List 12. Tečaj LÍH. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom y Ljubljani se plača na leto 40 k Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 22. marcija 1895. •ftđ^fc&fcft&fefe^^ & se bode torej vsaj nekoliko pomladil. Konservativci so Politiški oddelek. Volilna reforma. pa baje zadovoljni s predlogi levičarjev, ker se davko-placevalci ločijo od delavcev. Upajo da bode prvi razred nove kurije držal ravnotežje drugemu razredu da vpli socijalnih demokratov paralizuje vpliv ;e torej zastop- Danes je nam zopet govoriti o volilni reformi, ker nikov malih davkoplačevelcev. Sodi se, da bodo poslednji so pogajanja v pododseku tačas že naredila tak korak, vedno bolj konservativno volili. Seveda ce se to uresniči da se že približno ve, kako se bode premenil volilni red. bode še le bodočnost pokazala. V Nemčiji tudi mali dav Vse natančnosti še niso določene in tudi najbrž ne bodo koplačevalci vedno bolj prehajajo v tabor socijalnih de še tako hitro, kajti vlada dolgo ne more zbrati vsega mokratov in kdo ve, će se kaj tacega ne zgodi tudi v potrebnega statističnega gradiva in ga predložiti odseku. Avstriji. Dipaulijev predlog tudi sedaj nima več tacega glavnih načelih se je pa v pododseku že doseglo spo- pomena, ker ni treba iskati protivesja novi kuriji v po-razumljenje. Baron Dipauli se že nekoliko drži svojega množenju kmetskih poslancev, ako bode jeden razred te načela, a ga bode najbrž tudi popustil, ker ni upati, da kurije paralizoval druzega bi se zanj dobila potrebna dvetretjinska večina, in tudi Taka volilna reforma ima precej upanja ? da se sploh ni posebno přikladen. zanjo dobi večino, kajti utegnejo jo podpirati naposled Kolikor se sedaj ve, osnuje se nova kurija, bode še celo kršćanski socijalisti, posebno, če zgube sedanji imela dva volilna razreda. prvem razredu bodo volili petakarji volilno pravico v sedanjih kurijah po ponižanj vsi tišti davkoplačevalci, ki po sedanjem volilnem redu ni- davkov. Nedvomno je, da imajo baš krščanski socijalisti majo volilne pravice. Kdo pa voli v drugem razredu, se pa še niso popolnoma sporazumeli. Toliko je gotovo, da v tej skupini volijo vsi delavci, zavarovani pri okrajnih upati na čevalcev. znatne vspehe v razredu majhnih davkopla Ker pa ni baš veliko tistih davkoplačevalcev, ki « bolniških blagajnicah ali blagajnicah proti nezgodam. sedaj nimajo volilne pravice, smemo iz tega sklepati i da Poleg tega se pa utegnejo uvrstiti v ta razred še so se konservativci sprijaznili z mislijo, da se polagoma nekateri moški, ki se odlikujejo po svoji inteligenci, ali petakarji izrinejo iz dosedanjih kurij in uvrste v novo. ki plačujejo kako gotovo stanovnino, ali pa rodbinski Zaradi tega pa že večina Hohenwartovega predloga oče .je, katerim se je priznala prednost v belgijskem vo- za to, da bi se ohranila vsem dosedanjim volilcem vo lilnem edu Vidi se torej, da bode še potrebno precej lilna pravica v sedanjih kurijah. To posebno znatno posvetovanja, predno se določi, kdo bodo vsi volili v tem se čutilo v mestih. Na deželi je tako že sedaj faktični volilnem razredu. Govori se, da se hoče jako razširiti vo- cenz mnogo nižji nego pet goldinarjev mestih bi se lilna pravica. Na to posebno delajo levičarji. Sploh vo- pa izvršil popolen prevrat. Na tisoče in tisoče volilcev dita v pododseku stvar pl. Plener in vitez Madejski, grof zgubi volilno pravico v mestni skupini, ob jednem pa obeh zopet veliko število volilcev pride v mestno skupino vsled Hohenwart si pa le pritrjuje, kar drugi sklenejo. razredih se bode baje volilo 70 novih poslancev novega osebnega davka. Volilci, ki se izločijo, so po ve Če je to resnično, moramo priznati, da imajo levi- čini nasprotniki levičarske stranke, in na novo prirasli čarji nekoliko več zmisla za stvar, nego so ga imeli kon- volilci bili bi pa največ liberalci. Na ta način liberalna servativci, da spoznavajo, da je volilno pravico treba po- stranka v mestih jako mnogo pridobi. Posebno Dunaj staviti na obširno podlago. Konservativci so hoteli novi bode zopet njen. To je pa tudi povod, da so liberalci volilni skupini dovoliti k večjemu 20 poslancev. Parlament nakrat skoro naudušeni za volilno reformo in da na vso 112 moč pospešujejo davčno reformo. Tako so sklenili, da ne bodo predlagali nobenega spreminjevalnega predloga, da se popřej dovrši. Če pomislimo, da bodo novi volilci že zaradi tega se nagibali precej na liberalno stran, ker liberalci tako rekoč pripomorejo k obširnejši volilni pravici, je pričakovati, da bode po volilni reformi v zbornici liberalni vpliv mnogo večji, nego je sedaj, dočim se bode konservativna stranka skoro popolnoma izgubila mej tolikimi različnirai življi. Sedanje volilne kurije pa ostanejo, kakor so sedaj in ž njimi vse krivice in pomanjkljivosti sedanjega volil-nega reda. Avstrijski Slovani bodemo še nadalje obsojeni vAvstriji v manjšino. Krivična volilna geometrija ostane, da si je vlada pri nastopu obetala pravičnejšo razdelitev okrájev. Ostanejo pa tudi vse druge nesmiselnosti in nejednakosti volilne pravice. Tako vidimo veliko nejednakost volilne pravice v veleposestvu. Na češkem so ločeni fidejkomisni in drugi veleposestniki in se od poslednjih zahteva, da so upisani v deželni deski in da plačujejo po 250 gld. davka, na Kranjskem zadostuje pri sicer jednakih pogojih 100 gld. davka, v Dalmaciji se zahteva le 100 gld., ne pa vpisa v deželno desko, na Goriškem pa že 50 gld. davka od navadnega grunta zadošča. Mari to ni največja zmedarija. Jednako je z volilno pravico na kmetih. Po mestih se zahteva 5 gld. davka, na kmetih pa zadošča tudi volilna pravica v drugem razredu za občinske volitve in to imajo v nekaterih revnih občinah celo tišti, ki jedva goldinar davka plačajo. Tako je volilna pravica večkrat odvisna le od bivališča dotičniko-vega, ne pa od davka, ki ga placuje. Nekatere trgovske zbornice, zlasti nemške imajo svojega poslanca, druse pa le oddajo glasove pri volitvi mestnega poslanca. Takih nedoslednostij pač ni v nobeni državi. Vprašanje je pač kako se bodo razdelili novi volilni okraji. Gotovo se bode oziralo na sedanje deželne meje in pri količkaj umetni razdeíit /i okrájev nimajo Slovenci upanja, da bi kje drngje kakur na Kranjskem pridobili 2 poslanca v najugodnejšem slučaji, kajti bile bi manjše dežele zase jeden volilen okraj. Pri taki pomnožit vi poslancev bi Slovenci bili potem razmerno mnogo slabše zastopani nego smo sedaj. Sedaj pride na 25 državnih poslancev jeden slovenski poslanec, potem bi pa še le na 27. Vidno je torej, da nam Slovencem nova volilna reforma ne bode v korist. Poleg tega je pa pomisliti, da poslanci vsi iz jednega razreda nove kurije bodo tudi bolj mejnarodni, in torej tudi kako pridobitev v tej kuriji nam ne bi nič koristilo. Samo jedno dobro stran bi imela ta volilna reforma, malo bi se po njej pomanjšal vpliv veleposestnikov, ki gotovo ni v prid drugim slojem prebivalstva. Zbornico naudajal bi neki bolj demokratičen duh. Ta duh bi dolgo ne trpel teh previlegij. Sedanji volilni reformi sledila bi druga, ki bi še le pomagala Slovanom do veljave, ko bi naredila konec privilegováním stanovom. V Češki veleposestniki bi več ne mogli jo preprečiti, kot so preprečili Taaffejevo volilno reformo. Kolo časa se ne bode dalo ustaviti in to nam daje pogum, da se ne ustra-šimo