275. številka. Ljubljana, v petek 28. novembra. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan ive««r, iiimji nedeljo in praznike, ter vetja po polti prejeman za avitrij sko-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poitnina snaia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredni Itvo in apravniltvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiii, „Gledalilka stolba". Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne stvari. Osnujmo si šolsko bratovščino sv. Cirila in Metoda! (Z Gorenjskega.) Ljubljanskemu šulferajnovemu otroškemu vrtu se pridruži v kratkem jednak ponemčevalen vrt v Tržići. Te dni je zborovala že lani osnovana pod-družnica nemškega Sulferajna v Tržiči. Glavni motorji te skupine so baje deležniki kranjske industri-jalne družbe. Ti so nameravali OBrečiti b to napravo tudi okolico Tržiško; a Tržičani sami bo zaprečili to, rekoč: otroški vrt bodi samo za Tržič. — Bridko je gledati rodoljubu, kako cvet za cvetom pada. Nemška gosenica se je spravila na najnežniši del narodovega telesa, na deco našo. In to je še le začetek. Ne bo dolgo in slišali boste: nemški otroški vrt se otvori na Bledu, v Kranji, v Loki itd. po vrsti. Mi pa roki križem držimo. Le tu in tam bo prikaže iznad mrtve gladine kak pohleven valček v podobi ponižne želje, da bi trlo prav, ko bi se od nasprotnikov učili in tudi kaj storili. Zadnji čas je, da se vzdramimo. Dvojna pot se nam odpira: ali nam pomore jo bratje Slovani? ali si pomagamo Bami? Vsenemški šulferajn bi moral dobiti dostojnega tekmeca samo v vseslovanskem, ali vsaj v avBtrijsko-slovanbkem šolskem društvu. Je-li to;-mogoče? Ne! Čehi že imajo svojo plodonosno „Ustrednf Matice školska"; te bi gotovo ne hoteli žrtvovati širjemu, vseslovenskemu društvu na ljubo. Poljakom, ker jih je pod avstrijskim žezlom, se še ni bati ponemče-vanja, Hrvatom tudi ne! Torej ostanemo sami Slovenci navezani na svoje moči in nad temi ne smemo obupati. Pomagajmo si sami. To je druga pot. Osnujmo si šolsko društvo na verski podlagi! Tisoč-letnica slovanska je pred durmi. Sv. Ciril in Metod prosita za nas! ta klic bode odmeval 1. 1885 po vseh slovanskih pokrajinah. Doma in na Vele-bradu bomo čestili naša sv. učitelja, ki sta našim pradedom zanetila v srcih ljubezen do vere in jezika slovenskega. Njima na čast, naši deci na korist osnujmo šolsko bratovščino sv. Cirila in Metoda! Če skrbimo za vzgojo paganskih otrok v daljni Aziji, zakaj bi v nemar puščali sloveusko deco, katerej so najdražje Bvetinje v nevarnosti. Društvo sv. Mohora ni moglo napredovati, dokler je slouelo zgolj na svetnem stalu; vsi napori so bili zastonj. Ko pa se je presadilo na versko stališče, je jelo rasti in se širiti in sad roditi in zdaj se s ponosom oziramo na slavno družbo sv. Mohora vsi Slovenci brez razločka. Jednako je z „Narodno šolo"; pri najboljši volji njenega velecenjenega odbora, ne gre in ne gre. Dohodkov ni. Bratovščina sv. Cirila in Metoda naj bi po malo (po kakih 10 kr.) tir jala od svojih bratov in sester na leto; ustanovniki naj bi več plačevali. Po vzgledu družbe sv. Mohora naj bi imela v vsaki slovenski fari svojega poverjenika. Prepričan sem, da bi jo vsak slovenski duhovnik toplo priporočal svojim vernikom. Prihodnje leto, ko se bo glasila slava slovanskih apostolov z vseh prižuic slovenskih, je jako ugodno osnutku tega neogibno potrebnega podjetja. Rodoljubi! v naših ubožnih razmerah je šolsko društvo, čegar delovanje bi se obračalo zoper šulferajn, samo v tem okviru mogoče. Nemudoma naj se osnuje odbor zato, bodi si v Ljubljani ali v Gorici, ali v Celovci ali v Mariboru ali v Ptuji (najboljše pri sv. Barbari v Halozah), sestavi naj pravila, dobi potrjenje in duhovne dobrote v Rimu, ter dovoljenja od vlade. Prvi petak dojde šolski bratovščini bv. Cirila in Metoda v dar od pisatelja teh vrstic Bog in Slovenci! Kralj Leopold II. Malo kraljestvo belgijsko ne igra velike uloge v koncertu evropskem. Notranje politične razmere te države služijo le toliko v obravnavanje časnikarsko, kolikor morejo občinstvo zanimati srditi boji mej belgijskimi klerikalci in liberalci, katoliki in protestanti. Kaj čuda torej, da se mej nami tudi dosta ne piše in čuje o glavi belgijske države, o k ulji Leopoldu II., o visokem roditelji svetle avstrijske cesaričine? In vender je to mož dičen, poln vladarskih kreposti, srčno ljubljen od podanikov svojih in prav zaradi tega visokega spoštovanja vreden in v resnici tudi visoko spoštovan v tistih krogih, katerih volja odločuje častno usodo celih svetov! Toda še več! Ime Leopolda II. belgijskega ne bode se v zgodovini pis. lo samo vsled naključja, po katerem je otrok v libeli že vladar narodov, nego po svoji delavnosti, po svojih zaslugah dosegel je sedanji kralj belgijski, da se ne govori o njem samo kot o suverenu male državice in da ga bodo po- znejši rodovi gledali v sredi nove dobe, katera se sedaj za zapadne pokrajine afriške pričenja, m kateri oživljajoči duh je pred vsemi baš belgijski kralj Leopold II. Na belgijskem prestolu tačas ne sedi mac-chiavelist, nego idealist. Nazori, da je državam širiti moč, pridobivati si nove zemlje in novih podanikov, ti maccbiaveliBtični nazori so jeli zginevati iz vladarskih glav. Ni sluha, ne duha pa se o njih no nahaja pri kralji belgijbkem. Leopold II. je idealist v besede lepem in pravem pomenu. Duh njegov snuje črteže, uove in velike, pripravlja dela, ki nemajo koristi samo mali Belgiji, katere blagor mu je izročen, nego svetu, človeštvu, občnosti. Kaj so vesti, ki so iz Afrike v Evropo prihajale o velikih odkritjih Stanley-vib, vzbujale in vzbudile v duši kralja Leopolda II.? Komaj se je bil Stanley povrnil s svojega zgodovinskega pota, že so bili poslanci kralja belgijskega prvi