disciplinske postopke nad delavci v podjetju izvajajo lahko samo nadrejeni tovarniški delavci, te funkcije ne smejo izvajati nadzorniki, še celo pa ne smejo nadzorniki oboroženi v delavnice.
Tajništvo FIOM iz Tržiča je poslalo uradu Intersind v Trst pismo, v katerem zahteva pričetek pogajanj za izplačilo proizvodne nagrade kovinarjem SAFOG in CRDA za leto 1959. Nagrada za to leto mora biti večja od nagrad, ki so jih delavci prejeli v letih 1956, 1957 in 1958. ker so se med tem časom zboljšale naprave in organizacija proizvodnje. FIOM je s tem pismom hotela poudariti, da ne odobrava stališča ravnateljstva CRDA, ki je na prvo zahtevo FIOM po izplačilu pro-zvodne nagrade odgovorilo FIOM, da te nagrade letos ne namerava izplačati zaradi slabega proizvodnega stanja v podjetju, skoraj istočasno pa je pisalo CISL in UIL, da je pripravljeno izplačati samo 10 tisoč lir. Glede proizvodne nagrade za SAFO£l ravnatelj- | stvo do sedaj še ni odgovo-iilo.
V SOLKANU
Danes pokopljejo Milico Eržen
Danes popdldne ob 15 uri bodo pokopali v Solkanu 74-letno Milico Eržen, ki je bila zelo znana med goriškimi Slovenci zaradi svojega aktivnega delovanja med obema voj. nama in do razmejitve leta 1947. Pokojnica se je pridno u-dejstvovala v vseh naprednih organizacijah, predvsem pa v ženskih društvih. Bila je do-
bra pevka tei je stalno pela i koj peljali v bolnišnico v U-v operetah in nastopala na j lici Brigata Pavia, kjer so ji
ugotovili široko rano na glavi. Ozdravela bo v desetih dneh, ako ne bo komplikacij.
glasbenih prireditvah. Pred prvo svetovno vojno je bila učiteljica.
Njena izguba je hudo prizadela vse goriške Slovence, predvsem pa tiste njene tova-r šice in tovariše, s katerimi je delovala v hudih letih za obstoj naše manjšine pod fašizmom. Vsi jo bomo ohranili v trajnem spominu.
 «»-------
Novi odbor Federacije zadrug
Novoizvoljeni svet pokrajinske federacije zadrug v Gorici je na svojem prvem sestanku izvolil za predsednika dr. Umberta Anverso, podpredsednika Libera Giacomet-uja in za tajnika Rodolfa Eattija. Odbornikom je bila poverjena naloga, da pri o-blasteh zahtevajo, da se predstavniki te federacije vključijo v razne komisije, ki določajo cene blaga, da se pooblastijo razdeljevati kontingente proste cone. izdajati tr-ovske obrtnice itd.
 «»—_
Lasje ženske med kolesje stroja
Okrog 11. ure včeraj zjutraj je 24-letna delavka Bruna Polensig iz Krmina čistila stroj v podgorski predilnici, Zaradi nerodne drže so ji zašli lasje med valje stroja in na njeno kričanje so ji takoj priskočile na pomoč delovne tovarišice. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo ta-
Požar na gradu
Včeraj zjutraj so gasilci morali na grad, kjer je v stavbi št. 14, ki je last grofa Coroninija, nastal majhen požar v dimniku. Gasilci so požar kmalu pogasili   «»-----------------------
Tudi včeraj zjutraj so gasilci skupno z agenti letečega oddelka goriške kvesture iskali truplo Giovannija Valenti-nija, tokrat v vodah kanala, ki dovaja vodo iz Soče v hidroelektrarno tovarne SAFOG. Tudi včerajšnje iskanje je bilo brezuspešno.
»M-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 106, tel. 3151.
