246. IMUN.
v uiMiMi. i m, n mm
mi m.
„Slovenski Narod« velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta 12*— četrt leta . i t • . • • . 6*— na mesec 2 —
v upravnlitvn prejeman:
celo leto .......  K 22*—
pol leta........ 11 —
četrt leta........550
na mesec......._ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike*
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Uprmvništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. 1
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon it 86.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta    mm.....• 13*—
četrt leta........6 50
na mesec........ 2*30
»Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28-<
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85.
Kranjsko deželno ustava.
Deželni red in deželnozDorskl volilni red.
Mestna skupino.
'(Napisal deželni poslanec Fran V i b n i k a r.)
III.
Glede veljavnosti izvolitev poslancev Lenarčiča in Višnikarja je posebno še uvaže vat i, da so se vse dosedanje volitve od leta 1861. vršile na ravno tisti podlagi, kakor poslednje, da so vasi, katere se hoče priklopiti mestom, že volile v kmetskih občinah in da ne more nihče voliti v obeh skupinah (§ 14. vol. r.), da ni nihče ugovarjal zoper sestavo vol. imenikov, kar bi se moralo zgoditi v reklamacijskem postopanju (§ 25. vol. r.) in da se tudi proti vo-litvi sami od prizadetih volilcev ni nihče pritožil. Ako ima dež. zbor tudi v tem slučaju formalno pravico ali moč razveljavljati volitve, bi bilo tako postopanje vendar neopravičeno nadzorstvo in poniževalna ku-ratela nad volilci.
Upravno sodišče je o reklamacijah razsodilo: Ugovori proti pravilnosti volilnih imenikov spadajo v reklamaeijsko postopanje, ne pa v volilno; radi tega ni moči take volitve razveljaviti, ako so se taki ugovori vložili šele pri volitvi sami. (11. junija 1881 št. 1025.).
Navesti hočemo še dva j ud i kata državnega sodišča, katera zadevata vol. pravico mestne skupine.
Ko je pri državnozborski volitvi 1. 1900. županstvo Ribnica prvikrat sprejelo v vol. imenik za trg tudi volilce s trgom v eno kr. občino združenih vasi, je na ugovor volilcev iz Kočevja vlada dotične volilce zopet izbrisala. Vsled tožbe teh volilcev, katere je zastopal dr. Šusteršič, je drž. sodišče z razsodbo dne 8. julija 1902 št. 215 spoznalo, »da se pritožnikom s tem ni kratila po ustavi zajamčena pravica voliti v državni zbor«. Drž. sodišče je izreklo: »V volilne imenike mest in trgov na Kranjskem je sprejeti samo volilce v ta volilni razred uvrščenih mest in trgov, ne pa tudi volilcev tistih drugih krajev (Ortsehaften), kateri so z imenovanimi mesti in trgi združeni v eno krajevno občino.«
V razlogih se poudarja, da § 9. odst. 2 vol. r. nima nobenega odločilnega pomena, da v mestni skupni ni ne volijo »občine«, ampak samo v § 3. navedeni kraji, mesta in trgi, da imajo ti kraji historično značaj mest in trgov. Ako bi k mestni skupini spadalo mnogo vasi samo zaradi tega, ker tvorijo administrativno z mesti skupaj eno kr. občino, bi s tem dobile značaj mesta, akoravno tudi krajevno niso ž njim v nikaki zvezi. Poleg tega bi bile od 1. 1861. do 1898. vasi z direktno in vasi z indirektno volilno pravico! Krajevna občina spada le tedaj v volilni okraj mest in trgov, ako se teritorijalno zlaga z mesti in trgi, navedenimi v volilnem redu. Drž. in dež. vol. red kažeta, da je zakonodajalec hotel ločiti mesta in tege od drugih kmet. občin. Razun tega je na Kranjskem uvaže-vati eksistenca podobčin, ki imajo po obč. zakonu brez dvoma tudi politično veljavo ter podpirajo ločitev mest in trgov od okolice. Sicer bi bila n. pr. volilna pravica mest Krško, Kostanjevica in Postojna popolnoma iluzorična.
Pripomni se, da je pri dotični razpravi sodeloval tudi pokojni predsednik najvišjega 6odišča dr. Steinbach, priznana pravniška avtoriteta v A«vstriji, da je bila tedaj rešitev pravnega vprašanja v dobrih rokah.
Zaradi volilne pravice h krajevni občini Kamnik spadajočih vasi Perovo, Zaprice, Zelje, Košiše in ^avne ie ysled pritožbe mestnih vo-
lilcev razsodilo državno sodišče z razsodbo 22. novembra 1908, št. 421.
»V vojvodini kranjski so pri de-želnozborskih volitvah v volilnih okrajih mestne skupine samo v te okraje uvrščena mesta in trgi k volitvi upravičena, ne pa tudi vasi, katere so s temi mesti in trgi združene v eno krajevno občino.«
Drž. sodišče je tudi spoznalo, da se je s tem, da so se volilci imenovanih vasi sprejeli v volilni imenik mesta, kršila mestnim volilcem v Kamniku prlstoječa deželnozhorska volilna pravica. Tudi v tem slučaju drž. sodišče stro*ro loči kr. občine od v zakonu navedenih krajev, mest in trgov. Selske občine pridejo le tam v poštev, kjer se pojmi mest in trgov ter selskih občin krijejo. Po uvodu § 3. vol. r. 1861. in 1898. je samo mesto Kamnik uvrščeno v mestni volilni okraj Tržič, Radovljica in Kamnik. Uvrsčenje z mestom Kamnik v eno občino združenih krajev Košiše itd. pa prestopa zakon in pomeni nedopustno raztegnenje zakona in ne samo ekstenzivno interpretacijo. Ako imajo dotični kraji res takozvani mestni značaj ali ne in če so z mestom Kamnikom krajevno zvezani ali ne, ne odločuje. Volilna pravica v mestnem volilnem okraju bi se mogla tem krajem, ki nesporno niso deli mesta Kamnik, podeliti edino le po zakonu, nikoli pa po praksi uradov.
Pravno vprašanje je tedaj že rešilo državno sodišče, katero mora že po svoji sestavi veljati za nepristransko. Sodniki tega sodišča se pač niso brigali za osebe, katere so bile izvoljene v dolenjskih ali gorenjskih mestih, marveč so presojali in rešili sporno vprašanje samo s pravnega stališča na podstavi obstoječih zakonov. Za razveljavljenje izpodbijanih volitev ni nikakega zakonitega razloga. Ako je bila dopolnilna volitev v dolenjskih mestih dne 31. avgusta t. 1. neveljavna, }>otem so bile neveljavne tudi vse dosedanje volitve v tej skupini v celi ustavni dobi 48 let. To je logično pribito. Razveljaviti bi se morale dosledno tudi vse druge volitve leta 1908., ki so v zvezi z letošnjo vol it vi jo.
Deželni zbor ima sicer formalno pravico razveljati ali potrditi posamezne volitve, a poslanci, kateri pri vstopu v deželni zbor obljubijo, da se bodo držali postav, so vendar moralno vezani na postavna določila in na razsodbe najvišjih sodišč. Nevarno je pravna vprašanja, katera so že rešila kompetentna oblastva, dajati pod nož klubovi disciplini in siliti posamezne poslance, da glasujejo tudi proti svojemu pravnemu prepričanju. Ako smo v pravni državi, ne sme o takih vprašanjih razsajati politična strast. Zaradi tega je želeti, da bi o dvomljivih in spornih volitvah sodilo posebno v to svrho določeno sodišče, bodisi državno ali posebno volilno sodišče.
Shod v Lojotcu.
»Narodna napredna stranka« je sklicala preteklo nedeljo shod v Dolenjem Logatcu pri Kramarju, in odposlala svojega zastopnika, da poroča o delovanju deželnega zbora. Zbralo se je kmalu po napovedani uri lepo število volilcev iz Logatca in okolice, zlasti pa moramo z veseljem konstatirati, da je bilo iz precej oddaljene Hotederšice navzoče večje število somišljenikov narodno-napredne stranke, ki bi pa bilo gotovo večje, da ni napravil klerikalni župan hotederški v zadnjem trenutku zgage in vplival na najetega voznika, da je pustil ljudi, ki bi jih moral popeljati na shod, v zadnjem trenutku na cedilu. Vzlic temu pa se jih lepo število ni ustrašilo pota, in prišli so peš. Čast njim in njihovi zavednosti. Splošno je bilo na shodu navzočih gotovo nad sto ljudi.
Shod otvori v imenu sklicateljev deželni odbornik in poslanec dr. Ivan
Tavčar, ki prod vsem predstavi vladnega zastopnika komisarja g. Rajka Svetka in nato predlaga za predsednika shoda g. Sicherla.
G. Sieherl prevzame predsedstvo, se zahvali na zaupanju, ki ga je postavilo na to častno mesto, katero je prevzel tem rajši, ker mu je tako dana prilika, da po dolgih letih zopet pozdravi v Logatcu vrlega prvobori-telja narodno-napredne misli, deželnega odbornika in poslanca dr. Ivana Tavčarja (»Živio Tavčar!«), ki se mu zdi kakor skala v morju, ob katero se z vsemi silami zaganjajo sovražni valovi, on pa stoji neustrašen in krepko drži kvišku prapor našega prepričanja in naših prizadevanj. On je ena tistih redkih prikazni med nami, ki je izza mladih let pa do svoje moške dobe ostal zvest svojim idealom in ni krenil od poti k svojim določenim ciljem. Zato bodi prav prisrčno pozdravljen!
Nato naprosi predsednik poslanca dr. Tavačrja, da poroča o delovanju deželnega zbora.
Poslanec dr, Ivan Tavčar.
častiti zborovale i! Po osmih letih sem danes zopet v vaši sredi, v prijetnem Logatcu, da vam poročam o stvareh, ki so se zgodile v zadnjem zasedanju deželnega zbora.
Deželni zbor je imel precej dolgo zasedanje in glavna stvar, ki jo je moral v tem zasedanju opaziti vsakdo, je pač neizmerna osabnost naše klerikalne stranke, ošabnost, ki je v popolnem nasprotju z nauki Kristusovimi, ki je rekel, da naj bodo njegovi služabniki v prvi vrsti ponižni in se posvete ljubezni do bližnjega. Ošabnost v poltiki, kakršno imajo ti ljudje, ima pa še prav posebej svoje slabe posledice in bati se je, da bi vsled tega še prav posebej ne bil oškodovan naš kmet.
Častiti zborovalci veste, da so se slovenski in slovanski poslauci na Dunaju bojevali proti vladi in to po vsej pravici, ker je Bienerthova vlada hotela preprečiti Slovanom njih upravičeni razvoj. Po mojih mislih pa so šli voditelji naše klerikalne stranke predaleč in to vsled svoje neizmerne ošabnosti. Klerikalci so obrnili vso ost svojega boja proti slovanskemu ministru Bilinskemu, katerega so začeli napadati na tak način, kii kor so potem tudi napadali nas naprednjake v deželnem zboru. In to je tembolj čudno, ker nismo opazili, da bi bili storili kaj enakega proti ministroma Schreinerju in Hochenbur-gerju, da bi ju bili napadali z isto brutalnostjo, kakor so nastopali proti Poljaku ministru Bilinskemu.
Ošabnost pa je v politiki res najslabša lastnost. In to se je tudi pokazalo: minister Bilinski jim je odrekel vsako podporo za vodovode. Kaj so vodovodi za vas Notranjce, pač veste sami. Vlada pa je v resnici odrekla vsako državno podporo za napravo vodovodov. Tu so storili klerikalci gotovo veliko napako. Ce ta vlada ne da ničesar za vodovode, bodo enako storile tudi vse sledeče vlade, ker bodo ostale pri istem principu. Klerikalna ošabnost vam je torej prinesla veliko škodo, ker vam je snedla državno podporo za napravo vodovodov.
Ljubljanske zadeve.
Dovolite, da sedaj spregovorim tudi nekoliko o ljubljanskih razmerah , kajti prizadeta je pri tem tudi dežela. Pokazalo se je namreč, da namerava klerikalna večina Ljubljano popolnoma odreti, oguliti jo do belih kosti. Meni se zdi, da je to napačna politika. Ljubljana je vendar srce naše kronovine in glavni odjemalec kmetskih pridelkov cele dežele. Zato pravim z vso upravičenostjo: če Ljubljana pride na beraško palico, bo udarjen tudi kmet. Čisto nepotrebno je napravljati nasprot-stvo med kmetom in meščanom. Položaj kmetskega in mestnega prebivalstva je pač tak, da je kmet navezan na meščana, meščan pa na kme-
ta. Kdor hoče voditi pametno politiko, mora pač delovati na to, da se to nasprotstvo ublaži, ne pa še poostri! Klerikalna politika pa gre za tem, da bodi vojska med kmetom in meščanom. To ni modro in ne more imeti dobrih posledic.
Klerikalni naklepi.
Naša dežela ni bogata, meščan in kmet oba morata trdo delati,, da si zaslužita svoj vsakdanji kruh. Popolnoma nepotrebno je pri nas govoriti o kapitalistih in nekapitalistih, vsi smo reveži, katerih žepi niso nikdar polni. Klerikalci pa hočejo popolnoma ostrici Ljubljano in mislijo, da jim daje za to priliko novi cestni zakon, ne pomislijo pa, da bo pri tem oškodovan tudi kmet. In nevarnost je tem večja, ker vse pri tem kaže, da hočejo klerikalci izpeljati neki princip, da se diferencirajo deželni stroški, pri čemer bi bila Ljubljana bolj prizadeta, kakor pa kmetske občine. Od tega pa je samo en korak še do drugega stališča, po katerem bo pa prizadet tudi kmet: drugače si ne bodo mogli pomagati, kakor da bodo posegli po kruti krivici in skušali diferencirati tudi deželne doklade. To se pravi, da bodo tistim, ki imajo več premoženja, kakor pa njihovi somišljeniki, naložili več deželnih doklad. To se mi zdi silno napačna politika, ki ne more dovesti do dobrega konca.
Deželna električna centrala.
Kaj se je sklenilo v zadnjem zasedanju deželnega zbora? Prepričan sem, da se je storilo kaj malo koristnega, kajti zakonski načrti so podili drug drugega in ni bilo časa, da bi se bil deželni zbor o vseh teh važnih stvareh dobro posvetoval in dobro premišljeval o njih. Glavna poteza, ki je značilna za deželnozborsko večino je pač ta, da hoče biti večina povsod strankarska, da hoče ubiti vsakega, ki ni njen somišljenik. Odtod izhajajo tudi vsi zakoni, ki jih je sklenil dežehi zbor in vsi novi projekti.
