List 47. ú C m* m v lecaj LII. f j niške i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr, za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr, — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld, za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr, za dvakrat 12 kr, za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 23. novembra 1894. Politiški oddelek. j T nam smejati, ako v nekaterih vprašanjih vsak na drugo stran vleče in marsikdaj ta ali oni tej ali oni stvari zaradi tega nasprotuje, ker prihaja od nasprotne stranke takim postopanjem se deluje za nemštvo v deželi Še jedenkrát shod zaupnih mož. Nekaterim nikakor ne gre v glavo, zakaj da se baš sedaj sklicuje shod zaupnih mož, in vse moči napenjajo, za to, kakšno vlogo bi rad ta ali oni poslanec igral, da bi ga preprečili. Po mnenju teh ljudij je tako sedaj temveč gre se zato, če hočemo dopustiti, da se volilni in naši potomci bodo še ostro obsojali tako postopanje. Volilna reforma je na dnevnem redu. Sedaj ne gre prehajalna doba in menda zaradi tega tacega shoda red zopet tako spremeni, da bodemo avstrijski Slovani ni potreba. Tudi se govori, da imamo že dovolj progra- obsojeni v manjšino ali pa jim hočemo pripomoči do ve- mov. Poslednje je deloma resnično. narodnih vrstah ljave Odločitev imajo popolnoma v rokah poslanci v pač ni treba imeti dvombe o narodnem programu, toda Hohenwartovem klubu. Od njih glasov je odvisen ob programa baš za sedanji položaj pa vendar le nimamo. stanek koalicije. Če slovenski poslanci izstopijo iz koa Sedanji položaj se da nekoliko primerjati položaju licij pa je vsaka volilna reforma v škodo Slovanom ne 1867. leta, ko se ie sklepal dualizem. Da so tedaj na- mogoča. Sedanja koalicija se razdere in povrniti se mora rodni zastopniki pravo zadeli, pa bi danes ne bilo dua- zopet grof Taaffe s svojim volilnim načrtom, kateri bi lizma, o katerem so se imeli priliko avstrijski Slovani bi ez dvombe Slovanom pripomogel do večine, če tudi bi prepričati, da nam ni v korist. - Ravno tako se sedaj prišli v zbor poslanci bolj demokratičnega mišljenja. Vso lahko sklene kaka volilna reforma, katera bode se pozne odgovornost za slabo volilno reformo bode pa padala na rodove hudo tlačila. Poslanci jo v tacem položaji kaj slovenske poslance v Hohenwartovem klubu, ako se udajo lahko zagazijo, kajti pritiska se na nje od vseh stranij. levičarjem, in po pravici se bojimo, da se bodo udali. » Zatorej je pa potrebno, da jim zaupniki naroda dajo Nanje močno vplivajo češki veleposestniki, kateri so pa nekak navod. Take zaupne shode sklicujejo povsod ob po svojih gospodarskih koristih najtesneje zvezani z nem- tacih časih in pravi narodni zastopniki jih morajo sami škimi liberalci. takem času je neobhodno, da se po- želeti, da spoznajo pravo voljo naroda. slancem da kako navodilo. Treba je jasnosti. Najškodlji Zaradi tega pa tukaj sklepi nobenega prejšnjega vejše je tisto omahovanje in cincanje, na jedni strani ob shoda ne morejo tega nadomestiti, ker so se sklenili pri sojanje koalicije, na drugi strani pa njeno zagovarjanje drugačnih razmerah. Shod slovenskih poslancev v Ljub- zaradi nekaterih oseb. tacih vprašanjih je treba pre ljani dne 2. oktobra 1890. se je vršil pod vplivom du- šo jati stvar samo brez ozira na osebe, kajti tudi naj najskih punktacij in so nekateri njegovi sklepi po teda- boljši ljudje se včasih motijo. njem položaji prikrojeni. Vsak politično zaveden človek Poleg volilne reforme pa pridejo v državnem zboru sedaj položaj vse drugačen. „Katoliški shod" mnoge druge važne stvari na vrsto, ki se tičejo narod- A. je pa v narodnem oziru bil že tako nekoliko pomanjkljiv, nega gospodarstva in tudi o teh je treba, da se posve- pa ve i da kar nekoč » Slovenec" priznal, pa to opravičujoč, ker tuje. Res narodnogospodarskih programov se ne manjka shod je bil v prvi vrsti katolišk, v nasprotji k nekdanjim ali vendar je v tem mnogo nejasnega, in tudi slovenske današnjem razmere niso take kakor drugod in torej je treba o tacih taborom ki so bili v prvi vrsti narodni času je pa nam potrebno tudi popolnoma jasnega narod- stvareh posvetovanja mož iz vseh slovenskih pokrajin tako je mogoče, da se se » nega programa. Potrebno je pa zlasti, da se sporazu- da povedo svoje mnenje, mimo v nekaterih podrobnostih, kajti Nemci se morajo stavi nekak stalen program za delovanje v tem oziru. Em / V r 450 Priznamo pa radi, da posebno daleč segajočega programa se vidi iz vsega ne bode ničesa. Nemški liberalci, prijatelj v nobenem oziru ne bode mogoče sklepati, kajti stvari tega nikakor ne dovolij se prehitro preminjajo ; ali vsaj za tiste zadeve, o katerih je pričakovati, da kmalu pridejo na dnevni red, je potrebno kacega razgovora. da je pa vlada naroČila celjskemu okrajnemu glav drug kraj poiskal za celjsko gimnazijo, in res je te dni okraj Zato kak gla zaradi tega že bil v Žalci in Sent Jurj dosti opravil, da si je delal najlepše obljube Sicer je pa sedanji shod vse kaj druzega nego shod pričani, da bi gimnazija vspevala Ljudj pa ni so pre- Celj poslancev, kajti postavljen bode vse na širšo podlago, pokazati bode imel mnenje narodovo v raznih zadevah, da bodo poslanci potem vedeli, kakšne politike se imajo držati. Zato je pa obžalovati, da se nekateri poslanci ne- te zahteve. V Snt Jurj odstopij od je bil okrajni glavar s svojim priza sov za osnovo slovenske devanjem nabral nekoliko podpisov mnazije. ki so se pa zopet preklicali. Sedaj se obrača baje pozornost še na Mozirje, Sevnico in Brežice Lepo bilo če se naposled za slovenske gimnazijo oglase Brežice, ki so pri čejo udeležiti tega shoda. Vriva se nam misel, kakor bi nemških liberalcih na glasu kot znamenita nemška postojanka. se ga nekoliko bali. So nekateri mej njimi, katerim je koalicija več nego narodne koristi, kar kaže to, da ostajajo v njej, da si nimajo do danes najmanjše stvari pokazati, da bi jo bili dosegli v znamenji koalicije. Čutijo namreč da bi bilo težko Seveda z gimnazijo v Brežicah kraj se tako v nepripravnem ne bilo nič pomagano. Radovedni smo, kaj store naši konservativni poslanci, če se odloči da se slov. gimnazij v Celj ne osnuje. Grovori se, da izstopij koalicij ) brž ne store ko jih iz nje tudi s korobačem kar pa podili, upniki i kateri opravičevati svoje postopanje pred za- kakor je že storila rNeue Freie Presse". Gospodje bodo že se najbrž ne dali zbegati s kakim stra šenjem s socijalno demokracijo. Morali bi na dan z uzroki i zaradi katerih se drže liberalcev in tega se pa menda obravnaval o premembi civilnopravnega postopanj boje, zato pa iščejo uzrokov, da ne pridejo na shod. Da bi shod zaupnih mož bil odveč, je že zaradi nJih premembe. Posebno je važen nov «ksekutivni red tega smešno trditi ker nedavno bil tudi podoben shod na Koroškem in vendar ni nobeden temu ugovarjal. Če je dobro, da so se sešli zaupniki koroških Slovencev, našli kak izgovor Državni zbor je sklenil, da bode po okrajšanem potu Po navadnem parlamentarnem potu bi ne bilo mogoče rešiti dotičnih precej obširnih zakonov, če tudi se občno pripoznava potreba kjer Ne jedva se bode jako oziralo na tega, komur se ima kaj prodati bodo dopuščale dražbe, kjer se že naprej da stroški ne izplačali. Pri civilnih pravdah se bodo precej pre-menile instance. Prenehala bode prednost veleposestnikov, ka