T--- ■ ■•T -v , T - . . _
• — - i WATELJ
L J [j P. I J ;\ *
O f ' 'f
Si. 234
List w Jli^žlg
StanrĐka N tnl
Letnik in

Dl<
N N
" C v*"
celo Mo L 75.—, v » Stot — Ojl lil I M 1 |onka to ofcrto« o*Um L 1. 1J0. oglase W strani L X
EDINOST
UraduHUo ta	Tr»4 (31. ulica S. Fraacasco d'Anfei 20. Ta-
IffoB 11.57 Dq>iii naj m peSttja»o Ukljočao uredništvu, otflaai, rekla-macie fat đeaar pa uptavnUCvu. Rokoprt cm ne vračajo. Nafrankirana piana sa na «pra|ama|o. — La»t. saloiba in tisk Tiskarna »Edinost«. foriMarialllm ▼ G o r i c i i ulica Glasu* Carducci It 7. I. o. — Telaf. it 327.
Gfta-nri in odgovorni uradniki prot Filip Pario.
Likvima nKclIe lorda Rothermerea
Praga, 27. septembra 1927.
Znana akcija angleškega velikaša in gospodarja raznih angleških listov lorda Rotherme-re-a je dobila te dni svoj zaključek in se more sedaj smatrati za pokopano. Akcija je šla, kot ^e je svoj čas obširno poročalo, za tem, da se izzove raz-
prava o
«krivičnosti trianonske
inirovne pogodbe« z namenom, d M se dosegla njena revizija v	Ogrske in na škodo na-
sJedstvenili držav. • To- propa-eando je vodil lord Rotherme-re zelo vztrajno toliko po svojih listih, predvsem v «Daily Mail-u», kakor tudi v angleških političnih krogih.
Cilj lorda Rothermere-a je bil oč ivi dno ta, da bi spravil vprašanje trianonske mirovne pogodbe v razpravo pred angleški parlament, tako da bi bila tudi vlada posiljena se za stvar zanimati. Proti Rothermere-] evi propagandi je odločno nastopil svoj čas čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Med njim in lordom Rothermere-om je prišlo tem povodom do znanega incidenta. Istotako je ostro obsojal njegov poskus ves tisk srednjeevropskih držav ter ga ozna-čal kot «nevarno rovarjenje proti evropskemu miru».
Kar se tiče angleških uradnih krogov, je tudi znano, da se ti krogi niso ozirali na Rothermere-j evo propagando. Pretekle dni pa so padle od uradne m odgovorne angleške strani izjave, ki dokazujejo, da angleška vlada odločno odklanja to akcijo. Praško brltsko društvo je namreč priredilo v čast novemu angleškemu poslaniku v Pragi siru Ronaldu Maclay svečano pojedino, katere so se udeležile razne osebnosti s če-hoslovaške in angleške strani. Med prvimi je bil tudi naučni minister dr. Ilodža, ki je, kot znano, Slovak in je bil pred vojno slovaški poslanec v budim-peštanskem parlamentu.
V	svojem pozdravnem govoru je orisal dr. Hodža odnošaje med Čehoslovaško in Anglijo ter namignil pri tem na «never-jetne in katastrofalne eksperimente«, ki ogrožajo politični red v srednji in vzhodni Evropi. Poslanik Ronald Maclay se je doteknil v svojem odgovoru tudi tega mesta v nagovoru ministra dr. Hodže in izjavil, da je čehoslovaški narod gospodar v svoji deželi in da more mirno nadaljevati delo za rešitev notranjih vprašanj po navodilih, ki si jih je sam postavil, pri čemer more svobodno prezirati neinformirano kritiko, ki jo morda ta politika izziva.
V	teh besedah kakor tudi v ostali intonaciji govora angleškega poslanika vidijg tukajšnji politični krogi jasen dokaz, da uradna Anglija odklanja akcijo lorda Rothermere-a. Ta govor je imel precejšen odmev tudi v inozemstvu, posebno pa v Avstriji, kjer je večina listov objavila njegovo vsebino.
Tako je pisala n. pr. «Neue Freie Presse» pod naslovom «Rothermere dezavuiran«, da je imel govor ministra dr. Hodže cilj, da se da angleškemu poslaniku prilika, da v poluradni obliki izjavi, da angleška vlada ne samo nima nič skupnega z akcijo lorda Rothermere-a, temveč da jo tudi obsoja.
Ako promatramo zadržanje Čelioslovaške in angleške vlade v teku te propagande, se mi zdi, da je treba razlikovati v njej sledeči dve razdobji. Dokler je lord Rothermere samo kritiziral razmere v Čehoslovaški ter hvalil Ogrsko, sta se držali obe vladi rezervirano in sta se omejili le na običajne izjave svojih tiskovnih uradov. Čim pa je postal lord Rothermere napadalnejši ter je začel pisati proti bonskemu posojilu, ki se ima dovoliti državam Malega sporazuma, so smatrali angleški vladni krogi za potrebno, da odločno nastopijo proti njegovi propagandi, v kateri niso videli le podiranja na škodo konsolidacijskega procesa, temveč tudi veliko škodo za angleške finančne interese v srednji Evropi.
V	zvezo z vsem tem se stavi tudi stališče angleškega zuna-
njega ministra v Ženevi glede
ogrsko-romunskega spora. Nastop ministra Chamberlaina dokazuje, da Anglija ni voljna priznati ogrskega stališča glede mednarodnega položaja onih veleposestnikov madžarske narodnosti, ki so bili oškodovani po agrarni reformi na Romunskem. Foreign Office stoji na stališču, da je agrarna reforma čisto notranja stvar posameznih držav in da je treba slučajne žrtve sprejeti z ozirom na višje cilje, t. j. na jačanje načela zasebne lastnine v širokih slojih prebivalstva.
Kot rečeno, smatrajo tukajšnji politični krogi po teh dogodkih, predvsem pa po govoru angleškega poslanika Ronalda Maclay-ja, akcijo lorda Rothermere-a v uradnem pogledu za rešeno in likvidirano.
Predavanje on. Bettslja
v Bolcgni in inozemstva
RIM, 30. Državni podtajnik on. Bottai odpotuje jutri v Bo-logno, kjer bo v nedeljo otvoril kongres odvetnikov. Verjetno je, da bo državni podtajnik v ministrstvu za korporacije imel ob tej priliki daljši govor o nekaterih vprašanjih sindikalne politike, ki stoji sedaj v ospredju političnega življenja v Italiji.
Koncem meseca oktobra pa se bo on. Bottai odpravil v Švico in bo 31. oktobra v Baselu, kamor ga je "povabilo tamkajšnje društvo za politično ekonomijo in statistiko, predaval o ustavi dela. in o fašistovski sindikalni zakonodaji. V novembru pa se poda on. Bottai na željo načelnika vlade v Španijo, da povrne obisk španskega ministra AU-nosa, ki se bavi s sindikalnimi vprašanji.
Rimska „Tribuna"
in včerajšnji sestanek predsednikov konfederacij
RIM, 30. Včerajšnjemu sestanku predsednikov konfederacij pripisuje «Tribuna» v svoji današnji številki velik pomen, kajti na tem sestanku so bile določene smernice, po katerih se bo treba ravnati v sedanjem gospodarskem položaju v zajemnih odnošajih med delodajalci in delojemalci. Sedanja gospodarska preuredba, do katere je dovedla revalutacija lire, zahteval znižanje proizvajalnih stroškov in k temu znižanju morajo prispevati vsi proizvodni činitelji. Znižanje proizvodnih stroškov bo imelo to blagodejno posledico, da bodo tovarne lahko zaposlile Čim večje število delavcev.