To je malenkostna politika, če klerikalci govore o velikih podvzet-jih, o katerih nimajo niti pojma in so edino le pesek v oči vam, častiti davkoplačevalci. Pomislite le! Kar naenkrat je sprožil finančni ženi, častiti duhovnik katoliške cerkve, ki prej ni imel časa misliti o finančnih stvareh, mali dr. Lampe, misel o deželni električni centrali. Saj ne rečem nič! Lepa reč, če je izpeljiva tako, da bi koristila deželi. Ali sumljivo je, da je ta misel zrastla na strankarskem polju. Stvar bi stala osem milijonov, ali izcimila se je ta misel le iz tega, ker je neki pristaš S. L. S. v Kranju, neki Pavšlar, v velikih stiskah, v velikih dolgeh in bi ga klerikalci radi rešili s tem, da bi mu odkupili in drago plačali njegove vodne pravice. No, saj je res lepa reč, pomagati svojemu bližnjemu, ali pomagaj mu z lastnim denarjem, ne pa s tujim! Toda osem milijonov!
Pomislimo samo, kake so razmere v naši deželi! Kaj bodete n. pr. imeli vi Notranjci od deželne elektrarne t Če bi elektrarna dobro uspevala, ne bo imela Notranjska nič od nje, če bo pa pri elektrarni izguba, bodete pa plačevali ravno tako, kakor vsi drugi! Značilno pri celi stvari je torej to, da je ta misel izšla edino le iz namena, da bi pomagali svojemu somišljeniku, ali da bi se v tak namen ustanavljala deželna podjetja, nikakor ne sme biti. (Odobravanje!)
Lovski zakon.
Deželni zbor je sprejel nov lovski zakon, s katerim so toliko hujska-li in agitirali proti naši stranki. Kak pomen ima torej ta zakon t
Sprejelo se je pred vsem v tem zakonu določilo, da sme vsaka občina zase določiti, ali bodi zajec v njenem lovu prost, da ga sme vsak na svojem svetu nbiti, ali bodi zajec »ne-lovna žival« ali ne. Meni se zdi ta
stvar čisto pametna, jaz za svojo osebo se ne bom nikdar postavil na tako stališče, da bi klerik, stranka lahko uporabljala zajca kot agitacijsko sredstvo, da bi nam mogla očitati, da jemljemo mi zajca v zaščito. Ne, tega ne bomo mi storili nikdar več. Naj pobija zajca, kdor ga hoče, če je to njim prav, saj ga bodo v prvi vrsti pogrešale — fajmoštrske mize.
Sicer je bil pa ves krik, koliko stori zajec škode, pravzaprav vse skupaj le pesek v oči. Tako so kričali, dokler niso prišli do moči, ko so pa to dosegli, ko bi bili zajca lahko popolnoma uničili, pa tega niso storili, ker hočejo le slepariti kmeta še nadalje in jim je bil zajec le pretveza. Če je zajec res tako škodljiv, kakor so prej vedno vpili in ropotali, naj bi ga bili popolnoma črtali, kar bi bila njih dolžnost, ali tega niso storili. Sedaj bodo zajca v eni občini gojili, v drugi bo pa prost in tako bo ostal zajec povsod. Cela komedija o zajcu pač ni bila nič drugega, kakor prazne besede.
Nam je bilo pač vse eno, kaj se stori z zajcem, saj nismo zaljubljeni vanj, ali ena stvar pa je pri lovskem zakonu, katera nam ni vse eno. Ne briga nas, če se zajec položi na pare ali ne, če ga mi v mestu ne jemo, ga tudi fajmoštri ne,ali mi nismo hoteli, da bi lovski zakon dajal kmetu priliko, da bi postal lovec.   Po novem lovskem zakonu občina lahko določi, ali naj se da občinski lov v najem, ali pa ga občina upravlja   v svoji lastni režiji. Posledica te določbe bo, da bo v marsikateri klerikalni občini rekel župan ali pa občinski možje, da naj občina sama upravlja lov, da bi tako lahko hodil na lov in nič plačal za to. Zgodilo se bo to in občina bo imela velikanske stroške, dohodka pa nobenega, saj vsakdo ve, da lov ne nese nič, da je vsak zajec, ki ga lovec ustreli, desetkrat prepla-čan. Občina bo imela le izgubo. Obenem pa lovski zakon   daje kmetu priložnost, da lahko lovi, kolikor se mu zljubi. In proti temu je bila naša stranka. Za kmeta je pač lov najnevarnejša stvar. Ne zatajim tu resnice, temveč jo izpovem naravnost. Če se kmet vda lovu, mu kmalu začne kapati skozi streho, začne zahajati v gostilno in gospodarstvo mu gre rakovo pot. Resnica je, da je vsak lovec na kmetih slab gospodar, ker zaradi lova zanemarja gospodarstvo. (Pritrjevanje!)    Zaradi   tega se je ustavljala naša stranka,   ne zaradi zajca, kajti nam ni vse eno,   če se kmeta s postavo zapeljuje v strast, ki ga more končno ugonobiti. (Odobravanje.)
Občinski red.
Deželni zbor je sprejel tudi novi občinski red. Stvar je pač taka, da je večina smatrala svoj položaj za tak, da lahko doseže svoj namen: popolno uničenje manjšine. Vsaki taki korporaciji, pa bodi to deželni zbor ali občinski zastop, je boljše, da je v nji opozicija. Če so V takem zasto-pu vsi enostranski, potem se slabo gospodari. Mislili pa smo mi, da se bo stranka, ki je zadnje čase vedno pela visoko pesem o splošni in enaki volilni pravici, pri izpremembi občinskega volilnega reda postavila na stališče, ki kolikor mogoče odgovarja splošni in enaki volilni pravici. Jaz sam za svojo osebo, poudarjam to, nisem zato, da bi se pri občinskih volitvah na Kranjskem sedaj že uvedla splošna in enaka volilna pravica, kajti dandanes, ko vleče večino kmetov za seboj vsak kaplan — če bi rekel, da naj volijo farovško kuharico, pa bi bila tudi izvoljena — se mi zdi splošna in enaka volilna pravica še nekoliko prezgodnja. Veliko bolj pravično bi bilo, da bi imel tisti, ki v občini največ plača,tudi največ pravice, ali stranka, ki je svoj čas kar norela za splošno in enako volilno pravico — če bi se zgodilo v resnici to, potem bi imeli fajmoŠtrsko in ka-plansko volilno pravico — pa hoče sedaj vpeljati načelo« da naj tisti, ki
največ plača, nima nič pravice. Odločevale bodo glave, možje pa,, ki so dosedaj imeli svojo pravico, bodo brez zastopstva. Meni se zdi to krivično, naravnost demagogija, ki je neopravičljiva.
Državni zakon je tak, da določa za občine zastopstvo po interesih, po davku. Ta princip mora obveljati. Klerikalci pa so zatajili ta princip in vpeljali so zastopstvo po glavah. Če bi se bili postavili na stališče, na katerem so stali glede na državno-zborsko volilno reformo, potem bi bili preuredili občinski volilni red vsaj tako, da bi volili tisti, ki ne volijo v I. in II. volilnem razredu, sami v III. volilnem razredu svoje zastopnike. Ali pomešali so III. razred, ko so vtaknili vanj še enkrat vse tiste volilce, ki že volijo v I. in II. razredu, in so dosegli s tem, da ravno delavstvo, katerega glavni zastopniki hočejo biti, ne dobi nikakega zastopstva. To je naravnost nekaj nečuve-nega. Če se hoče delavstvu dati zastopstvo v občinskem odboru, naj delavci sami volijo v III. razredu, ne pa skupaj z volilci I. in II. razreda, ki delavstvo popolnoma pritisnejo ob steno. (Odobravanje!)
Pravičen ta zakon ni in bije naravnost v obraz klerikalni stranki, ki se je toliko poganjala za splošno in enako volilno pravico.
Nekaj pa je pri tej stvari še treba pribiti, kar se ne najde nikjer v nobeni drugi deželi. Klerikalci so si izmislili tak način volitev, da volijo vsi trije razredi en dan. Vsak razred dobi glasovnico druge barve in volitev se vrši potem en dan, to pa seveda edino le zato, da imajo fajmo-štri vse volilce en dan skupaj in da morejo pritiskati na vse obenem.
Tolažimo pa se s tem, da ta zakonski načrt ne bo potrjen, ker je naravnost karikatura, prava spaka pravilnega volilnega zakona in je njegov namen le ta, da bi klerikalci dobili povsod, v vseh občinah večino, tudi tam, kjer je v resnici nimajo. Če je njihova stranka res tako utemeljena, res tako upravičena do eksistence, potem ji pač ni treba uporabljati takih sredstev; če pa se hoče s tem le vzdržati za kako pet- ali desetletje na krmilu, se pa s takimi sredstvi tudi ne bo. (Pritrjevanje!)
Deželna banka.
Ustanovili so tudi deželno banko. Na deželi je teško govoriti o taki stvari, ker je v zvezi z različnimi faktorji, katerih pojmi kmetskemu ljudstvu niso umljivi. Ko sem v deželnem zboru dejal, da najbrž marsikateri od kmetskih zastopnikov v dež. zboru ne bo vedel, kaj so devize, je dr. Lampe vstal in trdil, da je to žaljenje kmetskega ljudstva. Prepričan sem, da nas je dosti tudi tu, ki ne vemo, kaj :>o devize. Deželna banka je pač nekaj takega, da ne ve vsak, kaj je. Rečem le toliko, da so taki zavodi v zvezi z borzo. In borza je nekaj zelo nevarnega, kdor je tepec, ga tamkaj slečejo do nazega. Če bo deželna banka v rokah nespametnih ljudi, če je Lampe cagovec, ga bodo na borzi slekli, da ne bo imel ne hlač, ne spodnjih hlač in ga bodo z nagimi koleni postavili na cesto.
Predno pa bo banka začela poslovati, bo treba vzeti na posodo kakih deset milijonov, vložiti bo treba tudi toliko, potem izdati papirje, emitirati tudi deset do dvajset milijonov. Če bi bili odkritosrčni, bi morali danes povedati kmetskim volil-cem, da mora dežela, ako hoče ustanoviti deželno banko, napraviti do 40 milijonov dolga. In če bodete ta velikanski denar dali v roke klerikalcem, ki nimajo niti pojma o bančnem poslovanju, je pač mogoče, da se kar čez noč zapravi par milijonov, katere bodete vi plačali. (Klici: »Ne bomo jih ne!«) Take projekte je pač treba globoko premisliti prej, ako se hoče obvarovati kakega ix)loma.
Dve stvari sta pa posebno sumljivi pri celi zadevi. Deželna banka hoče prevzeti celo vrsto opravil, kakor občinska, melioracijska, hipoteč-na posojila, kar so vse pametne stvari, če se pametno vodijo, seveda pa nato ne bom odgovarjal, ali bo banka mogla ta posojila dajati ceneje kot pa že obstoječi denarni zavodi. V zakonu je natančno predpisano, kako je ravnati pri teh posojilih, izločena pa so posojila na stavbinska podjetja in delniške družbe, o katerih ni v zakonu nobene opombe, pod kakimi pogoji morejo dobivati posojila. Klerikalna stranka pa ima veliko takih gnilih podjetij, ki nujno potrebujejo podpore. Ravno zato je ta določba tako silno sumljiva, in vse kaže, da bi klerikalci radi z deželnim denarjem brez pogojev, v zakonu predpisanih, dajali posojila takim svojim društvom, kakor bi sami hoteli. Denar je pač denar, naj bo klerikalen ali liberalen, vedno in povsod je treba varno ravnati ž njim, in bojim se le, <ia bodo pozneje kmeta na meh odirali za tisto, kar bo izgubila deželna banka.
Je pa še nekaj prav značilnega. Če zavod naredi 30 milijonov in več dolga, in dežela da za ta dolg poroštvo — 30 milijonov, to niso mačje "
solze —i je čisto jasno, da stvar na zadene samo klerikalne večine. Položaj v deželi je pač tak, da Ljubljana plačuje nad eno tretjino vseh deželnih doklad in če se prevdarijo tudi druge razmere, da so premožnejši ljudje večinoma pristaši naše stranke, lahko rečemo, da naša stranka nosi vsaj polovico vseh davkov. Da plača Ljubljana toliko, je popolnoma pravično, saj ima Ljubljana svoj dobiček od kmetskega ljudstva, in če je kmet revež, je Ljubljana tudi izstradana. Če pa napravi deželna banka 30 milijonov dolga in gospodari s tem dolgom, tiče to vse stranke v deželi, ne pa samo klerikalne.
Če bi od vas kdo dobil nalogo, da naj gospodari n. pr. s 10.000 tujega denarja, vem, da bo vsak rad imel nad seboj kakega nadzornika, da ne bo sam odgovoren za denar. Pri deželni banki pa klerikalci niso hoteli imeti nikakega drugega nadzorstva, vse hočejo imeti samo v svojih rokah. Mi smo zavzeli popolnoma upravičeno stališče: če vi gospodarite z milijoni, ki ste jih dobili iz žepa vseh davkoplačevalcev, mora biti le prav, če odstopite nekaj kontrole naši stranki. (Odobravanje!) Drugod bi vsaka stranka v takem slučaju naravnost prosila nasprotno stranko, da vstopi v kuratorij, da presoja, kam gre vsak vinar. Mi smo to zahtevali, ali klerikalci so našo zahtevo odklonili in sklenili zakon, po katerem je deželna banka samo v njihovih rokah brez kontrole, da bodo delali z deželnim denarjem, kar bodo hoteli.
To, mislim, je velika napaka, ne glede na razna korita, iz katerih bodo žrli razni klerikalni parasiti, katerih ima sicer vsaka stranka dovolj. Sumljivo je, da nočejo nobene kontrole, in to ustvarja upravičeno sum-ničenje, da nameravajo klerikalci z deželno banko, ko jo hočejo imeti sami zase, nekaj takega, kar ni dopustno. Mi pa hočemo, da je deželni denar pod kontrolo, ker ni last ene aH druge stranke, temveč vseh davkoplačevalcev. (Živahno odobravanje!) Postopanje naših poslancev v tej'zadevi je bilo torej popolnoma pravilno. Sama pamet govori za to, da bi bili tudi mi zastopani v kura-toriju in naravnost otročje neumno je, če so klerikalci nato zasmehljivo izjavili, češ da hočejo pri tem koritu hiti sami zase. V drugem nam je pač vse eno, koliko klerikalnih volilcev bo sililo v to korito. (Buren smeh in pritrjevanje.)
Gotovo pa je, da so naši poslanci storili prav, ko so se uprli takemu ravnanju z deželnim denarjem! (Burno odobravanje!)
Narodnonapredna stranka in — vera.