zakaj pa bi ne bilo dobro, da se snidejo v Ljubljani za- teri so se dosedaj morali tožiti le pri deželnih sodiščih upni možje iz vse Slovenije. Nekaj pa nas veseli. Sobotni „Slovenec" je pišoč proti shodu, posegal nazaj na shod slovenskih poslancev v Ljubljani dne 2. oktobra' 1890. leta in nekako priznal sklepe tega shoda. Mi smo v bistvenem vedno zagovar- da imajo nekateri gospodje nekaj preveliko skrb za odvetnike jali te shode. Naravnost smo pisali, da se s sklepi ka- sPloh so Pa dotične predloge ukrojene po dotičnih nemških uredbah, kakor je že v Avstriji navada. Nadalje je državni Manjše • j pravde se bodo reševale pri okrajnih sodiščih, če bode pa šlo za večje zneske po deželnih ali okrožnih sodiščih. Strinjati se pa ne moremo s tem, da se v mnogih slučajih zahteva odvetnika, posebno, če sta dva odvetnika v dotičnem kraji. Zastopanje po odvetniku pravosodje navadno le podraži. Vidi se. toliškega shoda le zaradi tega ne strinjamo, ker je zatajil nekatere sklepe tega shoda poslancev, kakor na pr zbor imel dolgo posvetovanj o zakonu o razprodajah njim slovensko vseučilišče katerega po našem mnenji ne naznani se hoče preprečiti sleparija, da kak trgovec s kako pretvezo smel zatajiti noben shod, ki se vsoja v narodnem oziru dobro in po razprodajo in ljudje dero njemu misleč da bodo kupili, v resnici se pa opeharijo. V bodoče dajati kak program Slovencem. Nobeno nemško katoliško bode treba oblastvenega dovolj za razprodaj vseučilišče slovenskega zameniti ne more tem glasilo naše konservativne stranke da je shodu pisali. poseglo po tedanjem t je dokazano, da smo prav imeli, kar smo tedaj 78 odvetnikov Tržaška odvetniška zbornica se tudi ni mogla iz držati, da ne bi ugovarjala izvedenju narodne jednakopravnosti V soboto je imela izredni občni zbor, katerega se je udeležilo Mi želimo mej njimi 20 iz Istre. Razen 7 Slovanov so i da sklepi omenjenega shoda v obče vsi udeleženci bili Italij Zbornica je sklenila resolucijo, v ostanejo vedno program vseh Slovencev, seveda kolikor kateri uo0Var)ai da se poslednji čas z raznimi naredbami in sistematična opozicija italijanščini ker je v ne- je to pri premenjenih razmerah mogoče. Shoda zaupnih mož pa ta shod ne more nadomeščati, ker se ni vršil o času koalicije in torej njega sklepi o tej stvari ne dajo ukazi dela odločnem in teme- varnosti italijansko poslovanje v uradih, ljitem govoru je odvetnik Vitežió s Krka Italijanski odvetniki so močno kričali mej njegovim govorom pobijal resolucijo. nobenega navodila. Volilna reforma tudi tedaj ni bila Tržaški odvetnik Concolo je ugovarjal Vitežicu toda mogel tako v teku, da se bilo razgovarjalo o njej Shod za pobiti njegovih argumentov, kajti krivica se zagovarjati ne da upnih mož pa nima namena razdirati tega, kar je shod po Italijanske odvetnike posebno to razburilo, da so trij za- slancev v Ljubljani storil, temveč dalje zidati in po radi javnega nasilstva obsoj slovanski km et j nedavno po polnjevati. Zato mu pa mi želimo najboljšega vspeha svojem zastopniku vrnili italijansko zatožbo in zahtevali slo- tudi da pa zbližal vse prave slovenske domoljube vansko in jo dobili. Italij trdijo da dotični kmetj jasnil zamotani politični položaj po italijanski. Ta strašen dogodek je pa razburil 3 znajo Italijanom. Zbornica lucij seveda z veliko večino izrekla za omenjeno reso- Italijanski odvetniki pa tukaj čutij da m gre neko liko tudi za zaslužek. Slovanšcine ne znajo, s samo italij v v • scino Politični pregled. pa več ne mogli poslovati, ako se razširi slovansko uradovanje. Resolucija pojde na pravosodno ministerstvo na Celjska gimnazija. našala, da bo dosegla slovensko Dunaj Koalicija se je že toliko pu-gimnazijo v Celji, a kakor vendar Zmaga čeških radikalcev. - Češka radikalna stranka postaje Mladočehom nevarna. V kmetskih občinah je v« kolínskem volilnem okraji zmagal nehaniski župan Rašin, oce "znanega v pravdi proti Omladini obsojenega dr. Rašina. Dosedaj je ta okraj zastopal Mladočeh Doležal. Pri sedanji dopolnilni volitvi je pa dobil Rašin 242, mladočeški kandidat deželni poslanec Horak 94 in staročeški kandidat Baček 72 glasov. Ta zmaga je Mladočehe kaj neprijetno dirnola, ker je jasno pokazala, da pri narodu zgubljajo zaupanje, ker kažejo semtertja premalo odločnosti. Dr. Gregr je narod vedno pri-zivljal s skrajnim korakom, ali sam je pa večkrat pokazal svojo bojazljivost, zaradi tega pa ljudje posegajo po druzih možeh. Rašinova zmaga je le naravna posledica mladočeške politike. S svojimi agitacijami so razburili narod in sedaj ne more razumeti, kako da še ni dosegel svojega državnega prava. Dolži zatorej mladočeške poslance, da ne store svoje dolžnosti. Sedaj pa nastane vprašanje, bodo li Rašino vsprejeli v mladočeški klub. Če bode vanj vstopil, sloge v njem gotovo ne bode pospeševal. Dolenjeavstrijski katoliški shod. — Minoli teden je bil na Dunaji obilno ohiskan katoliški shod, katerega so pri-redjli krščanski socijalisti. Ta shod je jasno pokazal, kako so se razmere premenile zadnja leta na Dunaji. Pred dobrimi desetimi leti, bi tak shod ne bil mogoč. Shod se je poleg verskih stvarij bavil tudi z narodno gospodarskimi in socijal-nimi vprašanji. Posebno knez Liechtenstein je v lepem govoru razvijal krščanskosocijalni program. Mnogo lepega in resničnega je povedal, kar je le želeti, da se uresniči. Kar je pa izrekel o zasebni lastnini, temuv pa ne moremo baš pritrjevati glede na slovanske razmere, če knez misli, da je skupna lastnina piotinaravna, se pač daleč moti in le kaže, da se s socijalnimi razmerami raznih narodov ni toliko pečal, kakor bi se moral kdo, ki je prevzel nalogo reformovati družbo. Ko bi tudi država res ne mogla v tem oziru imeti skupne lastnine, a občine, ali pa večje družine je pa imajo lahko. Take uredbe so stoletja in stoletja imeli razni slovanski rodovi in še le vpliv novodobnega liberalizma je jel razjedati na njih. Kar se je pa moglo stoletja in stoletja ohraniti, pač ne more biti protinaravno. Seveda drugo vpražanje je, če za sedanje razmere in pa za razne kraje taka uredba ugaja. S tem bi bilo pač potrebno, da se pečajo krščanski socijalogi. Tudi kar je knez govoril o nepremični lastnini delavcev, ni povsem ugodno. Že „Amerikanski Slovenec" se je z vso odločnostjo izrekel proti taki lastnini, ker je potem delavec preveč navezan na jeden kraj in tovarnar pri raznih prilikah ložje pritiska nanj. — Shod je bil v ostalem jako slovesen. Udeležilo se ga je veliko duhovščine, parlamentarcev in druzih učenih mož. Mej drugimi je bil tudi papežev nuncij Agliardi. Vladala je na njem lepa sloga mej konservativci in krščanskimi socijalisti, da si so v parlamentarnem življenji tako nasprotni. Konservativni listi so celo dolgo delali proti temu shodu in trdili, da ta katoliški shod nima smisla, ker se bode vršil brez pokro-viteljstva škofov. Naposled so pa krščanski socijalisti vzlic težavam, ki so se stavile, dobili odobrenje od škofijstva in iz Rima, tako, da tudi od konservativne strani niso mogli nič oporekati. Prišel je na shod celo grof Sylva Tarouka, predsednik komisiji za prihodnji občni avstrijski shod, ki je opustil iz strahu pred krščanskim socijalisti sklicanje občnega avstrijskega shoda. V vsakem oziru je bil shod sijajen in ob priliki, še kaj spregovorimo o sklepih njegovih. Katoliški