«Zelo važno vprašanje gospodarske preuredbe», pravi »Tribuna«, «se bliža torej ugodni rešitvi. Da se ta rešitev čim prej doseže, mora vsakdo doprinesti majhno žrtev ter omejiti nepotrebne stroške in izdatke. Ono razsipanje, ki se je tako razpaslo v blazni dobi inflacije, mora enkrat za vselej prenehati in izginiti.«
Kakor smo že včeraj javili, se sestane jutri odbor za določanje cen. Na svoji jutrišnji seji se bo odbor bavil s cenami najbolj poglavitnih surovin in s cenami električne razsvetljave in energije, vode in plina.
KraUevTukazi
RIM, 30. Današnja «Gaazetta Ufficiale« prinaša med drugim:
Kraljevi ukaz z dne 16. junija 1927., s katerim se določa in o-dobrava višina šolskih prispevkov, ki jih bodo morale plačevati občine tržaške, furlanske, istrske in zadrške pokrajine državni zakladnici za dobo od 1. julija 1924. do 31. decembra 1928. na podlagi določb člena 18. kraljevega ukaza-zakona z dne 4. septembra 1925., št. 1722. Kraljevemu ukazu je dodan seznam, v katerem je določena višina letnih šolskih prispevkov posameznih občin omenjenih pokrajin. Šolski prispevek znaša letnih 800 lir za vsako učiteljsko moč, ki je nastavljena v občini.
Kraljevi ukaz-zakon z dne 12. avgusta 1927., po katerem se uvajajo spremembe v dosedanjem upravnem sistemu zastavljalnic prve kategorije.
Ministrskaj odredba z dne 24. septembra 1927., ki uvaja nove določbe za izvoz južnega sadja.
Sv. sMKa k hbh uWi
t zadevi meaporazmmljonfta mmd
cerkvijo ftn francoskimi nacionalisti
RIM, 30. Rimski list «Bril-lante« sporoča v svoji današnji številki: 2e dalj časa so se pogovarjali v vatikanskih krogih o papeški encikliki, ki bi naj bila naperjena proti francoskemu nacionalizmu, le papežu najbližje stoječe osebe so zatrjevale, da je še prezgodaj misliti na kaj takega. Bržkone so se nadejale, da se bodo napetosti med cerkvijo in francoskimi nacionalisti ublažile in da se bodo nesporazumljenja izravnala.
Zgodilo se je drugače. Razmerje med cerkvijo in francoskimi nacionalisti se je poostrilo in med francoskimi katoliškimi duhovniki so se pojavili tudi taki, ki so se nagibali na stran nacionalistov. Nespora-zumljenje se je pokazalo še posebno jasno, ko sta ostavila svoji mesti kardinal Billot in rektor francoskega semenišča v Rimu Le Floch ter šla med samostanske brate. Njima je sledilo še več profesorjev, ki so bili nastavljeni na francoskem semenišču v Rimu. Ti dogodki so privedli sveto stolico do tega, da se je odločila v tej zadevi objaviti papeško okrožnico.
Ta okrožnica bo ponovila* volja papeža in bo objasnila stališče svete stolice, ki ga je ta zavzela napram nacionalizmu, da brani dogme in avtoriteto cerkve. Dan, ko bo izdana pa-peška okrožnica, še ni točno določen, ve se le to, da bo enciklika vzbudila veliko zanimanje po vsem svetu. Dozdeva se, da bo objavljena tekom meseca oktobra. Posebno veliko zanimanje za to okrožnico vlada že sedaj v francoskih katoliških krogih in izgleda, da bo tej o-krožnici sledila v francoskem tisku cela vrsta komentarjev in polemičnih člankov.
List «Brillante» je tudi obveščen, da je bil za naslednika jezuitskega patra Le Flocha kot rektorja francoskega semenišča pri Vatikanu imenovan pater Berthet, ki je bil ravnatelj francoskega katoliškega misij ona na otokih sv. Mavrici j a.
RIM, 30. Danes je sprejel papež papeškega nuncija v Parizu mons. Magliona, ki se mudi v Italiji na oddihu. Kakor zatrjujejo v vatikanskih krogih, je bil današnji sprejem pariškega nuncija v zvezi z dohodki, ki, se odigravajo v poslednjem času v Franciji v tamkajšnjem katoliškem svetu. Po informacijah iz istih krogov namerava Vatikan odločno nadaljevati svojo dosedanjo politiko napram francoskim royalistom in se jim noče niti najmanj ukloniti.
Olajšavo za delavce
RIM, 30. Načelnik vlade, ki je bil obveščen o posrečeni iniciativi nekega velikega podjetja v Livomu, ki je uvedlo v korist svojih delavcev posebne pekarne za razprodajo dobrega fn cenenega kruha, je pozval voditelje fašistovske konfederacije za industrijo, naj v obilni meri posnemajo oni lepi zgled. Vodstvo konfederacije je takoj razposlalo podrejenim organizacijam okrožnico, v kateri jih poziva, naj proučijo najbolj praktična in umestna sredstva, s katerimi bi se dale doseči za delavce podobne olajšave kot jih je uvedlo livornsko podjetje ▼ korist svojega delavstva.
Šopan prispe Jutri v Italijo
TURIN, 30. Jutri zjutraj oib 7.50 prispe londonski župan (Lord Mayor) z luksuznim vlakom Pariz-Rim v T urin. Davi ob 9.05 je prispel iz Rima comm. Levi, odposlanec rimskega gu-verneja, ki ga je poslal nasproti londonskemu županu.
Albanski proraCun
za nove gradnje
RIM, 30. «Giornalu d'Italia« poročajo iz Tirane, da je albanski ministrski svet na svoji poslednji seji odobril obširen proračun in načrte za javna dela v Albaniji. Celotni proračun znaša 26 milijonov 315 tisoč zlatih frankov. Denar bo posodila italijanska družba «Svea» albanski vladi. Gradnje so bile odobrene tudi v podrobnostih in razdeljene v kategorije. Najprej se bodo pričele one gradnje, ki so prve na vrsti v vsaki posamezni kategoriji. Delo bo plačevala družba «Svea» potom mesečnih nakazil na podlagi dokazov o napredovanju posameznih gradenj.
Za poslovno leto 1927-28 je Ml proračun za te gradnje razdeljen kot sledi: Za državne ceste je bilo določenih 4,400.000 zlatih frankov, za deželne ceste 3,300.000, za mostove 3.850.000, za manjše mostove 1,750.000, za pristanišča 600.000, za železniško progo Drač-Tirana 2,300.000, za državna poslopja 2,500.000, za agrarne meliorac^ 5,000.000, za brzojavne in te! Conske proge 485.000 in za razne druge gradnje 485.000 zlatih frankov.