volilne reforme, ki se sedaj nam misli natveziti, temveč jo bodemo v nekem oziru celo z veseljem pozdravili, namreč kot napoved bodoče boljše. Politični pregled. Južnoštajarski Slovenci nameravajo prirediti velik tabor, na katerem bodo ugovarjali proslavljanju največjega so-vražnika Avstrije kneza Bismarcka, a v imenu štajarske dežele. Neince bode to jako ježilo, posebno ker s tem celo v Nemciji zvedo. da še južnoštajarska ni zrela za bodočo „A11-deutschland. Celjsko vprašanje. — V poljskem klubu je dvojno mišljenje. Jeden dri je za dvojezično gimnazijo v Celji, drugi zoper. Vlada si prizadeva mej koaliranci napraviti v tej stvari kako sporazumljenje. Slovence prigovarja, da bi kaj odnehali, levičarje pa, da naj ne delajo prevelikih sitnostij, in jim obeta, če bodo pridni, da dobe v Celji moža nemškega mišljenja za predsednika okrožnega sodišča. Liberalci bi že odjenjali, a nemški nacijonalci z v semi silami pritiskajo nanje. Stvar je še povse negotova, in hudo razburja politične kroge ; če tudi ni misliti, da bi se zaradi celjskega vprašanja že razbila koalicija. Ko bi imelo do tega priti, bodo že jedni ali drugi odjenjali, najbrž seveda Slovenci. Državni zbor nadaljuje debate o preosnovi davkov. Levičarji so sklenili, da ne bodo vladi delali nobenih ovir s kakimi predlogi. To je pač čisto naravno, ker predlogo je iz-delal njih pristaš Plener in se je že dovolj oziral na interese velicih kapitalistov. Posebno zanimivo je, da se po vladni predlogi že nekaj let povišujejo svote dobitkovine, kakor bi bil zagotovljen napredek obrtnije za več let, dočim v resnici nasa obrtnija bolj nazaduje nego napreduje. Volilna reforma. — V pododseku že ne gre vse tako gladko, kakor se je pričakovalo. Levičarji so se jeli pomišljati proti volilnemu razredu mal h davkoplačevalcev, posebno ker konservativci zahtevajo, da se naj malim davkoplacevalcem od-meri dosti vecje število poslancev nego pa delavcem. Vladn i listi že zdihujejo, da je zopet vse ustavilo, ko je bilo že vse prišlo tako lepo v tek. Poljaki pa skušajo, kako bi v novi kuriji pridobili za Galicijo nerazmerno veliko mandatov. Nemčija. — V ojačenje svoje pomorske pozicije zgra-dila je Nemčija mej severnim in baltiškim morjem iz Kiela v Wilhelmshafen kanal. Otvoritev tega kanala se bode menda slovesno vršila junija meseca Početkoma se je poročalo, da se bodo vladarji vseh sosednih držav osobno vdeležili te slavnosti in se bode tem pohodom oficijelno manifestiralo prijateljsko sporazumljenje posameznih držav, sedaj pa se zago-tavlja, da bode cela slavnost bolj notranjega nemškega značaja. — Značilno za razmere v Nemčiji je vrvenje, ki se opaža sedaj ob SOletnici Bismarckovi. Prijatelji njegovi premišljujejo in ugibajo, kako bi najslovesneje mogli proslaviti dne 1. aprila ob njegovi SOletnici, nasprotniki njegovi pa tudi ne počivajo in strastno proti agitujejo. V Berolinskem obcinskem svetu se je predlagalo, da naj se Bismarcku čestita k SOletnici. Večina je ta predlog odklonila Državni zbor bi rad napravil poseben zakon, po katerem bi se podělilo Bismarcku častno državljanstvo, toda ne upajo s^ prav pred zbornico s tem predlogom. ker se boje, da bi pal Dasi ima Bismarck res prevelike zasluge za Nemčijo, ker je soustvaritelj nje vendar ne morejo ob ednem tudi pozabiti na njegove krivičnosti, katere je storil kot svojedobni kancelar, ki je bil pravi despot. Zvršiti se je moralo vse po njegovi volji in če je morebiti za to moral kdo tudi v jeco Urnevno je torej nasprotstvo proti njemu. Belgija. — Belgiji preti velika kriza parlamentarna, ministerská in morebiti tudi dinastiška. Najvažneie je pri tem vprašanje o afrikanski državi Kongo Kralju Leopoldu pověřilo 1 13 se je s^ Kongom ojedobno na berolinskem kongr rhovna oblast nad omenjenih zakonih, ne morejo upeljati velikih deležev Nada mesto dobiČka, izkazovala se je stavila na to državo, se je izneverila, (namreč čez 25 gld.) in ne smejo svojega delokroga pre edDO izgubo. Kralj Leopold je to zgubo dosedaj pokrival iz lastnega žepa Belgij nima Kongo nič skupnega. Kralj Leopold noce več izgub iz lastnega pokrivati in hoće, da Belgija kot država sama prevzame Kongo pod svojo upravo in da vrhu tega povrne kralju stroške. ka- več razširiti gotovo ne čez jeden sodnji okraj. Nam se namreč jako primerno zdi, da se razprostira delovanje manjših slovenskih posojilnic v jednem samem sodném okraji. tem slučaji, in ako izpolni še nekatere malen- tere je imel za Kongo Kralj Leopold zahteva to-li odločno vse kostne pogoje (raba zadolžnic in ne menic) dobi posojil to, zboi da je pripravljen odpovedati se prestolu ko belgijska odklonila to zahtevo. Pripominj se, da je protivje proti temu predlogu veliko. Vrhu tega přete delavci z obcnim štrajkom, ker se vlada brani uvesti občno volilno pravico pri občinskih volitvah Razmere v Belgiji so napete. Rusija dvojica potovanj ustavi na DuLaj za vnanje stvari. Azija. Poroča se, da nastopi maja meseca carska v Berolin in Pariz in da se na povratku Knez Lobanov je imenovan ministrom nica dovoljenje, da sme rabiti menični kolek (prva lest-vica) pri zadolžnicah in to tudi takrat, ako je na zadolž-nici več porokov. Po teh načelih je na Kranjskem že vec posojilnic osnovanih na pr. v Žužemberku, v Krškem, v Idriji, tište posojilnice, katere se bodo še ustanovile, po teh v Ložu, v Litiji itd. ; zato bi želeli, da bi tudi nazorih svoja prav la uredile, in da bi se tudi nekatere Kitajska je prosila vse evropske velesile in stare posojilnice z neomejeno zvezo po njih ravnale » severoameriške združene oržave, da jo podpirajo pri sklepanju kadar nameravajo svoja pravila prenarediti miru z Japonsko Velevlasti se bodo bržkone sporazumeie o odgovoru na to prošnjo Pogajanja za sklepanje miru vr- Razen te želje imamo še drugo, ki ni nic manj šila se bodo po nekih poročilih v pristanišču Simonoseki na važna od te. Sprožila se je že večkrat in tudi pri zadnjem japonskem otoku Nipon. Kitajski pooblaščenee Li-Hung-Čang se je že napotil v Simonoseki. Predno se ne sklene mir, občnem zboru „ Z veze" je bila na dnevnem redu. Vse se nove slovenske posojilnice živo potrebujejo navoda za pravilno poslovanje. Nemci in Čeh i imajo takih ne napravi nobeno premirje in tudi ne preneha z vojno. Poroča se, da hoče japonska vlada vreči sedanjo na Kitajskem knjig vse polno. Štajarski deželni vladujočo dinastijo Mandžu in na prestol posaditi Ming dina- odbor je na pr. lani stijo, je vladala pred Mandžu Ming-dinastija se morala za to uslugo napram Japoncem zavezati, da jim prepusti prosto trgovino v Kitajski, da bi japonski inženirji gradili na Kitaj- skem vojsko. železnice m da japonski častniki vežbali kitajsko Ta vest se že sama na sebi ne glasi vero]etna, sicer pa Japonci nimajo tudi te moči, da in Če tudi vzamejo središče kitajsko druge velevlasti posegie vmes. mogli dinastijo vreči Peking, kajti tu bi izdal v nemškem jeziku lep navod, kako se naj in urejujejo Raiffeisenove posojilnice. snujejo ko ga je pisec teh vrstic naprosil i da ga izdal tudi v slovenskem je ziku î dobil je odgovor: „nix bindisch" t. j. ni mu ustregel. » Zveza slov. posojilnic" bila pripravljena založiti tako knjigo toda ne dostaje jej sredstev, ker ima s perijo dičnim nadzorovanjem slov. posojilnic in z izdajanjem „le-topisa" veliko stroškov. Pisec teh