IM IIIIII 11111111111111111111111111111111111111111(11 Hill
Italijansko nogometno prvenstvo
V prvem povratnem kolu mnogo negotovih izidov
Skromne možnosti Triestine proti Milanu
Totocalcio št. 22
Alessandria-T. Torino X 1
Bologna-Bari
Inter-Udinese
Juventus-Spal
L.R.Vicen.-Fiorentina X 1 2
Napoli-Genoa Roma-Padova Sampdoria-Lazio Triestina-Milan Catania-Novara Z. Modena-Atalanta Legnano-Livorno Marsala-Cosenza
1 X 2 1
1
2 X 1
X 2 2
X 2
Palermo-Taranto	—
Barletta-Fedit Roma 1 X
Brez premora po komaj zaključenem finišu za naslov zimskega prvaka italijanskega nogometnega prvenstva, se bo jutri začel povratni del tekmovanja in čeprav predstavlja sedanji vrstni red na lestvici osnovno selekcijo, so vendarle do zaključka prvenstva možne še bistvene spremembe tako na vrhu kot na dnu, ker razlike niso takšne, da bi že po nekaj kolih ne mogle biti povsem spremenjene v škodo ali pa v korist katerekoli izmed osemnajstih enajstoric.
Tako bosta morala Milan in Fiorentina že jutri braniti svoji vodilni poziciji pred vztrajnimi napadi .Interja in Juventusa, ki bosta tokrat i-mela prednost domačega terena in povrhu tudi razmeroma ne preveč nevarna nasprotnika, medtem ko bosta Milan in Fiorentina gostovala na tujem sicer kot favorita, toda ne brez realne nevarnosti. To velja predvsem za Fio-rentino saj je bil La^prossi na svojih tleh vedno nevaren tudi najmočnejšim nasprotnikom, kar potrjuje tudi dejstvo, da je v devetih internih partijah kar 6-krat zmagal in le dvakrat izgubil. Na nekoliko lažjo oviro bo najbrž naletel Milan v Trstu, razen seveda, če ne bo zamenjava trenerja imela že tako v prvi tekmi pozitiven psihološki u-činek na Triestino, kar pa je le malo verjetno, saj je psihološka in fizična kriza Triestine po zadnjih porazih tako globoka, da jo bo mogoče prebroditi šele po vztrajnem prizadevanju trenerja in igralcev samih.
Upoštevajoč torej možnost, čeprav majhno, da se tako Milanu kot Fiorentini zaustavi korak v Trstu in v Vicenzi, in mnogo večjo možnost, da In-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiimiimiiiiiitiitiiiimiiiiimiimiiiMiiiitiMiHiiiHtiHMHiiiatiiiMiiiiiitiiiimitiaMiiiMiiiMHiiHttititfttiiiiittiUMtiHiM
sr
Izredni občni zbor kmetovalcev v Standreiu
O pomanjkljivostih na smeti££u so se temeljito pogovorili
Večina članov društva se je izrekla za dosedanjega delavca na smetišču in stari način plačevanja
Ker so v odboru društva neposrednih obdelovalcev v Standrežu skušali na drugačen način preurediti delovne odnose med delavcem, ki odstranjuje steklo, pločevinaste škatle in drugo neuporabno navlako iz gnojila, ki ga kmetje vozijo na njive, so i-meli člani društva v petek 24. januarja izredni občni zbor, na katerem so se o tem vprašanju najprej temeljito pogovorili. Predsednik društva
iiimmiiiiininiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiii*iiii,iiiiiiiiiiiiiiii,,ii,ii
Sodnijska kronika
Ni se dobro izdajati za policijskega agenta
Proti prvi razsoditi sodišča je državni pravdnik vložil priziv, ki ga je sodnik upošteval
Naši bralci se prav gotovo spominjajo dogodka, ki se je zgodil lani 2. marca v Ulici Morelli ob 1.20 ponoči, ko je hotel neki pijanec vdreti v javni lokal, ki ga jo bila gospodinja pravkar zaprla, in sicer s tem, da se je proglašal za policaja. 28-letni Romano Amorese,	ki je	že	znan	v
sodnijski kroniki, se je tistega večera potepal po mestu, ir. ko so bili vsi lokali zaprti, je hotel popiti še kozarček vina. Zaradi tega je pričel tolči po vratih »Bara Ta-rantino« v Ulici Morelli in na vprašanje gospodinje Marije Tarantino, ki je tedaj pospravljala lokal skupno z 52-letno Rozalijo	Namar.	je	zakričal,
du je agent javne varnosti in da mu ona mora odpreti. Ta ie zares odprla vrata, a ko ga je zagledala, jih je hotela takoj zapreti. Amorese pa je pahnil vrata ;n Tarantino-va je padla na tla.