shod v Stolnem Belemgradu. — Z veseljem moramo danes omeniti, da se ogerski katoliški shodi začenjajo gibati. V Stolnem Belemgradu imeli so jako obilno obiskan shod, na katerem so mej drugim sklenili prošnji do vladarja, da naj ne potrdi civilnega zakona. Govorilo se je pa na tem shodu o zjedinjenji vseh ogerskih katolikov brez ozira narodnosti, ker je mogoče, če se katoliki potegujejo za narodno jednakopravnost Slovanov in Rumunov. Madjarske liberalce je ta shod močno vznemiril. Zaradi njega se je interpelovalo v zbornici in je ministerski predsednik obetal uprizoritev neke agitacije proti katolikom in da bode porabil ves svoj vpliv, da se potrdijo cerkvenopolitične predloge. Najhuje pa liberalce peče, da je shod pozdravil tudi nadvojvoda Josip. Govori se, da proti temu hočejo ugovarjati pri vladarju, kjer seveda ne bi ničesa opravili. S takim ugovarjanjem bi si sedanja vlada pač le sebi omajala stališče, kajti zaupanje je na višjih mestih močno že zaradi tega zgubila, ker pod njo tako cvete ko-šutovstvo. Ogerska. — V ogerski zbornici poslancev je sedaj proračunska razprava. Seveda te priložnosti ne puste skrajni levičarji, da ne bi izražali raznih državnopravnih želja, posebno se odlikuje v tem oziru Ugronova frakcija. Ponovila se je zahtevo, da se cesarska kabinetna pisarna razdeli v avstrijsko in ogersko. Pri konzulatih se dovolj ne izrazuje državnopravni položaj Ogerske. Govori se o ogerski državni polovici, kar pa ni prav, ker Ogerska je celo država zase. Proti dispozicijskemu zakladu sami na sebi niso ugovarjali, ali Ugron je želel, da bi se porabljal v zatiranje nemadjarskih narodnih, ali kakor se je on izrazil proti narodnostnim agitacijam — Grof Szapary snuja posebno stranko, katera bi imela posebno braniti poljedelske koristi. K novi stranki pristopijo tisti, ki so zaradi cerkvene politike izstopili iz vladne stranke. Glavni smoter bi pa te stranke bil z vsemi silami delati, da vržejo Wekerleja. Košutovi škandali. — Potovanje Franca Košuta je napravilo že sitnosti vladi. V Debr-ečinu so Košutovci ob prihodu „velikega madjarskega domoljuba" priredili protidina-stične demonstracije. Zabranili so igranje cesarske himne in igrala se je neka protiavstrijska himna. Zaradi teh škandaloznih dogodkov je interpeloval v zbornici poslancev Bussbach vlado, če misli tacim škandalom narediti konec in ustaviti agitacije moža, ki ni niti ogerski državljan. Italija. — Milanski poslanec Luigi Rossi je v nekem svojem govoru skušal pred kratkim dokazati, da je vsega narodnogospodarskega propada Italije kriva centralizacija države in je razvil mnenje, da se bo Italija morala vrniti k prejšnji razdelitvi po okrajih. Razni listi so seveda zagnali na to velik hrup češ, da se deluje na ta način proti zjedinjeni Italiji in na zopetno razdružitev, ter da bi bilo to v pogubo velikemu kraljestvu, drugi pa zopet, vneti za blagor domovine, ne obsojajo kar naravnost Rossijeve trditve. Resnično je, da je centralizacija in nesrečna zjedinjenost Italije tirala to v propad, v katerem se nahaja zdaj. Luksurijozna uprava države se ne opo-nese povsodi, zato je treba sredstev, katerih Italija in ž njo njeni prebivalci ne morejo nuditi. Italija ni zmožna zadoščati zahtevam trozveze in če to skuša vendar le storiti., se pravi to silo delati, vsaka sila pa le en čas trpi in tako je morala priti v Italiji kriza. Veliko se je ugibalo že o rešenji te narodnogospodarske krize ; tudi Rossi je zdaj svoj nasvet stavil, ki ni brez pomena. Rusija. — Truplo carjevo ležalo je na mrtvaškem odru v Peterburgu v katedralki sv. Petra in Pavla tri dni. Vstop je bil vsakemu dovoljen. Občinstva se je trlo na tisoče noč in dan v cerkvi. Vsak je poljubil carja na prsi. Videti je bilo na objokanih obrazih, kako je ruski narod ljubil svojega vladarja Dne 19. novembra t. 1. so slovesno pokopali carja v carski rakvi v katedralki sv. Petra in Pavla v Peterburgu. Pogreb je jasno pokazal, kako je ljubil ruski narod predobrega carja. V Peterburgu so na dan pogreba pogostili 50.000 ubožcev, po drugih večjih mestih tudi po več tisoč. Pogrebu so prisustvovali vsi ruski višji dostojanstveniki in zastopniki tujih držav in to vseh evropskih. Našega cesarja je zastopal brat njegov nadvojvoda Karol Ludovik. Peterburg je bil ves v črno ogrnjen ta dan, istotako druga ruska mesta. Tudi iz Francoske se poroča, da so v dan carjevega pogreba vihrale v Parizu in drugod črne zastave raz hiš in da so bili 452 razni javni lokali zaprti krsto carjevo se je položilo 350 vencev, mej temi jih je bilo več iz zlata in srebi Prekrasen bil venec, katerega dal položiti na carjevo krsto naš presvitli cesar. Trideset dvornih vrtnarskih pomoč nikov pod vodstvom dvornega vrtnarskega ravnatelj so ga Drugi izvedenec (na strani 19) je pa vedel popolnoma točno, da pri vprašanji o meri ne gre za to in je rekel: „Tu se gre za oblačilo telesa; imenujmo otroko da celo v kaki du- po pravem imenu Zagotovim vam delali neprenehoma dva dni. V venec so se vpletle najlepše najski predmestni prodajalnici VI. ali VII. okraja trgovski cvetlice. — Poroka carja Nikolaja II. s svojo nevesto Alico hesensko, ki je pri pristopu v pravoslavno cerkev dobila ime pomočnik zna lepši obleči kakega človeka, ne da bi vzel Marij Feodorovna vsakih slavnostij Azija. vršila se je danes prav na tihem brez mero kot provinciji kak krojaški mojster, ki ima dokaz sposobnosti. Ta mož ime mu je Zimmermann Položaj Kitaj v ojski napram Japoncem služi najglobokejši poklon provincijalnih krojaških se ni nič zboljšal. Sicer se vest, da so Japonci vzeli veliko strov, in njegova izpoved je vredna, da se luko z arzenali Poit Artur, ne tovo pa je, da isto oblegajc ovira Japonce, ki niso to-li Da potrjuj v celem obsegu go ni astopila zima vajeni mraza, bi bil mocno otovo že za- moj- nanjo z vso pozornostjo ozira parlament. Pisec teh vrstic bil je že večkrat na Dunaji, ali vendar toliko stvari ne pozna, da bi mogel ugovarjati tako odličnemu znanju dunajskih pred- pal Pot Artur najglavneje kitajsko vojno pomorsko mesto V vsem se pa mora naglašati, da so Kitajci popolnoma poraženi mestnih pomočnikov. Trdi pa, da v provincijali ni tako že dosedaj. Japonci menda že sekajo proti središču Kitaji proti Pekingu, katerega zapušča že dvor kitajski in drugi bo gataši Tudi Kitajcem noče noben pomoči. Prosili so za že Rusijo, Anglij i. dr dovanj vmes. nego pod posebnimi za nje vrlo ugodnimi posre a noben noče vtikati roke Z Japonci bi radi sklenili mir, ti pa ga drugače nočej nadarjenih krojačev, in da bi v provinciji nobenemu trgovcu ne bilo treba zapreti, ako se jim prepove jemati mero. Da še več. V našem deželnem glavnem mestu so vsi trgovci podpisali celo peticijo glede prepovedi pogoj Kitajcem ni všeč. Vendar je pa gotovo, da bodo Kitaj mo rali tako plesati, kakor bodo Japonci žvižgali. Na je- izimši nekaj konfekcijonarjev vjemajo z nami. Zahtevajo za svoj stan dokaz spo- kar seveda manja mere, in se vsi še misliti ni več. Ce Japonci morebiti ne bodo še prav kmalu zmago ]im sobnosti, kateri obrtnika izključujo od tr prisililo Kitaj do popolne obupnosti, vzrok bo zima ki povine, ali so tudi toliko pravični, da nam prepuste izvrševanje obrta, prv nekoliko zadržuje pri nadaljnem prodiranj kar gre nam Če so razmere na Dunaji drug zročene po duhovitih