vrstic se je radi tega *ifcfcd&đ&dbđ^ # obrnil s prošnjo do deželnega zbora kranjskega za de- narno podporo v ta namen. Treba pa je, da ga bodo tudi vse slov. posojilnice «Î! «i: Obrtnija. E ç^âM, jí* Se» m > Slovensko posojilništvo. Spisal Ivan Lapanje. (Konec.) Svobodno jim je bilo razširiti svoj delokrog na bližnje in daljne okraje; svobodno jim je bilo vpeljati majhne ali velike deleže, majhne ali velike obresti, in pri posojevanji posluževati se menic ali zadolžnic ali obojih. Vse večje posojilnice ali posojilnice v večjih krajih naj podpirale, in da sleherna slovenska posojilnica vzame 10 iztisov te knjige. Spisati jo utegneta oba nad vsaj zornika slov. posojilnic, od katerih ima jeden baje že nekaj rokopisa pripravljenega. Knjiga obsegala bode 150 strani v navadni osmerski obliki. Cena jej bode nevezani 1 gld., jilnice uljudno prosijo, da bi se v krátkém oglasile so pripravljene, to podjetje podpirati. vezani 1 gld. 20 kr. Zato se s tem vse poso- , ako bodo Celji tudi v bodoče tako osnovane na pr. posojilnice v Maribor Ptuji Gorici, Trstu itd. Kar se pa novih Obrtnijske raznoterosti. posojilnic osnuje v malih krajih ali kar je starih manjših posojilnic sredi kmetskega ljudstva, tem pa svetujemo, da se ravnajo pri ustanovitvi, ali kedar pravila prenarejajo, kmalu začno. Podmorski brzojav. Misli se položiti podmorski brzojav iz San Franciska v Havaj in od tod v Japan. Delà se baje « î ne samo po uzornih pravilih naše „posojilniške zveze ampak da vzamejo za podlago tudi omenjena zakona dne 1. junija 1889. in 14. junija 1894.) V smislu teh določeb bodo povsodi ustanovili posojilnice z neomejeno zvezo kajti take Novozgrajena predilnica v Ajdovščini začne delo v juniji in bode električno razsvetljena. Naprava za električno razsvetljenje tovarne bode tudi dajala potrebno elektriko za razsvetljenje glavnih trgov. Najslavnejši ženski krojač. V Parizu je umri v 77. dajejo veliko več poroštva in uživajo letu ženski krojač Worth. On je bil Anglež, a se je mlad pre- mnogo več kredita, kakor one z omenjeno zavezo. Tudi radi tega ni priporočati posojilnic z omejeno zavezo, ker po razsodbi upravnega sodišča posojilnica z omejeno selil v Pariz in osnoval slovečo krojaško delavnico. Njegova delavnica je bila odločilna v modnih stvareh. Pri njem na- še ročevala seveda le naj prva gospoda. Racunal seveda jako zavezo ne more pozneje pretvoriti v zadrugo z neome drago in si prihranil več milijonov. Proti krošnjarstvu. Dne 10. t. m. bil je na Dunaju jenim poroštvom. Ako se posojilnice nadalje ravnajo po velik shod odposlancev raznih obrtnih zadrug, se je posve- toval o tem. kako se odpravilo krošnjarstvo. Na tem shodu so se zastopniki obrtnikov in trgovine izrekli za popolno pravo krošnjarstva. od Poraba zemljine toplote za industrijske namene Neki francoski inžener se sedaj bavi s tem kako porabiti zemljina toplota za gonenje strojev. Po sedanj se dala i dovr- treba, da se pleve, predno plevel cvete, da se vsekako doseže, da ne obrodi. Će plevel prerase poljske rastline, se mora, predno cvete nad poljskimi rastlinami pokositi,fin se mora gledati, da se pri tem poljske rastline ne po- škodujejo s koso. Včasih je to treba celo ponavljati. Če šeni tehniki bi se dalo izvrtati jako globoke luknje v zemljo, je pa le preveč plevela, je pa včasih treba vse pokositi, iz katere bi gorkota prihajala na površje i.................................: s* I Kmetijstvo. Plevel je velika nadloga kmetu, in zato je treba gledati, da se preveč ne razširi. Učenjaki, ki se bavijo s poljedelskimi vprašanji, so tudi razširjenju raznovrstnega plevela začeli obračati veliko pozornost. Dolgo se je že domnevalo, da veliko plevelnega semena pride-z gnojem na polje. Ne da se le plevel zatare. Predenica je jako nevařen plevel za lan in deteljo. Zato je treba gledati, da se seje čisco seme. Mesta, kjer je predenica, naj se sežgo ali pokrijejo s steljo in pepelom ali pa mocno polijejo z gnojnico. Sploh mora vsak poljedelec obračati veliko skrb na zatiranje plevela in marsikaj se bode sam koristnega naučil, v tem oziru iz skušnje, ako bode opazil, kdaj in kako, kali in raste kot plevel in tudi po možnosti zasle-doval, kaj njega rast pospešuje, kaj pa ovira. Tako vsakdo lahko nekoliko pripomore k napredku umnega kmetijstva. da se aznovrstnejše reči mečejo na gnojni kup temveč tudi v živalskem gnoju plevela na njive. samem se izvozi mnogo Kmetijske raznoterosti. Koliko zadnjega žita, v katerem je mnogo najrazno Rudeča mravlja. Jako koristna je gozdna rudeča mravlja (Formica rufa), katera biva zlasti v smrekovlh gozdih. vrstnega plevela, se pokrmi živini. Poskusi učenjakov so Ta mravlja oblazi vsa drevesa in pokonča nestevilno škodljivost pokazali, da konj le malo katera plevelna zrna tako pre- žuželk in zvlači v svoja mravljišca. Sadnje drevesa ob gozdih bavi, da bi večne bilo kaljivo, večino jih gre skozi konja ne da se dosti premenila. gnojem pride seme na njivo kjer se plevel bujno razvija. Tudi govedo dosti ne močno nadlegujejo gosence, a tu zopet mravlje odneso mnogo gosenc. Nepodkovani konji. V Zagreb prihajajo večkrat kmetje nepodkovanimi konji. To je veliko mučenje živine. Na mestnem prebavi bolje plevelová semena, da celo v prašičjem blatu tlaku se pokvari kopita in sploh nima trdne stopinje. Na Slo našla so se kaljiva zrnca. Zatorej se naj zadnje žito, venskem, mislimo, da ni take malomarnosti nikj predno se daje živini, debelo zmelje ali pa dobro skuha. Le tako dosežemo, da ne pride na njivo seme raznovrstnega plevela. Kupčija z živino. V Nemčiji se pečajo s tem bolje oi ganizovali kupčijo z živino da bi Misli se vpeljati kmetji da bodo kmetje pri kmetijskih društvili slednji teden naznanje- vali, koliko imajo živine prodati in po kakšni ceni. To se Tudi se priporoca, da se vsaka stvar ne meče na bode potem naznanilo na tabli v kakem javnem kraj ker s tem se tudi zanese plevel na njivo. Če se gnoj, devajo take stvari na kompostni kup, v katerih so razna bodo mesarji povsod vedeli, kje se lahko kupi živina in mesarji bodo pa tudi imeli nekak pregled o i. Tako Kmetje živinskih cenah. plevelna semena, naj se vselej dobro polijejo z vrelim kropom, da zgube kaljivost. Italijanske kokoši so jako pridne in rade jajca neso Proti vremenskim spremembam tudi niso posebno občutljive Samo pri njih nakupovanji je treba previdnosti, da se ne za- Večina plevelnih semen ne zeleni tisto jesen, ko so nese kaka bolezen. Posebno dober zarod se dobi, če se da dozorela, temveč še le prihodnjo pomlad. Če je vsejana italijanskim kokošim španjskega petelina. ozimina, pomladi prehiti rast plevela in ga precej zatare Če pa sejemo jaro žito, je pa dobro, da ne sejemo pre- Na kratko zrezana slama je boljsa za nastiljanje, zgodaj, da plevel že požene, ker potem ga pokončamo z oranjem. Dolgo se je mislilo, da se z globokim oranjem přežene plevel z njive. Novejše skušnje so pokazale, da nego cela. Manjše je porabi in tak gnoj se na polji ložje jedna-komerno razstrosi in podorje. to ne pomaga, kajti nekatero plevelno seme ostane v Poučni in zabavni del. » zemlji po deset let kaljivo. Opazilo se je pa tudi î da globoko oranje ravno tako pospešuje rast plevela, kaker rast žita. Tudi mora biti plevelovo seme globoko, jako globoko zaorano, ako ne zeleni. Marsikak plevel prodere 20 do 25 cm debelo plast Lžje ilovice. Seveda se mora tudi gledati, da se žitno seme ko- / Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VI. (Uaije.j Naposled ne smem prezreti najmogočnejše in najne likor moč čisto seje * če hoćemo, da ne bodemo imeli varnejše politične anizacije Zjedinjenih držav, demo- Novem Jorku Osno plevela na njivi. Za manjše množine se splača celo seme kratičnega društva Tammany Hall v z roko zbrati, pri večji se pa že mora s posebnimi pri- valo se je pred 40 leti in dobilo velik vpliv ob času zna-pravami sčistiti. menitega razbojnika Twida, ki je bil mnogo let novojorški Poleg tega je vendar treba plevel preganjati na župan in to mesto in vso državo osleparil za več mi njivi z brananjem, okopavanjem in plevenjem. Gledati je lij dolarjev, in pri tem spridil do ojetne mer lift upravo, sodišča, države in mesta. Ko je pal in pobegnil Twid, je bilo za nekaj časa zgubilo svoj pomen, a sedaj je pa zopet mogočna in odločuje politično osodo ne le Novega Jorka, temveč vse zveze. To društvo je 1891. 