Jugoslavijo In Grčija
bosta predali skupno noto bolgarski vladi
SOLUN, 30. Povodom neuspelih atentatov v Solunu je bila izvršena vsestranska preiskava, ki je odkrila stvari, ki zelo kompromitirajo Bolgarijo, tako da je po vesteh iz Aten in Beograda izvedena v Sofiji skupna ju-goslovensko-grška demarša. Obe vladi nameravata o rezultatu preiskav obvestiti tudi vlade velesil. Aretirani atentatorji so priznali, da se je nekaj dni pred nameravanim atentatom mudil v Solunu pod napačnim imenom vodja «makedonstvujuščih» general Protogorov. Vso zaroto je izdal eden izmed aretirancev, katerega ime pa oblasti nočejo izdaiti.
Preiskava je dognala, da so zarotniki hoteli izvesti več napadov s pomočjo peklenskih strojeVjt ki bi bili eksplodirali šele čez par ur, ko bi bili atentatorji že preko meje.
Grška vlada je danes odredila, da se proglasi po vsej grški Makedoniji izjemno stanje. Grška meja proti Bolgariji je zapita.
mersko vpnMe
V Vatikana bo padlim švicarskim gardistom
RIM, 30. V drugi polovici oktobra bo odkrit v vojašnici švicarske garde v Vatikanu spomenik švicarskim gardistom, ki so padli za časa plenitve Rima v maju leta 1527. Ob tej priliki prispe v Rim veliko število švicarskih romarjev, ki bodo prisostvovali odkritju spomenika.
Romanska vlada oktobra
RIM, 30. Začetkom meseca oktobra bo izvršena rekonstrukcija vlade. V vladno koalicijo bo vstopila tudi narodna stranka. Sedanji zunanji ministar bo prevzel kak drug resort. Finančni minister Ventila Bratianu bo postal vojni minister. Kot naslednik zunanjega ministra Htulescua sa imenuje Valda Vojevod.
In sestanek med Chaberlaio«m
ftn Do Rivero v Barceloni
PARIZ, 30. V francoskih političnih krogih vlada za sestanek med angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom in španskim ministrskim predsednikom De Rivero, ki se ima vršiti r Barceloni, veliko zani-tje in v tej zadevi je poieg drugih pariški «Temps» objavil daljši članek, v katerem pravi mod drugim:
Poročila iz Madrida zatrjujejo, da bosta Chamberlain in De Rivera na svojem sestanku v Barceloni izmenjala svoja nazi-ranjai o tangerskem vprašanju in da Seli španska vlada u-rediti to vprašanje v najkrajšem času. Stališče Anglije glede tega vprašanja je, da se reši v zmislu zakonitih interesov prizadetih držav. In španske zahteve tudi niso več tako absolutne, kot so bile spočetka, tako izgleda, da se bo dala res ugla-diti pot do sporazuma. «Vendar pa se dozdeva«, pravi francoski list, «da se bodo španske zahteve fe stežka prilagodile pravicam, ki nam jih tozadevno dajejo pogodbe, in položajem, ki so ga one pogodbe ustvarile v Tangerju.«
Gotovo, nadaljuje list, da se b6do pogajanja nadaljevala y pravcu medsebojnega zaupanja, kot je to za prijateljske države samoobsebi umevno, vendar pa s tem še ni rečeno, da je za obe strani ugodna rešitev tanger-skega vprašanja že blizu.
Medtem se sestanek med Chamberlainom in De Rivero nI vršil včeraj, kot je bilo napovedano, in je general De Rivera zaman ves včerajšnji popoldan pričakoval svojega angleškega gosti. Na jahti «Dolphine», na kateri je.imel Chamberlain prispeti v Barcelono, se je pokvaril motor in tako je angleški zunanji minister dospel v barcelonsko pristanišče šele pozno v noč. Sestanek je bil s tem preložen na danes.
Španska cenzura je španskim listom prepovedala pisati o tem sestanku. Zato pa se sestanek tem bolj komentira v diploma-tičnih in političnih krogih.
Španski list «E1 Debate« napoveduje, da se bodo prekinjena pogajanja med Francijo in Italijo glede Tangerja spet nadaljevala koncem oktobra. Ob tej priliki povemo še to, da se je letošnja konferenca glede Tangerja, ki je pričela v mesecu februarju, meseca julija zaključila, ne da bi se bilo tanger-sko vprašanje na kakršenkoli način uredilo.
Soja francoskega ministrskega sveta
RAMBOUILLET, 30. Danes od 10 do 12.30 se je vršila pod predsedstvom predsednika republike seja ministrskega sveta. Ker je minister za notranje zadeve Sar-raut obolel, je bil minister Bar-dou pooblaščen, da prevzame začasno tudi notranje ministrstvo.
Zunanji minister Briand je podal obširno poročilo o poslednjem zasedanju Družbe narodov. Na njegov predlog je bila misija senatorja Steega, ki je francoski guverner v Maroku, podaljšana za nadaljnjih šest mesecev.
Minister za mornarico je poročal o dogodkih, ki so se pripetili v Toulonu. Bile so izdane posebne odredbe za vzpostavitev reda. Uvedena je bila tudi stroga preiskava.
Vojaške vaje v beograjski okolici.
BEOGRAD, 30. Včeraj so se pričele v beograjski okolici veliko vojne vaje vseh panog jugoslovenske vojske. Sodelujeta tudi letalski polk in podonavsko brodovje. Vaje vodi komandant kraljeve garde general Živković. Prisostvujejo pa jim vojni minister, poveljnik mornarice, celokupni generalni štab in vsi višji častniki ter inozemski vojaški atašeji. So to prve večje vojne vaje jugoslovenske vojske.
Amundsen napada generala Nobila
PARIZ, 30. Iz Kopenhagena poročajo, da je tam izšla nova knjiga polarnega raziskovalca Amundsena, v kateri slednji na več mestih ostro napada generala Nobila in mu hoče odreči vsako zaslugo za polarno raziskovanje. Trdi se, da bi bilo potrebno, da bi general Nobile odgovoril na Amundsenove napade, predno bi bilo to knjižno blago vrženo na svetovna tržišča, kot nameravata pisatelj in izdajatelj knjige.
mesta, v bližini ulice Tri tone, krvav zločin, ki je globoko pretresel vse mesto.
40-letni Amerigo Lepizzi je imel, dasi poročen, že daij časa nedovoljeno razmerje s 17-letno Iole Binago. Poročeni Lepizzi je premotil mlado deklico tako zelo, da je živela skupaj ž njim. Družina 17-letne Iole si je
Eela to sramoto strašno k srcu. s pred meseci je poskušal brat mlade Iole umoriti njenega ljubimca, pa ga je le laliko poškodoval. Pozneje ga je napadel lolin oče z revolverjem, a ga ni dobro pogodil. Oče in sin sta bila prepeljana v ječo Reginai Coeli.
Danes ob 11.30 pa je srečal Lepizzi j a drugi lolin brat. Ko je stopil s tramvaja, ga je maščevalec napadel. Nastal je prepir, Binago je potegnil iz žepa dolg nož in ž njim sedemkrat zabodel Lepizzija. Lepizzi je v bolnici u-mrl, Iolinega brata pa so prepeljali v ječo.