pri njem in potrdili, jako ne celo poučili so ga v misli velikolepi, da naj bo nova zemlja odpre Evropi, ne jedni posamezni državi. Ako bi kralj belgijski odlašal, ako Stanlev a ne bi bil pridobil za mej narodno svobodno državo ob Kongu, koliko bi imela odkritja njegove praktične vrednosti in ali bi se prevažnega ozemljija ne polastile državf, ki si že od nekdaj na onih po-brežjih neprijateljski roke stiskajo ? Francija, Angleška in Portugalska bi potem imele kos zemljišča več, to bi bila prva posledica Stauley-vega dela; toda Leopold II. je z višjega stališča motril njegove vspehe in posrečilo se mu je, pridobiti jih za civilizacijo, ust jati vanje kali velepomenitega zgodovinskega razvitka. Da so tačas v Berolinu zbrani zastopniki Evrope, da tamkaj afriškemu zapadnemu ozemljiju določujejo za bodočnost nova pravila, v katerih bode vel duh svobodne, miroljubive, neomejene trgovine in vožnje vsem narodom in državam v korist, to je v prvi vrsti zasluga belgijskega kralja Leopolda II., ki je delu Stanley-vemu dušo udihnil. Koliko muke pa je blagemu kralju prizadejala mogočna civilizatorna misel, predno se je zanjo toliko doseglo, du je prišla dosedanje svoje stopinje! Veliko svojega obilnega imetka odločil je za ta svoj resni namen, z ogromnim denarjem je založil Mej-naroduo Družbo. A koliko opravka je bilo po tem, da se je dobro izhajalo s Francozi, Angleži in Por- LISTEK. Rodbinska sreča. (Romau grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. V. (Dalje.) Pri tej priči se je obrnil k meni, videla sem, da je hotel nekaj povedati. Kaj, ali hoče on spregovoriti o tem, kar jaz mislim? šinilo mi je v glavo. Pa on je spregovoril o očetu, ne da bi ga bil imenoval. Nekdaj mi je rekel šaleč se: „Vzemi mojo Marico!" rekel je. — Kako bi on bil srečen sedaj rekla sem in krepko k sebi pritisnila roko, katera je držala mojo. — Da, vi ste bili še otrok, nadaljeval je, gledajoč v moje oči, — radoval sem se teh očij in ljubil jih samo zato, ker bo bile podobne njegovim, in nesem mislil, da bodo mi kedaj tako drage. Klical sem vas tedaj Marico. — „Tikajte" me, rekla sem. — Jaz sem ravno hotel „ tikati" vas, rekel je — še le sedaj se mi zdi, da si popolnem moja. Nje- gov mirni, srečni in prijazni pogled ustavil se je na meni. Šli smo tiho po poljskej Btezi, čez steptano in zbito strnišče; Bamo naši koraki in glasovi so se čuli. Na jednej strani se je širilo tja do golega gozdiča rujavo strniŠČe, po katerem je mužik z drevesom preobračal črno zemljo. Pod goro raztresena čeda konj videla se je blizu. Na drugej Btrani in spredaj do vrta in naše hiše, ki se je videla, ležalo je črno preorano polje, po katerem je že semtrtja zelenela ozimina. Povsod je Bijalo negorko solnce, in povsod so se razprostirale dolge, nitkaste pajčevine. Bile so razpete po zraku okrog nas, ležale po s slamo pokritem strmišči, padale nam v oči, in zapletale se v lase in na obleko. Ko smo govorili, so naši glasovi zvučali in ostajali nad nami v mirnem zraku, kakor bi mi bili sami v sredi vsega sveta pod tem modrim obokom, na katerem je bleščeč in tresoč se sijalo negorko solnce. Jaz sem ga tudi hotela tikati, pa sem ga težko. — Zakaj greš tako hitro? rekla sem hitro in tiho, ter nehote zarudela. Potem je šel počusneje, in še jasnejše, vese-lejše in srečnejše me je gledal. Ko smo prišli domov, bila je že tam njegova mati in gosti, katere smo morali povabiti, in do tega trenutja, da sva, prišedši iz cerkve usela se na vozove, da se odpeljeva v Nikolsko, nesva bila več sama. Cerkev bila je prazna, videla sem z jednim očesom samo njegovo mater, ki je ravno stala blizu kora na preprogi, Katijo v čepici z belimi trakovi in Bolzami v očeh, dva ali tri posle, ki so me radovedno gledali. Njega nesem pogledala, pa v svojem srci sem čutila njegovo prisotnost. Poslušala sem besede molitev, ponavljala jih, pa v mojej duši ni ničesar odzivljalo. Moliti nesem mogla in topo sem gledala na svete podobe, sveče, vezani križ plašča na hrbtu duhovnika, na ikonostas, na cerkveno okno in ničesar nesem razumela. Čutila sem samo, da se nekaj nenavadnega vrši v meni. Ko se je duhovnik obrnil s križem k nama, pozdravi me in rekel, da me je krstil, ter mu je tudi Bog dovolil poročili me, Katija in mati poljubili naju in zaslišal so glas Gregorja, ki je klical po voz, sem se začudila, da je že vse končano, in da si ni nič nenavadnega zgodilo v mojej duši, kar bi se ujemalo s tajnostjo, ki se je zvršila nad menoj. Poljubila sva se in ta poljub bil je tako čuden in tuj najinim čustvom. ,.ln samo tugalci, ki bo se kakor colnari postavili pred ubod na novo otvorjenega velikanskega trgovskega in kulturnega domovja! Vender pa je že v petih ktih bilo dognano tudi to težko in sitno delo. M^joarodno Družbo so pripoznale Zjedinjene Države severo-ame-riSke, potrdila jo je N^in^ijs, a sporazumela se je z njo tudi Francij«, Angleži in Portugalci ostali so osamljeni v Evropi. Tako pa je bila biez krvi rešena stvar, ki bi Bicer prouzročila bila krvave spore! Novo ozemljijo se je izročilo mirni c«vtlizaci|i v oskrbo, na njem nema gospodariti narod, ki bi trgov i ni zapreke delal, nego odprta bodi nova zemlja vsem, ki si a trgovino zaslužka, s kultiviranjem zaslug pridobiti hočejo. Jedna prvih nalog znoruj >č'j zaho in e-afnčao-ski konferenciji je ta, pripraviti delu Leopolda I£. stanovitno, gladko pot Vuetost, vztra|uo»t iti ne-sebieuost belgijskega kralja so nam priče, da se poprej ne bode prenehalo, dokler se vse po Breci ne izide. „Ne samo za jeden narod, za jedno družbo, za ves svet naj bole Afrika odprt i", rekel je v torek pri banketu svojem slavljeui Stanlev v vročem govoru. Iq ako se te besede vzpploijo, ako bode zgodovina mogla poročati o posledicah t»*ga prezna-memtega čina v deua.