trgovskih pomočnikih prou- moremo vrejenje našega poslovnega bistva zahtevati od deželnih «3; : ^ I«!..........Obrtnija".........WuSM! 1 zastopov, in mislim, da noben poslanec iz kraljevin in dežel ne bode glasoval za zakon, kateri njegovi de- Kdo naj ima pravico jemati mero? želi ugonobil rokodelce v korist dunajskih trgovskih na darjenih pomočnikov. V. sreči je pa tudi mesto Dunaj volilo poslance ki Ako bodemo m čevljarji pri pričakovani se ne vjemajo z izvedencem Zimmermannom. Od posled obrtni reformi tepeni, t. j. če se pravica jemati mero, za n^ih cel° Pričakujemo, da vprašanju o jemanji mere vza-vso bodočnost postavno prizna trgovcem z obrtnimi iz- me,° oni 8eneraIni značaj. Imenujmo otroka po pravem delki i smo mi brez dvojbe prve žrtve ; drugi obrti pa pri- ímenu Pri tej stvari pač ne gre za trgovca s papirjem » dejo za nami. Privrženci manšesterskih načel so pri obrtni ki bode tudi Potem> ako se prepove jemati mero, pri knji-enketi storili jako prekanjen korak, da so to vprašanje g°vezu dal narediti knjige v kakeršni koli velikosti bode generalizovali. hotel, gre pred vsem le za prepoved jemati mero Žal da so mnogi izvedenci obviseli na limanicah za teIesno obleko, ki se ima narediti po meri. liberalnih dilo. m junakov" in da se še to v večji meri ni zgo Prizadevanje po pravici, obleko prodajati ne na je zahvaliti dr. Luegerja, ki je kot član odsekov rejeno temveč tudi provincijalne kr rešil prisiliti, da bodo j kar se je še rešiti dalo. služili velikemu kapitalu, je pravi povod j Da se o tem prepričamo, ni niti treba natančneje mogočnih manšesterskih konfekcijonarjev da so varuhi , z megle- pregledovati debelega stenografičnega zapisnika, kajti že nirni frazami jeli to stvar mešati s propadom trgovine, v prvi seji (stran 19) najdemo vprašanje o jemanji mere da bi ljudi preslepili, da ne bi vedeli, zakaj se gre in že generalizovano, in to so storili še izvedenci z naše j™ odjeli najmastnejše kose strani. Tam se trdi i da če se prepove jemati mero i „kar tretjino vseh trgovcev moralo zapreti « Kot jako označljiv vzgled se je navajal: „Osnuje bode tako monipolizoval izdelavo obleke na pr. kak odvetnik svojo pisarno, da gr papirjem in ondu kupi vse pisalne potrebš Obleka je poleg hrane in stanovanja najglavnejša potreba za človeštvo. Če se posreči velikemu kapitalu, da kakor je druge trgovcu s tovarniške panoge, če se z uničenjem samostojnosti mej dru- ro- kodelskih gimi da trgovcu s papirjem format onih knjig, ki imajo narjev za obleke posebne črte (razstriranje) ii in dajte te knjige narediti". producentov naredi prostor za kartele tovar i reče Bodite tako dobri Ko trgovec ne imel pra tudi „oblačilni krožki" ne bodo izostali. Mezdni sužnji se takim zvezam velicega kapitala ne bodo mogli ustavljati in človeštvo bode glede na obleko veli- vice prevzeti te naročbe, ker je po določeni meri, moral kemu kapitalu prisiljeno donašati davek. Ta smoter se bi dotični odvetnik najprej kupiti papir potem iti rastnranju, na to k knjigovezu itd pa drugače doseči ne da, če se trgovcem kot slugam ve licih producentov prizna pravico jemati naročila po meri j 453 ker sicer pri posebnih svojstvih oblačilnih strok se tako in njih spojine, ki nastajajo pri trohljenji in gnitji rast monopol potom same trgovine ne bode dal doseči. linskih tvarin. Če rastline gnijejo pri dostopu zraka na- Priznanje pravice trgovcem, jemati mero bode po- stajajo navadno razne spojine (soli) teh kislin, ob jednem slednja postaja na trnjevi poti rokodelstva. Noben dokaz pa uhaja ogljikova kislina. Če pa zrak nima dostopa î se zmožnosti, noben mojsterski izpit potem več ne reši tega pa narejajo le kisline in oglje. To se godi po močvirjih obrta. Žrebelj za krsto oblačilnega obrta, ki se je z od- kjer na ta način nastaja šota. ločitvijo upravnega sodišča že skoval, mora parlament še zabiti, in konec je samostojnosti bodoče generacije prst je velicega pomena za rodovitnost zemlje, da ima sama v sebi redilne snovij, temveč jako Le še k koncu! Pisec teh vrst nima dosti upanja, ugodno vpliva na druge snovi. Pospešuje raztopljivost in ? Ne se rokodelskemu stanu priznala pravica. Veliki razkrojljivost nekaterih da kapital s tisočerimi nitmi obvija vse snovij da jih potem korenine naše gospodarsko raznih rastlin morejo porabiti, ker bi jih sicer ne mogle. življenje je sila ? proti kateri skoro ni upati, da zmaga Zaradi tega črna prst povzdiguje rodovitnost kake zemlje, da bi pri ugodnih razmerah boj sedanjega pokolenja. Naše narodne zastopnike tlačijo če tudi se ne more trditi politične skrbi, za izvedenje gospodarskih reform v prid tudi drugačna zemlja ne mogla biti rodovitna. slabših jim nedostaje poguma pa tudi srca. Črnoprstene snovi rahljajo pregosto ilovnato prst in Naj se politični položaj zaobrne kakor koli, naj se- dajo zveznost peščeni. Zboljšujejo torej tla v fizičnem jedva tolažbe oziru. njim danje zakonodajalce zamene tudi drugo ostaje rokodelskemu stanu. Bolj pa mačehinsko se ne more ravnati, kakor se ravno v dobi socijalnih reform. Sapienti sat! Zemlja ? v kateri je primeren del črnoprstenih je dobra za pašnike, travnike, pa tudi za njive Obrtnijske raznoterosti. Udina imenuje se nov stroj za pranje in je jako pri- sno vij, Ker se v taki zemlji vedno razkrajajo snovi, je precej premenljiva. Najbolj stalna je, če je močno ilovnata. Ilovica ovira razkrajanje. Na tacih tleh posebno dobro vspevajo koruza, rž in pa okopovalne rastline. Če tudi je črna prst tako velicega pomena za rodovitnost vsake zemlje, vendar sama na sebi še ne za- prosto narejen in jako po ceni. Poleg tega pa ima še to pred- došča za rodovitnost. Če je sama, se v suši premeni v nost, da perilo ne trpi, kakor pri druzih starših strojih Ta stroj je narejen na načelu zračnega stiskanja in izsesavanja. prah ter jo odnaša veter, v moči je pa blato. Ce je taka Stroj ima posebno posodo, v katero se dene voda z milom in pa perilo. Aparat se pritiska in vzdiguje. S pritiskom na pe- zemlja mokra, rad rastlinam škoduje mraz, in zatorej ni za pridelovanje ozimine. Tem manj je črnoprstena rilo "se zrak v lijaku In zračnih celicah iztisne. Ker se pa ne zemlja rodovitna, tem manj jej je primešano druzih prstij. more drugače umakniti, gre z milno vodo skozi perilo in pri tem vzame vso umazanost seboj. Poskusi s tem strojem so se Če taka zemlja še mokra, kakor je po močvirjih dobro obnesli. Velja pa kake gld. večkrat , ugaja za kisle travnike in krmo, ki jo dobivamo s Steklene cevi v stavbene namene. Zadnji čas izdelujejo nektere šleške tovarne steklene cevi za kanalizacije in vodovode, ki bodo nadomestile sedanje železne, svinčene in be- vozimo raznih rudninskih snovij tacih travnikov, je dobra le bolj za konje. Taka zemlja se zboljša, jako jo osušimo in pa na- î apna sipine î druge prsti » cajo loprstene. Z zdravstvenega stališča se take cevi jako priporo- jn peska. Tako polagoma dobimo jako rodovitno zemljo ki je dobra za travnike in njive. Vsaka prst pa ima svojstva, da vsrkava nekatere snovi, katere so potem potrebne za rast rastlin in jih primeša tako pridržuje v sebi in pa razkraja. Tako se je najprej Kit za peči. Kepa mastne gline se gnete z nekoliko mlekom in pivnim papirjem, dokler se pivni papir popolnoma stere in razdeli mej ilovico. Potein se pridene nekoliko soli, železnega