Ni mi treba še posebej nagla sati, da naša stranka na noben način ne nasprotuje veri, kakor trdi morda kak kaplan ali kaka fajmoštrska kuharica. Vsak naj si izbira sam svojo vero, Bog je pravičen, klerikalci pa ne! (Hrupno odobravanje!) In teško je reči, da bi bili od Boga! (Burno pritrjevanje!) Jaz stojim pač na načelu, da duhovnik ni poklican v to, da bi se preveč vtikal v posvetne stvari, da bi tolarja štel. Poklican je pač pred oltar, ne pa da bi se kot stran kar vmešaval v občinske in deželne zadeve. In res, duhovnik, ki naj skrbi za nebeško kraljestvo, je slab gospodar. Če hoče res izvrševati svoj poklic, se mu mora udati popolnoma, če pa hoče imeti opravka z mošnjo, kakor ga je imel Judež Iškarjot, potem ga doleti ista usoda, kakor je zadela Judeža Iškarijota, posveti se mošnji in postane odpadnik Jezusa Kristusa. Tako je tudi z duhovniki, ki silijo v deželno upravo. Slabi gospodarji so in ne morejo presoditi položaja, kar je pa nujno potrebno, če hoče kdo upravljati tako korporaeijo, kakor je dežela Kranjska.
Klerikalne   obljube   — novi dolgovi! Kmet, plačaj!
Proti nam so klerikalci agitirali največ s tem, da so kmetu obljubili vse, kar si je kdo izmislil, sedaj pa tiče v teh obljubah. Izpolniti bi jih morali, ali ne gre. Imajo res težko stališče. Jaz sem prijatelj kmeta, ali da bi se morala dajati že za vsako stezico, vsak mostiček in vsako brvco deželna podpora, to vendar ne gre in tudi ni denarja zato. Današnja večina je obljubila kmetu zvezde z neba, pa tiči sedaj v tem, da bi morala izpolniti te obljube. Ti izdatki so se tako nakopičili, da jih ni več mogoče pokrivati. In tako je prišlo, da izkazuje deželni proračun za leto 1910 en milijon štiristotisoč kron pri-manjkljaja „ in to potem, ko so med dohodki že uračunjene vse deželne doklade in drugI deželni dohodki! Vsak pameten človek ve, kaj se to pravi en milijon štiristotisoč, in nikjer jih vzeti!
Iz tega pač mora slediti, da bo morala klerikalna večina povišati deželne doklade za najmanj — 50 %• (Velikansko ogorčenje med zboro-valci!), tako da bodo narasle deželne doklade na 90 Jo. Potem bodejo videli ljudje, kam jih je pripeljala
večina,  ki tako brssmiselno razsipa
deželni denar.
Seveda bo to v prvi vrsti udarec za mesta, a ravno tako pa tudi za deželo, za kmetsko ljudstvo, a konec vsega bo, da bomo vsi berači, da bo vse polno raztrganih vasi, trgov in mest* da bomo vsi stradali, kakor gladni volkovi!
Gospodarstvo klerikalne večine v deželi torej ni dosti vredno, in stvar ne bo drugačna, dokler se bo katoliški duhovnik bolj brigal za mošnjo, kakor za oltar. To pa se tudi ne bo iz-premenilo, če se vi kmetje sami ne bodete uprli!
Dolgotrajno, burno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem, nakar se je predlagala sledeča
resolucija:
Na shodu narodno - napredne stranke v Logatcu, dne 24. oktobra 1909 zbrani volilci soglasno in v polnem obsegu odobravajo nastop poslancev narodno - napredne stranke v deželnem zboru, jih zahvaljujejo na njihovem možatem nastopu v obrambo pravic njihovih volilcev ter jih poživljajo, da tudi v bodoče z enako odločnostjo in vztrajnostjo delujejo v korist svojih volilcev, uporabljajoč, če je treba, tudi naj skrajnejša obrambna sredstva. Ob enem pa z vso ogorčenostjo obsojajo nečuvena nasilstva in zakonolom-stva deželnega glavarja pl. Šukljeta, s katerimi je hotel on in njegova večina onemogočiti poslancem narodno - napredne stranke izvrševanje njihove dolžnosti.
Predsednik shoda g. S i c h e r 1 je dal resolucijo na glasovanje in bila je sprejeta ob živahnem odobravanju. Izrekel je nato še zahvalo dr. Tavčarju na njegovih izvajanjih in izrekel željo, da bi kakor dosedaj tudi še nadalje enako vztrajno deloval ne samo v korist svojih ljubljanskih volilcev, temveč tudi skupnih naprednih interesov cele dežele, nakar je zaključil shod z živioklicem dr. Tavčarju, čemur so se zborovalci odzvali kar najživahnejše.
Narodno - napredna stranka je z uspehom, ki ga je dosegla s tem shodom v Logatcu, lahko prav zadovoljna. _
Gansiov shod v Idriji.
V     nedeljo     je     priredil pri »Črnem orlu« v Idriji deželni poslanec E. G a n g 1 javen shod,   kjer je poročal o zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Gangl je govoril obširno in temeljito ter dokazal z nepobitnimi dejstvi,   kako brutalno izrablja klerikalna večina deželnega zbora svojo moč, lomi zakonite določbe ter uveljavlja svojo absolutistiško vlado. Podrobno se je pečal zlasti z novim občinskim volilnim redom in s šolskim zakonom, potem z lovskim zakonom, z deželno banko in   s poslovnikom. Opisal je   tudi natanko usodo svojih nujnih predlogov glede učiteljskega    vprašanja     in glede splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za deželni zbor. Zborovalci so izrekli poslancu Ganglu priznanje za njegovo delovanje. — Koncem    zborovanja je    bila soglasno sprejeta resolucija: »Javni shod, vršeč so dne 24. oktobra 1909 v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji, protestu je z vso odločnostjo   proti   nasilstvu in postavoloinstvu   klerikalne večine v deželnem zboru kranjskem,   ki se je z VSO brezobzirnostjo    pokazalo na zadnjem zasedanju. — Najodločneje protestuje tudi proti strankarskemu postopanju klerikalne   večine deželnega odbora kranjskega, ki dosledno in brez stvarnega utemeljevanja preprečuje sklepe   občinskega zastopa mesta Idrije ter njenega naprednega prebivalstva, tičoče se prezidave poslopja št .509.   Tako večina dež. odbora zabranjuje, da bi se mirnim potom izpolnila t-i v občinskem zastopu in na javnih   shodih že večkrat vsestransko   utemeljena   in odobrena zahteva. —   Ker se večina deželnega odbora nič ne ozira na želje ogromne večine   idrijskega prebivalstva, ampak uvažuje le straukarsko-zlob-ne in občinskemu imetju kvarne ugovore   neznatne   peščice klerikalnih škodljivcev, je izgubila   v   vseh naprednih   krogih   ves ugled in ji gre najglasnejša obsodba, da je stopila s strogo objektivnega   stališča v službo posameznih pristašev S. L. S, kakor   da je njen   eksekutivni organ. Taki strankarski   strasti večine dež. odbora kranjskega   veljaj najodloč-nejši protest!« — Shod je bil najštevilnejše obiskan.   Udeležili so se ga pristaši narodno - napredne in socialno - demokraške stranke. Tudi nekaj čukov je bilo na shodu. Dečki so vsaj slišali  resnico — kako jo bodo pretvorili,   pokaže   sobotni »Slovenec«« _~
Shod nonriDO-MPRiIne Stranke v Prestrsoka.
Shod narodno • napredne stranke v Prestranku se je vršil preteklo , nedeljo ob prav  lepi udeležbi vrlih
kmetskih volilcev iz slavinske občine. Kljub raznim oviram in zaprekam se je zbralo v prostorih g. Ka-nalca v Prestranku nad 60 zavednih mož iz Slavine, Prestranka, iz Orehka in Matenje vasi, celo nekaj Postojncev je prihitelo na shod. Prišlo je tudi nekaj mož, ki so se prištevali ali pa se še štejejo za klerikalce, pa vedli so se mirno in dostojno in so mestoma izvajanjem govornikov celo živahno pritrjevali.
Shodu je predsedoval po predlogu g. Jakoba Kristana vrli župan slavinski g. Anton Križaj, ki je podal besedo dr. F e 11 i c h -Frankheimu, da poroča o političnem položaju. Ta je predvsem sporočil zborovalcem pozdrave izv. odbora nar. napr. stranke, zlasti pa mlajših strankinih pristašev. Klerikalci zadnji čas s tem zabavljajo, da kričijo, da letajo golobradi mladeniči po deželi okrog. Niti ena niti druga psovka nima smisla: če bi bilo očitanje golobradosti žalitev, bi morali biti še bolj razžaljeni slovenski kmetje, pa tudi duhovniki, ki običajno nimajo brade; mladost bi si pa govornik rad pustil očitati še vsaj 50 let. Zmerjanje ima pač drug vzrok: klerikalci vedo, da ima tista stranka bodočnost, ki ima mladino zase in čutijo, da napredna mladina zastopa tisto smer v stranki, ki zagovarja skrajno demokratičnost; zato jih je strah.
Govornik utemeljuje potem potrebo strank in oriše v velikih potezah pravi značaj klerikalne stranke. Ta stranka pravi, da je krščanska; v praksi osvetljujejo to krščanstvo najlepše trije dogodki iz zadnjega časa: duševni voditelj te stranke dr. Krek je napovedal naprednjakom boj z nožem, dež. odbornik Lampe preganja učitelje po Kranjskem kakor kak turški paša in Krekov ljubljenec posl. Demšar je pokazal svoje dejansko krščanstvo s tem, da se je v seji dež. zbora s pestmi lotil in davil napr. poslanca. Krščanstvo je le slepilni plašč, s katerim lovi ta stranka nerazsodne ljudi, ki ne vedo, da nima vera s politiko prav nič opraviti.
Ravno taka neresnica pa je, če se ta stranka imenuje narodno. Na Dunaju zabavlja na nemško vlado, na Kranjskem pa ima ljubavno razmerje z nemškim baronom Schwar-zem, glavno oporo kranjske nemšku-tarije. Ta stranka drži viteza Kal-tenegerja, ki nastavlja na Kranjskem nemške učitelje kakor v kaki pruski pokrajini. Narodno izdajstvo te stranke gre tako daleč, da ne le ni sodelovala v boju zoper nemško Kranjsko šparkaso, ampak jo radi Škofovih posojil celo podpira s tem, da v zadnjem času napada slovenske denarne zavode.
Klerikalna stranka pravi, da je ljudska stranka. Nje delo za ljudstvo se je že po enoletnem gospodarstvu v deželi najlepše pokazalo v tem, da kaže primanjkljaj za prihodnje leto majhno svotico 1.400.000 K, ki se ne bo dala drugače pokriti, kakor z visokimi novimi deželnimi nakladami.
Nato preide govornik na zadnje zasedanje deželnega zbora, oriše glavne hibe novega lovskega zakona, zakona o šolskem nadzorstvu in novele k občinskemu redu, pove kako lahkomiselno .ie postopala klerikalna večina pri vprašanju električne centrale in deželne banke. Opiše trdo-sfčnost klerikalcev, ki učiteljem niso privoščili niti bornega zvišanja plač, ki bi znabiti niti dosti več ne stalo kot Kregarjev lestenec v zbornici. Nato razloži vzroke, ki so privedli napredne poslance do obstrukcije in ožigosa brutalno in protipostav-no počen janje pl. Šukljeta, ki je z biriči in pazniki tiral napredne poslance iz zbornice, kar se ni zgodilo še v nobenem parlamentu kulturnega sveta.
Na Dunaju so klerikalni poslanci prišli s svojo nepremišljeno ob-strukcijo na rob propada. »Slovanska Enota«, ki šteje 125 poslancev, h katerim pritisnejo v vseh protivladnih vprašanjih še socialni demokratje in druge opozicionalne stranke, ne potrebuje sredstva obstrukcije, ki je uporabljajo tlačene manjšine, ampak doseže lahko več s premišljeno, a odločno opozicijo. Sadovi klerikalne obstrukcije so se brž pokazali, ko je vlada ustavila državne prispevke za vodovode na Kranjskem in sedaj so klerikalci v taki zagati, da so že za ceno enega ministrskega stolčka pripravljeni skleniti prijateljstvo s protislovansko Bienerthovo vlado.
Naša stranka pa gre naprej, trdna v načelih, neustrašena v boju proti S. L. S., največji skodljivki slovenskega ljudstva, in je prepričana, da bo ponosna Notranjska prva zbrisala s sebe madež, da jo zastopajo v državnem in deželnem zboru nesposobni klerikalni poslanci.
Nato podeli predsednik shoda besedo prof. Jngu is Ljubljane, ki izvaja približno sledeče:
Govornik je označil kruto, nasilno sakonolomno postopanje klerikalne stranke napram vsemu, kar se teti napredno, in pokale na zahrbtno ravnanje klerikaloev, ki so na
Dunaju proti vladi, a v domovini na Kranjskem drže z vlado, kako, to je med drugim pokazal deželni zbor in pred vsem 20. september letošnjega leta v Ljubljani. Slika v živahnem govoru, kako so prišli klerikalci na nepošten, nepravičen način na površje, kako zlorabijo svojo zmago in svoje moči. Preplaviti hočejo vso deželo z nunami in menihi, spraviti vse v klerikalno malho, delati le na to, da se njih kup poveča in raste na škodo naših naprednih elementov. Priporoča združenje vseh narodnih, delavnih moči in na vsem polju, kaže na neuspehe, ki se godijo tedaj, če se nalaga delo le posameznikom na rame, vspodbuja poslušalce, da se izobražujejo s tem, da skrbe za prirejanje poučnih predavanj in da pred vsem čitajo napredne časopise. Sklene z navduŠevalnimi besedami svoj govor, kateremu so z vso pazljivostjo sledili poslušalci in kateremu so pritrdili z glasnim ploskanjem in živio - klici.
Nato se je na predlog gosp. učitelja Mihe M e ž a n a sprejela naslednja resolucija:
Volilci iz občine Slavine, zbrani na shodu dne 24. vinotoka 1909 izražajo svoje polno priznanje narodno - naprednim poslancem za njihov neustrašeni nastop in obrambo proti naskokom poslancev takozvane slovenske ljudske stranke in najostreje obsojajo počenjanje deželnega gla varja.
Proti resoluciji ni glasoval nih« če, tudi ne navzoči klerikalci. — Nato je predsednik zaključil lepo uspeli shod. _
Politični položaj.
Rekonstrukcija kabineta«
Dunaj, 25. oktobra. Pogajanje glede novega koalicijskega ministrstva segajo v dobo po zaključitvi poletnega zasedanja državnega zbora. Nemški poslanci iz alpskih dežel odklanjajo vsako novo koalicijsko vlado, akoravno morajo na sedanji vladi marsikaj grajati. Najverjetnejše je uradniško ministrstvo, v katerem pa bodo tudi ministri - krajani, kajti teško se da misliti, da bi Poljaki, Cehi in Nemci hoteli resignirati na svoje zastopnike v ministrstvu. Vendar pa ministri - krajani ne bodo vzeti iz vrst poslancev, temveč iz izvenpar-iamentarnih krogov.
Dr. Kramar o situaciji.