Zaradi kričanja obeh žensk je zbežal in se skril v vežo reke stavbe v isti ulici, kjer so ga našli resnični agenti javne varnosti. Sodnik ga je nekaj dni pozneje obsodil na tri dni zapora, a javni tožilec je proti taki obsodbi vložil tožbo in včeraj so sodniki tožilčevo pritožbo	sprejeli	ter
obsodili Amoreseja na osem dni zapora.
 «»-----
Razprava o prometni nesreči
6. novembra 1957 je sodnik v Tržiču obsodil na 20 tisoč lir kazni in na plači'o 300.000 lir bolniških stroškov ložeči stranki 57-letnega Natala Bian-chija iz Trsta, Ul. Torrebiarv ca 43, ki je 18 novembra 1956 trčil z avtomobilom v 62-letno
Anno Bertogno iz Begliana na državni cesti Trst' - Benetke v bližini Begliana. kjer se je Bertognova peljala z dvokolesom v nasprotni smeri. Bian-chi je vložil proti tej obsodbi priziv, a včeraj So sodniki go-riškega okrožnega sodišča potrdili prejšnjo razsodbo in ga obsodili še na dodatne sodne stroške.
Dušan Brajnik je namreč podal poročilo o stanju smetišča ter povedal prisotnim, da ie odbor sklenil zamenjati dosedanjega delavca na smetišču z mlajšim. Obenem je povedal, da bi spremenili tudi način plačevanja. Medtem ko prejema sedanji delavec stalno mesečno mezdo ne glede na opravljeno delo, bi se z novim delavcem pogodili tako, da bi ga plačali od opravljenega dela. Odbor je sklenil dobiti novega delavca zato, ker se z dosedanjim delavcem niso mogli sporazumeti, da bi pristal na akordni način dela.
Na podlagi podatkov iz preteklosti se je namreč ugotovilo, da bi lahko delavec, ki sedaj odstranjuje iz gnoja neuporabne predmete ter jih odvaža na prod Soče ali prodaja, s tem delom veliko več zaslužil, poleg tega pa bi iz gnoja odstranil več navlake.
Ker so nastale med člani društva razne govorice o rešitvi tega vprašanja, čeprav je odbor zadevo temeljito premislil, preden je sklenil spremeniti dosedanji način dela na smetišču, je odbor hotel zvedeti za mnenje vseh članov. Zato je sklical izredni cbčni zbor, na katerem se je s tajnim glasovanjem večina članov izrekla za dosedanjega
delavca in za st#ri sistem plačevanja, dokler‘ ne stopi delavec oktobra 1960 v pokoj. Obenem pa priporočajo delavcu, naj vestno opravlja svoje delo in se ravna po navodilih nadrejenih oseb, in kmetovalcem, naj pri nakladanju smeti ne mečejo stekla in pločevine po vsem smetišču, ker s tem prezaposlenemu delavcu pc nepotrebnem nalagajo še novo delo.
 «#------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: »Ženska, ki je dvakrat živela«, K. Novak in J. Stewart, barvni film. VERDI. 16.30: »Vstajenje«, po romanu L. Tolstoja, igrajo M. Bru in H. Buchholtz, barvni film.
VITTORIA. 17.00:	»Kapitan
južnega morja«, C. Charis-se in R. Hudson, barvni film.
CENTRALE. 17.00: «Top, topničar in kapitan«, H. Remy, F. Lulli, barvni film. MODERNO. 17.00:	»Mostovi
na Tokoriju«, barvni film.
—- «»----
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem-
ter in Juventus premagata U-dinese oz. Spal, bo to lahko že uvod v bližnje spremembe v vodstvu, obenem pa seveda tudi uvod v spremembe na dnu, kjer si lahko Triestina popravi položaj v odnosu do Udinese in Barija. Za vrstni red na repw pa bo eminentne važnosti tudi derbi tekma med Alessandrio in Torinom. Zaradi prednosti domačega i-grišča je vsekakor favorit A-lessandria, toda Torino je pod vodstvom novega madžarskega trenerja že preteklo nedeljo proti Romi dal razumeti, da ne misli več dolgo nositi rdeče lučke. Njegova zmaga bi položaj na dnu zgostila in povečala negotovost vsaj štirih če že ne petih enajstoric, njegov poraz pa bi razlike povečal, od česar bi utegnila i-meti precejšnjo korist tudi Triestina.