vitrijola in mleka. Dobro je tudi ce se nekoliko jajčnega beljaka in plove krede Ta kit se mora takoj rabiti in je dober za hitro, kakor kak drug kit. sobne pečij ker ne odpade tako spoznalo, da morska voda zgubi slan okus, ako se precedi skozi njivsko prst. Tudi gnojnica se sčisti, ako teče skozi prst, Večkrat prst snovij razkroji in obdrži le ona sestavino, ki imajo kako važnost za rast rastlin prst vsrkuje in sebi obdržava v 3\„^Vm............................................................................I prst vsrkuje m v sebi obdržava v fîlISlMI Kmetijstvo. IfMSHMif kali, amonjak, fosforovo kislino in apno hrano Posebno rastlinam ? torej spojine i ki so velike važnosti za rast rastlin. Če tudi sta kali in Črtice o kmetijski kemiji. natron precej sorodna vendar poslednjega prst tako r s Za (Dalje.) odovitnost zemlje je tako imenovana črna prst ne pridržuje. Da nima prst te lastnosti, bi voda večkrat prehitro redilne snovij odnesla v globoke zemeljske • • plasti kjer t * ne mogle ničesa več koristiti rastlinam (Dalje sledi.) največje važnosti Snovi katerih obstoji črna prst še težavna popolnoma preiskane, ker je njih preiskava precej Silno težko jih je že izločiti iz druzih ^novij. ker ne izhlapujejo, pa tudi ne kristalizuje, kar ste pa navadno glavna pripomočka za izločenje tvarin Kmetijske raznoterosti. Poraba umetnega gnoja. Čilski solitér, žveplenokisli > Po preiskavi se je dognalo j soli naj se pred da so to neke kisline rabo dobro zmeljejo. Predno s takim gnojem potresaš, je dobro, amonjak, kajnit, karnalit, in druge gnojne 0 4 454 da razne vrste pomešaš. Pri tem je pa opomniti, da se To- maževa žlindra, živo apno in lesni pepel ne more mešati s kalijevimi solmi in čilskim solitrom. Najbolje je pa če se Tomaževa žlindra, apno in pepel sami potresaj o. Druga gnojila vezovanje, in přeživil sem nekoliko tako prijetnih ur, kakor so enake človeku le redko odmerjene v življenji. Ker me moj ljubi Janez nikakor ni pustil odhajati se pa lahko pomešajo, mešati suhe, fine prsti. Dobro Tomaževo tudi umetnemu gnojilu pri- dan od sebe, podal sem se proti večeru v spremstvu žlindro in kaj nit naj- boljše potresati jeseni ali po zimi. tedanjega kaplana in sedaj nega straškega župnika č. g. Kako zdraviti ranjeno koleno konjem. Znano je, da je konj z golimi koleni manj paka vidna. Če i vreden, posebno če je na- M. P. na bližje gričevje nekaterih zgodovinarjev kjer stalo po mnenju in ogibanju starodavno mesto Metlè je pa konj padel na kolena, pelji ga počasi (Metulum). Dotični kraj se nahaja precej visoko na griču j v hlev, vlij dva škafa vode na rano, da jo dobro izmiješ, ne in tja jo kaj drgnil. Sedaj z mehko platneno cunjo lahno po imena da sušiš rano. Na to naloži na rano za prst na debelo pavole, privezi jo s kosom flanele in vse to dobro priveži z usnjem. Sedaj pusti tri ali štiri dni počivati. Potem vzemi proč obvezo grede levi ostala nama je podružná cerkev enacega Sledu kacega ozidja pač ni najti nikakega, vsaj za oko nestrokovnjaka ne, kar je v tem oziru moja malenkost. Taka preiskovanja so le za take, kakor je in pavolo, ne da bi se kaj pritaknil kraste, ki se je naredila. na Pr Kar se drži pavole, je ne trgaj proč Pelji počasi konja na vsled naš dobro-znani g. Jernej Pečnik, o katerem se njegovih mnogih odkritij starodavnih grobov po sprehod. Potem pa deni na koleno zopet pavole in jo z nova naši deželi skoraj sme reči, da tri metre pod zemljo vidi obvezi, koža, štirinajstih dneh odpade krasta, naredi se čez nova ima novo dlako. Precej pozno sva se povrnila z mojim sprem Poučni in zabavni del ljevalcem nazaj na Bloke. Po Ave Mariji sem bil v on-dotnem župnišči priča prizora, o katerem se je prejšnja leta po vsej našej deželi in tudi zunaj nje mnogo govorilo, in kar se ponavlja še dandanes vsaki večer, včasih Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. tudi še večkrat na dan, in sicer naš čas ne ravno več na Blokah vendar pa ne daleč proč od tam. Mnogi čč duhovniki, vmes tudi visoki cerkveni dostojanstveniki Spisuje Jos. Levičnik. skušeni zdravniki » mnogo občinstva visokega in nizkega (Dalje.) Zapustivši Stari Trg napotil sem se v prijetni stanu opazovalo in presojevalo je že omenjene redke pri izrekli se po svojih mislih in razsodbah o tem zore ter družbi čč. gg. župnikov-prijateljev laščanskega in staro-tržkega proti Blokam. Mestice Lož videti, skozi katerega nas je peljal naš pot, me je že zdavnej mikalo. Nekako zasmehovalno se mi je včasih govorilo o njem, s čimer se vendar jaz nisem strinjal. Ni sicer videti mnogo ve- Jaz za svojo osebo rečem, da sem jih opazoval z začu denjem in najdel v njih kaj nadnaravnega. Mogoče î da bo še le prihodnjost to stvar in zadevo bolj natanko po- jasnila j ter imela o tem zadnjo besedo ! Naj dostavim še to, da se tudi bloška fara prišteva likih poslopij, hiše so bolj majhne, pa dovolj redno zi- med najstarejše na Notranjskem. Njeni prićetek se stavlja dane ob cesti, ki vodi skozi. O Valvazorjevem času je v letu 1366. Za čase Valvazorja štela je 17 podružnic bilo mestice opasano str. 325) celo z zidovjem, (gl. XI. knjigo Imenovani kronist piše v svoji VIII knjigi str. 784 i grad vrh griča poleg njega pa je bila že takrat razvalina, in se še zdaj prav krepko vpira zobu mikavno o slovečem sejmu, sv. Mihaelu na Blokah skozi ki bil o tedanjih prav o dni j in je privabil na ti- časa. soče ljudstva raznih narodnostij ondi skupaj. Ne mo- Pot od Loža proti Bloški Polici je samoten in rem si kaj, da bi ne omenjal še enkrat mojega pokojnega napet ; ondi se loči na dvoje ? lévi vodi proti součenca in župnika bloškega Mnogo se Cirknici in Rakeku desni se pa pospenja od tod naprej namreč trudil za olepšavo ondotnih cerkvá î zlasti pa še dokaj bolj strmo proti Blokam. Prihoda tja gor sem farne cerkve. Med drugim bo prekrasni in dragoceni se prav zelo veselil, ker me je že od mladostnih let mi- kamniti veliki altar sv. Mihaela delal čast preblagemu kalo, videti enkrat to visoko ležečo gorsko planoto, najbolj krepki dobi svojih let služboval je ondi kot du- hovni pomočnik eden mojih pokojniku in Bločanom dotlej, dokler bo stal. Naslednje jutro pospremil me je bil prijazni znejši župnik v Železnikih, v. tomašnik največjih dobrotnikov, po- kaplan M. P. celo doli v Vel. Lašče, (za kar mu tu še B. K., ki je kot zla- enkrat mojo toplo zahvalo izrekam). Konec bloškega po 1860 umrl. Mnogokrat mi je pripovedoval o vršja vozila sva se čez strahovito strmi in visoki Lužarski težavnem ondotnem službovanji in o silno hudih zimah, klanec doli v vel. laško okolico ki imajo na bloškem površji i kar me je še baje svoj glavni stan in prav stalen dom. Dolga leta je deloval ondi kod župnik tudi natančno poučilo, kako visoko da leži bloška gorska pla nota. Zanimal pa me je pohod teh krajev tem bolj ker moj součenec in dober prijatelj v. č. g. J. K., ki me je so se po vsej tej okolici vršili 1. 