Praga, 25. oktobra. »Den« priobčuje članek posl. dr. Kramara o politični situaciji in izjavlja med drugim: »Nemogoče je, da bi se češki poslanci z mirno vestjo vrnili z Dunaja na Češko in pustili, da parlament mirno dela, medtem ko v češkem deželnem zboru zopet začenja obstrukcija. Naj se boji kdor hoče, tako slabi še nismo, da bi pripustili ta ponižujoč triumf nemškega kazina v Pragi. Tako ne smejo priti češki poslanci domov, in zato je tudi umljivo, da je teško upati na delavnost parlamenta, če se ne doseže obenem delavnost češkega deželnega zbora in ne izgine sedanji kabinet. Kakšna vlada naj potem pride! Na to vprašanje je teško odgovoriti. Češki poslanci so lani sklenili, da je koalicijski kabinet mogoč le na podlagi trdnih in poštenih dogovorov med strankami in na temelju trdne ga skupnega programa, ki pa se ne sme omejiti samo na dovolitev višjih davkov.
Carjevo potovanje.
Racconigi, 25. oktobra. Pri gostiji je italijanski kralj v svoji na-pitnici poudarjal rusko - italijansko prijateljstvo in je nazdravil carju in celi carski rodbini. Car je v svojem odgovoru obžaloval, da zaradi bolezni ni navzoča car inja, omenjal je simpatije med ruskim in italijanskim narodom, ki zagotavljajo prijateljsko sodelovanje Rusije in Italije. — Ob 3. popoldne je car zopet odpotoval.
Srbija.
B e 1 g r a d 25. oktobra. Bolgar« ski kralj Ferdinand je napravil izlet na Srbsko. Ob 6. zjutraj se je pripeljal s posebnim dvornim vlakom v Kruševac kjer ga je pozdravil prestolonaslednik v spremstvu notranjega ministra in treh profesorjev. Nato se je vožnja nadaljevala z avtomobili in potem s konji. Sodi se, da bo temu izletu kmalu sledil ofici-jalni obisk bolgarskega kralja v Bel-gradu.
Španija.
Madrid, 25. oktobra. Iz najboljšega vira se čuje, da Maura m prostovoljno demisioniral, temveč da ga je prisilil kralj Alfonz. Kralj je bil v zadnjem času ozlovoljen, ker je Maura na svojo pest vpeljal diktaturo in ga ni obvestil niti o obsodb! Ferrerja, niti o njegovi usmrtitvi Ko so sedaj liberalci sklenili, da prekinejo občevanja s Mauro, je kralj to priliko porabil, da je prisilil mi* ©istrskega predsednika k demisiji,"
fncDoupuoe pruvni Sbandnl v novem mesto.
V Novem mestu se je doigral pravni škandal, katerega priobčuje-rao suho vsebino. Ivan Rakoše, učenec II. razreda ljudske šole, se nahaja v preskrbi župana Zurca (Štem-burja) v Kandiji. »Dolenjske Novice« o fantu poročajo, da je pri Zurcu ukradel 150 K in sicer na prigovarjanje Ivana Stritarja, učenca IV. razreda, kateremu je tudi izročil ukradeni denar. Od tega denarja je Stritar zapravil v gostilni 6 K, pri njem se je dobil le še ostanek 34 K. Ker je Stritar sploh znan kot uzmovič (poskušal je tudi v cerkvi krasti), ga je c. kr. okrajno glavarstvo obsodilo na 14 dnevni zapor in tri leta prisilne delavnice«.
Preskrbljeno je, da bodo imele ;;Dolenejske Novice« priliko dokazati, da je llletni šolarček res »splošno znani uzmovič«, a naša naloga je, da v pravi luči osvetlimo najnovejši pravni škandal, izzvan po znanem županu Zurcu, in dovršen po iz zadnjih demonstracijskih obravnav znanem Goliju, praktikantu pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Novem mestu. Dogodek se je začel koncem septembra. Oba fanta sta siroti. Ra-košetov oče še nahaja v kaznilnici v Gradiški. Stritarjevi starši pa so v Ameriki, deček je v oskrbi pri stari materi v Irčevasi. Odkar je Rakoše pri Zurcu v Kandiji. prideta pa preje znana dečka le malokdaj skupaj. V zadnjem času sploh nista občevala, tedaj je nemogoče, da bi Stritar Ra-košetu prigovarjal k tatvini. Bilo v petek koncem septembra. Stritar je delal na njivi soseda Jarca, kar pride Rakoše in mu pravi: »Sem pojdi, imam nekaj za te!« Stritar ga ni ubogal, ampak delal naprej. V nedeljo na to pa pride Rakoše, ko so domači odšli v cerkev, k Stritarju na dom, pomoli mu denarnico, rekoč: > Na. vzemi, to dam tebi!« Stritar res vzame denarnico, jo odpre ter najde notri dva bankovca po 20 K in eno krono posebej. Ko ga vpraša, kje je to dobil, se Rakoše nasmeje in pravi: -Jaz že vem kje«. Takoj na to odide.
Rakoše se je po tatvini potepal po Irčevasi, dobil vhod v zaklenjeno hišo svojega očeta ter se tam dobro imel; nakupil si je bil namreč raznih slaščic itd. Stritar je odšel v mesto, si tam kupil za 60 vin. slaščic, ostalo od krone pa razdelil med tovariše. Le ti so ga, ko so videli da ima toliko denarja, spravili na Drsko, kjer so en bankovec menjali, potem so šli igrat, pri čemur je fant izgubil 5 K. Stritar je potem odšel domu. Ugledavši med potjo svojega strica, je zbežal po polju in vrgel denar 34 kron od sebe. Ta denar se je pozneje izročil županu Zurcu. Popoldne je Stritar sam poiskal Rakošeta ter ga peljal k Zurcu. Ta je izjavil, da njemu denar ni- bil ukraden. Ko pa je •>tari oče Stritarjev o stvari zvedel, i» peljal sam oba dečka k Zurca. Poklicali so orožnika. Izpraševali so potem Rakošfta kje je denar dobil. Ta jim je petkrat različno povedal, nazadnje je rekel, da ga je nekemu potniku vzel v hlevu. Tako približno dejanski položaj. Od tu naprej pa sledi zgodovina, ki se jo more iskati le pod Štembur-Reehbachovo absolutistično justieo. Cez dva dni po teh dogodkih pride Zurc z orožnikom in Rakošetom v šmihelsko šolo ter ukaže poklicati Stritarja v šolsko pisarno. Zurc takoj zavpije nad dečkom: »Mati so se že vdali, da si jim ti izročil 4U goldinarjev, ti se pa la-žeš. Ce ne boš prec resnico povedal, ti bomo na mestu glavo odsekali!« In res potegne orožnik sabljo, toda /e na pol, kakor bi hotel Zurčevo grožnjo podpreti. Ker je deček trdil, da stari materi ni nobenega denarja izročil, ga je začel Zurc klofutati in mikastiti,orožnikpa ga je sunil z nogo v hrbet, kakor Stritar sam pripoveduje. Nato so dečka odpeljali z Zurcu v Kandijo, od tam pa po stražniku v občinski zapor, kjer so ga obdržali do drugega dne. Deček je v zaporu tulil, trpel lakoto, -ležal je na prični, le stara suknja mu je bila za odejo. Ko so ga zasliševali v občinski pisarni jim je ves zbegan ušel. Zurc in orožnik sta šla potem še dečkovo staro mater nadlegovat. Zurc zaupije nad ženo: »Koliko denarja je vam dal fant spravit?« Ko žena vsa presenečena ugovarja, Zurc oblastno za-kriči: »tiho!« Fant je nama priznal, da Vam je izročil denar! (Nasprotno je tudi fantu preje dejal, da je mati že sama priznala.) Zurc naposled zaukaže, naj orožnik ženo uklene ter jo odvede v zapor. Žena pa ga je poučila, da on v ti zadevi nima take oblasti, čemur je moral tudi orožnik pritrditi. 7. oktobra pa dobe vsi prizadeti povabilo k okrajnemu glavarstvu. Rakoše se je izgovarjal, da ga je Stritar zapeljal v tatvino. Sodil je praktikant Golija, sodba je bila kmalu gotova. Rakoše, ki je denar ukradel, je bil oproščen, Stritar pa, ki je v svoji neumnosti ponujeni denar sprejel, ' je   bil   obsojen na 14 dni
zapora in tri leta v prisilno delavnico. Poleg tega je modri sodnik to obsodbo poostril. Deček ne sme, ko pride iz zapora, ne minute več domu, ampak naj gre ali v očetovo občino, ali v Ameriko za starisi. Obsojeni deček se je oklenil stare matere ter jokajo trdil, da je nedolžen. Mati je Golija prosila, naj ga pusti vsaj za en dan domu. »Ne!« je dejal Golija; »takoj gre v zapor in sicer mora biti deček sam v celici zaprt!« Vse ni nič pomagalo; prijel ga je stražnik in ker fant v obupu ni hotel iti v zapor, ga je stražnik vlekel skozi celo mesto; fant je tako vpil, in prizor, kako ga je stražnik vlekel, je bil tako mučen, da so nekateri mimoidoči kar jokali. Ko so pozneje ljudje spraševali dečka, kako se mu je godilo v zaporu, rekel je, da jako slabo, da je stradal, da ga je bilo strah tako, da je jokal. Kadar je preveč jokal, je prišel neki mlad gospod s kapo, pa ga nabijal s pestjo po glavi in hrbtu. V četrtek, 21. t. m. je deček kazen prestal. Stara mati in oče sta šla še enkrat na glavarstvo h Goli j i prosit, naj vsaj bo toliko usmiljen, da pusti dečka do l>ondeljka domu, ker tega dne gredo znanci v Ameriko, katerim misli fanta v varstvo izročiti. Toda Golija je zaupil: »Ne, fant mora takoj stran, če ne, ga pustim jaz v Ljubljani takoj zapreti toliko časa, da izpo-slujem dovoljenje za prisilno delavnico!« Še le, ko se je žena obvezala, da fanta spravi iz zapora naravnost v Ljubljano, je Golija napravil potni list za Ameriko ter dovolil, da se izpusti iz zapora. Tako je deček ves uničen in bolan prišel v Ljubljano, kjer se bo poskrbelo, da tak vnebo-vpijoči justični škandal dobi primerno zadoščenje.
Dnevne vesti.
-f- Proračun za 1. 1910., ki ga je finančni minister vitez Bilinski predloži] državnemu zboru v današnji seji, izkazuje 2.601,499.477 K izdatkov in 2.049.450.741 K prejemkov', torej 42 milijonov 42.738 K primanjkljaja. Lani je proračun&ki primanjkljaj znašal samo 1 milijon 907.001 kron, torej je tekom en<*ga leta narasel za več nego 40 milijonov. Proračun izkazuje te-le potrebščine: Civilna lista cesarjeva 11,300.000 K, za cesarjevo pisarno 188.981 K. za državni zbor 4,082.684 K, za drž. sodišče 67.048, za predsedstvo ministrskega sveta 784.400 K, za dispozicij-sti fond 200.000 K, za uradne liste 2,193.400 K, za korespondenčni biro 820.300 K, za upravno sodišfe 904.830 K, za stroške v skupnih zadevah 310,184.890 K. za ministrstvo notranjih del 52,058.316 K, 16 milijonov kron več kakor lani), za domobransko ministrstvo 98.701.330 K (11 in pol milijona več kakor lani), za naučno ministrstvo 103,001.572 kron (1 milijon manj nego lani), za finančno ministrstvo 813,272.926 K, za trg. ministrstvo 223.600.400 K, za železniško ministrstvo 705,901.850 K, za poljedelsko ministrstvo 52,752.128 kron, za justično min. H6.3^7.991 K in za ministrstvo javnih del 92,139.380 K. V proračunu so te-le postavke za slovenske dežele: za napravo pota v Mačkovcu 820-1 K. za napravo kolovoza v Ilovici 15.000 K, prispevek za zgradln) ce k ve v Gromljah 1000 K. za napravo steza v Opatovi gori 1000 K, za preložitev ceste pri žagi Fort u na 10.000 K, za zgradbo dovodnih potov v gozdu Belca 12.000 K, za izpopolnitev pomola v Volosk^m 15.000 K, za popra-pomola v Opatiji 20.000 K, za zgradbo cest itd. na Štajerskem 731.150 K, na Koroškem 241.943 K, na Kranjskem 183.000 K in na Primorskem 902.650 K, za vodne zgradbe na Štajerskem 561.783 K, na Korošcem 288.247 K, na Kranjskem 108.150 K in na Primorskem 30.000 K. — Iz navedenih številk se vidi, da so postavke za slovenske dežele v letošnjem proračunu povsem neznatne. Vlada pač raje porablja denar za moril no orožje, kakor pa v prosvetne in gospodarske svrhe!
+ Reklama za klerikalce. Naši klerikalci bi bili silno radi znani in slavljeni v slovanskem svetu. Zato jih silno boli, ker se zanje živ krst med Slovani ne zmeni. Ker jih slovanski listi, ki poznajo klerikalce do kosti in mozga, nečejo sami hvaliti, si skušajo klerikalni prvaki pomagati s tem, da so najeli več časnikarskih peres, ki proti dobremu plačilu pojo klerikalni stranki slavo po raznih tujih listih.. Zadnjo soboto je tak slavospev priobčil tudi »Agramer Tagblatt«, toda ne pod svojo firmo; uredništvo je namreč dalo na čelo članka opazko, da je dotični slavospev dobilo »iz krogov slovenske ljudske stranke«. S to pripombo, ki ne znači ničesar drugega, kakor to, da se uredništvo absolutno ne mara indentificirati z izvajanji klerikalnega člankarja, je vrednost Članka »Zur jiingsten allslovenischen Volks-versammlung« reducirana na minimum. Vkljub temu kuje včerajšnji »Slovenec« is tega  članka političen
kapitai ter vara javnost, xa*or da oi dotični članek potekel iz uredništva samega ter tako predstavljal mnenje uglednega zagrebškega lista o slovenskih klerikalcih in o njihovi najnovejši akciji. In samo dejstvo, da je »Agramer Tagblatt« sprejel v svoje predale članek, o katerem izrecno pripominja, da mu je bil poslan »Aus den Kreisen der sloveni-sehen Volkspartei«, je »Slovenčeve« urednike tako ogrelo in navdušilo, da so v včerajšnji številki svojega lista napisali bobneč uvodnik »Vidijo nas . . .« Kako skromni so ti gospodje! Posrečilo se jim je odložiti kukavično jajce v en slovanski list, pa že kriče, da jih ves slovanski svet pozna, uvažuje in spoštuje! Ako gospodom okrog »Slovenca« že takšen »uspeh« zadostuje, da so vzhi-čeni, je nam to prav, vendar pa se nam zdi, da klerikalna samohvala vobče ni dosti vredna, najmanj pa taka, ki jo je treba vtihotapljati v tuje liste, ako se hoče, da ti listi sploh kaj spregovore o klerikalcih.