šn;ih dneh im-novala bode po leg Staulev a vselej tudi Idealnega organizatorja, belgijskega kralja Leopolda II. — Q. Ljudske šole na Štajerskem. Deželni odbor štajerski poroča o na4ih malih Šolah. Povzamemo sledeče : 1. Koliko jih je in kakšne so? Ob konci avgusta 1883 bilo je na Šta|erskem 76 J javnih ljudskih šol, 20 ekspositur, G ekskurendo postaj, 42 za-Bobnih iu 7 tovarniških šol. Od 7G1 javnih šol bilo je 420 večrazrednih, 341 jednorazredoih, 29 deških, 23 dekliških iu 709 mešanih Na 651 šolah poučevalo se je celi dan, na 110 pa samo pol dneva. Po jeziku, v katerem se poučuje, bilo je 526 nera-gkib, 160 slovenskih in 75 mešan h šol, v katerih se je torej poučevalo v obeh deželskh jezikih. V folskem letu 1882/3 so šoLke občine pozidale 11 novih učilnic iu 31 popravile iu razširile. Deželaki šolski svet tirja še novih šolskih poslopij 70—90, največ na spodnjem ŠtJJerBkera. 2. Obiskovanje šol. V omenjenem letu bilo je 164 258 otrok v dob ali starosti za šolo; 4552 so izbrisali kot nesposobnih za šolanje. Upisali so torej 1 o9.706 otiok; obiskavalo šolo pa je v resnici le 151 380, torej je brez šolskega pouka ostalo 8326, t. j. 5'3 °/0 od vseh. Najbolje tožijo šolske gospodske o pomanjkljivem obiskovanji šol v okrajih: Sev-niškem, Šoštanjskem, Gom jegrajskem, Vranskem, Marenberškem, Konjiškem, Brežiškem in Ptujskem pa tudi v okolici Celjskej. Pravijo, da jih po 14—44°/0 izostaja. 3. Učiteljstvo. Na javnih ljudskih šolah poučevalo je poleg 3 ravnateljev 399 nadučiteljev, 546 učiteljev, 320 podučiteljev in 72 pomočnih učiteljev, dalje 5 nadučiteljic, 45 učiteljic, 242 pod-učiteljic in 18 pomočnih učiteljic, vkup 1650 oseb. Vse so postavno za poučevanje sposobljene, razven 39. Za poučevanje deklic v ročnih delih skrbelo se je na 414 šolah, za kar je bilo nastavljenih 285 učiteljic za ročna dela. 4. Stroški. Plača učiteljstvu zajema se ii dtielnega šolskega zaklada ali Bfonda11 v kateri dežela doplačuje a(3 vseh potroškov, okraji pa '/s- Ii tega zaklada izplačalo se je učitHjstvu 1. 1882/3 redne plačo: 946.740 gl. starostne priklade: 63.260 gld. podpore: 1080 gld. za učiteljske okrajne knjižnice: 630 gld., za utit.-ljdke konference: 3230 gld. in raznih potroškov: 2660 gld. vkup 1,017.600 gl. Da imajo vrhu tega flo.'ske občine tudi več ali menj znatnih šolskih potroškov, to je itak znano, le svota vsa ni objavljena. Samo za stavljenje novih in razširjevanje starših šolskih poslopij so od 1. 1870 naprej štajerske občine, izvzemši okraj Mautern ni Slov. Gradec, potrosile 2 720.000 gld. Svitli cesar so v teh letih v šolske svrbe v 51 okrajih podarili 29.000 gld. Upokojeni učitelji dobivajo pokojnino iz učiteljskega pokojninskega fonda. Iz tega zaklada so dovolili Mariborskemu učitelju g. Kranjcu popolno prejAnjo plačo kot pokojnino, udovi učitelja gosp. Stubtca pri sv. Dolfanku v Ormožkem okraji 180 gl. htniue in njenej hčerki 90 gld. doneska k vzreje-vauju, nadučttelju g. Udlnu v Jarenini pa prošnjo za celo pokojnino odbili — brez pravega, nam znanega uzroka! 5. Kakšuo korist itna narod od blizu l ' ,, milijona letnih stroškov za male šole ? Odgovori na to vprašanje so iz ust raznih političnih strank različni. Slovenci pa moramo reči : kjer poučujejo narodui, verni, v lepi zložnosti z uarodno duhovščino delujoči učitelji, tam smemo zadovoljni biti, zlasti hvalevredno taki učitelji pospešujejo sadjarstvo in sploh narodno gospodarstvo. Hvala in slava jim! Ali kjer se šopirijo nemškutarski, iienravstvni zlasti pa za Judeževimi groši uemškega šulfereiiia roke spenja-joči učitelji, tam je tako, da se more pristojno govoriti le v državnem zboru! „Siov. Gosp." Politični razgled. HI ©I ran Je dežele. V Ljubljani 28. novembra. Vedno postaja jasnejše, zakaj je vodja Miado-Čthov v Slaneh pred svojimi volifci tako prijazno govoril za vlado. Volitve za «1 rž.t v ni zbor se približujejo. V tem državnem zboru, kateremu pomladi poteče čas, G hi marsikaj neso mogli doseči, kar bi bili radi, ker avtonomistična stranka ni imela dvetretjmske večine To pa pri prihodnjih voiitvi-h morejo doseči, ako jim vlada gre na roko, tako mislijo vsaj „Narodni Liafj/ \ In novi držav'ji zbor bode lahko zboljšal ustavo in spremenil volilni red v za S'ovarib pravičnejšem smislu. Njegova iitloga bode spre.viti v soglasje pravice češke krone z državno ustavo ter zadovoljiti avstrijske narode. Da bi le te želio naših severnih bratov ne splavale po vodi! Mi Slovenci vsaj imamo malo upanja, da bi sedanja vlada kedaj nastopila ta za Slovane pri az-nejši pot. Doz leva se nam le, da hoče nadaljevati ponemčevanje prejšnjih vlad, samo bolj skrito. Zato bode pa pri volitvah še bajbri gledala na to, da avtonomisti ne dobe dvetretjiuske večine, da je potem ne bodo mogli nadlegovati s takimi odločnimi terjatvami. Ogerskej zbornici poslancev se je v torek predložil pokojniuski zakon, ki je podoben avstrijskim predpisom za pokojnine. Za polno pokojnino se zahteva pri uradnikih 40, pri učiteljih na državnih šolah pa 30 letno službovanje. Pokojnina znaša po lOletuej službi 40%, plače, potem pa pri uradnikih narašča na vsako leto za 2 %>, pri učiteljih to", mislila sem. Š'i smo ven, zvuk koles se je otlo razlegal pod cerkvenim obokom, sveži zrak mi je pihnil v obraz, pokril on je klobuk in posadil me v voz. Skozi okno voza videla sem hladni mesec s kolobarjem. On se je usel poleg mene in zatvoril vratica. Nekaj me je zbolelo v srce. Kakor bi me bila žalila ravnodušnost, s katero je vse to delal. Eatija je zavpila, da naj zakrijem glavo, kolesa zadi drala so po kamenji. potem pa po mehkem potu in odpeljala sva se. Stisnila sem se v kot, gledala zkozi okno svetla polja in pot, ki so zginjevala izpred očij v mesečini. Ne da bi ga bila