1813. tako rekoč zadnji mnogokrat vabil, naj ga vendar enkrat obiščem. To pri- prizori krvave žaloigre avstro-francoskih vojska jateljstvo in tudi mojo iskreno željo sem tedaj spolnil pretresale vso Evropo konec prejšnega in v začetku se- 1 ki so ta dan (24. jun. 1884.) Obhajal je tisti dan ravno tudi svoj god. Mnogo njegovih in slučajno tudi nekaterih dajnega stoletja. Tla teh krajev so bila tedaj obilno na-pojene s krvjo zvestih sinov naše slavne Avstrije. Nikakor mojih dobrih prijateljev in znancev sešlo se je bilo na se sicer ne prištevam med vojaške strokovnjake, a nekaj 455 pa vendar moram le odobravati pri sedanjem višjem vojnem vodstvu, to namreč, da pusti zvrševati ravno po naših krajih zlasti v poslednjih letih jesenske bojne vaje. w Svet je naše čase pač prav prečudno pobarvan, in kedo ve, kaj vse nam skriva še prihodnjost. Moja malenkost sicer ne simpatizuje z Mladočehi, ter ne spodtikuje se nad trodržavno zvezo, — če pa premislimo, kako lačno škilijo Italijani vedno in vedno sem čez veliko lužo na neodrešene: Trst, Istro, Dalmacijo in Laško-Tirolsko, — kako so si celo našega Triglava že prekrstili v „Tre corno", lahko bi rekli po znanem reku: „Graeca fides, nulla fides", tudi „Italia fides, nulla fides", (kakor tudi za Pruse: „Preusen Treu", keineTreu".) [Po naše bi se to reklo : Italijanska zvestoba, — Pruska zvestoba, — nikaka zvestoba!]') Kdor ne veruje, bere naj zgodovino, ali pa ozre naj se le malo nazaj v preteklost. In če bi prišlo kedaj v resnici do vojske z Italijo, ne varujejo naše kranjske dežele kakor na pr. sosedno Koroško trdnjave na Predilu in Naborjetu, ampak ona je malo da ne po vseh straneh odprta sovražnemu navalu ; braniti bi jo morala po teh krajih le prsa naših hrabrih junakov-vo-jakov. Orožne vaje po teh krajih so toraj jako praktične, potrebne, koristne, ona so prava vojskina šola. Spominjam se na leta 1848. in 1849. nazaj, ko mi je nekdo rekel : Zmage slavnega Radeckega na bojiščih italijanskih je to dokaj polajševalo, ker je on po dotičnih krajih izvajal že poprej orožne vaje, in so mu bili svet (Terrain) in kraji dobro znani. Se ve, da je poleg dobrega vodstva .zmage privojevala hrabrost naše vrle armade, vsekako pa je dobro, ako vojskovodja pozna dobro kraje, na katerih ima izvesti svoj krvavi posel. Toraj so orožne vaje, ako stanejo tudi skope novce, vendar le dobra šola za ias sile. (Konec sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Rubinstein. V Peterburgu je te dni umrl jeden najslavnejših skladateljev sedanjega časa Rubinstein. Njegove koncertne skladbe vživajo svetovno slavo Tič ki najdalje leta. Po opazovanji francoskega prirodoslovca J. Lancastra, ki je živel pet let na zahodnem obrežji Floride, je mej vsem tiči v letanji najvstrajnejši fre-.gatni tie, ki mora sedem dnij neprenehoma letati v zraku, ne da bi se kam usedel Ta tič le malo maha z peruti, naj tudi s hitrostjo 160 km v jedni uri leti. Z razprostrtimi perutmi meri 4 metre. Albatros je večji od fregatnega tiča in tudi dobro leta, ali vendar se prej utrudi. Razprostrte peruti merijo pet metrov. Ta tič se pa pri petdnevnem letanji že utrudi in na morji usede na kako ladijo, če se nima kam drugam, da se odpočije. *) Iz besed: „italijanska zvestoba, nikaka zvestoba", posna- » memo, da gosp. pisalec Italijane kot take spozna, kakor jih mora spoznati vsaki razumnik. Koliko še naši domači avstrijski roje-njaki — Lahi marajo za Avstrijo, akoravno jih ona nekako pe-stuje, so dovolj jasno pokazali nedavni škandali v Piranu in po drugih isterskih mestih. Bog ne daj, da bi bili počenjali Slovani kaj tacega: — gorje in pregorje jim! Kot veleizdajalci bi se bili pokorili na leta in leta po težkih ječah. O obsodbah razgrajačev Italijanov pa bomo javaljne kaj brali. Opravičeno se tedaj sme vprašati: Ravnopravnost! — kje si? — Uredništvo. ti i.......................................................................................»..................... # 1 = ^mm^^mm^m = Nnuir p § Sil® 11 € = SilfflliS = novice. = =$ £ T.................................m............................................................................» s « — Goriška slovenska šola. V seji dne 15. t. m. se je goriški občinski zastop bavil z ukazom naumega ministerstva, da mora ustanoviti slovensko ljudsko šolo v Grorici in sklenil proti temu ukazu pritožiti se na upravno sodišče. Na galeriji mestne dvorane se je tem povodom zbralo večje število Slovencev, ki so ukaz naučnega ministerstva in sklep občinskega zastopa sprejeli s klici: „Živeli Slovenci". Ta povsem nedolžna demonstracija je močno razjarila laške občinske odbornike, v prvi vrsti žuoana dr. Venuttija, ki je to demonstracijo dal v zapisnik zabeležiti. Znani so vsem demonstrativni in hrupni pojavi galerijskih obiskovalcev v mestnem zboru tržaškem in kaj se tem rogoviležem zgodi, župan jih rahlo posvari, češ, da to mora storiti, sicer pa lahko i še nadalje demonstrujejo. Prav v tem smislu so o navedeni goriški demonstraciji p)ročali vsi laški in nemški listi, obsojajoč predrznost Slovencev, dočim o demonstrativnih jednakih pojavih Italijanov ali Nemcev molčijo, ali pa jih naravnost odobrujejo Gospoda naj bo le pomirjena, še na vse kaj druzega se bode mogla privaditi. Slovenec neče biti več samo hlapec, temveč hoče slednjič enkrat postati gospodar na svoji zemlji. — Grofu Allredu Coroniniju, državnemu poslancu goriškemu, so prišedšemu dne 18 t. m. iz Dunaja v Grorico priredili goriški Slovenci veliko ovacijo za zasluge, katere si je stekel s svojim možatim potegovanjem v državnem zboru o zadevi dvojezičnih napisov na Primorskem. Zbralo se je na kolodvoru do dve sto Slovencev, ki so z urnebesnimi živio-klici sprejeli neustrašnega svojega zastopnika. Prav je tako. da Slovenec, tudi vnanie pokaže, da živi. — Narodnemu domu v Ljubljani je volil sto gld. minolo nedeljo v Ljubljani umrli trgovski agent gosp. Jan. Hartmann, rodom č^ški Nemec — Št. jakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela minolo nedeljo pri „Lloydu" svoje letno zborovanjo. Iz poročil posnamemo, da ima podružnica sedaj 320 članov. Dohodkov je bilo minolo leto po odbitju stroškov 635 gld. 90 kr, kateri so se oddali glavni družbi. Zares plodonosno delovanje! Da bi pač vsaka podružaica vsaj približno tako marljivo delovala, potem bi vodstvo vse drugače moglo vršiti dano si nalogo. Skušajte vse podružnice posnemati to uzorno žensko podružnico ! — Shod zaupnih mož, ki pa se ima vršiti dne 29. t. m. z redutni dvorani v Ljubljani, obeta biti mnogobrojno obiskan Da bi ta shod pač imel zaželjeni vspeh in bi združil zopet vse rodoljube k skupnemu delovanju v prospeh koristij in sreče slovenskega naroda ! — Kamniška želznica pride tudi v državno last. Minole dni so imeli delničarji sejo in sklenili ustreči vladi, ki je pripravljena na podlagi zakona iz 1. 1883. podržaviti železnico, — Po dolenjski železnici se je meseca oktobra t. 1. vozilo 27.869 osob in se prepeljalo 12.850 ton blaga. Dohodkov je bilo pri osobném prometu 13 721 gld. pri tovornem 32.449 gld., skupaj torej 46 170 gld. Od 1. januvarija do 31. oktobra 1894. znašajo vsi dohodki 423.807 gld. — Posojilnica v Kranjski gori, zadruga z neomejeno zavezo, prične poslovati z novim letom. — Javne dražbe surovih kož, usnja in strojiva se bodo pričele prirejati v c kr. skladiščih v Trstu. Te dražbe se bodo vršile vsako prvo sredo v meseci. Prva dražba bo dne 5. decembra t. 1. v borznem poslopji v Trstu. Natančnosti o tej dražbi mogo se poizvedeti tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. 