1. izvolilo svojega kandidata za guvernerja novoyorške države in se je pokazalo tako mogočno, da je njega kandidat bil izvoljen za zbornico poslancev v Washington. Priča-kovati je celo, da se temu društvu posreći naposled pri zveznem shodu vsiliti demokratični stranki za kandidata za predsednika zjedinjenih držav sedanjega novoyorškega guvernatorja Davida Bepneta Hille, zagovornika slabih interesov, malovrednega člověka, a jako zvestega in spret-nega politika in organizatorja. Znal si je pridobiti ne-omejen vpliv pri najslabših, a hkratu najštevilnejših življih demokratične stranke novoyorške države in vse zveze. VII. Vprašanje o narodnem izobraževanju v Zjedinjenih državah se mora drugače razmotrivati nego to vpražanje v evropskih državah. Tukaj ni zveznega učnega ministerstva, v oskrbi zvezne vlade sta samo vojaška šola v West-Pointu in mornarska v Annapolisu. Ti dve šoli sta se ustanovili kmalu po osnovi zveze, vzdržujeta se na račun vojnega in pomorskega ministerstva, pouk je na oběh brezplaéen in imata po štiriletne specijalne tečaje. Prazna mesta učencev na teh šolah popolnujejo iz raznih držav po vrsti, razmerno po številu njih prebivalstva, za dovršivše te šole pa vojna služba ni obvezna. Ker je čast-niška plača slaba, napredek v vojni službi počasen, se poslove od vojakov mnogi mladi častniki, ki so jedva šolo dovršili. Vsprejemni izpiti iz prirodoznanstva in drugih ved so jako strogi in učenci na obeh teh šolah predstavljajo cvet ameriške inteligence v vsakem oziru. Vsaka država ima svoje lastne zakone o narodnem obrazovanji, ti zakoni so jako različni, različne so pa tudi sisteme odgoje, nacrti, pogoji za izstop iz šole itd. Države Nove Anghje, severozapada in zapada sestavljajo jedno skupino, in so daleč prehitele zapadne in jugozapadne države, nekatere poslednjih imajo v primeri s prvimi še sedaj jako nepopolno sistemo narodnega izobrazovanja. Tako jih v Severni Karolini 21 % ne zna ni pisati ni čitati, — največ v vseh Zjedinjenih državah. Za njimi pridejo Južna Karolina, Mississipi in Louisiana. Plača učiteljev je primeroma nizka, včasih ne več kakor 30 dolarjev na mesec; učna doba je kratka, včasih sa o pet mesecev na leto, šolska poslopja izimši mestna so slaba in slabo preskrbljena z učili. Sploh se jug ne more z ničimer pohvaliti v tem oziru. Dosedaj vsi bogatejši ljudje pošiljajo svoje otroke v zasebne šole, a javna šola je precej zapuščena. Severjani, ki se naselijo na jugu, pošiljajo največ svoje otroke na sever v šolo in le v teh državah, kjer je dosti severnih priseljencev, so boljša šolska poslopja in več smisla za šolo. Mestne šole so pa tudi na jugu jako dobre in duhovna vseučilišča in akademije, ter teh je največ v južnih državah, so jako bogate, in dajo navadno poleg specijalne bogoslovne izobraženosti še višje izobraženje sploh in zaradi tega mnogi ne vstopijo v duhovniški stan, ko jih dovrše. V največ zveznih državah imajo popolne javne sole po devet razredov in devet let, kajti poslednji čas je v tem oziru tudi jug zacel posnemati sever. Pouk v teh šolah je precej podoben poduku v ruskih gimnazijah v malo omejenem obsegu. Uče se angleščino in latinščino, aritmetiko, algebro, geometrijo, zgodovino, zemljepis, prirodopis, ustevši anatomijo in fizijologijo, fiziko, knjigovodstvo, geometrično in prostoročno risanje. Mnogo šol pa nima po devet razredov, veliko jih ima le po 5 ali 6 ali vse teže po devetletnem pouku, po več krajih imajo na dve, tri ali štiri pet- ali šestrazredne šole, jedno devet razredno. Samo po sebi se razume, da vsi učenci ne kon-čajo popolnega devetletnega tečaja, zato se pa pet- ali šestrazredne šole nekoliko razlikujejo od devetrazrednih in si prizadevajo dati dovršeno, če tudi ne popolno izobraže-vanje tem učencem, ki iz kakeršnega koli uzroka ne morejo nadaljevati učenja. Treba je še omeniti, da pri mnogih šolah, zlasti v mestih imajo tako imenovane otroške vrte za začetnike. V nekaterih državah otroške vrtce vzdržujejo zasebna društva ali osebe na lastne stroške, a v drugih pa zopet občine in pripadajo k šoli. Ko učenci dovrše tako devetletno šolo, prestopijo v višje šole (high school). Pouk na teh višjih šolah navadno traje tri leta. V njih se uče trigonometrijo, zvezdoznanstva, grščino, kemijo, botaniko, fizijologijo in druge prirodoznanske znanosti. Te šole je těžko s čim primerjati v Rusiji. Višje specijalno izobraženje dobiva se v vseučiliščih in vsaka država, naj bode še tako majhna, ima svoje vseučilišče, včasih tudi po več, navadno s štiriletnim tečajem, včasih pa tudi le triletnim, in z dvěma, tremi ali več fakulte-tami. Pri opisovanji posamičnih držav se še vrnem k temu predmetu. Pouk in vsa učna sredstva v teh vseučiliščih so brezplačna in z malimi izjemami dostopna za oba spola. Šolska uprava je vseh državah precej jednostavna in sestoji iz šolskega upravnika države (State Superintendent of Public Instruction), ki se voli z osta imi uradniki države ob jednem na jedno, dve, tri- ali štiri leta, po tem, kakor so pogoste volitve v državi, potem iz šolskih upravnikov v grofijah, katere volijo grofije z drugimi uradniki. V nekaterih državah in v mnogih grofijah se za te upravnike volijo tudi ženske. Razen teh upravnikov, ki navadno dobivajo dobro plačo po dva do osem tisoč dolarjev na leto, so v vsaki državi, grofiji in mestu posebni šolski sveti (Board of Public Education), ki se navadno sestavljajo iz predsednikov višjih učnih zavodov države, iz gotovih volilnih činovnikov države ex officio kakor iz guvernerja, predsednikov senata in zbornice poslancev, deloma iz izvoljenih oseb države ali grofije, znanih po njih poslu, ali pa ljubezni do šole ter oseb, ki so na svoja sredstva osnovali učne zavode in jih sami vzdržujejo. Vseučilišča sploh, zlasti na severu in zapadu so jako bogata, navadno se vzdržujejo s svojimi sredstvi, ki jih dobivajo iz kapitalov, ki so se podarili jim v ko- 116 rist. Velikánská, mnogo vredna posestva, milijone gotovine strije in obrti v deželah za Trstom ter eksporta čez Trst imajo zavodi, zato pa morejo na tisoče dijakom dajati ne le brezplačen pouk, temveč jih veliko vzdržujejo, dokler ne končajo učenja. (Dalje sledi.) ploh, kakor tudi za pospeševanje prometnih razmer mej Kranjsko in sosednimi deželami posebej, svoje