Posredno zadeva spodnji del
lestvice srečanje med Bologno in Barijem. Po odlični igri v nedeljo proti Milanu je Bologna nesporni favorit.
Ostala tri srečanja zadevajo vrstni red «zlate sredine«, vendar pa bodo kljub temu zanimiva in predvsem za Lazio lahko tudi daljnosežno, ker bi ga poraz — ki je v ostalem zelo verjtten — proti Samp-doriji, spet nevarno približal nevarni coni. Veliko bitko bosta v Neaplju bojevala Napoli in Genoa in čeprav je tudi v tem srečanju favorit Napoli. ni izključeno presenečenje, na katera je Genoa vedno pripravljena. Derbi v malem predstavlja tekma med Romo in Padovo. Obe enajstorici i-•mata soliden položaj takoj za »velikimi«, zato gre v tem srečanju Romi bolj kot za točke za prestiž predstavnika glavnega mesta proti gostu iz «province»,
Mednarodni plavalni miting v Zagrebu
Italijana Lazzari in Saini zmagala v dveh disciplinah
Veschi druga in slab plasma Lombardija
ZAGREB, 30. — Prad velikim številom gledalcev se je nocoj začel v zagrebškem zimskem bazenu športnega društva ((Mladost« dvodnevni plavalni miting z udeležbo italijanskih, madžarskih in jugoslovanskih plavalcev. Plavalne točke so dopolnili ekshibicijski skoki v vodo s stolpa in deske ter vaterpolo tekma med univerzitetnima reprezentancama Zagreba in Beograda, ki pa do časa ko to poročamo, še ni končana
Glede na čas in na nepopolno formo nekaterih plavalcev so bili v mnogih disciplinah doseženi zadovoljivi rezultati. Od šestih disciplin ki so bile na programu prvega dne, so jugoslovanski plavalci zmagali v treh, italijanski v dveh in madžarski v eni.
Tehnični rezultati:
100 m prosto moški: -1. Koc
mur (Jug.) 58**7,	2. Lantos
(Madž.) 59”, 3. Jeger (Jug.)
Svetovno košarkarsko prvenstvo
Zmagi Bolgarije in ZDA nad Portorikom in Čilom
Sovjetska zveza še ni spremenila svojega stališča do Formoze
SANTIAGO, 30. — Deveti dan finalnega turnirja svetovnega košarkarskega prvenstva sta bila došežena naslednja
rezultata:
Bolgarija - Portoriko 70:62 (35:25)
ZDA - Cile 64:35 (32:34)
Lestvica po teh dveh tekmah je naslednja:
SZ	3	5	0
ZDA Brazilija Bolgarija Cile
Portoriko Formoza
365:262	1«
5	4	1	357:297	9
4	3	1	318:266	7
5	2	3	315:336	7
5	2	3	344:371	7
6	1	5	397:471	7
___________ 4	0	4	311:350	4
Od obeh sinočnjih srečanj
je bilo posebno zanimivo in borbeno srečanje med ZDA in Čilom. Amerikanci očitno še niso preboleli težkega poraza proti Sovjetski zvezi in so tudj danes zaigrali neurejeno in nervozno. Začetek je (pripadal domačinom, ki so vodili ves prvi polčas. Ker pa bi eventualni poraz onemogočil Amerikancem osvojitev drugega oz. v primeru diskvalifikacije SZ tudi prvega mesta, so se v drugem polčasu ' zultati:
 ............................... iiiiiiiiiii.h h imunim mr milimi
Triestina zaključila priprave
Szoke namesto Degrassija in Massei poleg Bresolina
vendarle toliko zbrali, da so zmagali, pri čemer so jim s 'slabo igro pomagali igralci Cila.
PortOrikanci so se Bolgarom dobro upirali in igra je bila kljub lahni premoči Evropejcev v glavnem izenačena. Bolgari so si pridobili prednost že v začetku in jo potem obdržali skoraj nespremenjeno do konca.
Medtem se približuje konec prvenstva, Sovjetska zveza pa še vedno ni spremenila svojega stališča do Formoze,-s katero bj se morala srečati nocoj.
