Kat. pol.v izobraževalno društvo v Šmarji pri Jelšah je zborovalo dne 13. oktobra t. 1. v Gradovi gostilni v Šmarji. Zbor je bil prav dobro obiskovan. Nad 350 mož, društvenih udov in upeljanih gostov se je sešlo, da sliši svoje voditelje in pa da povzdigne glas za pravice slovenskega naroda. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu in vse se je čudilo zanimanju naših kmetov o predmetih dnevnega reda, kar je jasen dokaz, da naše ljudstvo iSče priložnosti podučiti se o politiki in da čuti potrebo združevanja. Zbor se je začel kmalu po 3. uri popoldne. Predsednik gospod Josip Krohne pozdravi navzoče, osobito poslanca Žičkarja ter poprosi gospoda poslanca, da govori k 1. točki dnevnega reda. Dolgotrajni živijoklici bili so dokaz, kako dobrodošel nam je spoštovani gospod poslanec. Poslanec Žičkar omeni v začetku svojega govora, da se je predstavil volilcem šmarskega okraja že leta 1897 na Ponikvi in se zahvali za zaupnico, koja se mu je skazala 3. januarja t. 1. — Potrebno je poslancu, pravi dalje, poslušati želje ljudstva, če se mu hoče pomagati. Toda težko mu je v tem oziru vstreči vsem svojim volilcem, koji so raztreseni v 17 sodnijskih okrajih. Sicer je pa današnji zbor 37., pri kojem se predstavlja gosp. ŽiCkar svojim volileem. Vlade se boje nemškega ropotanja. Potem se spomni na kratko vlade Badenijeve, koja je bila Slovanom precej pravična. Dala je Čehom, kar jim gre po božji in fcloveški postavi, namreč jezikovne pravice. A to je bilo vzrok, da so nemški poslanci za6eli razbijati po zbornici. Tem na ljubo odstopi Badeni. Za njim sledi Gauč, potem Thun in Clary. Med tem časom zgube Cehi vse, kar jim je podelil Badeui. S tem razdraženi začnejo delati nemir v zbornici in posledica temu je biia razpust državnega zbora. Korber, naš sedanji ministerski predsednik rad pomaga v gospodarskib rečeh, a v narodnih ne stori nič. On varuje tako imenovano netnško posest, če je tudi krivična. V Ljutomeru in Sevnici ne dobe slovenskih pečatov, ker se vlada boji zameriti Nemcem. Razmere v državnem zboru. Zalostne so razmere tudi v državnem zboru. So poslanci, ki javno odstavljajo našega cesarja in smatrajo Avstrijo kot del Nemčije,- podpirajo pristop k luterski veri ter nečuveno napadajo katoliško cerkev in njene učenike. Predsednik pa vse to mirno posluša, — samo da zbornica ostaDe delavna. — Koroška nima nobenega slovenskega poslanca, Laginja je propal proti Lahonn in jugoslovanski klub se je razbil. Toda upati je, da se zmernejši elementi zopet združijo v en klub. Naši nasprotniki so edini, potrer>no je toraj, da se tudi mi združiico. K aj sm o storili? A nekaj se je v državnem zboru zadnji čas vendar-le storilo. — Rudarjem se je okrajšalo delo na 9 ur, državne mitnice ob cestah so se odpravile, desetek pri posestvih pod 5000 kron odpisal. Žičkar je predlagal, da se S o 11 a popravi, kar je upati, da se bode zgodilo, ker naši in hrvaški inženerji so reko že pregledali. Tudi druge reke se bodo popravljale; okrajni zastopi so,že bili zaslišani, da nazDanijo reke, ki delajo škodo. Zičkarjev predlog glede brezplačnib posojih za novo zasajanje vuičenih vinogradov je odsek sprejel. Tirjamo tudi, da ustanovi država za slovenski Štajar obrtno šolo. Popravila sta se §§ 59 in 60 obrtne postave, da agenti ne morejo prodajati sami fabriškega blaga. Sprejeta je bila tudi postava o margarinu, vsled koje se umetno surovo maslo ne sme prodajati kot izdelek mleka. Kaj se bo storilo? Prvo branje postave okmetijskih zadrugah je postavljeno na dne 17. t. m.; poročevalec je naš vrli slovenski poslanec Povše. Potrebno je in delali bomo na to, da se postava glede porotnih sodišč radi i"azžaljenja časti prenaredi, kajti zdaj so naši časnikarji ponekod ... (Nadaljnih ostrih besed poslančevih o nemških in nemškutarskih porotnikih ne smemo priobčiti, sicer nas zaseže drž. pravdnik.) Pri pribodnjem zasedanji drž. zbora pride y pretresovanje nova pogodba z Ogrsko, trgovinske pogodbe s sosednimi državami in znana vinska klavzula z Laško. (Živahni klici: proč z vinsko Klavzulo!) Naši nasprotniki. Naši nasprotniki dvigajo ponosno svoje glave in slovenski liberalci iščejo zaveznike med Nemci, tako daleč smo prišli. (Klici: sramjihbodi!) V štajerskem deželnem zboru Slovenci ne dosežemo prav nič, akoravno nas je dobra tretjina vseh prebivalcev. Štajerski deželni zbor podpira nam nasprotna društva z našim