veckratne sklepe glede samostalne železnične zveze mej Trstom nujne potrebe dru^ in severom podpiral, in v soglasji s sklepi zastopstev drugih pii tem vprašanj istotako udeleženih kronovin naj visoki sklene : Poučni in zabavni drobiž. Umrl je nemški pisatelj Sacher-Masoch dne mar- deželni zbor — vzdržujoč vse svoje prejšnje sklepe Visoka vlada se pozivlja, da še v teku tega leta zgradbo že- bi se pri Celovci pričela ter po cija na svojem posestvu v Lindheimu na Gorenjem Hessesku. Rojen je bil 1836. leta v Levovu. Studiral je leznice preko Karavank, najugodnejši poti čez Kranjsko in na progi i bi naj bolj od v Pragi in govarjala prometu s severními deželami, do Trsta speljala Gradci. Pisal je veČ zgodovinskih in beletrističnih del Dlje tavno zagotovi Posl. Lavrenčič naglaša potrebo vipavske časa je živel na Štajarskem. V nekaterih delih je risal av- strijske razmere in poljsko življenje. Umri je znani ruski železnice Posl. baron Schwegel poudarja potrebo železnice Karavanke v Trst. Posl. Kersnik predlaga nastopno re- čez časnikar in romanopisec Leskov v Peterburgu. Pokojnik je bil rojen dne februvarija 1831. leta. Čudne oči. Profesor Deneffe na vseučilišči v Genti se je čudil, ko mu je neki dijak povedal, da je v bolnišnici neka bolnica, ki ima številke v očeh. Drugi dan je pa sam videl to čudo. V jednem očesi se jasno vidi številka 10, v drugem 45. Fotografovali so oči in na fotografiji so s povekševalnim steklom tudi vidijo te številki. Dognalo se je tudi, da ima hčer te ženske tudi številke v očeh in sicer 10 in 20. solucijo: Deželnemu odboru se naroča, obrniti se takoj do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da ono primerno ukrene, da bodo vlaki kamniške lokalne železnice v pri- hodnje železnice odhajali, oziroma prihajali na ljubljanski kolodvor južne Vsi predlogi in resolucije se sprejmo Posl dr Tavčar poroča potem imenom odsekove predlogu glede volilne reforme in po predlaga : Z ozirom na volilno reformo, vesti, izreka se deželni zbor, da odobrava sledeča načela Volilno pravico je dodeliti vsem plačevalcem édirektnih davkov večine o samostalnem ft daljšem utemeljevanji kojo hoče vlada iz- Volilno pravico je istotako dodeliti Osebam koj do • v • • Deželni zbor kranjski. (Konec.) Posl. Višnikar poroča imenom finančnega kažejo, da so dovršile študije na tuzemski višji gimnaziji realki, ali na tuzemski gospodarski, obrtuiški, trgovski ali na kaki drugi taki ucilnici, ki stoji nad ljudsko šolo, tem osebam pe tedaj če ne pripadajo med ubo 6 rodelnih zavodili podp osebam po občanih ali dob- si pridobile so ugodnost jednoletne prezenčne službe v odseka so po 11 zakona z dne 30 mai inadi ; 1888 o pripadale kot zavarovanci bolniškim blagajnam osebam vsaj dve leti onem zakonu prošnji Koprivnikarja za povrnitev škode pri zgradbi ceste čez naštetiin. III. Novi volilci naj te v sedanje volilne sku Wagensberg v znesku 15.000 gld. Prošnja se odstopi dežel- pine i izvzemši oseb pod c omenjenih naj volijo same nemu odboru v primerno rešitev. — Posl. dr. Tavcar poroča za-se in ne v kaki že obstoječi skupini IV Mandate kmetskih imenom železniškega odseka o samostalnem predlogu glede občin je pomnožiti za toliko, kolikor se odkáže delavcem novih V skupini kmetskih občin naj se vpelje direktna vrši po posameznih zgradbe belokranjskih železnic, o predlogih glede pospeševanja mandatov. železnic nižje vrste, o prošnji občin Slap in Vipava za zvezo volitev, toda le pod pogojem da volitev Postojina-Vipava in o prošnji novomeškega županstva, da se občinah. VI Trgovski zbornici kranjski naj se prizna poseben belokranjska železnica v Novem mestu združi z dolenjsko v ze- zastopnik VII leznico ter predlaga po daljšem razjasnilu vseh stvarij : Dež okraj zbor izreka, da je v prvi vrsti želeti, da se belokranjske že- Posl . Izpelje naj se nova piavicna uredba volilnih baron Schwegel imenom odsekove manjšine pred- žej leznice zgrade normalnotirno, da jih je pa vzlic temu tudi tedaj najuspešnejše podpirati, če se zgrade ozkotirno, zatega-delj najvspešnejše podpirati, če se zgrade ozkotirno, zategadelj volilni se deželnemu odboru naroèa: laga: V odseku za volilno reformo sproženi nasveti se odka deželnemu odboru z naročilom, naj o pripravnem času o pliv premenjenega volilnega reda za državni zbor na deželni red poroca in stavi primerne predio Posl Klun da naj temeljito prouči obliko prav dolgoč razmotrava vprašanje o volilni reformi in in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri priporoča preologe večine Posl Hrib se ne stiinja niti s dobavi stavbine glavnice belokranjskih železnic ; b) da naj stopi predlogom večine niti s predlogom manjšine temveč on je za m. ^ v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z sploš in dnako volilno p Po pojasnilu poro udeleženci v to svrho, da se omogoči gradba belokranjskih že- čevalca dra Tavčarj sprejmo predlogi većine. Posl dr leznic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica; c) da naj o Papež poroča imenom upravnega odseka glede projekta o pre-vspehih svojega pogajauja poroča v bodočem zasedanji ter naj ložitvi, zravnanji in razširjavi okrajne ceste iz Novega Mesta glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi skozi Meršečjo vas na Krško v progi Lesnici St Petru konkretne predloge. Posl Višnikar povdarja potrebo normal- v cestnem okraj novomeškem z dotični naČrtom zakona notirne železnice za Belokrajino. Posl udarja, da je glavna stvar, da se sploh železnica gradi, četudi ozkotirna. Poročevalec nadalje predlaga : Deželnemu odboru se baron Schwegel po- Predloženi zakonski nacrt se odobri in dovoli 5000 gld. pod pore dne Isti poslanec poroča o prenaredbi 22 dež julija 1889 dež zak št 17 o naprav zakona z li ani i in naroča, da pospešuje gradbo lokalne železnice z normalnim vzdižavanji javnih neerarskih cest in potov, z dotičnim na o tirom iz Kranja v TržiČ ter o železniční zadevi poroča v črtom zakona. Zakonu se pritrdi Posl K ersni k poroča prihodnjem zasedanji, eventuvalno stavi nasvete zaradi pospe- o samostalnem predlogu glede prenaredbe domovinskega zakona ševanja zgradbe te železnice. Deželnemu odboru se dalje na- in predlaga, resolucijo, s katero se deželni zbor izreka za pre roča, da poroča v prihodnjem zasedanji, na kak način naj dežela pokrivala potrebščino v svrho pospeševanja zgradbe že- se sprejme Prošnj membo, kakor se je predložila državnemu zboru. Resolucij slov kat del. drnsôva v Ljubljani za usta leznic nižje vrste. Konecno nasvetuje poročevalec še na- novitev deželne delavske zavarovalnice se izroči deželnemu od stopno resolucijo: Oprt na uvaževanje s kojimi je slavni boru v pretres in poročanje (poroč. posl. Kersnik) Posl. Murnik poroča imenom finančnega odseka o nasvetu, na ka- deželni zbor povdarjajoč pri tem skupne državne koristi in pomen železnice preko Karavank za povzdigo trgovine, indu- teri način bi mogla dežela Kranjska dostojno praznovati 50 r» letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I Poročevalec po dalj- ljalna delà za normalnotirno lokalno železnico, šein v lepih besedah danem utemeljevanji predlaga: 1. Ob po- Ljubljano in Borovnico odcepila od južne železnice in šla se me} čez vodu praznovanja 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva Log na Vrhniko. cesarja Franca Jožefa I. ustanovi dežela 50 ustanov po 50 gld. Božja pot s Trsata v Loreto. V proslavo 600- za revne hirajoče osebe, imajo na Kranjskem domovinstvo letnice Marijine hišice v Loreti priredi se dne Kdor . maja t. se želel tega in odleči dalje svoto 500 gld. za sirotinske namene. 