gledala, sem čutila, da je poleg mene. „Kaj, ali samo to mi je dal ta trenutek, od katerega sem toliko pričakovala ?" mislila sem in skoro razžaljivo in poniževalno se mi je zdelo sedeti sama tako blizu njega. Obrnila sem se k njemu z namenom mu kaj povedati. Pa niti besede nesem mogla spregovoriti, kakor bi v meni ne bilo več prejšnjega čustva rahločutnosti, ampak bi je bila zamenilo čustvo razžaljenja in strahu. — Do tega trenutja nesem verjel, da je mogoče, odgovoril je tiho na moj pogled. — Da, po meni je strašno, ne vem zakaj, rekla sem. — Strašno, draga moja? rekel je prijel mojo roke in pripognil k njej svojo glavo. Moja roka je kakor mrtva ležala v njegovej. pa srce je bilo žalostno in hladno. — Da, rekla sem. Pa pri tej priči mi je srce začelo silneje biti, Btiskala sem njegovo roko, postalo mi je gorko, moje oči so v temi iskale njegovega pogleda, in čutila sem, da se ga več ne bojim, da je ta strah — ljubezen, nova in še nežnejša in močnejša ljubezen. Čutila sem, da sem vsa njegova in da sem zato srečna. (Konec prvega dola.) Drugi del. I. Dnovi, tedni, dva meseca samotnega življenja na kmetih minuli .-o, ne da bi bila zapazila; pa vendar bi bilo dosti čustev, razburjenostij in sreče teh dveh mesecev za vse življenje. Moje in njegove sanje, kako bi ustrojila življenje na deželi, so se popolnem drugače uresničile, kakor sva pričakovala. Pa najino življenje ni bilo slabše od najinih sanj. Ni bilo tega strogega truda, izpoloovanja dolžnostij, za 3°/0. Najvišja pokojnina je določena na 8000 gld. Udove dobivajo 50%, uračunljive plače umrlega soproga, ako ta ne presega 600 gld , ako pa presega 600 gld., dobe od 600 gld. 50%. od nadaljne plače pa 20°/0- Najvišja pokojnina udov znaša 25O0 gld. Katere udove pa imajo troje ali več nepreskrbljenih otrok, dob.vajo donesek za odgojo. Ta donesek znaša 6. del materine pokojnine, a ne sme presegati za vse otroke udovske pokojnine. Pomenljivo je to, da nov zakon določuje pokojnino tudi za ministre, državne tajnike in njih udove, ako so b Ii tri leta v službi. Pokojn'na ministrov bo znašala 4000 gld., državnih tajnikov pa 2000 gld Pokojnina udov pa polovico. Dozdaj na Ogerskem ministri in državni tajniki neso vel j tli za uradnike iu tedaj tudi neso imeli pravice do pokojnine. Vladni listi zagovarjajo to določbo, opozicijonalni jo pa grajajo, ker ponižuje ministre v navadne uradnike, in bo imela te posledice, da tudi nepovoljni ministri se ne bodo dali odstraniti s svojega sedeža, dokler neso dobili pravice do pokojnine. Ministri tudi še navadno trdni in zdravi zapuščajo svoje stole, tedaj bi država morala celo po več desetletij jim plačevati pokojnine. Viiimje države. Opozicija Italijanske zbornice je sklenila, da se ne bode protivila predlogu vlade, da se takoj začne posvetovanje o Železniških pogodbah. V tem pa ne umemo videti nikake prijenlji vosti opozicije, kajti ona le težko čaka, da začne borbo proti vladi. Težkoče mej Francijo in Marokkom so popolnem poravnane. Sultan je poslu) francoskemu po-slatiiku pismo, v katerem obžaluje samovoljnost ma-rokkanskih uradnikov. V ponedeljek se snide švicarski zvezni zbor. Predlog, s katerimi se bode bavil je že 36. Revizija ustave še ne pride na vrsto, zvezni sovet še neki ni izdelal dotičuih predlogov. Knezu Bisinarcku že ni po volji novi nemški državni zbor. Preseda mu menda, da v zboru nema vlada s svojimi privrženci odločne besede, temveč katoliški centrum, kateri labko pokoplje vse vladne predloge. Tembolj ga pa draži, da se potegujejo kt. toliki tudi za nasledstvene prav ce vojvode Cum-berlunda na brunsviški prestol. Vodja katoliškega centra je že Btoril za to potrebne korake pri sod-niji. Ko bi Cumbjrland postal brunsviški vojvoda, dobili bi katoliki novo močno oporo, zategadelj pa hoče B i80i a rek vse sile napeti, da to prepreči. Organ nemškega kancelarja „Nord. AUa. Zeit." prinesla je zopet dolg člauek proti Cumb rlandovemu pre-stolonasledstvu, v katerem navaja vse, kar se le navajati more Da se pa temu lista zdi potrebno tako odločno v boj postavili se v tej zadevi, iz tega sklepamo, da se za Cumberlanda ne poteguje samo katoliški centrum, temveč gotovo tudi nekatere zvezne vlade. A pri takem nasprotovanji od strani nemškega kan. elurja pa vender ni nič upati, da bi ta vojvoda kedaj postal brunsviški vladar, zvezne vlade se bodo že rade ali nerade udale železnej *o-lji kn^za B smareka. — I).živih zbor je predvčeiaj vsprejel s 180 proti 99 glasom predlog, da bi državni poslanci dobivali dijete. Pa dosti u panj a ni, da bi ta sklep dobil potrdilo zveznega sveta in cesarsko sankcijo. Debata je bila jako burna. Večina govornikov je pouiarjala potrebo dijet, ker sicer manj premožni možje ne morejo biti poslanci, ker jh stroški preveč stanejo. Kancelar je trikrat puprijel besedo in z vso odločnostjo pobijal ta predlog, ki je bil že prejšnja leta nič manj, nego sedemkrat vsprejet v državnem zboru. Ko bi se dijete dovolile poslancem, bi se po njegovem mnenji moralo premeuiti ustava, ki pa j« trdna vez nemških držav, On pravi, da je le s tem pogojem dobil dovoljenje od zveznih držav, da se upelje državna ustava, da bodo poslanci brezplačno opravljali svoje delo. Dijete bi pomnožile število parlamentarcev po poklicu, kateri bi hoteli od parlamenta živeti in bi z dolgimi debatami zavlačevali dela. On zatajevanja samega Bebe in življenja drug za dru-zega, o katerem sem sanjala, ko sem bila nevesta; bilo je narobe sebično čustvo zadovoljene ljubezni, Želje biti ljubljen, vedno veselje brez vsega uzroka in pozabljenje vsega na svetu. Res se je on včasih bavil s čim v Bvojej pisarni, včasih šel v mesto ali po opravkih; pa videla sem, koliko truda ga je stalo, odtrgati si od mene. Sam mi je priznal, da so se mu vse