Umor v Rimu
RIM, 30. Danes ob 11.30 se je odigral v središču rimskega
JSL
Politične beležke
Vračanje madžarskih emigrantov
Iz politične senzacije, ki je podobna aferi madžarskega republikanca dr. Veera in ki se nanaša na povratek bivšega voditelja ogrske socialne demokracije, se ima vendar n^kaj roditi. Nekateri listi so pisali, da je Garami o'pustil misel, da bi se vrnil v domovino, čim je zvedel za sklep budimpeštanske vlade, da bo aretiran, čim stopi na ogrska tla. Sedaj zanika on sam to vest in pravi, da svojega namena ni opustil in ga no misli opustiti. Posredovanje za dovoljenje za njegov povratek pa je bilo napravljeno brez njegovega vedenja. Pred par tedni je obvestil vodstvo socialno-demo-kratske stranke v Budimpešti, da se vrne v domovino, nakar je stranka po svoji lastni pobudi vprašala vlado potom poslanca dr. Dydrika, ali bi bila Garami-ju zajamčena osebna svoboda, če bi ta prekoračil mejo z namenom, da se predstavi domačemu sodišču. Vlada pa je to odklonila z izjavo, da ogrsko sodišče ne pozna takega jamčenja za osebno svobodo. Garami ne odobrava postopanja stranke in izjavlja, da se povrne v domovino, ker nima vzroka, da bi se bal sodišča, kajti vse, kar je delal v inozemstvu, je delal z dobrim namenom. Garami se celo namerava javiti pri ogrskem poslaništvu na Dunaju in tam označiti dan, ko se vrne, ter izjaviti, da se podvrže ogrskemu sodišču.
V Budimpešti se pričakuje njegov povratek z veliko napetostjo. Nekateri tolmačijo vračanje ogrskih političnih beguncev v domovino, češ da se je mednarodni položaj Ogrsko zboljšal. Prizadeti bi ne želeli biti begunci do smrti in zato se rajši vračajo, dokler morejo u-pati na bolj blage kazni. Tudi prostovoljnost tega vračanja tolmačijo nekateri, češ da priznavajo begunci svoje pogreške.
DNEVNE VESTI
„SATURNIA"
<«Saturnia», največja motorna ladja na sveta, ki je bila zgrajena v tržaških ladjedelnicah in se nahaja sedaj na svoji prvi vožnji v Južno Ameriko, je vzbudila po vsem svetu veliko zanimanje. Pred dnevi je objavil daljši članek poln pohvale londonski «Times», a mnogo pozornosti posvečajo prvi vožnji tega kolosa tudi v Franciji. Znani pariški list «Le Figaro« jo tudi objavil daljši članek o «Saturniji», v katerem pravi A. Thomasi, ki je avtor Članka, med drugim:
«Ko sem govoril pred tremi mesečina tem mostu o ladji «Ile de Fratice», sem omenil, kako je na najnovejših prekooceanskih ladjah vse urejeno tako, da potniki, če hočejo, lahko pozabijo, da se nahajajo na morju in da »i domiš-Ijujejo, da so v palači, ki jih kot v bajki nese iz Havra v New York. Na «Saturniji», ki je določena za vožnjo po bolj solnčnem morju, se je hotelo nasproti temu doseči, da bi prihajalo v ladjo od povsod čim več zraku in svetlobe. Radi tega pa nikakor ne zaostaja ureditev ladjo po bogastvu In globokoumnosti zamisli za najsijajnejšimi parniki katerekoli države. Je celo bolj popolna, kajti na «Satumiji»
je tudi cvetljičnjak, ki bo skrbel za tropične cvetlice ves čas vožnje. V dekoraciji se opaža posebno obeležje italijanskega okusa, ki odgovarja francoskemu obeležju naših najlepših parnikov. Saloni in stanovanja s teraso z razgledom na morje tvorijo prave iznajdbe.
Toda na ladji se skriva v področju mehanikov še več zanimivosti nego v prostorih, ki so določeni za potnike. Njena dva motorja, po 11.000 konjskih sil, sta do danes najmogočnejša. Ladji, ki teži 24.000 ton, dajeta brzino 21 milj, ki ni bila še nikdar dosežena na progi za Južno Ameriko. Drugi motorji na petrolej proizvajajo elektriko, ki služi za razsvetljavo in za pogon delavnic, v katerih se destilira voda in dela led, dalje za brezštevilne ventilatorje, brezžično postajo, lifte in druge priprave, ki rabijo električno silo.
Nič več saj, nič v«Č dima lo smradu, popolna lahkost v Izvajanju gibov, znatno skrčeno število moštva in prav tako znaten pri-dobitek na prostoru za potnike in tovor: te so glavne prednosti motorja na petrolej. One kažejo, zakaj paroplovne družbe, ki so začele s parniki, teh ne naročajo več in zakaj se število ladij na motor
V Trstu« dne 1. oktobra 1927.
4ako naglo veča. Kraljevanje pare ur bo trajalo eno stoletja. 1 Druga prekooceanska ladja, ena «Saturniji», «Vulcania», se v kratkem pridruži k brodovju družbe Cosulich; pozneje pride tretja, ki je že večja, «Augusto», s težino
32.000 ion. Istočasno gradijo drug< italijanske ladjedelnice mogočne in hitre ladje za zvezo s Severno Ameriko. V tem je veličasten polet, ki se v Franciji ne sme prezirati in ki uprav>čuje ponos nove Italije».
Prtraliartl ztanrclveal svet
Dne 30. septembra t. 1. se je vršilo v prefekturni palači v Trstu zborovanje pokrajinskega zdravstvenega sveta pod predsedstvom tržaškega prefekta. Po preči tanju in odobritvi zapisnika se je odobrila ustanovitev konsorcija za zdravniško kirurgično pomoč med občinama Milje in Dolino in načrt za reg-ulacijo Doberdoba.
Zavrnil se je priziv, vložen proti ■tržaškemu magistratu, ki govori o fiekem stanovanju, ki ni za rabo, z določilom, da se priglasijo za neuporabna tudi vsa stanovanja v pritličju iste hiše.
Določila se je ustanovitev nove (lekarne s sedežem v Šempetru na {Krasu. To z ozironi na nove realne jzahteve lekarniškega poslovanja.
Ob zaključku se je obravnaval in odobril načrt za pomožni vodovod iz doline Reka pri Ospu. iTemu je dalo povod v zadnjem času nastopivše pomanjkanje vode in skrb, da se vsaj do prihodnjega •poletja zagotovi mestu večja množina in gotova dobava pitne vode. Posebni vzroki finančne narave so dovolili odobritev tega načrta s pridržkom, da se načrt izpopolni y skladu z zdravstvenimi zahtevami. Pokrajinski svet je tudi priporočil ukrepe glede že obstoječih napeljav v svrho preiskave glede vzrokov puščanja vodovodne mreže, da se ugotovi. Ce se to odpravi, se zamore zagotoviti mestu večja množina pitne vode, ki se sedaj izgublja.
ZAPLEMBA «NOVIC»
Zadnja številka tednika «Novic», ki je izšla v četrtek, je bila zaplenjena. Motivacija nam ni Še znana.	_
Za letalo tržaške pokrajine.
Društvo državnih upokojence^, opozarja upokojence, da se nada-Jjuje podpisovanje prispevkov zr letalo «Trieste». Upokojenci se po-zicajo, da prispevajo, naj bo tudi z zneski pod 5 lirami.
Urnik na ribjem trgu.
Od 1. oktobra dalje bo odprt ribji trg od 8. do 12. in od 35. do 18. ure.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
30. 9. 1927.