2. De- slavnostno romanje iz Trsata v Loreto, želnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji predloži romanja vdeh-žiti, naj se obrne na odbor v Frančiškanskem statut o obeh ustanovah ter stavi primerne nasvete glede druzih samostanu na Trsatu pri Reki. odredb. katere bode izvršiti povodom praznovanja 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva. Predlog se sprejme eno- voziti z dnem 16. t. m Pošta mej Št. Petrom in Knežakom je pričela glasno. Po običajnih govorih deželni glavar De tel a na to s „Slava" klici na presvitljega cesarja zaključi sejo in ob enem zasedanje deželnozborsko. valstva zelo ustreženo. tem je potřebám ondotnega prebi- Pri glavnem náboru v Ljubljani dne 18. marcija je bilo izmej 200 mladeničev pozvanih na nabor potrjenih 25 domačih in 25 zunanjih. ; Ribarski tečaj z~ ribiče bode v ribarskem zavodu Trbuhovič iz Ilirske Bistrice v Zatičino in imenovan sodnijskim v Studencu od dne 16. do 20. aprila t. 1. Predaval bode pro- Premeščen je gosp sodnijski adjunkt Evgen adjunktom za Ilirsko Bistrico avskultant Jož. Pellegrini Narodni dom v Gorici. Goriški Slovenci so sklenili v proslavo 501etnice cesarjevega vladanja zgraditi v Gorici „Narodni dom", a 2. decembra 1898. leta zgradbo bi se pričelo po leti 1897. leta se slovesno blagoslovil. so preračunjani na 80.000 gld., kateri se nabrali s pro- stovoljnimi prispevki narodnih društev in korporacij ter posa-meznih rodoljubov, ostali primankljej, bi se pa pokril s poso- Nekdo je že obljubil dati v ta namen na razpolago Ni dvomiti, da bodo podjetni in o ozirom jilom. 50 000 gld. po 3 « vrli goriški Slovenci ta svoj načrt tudi izvršili, na ta korak goriških Slovencev vspodbuja „Edinost" tudi tr-žaške Slovence, da bi si zgradili svoj „Narodni dom" v Trstu. Le vrlo na delo, jeklena volja dožene vse ! fesor realke Iv. Franke Slovenska višja dekliška šola. Učni načrt za ta naroden zavod, katerega ustanovi mestna obcina ljubljanska v proslavo 501etnega vladanja cesarjevega, je že v vseh podrob- i . iv^iUj «. » e? ' J. Stroški uostih dodelan in pride v krátkém v občinskem svetu v raz- pravo. Prvi tečaj zavoda se ima otvoriti že z prihodnjim šol-•skim letom. — Ponesrečil se je dne 19. t m na železniški progi mej Žalno in Višnjo goro na dolenjski železnici višnjegorski postajni načelnik g. Fr. Arhar. Nesrečnežu je železniški stroj glavo odtrgal. Potres so čutili dne 18 noci v Zagorji ob Savi t. m. proti 12. uri po Novo delo kiparja Gangla. Za nagrobni spo- menik plemeniti svoji soprogi je naročil gosp ces. svetovalec NGSTGČcI V kctrVÍHSk©m Ivan Murnik pri znanem umetniku g. Alojziju Ganglu relief od kararskega marmorja, kateri utegne biti zvršen in postavljen bodočo jesen Umotvor predstavlja na desni strani slabotnega govniku. premo starčka, oprtega na palico, bolestno sloni ob rakvi nepo- Minolo sobot » se je pripetila velika nesreća v premogovniku nadvojvode Albrehta. To je druga velika nesreća v tem kraji, kajti dne 14. junija je v premogovniku jedno roko kiti grob, z drugo pa kaže proti nebu;"na desni grofa Larischa nad 200 ljudij zgubilo po jednaki nezgodi strani se klanja Čez krsto žalobna vrba. Vsa skupina izraza življenje. zabne dobrotnice ; ob rakvi řpodaj na stopnici kleči siromašno dekletce in moli ; na reliefa levi strani se dviga angelj, z nepopisno življenje, tako se ti zdi, kakor vse figure kar živo stale pred teboj ; izraz na oblicji je pretresujočega učinka, mojsterska pa je sosebno glava starckova. Takih nagrobnih spomenikov zaman iščeš na našem pokopališci, Ganglovo delo Kaj je povod nesreći, ki se pripetila v soboto zjutraj, se še ni dognalo in se najbrž tudi ne bode. kateri sodijo, da se je po neprevidnosti užgala kaka Ne mu bode prva in najlepša dika, in kar tudi ne velja najmenj ; namitna patrona streljaču, ki jih je imel mnogo pri sebi. to sliko je zvršil domač uruetnik, kar se pri nas ne zgodi Našli so namreč njega vsega razmesarjenega in raztrgano kdo vé kolikokrat. Gosp. ces. svetovalec Ivan Murnik s tem reliefom ne bode samo poslovil spomina nepozabne plemenite rodoljube, nego pokazal je iz nova, da mu je resnično do raz- voja naše domaČe umetnosti. Ganglov relief je v tem oziru proizvod kulturnega pomena. Deželnozborske volitve v Istri so razpisane in torbo njegovo za patrone. Drugi, zlasti delavci pa trdijo, da se je užgal ob kaki svetilnici premogovski prah, ka- Vsled terega je polno po zraku in je nastala eksplozija. te eksplozije so se streljaču unele tudi patrone. Nesreća je grozno velika. Triinpetdeset delavcev je sicer za kmetske občine na dan 16 maja, za mesta 21. maja mrtvih, od katerih dveh niso dobili iz jame, 3 so smrtno in veleposestvo 24. maja. • Preskušnje učne usposobljenosti ^a ljudske in meščanske učitelje se bodo pričele pred ljubljansko komisijo dne 6. maja t. 1. Prošnje je vložiti do 22. aprila t. 1. Slovenski napisi v Ljubljani. Obravnava glede ranjeni, več jih je bolj ali manj težko poškodovanih. Velika sreča je še, da v jami ni začelo goreti, kajti sicer bi gotovo nad 200 ljudij bilo zgubilo življenja. Tako pa bilo moč vse rešiti> ki pri razpoku niso bili ubiti. samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, bi se bila pred Čudij o se pa mnogi, da razpok ni dosti uplival na upravnim je na baje že kupljen sodiščem imela vršiti dne 20. marcija, odložila se sosedne jame. Za streljaj daleč pač so dělali drugi delavci in niso prav nič vedeli, kaj se je zgodilo je razpok napravil mnogo teden moralo ustaviti delo. dan maja t. Srbski razkralj Milan se misli, kakor pravijo na- Dotični prostor je seliti v Ajdovščini, kjer misli graditi vilo. jami škode in se bode za jeden Nov železniški projekt. Gosp. inženir Glovacky v Od ponesrečenih delavcev jih je kacih 20 oženjenih Ljubljani je dobil dovoljenje, da sme pričeti tehnična priprav- in njih rodbine štejejo kacih 80 članov. Mrliče, katere 118 so izvlekli so močno sežgani in nekateri precej razme- sarjeni. Nadvojvoda Friderik, ki je sedaj lastnik premo- govnika, je brzojavno izrazil svoje obžalovanje vsled smrti Poljska «Omladina.» Več poljskih dijakov in učiteljskih pripravnikov je bilo toženih, da so imeli neko tajno društvo, v katerem so se posvetovali, kako bi bilo moč poljski narod spuntati in obnoviti poljsko državo. Porotniki v Krakovu so jih spoznali za nekrive. Utrgal se je 135 metrov na dolgo hřib v Podsused« na stroške premogovnika. Pokojnine vdov in sirot se < a na Hrvatskem in zasul več metrov visoko železnico in cesto. svoje vrlih delavcev in ukazal, da se vsaki vdovi takoj izplača po 100 gld. Ponesrečeni rudarji so se pokopali stroške nadvojvode Friderika podvoje, da ostale varujejo gmotne bede. Ta premogovnik je bil najboljše uravnan iz mej vseh v karvinském okoliši. Oskrbljenje se z všemi var-nostnimi napravami. Jama je nad 200 metrov globoka, vse naprave ne bile tako obzidana s cementom se pred vsem tišti i Oropan postaljon. Postaljona, ki je vozil iz Ornia v Salermo na Laškem so napali roparji. Odrezali so mu glavo in oropali pošto. Samomor ljudsko-šolskega