stvari na svetu, kjer mene ni bilo, zdele taka neumnost, da ni mogel razumeti, kako bi se mogel pečati ž njimi. Za me je veljalo ravno to, Čitala sem, bavila se z godbo, materjo iu šolo; pa vse to le zato, ker je vsak teh opravkov bil zvezan ž njim in zasluževal njegovo pohvalo; a če se le misel nanj ni primešala h kakemu delu, so mi roke povesle in smešno Be mi je zdelo, da je kaj na svetu brez njega. Morda je to bilo slabo sebično čustvo; pa to čustvo mi je dajalo srečo in visoko me povzdigovalo nad vsem svetom. Samo on je bil zame na svetu, imela aem ga za najlepšega in najboljšega človeka na svetu; zategadelj nesem mogla živeti za kaj druzega kakor zanj, kakor zato, da sem mogla biti v njegovih očeh to, za kar me je imel. In on me je imel za prvo in najlepšo žensko na svetu, obda- bi pa ne bode dal zapovedovati od sedanjega državnega zbora, ker se Še od cele Evrope ni dal zapovedovat'. V sedanjem zboru je le 157 poslancev, ki so za cesarja in državo, 100, ki bo za gospodstvo duhovščine, 98 pa republikancev. Po njegovem mnenji je, kakor je pozneje povedal vsakdo republika« nec, kdor hoče, da bi vladar po želji parlamenta odpuščal ministre. 40 poslancev je pa naravnost sovražnih državi. Državi preti veliko večja nevarnost od državnega zbora, kakor od vlad. Parlameu tarna vlada ni več monarbična vlada. S tem pa ne reče, da on ne trpi nobenega lastnega mnenja. Ta koj bi priporočal cesarju pok lic* ti vlado iz katolikov in svobodnjakov, ko bi ti sedaj bili tako j»dini, kakor bo pri volitvah Še danes je on tn misli, da mi nistri morajo z državnim zborom Bklepiti kompromise, a usiljevati ne smete svo|e volje zveznemu so-vetu in cesaiju. Do gospodstva tako ue boste prišli, tega se ne bojim, je uezadnje zaklical, a ne slepa-lite volilcev, da je državni zbor jedina odio ujoća oblast Iz teh govorov nemškega kaucelarja se je videlo, kako zopern mu je sedajnji državni zbor, in da bode najbrž del.. 1 na to, da se razpusti. Komisija afriško konferenco v svojem poročilu priporoča, da se proglasi trgovska svoboda na spodnjem Kongu od 2° do 8° južue Airokost", tedaj od Francoskega ozemlja Gabuudo d portugJj skega Amboig. Na ta na''in se misli najložie doseči Bporazumljenje vlastij. Kakor „Standard" ve povedati, je angleška vlada Btavila sledeče nasvete velevlastim za zboljšanje egiptovskih finančnih razmer: Anglija posodi pet milijouov funtov za poravnanje administrativnih potreb, katerih se bode jeden mlijou porabilo za vodovode v spodnjem Egijftu. Za varnost tega posojila se bodo plačevali dohodki egiptovskih državnih zemljišč v angleško banko. Obresti od egiptovskega prioritetnega dolga je ne b>do poni* Žale. Novo posojilo bode imelo prednost pred dru zimi. Obresti od unificiranih dolgov se bodo /a Va°/o ponižale, s Čimer se bode prištedilo vsako leto 320.000 funtov. Obresti angleških delnic Sueškega prekopa se bodo znižale za 1U°/0. Dopisi. Iz /Irov 26. novembra. [Izv. dop ] Le malokrat dobite kak dopis iz naše okolice, zatorej sem sklenil nekoliko osvetliti razmere v našej občini. — Prvo, o čemer bodem pisal, naj bode o volitvi občinskega predstojnika ali župana. Ker tudi tukaj, kakor po več drugih krajih, ni jedinosti, katera je najlepše sredstvo pri takih okolščionh, zatorej opo-zorujem vse volilce, naj se zjedinijo in združijo. Tukaj pri nas sti dve stranki. Kakor se vidi iz zadnje volitve pred tremi leti, se je posebno upirala nasprotna strauka in si z vso močjo prizadevala /lipami pridobiti ua svojo stran, kar se jej pa ni posrečilo. Mej nasprotniki se najbolj odlikuie mož, kateri je pri vseh bližnjih sodnijab znan. Ko se približuje volitev, bodi okolu volilnih mož in si prizadeva pridobiti jih na svojo stran. Ali kijubu vsemu prizadevanju bil je izvoljen pri zadnji volitvi vrl domačin, pravičen in pošten mož in občiua je za njegovega županovanja veliko napredovala. Ker se zdaj z nova približuje volitev, kakor sera že prej omenil, torej opozorujem vse domačine, kateri imajo pravico voliti, naj se zdiužijo iu zjedinijo in naj vsi soglasno volijo dosedanjega župana. Opominjam vas še jeden-krat: bodite jedini! Zdaj pa še nekaj. Že nekaj let sem se govori, da bodo delali novo cesto mej občinama Žir in Logatec, in res, večkrat so že prišli gledat, „kuko svet leži", in gotovo je, da se bode delala nova cesta. Ali žalibng, kakor pri jedni reči ni jedinosti, tako tudi pri drugi ne. Tukaj sti zopet dve stranki. Jedna hoče po tuknzvanej grapi po Bn-kovcah, a druga pa po drugi grapi po Račevi cesto imeti Po Brekov-cah je pot doHto krajša, za vožnjo m bojo po zimi iu po letu hi>' j pripravna in ugodna in tudi veliko manj stroškov in dela treba, ker je po samem apne-mmi m je že sedaj vozna pot; vsa drugačneja je pn druga proga po Rcčevi, tukaj je mnogo dalje in tudi ni trdega kamna, temveč le rudeei peščenik. Koliko da stane drugače, po jednem ali po drugem kraji, se vidi že iz računov preglednika. Po Račevi bi atala cesta 120 288 gld. 50 kr., po Brekovcah pa samo 85 455 gld. 15 kr. Ali ni to precejšen razloček in ob jednem je cesta po Brekovcah v veliko korist Žirovski in mnogim drugim občinam. Ali vender naši nasprotmki vedno svoje trdijo in žele" cesto po Račevi, po svojej trmi. V dokaz, da je temu tako, poglediino nekoliko na naše sosede. V sosednji občini so se pred nekaterimi leti ravno tako prepirali, kakor pri nas; bili sti namn č tuli dve progi, slabtja po Sovoduj:, boljša pa po Kop^čnici. C-Jt*ta po Sovodnji je obveljala iri se tudi dovršila. Ali kaj je sedaj Že so sprevideli, da je ta cesta nepristojna in brez vse kor.sti k; kur jedni, t.iko drugi občini; iu zdaj se je zavrgla n pr čela se j" delati na novo cesta po Kopač.iici. Koliko dela in stroškov je bilo zaman, popolnem zavržen h! Ta vzgled bodi