Z današnjim dnem se zaključi septembrski trg, in sicer s precej dobro bilanco. Ni sicer dosegel avgusta ne v količinah, ne v gibanju cen, na vsak način pa ne zaostaja za lanskim septembrom. Napačno je mne-nie, da bi ravno sepiember moral Alti letno žarišče trga, njega zresnitev navadno ne doprinese, temveč vzame trgu nekaj bistvenega — tisto vrvenje, ki je tako potrebno kot merilo važnosti trga.
Pretekli mesec je vrgel na trg velikanske množine krompirja vsake vrste. Prednjačil je istrski (rdoči), mnogo je tudi bilo belega kraškega, ki je posebno zanimal odjemalce. Skupno je bilo v septembru dovožencga približno 90 ton krompirja, ki.pa ni bil ves razprodan, vsaj ne na trgu — romal je po tržnem času v tržaška skladišča — seveda ne po cenah, o katerih smo tekom meseca pisali. Zelje j6 približno na istem mestu — ni pa imelo toliko povpraševal-cev in doživelo takega prometa kot krompir.
Za tržaški blagovni trg je izredno važen fižol. Letos še ni doživel svojega vfcška, ali pa je šel neopa-Ženo mimo — na vsak način pa je zaostajal za zgoraj navedenimjai pridelkoma.	^
Najlepši trg v septembru so imela jabolka in hruške. Dočkn se je v avgustu zdelo da bo trgovanje z njimi kolikortoliko hladno in mrtvo, je septeir>i»er dal ktipčeva-nju s tem sadjem .mogočen impulz. Trg je v tej dobi razpečal neverjetne množine jabolk in še več hrušk , od poslednjih celo največ finejših vrst.
Cešplje so se približno v sredini
septembra poslovil« za letos. KoH-čine, ki so tole razprodane, so Sle nekoliko nad normalo. Kupčijo » češpljami je nekoliko pospešila cena sladkorju.
Septemij«- se je zaključil z naslednjim cenikom:
Zelenjava: česan 100 Kr za stot; rdeča pesa za kuho 60-100; navadna pesa 50-140; korenje 100-180; navadno zelje 50-70, vrzote 80-120; čebula 55-60; fifcol v stročju 130-240; fižol v stročju za hiščenje lisast in svetlonrmen 150-200; fižol nov 110; ločfke 60-280; malancane 40-100; zelen ordeča paprika za kuho 50-120; krompir 55-75; zeleni veliki poper 100; špecijelni pozni grah 300-400; paradižnik, radič 50-400; sladka repa 40-50, šelen 90-200; špinača 60-240; buče za kuho 130-230.
Sadfe: jabolka 30-300; hruške 50-300; kutnje 80-150; kostanj 90-150; fige 80-150; limone 46-55 lir za zaboj; malagrane 120; orehi 180-240, breskve 100-500, češplje 60-180; grozdje 120-340.
Vse te cene so za brufcto per net-to. Na drobno so cene .za 20% višje.
Iz tržaškega življenja
Namesto vode pil pomotoma ter-pentin
Med delom na parniku «Belo-uan», zasidranem v prosti luki V. E. III., je 41-letni mizar Marij Ker-masin, stanujoč v ulici Guardia •št. 29, včeraj predpoldne hotel izpiti par požirkov vode iz steklenice, ki jo je bil prej položil na neko polico poleg drugih steklenic z raznimi tekočinami. Toda v naglici je zamenjal steklenico in namesto vode izpil par požirkov lerpentum. Mož je seveda takoj uvi del svojo zmoto; ker ga je terpe»tin hudo žgal v želodcu, se je padal na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik podal potrebno pomoč. £o mu je odleglo, se je Kermasin podal domov, meneč, da ne bo hudega. Toda sinoči mu je zopet postalo slabo, tako da se je moral zateči v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali v svrho opazovanja.
Matoclkelj povesil deklico
Ko je 33-letni Ivan Juričič, stanujoč v ulici Raffineria št. 37, včeraj popoldne vozil s svojim moto-cikljem po ulici Raffmeria, mu je zdajci prišlo na pot neko dekletce, ki je v istem hipu hotelo steči črez cesto. Juričič je sicer naglo zavil v stran, a kljub temu je motorno kolo zadelo otroka in ga podrlo. Pri tem je deklica — 7-letna Helena Mazzero, stanujoča v ulici S. Maurizio št. 4 — zadobila številne praske na raznih delih telesa ter si zlomila levo nogo pod kolenom. Revi ca je bila prepeljana z nekim vojaškim avtomobilom, ki je slučajno privozil tam mimo, v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo morala mesec dni.
Razne nezgode
52-letni težak Fran Renner, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi, je včeraj zjutraj, kakor navadno, šel zajtrkovat v delavsko obednico v prosti luki V. E. III. Ko je šel po stopnicah, se je mož spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Navzočni so poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal Renner j u prvo pomoč in ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
—	Na trgu Ponterosso, kjer je razkladal z nekega voza vreče krompirja, je 41-letnemu težaku Humbertu Zanutti, stanujočemu v zagati S. Silvestro, včeraj zjutraj padla vreča krompirja na desno nogo in ga zadela tako nesrečno, da mu jo je zlomila pod kolenom. Nesrečni težak je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo moval zdraviti približno mesec dni.
—	Včeraj popoldne je prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 18-letna dninarica Karolina Aviano, stanujoča v ulici Solitario št. 2; dala si je izlečiti in obvezati rano, ki je je zadobila na levi roki pri delu v tovarni papirja Modiano v ulici Leo.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Pametne je n nrmlll
Cesta. Ulica. Vozovi. Dvokoles-nice. Avtomobili. Luksus. Tovorni. Motorji. Kolesarji. Ubogi pešci.
Vse 4» je Trvenje modernega me-Pa nesrefe morajo tudi bifi en. Nesrefce po vvtomoihilS) m motorjih bd danes najljubši predmet cestne publike. Originalna nesreča je ta-le, Iti je bom povedal sedaj. Predvčerajšnjim okrog 16. ure je vozil po Tržaški cesti neki Sebastjan Fonzari fiz Trsta svoj avto z navadno hitrostjo. Na vogalu, kjer zavije Tržaška cesta v Mi-rensko ulico, mu privozi nasproti nepazljiv kolesar, neki Gmdo Ci-ban, star 36 let, cestni pometač, ki je bil nekam zamišljen in avtomobila ni zapazil. Fenzari je takoj pritisnil zavore in pričel trubiti. Tedaj se je Giban zavedel, v kaki nevarnosti se nahaja — in se prestrašil. V -tisti zmešnjavi je skočil s kolesa, kolo samo pa je izpustil. To se je zaletelo pod težak tovoren avto, ki ga je skoro vsega zdrobil. Ciban. ki je ostal popolnoma nepoškodovan, ima Škode okrog 200 lir. Ce bi ne skočil s kolesa, bi ee bila morda zgodila nesreča.
Pade s kolesa in nmsa
Na cesti na Dobravi, blizu Ku-glotove opekarne, so našli predsi-nočnjian v nezavesti ležečega Josipa Kerševana, starega 45 let, posestnika iz Gradišča pri Prvačini. Poleg njega je ležalo, kolo. Nesrečnež je imel razbito črepinjo in tankoj se je dognalo, da jsi je pretresel možgane. Pozvan je bil Zeleni križ, ki ga je ob 8. uri zvečer prepeljal v goriško bolnišnico. Zdravniki mu niso mogli ničesar več pomagati, včeraj zjutraj je podlegel smrtno-nevarni rani. Oči vi dno je JKerševan padel s kolesa in si prebil črepinjo. Nekateri pa menijo, da se je .zgodil zločin in je bil KerŠevan napaden. Pa se ne ve nič gotovega.