učenca. V Malšnici pri Tičinu na Českem se je usmrtil lOletni šolski deček iz strahu pred šolsko kaznijo, ker je nekaj zakřivil. Aron Mayer — pl. Koppenheyer. V Gradci je te dni bil pred sodiščem neki Aron Mayer, dajal za pl. Koppenhayerja, kateri je že popřej bil iztiran iz so živi, spravijo iz jame, potem pa tostranske državne polovice. V Celovei in Grradci je sleparil Ko popolne, bi bila nesreća še veliko groznejša. Reševalna delà so bila težavna. Gledalo se je, se da iz- še mrtvi. Seveda jih v raznih hodnikih ni bilo lahko imenitnejše osebe s tem, da je urednik „Fremdenzeitunge" in moč dobiti. Tri so řešili še čez 13 ur. Jeden iz mej teh, mlad fant je bil izprva ves zmešan, potem je pa bil lačen in je zahteval jesti Ko jih zapeljeval z raznimi nasveti, kako bi se tujci přivábili v deželo. Obravnava je bila zaradi tega zanimiva, ker je Aron Mayer bil si pridobil tudi zaupanje koroškega deželnega pred-najedel se je kmalu sednika, koroškega in tedanjega štajarskega deželnega glavarjaT opomogel. Drugi je imel zlomljeno nogo, vzlic temu se sedanjega trgovskega ministra Ker so povabljeni obrtniki iz- je precej dobro počutil, zahteval le smodek in piva. Tretji je pa, ko se je okrepčal z jedjo in pijačo, jako trdno za- javili, da niso nič oškodovani, je bil oproščen zatožbe goljuíije in obsojen zaradi nedovoljene povrnitve in napačne zglasitve spal. Pri reševanji se je naj bolj odlikoval nek delavec na 2 meseca zapora Škodo, katero je Aron Mayer napravil, so plačali nekateri visoki gospodje, so njim občevali in Clemens, ki je řešil 38 ljudem življenje. Ob razpoku so so mu tako pomagali, da ni bil obsojen. Sicer pa že ime bile v jami pogasle vse svetilnice in delavci so v temi pove, da je Aron Mayer sin tistega rodu, katerega je Mojzes vodil skozi Rudeče Morje Eifflov stolp. Vec japonskih domoljubov je sprožilo misel, da se v Tokid zgradi 100 čevljev visok stolp v spomiD tapali semtrtja. V torek je ta nesreča prišla v razgovor v državnem zboru. Razpravljalo se je, da bi se nastavili posebni rud-niški nadzorniki, ki bi imeli ogledovati uredbe pri rud- nikih in premogovnikih, če je vse potrebno storjeno za dvorana slavnih Japoncev. Stroški se pokrijejo z javno sub- varstvo delavcev. Poslanec Pernerstorfer je v jako ostřih skripcijo. vojske proti Kitaju. V pritličji stolpa se prirede lope za raz- narodnih izdelkov, v višjlb prostorih bode slavnostna stavo besedah grajal, da se v tej zadevi tako dolgo nič ne stori in rekel, da nekaterim posestnikom rudnikov ni nič za življenje svojih ljudij. Rekel je, da sedanji državni zbor Pravda za tri lase iz Mohamedove brade. Pred sodiščem v Harkovu je sedaj zanimiva pravda. Turški lase i % sploh sultan je poslal samarkandskim mohamedancem tri mohamedove brade s potrdilom o njih pristnosti. Na potu iz kaj vspešnega za delavce storiti ne more, ker v Carigrada v Samarkand so bili odposlancem tri lasje ukradeni. njem delavci nimajo svojih zastopnikov in imajo odločilno besedo veleposestniki in lastniki rudnikov in premogov-nikov. Dvorni svetnik Lienbacher je pa omenjal, da je že dolgo znano, da so premogovniki v Karvinu jako ne- varni zaradi razpokov vsled unetja plinov. mogovnikih bi se morala ustaviti delà, kakor se zapro občila, ako je kaka nevarnost, ali pa poslopje, če se bati da se podere. Res da imamo tudi kazenske določbe Sedaj tatvine. ima sodišče v Harkovu v rokah preiskavo zar di te Ločitev aristokratskega zakona. V krátkém se ločil neki aristokratski zakon na Ogerskem, ki se je sklenil pred tremi leti Grrof Samuel Gyulai, veleposestnik na še tacih pre- Ogerskem, v Avstriji in Italiji in član ogrske gospodske zbor- nice se je pred tremi leti seznanil na Dunaji z baronico Vecsey in se poročil ž njo, dasi so mu branili sorodniki Baronica Vecsey je bila sicer iz stare ogerske plemenite rodbine, a se bila posvetila gledišcu in so zatorej mislili Gyulaijevi sorod a vse ostajajo le na papirji, ker so stanovski predsodki niki, da ni primerna nevesta za ogerskega magnata. Sedaj se / močnejši nego pa zakoni. Poslanec Suess je v dolgem govoru podajal kot geolog svojo modrost, da bi dokazal, da so vseh teh ne-sreč le delavci krivi, ki po jamah tabak kade in pa žganje pijo. je grof svoje žene naveličal in je sklenil se od nje loČiti. Gyu-laijevava rodbina velja za dobro katoliško, a Samuel Gyulai je pa vendar prestopil v protestantstvo, da se znebi sedanje soproge. Nesreča na morji. Na nekem parniku P. in 0. Seveda tišti gospodje, ki imajo sami rudnike, so mu Steam. Comp. so neko soboto zjutraj imeli inspekcijo. to pritrjevali. Jedino, kar je pametnega povedal Suess, da naj bi o tacih nesrečah poročal vselej kak veščak, ne pa kak jurist, ki o vsej stvari ničesa ne razume. Ko bi se to zgodilo î semtrtja se res kaj zanesljivejšega izve Vsi mornarji so bili v lepši opravi, kar se zasliši povelje: „Moštvo na krov!" Mornarji pridejo na krov in vidijo nekega pomor-ščaka boriti se z valovi. Drugi ladijni častnik, kateri je že poprej rešil štiri ljudij in zaradi tega že bil odlikovan z zlato svetinjo, je skočil takoj v morje. V tem so pa spuščali rešilni delo, in se mogel marsikak nedostatek odpraviti. Upanja čoln v vodo. Jedna vrv se je utrgala in čoln je pal v morje. pa nimamo, da bi rudniški nadzorniki, če se nastavijo, Dva mornarja padeta v vodo, na kar srečno spuste drugi rešilni čoln v morje. Po dolgem prizadevanji so resili dva kaj koristili, kakor ne koristijo dosti obrtni nadzorniki pomorščaka, a častnika, ki je najprej skočil v morje niso resili. 119 — Umor v Kalladorfu pred sodiščem. Y Korneu-burgu se je vršila te dni obravnava proti Francu Vondraceku, ki je na sveti večer v Kaladorfu umoril osemletno deklico in pa deklo, ter nekaj oropal,j kakor smo že poročali. Pri obrav-navi je zatoženec skušal krivdo izvaliti na brata. Ko to ni šio, je proti koncu obravnave izpovedal, da sta z nekim Mathesom šla bila krast, a da on ni morilec, teinveč Mathes. • w Vsled te izpovedi se je morala obravnava preložiti. Mathesa so zaprli. Stvar je že bolj zamedena, ker nikdo ne more vedeti, če Vondráček ne laže. V — Samomor. V Puchfeldu na Štajarskem je že lani zblaznela žena nekega posestnika. Večkrat se je že skušala usmrtiti, pa so jo vselej oteli. Koncem minolega meseca se ie pa vendar oběsila in sicer na Čelešnik z gatami svojega moža. — Žrtva Monte Caria. Y Nici se je Nemec Ludovik Mittelschreiber iz Strassburga vlegel na železniški tir, da ga je vlak povozil, ki je pa prej vse svoje premoženje zaigral v Monte Carlu — Iz revščine. Na Dunaji hotela je te dni od moža ločena Ana Binder zaradi velike revščine poklati svoje tri otroke, katerih ima jeden jednajst, drugi devet in tretji tri leta. Le neka soseda je umor preprecila. Ano Binder so zaprli — Hud vihar na morji bil je ob maročanskem obrežji. Kacih 140 ladij se je potopilo, mej njimi nekatere, na katerih je bilo dosti blaga naloženega. — Ponarejalci denarjev. Y Krakovu je policija za-prla ključarja Tukoviča, njegovo mater in njegovo ljubico, ker so dělali in razpeČavali ponarejene sreberne goldinarje. Pri njih so našli več priprav za izdelovanje ponarejanje denarja in več ponarejenih goldinarjev — Zaprt bankir. V Budimpešti zaprli so zaradi golju-fije, poneverjenja in izsiljenja Žigo Halmaya. Ta mož je že na Dunaji in Berolinu imel podobna