denarjem in sicer BSiidmarko'' in nemški šulferajn. Siidmarka kupuje slovenska posestva in jih spravlja v nemške roke, delovanje nemškega šulferajna pa je itak zuano. To so vzroki, zakaj smo poslanci zapnstili deželni zbor. (Klici: živijo, le naprej tako! Proč od Gradca!) Gospod poslanec govori potem o Stallnerjevem predlogu glede volitev okrajnih zastopov, ki meri na to, da bi spodnještajerski Nemci in nemčurji dobili v svojo last okrajne zastope in okr. šolske svete. (Klici: postava ne sme biti potrjena, proč od Gradca!) Nemci nam vsiljujejo boj. Zborovanje Nemcev v Mariboru in v Radgoni bavilo se je le s tem, kako bi prej ko mogoče nas vse ponemčili. V Mariboru zahtevajo nemško učiteljišče za učiteljice, v vseh uradih hočejo nemške uradnike, svoje sinove hočejo za silo priučiti slovenščine, koji naj bi nekdaj postali naši uradniki in tudi naše posojilniee želijo dobiti v svoje roke. (Klici: nikoli!) Zanger se boji jezuitov (smeh), in Reitter nas imenuje izdajal- ce, ker zahtevamo proč od Gradca, odobrava pa postopanje svojih pristašev na Ceškem, ki delajo prav kakor mi. (Klici: nemška pravičnost!) Da se na Mariborskem učiteljišču uči slovenščina, to imenujejo agitacijo! Konzumna društva so trn v peti našim nemčurskim trgovcem. Prilizujejo se pa slovenskemu kmetu stem, da nam ponujajo popravljanje rek in zgradbo železnic! (Klici: hinavci!) Kaj pa hočemo? — Treba je, da smo edini in združeni pod geslom: nVse za vero in domovino!" Podpirajmo društvo sv. Cirila in Metoda, ter nStidmarki" nasprotno nNašo stražo", pa tudi slovenske časnike! (Klici: proč s nŠtajercem" in ,,Eodoljubom"!) Gospod poslanec sklene svoj govor z besedami: nJaz pa bočem tudi za naprej delovati pod geslom: Vse zavero in domovinol" (Gromoviti živijoklici!) Potem so pričujoči kmeti stavili premnogo vprašanj na poslanca, koja je ta vse v občo zadovoljnost rešil. Na vprašanje gospoda predsednika, ali naj se izrazi gosp. poslancu Žičkarju zaupnica, slede gromoviti živijoklici. Pri sledečem protiglasovanju ni vzdignil nihče roke. 0 stanju našega kmeta govori kmetski sirj J o ž e S t o k 1 a s. Z živimi barvami riše težnje kmetskega stanu in prosi navzočega poslanca, naj se poteguje za kmeta. Naslednje resolucije so bile enoglasno sprejete: 1. Katol. pol. izobraževalno društvo za šmarski okraj zahteva, da se ustanovi za Spodnji Štajer kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom, ter se za otroke manj premožnih starišev določijo primerne štipendije za obiskovanje šole. 2. Katol. polit. izobraževalno društvo za šmarski okraj izraža nujno zahtevo, da vlada onemagajotim vinogradnikom na Spodnjem Štajerskem pride z zdatnimi podporami na pomoč, da si lahko obnovijo yinograde. 3. Katol. polit. izobraževalno druatvo za šmarski okraj odločno zahteva, da se Stallnerjev predlog v dež. zborn glede spremembe volilnega reda v okr. zastope ne predloži in ne priporoča v najvišje potrjenje, ker bi se stem izrožile kmetske koristi v okr. zastopih na milost in nemilost meščanom in tržanom. 4. Z ogorčenjem obsojamo bojevito nastopanje spodnještajerskih Nemcev in nemškutarjev proti Slovencem, kakor se je pokazalo na shodu nemških zaupnikov v Mariboru in Radgoni. Njih zahteve so naravnost napegene na pogin Slovencev, ki so prvotno prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem. 5. Spodnještajerski Slovenci zahtevamo, da se Mariborsko c. kr. učiteljišče preobrazi v slovenski zavod! 6. Izražamo nado, da s e tndi katoliško misleSi kmeti združijo v posebno kmetsko zvezo za Spodnji Štajer, katera bo zagovarjala v organizaciji spodnje št ajerskih Slovencev pred vsem koristi kmetskega stanu. 7. Katol. polit. izobraževalno društvo za šmarski okraj obsoja sklep nemške večine v deželnem zboru, vsled katerega so se zopet zvišale doklade na zemljiški davek, in zahteva od svojih deželnib. in državnih poslancev, da delajo na odpravo hišnega in na znižanje zemljiškega davka. Zborovanje je končano. Gospod predsednik se zahvali potem vsem pričujočim za ustrajnost in lep red, ki je vladal ves čas zborovanja. Vsi delujmo v smislu pravil za napredek našega društva, ki sklepa vse stanove z bratovsko ljubeznijo na korist slovenskega naroda, in ne hujska stana proti stanu, kakor delajo naši nasprotniki liberalci po receptu nemških brezvernikov. Z burnimi živijoklici na eesarja in papeža se je zborovanje sklenilo ob ll2 6. uri na večer.