+ Silno neprijetno je klerikalcem, da se je izvedelo o kravji kupčiji, ki so jo sklenili s Stjepanom Radićem. Ko je naš list po hrvatskih virih zabeležil vest, da so Radića pridobili zase s tem, da so mu dali potreben denar, da je rešil svojo na dražbi se nahajajočo tiskarno, je »Slovenec« zarohnel, da je ta trditev zlagana. Prof. Jarc pa je poslal »Agramer Tagblattu« članek, v katerem pravi med drugim: »Insbeson-dere muss die Beschuldigung, dass Abg. Radić auf materielle Unterstii-tzung der Slovenischen Volkspartei rechne, mit alle Energie zuruckge-\viesen werden.« Ta kategorični de-mcnti o kravji kupčiji med slovenskimi klerikalci in Radićem je izšel v »Agramer Tagblattu« v soboto. A zlo naključje je hotelo, da je isti dan izšel tudi »Dom«, Radiecvo glasilo, o katerem Stjepan Radić sam priznava, da so mu kranjski klerikalci dali za tiskarno tako posojilo,»kakršnega ne bi dal in vobče ne bi mogel dati noben hrvatski denarni zavod.« Ko so v Zagrebu hrvatski politiki istočasno v soboto čitali v »Agramer Tagblattu« Jarčev dementi, v »Domu« pa Radieevo lastno priznanje o kupčiji, so se glasno krohotali, klerikalni veljaki v Ljubljani pa so kar besneli na Radića, ki jih je v svoji blebetavosti, nerodnosti in naivnosti blamiral pred vso javnostjo. »Slovenec«, ki je preje rohnel, da so vse vesti o pisdkupljenju Stjepana Radića zlobno zlagane, je obmolknil, kakor da bi mu kdo zavezal jezik, in ni črh-nil o Raclieevem konfiteorju niti besedice. Pa bi morda vendarle tudi klerikalno javnost zanimalo, koliko tisočakov so dali klerikalni prvaki Štefanu Radiću za to, da jim je prišel delat stafažo na uuionski shod. Morda bo »Slovenec« vendarle stvar pojasnil, ko si malo opomore od silnega presenečenja in velike- svoje blamaže!
+ Bauns mit mir redu wolln, so redens teutsch«. Dr. Pegan se dela silno narodnega, bojevitega »viteza« nove »Vseslovenske Ljudske Stranke«. Kot takega se je pokazal v najlepši luči v tem le slučaju: V neki njegovi pravdi pri tukajšnjem deželnem sodišču je nastopil znani Nt inčur Sch\vii>^slwH'kel za pričo. Izpovedal je seveda nemško in sicer govori ono prekrasno celjsko - mariborsko nemščino, ki se je celo angelj-ci v nebesih vesele. — nemški kajpada. Dr. Pegan je hotel v interesu svojega klijenta staviti na pričo neko vprašanje. Tu pa ga z nemčurjem lastno r^batosijo nabruli Sehwings-haekel: Banns mit mir red'n woll9n so redens teutsch! Senat in avditorij sta nestrpno pričakovala, kako bo dr. Pegan, ki se je še malo j>oprej pred senatom tako oblastno obnašal, reagiral pa to izzivanje. Pa glejAe ga narodnega »viteza« dr. Pega na! Kar zlezel je pod klop in na ne malo presenečenje vseh navzočih začel kakor ovčica krotak s pričo govoriti v blaženi — nemščini. In vendar razume in govori Schwingshackel popolnoma dobro slovensko, saj živi od Slovencev.
-f- Deželnozborske volitve na Goriškem. Goriški klerikalci pihajo in se jeze, ker je izvoljen v skupini trgov in mest naprednjak Andrej Ga-bršček. Gregorčič je bil s tistim sloveči m volilnim redom vse tako naklepal, da bi morale vasi, spadajoče k trgom, preglasovati tržane, ali izvoljen je vendar že drugič v tej skupini Andrej Gabršcek. Gregorčičeva »Gorica« se peni od srda nad izvolitvijo Gahrščka ter zmerja volilce v trgih. Posebno piko ima na Ajdovščino, kjer ni dobil klerikalni kandidat Fabjan niti enega glasu. »Gorica« se h udu je na vzgledne Ajdovce, blati jih in obreknje, toda poznamo Ajdovce, da so možje, katerih ne doseže satansko lajanje iz Jamvškega lista. Hudo boli goriške klerikalce tudi to, da je dobil famozni klerikalni kandidat v Kobaridu samo en jorlas. Deset let je bil Fabjan v Kobaridu za sodnika n« si je zaslužil en sam glas. Se vidi, kako ga Kobaridei dobro poznajo.  Pa ravno tam so pričakovali
klerikalci precejšnje število glasov. Ker so te volitve končane, imamo samo še volitve iz posestva. V javnost so že prišle nekake kandidature, pa to še niso prave proglašene kandidature, marveč so se volilci le izrekli za to, da bi bilo dobro postaviti one gospode za kandidate. Klerikalci sicer xudi še niso proglasili svojih kandidatur za veleposestvo, ali gotovo je, da proglasijo šemjanskega župnika Blaža Grčo in črniškega župana bogatina Bolkota. Oba sta že bila poslanca, oba pa sta dokazala, da nimata sposobnosti za poslansko delo. Grča je počasen kmetski fajmošter, ki se je že večkrat blamiral v zbornici, posebno takrat, ko je hotel s svojim predlogom obdačiti ptičke v kletkah. Bolko je bogatin, za delo v deželnem zboru pa povsem nesposoben. Mož sedi tudi v deželni hipotečni banki v kuratoriju, pa samo sedi ter molči. Podpisuje se po hiško »curatore«. To naj bo slovenski poslanec! Bolko je tudi rad pomagal laškim kompeten-tom za deželne službe. Sina poštnega upravitelja v Gorici je spravil v uradniško službo pri deželni hipotečni banki, dasi fant ne zna nič slovenski. Ali Bolko ima vipavsko pošto in »mi poštarji moramo skupaj držati« si je mislil šjor Bolko pa podpiral prošnjo onega Laha za deželno službo. In to naj bo slovenski poslanec! Takih ljudi siovenski veleposestniki pač ne bodo volili v deželni zbor! — Na laški strani bo v veleposestvu hud boj, ali proderejo gotovo laški liberalci. Iz trgovske in obrtne zbornice bosta izvoljena trgovec Venuti in deželni svetnik Pettarin. Tega deželnega uradnika hoče imeti deželni glavar dr. Pajer v zbornici kot poslanca. Pajer želi tudi, da bi bil Pettarin njegov naslednik na mestu deželnega glavarja. Kako bo, to je seveda vprašanje, ker se ne ve, ali pride v deželnem zboru db klerikalnega bloka ali ostane še nadalje zveza slovenskih klerikalcev in laških liberalcev. Pripominjamo, da na Goriškem ni nikake določbe, ki bi branila, kakor na primer na Kranjskem, deželnim uradnikom kandidirati v deželni zbor.
+ Laške gonje proti slovenskemu moškemu učiteljišču v Gorici še ni konec. V zadnji seji goriškega mestnega sveta je zopet godrnjal goriški župan Bombig radi slovenskega moškega učiteljišča ter zahteval, da se mora odstraniti iz Gorice do konca šolskega leta. — Za tega Bombiga pa je bil nagnal dr. Gregorčič slovenske klerikalce v Gorici na volišče in sam ga je bil šel volit; da je videla laška komisija, kako priden je dr. Gregorčič ter da voli res laške liberalce, je volil z odprto glasovnico. Lepe zaveznike ima dr. Gregorčič; zvezan je z našimi najhujšimi sovražniki.
-f- Shod slovenske napredne mladine v Žalcu preteklo nedeljo je pokazal našim nasprotnikom, da slovenska narodno - napredna stranka še vedno ni mrtva, če ravno klerikalci že nekaj let kriče, da je ni več, da je pokopana. Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora tov. Lešničar, prisrčno pozdravljajoč tovariše in tovarišiee, došle, iz vseh krajev lepe Spod. Štajerske. Zborovanja sta se udeližila drž. posl. Rob-lek in dež. posl. dr. Kukovec, ki sta imela na mladino navduševalne govore. Bila sta oba viharno pozdravljana. Govorili so še župan Sirca, tov. Gobčeva iz Št. Jurja ob J. ž., tov Cer-nevšek iz Nove Štifte, Novak od Sv. Bolfanka. Gmeiner iz Vojnika, Gori-šek iz Griž, Potočnik iz Št. Pavla., Ahtik iz Celja, Podlesnik iz Št. Jurja ob Taboru, Krajšek iz Ložnice, Kol-šek iz Polzele ter dr. Koderman v imenu Zveze narodnih društev. O programu nove organizacije sta govorila tov. Oset in Lešničar. Za predsednika »Zveze napredne mladine« je bil z velikim navdušenjem izvoljen tov. Oset: za odbornike ozir. od-bomice tovarišice: Ahtik, Gobec in Vodenik ter tovariši: Gorišek, Fer-lež, Ferenc, Gmeiner, Kopriva, Krajšek, A. Kunej, Lešničar, Trstenjak, Vnga in Zdolšek. Tov. Piki zaključi nato to vele važno zborovanje, ki bo obrodilo, ako se bodo vsi tovariši in tovarišice zavedale svojih dolžnosti, za slovenstvo obilen sad.
-f-Razveseljivo gibanje med slovenskimi c. kr. uslužbenci. Z veseljem doznavamo, da se je pričelo med slovenskimi c. kr poštnimi in brzojavnimi uslužbenci jako živahno gibanje, da dobe svoje strokovno glasilo v svojem materinskem slovenskem jeziku. Kakor znano obstoja avstrijsko društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev. Centrala tega društva je na Dunaju, a drugod, kakor v Ljubljani, v Trstu, v Celju, v Mariboru itd. se nahajajo ' takozvane »lokalne grupe«, ki so vse odvisne od dunajske centrale. Le Cehi imajo svoje samostalno društvo. — Dunajska centrala izdaja za vse svoje člane strokovno glasilo »Post-horn« v nemškem jeziku. To glasilo je obligatorično sa vsakega člana. Člani italijanske narodnosti so pa že lani energično nastopili ih dosegli, da jim je centrala, brez občnega zbo-
ra aovoiiia list v njin jeziKu: ».ua Cornetta postale«, ki izdaja v Trentu. — Na letošnjem občnem zboru (ki se je vršil na Dunaju pred dvema mesecema) je pa tržaški delegat g. Jaklič v imenu tržaške lokalne grupe zahteval od cnetrale, da stori za Slovence, kar je že storila za Lahe, da namreč izdaja za slovenske člene slovensko glasilo. — No, na rečenem občnem zboru ni bilo prišlo do razpravljanja glede te zahteve. Predsed-ništvo centrale je pa g. Jakliču zagotovilo, da se ugodi zahtevi tržaške lokalne grupe, da se pa mora rečena grupa sporazumeti z ljubljansko grupo in pa poskrbeti za delno pokritje stroškov potom nabiranja inseratov. Sporazumljenje z ljubljansko grupo je bilo takoj doseženo, toliko glede kraja, kjer naj izhaja list (Trst), kolikor glede imena lista (»Poštni rog«). Poleg tega so pa člani tržaške grupe nabrali — še pred izdajanjem lista — toliko inseratov, da so stroški pokriti skoraj za 3/4, ostalo svoto — komaj 32 stotiiik na mesec za vsakega člana — bi morala, kakor je tudi obljubila prispevati centrala. — A sedaj, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je stavila centrala, noče nič vedeti o svojih obljubah ter se izgovarja, da ne more ustreči zahtevi po slovenskem listu brez občnega zbora. Slovenski člani so radi tega jako ogorčeni. Ni treba niti povdarjati, da jih je ogromno več nego Lahov, in vendar se je Lahom dal list v njih jeziku brez občnega zbora. Vsled tega so slovenski člani »avstrijskega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev« sklenili, da, če dunajska centrala ne ugodi tako;» njih zahtevi po slovenskem listu stopi tržaška grupa takoj iz društva in se pridruži češkemu društvu.
-f- Iz davčne službe. Davčna ofi-cijala Fran Vrvar in Friderik Ranth sta imenovana davčnim upraviteljem v IX., davčna asistenta Ivan Stare in Karel Briifach davčnim oficija-lom v X. čin. razredu.
-j- Iz učiteljske službe. StalnG sta nameščena v Kapelah pri Brežicah g. G. Svetlin, prov. učitelj v Kapelah in gdč. Irma Bostjančič, def. učiteljica na Blanci.
-j- Iz šolske službe. Mesto na do* pustu se nahajajočega nadučitelja Frana Lundra pride v Rako dosedanji učitelj v Št. Jerneju, Iv. Gantar.
Za uradnega slugo je imenovalo predsedstvo kranjskega finančnega ravnateljstva bivšega žandar-merijskega tit. postajevodjo Antona
V a t o v c a.
— Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se poje petič privlačna opereta »Dolarska princesa«, in sicer izjemoma za par - abonente. —
V četrtek, dne 25. t. m. pa se uprizori na nepar d' Albertova muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih »Nižina«, ki se z velikim uspehom uprizarja po vseh večjih odrih. Opozarjamo slavno občinstvo na to vele-zanimivo opero znamenitega skladatelja, ki se letos skrbno naštudirana pod vodstvom g. Holzingerja -Potočke prvič uprizori tudi na slovenskem odru. Glavne uloge pojo: g. pl. Vulakovič S e b a s t i a -na, g. Holzinger starega T o m-masa, g. Lipnicky hlapca M o-r u c c i a , ga. Nordgartova Mart o, gosp. IličičNanda in gosp. Fiala Pedra. — Ravnateljstvo slovenskega gledališča nujno prosi gg. obiskovalce da izvolijo prihajati k predstavam pravočasno, ker se slišijo v tem oziru od gg. abo-nentov često pritožbe. Pri vseh gledališčih je uvedeno, da prepozni obiskovalcih počakajo v couloirju do konca ouverture, ozir. prvega akta, da ne motijo utiša godbe, ozir. scene. Uljudno torej prosimo, da slav. občinstvo to prošnjo upošteva.