podjetja, a je povsod zaradi sleparij bil přišel v ječo. Naposled je srečo poskusil na Ogerskem in zopet več lahkovernih ljudij opeharil — Zaročenca ustřelila. Dr Kreissing se je seznanil s pekovsko vdovo Marijo Oelmann v Perchtoldsdorfu, katero je po svojem moži podedvala 50 000 gld. Zaročila sta se. Kupila je tamošnjo Kneippovo kopališce in dr. Kreissinga naredila za sodruga pri tem podjetji, dasi on ni nicesar uložil. Doktor pa ni niČesa hotel slišati o poroki in je te dni jej naravnost povedal, da je nikdar ne vzame. Njo je to vjezilo in je hotela z revolverjem ustreliti nanj. On jo je přijel za roko in střel je zadel v stěno. Vdovo so zaprli. — Roparji v Italiji. Y Rimu so te dni přijeli nekega roparja, ki je že bil prav nevařen za rimsko pokrajino. Znan je bil pod imenom „Diavoletto " Na njegovo glavo je bilo razpisanih 1000 lir. Po ovinkih je policija izvedela, da je ta ropar neki velik gospod v Rimu ki pa preoblečen hodil ropat, in ga je přijela. Okrog Sante Maure v Italiji je že vec let grozno gospodaril ropar Cavali. Te dni so ljudje zvěděli, da ta ropar biva v neki jami z jednim svojim tovarišem. Sli so in so oba ubili. — Umora na Hrvatskem. V Jagmi na Hrvatskem «ta kmeta Simon Jovanovića zavratno umorila dva soseda V Djakovu je neki kočijaž umoril svojega gospodarja posestnika Josipa Cestovića. — Policijska straža v ječi. V Brunšniku so štirje policisti pripeljali nekega pijanca v jeco, ki se je močno bránil. Jedva so vsi šli v ječo, se na dosedaj še nepojasnen način zapro vrata in mesto jednega jetnika jih je bilo pet. Le s težavo so policisti nekoga priklicali, da jim je odprl. — Umor v ječi. Y muravski kaznilnici neki je zaradi umora na 8 let ječe obsojen Knoppel v čevljarski delavnici zaklal s Čevljarskim nožem nekega druzega delavca. — Naj večji hotel v Evropi. Te dni se je v Wies-badenu otvoril hotel „Kaiserhof", ki je najveČji v Evropi. — Velike sleparije na pošti v Italiji. Prišli so na sled na velikanske sleparije pri poštni hranilnici v Italiji. Nad 100 uradnikov so že zaprli, ker so mej seboj sporazum-njeni ponarejali poštno-hranilnične knjižice. Dosedaj se je konstatovalo, da znaša vsa sleparija nad 2 milijona lir. — Vzgoden skrbnik revežev. Da je na Ogerskem marsikaj posebnega, je že znano. Te dni se je razkrilo, kako se čudno upravlja ubožni zaklad v Budimpešti Neki skrbnik je že veČ let dajal podporo iz ubožne blagajnice svoji ženi, nekemu premožnemu špecerijskemu prodajalcu, premožnemu stavbenemu podjetniku, ki je ravnokar dodělal trinadstropno visoko hišo in nekemu posestniku bordelišča. — Grozna nesreća na železnici. V vagonu tretjega razreda osebnega vlaka, ki je vozil v Mlavo na . Ruskem Poljskem se je razletel balon etera, katerega je imel neki potnik pri sebi in ga je po oeprevidnosti prinesel preblizu peči. Y vagonu je bilo 40 potnikov, 3 so zgoreli, 17 je bilo poško-dovanih — Jako čuden dogodek razpravlja sedaj srbsko sodišče. Nekemu makedooskemu trgovcu, ki že več let živi v Belemgradu je pred šestimi leti umri šestleten sin. Zdravnik je potrdil, da je mrtev in pokopali so ga. Trgovec je dal sinu dva dinarja v grob, ker je navada. Grobar je odkopal po noči grob. da ukrade ta denar, a deček vstane živ. Grobar je to naznanil zdravniku, ki je dal mrtvaški list. Ta je zapovedal grobarju naj molči, ukazal dečka k sebi pri-peljati in odposlal ga je k neki ženski v Arangjelovac, kjer je deček ostal. Spominjal se je pa deček svojega očeta. Te dni je ušel svoji rednici in přišel v Belgrad in poiskal svojega očeta, ki ga je takoj spoznal po nekem znamenji in ker mu je jako podoben. Stvar se je naznanila sodišču: Odkopali so grob, a v njem so našli dečko vo okostnico. Sodišče pa vzlic temu nadaljuje preiskavo Po vsem mestu se govori o tem čudnem dogodku. — 25 ur v snegu. V Fladnici na Štajarskem je plaz pods 1 petnajstletnega dečka Fra.ica Preterja Izkopali so ga sele čez 25 ur iz snega, pa je bil še živ in tudi ne preveČ otrpnen. — Otrok brez oči. Na heidelbersko kliniko je prinesel neki mož šest tednov starega dečka, ki je rojen brez oči. Sicer je pa zdrav — Zgorel. Neki ijemški plemenitaš je v Monte Carlo zaigral vse premoženje Potem je pa v hotelu, v katerem je stanoval se ustřelil z revolverjem, ob jednem pa podrel svečo, da se je unela postelja in j<3 v nji zgorel. — Boj z roparjem. Sardinska policija gre hudo roparjem do živega. Minolo nedeljo so pri vasi Domo Novo zasledili žandarji roparja Sano. Bežal je v neko hišo in streljal na žandarje. Ko je pa hotel pobegniti, so žandarji ustřelili za njim in ga ubili. Ubitega poročnika pokopali so na dižavne stroške. — Izsiljenje. Turínskému nadškofu pisal je neki zidar, da bode z dinamitom razstrelil mu palačo, ako mu ne pošlje denarja. Zidarja so zaprli. — Odvedenje milijonarke. Y Salermu v Italiji je zginila 161etna Emilija Falori, katera ima podedovati več milijonov. Sodi se, da jo je kdo odpeljal, ki bi se rad polastil njene bogate dedščine. Tržne cene. V Ljubljani dne 13. marca 1895. Pšenica gld. 7*50 kr., rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 7 50 kr., oves gld. 6*50 kr., ajda gld. 7*25 kr,, proso gld. 7'— kr., turšica gld. 7*40 kr., leča gld. 15-— kr., grah gld. 14 — kr., fižol gld. 12 — kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) - 120 Loterijske srećke. V Lineu dne 16. marcija t. V Trstu dne 16. marcija t. V Pragi dne 20. marcija t. 27, 11, 34, 80, 36, 40, 81, 62, 44. 39, 82, 37, 11, 58. 2J priporoča a H li • Tak-le je izvirili zavoj pristne Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani & Cmm nto)\»l Sc^y-c (20 fte*} O m VIK Hoćete imeti v • zivme perutnine več dobička? dajte jim hrano i IV k » » ■M tod a - iHteBto'MilHiifu-flisto in gotovo ne bodete kesali. Cena: kg. po pošti I gld. 20 kr., kg. 20 gld. na Dunaji Barthel in drug. Dunaj, X. Keplergasse 20/K Dopisuje slovenski ! i.» i Varujte ponarejenega blaga nekateri sebičnih namenov ponujajo odprto dobro ponarejenih p^dob^ili zavojčkih r. ,Kupuj trgovci, pravi star pregovor. branjevci laliko upora'dja moje pod jet je. tako lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- žin blasa kateri gotov denar naposled drugih prednosti ni?ke stroške kupovalcu korist. Mični vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno pre^pisano blago veterance. požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega tirol- skega lodna gospe gospode cenah, tudi 20kratno združenje blago, potni pledi izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno jedva splača krojač, priporoča cene cunje Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna Pošilja vrednosti 1/a milijona goldinarjev. proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem na nob en način robo prodajem. Sclmtzmarke. r /PĆĆUOp želodečne prirejene Brady od lekarne k „Angelj Varhu Kromerižu (Moravsko). kaplj vže starozaneslj čilno zdravstveno sredstvo želodec oživljivo in krep prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : stek. i dvojne stek. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani: v lek. Piccoli in lek. Svoboda . Beccarich; v Škofji Loki Ijicij v lek. Aleks. Roblek; Črnomlju : v lek. J. Blažek prave dobe : Postojni : Karl Fabiani; v Radov- Novemmestu Ribnici: lek. J. Močnik; . Jos. Ančik. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.