456 Celjska gimnazija. Poslanec Miha Vošnjak in to Nesreča v čistilnici petroleja v Bosni. variši interpelovali so v državnem zboru učnega ministra senskem Brodu se je razletel parni Bo kotel in je oparil sedem notranjih stvarij, če je celjski okraj glavar bil pooblaščen oseb. Kotel je bil morda preslab. zjavljati, da se dvojezična gimnazija ne osnuje v Celj ponujati valstvo. Zalčanom in Št. Jurčanom in s tem begati in jo prebi- Pri tem nai omenimo, da se nam zdi, da vlada nima resne niti v Žalci volje ne snovati dvoj drugje. gimnazije niti v Celji, par tisoč goldinarjev. Iz Trsta se nam piše: Ogenj je nastal v skladišči tvrdke Classing in drugovi. Vnelo se je več zabojov gob pri- Škode je Zidar Kralj je padel pet metrov vi- pravljenih za odpošiljatev. Ogenj so hitro pogasili. tem, da se gimnazija ponuja soko in se poškodoval na glavi in desno roko zlomil. raznim krajem, se hoče zasejati razpor o tej stvari Ob 441etnega konjskega hlapca je tako brcnil konj, da mu je lastva bi pa imela lepo priložnost stvar zavleči z raznimi po zlomil desno ključnico. Trgovcu Gresariju je ukradla nje zvedovanji, kateri kraj bil ugodnej Istersko vprašanje. Zadnjo soboto so imeli vse- gova dekla iz miznice 500 gld. — Nedavno so obsodili v šestmesečno ječo mestnega policista Šuligoja, ki je grdo ravnal učiliščniki v Eimn shod, v katerem so razprav dogodkih. Klicalo se je pri tem: „Pogin Avstrij so revolucijo : „Rimski dijaki odgovarj o isterskih s svojo ženo. Večkrat jo je ranil z nožem iz ljubosumnosti. strij i!" Sklenili na izzivanje Av-Živel Oberdank!" Taki dogodki bi pač morali odpreti deželno sodišče je kazen povišalo v štirinajstmesečno ječo. oči odločilnim krogom na Dunaji, Istri ni tako nedolžno, ker se vrši nekih krogov v italijanski kraljevini da italijansko ravnanje v po alogu in pa želj Anarhisti nekoliko mirujejo poslednji čas morda se pripravljajo na Občinsk zastop v Buzetu. Vest o razpustu ob- kak0 večje delo. Na to kaže to, da je z neke vojne la činskega zastopa v Buzetn v Istri, se ne potrjuje Divjega kozla so vjeli v Ljublj pri Zalogu dije, ki je peljala v Cagliari dinamit, 80 kilo dinamita Hotel preplavati Ljublj kar ga opazijo delavci v bliž njem kamnolomu. Pristopili so, mu zaprli pot in živega v vodi vjeli v Ljubi j a ter oddali lastniku lova gosp Regoršeku ukradenega. Da so nobene dvojbe. Antwerpenu anarhisti dinamit ukrali, skoro ni m Na semenj sv. Elizabete v Ljubljani na sedaj štrajk brusilcev diamantov. tisoče delavcev hodilo po ulicah in se je Dne 11. klicalo: „Smrt tovarnarjem in dinamit za eševalce prignalo 912 konj in volov, 559 krav, 68 telet, skupaj 1539 p0ijcjja jft je Več zaprla glav Kupčij bila posebno za pitano živino dobra katero so dobro plačevali domači mesarji Nemčiji hoče novi Utopljenca so potegnili minoli torek pri udmadski tovarni iz Ljublj Nesrečnež je 3 lletni pomočni uradnik stopiti anarhistom na prste, nego je Crispi bati. da pri tem zadenejo tudi druge stranke državni kancelar odločneje Seveda se je Pred vsem južne železnice Karol Murmayer, katerega so pogrešali že od se 30 okrobra t Kako je zašel v Ljublj ., Vi. 14 ----------J ~ --------^ hočejo poostriti določbe kazenskega zakona, ki govore Mrtvega s prestrelj glavo so se ne ve. » 1 našli v gozdu o hujskanji in proslavljanji državi nih dejanj Ti kočarja Činkeljna iz Kočevskih Grčaric. Ne ve se, se je sam ustrelil, ali ga je gozdu dračje kdo drug Nesrečnež je nabiral po paragrafi bodo pa jako mnoge stranke pomišljaj bi zaradi tega pa se glasovale za pooštrenje, • - • kajti kdo ve, če novi kancelar ne bode po Bismarckovem Žepnega tatu Janeza Abramovica prijeli mestni receptu proglašal vsacega za sovražnika države i kdor mu redarji dne 17 t. m šnj z denarjem Poštni voz napal Našli so pri njem več ukradenih mo- ne ^q^ ugajal Čitatelj na Godovičem dne 11. t. m cesti mej Logatcem in človek. Ustrelil je na hlapca, i katerega pa ni ranil, na kar je ta urno pognal konj in Novic" se morda še spominjajo napada španjskih anarhistov v Licejskem gledališču v Barcelonu ko je bilo mnogo ljudij poškodovanih Te dni so usmr ubežal zločincu terem slučaj Tudi sicer ni lopov poškodoval voza, v ka- tili Salvadorja, ki je tedaj vrgel bombo. Pogumno je ni bilo nobenega potnika. Napadalec mora .1 _ stopal y na morišče Najmanjšega kesanja ni kazal biti 15 do 30 let star in po govoru in vnanjosti soditi kak gQ ga ugmrtili? je ge zaklical „Živela anarhija posled je pa zapel še neko anarhistično pesem Predno in na italijanski delavec Človeški kostenjak je neki delavec v kamno lomu pri Okroglem nad Kranjem. Kostenjak moral biti V Ameriki so pa anarhisti jeli delati s požiganjem ondi že kakih 20 let zakopan, a ne ve pa nobeden povedati kako in kaj Ne v Savaniji i temveč tudi v Novem Orleansu zažgali so veliko zalogo pavole. Razpisane so velike nagrade za Sumljivega človeka z imenom Matevž Lumbar iz vjetev zločincev, kar pa menda ne bode dosti pomagalo. Finkovega prijeli so minoli pondeljek na ljubljanskem južnem ^^ ge gme ceniti na miiij0ne. Ker so se požiganja kolodvoru, ko se je ravno hotel odpeljati s poštnim vlakom Našli so Lumbar je pri njem več denarja in potni list za Ameriko vršila skoraj hkratu na raznih krajih i si moramo misliti na sumu, da je v velikolaškem okraj nekoga da imamo takoj opraviti z dobro organizovano družbo umoril. Izročil so ga sodišču Grozna nesreča v Reki. V Reki sedaj velik? nsko guvernersko palačo torek sta se zidajo stavbi zločincev. zgrušila dva stebra, ki držita obok. Pokopalo je 20 delavcev Potresi. izmej katerih je 8 mrtvih, 12 pa hudo poškodovanih Morilec svoje ljubice. dni v osemletno ječo Antona Fadica Koncem minolega in začetkom tega tedna so bili Trstu obsodili so umoril svojo lju ki so še bico vdovo Josefino Appolonio On ugovarjal, da ni mislil ubiti, temveč hudo poškodovati. Porotniki so potrdili samo uboj. hudi potresi na Južnem Laškem in na povečali tamošnjo bedo. V Mesini so pri potresu hiše dobile velike razpoke Ljudje so bežali iz hiš. Najhuje je poškodovana ječa Jetnike so morali spraviti na dvorišče, kjer so jih stra- podrte hiše in vlačijo ven podsute ljudi, ki so seveda žili. * *- 4 i. i r Jetniki so jo pa skušali pobegniti in pri občnem največ že mrtvi: strahu ni dosti manjkalo, da se jim to ni posrečilo. Pri nekaterih hišah in cerkvah so se odkršili prizidki. Jeden tak prizidek je pal na nekega cerkovnika in ga ubil. Tri nemogoča Pri Bagneri se je moral ustaviti vlak, ker se je zemlja globoko ugreznila, tako da je bila daljša vožnja osebe so pa bile pri tem nevarno poškodovane. Svetil-nega stolpa gorenji del se je porušil. Prestrašeni trgovci zaprli so vse prodajalnice in ustavil se je ves promet. Nekaj časa ni bilo mogoče kupiti najpotrebnejših stvarij. V Italiji je pa taka previdnost potrebna, ker sicer bi ob občni zmešnjavi nekateri ljudje močno krali. Ravno tako je potres v Reggiu poškodoval mnogo Vlada je že poslala mnogo denarja v pomoč poško- dovancem. Posebni komisar državni podtajnik v mini- poškodovane sterstvu notranjih stvarij poslal se je na kraje, da bode vodil poizvedovanja škode. Ognjenik Etna je začel bljuvati in je najbrž v zvezi s temi potresi. Samomor mlade dame. Trebinji se ustre- poslopij, zlasti sodnijsko poslopje. Jetniki so v strahu lila z revolverjem neka jako lepa dama iz neke plemenite hr- hoteli s silo vdreti iz ječe in so zatorej morali straže ob podvojiti. Ko je nastala nevarnost, da se sodnje poslopje podere, se