vsem v pouk 1 D. S. E Domače stvari. — (Veselo novico) poroča zadnji „Mir": Gosp. Andreju E i n s pi e lerj u so v 13. dan t. m. na kliniki gosp. dra Puttscherja belo mreno srečno odstranili, da je pretekli ponedel|ek zdravega očesa zapustil kliniko. Iz vsega srca čestitamo 1 — (Za Flachtnfeldov kauonikat), kateri je bil izprazuen po odhodu Pr< mmersteina pre-zentoval je deželni odbor kot pooblaščenec deželnega zbora gospoda Karola Kluua. — (Doktorjem juris) bil je včeraj v Gradci promoviran g. avtdcultant Gustav Smolej, sin C k. nadzornika in ravnatelja g. Jakoba Smo-1 ej a. — (G. Ivan Dermota), rnčuuski podčastnik prvega reda v 7. lovskem baulijonu imeuovan jo kanebstom v finančnem ministerstvu. — (Gosp. Fran Foloegovie), ki se je tri dni bas it v Ljubljani, odpotoval je danes zjutraj s kurirnim vlakom na Reko. — (Kaj Lajbaherica vse ve?) Piše nam pohajkovalec : V včerajšnji Lujbbher.ci sem ua svoje veliko začudenje bral v notici naslovljeni „E ssport" mej drugim tudi: nAuch „am Kern" begauu man be reits zu laufen". Kaj vraga sem si mislil, čudež se je dogodil in Lajbaberici je srečno jedenkrat prva, ki poroča to novico. H.tro tečem n» „Kerntt, a oudu bdo je še vse pri starem kakor predvčerajuira, namreč ves „Kerna brez vode, tedaj tudi brez kosčeka ledu. Mirno je ležal sneg na travi, na veliko žalost Krakovčaaov in Trnovčanov, ki jako obžalujejo, da s sekanjem ledu letos nič zaslužka ni. Torej se je Lajbaherca zopet jedenkrat tolsto raco postavila na trg. rovauo z vsemi mogočnimi krepostimi; iu jaz sem si prizadevala biti taka ženska v očeh prvega in najboljšega človeka na svetu. Nekoč je prišel v mojo sobo, ko sem ravno molila. Pogledala sem ga in molila sem dalje. Sedel je za mizo, da bi me ne motil dalje. Pa meni se je zdelo, da me gleda in ozrla sem se nanj. Nasmehnil se je in mene je premagal smeh, in nesem mogla moliti. — Ali si ti že molil? vprašala sem ga. — Da. Le ti moli dalje, jaz pojdem. — Kaj ne, da ti tudi moliš ? Da ni odgovoril, hotel je oditi; pa sem ga ustavila. — Duša moja, prosim, moli z menoj. Ustopil Be je poleg mene, nerodno povesil roki in začel je moliti z reBnim obrazom in jecljajoč. Sem ter tja se je obrnil k meni, iskal pomoči in odobrenja na mojem obrazu. Ko je končal, sem bo zasmejala in objela ga. — Kaj ti vse zamoreš! Meni se zdi, kakor bi bil še le deset let star, rekel je in zarudel, po-ljubujoč moje roke. Naša hiša je bila jedna iz najstarših hiš na deželi, v katerih je spoštujoč se že preživelo neko- liko pokolenij. Vse je dihalo dobre in slavne rod b nske spomine, kateri bo pri ti priči, ko sem usto-piia v to hišo, postali tudi moji spomini. Red v hiši je po starem vodila Tatjana Semenovna. Ne moremo reči, da bi vse bilo okusno in lepo; pa od slug do hišne oprave in jedij je vsega bilo veliko, vse ju bilo pripravno, trajno, točno in vzbujalo je spoštovanje. V salonu je BimetriČno stala hišna oprava, v i s■ • 1 i portreti in po tleh so bile položene domače in lepe preproge. V velikem salonu bil je star gla sovir, omare dveh različnih fazonov, divani in mizice z udelanimi Blikami. V mojej sobi, katero je posebno lepo opravila Tatjana Semenovna, stalo je najlepše pohišje različnih stoletij iu faconov, in mej njimi Btaro veliko zrcalo, v katero sem s prva gledala z neko plašljivostjo, ki se mi je pa pozneje priljubilo kakor stari tovariš. Tatjane Seraenovue ni bilo slišati, pa vse je šlo v hiši točno kakor ura, če tudi je bilo doBti nepotrebnih ljudij. Pa vsi ti ljudje so nosili mehke čevlje brez opetnikov (Tatjana je imela Škripanje čevljev in ropotanje opetnikov zu najneprijetnejšo stvar na svetu), vsi ti ljudje bo bili ponosni na svojo službo, trepetali so pred staro gospo, na naju z možem gledali s pokroviteljsko — (»Škrata") izšla je 22. številka, ki ima razen pesnij Ćivkoslava Lažana in Koštruna tudi povest „Sv. Antona slikau. — („Ljubljanski Wochen b lat t" ) prenehal bode, kakor se obče govori v nemških krogih Ljubljanskih, z novim letom. Dolga je za list pri tiskarni v Gradci kakih 700 gld., a nobeden nemških in nemškutarskib matadorjev neče poseči v žep, da bi to luknjo zamašil. Ker tudi naročniki odpadajo v jedno mer, sklenilo se je, opustiti izdavanje lista, če ga v zadnjem trenutku ne reši kdo pogina. — (Šola s tolmačem.) „Miru ima dopis iz Tiujan, ki slfive: „Pri nas smo imeli dva učitelja. Zdaj je pa tisti, ki je znal slovenski, šel v pokoj. Sedanji učitelj Moser pa nič ne zna slovenski in ne more govoriti z otroci. Zato Bi je na pomoč vzel nekega fantička iz druzega razreda, da mu pomaga otroke učiti in da to po slovensko pove, kar učitelj po nemško reče. Deček pa sam ne zoa dosti nemško, zato je šola zelo žalostna. Otroci ho norčujejo iz malega učitelja in ga se ve da ne spoštujejo, ker je 1« ujih tovariš. V Soli je bojda velik vriš in ne-pokoj. Tako se godi nam koroškim Slovencem, ki n mi pošiljajo trdo nemške učitelje ! Za šole moramo t.'»I.ko plačevati, in zdaj uganjajo v šolah take norčije, da postavijo šolarja za učitelj al" — (Led) pričeli bo že uvažati v privatne ledenice. Debel je pet prstov in tudi dtbeleji. Ker na „Kernu" letos ni nič ledu, sekajo ga v bližnjih tolmunih, katerih posestniki led za drago ceno prodajajo. — (Včeraj popoludne) stepla sta ae dva hlapca s čevljarskim učencem Janezom Ahliuom, kateremu sta hotela vzeti peresa s klobuka. Pri tej priliki je Ablin zgubil 2 gld., katera je bil za svojega mostra prejel. Kam je prešel ta denar, se ne ve". -• (Trapisti) pogajajo se s knezom Win-dischgratzom za stari „SeitzklosterM (Žiče) pri Konjicah. Če se kupčija sklene, naselilo se jih bode ondu 27 osob. — (Vidro), 5Va kilogramov teško, prinesel je danes Janez Či?mt.n iz Savelj v Ljubljano. Ujel jo je v Savi nad Črnuškim mostom, ker sti, kakor pravi, Še dve stari vidri, kateri pa tudi v kratkem upa ujeti. Isti Čižman je v ponedeljek bil ujel 7 ki. teško vidro, vsega vkupe pa v svojem življenji že 35 vider. — (Na Reki) so preteklo sredo zvečer bIo-vesno otvorili novi svetilnik. — (V Trstu) je od srede do včeraj opo-ludne zbolelo 2G osob za osepnicami, 6 pa za to boleznijo umrlo. Neprave osepnic.e dobilo je na novo 11 osob. — (Premembe v Lavantinski škofiji.) Gg. Stagoj, Erjavec in Švinger imenovani so knezoškofovskimi duhovnimi svetovalci. G. J. Kralj dobil je župnijo pri D. M. v Puščavi. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru okrajne posojilnice v Krškem. Dnevni red: 1. Določevanje zadružnih pravil. 2. Upisovanje v zadrugo s podpisovanjem pravil 3 Volitev načeluislva in nadzornikov zadrugi. 4. Predlogi. Ta zbor bode v nedeljo 7. decembra ob 10. uri dopoludne v Krškem šolskem poslopji. Opomba. Kdor se osebno zborovanja ne more udeb žiti, more priitop k zadrugi pismeno naznaniti. Zadružna pravda se bodo udom (in na ljubeznivostjo, in videlo se je, da bo a posebnim veseljem opravljali svoje delo. Redno vsako soboto so umivali tla in iztepali preproge; prvega dne vsakega meseca je bila pri nas masa z blagoslovljenem vode, na god Tatjane Semenovue, njenega Bina (in moj — prvikrat to jesen) napravili so veliko pojediuo za vso okolico. In vse to se je tako godilo, odkar je pomnila Tatjana Semenovna. Moj mož se ni mešal v hišno gospodarstvo, pečal se je le z gospodarstvom po polji in s kmeti in sicer jako mnogo. Ustajal je tudi po zimi jako zgodaj, tako da ga že ni bilo, ko sem se prebudila. Vračal se je navadno k čaju, katerega sva sama pila in skoraj vselej je sedaj po skrbeh in neprijetnostih gospodarstva bil v onem veselem razpoloženji, katero smo nazivali „divje veselje". Pogostem sem ga prosila, da mi razloži, kaj je delal zjutrnj in pripovedoval je take neumnosti, da bi bila kmalu popokala od smeha; včasi sem zahtevala, da naj resno pripoveduje in zadržaval je smeh ter resno pripovedeval. Gledala sem v njegove oči, v njegovi gibajoči ustni, pa ničesar nesem razumela, samo radovala Bern ae, da vidim njega in poslušam njegov glas. (Daljo prih.) izraženo Željo tudi neudom) poslala na dom, kedar bodo registrovana pri kupcijski sodoiji. — V Krškem, 23. novembra 1884 Z* osnovalni odbor: I. Lapajne. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 28. novembra. Zbornica vsprejela je s 361 proti 166 glasom prvi kredit v znesku šestnajstih milijonov, potem s 351 proti 179 glasom nov kredit v znesku 43 milijonov potem se predlaga več dnevnih redov. Ferry proti jednostavnemu dnevnemu redu, ki se s 301 proti 233 glasom zavrže. Carrot predlaga dnevni red, katerega Ferry podpira: da se energično varujejo pravice Francoske. Ker opozicija zahteva, da se ločeno glasuje, se glasovanje za danes odloži. Savona 27. novembra. Danes zjutraj pretrgal se mej Cevo in Savono tovorni vlak, obstoječ iz osem in trideset voz, na dvoje. Drugi del, obstoječ iz tri in trideset vagonov, sunil je tako silno v prvega, da ga je vrgel po rebri ni/dolu. Potovalcem se ni ničesar zgodilo. Jednega uradnika je strlo, štiri ranilo, jednemu morala se je noga odrezati. Razne vesti. * (Statistični podatki avstrijskih brzojavk v jednem meseci.) Meseca septembra t. I, odposlalo se je v Avstriji vkupe 570.805 brzojavk, meseca septembra 1883. 1. pa le 561 029. Za te brzojavke se je uplacalo pristojbin 330 732 gl. istega mesecu lanskega leta 332.312 gld. Jako nujnih brzojavk brzojavilo se je meaeca septembra t. I. 16.033 (lani 13.484), za katere je naša država dobila 22.589 gld. (lansko leto 19 707 gld.) * (Nesreča na laškej železnici.) Iz Garenta se hrzojavlja 25. t. m.: Zadnjo noč užgal se je vagon iz Reggia došlega vlaka, pri katerej nezgodi je zgubil jeden potnik svoje življenje. * (Požar dveh gledališč.) Po noči od 15. na 16. t. m. pogorelo je do tal grško gledališče »Euterpe" v Smirni. Ogenj navstal je na neznan način 3 ure po predstavi „Lazar pastir" in uničil vso gledališko robo, obleko in ves imetek gledaliških igralcev. Tudi 4 sosednje hiše so zgorele. Škoda, katero trpi vodja Tavoulari, je tem veča, ker se ničesar ni moglo rešiti. Gledališče „Euterpe", razuu gledališč v Kajiri in v Alekaandriji, največe v jutrovih deželah, bilo je sezidano 1861. leta in zavarovano le za 1800 turških livres. — Teden pozneje zgorelo je pa po noči na nedeljo rano zjutraj v 23. dan t m. Tbalia-gledališČe vodje Otona Neetz-a v Stetinu. Velik požar prizanese! je samo malei hišici gleda-liščnega vodje konci vrta in poletinskemu gledališč-netnu odru, vse drugo je popolnem pokončal. Speči prebivalci, igralci in igralke so si komaj oteli življenje ter iskali pomoči in prenočišča v kletih nasprotnih hiš, a pogubili so vso obleko razun one, katero so imeli na Bebi, in ves imetek. Od 3/44. uri zjutraj do opoludne gasili in omejevali so ogenj pridni mestni ognjegasci. Pred 15 leti sezidano veliko in krasno gledališče bilo je sicer 10 let zu 84.000 mark zavarovano, a po strašnej katastrofi gledališča na Dunajskem Ringu neso hotele zavarovalnice tega gledališča več zavarovati, tako d*> sedaj ni zavarovan niti jeden kamen od vseh pogorelih gledališčnih poslopij. Žalost in beda sti veliki, ker je ogenj spravil vse gledališčno osobje na beraško palico. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,. 50 . „ četrt leta . . .....3 „ 30 ,. „ jeden mesec.......I „ 10 n Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Po1 leta........8 n — n „ četrt leta........4 „ — „ B jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravništvo ,,8lov. Naroda". TllJCl: dne 27. novembra. Pri NI onu * Gaselseder z Dunaja. — Štajer iz Vipave. _rReitmayer z Dunaja. — Iloflfer iz Gradca. — Ltisch- n\eg iz Šmarja. Pri TOnlMI: Friedrich, Hausner z Dunaja. — Pl. Gutraansthal iz TrBtn. — (Mas z Dunaja. Meteorologično porodilo. i Čas opa-lovanja Stanje barometra v mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mo kri na v mm. >■ o a , t— 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-24 mm. 737-47aa. 737-48.