Včeraj bc je agodik> precej nesreč v Gorici. Seveda navadno le stare vrste. Kolesarji in motocik-listi pobirajo svoje polomljene kosti sredi cest in ulic.
—	Neki Ivan Lupieri, star 48 let iz Gorice, stanujoč v ulici «Die-tro Casteik»> Št. 54, se je močno potolkel po kolenu, ker je padel z motorja. Zeleni križ ga je moral prepeljali v bolnico.
—	13-letni deček Anton Pado-van, stanujoč v ulici Favetti Št. 23, je tako nesrečno padel v ulici Mamelli ,da ga je moral Zeleni križ prepeljati v bolnieo. Potolkel se je občutno po nogi.
—	Ludviku Tomšiču iz Savo-denj pri Gorici, delavcu pri bar-vilnici «Mosar», ležeči v ulici A-quileja, se je pri dviganju ogromnega pokrova velike peči, pri kateri je delal, utrgal škripec ki dviguje pokrov — in ga zadel ob vrat. Omahnil je na tla in se potolkel še po rameh. Brzo je bil obveščen Zeleni kri«, ki ga je prepeljal nemudoma v mestno bolnišnico.
IZPRED SODIŠČA Hlapec, ki beče priti do denarja.
Včeraj se je vršila na goriškem kazenskem sodišču razprava proti Ivanu Krollju iz Vojskega pri Nemški Idriji, ki je Ml obdolžen, da si je prilastil na nepošten način 115 lir od svojega gospodarja. Predsedoval je sodnemu dvoru cav. uff. Serpi, sodnika sta bila dr. Brunelli in dr. cav. Marizza. Zgodbica je sledeča: Pred nekaj leti je služil Krošelj kot hlapec pri Gruntarju v Kobaridu. Nekega dni ga je gospodinja poslala v Svete Lucijo na postajo, da bi dvigni nekaj blaga. Ko je prišel v Sveto Lucijo, si je moral pri krčmarlc Lipušček izposoditi 115 lir, ki jih je potreboval za dvignenje blaga iz železniškega skladišča. Ko »e je vrnil v Kobarid, je naznanil to svoji gospodinji, ki mu je izročila 115 lir, katere naj vrne gospe Li-puščekovi. Hlapcu pa so se denar-ci dopadli, zato jih ni vrnil.. Kc pa se je zvečer vrnil domov in ga je gospodinja vprašala: «Si dal gospe Lipuščekovi nazaj 115 lir?» — «Se ved a sem jih dal!» Ko pa gospa LipuŠčekova ni dobila povrnjenega denarja, je terjala. Kaj je hotela gospa Gruntar?! Plačale je, hlapca pa založila. Ker se je hlapec nahajal pri vojakih v Lihi ji, se je razprava vrnila Šele sedaj, ko se je vrnil od vojakov.
Pri včerajšnji obravnavi se je hla$>ec zagovarjal na sledeči na-čf»: <*Gospodinja mi je bila dolžna na plači, zato sem si ob tisti priliki obdržal denar. Ker se mi je pri njih godilo slabo, sem jo potem pobrisal proč.»
Kot priča je prišla tudi gospa LipuSček, ki je pa le potrdila, da
se je pri nji v resnici izposodil hlapec imiwq'eiii denar.
Đrifcavni pravdnik je, dokazujoč krivdo KroSlja, predlagal $ mesece m IS dni zapora te* 85 lir kazni.
Sodni dvor je potem obtoženca obsodil na S mesece, 10 dni zapora in 83 Er globe. Toda vse to le pogojno za dobo 5 let.
Mesto Firence je darovalo Tolminu doprsni Dantejev kip, katerega slovesna otvoritev se bo vršila na dan obletnice pohoda nad Rim. Danes, s 1. oktobra, se otvori v Tolminu okrožno pove!jništve finančne straže. Istotako dobi Tolmin policijski urad ter komisarja za obmejni pas.
SPODNJA EDHTJA
Tukajšnji , Jeri Bončini je po noči tat, ki se je v njeni odsotnosti priplazil v njeno sobo, pobral listnico, v kateri se je nahajalo 150 lir. Bončina je javila zadevo oblastvom, ki so pričele iskati krivca in radi suma zaprli Alojzija Jereba, ker menijo, da je on ukradel denar.
DOBRAFLJC Že zopet požar.
Nista še prav minula dva meseca po požaru hleva posestnika Ste-govca in hiše Angele Hrobatove že se je 28. septembra vnovič raz legal po naši vasi: «ogenj!»> To pot v frakciji Hrobači. Nesreča je za dela nagega peka Jejčiča. Na š< nepojasnjen način je pričelo ob mraku nenadoma močno goreti a takozvani «stari hiši», ki je pc zgraditvi novega poslopja služila le za hlev in shrambo. Ogenj s< je radi sena, ki se je v njej naha jalo, hitro razširil in skoro na mah objel celo poslopje. Vendar se je požrtvovalnosti najbližjih domačinov, ki so že na prve klice prihiteli na mesto nesreče, posrečilo požar popolnoma lokalizirati, take da je bila odstranjena vsaka nevarnost, ki l)i utegnila — posebno še v slučaju vetra — ogrožati tudi novo Jej či cev o hišo in sosedna poslopja. Da se to ni zgodilo, se moramo zahvaliti predvsem mirnemu ozračju in obilici vode, ki je bilo dovolj v neposredni bližini. Rešilo se je skoro vse, kar je bih: glavnega in posebno vrednega, t kljub temu je škoda velika. Poslopje pa je bilo zavarovano.
K omejitvi požara, ki je v obliki večjih ali manjših zubljev plamte I še tja do pozne večerne ure, sc zelo veliko pripomogli poži tvoval ni ognjegasci iz Sela, ki jih moramo na tem mestu tudi zato pohvaliti, ker so kmalu po obvestitvi pri dirjali na kraj nesreče, kar je našim ljudem, ki imajo sicer predsodke o hitrem prihodu ognjegas-cev, zelo imponiralo. Vsa čast njihovi disciplini in požrtvovalnosti!
— 29. sept. smo spremili k večnemu počitku Ju!ko Jerkič, blago ženo in dobro mater, ki jo je Bog po dolgem bolehanju in trpljenju poklical k sebi. Naj v miru počiva! Družini pa naše iskreno so-žalje!
razne immmsu
Najlepša kravata na svetu
Da je razpisala italijanska tovarna svile Salterio tekmo za umetniške risbe najlepše ovratnice in da se je te tekme udeležilo 1550 umetnikov iz osem in dvajsetih držav s 7000 risbami, smo že poročali. Sedaj je razsodišče končalo pregled došlih risb in naJslonik) glavno nagrado v znesku 20.000 lir italijanskemu slikarju Gualdu Porru. Drugo nagilado je »dobila, g-dč. Madelaine Trancliar iz umetni-ško-obrtne šole v Lyonu. Ob enem se je odlikovalo z manjšimi darili šest Avstrijcev, en Švicar in dva Nemca.