 «»-------
TURNIR DEŽELNIH REPR.
Jul. Benečija - Veneto 3:1
RIM, 30. — V predzadnjem kolu prvega nogometnega turnirja deželnih reprezentanc, iki se bo zaključil jutri na o-limpijskem stadionu z finalno tekmo med reprezentancama Lazia in Puglie, so bili danes doseženi naslednji re-
Glede dokončne postave se bo Trevisan odločil šele jutri
Pod vodstvom novega trenerja Mema Trevisana je Triestina danes zaključila priprave za nedeljsko tekmo z Milanom na stadionu pri Sv. Soboti.
Dopoldne so se titularci s trenerjem vred podal) na sprehod na Kras, popoldne pa so se zbrali na stadionu, kjer so imeli intenziven trening z žogo. Prisotni so bili vsi titularci razen Degrassija, ki še vedno ni popolnoma okreval in seveda Rimbalda, ki je na počitku.
Po treningu je Trevisan objavil seznam igralcev, ki pridejo v peštev za sestavo e-
peraturo 11,2 stopinje ob 14.30, najst0rice. Ti igralci so
qo atuidojs — ed ofjiufeu
3. uri.
Bandini, Brunazzi, Brach, Szoke, Bernardin, Tulisst,
Santelli, Massei, Bresolin, Tor-tul. Del Negro, Rigonat in Cazzaniga.
Glede dokončne formacije se Trevisan še ni izrekel, zelo verjetno pa je, da jo bo sestavljalo prvih 11 imenovanih, medtem ko bosta Rigonat in Cazzaniga rezervi.
 *»
Udinese v Milan
VIDEM, 30. —1 Igralci Udinese so danes zaključili priprave za srečanje z Interjem v Milanu. Jutrj bodo odpotovali v Milan naslednji igralci: Romano, Baccari, Valetti, Sassi, Gon, Pique, Pentrelli, Giacomini, Bettini, Cavazzut-ti, Fontanesi jn Trevisan kot rezerva.
Za tretje mesto: Ligurija -Emilija 2:0.
Za peto mesto: Julijska Benečija - Veneto 3:1.
Za sedmo mesto: Abruzzi -Toskana 2:0.
BOB
Monti pred Zardinijem v štirisedežnih bobih
. CORTINA D'AMlJEZZO, 30. — Z dvema odličnima vožnjama drugi dan tekmovanja si je bob državnega prvaka E. Montija zagotovil prvo mesto v štirisedežnih bobih na državnem prvenstvu. Borba med njim in Zardinijem, ki je po prvih dveh vožnjah vodil, je bila ogorčena, vendar pa je Zardini zaradi nervoznosti moral prepustiti prvo mesto bolj izkušenemu Mon-tiju, ki je imel v Siorpaesu, Nordiju in zaviralcu Alveraju dobre sovozače. Montijeva časa v dveh vožnjah 1’17”22 in 1’18”18, sta bila najboljša, vendar pa slabša od rekorda proge.
1. Monti 5’10”62, 2. Zardini S. 5*11”29, 3. Petrelli 5’14’*40, 4. De Pedro 5’15”04, 5. Ruf-finella 5T6”31.
1*00”, 4.	Lonza	(Jug.) 1®'
5: Lombardi (It.) 1’02”8-100 m hrbtno ženske: 1- 7* kacz (Madž.) 1’17”4, 2- Pj (Jug.) 1’20'*2, 3. Bajkovič (JU*'' 1’22”°. . ,
200 m hrbtno moški: 1- ", rišič (Jug.) 2’35”4, 2. Zer>“ (Jug.) 2*36”6 itd.	-
200 m prosto ženske: 1. ier (Jug.) 2*36”, 2. Veschi(£■' 2’37”2, 3. Verzi (Jug.) 2» * 4. Stanišič (Jug.) 2*59’ 5.
100 m	metuljček	moški.	*
Lazzari (It.) 1’12”6, 2. Ar (Madž.)	1’14”2,	3.	Tom*
(Jug.) 1*15 6, 4. Pelc (JU*j' 1*16"1, 5. Perišič (Jug.) 1 * ■ 100 m hrbtno ženske: 1- »r ni (It.)	1*21**4,	2.	G°lu
(Jug.) 1’29”6.