«. — 8-6° C — 61flC —104*0 brez v. si. zab. brezv. megla megla megla 000 mm. Srednja temperatnra — 84°, za 10*7° pod normalom. Dunajslca borza dnč 28. novembra t. 1. (Izvirno telegrahcno porodilo Papirna rent* .... .....81 gld Srebrna renta .... Zlata renta ... .... 5°/0 marčna renta. ..... . . Akcije narodne banke ...... Kreditne ukcije...... London . ..... Napol.. ........... C. kr. cekiai. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne »recke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6'/0...... „ papirna renta r>' „..... 5°/c štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dnnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 4*/.*/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri-»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Bndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-drult. velj. 170 gld. a. v. 82 104 „ 96 „ 871 , 301 , 123 , » . 60 „ 125 , 174 , 104 , 123 , 95 „ 90 . 104 gld. 116 „ 122 . 109 , 105 . 179 „ 18 , 104 „ 213 . 50 75 90 50 15 76 78 20 50 05 75 30 15 50 90 50 60 75 75 50 Št. 294. Razglas. (765—1) Od mestnega županstva Radovljiškega se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko od 11. julija 1884, št. 6634, v občini Radovljica od sedaj na letnem sejmu na sv. Gregorija (12. marca), na Binkoštni torek in 13. decembra (sv. Lucija) tudi sejm za živino. Ako je 12. marca ali 13. decembra nedelja ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski sejmi na sv. Jurja (24. aprila) in sv. Simon-Judeža (28. oktobra) ostanejo še na dalje. Mestno županstvo v Radovljici, dne 20. novembra 1884. '#» Jesensko iu zimsko sezono priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Brniški Izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Blago za /imske tmknle v vseh barvah in vBacega dela, po gld. '2.f>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Na i noielM podklada za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. Elegantno blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. I*ravi anglcftki popotni plaldi, 3' , metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 koa. Velika zaloga sukna vsake bazo za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranaka in droga društva. Uzorci zastonj iu franko. Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatvo nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojačkim ino|Ntroui. — Normalno blago za obleko, normalne potttelJNke in potni-6ke odeje, Hiateina dr. (iusima Jager-ja v SI ui i gu rl n- v bogatoj izberi. (543—14) mlinski kamen, temno sivkast peičenec, je na prodaj, meri povprečno 163 cm., v debelini 46 cm. — Kje? pove administracija „Slovenskoga Naroda". (749—4) a phičah in za sušico bolehajo čim se zaslon) pove neko prav izvrstno zdravilno-Bredstvo. — Na vprašanja odgovarja rado vol j mi Z THEODOR ROSSNER, Leipzig, Relohsatr. 3, I h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni pumi k i te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. 1'urnik „S"va.rrey", 4200 ton, okolu 30. dnč novembra. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov »O gold. Potniki naj se obrnejo na (697—20) generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emlllano d' Ani. Poglajren, generalnega agenta v Trsta. I Marij inceljske kapljice za žefodec, Depresežno Izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci, jfifi'n "©presežno zoper nozlaat do Jedi, ftlabl ielodeo, •mrdooo sapo, napihne-\ Podiranje, 161- panje, katar v ielodol, Sb^^SCS? \ »gago, *» ne nareja pesek ln pieno ln alez, , zoper zlatenico, g*njne ln ! bljuvanje, da slava ne ! boli, (če izvira bolečina iz ^jLh^&vI želodca), zoper krč v že-SURV': lodol, preobložen Je ie-ti$m lodoa z Jedjo aH pijačo, črve, 7.i»i"'r bolezni na vra-kf$jjj0ffif?ti>. niol, Jetrah in zoper zlato illo. Glavnu «n logu ~ Lekar C Itrndj, Kremsior, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane S/kV *»*• -^g Prave ima sa.iao.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Iiizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. Kunferschmied. V K r a nji lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R o b 1 e k. V Sežani: lekar Pb. Ritschel. V Crnom'j i: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. WV Svaritev! Ker so v zadnjem času naš iz- delek^ posncmlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupnje samo v zgoraj npvedunib zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtianene besede: Ecbte Mariazeller Magentropfen — Brady & Doatal — Apotbeker, sklervca mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se uam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—162. I M 8 i KKKKK)mXKXKKKKKKKKKKKK Naravno, zlatorumeno, najuspešnejše olje. Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatorumeno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to inuogostransko potrjuje izkušnja naspretnejših zdravnikov iu dobri glas tega leka Širi ae dau na dan po sijajnih uspehih, ki so so ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: Nkrofeljnih, jetiki, spuNćajib, bezgavkah itd. Jedna steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld. To ribje olje prodaja in razpošilja s pošto vsak dan lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja ,?pri samorogu", v Ljubljani, Tli'Mlui trg št. 4. (704—4) KKftKKKKKKKKX*KKKK3*ttKKKXKXtt lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 554