Kralj sira
V	Carpi (pokrajina Modena) je umrl comm. Anton Salva-terra, ki je bil največji veletr-g'ovec s sirom v Italiji. Pred nekaj leti je obiskal Zedinjene države Severne Amerike in tu so ga trgovski krogi povzdignili in mu nadeli ime «kralja sira».
Dober, tek
V	Avionu v bližini mesta Ar-rosa na Francoskem so ugoto-
fili, da zgiaevajo psi dan za £nem. Več ko -s-to jih je izginilo v Štirih tednih. Končno je policija rešila to zagonetno zadevo in dognala, da je lovil pse brez vsakega oblastvenega dovoljenja dva in petdesetletni Poljak Vaciav Ubony, j in pobi val in jih užival s svojo številno družino. Izjavil je, da je bil brez dela in brez zaslužka, da je pa njegovih osem otrok in on -sam moralo jesti vsak dan. Rajši pes ko lakota.
Neki trgovec iz Tantala se te dneve zagrovarja pred tribuna-k>m v Kairi (Egipt), obtožen, da se je poročil v tridesetih letih s šestdesetimi ženami. Od svojih žen se je ali ločil, ali jih je pa umoril. Le nekaj Žen je umrlo naravne smrti. Za ta proces vlada, umevno, veliko zanimanje in posebno ženski svet se gnete dan na dan v razpravni dvorani. Razprava bo trajala nekaj tednov.
Hvaležnost je lepa, a redka čednost
V Bocnu se je vrnil Ivan Ka-ger domov na svoje stanovanje v trenutku, ko je zapuščal njegovo sobo tat ves obložen z nakradenimi predmeti. Kager je odvzel tatu ukradeno blago in ga peljal na policijo. Medpoto-ma je začel tat moledovati, naj ga ne spravlja v sramoto, res, kradel je, toda do tega koraka sta ga sjiravila beda in lakota. Nima ležišča in Že dva dni ni zaužil drugega kakor nekaj gnilih jabolk v bližini sadnega trga. Kagerju se je smilil nesrečni Človek, odpustil mu je tatvino, povabil ga v svoje stanovanje, pogostil ga z vsem. kar je imel, m mu dal na razpolago še posteljo, da se revež po daljšem času pošteno prespi. Ko je pa drugo jutro vstal Kager, da prroravi svojemu gostu in sebi kavo, je opazil, da jo je bil tat ponoči popihal in da je vzel s seboj vse ono, kar si je bil že pri prvi tatvini pripravil, in še nekaj predmetov, ki jih je pobral v sobi, kjer je prenočeval.
Poštna skrinjic n, ki iraiikira
pisma
Nekemu lipškemu strojniku se je posrečilo napraviti postno skrinjico, ki frank ira sama pisma. V* skrinjico se vrže pismo ozironi; dopisnico in ob enem določeno vsoto in v aparatu opremi spi'»ten mehanizem odpošiljko z znamko in datumom. Sleparija je pri tej iznajdbi izključena. Ta izum bo pomenil velik napredek v pisemskem prometu. Izumitelj je svojo skrinjico že priglasil pri patentnem uradu. Poštna uprava preiskuje ta aparat, da ga uvede po celi državi.
Drobiž iz iranccske zgodovine
Francoski kralj v 18. stoletju je imel telesno stražo (pard£, pehotu, konjica, evičarska polka itd.), ki je štela 9050 mož in je stala na leto 7.081.000 liver (frankov) seveda v sedanji valuti, v dvorni konjar-ni je bilo 9000 konjev in 237 kočii z 38 častnimi nadkonjarji in 1458 hlapci, reje teh so stale letno 540.000 -frankov. Vsako leto so izdali za nakup novih konjev pol milijona frankov, od leta 1780 samo četrt milijona. V dveh jezdar-uah so vadili vsak dan 287 konjev; v enem hlevu je 443, v drugem 437 konjev samo za ježo. Stroški dvorne konjarne so znašali na leto 6.200.600 frankov. — Kakor je bil kralj prijatelj konj, tako je ljubil tudi lov, ki ga je stal na leio 1,200.000 frankov. Lovski psi in konji so stali na leto 233.000 frankov. Večji del pariške okolice (kralji so bivali v Versaillesu) je bil rezerviran za kraljev lov.
Anekdota
Ko je angrleški pisatelj Conan Doyle potoval po Ameriki, se mu je pripetil sledeči zanimiv slučaj: Ko je stopil v neko gostilno, se mu je prUh*užil razprodajalec knjig in mu jih pričel ponujati:
«cHočete kupiti Barriejevega «Malega ministra«?
«Hvala, sem ga že čital!»
«Pa to-le knjigo od HaggartaT!»
«Tudi to sem že Cital!»
Tedaj vzame prodajalec v roke novo knjigo in reče: «To pa «e niste že iital. Ravno včeraj je iefcJa. Zankniv in interesanten roman, ki ga je spisal pisatelj Conan Dojrlel
«Ne tega nisem še fttal,» odvrne Conan Doyie smeje, «pa£ pa sem ga — spiaal.»
Prodajalec, ki očividno tem besedam ni verjel, bi se bil kmalu od jeze razpočil.
"Kakega drugega boste imel m norca ne mene!»
BORZNA POROČILA
> Trst, 30. septembra 1927.
Amsterdam 729.25-739.25, Belgije 253-258, Francija 71.fI5-72.15, London 88.98^-89.28^, New Vork 18.24-18.34, Španija 315-325, Švica 351.20-255.20, Atene 24.25-24.75, Berlin 431-441, BukareSa ll.10-31.fi0, Praga 54.05-54.55, Ogrska 315.50-325.50, Dunaj 253.25-2G3.25. Zagreb 32.02 32.32^.
Uradna cena zlata (29.9.) 353.32; vojnoodškodn. obveznice 70.
BMIT2-SCH8SL
vodi v vseh jezikih.
Via Fmbio 1* lizi 23, pouk in pre-1326
tS0L£TNA deklica, poštenih slariše*, z dobrimi spričevali, želi vstopiti v večjo manufakturno trgovino, kot u&enka m sicer nairafše v Gorico ali okolico. Nc-«lov pri tržaškem upravništvu.	J3^8
KRAVA s teletom se proda. Rojan, Vct-niellis 662, Švagelj Jožef.	1349
ENONADSTROPNA hiša (vila), lansko leto popolnoma prenovljena, z drvarnico, vrtom in velikim dvoriščem, priprarTiin) za siavbiiče, na prostem, sama za^c, blizu železniške postaje Trnovo-Bistrica, se proda. Natančnejša pojasnila daje gozdna uprava v H. Bistrici št. 162. (1350)
DIJAKE sprejme na stanovanje in hrano resna družina v Gorici, via Trieste 6
1351
MLADENIČ, star 16 let, s triletno prakso v trgovini iSče službe, najraje v mestu. Naslov pri tržaškem upravništvu. (1352
^OČNA stiskalnica za seno, prav maio rabljena se proda po ugodni ceni, Na-.-lov pri tržaškem upravništvu.	1352
ŠOLA krojenja, šivanja, vezenja, izdelovanja klobukov m cvetlic. Odpretjc 1. oktobra. Donda - Klampferer, Trst, Via Lavatoio 5.	1341
PIANINI, modeli, konccrtni, zajamčeni, s tremi pedali, moderalorji, črni, mahagonijevi se prodajo po nizkih cenah. Via Soiitario 25, III.	1343
GOSPA, pripravna sodelovati v gosti.'ni in kuhinji, o primemo svoto se sprejme kot družabuica. Stare nad 48 let in vdove brez otrok imajo prednost. Naslov pri tržaškem upravništvu.	1344
ŠTUDENT, vešč slovenskega, italijanskega jezika, stopi v odvetniško ali notarsko pisarno, najrajši v mestu. Naslov pove goriška uprava.	1347
GOSTILNIČARJI! Sladki refošk, filtriran prodaja po nizkih cenah Kmetijska Zadruga v Pipanu. Zaloge v Trstu, Via Raffineria št. 3.	134C
Siv omobilna Črta
Trst-Lokev-DIvača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhor»i iz Pi^zza Oberdan Vozni red od 1. oUtobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 1 o. Iz Bazovice ob 16 45. I z Lokve ob 17—. Iz Divače ob 11 • 10.