BOKS
Marconi poškodovan
GROSSETO, 30. — Evr^r skj prvak welter ,i£at.ejLnes Emilio Marconi si *e popoldne v svojem sta» t nju povzročil globoko ra ^ nožem na palcu leve r Poškodovani prst so mu rali dati v mavec, zaradi sar so bili vsi njegovi ., boji, na programu v Prl njih dneh odloženi.
SMUČANJE
KOŠARKA
Simmenthal - Beograd
bo
RIM, 30. — 3. februarja ^ v Milanu mednarodno karsko srečanje med j9 ((Beograd« iz Beograda ^ Simmenthalom. Tekma začela ob ?1.30.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska tiskarski zavod ZTJ
KINO PROSEK-KONTOVFl
predvaja danes 31. *•
ob 19.30 uri . »Universal« barvni im**
Zgodba
Glenn Millerja
Igrajo: JUNE ALLlSOj, in JAMES STEWA
predvaja danes 31. *• ^ z začetkom ob (*• Universal barvni 1'
DRACUIi
VAMPI«
PETER CUSHINB
MICHAEL BDUGH MELISSA STRIBLING
christopherlee
Oglejte si ta za n pretresljiv film.
Mladini izpod
vstop prepovedan
ANDRE
GILL0IS
24.
Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov
Ko je privozila do Ulice Presbourg, je kar zdrvela dalje, kljub rdečemu signalu. Tudi on bi bil naredil tako, da ga ni neki avto, ki je prihajal z desne, prisilil, da je ustavil. Catherine je frčala dalje, komisar se	je pa penil od	jeze.
»Za vraga, nobenega policaja na tem mestu,*	Je	dejal
inšpektorju, ki je sedel ob’njem, pa	še trenil ni.
Potem je pognal, a znašel se je	sredi Trga Etoile	in	ni
mogel uganiti, po kateri aveniji je krenil 203. Napenjal je za njim oči. Prav tako tudi inšpektor. Vse zaman! Treba je bilo priznati: zgubila sta jo.
»Imate njeno številko?* je vprašal Dodelot.
»Da, gospod komisar.*
»Izstopite in razpošljite splošno povelje: paziti na vozilo, zaslišati vse, ki bodo na njem in mi jih staviti na razpolago.*
Odhitel Je do prve policijske stražnice, od koder je takoj obvestil prefekturo, potem se je podvizal na svoj komisariat, da bi počakal nadaljnjih dogodkov.
Catherine je ustavila na* bulvaru Rochechouart in stopila v bližnji park, kjer je že prežal nanjo Didier.
«Pojdi sem!* mu je ukazala.
šel je za njo v senco drevesa, prav na tisto mesto, kjer ju je Georges videl ob njunem zadnjem sestanku.
«Zmeraj sl tak, kot bi bil na oprezovanju,* mu je zabrusila, »to je trapasto!*
Stopila je z njim nekaj korakov do tistega skritega kotička.
»Kakšen pa naj bom?* je vprašal, ne da bi odgovoril na očitek.
Odprla je torbico in izvlekla iz nje papirnat zavojček.
»Deni v žep! Tu je dve sto tisoč frankov. S tem lahko živiš dva meseca in me čakaš na naslovu, ki ti ga bom dala.*
Suženjsko jo je ubogal. Zavojček je del v žep in izvlekel iz njega notes in svinčnik, da si napiše naslov. Ona je narekovala:
»Pensione Colonna Imperia. Italija.*
»O, kako daleč me pošiljaš!* je vzkliknil kljub svoji vdanosti.
Ni ga poslušala.
»Smukni na Lyonsko postajo!* je nadaljevala. »Izstopi v Mentonu in pojdi čez mejo peš ali z avtobusom. Pomešaj se med turiste, razumeš!*
»Da, Catherine.*
Sele takrat ga je pogledala. Všeč ji je bila njegova bela polt, ki je bila podobna polti mladega dekleta. Njemu je bila pri srcu pa bronasta barva njene kože. Tako lepo je dišala. Zmislil se je na čipke pri njeni kombineži, na šumenje njene obleke, kadar se je slačila, na toplino njenega tako negovanega telega. Ves je bil prevzet, ko jo Je videl tako blizu sebe. Čutila se je tako močno spričo njegove pokornosti, da se Ji je zahotelo po njem. Toda ravnati je bilo treba po pameti.