— Slovensko gledališče. V nede* ljo popoldne smo videli in slišali izvirno noviteto »Strup«. Lahko bi ji nadeli še primernejši naslov: Čujte, čujte, >kaj žganje dela! To je nekega literarnega Novaka neliterarno delo s čedno in koristno tendenco: Ne pijte vina, ne zauživajte strupa, pijte pokalice! »Strup« je ljudska igra, in ni mogoče reči, da bi ne bila to celo primerna igra, seveda na vaških odrih. Da bi imela kaj vspeha, moralnega, o tem dvomim, ker je zgrajena prenaivno in preneverjetno in nemogoče. — Na Sveti večer pijejo pri Zalokarju, zato še tisto noč — nekega fanta ubijejo in trgovec Koče-var zmrzne. V drugem dejanju že hodi Kočevarjev sin Anton, ki je bil na Sveti večer še čvrst vojak, kot smrt okoli, in krčmar Zalokar, ki je točil in prodajal vino, je kljub temu prišel ob vse premoženje in zažge svojo hišo. Nato "Anton umrje, hišo mu prodajo, vse zarubijo, Zalokarja pa odženo žandar j i. — V četrtem dejanju pije vsa vas samo še vodo. Krčmar je dobil sodnijski pečat na duri in gre po svetu, vaški revček, ki so mu že vse prodali, pa skače okoli v škricih in dobro se mu godi. — O tej ljudski igri govoriti kakor o resnem dramskem delu, ni mogoče, čeprav kaze avtor nekakšno spretnost v priprostom govoru, tudi kak domislek
se mu posreči, zato se mu lahko svetuje, naj še poskusi z ljudsko igro. Koliko slahših stvari igrajo po deželi! — Občinstvu   je predstava še nekaj ugajala, dasi sem slišal svojo sosedo zamrmrati tovarišici: »To mi pa ni všeč! V nedeljo bo lepo! Mlinar in njegova hči!« — Zares, strahov ni v »Strupu«! — Igralce   moram v splošnem toplo pohvaliti.    Igrali so brez vlog takorekoč, vsak si je moral sam nekako od nekod poiskati nekak tip \n se vanj vmisliti. Zato ne bom naširoko razkladal njihovih dobrot. Najbolj je pač ugajal gospod Boli u s a v v ulogi vaškega revčka. Po svoje — kajpada so vsi dobro napravili,   n. pr. gdč. \Vi n t r o v a (bila je čedna gospodična), in gospodje: V e r o v š e k, Danilo, (vrl daear) N u č i č, P o v h e in vsi ostali. Nekdo je bil celo deležen ploska na odprti pozornici, gospod Gro m se imenuje tisti srečnik. Baš je protestiral, da imajo učitelji samo 66 K 66 vin. plače. Živio! — Zvečer so igrali prvič francosko burko: »Gdč. Josette — moja žena.« Zelo lahko blago dveh dramskih fabrikantov, ki izvažata engro svoje pridelke v inozemstvo. Veseli ljudje so doma v teh burkah, lahkomišljeni in v denarju   tiče do vratu. Vse jim gre po sreči. Da so vmes tudi bolj spolzka mesta, kjer se namiguje to in ono, je gotovo, saj so francoske igre sloveče po galantnih pikanterijah. — Torej — h gospodu in samcu Ternavu, ki je strašno bogat in enajst in trideset let star, pride lSletna gospodična Josette z nujno prošnjo, naj se ž njo zaroči in navidez poroči za tako dcdjro. dokler ji ni mogoče vzeti Joeja, pustega, oglatega Angleža za moža, ki mora zdaj potovati okoli sveta. Ternav se brani nekaj časa. dolgo seveda to ne gre, ker ga Josette kliče preljubeznjivo: »Moj boterček!« — Vzameta   se — kako? to ni znano. Gresta na ženito-vanjsko potovanje, stanujeta po hotelih, seveda strogo ločena, Josette na severnem, Ternav na južnem kolodvoru. Ko je že preteklo šest mesecev, je Ternav že napol ljubosumen in zaljubljen v svojo gospodično ženo, napol naveličan samskega zakonskega življenja, o prvi priliki plane J dvorani »Narodnega doma«, temveč v jezi in se odpelje sam v Pariz k ! v spodnjih prostorih. Prvi sestanek svoji ljubimki, Josette za njim. Spri- j je v sredo 27. t. m. ob 8. zvečer, jaznita se zopet in objameta kot mož — Popravek. V včerajšnjem po-
in žena. Tedaj pa se vrne   tisti   mi- i ročilu o
terljal itd. Cene bi morale biti jako niske, s tem pa bi se ne pokrili niti stroški. Letna gledališča uspevajo le v velikih   mestih z mnogimi, vsak dan menjajočimi se tujci in pa v velikih letoviščih in slovitih kopališčih. V Ljubljani je tujski promet, žal, še majhen in ti tujci so večinoma ali Italijani ali Nemci; Slovanov je še malo.   Vse boljše občinstvo ljub-jlansko je poleti na kmetih   in na morju; kar ostane,   ne   zadošča za stalno letno gledališče. Delavcem in obrtnim krogom je celo 60 h preveč vstopnine.   Saj opažamo že več let, da delavski in obrtni sloji ne zahajajo v naše gledališče   v. omembe vrednem številu.    Predraga jim je celo galerija. Zastonj pa gledališča pač ni nikjer. Cene v našem gledališču so nižje ko v vsakem enakem in celo v daleko skromnejših gledališčih zahtevajo višjo vstopnino. Celo tržaško slovensko gledališče ima višjo vstopnino. A vendar ni možno v Ljubljani prirediti niti ene predstave za delavske sloje. Naši delavci so ali preslabo plačani, ali pa pri njih ni še dovolj zanimanja za gledališče. £ah>stno bi bilo prvo in drugo. Naše mnenje torej je, da se bode v Ljubljani pač stasom   vsekakor morala prirediti arena za letno gledališče, toda za več let bi bilo to še prezgodaj. Zato bodi za sedaj   naša prva skrb: v financijalnem oziru vzdržati vsaj šestmesečno gleadliško sezono. Predvsem je treba zagotoviti našemu gledališču trdno gmotno stališče, potem bomo mogli delovati za umetniški nivo in za dovršitev in popolnitev našega osobja in repertoir-ja. Ne ustvarjajmo    novih naprav, dokler niso že obstoječe povsem utrjene ^Marsikatera krasna nova ideja je za nas nerabna, ako jej ne moremo podati solidnega, realnega temelja. Napredujmo   sistematično, korak za korakom, a ne skokoma, na vrat, na nos, sicer zanemarimo   iu ubijemo kar že imamo ter se nam porode le — življenja nesposobne fantasmago-rije! — Trezen pozitiv is t.
— Prijateljski sestanek narod-no-naprednih somišljenikov ne bode kakor   smo javili v soboto v mali
govoru g. župana Ivana Hribarja se nam je vrinila pomota, ki jo s tem popravljamo; pasus o Bilin-skem se ima glasiti tako-le: ». . . ako-ravno ima (Bilinski) Nemko za ženo se v njegovi rodbini ne občuje nemško. (Medklic: kakor se to godi v rodbini dr. Šusteršiča!)«
— Za Trubarjev spomenik je Ne-imenovanec daroval 100 K. Uredništvo izreka iskreno zahvalo za to plemenito darilo z željo, da bi se napredno občinstvo češče spominjalo Trubarjevega spomenika, kakor doklej. Sprejeti denar izročimo odboru za Trubarjev spomenik.
— »Domovina« vabi vse čislane nadzorovalne dame, kakor one gospe in gospodične, ki so prevzele nabiralne pole, da se gotovo udeleže seje, ki se vrši jutri, sreda, ob pol 4. v mestni posvetovalnici in h kateri izvolijo prinesti nabiralne pole s seboj.
— Koncert hrvatskega »Kola« v Ljubljani. Dne 6. novembra priredi prvo hrvatsko pevsko društvo Kolo« iz Zagreba pod okriljem »dlas-bene Matice« velik koncert,   da na
j glasbeno-kulturnem    polju dejansko
stični Anglež, Joe, pravi ženin Joset-tin. Svojo nevesto najde srečno poročeno, a tudi on prizna, da se je v Zanzibaru oženil z zamorko, hčerko velikega vezirja za kazen, kpr ga je na cesti oklofutal. — Nad tem smo se zabavali in smejali ves večer. In zakaj ne.' Igralci so se v polni meri posvetili svojim u loga m in jim bili tudi kos. Zelo ljuhka Josette je bila gospa I 1 i č i č e v a, majhna in lju-beznjiva gdč. žena, popolnoma v duhu francoske veseloigre. Gladko, veselo, živo je stal njej na strani gos p. N u č i č, s primerno komiko je nastopal gos]). Povhe. dolgočasnega Angleža je fino karikiral gosp. B o-h u s 1 a v. Ne pozabim elegantne gdč. K a n d 1 e r j e v e. — Občin-stvo je bilo kaj zadovoljno, obisk dober. — V soboto zvečer so čertič vprizorili »Dolarsko princezo« v razprodanem gledališču. Igrali in peli so, kakor navadno sicer z uspehom, a vkljub temu ni bilo opaziti v občinstvu tistega veselega razpoloženja, ki bi ga operete morale provzro-čiti, in ki je letos sploh izostal. Zakaj je izostal, zakaj občinstvo ne po- j pokaže vzajemnost med FIi in navdušenim    odobrava-    Slovenci.    Hrvatsko pevsko društvo
njem gospode na odru, o tem — dru gič.
— Ustanovitev letnega gledališča. »Rdeči Prapor« se jezi nad ljubljanskim občinskim svetom, ker je odklonil posojilo za stalno letno gledališče v Ljubljani na vrtu hotela »Tivoli«. Gosp. Ktbin Kristan najprej sam konstatuje, da bi bilo tako letno gledališče »nepotrebno«, potem pa v isti sapi zopet dokazuje, da so storili mestni očetje veliko napako, ker niso dovolili velikega kredita za zgradbo novega lesenega letnega gledališča, nekake arene. Naše mnenje je, da bi bilo tako gledališče za
»Kolo« ni navaden pevski zbor, kakršnih je nebroj po Hrvatskem in v naših krajih, zbor. ki bi služil izve-čine samo zabavi in bi prirejal razne šumne veselice, pri katerih se sicer tudi poje, a petju ni umetniški namen. »Kolo« ima višje smotre, »Kolo« stremi po pravi peski umetnosti, prireja koncerte v največjem slogu in v najvišjem smislu in se da glede na umetniško stališče in stremljenje primirjati samo pevskemu zboru »Glasbene Matice«. Kar je pevski zbor »Glasbene Matice« za Slovence, to je »Kolo« za Hrvate. Da je pomen »Kola« res tak, svedočijo najbolj ve-
Ljubljano še    mnogo    prenagljeno, j lika   dela,   katera je .»Kolo« poleg
mnogo prezgodnje, da bi se ne moglo brez velikega deficita vzdržati ter bi poginilo že v začetku. Saj vidimo, da je Ljubljani celo šestmesečna gledališka sezona predolga in da imamo še dvakrat premalo publike za vseletno sezono. V gledališču vidimo že leta in leta vedno iste obraze, kar pa je nestalnega občinstva, ne zadošča niti za parter. Bodimo torej veseli, č«4 dosežemo, da prerinemo zimsko sezono brez deficita! Za letno gledališče bi trebalo angaževati več novih igralcev, igralk, pevcev in pevk, zakaj nikjer se gledališke moči tako naglo ne »obrabijo«, ko v Ljubljani. Naša publika se hitro naveliča in hoče vedno novih sil in novih iger. Za letno sezono bi trebalo člane plačevati s polno zimsko, deloma še s povišano gazo, moral bi se še za poletje angaževati predragi orkester, morala bi se nabaviti nova garderoba, pripraviti nov repertoir, plačevati prevode, tantijeme, glasbeni ma-
nebrojno drugega v zadnjih letih že izvedlo. Ta so: Verdi, Requiem; H o s s i n i, Stabat Mater; Dvorak, Stabat Mater, Mrtvaški ženin, Te Deum; pl. Zaje, Stabat Mater, Prvi greh, Oče naš, Glasbena trilogija; Mascagni, Cavalleria ru-sticana (cela opera v obliki koncerta!); P e r o s i, Vstajenje Lazarjevo; \V e i s s , Triumfator; v. Beethoven, IX. simfonija; P. Hart-m a n , Sv. Frančišek; H a y d n , Stvarjenje. Pri poslednjem oratorju je bilo letos spomladi (21. maja) v Zagrebu navzoče odposlanstvo »Glasbene Matice«, ki je soglasno se izreklo da je izvajanje »Kola« zelo imponiralo in bilo najresnejšega umetniškega upoštevanja vredno. — Vstopnice se dobivajo pri g. Cešar-kovi.
— »Almanach českeno urednletva
železnic ni no«. Za leto 1910. so izdali češki železniški uradniki almanah, ki je prva taka knjižica med slovan-
skimi železničarji. Zanimiva je posebno vsled tega, ker vsebuje celo statistiko vseh železniških društev in organizacij med slovanskimi železničarji v Avstriji. »Almanach« je pisan v lahkoumnem jeziku, je krasno opremljen, fino vezan in vsebuje tuui slovenske članke. Našim železničarjem in vsem, ki se zanimajo za želez-ničarsko organizacijo, toplo priporočamo to žepno knjižico.
— »Lekarna pri črnem orlu.« Opetovano smo že dobili vprašanja, ako je lekarna »pri črnem orlu« na Jurčičevem trgu narodna. V ravnanje slovenskemu občinstvu torej pri-občujemo. da je lastnik te lekarne sedaj g. C i ž m a r zaveden Slovan in narodnjak, ki ga smemo narodnemu občinstvu z mirno vestjo pripo-
; ročati.
— Poročil se je včeraj g. Ivan j Jeločnik z gco. Zalko Krista-. novo. Bilo srečno!
Štajerski okrajni šolski nadzor* ni k i ljudskih šol imeli so nedavno svoj sestanek v nemškem Gradcu. Posvetovali so se zlasti o materijalnih svojih zadevah. Kakor smo poiz-vedeli, naši okr. šolski nadzorniki stremijo izposlovati definitivnost svoje službe ter zjednačenje svojih dohodkov. Znano je, da so izmed teh nadzornikov tudi nekateri c. kr. profesorji, večina pa je ljudskih učiteljev. — Mi smo tudi za definitivnost šolskih nadzornikov, a tudi odločno za to, da morajo ti možje povsem drugače vršiti svoj posel, ko doslej! — Sedaj okr. šol. nadzorniki naši — sit venia verbo — niso drugega, nego oprode okrajnih glavarjev ter pravi pravcati — pisači. V prav svoj poklic: v intenzivno in strokov-njaško nadzorovanje šol, v to, da bi se poglobljali v didaktično - pedagoško znanje ler v aktualno postavo-znanstvo, nadzorniki nimajo — časa. To, v kar so poklicani, vršijo — poznamo le par izjem — prav šab-lonsko. Vrh utega se jim je prilagoditi slučajni večini v okrajnih šol. svetih, in da se ti ne zamerijo, morajo, če se hočejo vzdržati, zatajiti često osebno svoje prepričanje — ako je še sploh imajo! — ter tako glasovati v mnogih slučajih naravnost v neprid naprednega učifeljstva in šolstva! In to je žalostno . . . Značaj dandanes okrajni   šolski nadzornik
biti ne more.--A kljub vsemu
tarnanju vendar še nismo dočakali, da bi kak naš okrajni šolski nadzornik sam — odstopil. — Ravno to pa najbolj drastična* kaže, kako zavožen je ves sistem seclanjega okrajnega šolskega nadzornišlva. Zato pa proč ž njim in z novim na dan! — Bolje nobenih, kakor pa takih okr. šol. nadzornikov,   kakoršna je večina sedaj!