je sodišče preselilo v neko nepokrito telovadnico. kaznjence spravili so pa na vojne ladije. Hudo po- škodovano je tudi prefektursko poslopje, mestna hiša, po- r0cali o teh sleparijah. Preiskava se je na dolgo vlekla, ker vaške rodbine. Krivi samomoru so rodbinski razpon Veliki goljufi. V januvariji bode na Dunaj ravnava proti Šapiri in tovarišem, ko so po raznih evropskih državah več ljudij osleparili s tem, da jim preskrbe za malo ceno dobro ponarejenih denarjev. Mi smo o svojem času po slopje finančnih uradov pošta brzojavno poslopje Vse t ta poslopja se bodo najbrž morala podreti je bilo potrebno dopisovanje z raznimi evropskimi deželami s Francijo, Nemčijo. Anglijo, Rusijo in Belgijo, koder so Bagnari je potres tako poškodoval hiše, da se bodo mnoge gotovo podrle pa močno poškodovanih. Šest ljudij je ubitih in več po- štenoviči bili razširili svoje obširno delovanje Velika težava je bila izvedeti za poškodovane, ker se niso marali oglasiti, boj se, da sami ne bili kaznovani Obsojena kapitana. Sodišče je obsodilo v štirime- sečno ječo kapitan ladij Columbia m Vladimir sta po neprevidnosti vkupe zadela z ladijami in se je poslednja potopila. Civilnim tožnikom se je priznalo 275.000 goldinarjev odškodnine Stromboboliju so tudi skoro vse hiše dobile razpoke in zvonik je močno poškodovan, tako da se je bati, da se podere. Hudo je potres opustošil Semimaro. Skoro vse hiše _ obsojen avstrijski častnik. Sodišče v Stettinu so se kar zrušile. Trinajst ljudij je~ubitih, nad 200 pa obsodilo v šestmesečno ječo avstrijskega pijonirskega častnika ki je v septembru jo pobegnil od vojakov in na potu v Ame riko v Nemčiji izvršil več goljufij. ranjenih. Tudi pokopališče je potres popolnoma opustošil Grobni križi leže semtertja, da je grozen pogled so močno prestrašeni. Ljudje Umor sodnika. Dne 14 m v Nachwillu Palmi in pa vasi okrog tega mesta so vse Ameriki bivši sodnijski pisar Whitwarth prišel v sodno dvo rano in ustrelil sodnika Allisona in sam sebe. To je baje ma grozno razrušene V mestu je sedem ljudij mrtvih in nad ščevanje zaradi neke krivičnosti 300 poškodovanih. Petnajst hiš se je podrlo in kacih Blaznec v verigah V Hadhazu našli so v nekem ali 300 je pa tako poškodovanih, da se še same podro, jih bodo pa morali podreti. Vsa stanovanja so opusto hlevu Kakor se jaslim priklenjenega kmetskega sina Emeriha Vôrôsa pokazalo ta mladega zblaznel. Ker je marši šena in bivanje v njih ni mogoče Škode samo pri hišah dva milijona irankov, ako se tudi hišna oprava ne računa, ki je tudi vsa porušena. kako neumnost napravil, je župan naročil cčetu, naj ga kam zapre, da ne požge ali koga ubije. V blaznico ga odpošiljati ne morejo priklenil, ker to preveč stane. Kmet ga je v hlevu jaslim Milazzu je tudi potres napravil veliko škode ga je imel zaprtega sedem let Morilec žensk. Na Tirolskem Ravno tako se poroča o potresu iz.Sant Evfemije, Ter-ranuove, Barritierija in Sv. Ane, iz Malochia in Prokopa bilo v kratkem je umorjeno več žensk. Zaprli so zidarja Josipa Mayrja že priznal, da je on morilec. se Samomor. V Grenui se je umoril gledališki igralec poslednjem mestu je potres bil najhuji. Podrla Falkoni, jeden najboljših italijanskih komikov, zaradi nesrečne cerkev in mnogo zasebnih hiš. Mnogo ljudij je pod- ljubezni. sutih pod razvalinami Kacih 200 so že mrtvih izvlekli Čudni ptiči. V Argau na Švici je neki lekarničar pa jih je še več podsutih. Koliko je ranjenih, to se do sedaj ni dalo določiti ali jih je več sto. nalovil vrabcev in jih rstno pobarval, ter izpustil Ča sopisi so kmalu potem prinesli poročila o čudnih ptičih in učenjaki so se belili glave, od kod bi bili lepo pisani ptiči Tudi mesto Carnitello je mnogo trpelo. Podrlo se prileteli, dokler ni povedal lekarničar, kaj naredil je mnogo poslopij, mej njimi mnogo tovarn. Delavci so Roparsk napad na železnici. Srbskega trgovca zgubili delo in mej njimi vlada veliko obupnost. Janica so na potu domu iz Budimpešte prodal za Potresi se še vedno ponavljajo, prebivalstvo je v šotorih. grozno prestrašeno. Prebiva pod milim nebom železniških vagonih in na ladijah. 12.000 gld. prascev oropali trije doslej neznani zločinci njegovo truplo vrgli skozi okna vagona. in Nezvest pismonoša. V Perchtolsdorfu na Dolenjem Avstrijskem pismonoša poneveril pismo s 400 gld. in razne kraie so se poslali vojaki, da razgrebajo pobegnil 458 V v Železniški nasip se je usadil blizu postaje Wal-denkirchen-Adhvang, ker ga je izpodmočila voda. Nekaj minut Tržne cene. potem bi bil moral iti osebni vlak, ali so ga k sreči Šine vise v zraku. Nasip je pa popolnoma ustavili. zginil v strugi V Ljubljani dne 14. nov. 1894. Pšenica gld. 7'50 kr.y rž gld. 5*50 kr., ječmen gld. 5*50 kr., oves gld. 6 50 kr.T poleg železnice tekočega potoka. Dve ladiji sta vkupe Jedna se je potopila. Vse moštvo razen kurj ajda gld. 7'50 kr., proso trčili pri Železnih vratih, ječa gld. 10 — kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. gld. 6 50 kr., turšica gld. 7*25 kr. kr iča se je rešilo. Trčila sta vkupe dva vlaka pri Leinhausenu na Hamoveranskem. Osem tovornih vagonov je hudo poškodovanih. Jeden vagon je kar vrglo s sin se je poškodovalo. Ti se pretrgal. Več ljud Kamni na sinah. Na železnici Krakov-Mislovice hoteli se nekaterniki ustaviti vlak s tem, da so navalili velike kamne na šine. Strojevodja je pa pravočasno opazil ovire in vlak ustavil. Več sumljivih oseb so že zaprli. Umor nune. V Rimu so zaprli dne 15. t m. Josipa Eomanellija, kateri je umoril neko sestro usmiljenko. Izpovedal je, da je napad veljal prav za prav profesorju Bal-loriju. Rekel je, kadar bode zopet prost, umoril bode dr. Bon-dyja in bolniškega stražnika Bianchija. Ljudstvo je bilo na in ga skušalo iztrgati policiji in ubiti. Ravnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika in Mala A [ za navadno leto 1895. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne 21. nov. t. 1.: 85, 47, 90, 81, 15 Na Dunaji dne 17. nov. t. V Gradci dne 17. nov. t. 1 61, 38, 87, o* 2 45, 81, 21, 18, 88 Prve vrste namiznih rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- prosto proti povzetju. 100 ko- nih torbicah 4ya madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr.; 40 komadov rakov prve vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (20) Samo tista je prava Blasnikova Pratika j ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Jubilej ske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1894. osem cesar Frančišek-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 25. novembra in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kaki obrt samostojno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemo- glosti ne more več delati in da je ubog (3) Ljubljani > novembra 1894. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. i < i i i 4 i ► < >i M ► ■■/jM 7 - j -SE? I '^r.-A kaplj ice za želodec i š&m s c. izgotovljene v lekarni pri „angelu varhu" BRADY-a y Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna > > dela. (41) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. i > dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda ; v Postojni : lek. Fr. Bec-carich; v Skofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku: lek. J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki. 4 4 i 4 4 S } » »