»Na svidenje	kmalu, fantič!	Pisala	ti	bom. Ne	boj se!
Ničesar ne boš pogrešal.*
Pobožala ga je po licu.
»Mi ne duš poljuba?* je vprašal ponižno.
Pogledala je	naokoli. Mestni	čuvaj	je	bil nekaj	metrov
od	njiju, a jima	Je obračal hrbet in gledal otroke,	ki so se
Igrali na kupu peska.
Mimo se je pripodilo dekletce ln kotalilo obroč. Potem sta bila za trenutek sama. Potegnila je £>idiera k sebi, mu pritisnila na ustnice iskren poljub, nato ga je odrinila in rekla:
»Pcjdi zdaj!*
Brez besede se je oddaljil. Ona je krenila pa drugo stran ln	se približala	avtomobilu.	'
Cez pol ure so Dodelotu sporočili, da je 203 zopet zavozil na dvorišče v Ulici Vignes.
Inšpektor je bil zopet na straži.
Catherine zaradi vrveža ni opazila, da so jo zasledovali.
XIX.
sni?!
Nekdanji filmski statist hodi vsak dan prodajat na teraso kavarne Globe, kjer oživlja spomine iz svoje j11** j« dobe. Tudi tisti dan je stopil v kavarno in jo obšel. Ta ^igt okorišča s sedanjim poklicem, da lahko diha v ozračju- j* je nekoč pričakoval zanesljivih ponudb. Pri tem d» igralce ob biljardu in zamišljene goste. Zdaj spet čuta. igra neko vlogo.	^
,n,,St™ra ,Anc!r6e ^ je postavila pred veletrgovino Ville. To je bila njena žamisel. Ponujala je liste kupov ki so prihajali iz trgovine, in jih ogledovala.	eri	2
Zapeljevalec bratove žene Steve kar nesramno 1 očmi sprehajalce, ki prihajajo po Elizejskih poljanah. Ko na zgornji konec, se obrne in ogleduje človeško
Bivši tekač si prizadeva, da ne bi hodil prehitro, k gg naskrivaj ogleduje množico, ki se gnete okoli sejmarski nic na bulvaru Batignolles.	(fi
Od Bastilje do vrat Maillot, od Prč - Saint - GerVi*ie# parka Montsouris jih je štiri sto. Z dolgimi koraki vijar pločnike, vohljajo po pivnicah in tganjarnah, se uSl s0 Rt na uličnih vogalih in iščejo kot lovski psi. Isti čas preži tisoči prodajalcev v raznih trafikah, kioskih ft‘crneJ! zasilno kam postavljenimi košarami. Kdaj pa klaj rfl gj r časnik na strani z reportažo in primerjajo človeka, imajo pred seboj.
Nihče izmed njih pa ne ve, čemu so jim dali tako čilo. Stanovska solidarnost je slepo delovala. In P<>ten .. zaposlitev ubija vsakdanjo enoličnost.	,oV0	W
Po nasvetu Memene se Je Pascal spravil v vratarF’^ hotela v Ulici Palestro. Tam je telefon ln tam Je 1 naj kličejo, če kje zasledijo Didiera.	ra\$.	a
Pascal je na trnih. Raje bi tudi on tekal od okraja ali pa stal na običajnem mestu pri Almskem se 1 Morda bi Didier prišel voglartt v tisti konec. Vendar pr vdal Memenim razlogom: na razpolago mora biti vT“Lj,y nutek in mora biti pripravljen, da pri priči steče na *■ bi mu ga kdo naznačil.
fNadaljevanje *le
Program za «3-Tt'*> ^
TRIDENT, 30. — Mednu^. no smučarsko tekmovanje Tre« za veliko alpsko k ^ binacijo v Madonna di i. piglio, bo potekalo po 03** njem programu:	,..i2)ol!i;
petek, 13. febr.: velesia'*’*' sobota, 14. febr.: sm, , nedelja, 15. febr.: sla'«^ Smuk bo na progi r . golo, slalom in veleslalom na novi progi Spinalle, k ^ otvorjena prav na tem movaniu.	.