Strah imajo. V Mariboru bodo meseca novembra občinske volitve, pred katerimi imajo mariborski nemški nacionalci velik strah. Poklicali so te dni nekatere občinske uslužbence na magistrat, kjer so morali podpisati nekak reverz, v katerem se zavezujejo, da se ne bodo na noben način udeleževali volilne agitacije. To so tisti uslužbenci, o katerih nemška gospoda ne ve, kake politične barve da so. Znanim nemškim nacionalcem ni bilo treba, ničesar podpisati. Ti že sedaj pobirajo pooblastila pri slovenskih branjev-kah, ki naj rešijo mariborsko »nem-štvo«.
Nemška lažnjivost. Znano je, kakšen huronski krik so zagnali pred nekaj tedni nemški listi, na čelu jim »Ncue Freie Presse«, češ, da so nemški turisti bili v bližini Beljaka napadeni. Listi so dodali, da so imena onih turistov znana. Koroška prometna zveza se je obrnila — tako poroča nek češki list — na uredništvo »Neue Freie Presse« s prošnjo, naj sporoči imena. Redakcija je pa — molčala. In ko je c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku začelo stvar raz-iskavati, se je pokazalo, da je vse od konca do kraja zlagano. Res je bilo le to, da se je neka nemška družba skrajno nesramno obnašala in da so jo ondotni prebivalci opozorili na zakone dostojnosti, vendar je pa niso prav nič nadlegovali. Seveda se samo ob Bebi razume, da ta čedna družba neče sedaj odkriti svojega inkognita. Svojega lažnjivega poročila o raz-bojništvu Slovencev seveda resnicoljubni nemški listi niso preklicali, in vemo, da tega tudi ne store. Saj jim gre le za to, da zasramujejo vse kar je slovenskega in sploh slovanskega.
Visoka starost. V Gorici je umrl vpokojeni c. kr. uradnik Anton pl. Braunizer v visoki starosti 93 let.
Tržaške nnne Benediktinke še vedno rogoviltjo »ad maiorem Del gloriam«. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo škandaloznih dogodkov v tržaškem samostanu nun Benedik-tink. Prednica Josipina Sušan in sestra Carmela Piasza, sta bili s dvema drugima nunama zapustili samostan, potem ko sta ga bili oropali. Prednica je namreč prodajala starinske in vrednostne predmete in se prav »luštno« zabavala s bratom sestre Carmeje Piassa. Pripoveduje se tndi, da sta Josipina Sušan in Carmela Piassa večkrat na večer zapu-
ščali samostan in se v neki hiši v via Nuova shajali z dvema znanima »bonviveurjema«, in da sta na ta način večkrat tam tudi ostali čez noč. Na nekem takem sestanku se je bila prednica prav po samostansko upija-oila in potem je v pijanosti svojemu ljubimcu, kakor prednica samostana podpisala menico za 3000 kron, katero menico je samostan plačal mesec pozneje. — Vsled preiskave, ki je bila v tej stvari uvedena in ki jo je vodil poseben delegat iz Rima, sta morali Josipina Sušan in Carmela Piazza zapustiti samostan. Vendar pa nista pobožni golobici jenjali ro-goviliti. Pred 14 dnevi sta bili v Trentu v objemu dveh gled. igralcev, s katerima sta popivali za denar, ki sta ga ukradli tržaškemu samostanu. Policija ju je hotela aretovati, a sta jo pravočasno odkurili. — Ubogi sveti Benedikt, kakšne vzgledne hčerke imaš!
»Akademično društvo slov. veterinarjev na Dunaju« naznanja, da si je na I. rednem občnem zboru izvolilo tale odbor: Predsednik: Joško Zupančič; podpredsednik: Nace Šlaj-pah; tajnik: Joško Kodre; blagajnik: Franc Veber; gospodar: Fran Veblč; namestnika: Fran Baš in Ivan Pestotnik; preglednika: Alojzij Škof in Anton Persuh.
Slov. akademično društvo »Adri-ja« v Pragi ima svoj I. redni občni zbor v sredo, dne 27. t. m. ob 8. zvečer »U Cižku«, Ječna ulica.
Poroka. V Novi Gradiški na Hrvatskem se je poročil g. Stjepan M y o h 1 z gčno. Zoro J u v a n č i -č e v o. Čestitamo!
Tvrdko Chalupnik & Predovič na Starem trgu priporočamo kot narodno podjetje najtopleje slovenskemu občinstvu. V ostalem opozarjamo na oglas v našem listu.
M i ca Kovačeva se je bila pojavila v neki gostilni v osebi streho-krovca Alojzija Avgustinčiča z Gline in še nekega neznanca. Najedla sta se rib in jih zamočila z vinom. Ker nista imela drobiža, jo je najprvo odkuril neznanec, za njim pa je hotel oditi tudi Avgustinčič, a ga je natakarica že pred vratmi ustavila ter ga izročila stražniku.
Mesto v Ameriko v zapor. Včeraj je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večeri n aretoval Ivana Gorenjca iz Zabukovja pri Št. Rupertu, Martina Jelševarja in Antona Ruglja iz krškega okraja. Prva dva sta se mislila odpeljti brez dovoljenja v Ameriko, zadnji je bil prijet zaradi podagenture. Vse tri so oddali sodišču.
Iz Celovca so privedli v soboto pet kaznjencev, da bodo odsedeli svojo kazen pri tukajšnjem deželnem sodišču, ker so ječe v Celovcu prenapolnjene.
Goljufija. Minuli teden je peska-rica Marija Piškurjeva iz Podmol-nika pri Hrušici vzela pri neki tukajšnji tvrdki na ime nekega trgovca v ljubljanski okolici 18 obdrgalnic za čevlje, vrednih 31 K 40 h ter jih razprodala. Ko so prišli goljufiji na sled, je policija peskarico aretovala. Ker je imela Piškurjeva pri sebi še ves denar, bode škoda poravnana.
Mlad navihanec. Včeraj je prišel k prodajalki tobaka na južnem kolodvoru neki okoli 11 let star deček ter ji dal listek, na katerem je bilo napisano, da njena gospodinja hoče imeti za 7 K drobiža. Prodajalka je dečku res denar izročila. Ko je glede tega pozneje s svojo gospodinjo govorila, se je pojasnilo, da je bila prodajalka oguljufana. Kdo je ta navihanec, se še ne ve.
Našlo se je več veveričnih kož. Lastnik jih dobi pri g. Štautu na Starem trgu št. 1, III. nadstr. od 12. do pol 2. in zvečer od 6. ure naprej.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Macedoncev, 15 Črnogorcev, 170 Hrvatov in 20 Slovencev. 45 Hrvatov je šlo v Heb, 35 v Buchs, 25 pa v Beljak. V Ljubno je šlo 29, v St. Mihael pa 45 slovenskih rudo-kopov.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Viktorija Hrastnik je izgubila bankovec za 20 K. — Postrešček Martin Rozman je izgubil črn dežnik. — Na južnem kolodvoru so bile izgubljene, odnosno najdene tri palice, svetilka za kolo, dežnik in črna ročna torbica. <— Gdč. Zora Šinkovčeva je našla zlato zapestnico.
Pozabila je v trgovini g. Frana Čudna v Prešernovi ulici neka stranka srednjo vsoto denarja.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri v dvorani hotela »Tivoli« (Švicarija). Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost.
Telefonsku ni tnolovno poročilo*
Državni primanjkljaj.
Dunaj, 26. oktobra. Finančni zakon, ki ga je danes predložil finančni minister zbornici, izkazuje 42 milijonov kron primanjkljaja. Dejanski primanjkljaj pa znaša, kakor je minister Bilinski v današnjem svojem
dveurnem ekspozeju priznal, 198 milijonov. Z ozirom na to je minister izjavil, da država letos ne more ničesar prispevati za saniranje deželnih financ. Bilinski je napovedal uvedbo novih davkov in sicer davek na vino in monopoliziranje vžigalic. Monopolizirati se ima ne samo produkcija, marveč tudi prodaja vžigalic. Minister je izračunal, da bo ta monopol donašal državi na leto 15 milijonov kron.
Palača za ministrski svet. Dunaj, 26. oktobra. V proračunu je tudi postavka za zgradbo palače ministrskega sveta v znesku }/% milijona kron. Palača se zgradi v bližini cesarskega dvora.
Lažnjive vesti o Srbiji. BeJgrad, 26. oktobra. Vlada z vso odločnostjo dementuje vest, da bi častniki, ki so imeli posla pri dobavljanju orožja, zagrešili kako pone-verjenje. Vse dotične vesti so izmišljene.
Demonstracija   proti mladoturškiiu izletnikom v Avstrijo.
Solun, 26. oktobra. Tu so zaprli več turških uradnikov, ki so demonstrirali proti mladoturškim izletnikom v Trstu. Na vlaku, s katerim so izletniki potovali, so bile pritrjene narodne zastave. Te so bile pred obhodom vlaka od neznancev odstranjene. Sprva se je sumilo, da so to storili Grki ali Bolgari. Te dni pa je policija prišla na sled storilcem. To so trije železniški uslužbenci, ki so bili takoj aretirani. O tem dogodku je doslej skrbno molčalo turško časopisje.
Posojilo bolgarske prestolnice. Sofija,    26.   oktobra. Sofijski mestni občinski svet je sklenil, kakor je znano vee milijonsko posojilo.
0 tej stvari se je razpravljalo v včerajšnji seji občinskega sveta. Sklenilo se je, da se od posojila porabi: za zgradbo ljudskih šol 1,250.000 levov, za deške in dekliške nižje gimnazije IV2 milijona, za vodovodno omrežje
1 milijon, za kanalizacijo 3V2 milijona, za nakup zemljišča na Vitoši za vodovod 800.000, za občinsko kreditno banko 200.000, za zgradbo klavnace 1 milijon in za tlakovanje ulic 6 milijonov levov.
Trozveza se obnovi.
Pariz, 26. oktobra. Italijanski minister zunanjih poslov Tittoni se je napram dopisniku »Petit Parisie-na« izrazil, da se trozveza, čim poteče, zopet obnovi.
Car italijanskemu kralju.
Rim, 26. oktobra. Ko je car Nikolaj zapustil italijanska tla, je poslal kralju Viktorju Emanuelu brzojavko, v kateri se njemu in kraljici Veleni v najprisrčnejših besedah zahvaljuje za gostoljubje in prijateljstvo.
Umor kneza Ita.
Tokio, 26. oktobra. Kneza Ita, ki je imel v Harbinu v Mandžuriji sestanek z ruskim finančnim ministrom Kokovcevom, je na ulici ustrelil neki Korejanec.
Šanghaj, 26. oktobra. Iz Harbina javljajo, da je tamkaj neki Korejanec umoril japonskega državnika kneza Ita. Isti zločinec je ustrelil tudi japonskega konzula, težko ranil pa železniškega ravnatelja.
Pctrograd, 26. oktobra. Knez Ito je bil med sestankom s finančnim ministrom Kokovocevom ustreljen. Knez Ito je bil eden najodličnejših japonskih državnikov. Rojen je bil leta 1840.
Žitne cene v Budi
Dne 26. oktobra 1909.
Termin.
Plenica za oktober 1909 za 50 ,   april        „   za 50 oktober    „   za 50 mai 9   za 50
oktober    „   za oO
Efektiv.
5-10 vin. ceneje.
Rž
Koruza Oves
pesti.
kg K 1488 kg K 14.07
kg K kg K kg K
10?12
asi
763
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical našega ljubega soproga, ozir. dobrotnika-očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Karla Puppo
trgovci, veleposestnika iti.
po kratki, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 4. v boljše življenje.
Pogreb predragega rajnika bode v četrtek, dne 28. oktobra ob 4. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v lukantap župni aerkvi. 3982
V Kranju. 26. oktobra 1909.
iataitM MtalL
Vesel st fevskist sssltsjsjt.
vila za bluze
od 1*15 K naprej z* meter —
jjcie novosti! — Franko in ■•Mrl« je no na dom. Bogata, izbira vzorcev s ko poBto. — Totarat mm »vilo Lnneber(, Zurlelt. 6 IS!—8
MeteorolosKno poročilo.
,i nad morjem 306*2.       Srednji zračni tlak 739*0
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm	Tempera-1 turi v C	Vetrovi	Nebo
7304	61	sr. sever	dež
7292	54	si. szahod	*•
730 1	26	sr. jug	jasno
2 pop. 9. zv
7. zj.
Srednja včerajšnja temperatura 5'3\ miti. SV. Padavina v 24 urah KM mm.
+
Globoko potrti naznanjamo podpisani žalostno vest, o smrti našega preljubega soproga, očeta in tasta, gospoda
Ivana Šuntarja
okrožnega zdravnika, mestnega svetovalca v Idriji in častnega člana žirovske občine
ki je dne 24. t. m. v 69 letu svoje starosti, po dolgotrajni mučni bolezni ki si jo je nakopal pri svoji težki, odgovornosti polni službi, preminul, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb je danes, dne 26. t m. ob '/.o. popoldne. 3972 Prosimo tihega sožalja.
V Idriji, 26. oktobra 1909..
Ana Šuntar, Berta Šuntar,
soproga. hči. Karel Svoboda,
c. kr. rudarski svetnik, zet.
% V. V-V^ '
Globoko užalosteni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno, nepozabno mater in staro mater, gospo
mmm ■
Pšij; soprogo posestnika, gostilničarja in mesarja v Kranjski gori
po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri dopoldne, v 59. letu njene starosti, k sebi poklicati.
Truplo predrage pokojnice se bode v sredo, dne 27 t. m. ob 3. uri popoldne preneslo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Kranjski gori.
V Kranjski gori, 25. okt. 1909.
I Anton Slavec, soprog. — Ivan in H Anton Slavec, sinova. — Marija H Zore roj Slavec, hči. — Leopold H Zore, zet. — Zdravko Zore, vnuk.
isovskl sdfnuhlK
na trgovsko šolo v Ljubljani,
Se sprejme v trgovino s špecerijo delikatesami F. Kham v Ljubljani, — Dosluženi vojaki irnajo -rednost. Na pismene ponudbe, ki ne jvarjajo navedenim pogojem, se ne :: ie oziralo 3979
se takoj sprejme pri glavnem zastopa c. kr. priv. Riunione di Sicurta v Ljubljani. 3967
Ponudbe sprejme tvrdka Perdan l. v Ljubljani.