1 Senožeč v Trst ob 730. I z Divače ob 7*.V: 1/. Bazovice ob 8-15.
Listki za tja in n^zai: Trst Divača in na zaj L 13*—. Trst-Senožeče in nazaj L Ki-—.
ZL&T&BH8 PJbzri Poviti
Trst, Via Mazzini 46
Kupuje zlato, srebro in kr< nc*. Popravlja j in prodaja zlatenico.	ene zmerne, j
MODNI SALON
Izisera klobukom od L 33 naprej.
Izšel je roman
NEMEGA
Cona L 6-—, po p&šži L 7*50
PODLISTEK
Črni lovec
Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti	(9 j
Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna.
Ta mlin — z izjemo ene — je bila prva stvar, ki se mu je kot otroku vtisnila v spomin. Spominjal se pa ie celo bolj daleč nazaj kot obraza lastne ciatere. Zgradil ga je bil Grondine v letu tisoč-ieststodevetdesetcđn, davno prej kot je prišel sem St. Denis; letnica )e bila vsekana v prečni kamen nad ozkimi durmi. Imel je obliko okroglega stolpa ki je meril pri tleli dvajset čevljev v premeru, vi-po je bil i> . „\ rt čevljev. Zid iz tki ii, ciaeta. l! z napol tekočim ometom, ki se je bil med njimi strdil. je bil trden, kakor da
je izklesan iz skale. Na vrbu stolpa je še vedno stala veternica, kakršne najdemo navadno na starih nizozemskih mlinih na veter. V zidu je napravil graditelj z vseh strani linice, ki naj bi služile v o-brambo proti Indijancem, potem je pa neko nedeljsko jutro odšel na lov na divje purane v Grondi-nov gozd, kjer so ga Mohavki lepo skalpirali in mu odnesli vrečo s plenom.
Za Davida in Anico je bil mlin najranejše igrišče — mlin in pa velika krušna peč v bližini, ki je bila zgrajena iz kamenja, ometa in ilovice. Zdaj, ko je David prišel izmed poslednjih dreves, se je velika veternica na vrhu stolpa počasi vrtela.
Na drugi strani, ne daleč od mlina, je stala velika peč, odprta na stežaj in kurjena kakor plavž. Davidova spalnica v podstrešju doma je bila za polovico večja. Dva črnca, katerih temna koža se je Ie-1 fcketala v svitu ognia. sta metala
v njo nove zaloge smolnatega d račja, tako da ni bik> dolgo, ko se je zadostno razgrela in ko je prišel Čas, da zgrebejo k durim ogrije in pepel in začnejo polagati vanjo hlebe, ki so tehtali po deset funtov.
Redkokdaj se je zgodilo, da so zveder pekli kruh v tej peči, a David je daleč preko nje opazil še druge izrednosti: videl je vrvenje, kot ga na Gr on din ovem posestvu ni videl nikoli.
Kakor mlin. tako je bil tudi dvorec zgrajen iz skrli. Bila je -to dvonadstropna stavba z globoko vloženimi, masivnimi oboknicami in z visokim dimnikom na vsaki strani. Okna so žarela v luči stoterih sveč. Ob "njihovi svetlobi je David videl mnogo motnih senc, zlasti v dolgi kuhinji, kjer se je razburjeno in v mrzličnem brze-nju kretalo ducat služabnikov in služabnic, od katerih polovica je bila izposojena v sosednem gospodstvu doli ob reki.
Najbolj je razburilo Davida, kar je videl med dvorcem in reko; doslej mimo srce mu je začelo bur-neje utripati.
Takoj ob robu razredčenega drevja se je razprostirala gladka, zelena trata, po kateri bi se sovražnik ne mogel varno približati. Ta je vodila navzdol proti rekf Richelieu, ki je bila tu komaj streljaj oddaljena od dvorca. Na eni strani trate je stal s cvetjem in zelenjem okrašen maj, na drugi pa gospodska cerkvica, ki je imela v svojih kamenitih stenah strelnih linic več kot oken; vmes v parku je pa bilo igrišče za baronove tlačane. Davidu ee je zdelo, da je poleg miru in veseljačeiga še nekaj dragega zavzelo ta prostor nocoj.
Od daljnega konca, kjer »e je voda reke izgubljala pod veje visokih smrek, je slišal smeh, petje in udarce sekir; slednje je bil slišal medlo še preden je stopil iz
gozda na piano. Kakih dvanajst ognjev je plapolalo na trati in e-den med njimi je bil tako velik, kakor kres. Okoli tega je videl polno begajočih postav. Takoj je spoznal, da so poleg belokož-cev tudi Indijanci. Med njimi je bilo najmanj sto od plamenov obsijanih oseb, ne vštevši onih, ki jih je morda zakrivalo smrečje in obrežno grmičevje. Njegove oči so z instinkti, ki jih je bil podedoval in ki mu jih je Crni fcivec izuril, celo na toliko daljavo ožarjenega mraka brž opazile vse točke taborišča. Videl je par dva-najstoric indijanskih bojevnikov, ki so bili Otavi ali Huronci in po hitrem sklepanju je precenil, da je toliko tudi vojakov z dvema piramidama pušk poleg velikega ognja — ostali, oblečeni v irhovino, so bili pa stezosledci in naselmki.
Podobna taborišča je videl že prej, celo taka, kjer je opazil sveže skalpe in ranjence. A kar je videl zdaj na trati, mu je bilo novo.
Par dvujsetoric mož, razdeljenih v manjše skupine, se jo sprehajalo sem in tja, kakor da hočejo razgibati svoje ude, ki »o odreve-neli od dolgotrajne vožnje v indijanskih Čolnih. Ni bilo Ae toliko temno, da bi ne mogol opaziti lesketa, dolgih sabelj in lepote uniform, po čemer je spoznal, da so lo gizdalinski častniki in gospodje, ki so spremljali nadzornik ovo družbo proti Montreulu.
Zdelo se mu je, da je vsa noč vznemirjena od hrupa od čudnr in nenavadne mešanice glasov, ki se nikakor ni hotela vjemati z mehkim šelestenjem vetra med vejami in stoki veternice na mlinskem stolpu. Glasovi so prihajali od vseh strani, iz Črnega smrečja ob l^ki, iz dvora in od razsvetljene trate. — Med živahne besede so se it e-šali glasovi petja, udarci sekir ir^ od časa do Časa poseben indijan siki krik, ki mu je zledenil kri, k** ga je bil prvič slišal, v gozdu.
(Dalje.)