Naprodaj je
velika hiša
gospodarskim poslopjem  in velikim • rtom v bližini jezera na Sledu. Pri travna je za vsakršni  obrt, posebno za mesarijo. Vprašanja   pod     Mesarija" na '^prav. »Slov. Naroda« 3918
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Kranjskem se sprejme v službo kot
pomočnica mlajša
kateri je kot taki Še dolgo čakati na stalno nameščenje. Oglasi na uprav. Slov. Naroda pod
.Postna asplrantka." 3900
Gospodinja
k 2 gospodoma na deželi — v lepem kraju Gorenjske — se ift&e. Pismene ponudbe 8 sliko in navedbo starosti sprejema upravn. »Slov. Naroda« pod šifro 9VOoapodlnja I" de 10. novembra 1000,_3980
Kontorist
z dobrimi spričevali, strojepisec, samostojen korespondent in knjigovodja, iŠČO Službe pri večji tvrdki. 3975 Blagoh. ponudbe pod P. H. ML na upravn. »Slovenskega Naroda«.
v 3974
CesRI briketi
niso najcenejši, ampak kurjava z istimi pride najcenejša. 6000 kalorij, samo 4° , pepela, nerazpadljivi, kurjenje kakor z navadnim premogom, brez vsakih komplikacij. 1000 komadov za K 15 priporoča samozaložnik J. Pavlin, Ljubljana, Nova ulica 3. Kurite peči samo s Češkimi briketi!
X X X X X X X
X
Častittm damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
3ta Škof - Vanck
Pod Trančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, ::  9cma izgotovljene. :
Xw q„» *ae? *ae* *aW *oaF ^**» uV^m     e^*e e^**
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax.
Cjubijana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektrosignalae naprave, kot zvonili, telefone, elekt. kljnčavntce za blagajne in navadna    vrata, preskutevanje
strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se  priporoča za uvajanje Jak> točnih
elekt. naprav za Inč in moč.
Na razpolago dobro in zanes Ijivo blago.
Pokltčife me. oko je VoS električni obrat malen. nmo
W
liv k. Ue se HlHia niftl
Franc Lenaul,
kipar in rezbar,
naj to sporoči prijazno pod , upravništvo »Slov. Naroda«.
na
8973
IŠČO 80 spretna,  zanesljiva in brhka
natakarico
za kavarno v VolOSkem. Govoriti mora hrvatski oz. slovenski, italijanski in deloma nemški, ter mora biti zmožna prevzeti kavarno na svoj račun. 3977 Ponudbe s sliko na naslov: Kavarna „Volosko" v Voloakem.
pristni kranjski
lanenooljnati Jirnež Oljnate barve
v posodicah po Vi, 1 kg kakor MU v votlih poaodam.
fasadne barve
za Vit, po vzorcih.
Slikarski vzorci
la papir za vzorce.
taki
pristni angleški za vozove, za poMitva ta a pole.
Steklarski klej
(kit) priznano te
preizkušeno najboljši.
prve vrste
Karbolinej
Jttavec (gips)
za pooooarje ta za stavbe
Čopiči
219
eonacega izdelka za zidarje ta za vsako obrt
priporoča
fibolf jfanptmann
v £jnbljani.
oljna tih barv, Omotov, lakov te atoblarakogn kleja.
Zahtevajte cetike!
Priporočam sledeče specijalitete i
Zaj;Mno° slivovko In vinsko žganje
od znanega vinogradnika F. Simončiča v Sevnici.
Pristni kranjski brinjevec. — Znane domače brusnice, [češnje v konjaku. — Višnje v Simončičevi slivovki. Tuzemske in inozemske mesne in ribje konserve. Vsake vrste vknliaiio sadje In sočlvje.
USF" Kofeina proste žgane kave za bolnike. "VSi
Fr. Kham, Ipiia J iJKBijO. RfitatEHH il 1JIUR
Jubilejne ustanove.
Trgovska te obrtniška zbornica za Kranlako razpisuje za leto 1909: a) osemnajst cesarja Frana Josipa natanov (8 po 50 K in 10 po
20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst COSOrfa
Frana Jožefa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle
obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet C*) SaiiOO BlsabotO nstOBOV
po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pot OOOetffn Frana Jožefa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov
in trgovcev. 3976
Prošnje oaj se pošljejo tefteveM te obrtniški zfcernloi v Ltatljanl
do 15. novembra 1909.
Priloži naj se jim od obšinskoga ta žnpsdlskoga vrate p stojam s dokazilo, da je prosilec obrt alt trgovima sameatojno tevršoval, da sedaj
zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je proti-teljica onemogla vdova bivšega saSBOStelnefa obrtnika ali trgovca.
Trgovska in obrtniška zbornica v LjnbljanL
INDRA-TEA
najboljši in najfinejši čaj.
3773
it 11.749. 3971
-WiWlSOai
Vojna Uprava kupi po trgovskih običajih za
Oradec.......1500 q ovsa;
Maribor....... 700 q pšenice, 1200 q rži in 1700 ovsa;
Celje........100 q ovsa;
Celovec....... 800 q rži in 1500 q ovsa;
Beljak....... 300 q rži in 2100 ovsa;
Ljubljano......1800 q ovsa;
••riOO....... 2000 q ovsa;
Trat........ 400 q ovsa;
PulJ........ 500 q ovsa.
Zadevne zagotovi t vene obravnave bodo 8. novembra 1909 pri C« te kr. Intendanci 3. voja v Gradcu.
Kolkovaoe prodajne ponudbe morajo dospeti najpozneje dO 9. dO* poldne« Natančnejši pogoji se lahko pogledajo pri intendanci 3. voja, pri vojaških oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju, dalje pri vojaškem oskrbovalnem podružnem skladišču v Beljaku, iz tamkaj v polnem obsegu razgrnjenih nakupnih aviz in uzančnih zvezkov.
V Gradcu, oktobra 1909.
Od c. In kr. Intendance 3. vofa.
Orehe
nove, letošnjega pridelka, mehko lušinaste in belozrnate, kupuje v vsaki množini
.\ po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka .*.
Iv. i nanos nasledi Avg. Tomi
v LJubljani, na Marile Terezije cesti št. 2.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih in trpežnih
..sodov od finega Špirita"
deloma enkrat rabljenih, deloma popolnoma novih od 300 do 400 litrov in od 600 dO 700 litrov, večje množine po jako nizkih cenah, takoj dobavni. 3750
Št 15541.
Razpis
3981
Podpisani deželni odbor razpisuje
Službe okrožnih zdravnikov
Vl.) Pari (okraj Kočevje); 2.) Grosupljem (okraj ljubljanski); 3.) Kočevje in 4.) na Baki (okraj Krško).
S temi službami je združena plača in sicer: ad 1) in 2) 1600 K, ad 3) 1200 K, ad 4) 1400 K in aktivitetna doklada 200 K.
Dosedanji zdravnik v Fari je dobival od zdravstvenega zastopa še pri-boljŠek v znesku 1000 K za posebna službena opravila.
Zdravniku na Raki gre po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom oa h. Št. 40 za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do dne 21. novembra 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijske državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od DEŽELNEGA ODBORA KRANJSKEGA
v Ljubljani, dne 22. oktobra 1909.
C. kr> avstrijske  jjfr  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Velfoive-i  eneft  a*  oktobfa 1909.|
tdbed Is HaMjans Qmi. ieL)
7*OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiš, Beljak, jui. ieL, Gorico, dri. ieL, Trst, c kr. dri. šel.. Beljak (čes Podroičico), Celovec
Ml zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Eodolfovo, Straio-Toplice, Kočevje,
0"SO dopoldne). Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podroičico), Celovec, ViegOvDnšdBBa, Berlin.
SI-40 dopoldne* Osebni ▼lak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii. Beljak, jui. iel.. Gorico, dri. iel., Trst c kr. dri. ieL, Beljak, (čes Fodrosčico), Celovec
l*aa hhMm. Osebni vlak v smeri: Gro-snplje, Rudolfovo, Straia-Toplicc, Kočevje
popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Imenice, Trbii, Beljak, jui. ieL, Gorico, Si. iel.. Trst, c. kr. dri. ieL, Beljak, (čes Fodroiico), Celovec
OS zvoooc. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podroičico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
r*40 mrnSeSj Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kndolfovo, StraJa-Toplicc, Kočevje*
tO poneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trmi, Beljak, jui. iel., Gotico, dri. ieL,
Trst, c ar. dri. iel., BeHak, jui. ieL, (čes r,Msp, v UabljaM (drsa
*»droa*co) Prago, Dnideae. Borim. ^ i|||tr||J| ^ ^ ^
10*00 dopoldne i Osebni vlak Is i Oslini vlak v Kamnik. OHO aveecri Osebni vlak Is lUmalka.
i Otebal imk v Kamnik.       Cael prihoda in odhoda so navedeni v Osebni vmk t
Prihod v tVjabljaao Qniae telesni—
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, DraJdanj Prace, Beljaka, jui. iel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. a*SS zjutraj: Osebni vlak k Kočevja, Strain.
Toplic Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 donoldno: Osebni vlak iz Berlina« Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui. ieL, čes Podroičico in Trbii, Gorice, dci. IeL, Jesenic Tržiča. 2*6© popoldne s Osebni vlak iz Kočevja, StraJe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*10 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, jui ieL, Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre* iico), Gorice, drl iel., Trsta c kr. dri. iel., Jesenic Tržiča. ■ O*40 zveder: Osebni vlak is Berlina, Drsi« dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podroičico), Jesenic e-42 zveden Osebni vlak is Beljaka, ini, iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroičico), Trsta, c kr. dri. žel., Gorice, dri, ieL, Jesenic Tržiča. 0*07 z veder: Osebni vlak is Kočevja, Straže*
Toplic Rudolfovega, Grosuplja. ll*00 ponedl i Osebni vlak is Trbiža, Celovca. Beljaka (čes Podroičico), Trsta, c kr. dri, ieL, Gorice, dri. iel.. Jesenic.
C kr. Mavar^železBlski ravnateljstvo f Trsta.
5127
£kumulatorji
200 raznih vel v >:i od kron 160 naprej. Ceni« zastonj.
A. Iinscher
Ornadnan 22 170.
Letna produkcija nad 100.000 komadov. 2962
Mnogo denarja
si prihrani, kdor ob potrebi vporabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst Esj%T~ zahteva moj glavni katalog s 3000 slikami, ki se •JOP" vsakemu ~W .*.  .*.   .'.   pošlje gratis in franko.        .*. .*. C. in kr. dvorni zalagatelj Jan Konrad« Most 483 (Češko. 3585
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšaj očim i se vplačili.
12
„SLAVIJA"
viajemae itvarovalna banka w Pragi.   - ■ 44,4S7.M€atl K. bplateno odAkednlne la kapltalije 98,323.486-35 *m vaHkaafJ draga vzajemna zavarovalnica naia države
n vaeakasl slovansko-narodno upravo. ———— Vsa pnjasniln dnjsi
v .Sišef^i« v Gosposkih U štev. 12.
* ^***-*am#tr iimuv-************ itmmj.....v**«** « i*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Prodajalka
mannfaktiiristinja
80  Sprejme takoj v večjo trgovino na deželi. Ponudbe z navedbo zahtev in referenc je  poslati  na poštno ležeče
Trnovo, Notranjsko pod „!ttanu-lakruris tinja". 3925
Vinske sode
tz hrastovega lesa, zdrave, močne od   56 do   65 litrov,
ii ti
100
200
H
200 220
593
„   600 „ 600 nadalje  6  komadov   piav močnih, zdravih hrastovih sodov z vranicami v obsegu hI 36, 36, 39, 33,
40,  46,   42   in  50  ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka
M. Rosner
v Ljubljeni, poleg Mtim pivovarn?.
Jfadi ogromne zaloge
prodajam %e sedaj pod tovarniško ceno:
obleke, povrjrnike, pelerine in zimske suknje ja gos sode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, kril** in blu$e $a dame in deklice- — Velika ijbira ko^uhovinastih ali s faiuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kojjuhe sa gospode; jopice, boe, mufe in garniture
$a dame in deklice.
O. J^ernatovič, Angleško skladišče oblek
/Ljubljana, Jv{estni trg štev. 5.
P«Karijc|
na Tržaški cssti št. 4, se odda 1. novembrom t. L v najem. i\
Več se izve tam.
Zavoljo opustitve trgovine prodajaj do 10. novembra
3914
j pripravno   za   Špecerijo   in železnmi
prodajalniške mize, stelaže, bh gafno, sode in razno blago a
najnižji ceni. 394
Kristina Omersa v Kranji
■
In modno
priporoča llrma
Karal Kocia
t?orolea za snkco
v HumpoScu
na Česksm. Vzorci franko.
Ljubljana,
3953
priporoča
najboljše in najokusnejše šunke, pripravljene po praškem načina, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase,
fgap hrenovke in salalade ^Rf vsak dan 2krat sveže.
Poštne poftiljatve od 5 kg naprej po poTietju.
Za izborno blago, točno postrežbo, solidne cene, jamči in se priporoča zgornja tvrdka.
K ID-ii— u-ir=^--m-^—n=n —ir
SE
30S
izprašani optik
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2
£epo stanovanj
je in jediln
manjša stanovanja
in 395
meblirane sob
se poceni oddafo.
Sprejme se tudi
vsi gospodov na brana in stanovanj
Hotel Vega v Sp. Šiški.
i obstoječe iz 3 sob, : shrambe, kakor tudi
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
znamenite Groharjevo slike .-.
m-
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar »ih
imamo Slovenci.
Cena s pošto K 3'2Q.
Dobiva se v
■
f
irodni knjigarni
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Dobro ohranjene
koncertne citre
z dvojno  resonanco,  SO  prodaj O Z notami vred za nizko ceno. 3941 Natančneje se poizve v Dalmatinovi ulici 7, pritličje, v LJubljani.
Vsak
3829
četrtek
in vsako
nedeljo
vso noč odprta
renovirana kavarna .lito"
naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in po deželi vljudno naznanjava, da sva najino
Ji
Najvljudneje se priporočata
Viktor in Marija Izlakar.
I3E51
•51
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 27,
prenovila in notri do ceste razširila tako, da stoji sedaj pet lepo opravljenih, svitlih in prijaznih prostorov cenj. gostom v uporabo, v katere se pride neposredno s ceste, iz hiše ali pa z dvorišča. Ena soba čisto zase cenj. gostom vedno na razpolago.
Tu se točijo pristna domača vina in izborno Reinlnghansovo pivo; dobivajo se ob vsakem času gorka in mrzla ledila   er od 9. ure dopoldne naprej tudi zajuterk. Postrežba je točna, cene so primerne.
Za mnogobrojni obisk se vljudno priporočata 3915
L. in A. Tratnik.
vljudno naznanja slavnemu občinstvu
3892
na Jesenicah (Gorenjsko).
mi
I Zelo važno za trgovce in obrtnike! | Ker imam še precejšno zelogo
ter
i pMUttnlk tolar.:
Izposojevanje, koles
pr«l— tm%m sa raul-
UraaJ«, pralkljaaj« ter p«»rani« —Ušmm m      m era«. m
w 2954
Karel Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
za leto 1910
inje sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem času zaloga pošla in se Vam tU kaj nudi zelo ugodna prilika, zahtevajte VZOrCO, katere radevolje pošiljam na ogled — Z velespoŠtovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana.
Mostni trg št 1L
0 O
s
3913
0
I i
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to Pusto&lemiek«
Lastnina In tisk »Narodne tiakarne«J
7
.X
4919