Rsftiivna plačanci v aolovM. Leto LXXII., št. 124 Ljubljana, petek 2. junija 1939 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne izvzemš i nedelje in praznike // Jnserati do 80 petit vrst d Din 2, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, do 100 vrst a Din 2j50, od 100 do 300 vrst o Din 3 večji inserati oetit vrsto Din 4.—. , Mm IAUA ^ n. r rw « telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno LJUBLJANA, Mian|eva ulica $t«v. o podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // v Jugoslaviji Dm IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Pomembne zdravice v Berlinu Ob prihodu v nemško prestolnico je bil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi prirejen svečan sprejem — Na večernem banketu sta izmenjala kancelar Hitler in knez Pavle pomembni zdravici Berlin. 2. junija. Kakor poroča posebni poročevalec agencije Avaie. je bii Nj. Vi? knezu namestniku Pavlu :n kneginji Olgi prirejen v nemški prestolnici izredno svečan sprejem. ?,e opoldne je bilo ustavljeno vse delo. da so mogli nameščenci v špalirju prisostvovati sprejemu, pri katerem je sodelovala tudi vsa šolska mladina, železniška postaja, tre pred njo in vse ceste, po katerih je krenil sprevod, bo bogato okrašene z zastavami in zelenjem Na visokih stebrih so nameščeni ogromni jugosiovenski grbi. poleg nemških pa plapolajo povsod tudi jugoslovenske /a-: a ve. Jugoslovenske goste je na kolodvoru osebno pozdravil kancelar Hitler v spremstvu maršala Goringa ter drugih visokih ©dličn.kov države, stranke in vojske. Čast- no četo so tvorili oddelki pehote, mornarice in letalstva. Izpred kolodvora se je med viharnimi ovacijami formiral dolg sprevod avtomobilov, ki je krenil po glavni berlinski aveniji do gradiča Beilevue. ki je bil posebej preurejen za sprejem visokih državnih gostov. Ob vsej poti so tvorili špalir oddelku hitlenevskih organizacij, za katerimi je bila nepregledna množica ljudstva. Med 17. in 18. uro sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kancelar Hitler izmenjala obiske. Razgovor je trajal okrog pol ure. Pri tej priliki je kancelar Hitler izročil Nj. Vis. kneginji Olgi veliki križec nemškega Rdečega križa v znak priznanja za njeno humanitarno delo. je prav tako manifestacija odločne volje jugoslovenskega naroda, da z nemškim narodom živi in skupno dela v mirnem in prijateljskem ozračju. Zato se zelo veselim, da so v besedah vaše ckscelen-ce ponovno svečana zagotovila, da veliki nemški rajh prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Ju-slavijo in je pripravljen ozirati se na njeno svobodo in neodvisnost kakor tndi na meje. ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom. V teh ugotovitvah vidim ne samo uresničenje pogojev za razvoj še tesnejših vezi med Nemčijo in Jugoslavijo, temveč tudi pomemben prispevek za konsolidacijo miru v tem delu Evrope. S takšnimi čuvstvi dvigam svojo čašo in pijem na osebno srečo vaše eksce-lence ter želim srečo prijateljskemu velikemu nemškemu narodu.« Najvišje jugoslovenske odlikovanje za maršala Goringa Berlin. 2. junija, br. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je snoči obiskal maršala Goringa ter mu pri tej priliki izročil najvišje jugoslovensko odlikovanje. Karadjordjevo zvezdo z lento Še en „sporazum"? Glasilo »Slovenskega društvi**, v katerem vodi kolo dr. J. Regali, je nedavno oblavuo članek »Hrvatski Slovenci«, v katerem so nsnizane tete »duhovitosti«: »Pred L j. Gajem smo Slovenci in hrvatski kajkavci go-\-oril: in pisali isti jezik. Gaj je uvedel v knju.no htvaščino — ffokavščino, katero so Srbi že prej g<>\-i>ni> in pisali v cirilici. Pravi in stari Hrvati so suma čakavci, Slovenci in hrvatski kajkavci so še danes isti po veri, pc duši i po običajih in nava lah in govo-riei. samo šola deti kajkavce od Slovencev, t'e bi uvedli v šole jezik, ki ga govori narod, potem bi dobili v dr/.u\'i Jugoslaviji 3 milijone kajkavcev (Slovencev). S milijonov što-kavcev (Srbo\-> in pol milijona čakavcev (Hrvatov) nn Primorju in otokih. Če Se po gOVOru pozna narod, potem hi lih faz tako razdelil. ali ker sam go\ o< .št ne napravi po /rednega. Takisto je treba čitatelju velikih narodov, ki se povprečno mnego ne bavi z zemljepisom manjših držav, podati vest v čimbolj razumljivi obliki. i7 to svrho se ti novinarji poslužujejo primerjav z že znanimi problemi in vse to mora biti nekako »en gros«. Na ta način postaja Slo\*er.ija v poročilih dopisnika D. Scotta za list »News Chionicle« skoraj istovetna s Sudeti pred letom dni. a nemški poslanec v naš- skupščini Hamm ni v očeh dopisnika Scotta nihče drugi, kakor lokalni Henlein. Scott ne omenja, da živi v Sloveniji med 1.200.000 Jugosloveni samo 20.000 Nemcev, ki so razk opij eni po celi banovini, in da je Hamm poslanec v dunavski banovini, torej na rumnnsk, meji. ne na nemški. Dopisnik »Dailv 7 e'egrapha ' rn V srednji p oakj por*z sicer manj občuten, venoar so se morale vse japonske kolone vrniti na svoia izhodišča. Pred mihov:mi utrdbam; se sedaj razvijajo ljuti boji. Kitajci prejemajo iz j zaledja vedno nova ojačenja in vse kaže. da bodo prodrli proti juhovu in Hankovu. Po zanesljivih vesteh so Japonci v teh bojih izgubili štirikrat toliko ljudi kakor Kitajci. Snoči je več eskader japonskih letal napadlo Fučov. Japonske bombe so povzročile v mestu več požarov in zahtevale okrog 100 človeških žrtev. Japonska letala so napadla tudi mongolske omejne po--*°ianke na zapadni črti Mandžukua. kjer je prišlo zadnje dni do več incidentov. Najmodernejša angleška podmornica izginila na dnu morja Na poizknsnih manevrih se je pogreznila na dno morja — loo mož posadke je najbrže izgubljenih London. 2 junija, br. Angleško vojno mornarico je zadela včeraj slična nesreča, kakor pred tednom dni ameriško vojno brodovje. Najmodernejša podmornica, ki so jo dogotovili šele te dni, je izginila z vso posadko, broječo okrog 80 mož. na dnu morja. Vsa prizadevanja, da bi jo rešili, so ostala zaman in tudi nimajo mnogo upanja, da bi mogli rešiti posadko. Gre za podmornico »Thetis«, ki je bila šele prejšnji teden dogotovljena v ladjedelnici v Liverpoolu. Zgrajena je po najmodernejših izsledkih in predstavlja po sodbi mornariških strokovnjakov vrhunec na polju mornariške tehnike. Pred tremi dnevi je podmornica odplula na preizkusne vežbe. Popoldne ob 13.30 se je kakih 100 km daleč od Birhenheada potopila in se od tedaj ni več pokazala na površju. Na podmornici je bilo pet oficirjev. 20 mehanikov. 10 inženjerjev ladjedelnice ter 64 mornarjev. Mornariško poveljstvo je takoj odredilo, da začno podmornico iskati. Celo brodovje je ves popoldne križa- rilo po liverpoolskem zalivu, prav tako pa so pogrešano podmornico iskala številna letala. Zvečer je neko letalo že javilo, da je opazilo podmornico, toda ta vest sc je izkazala za netočno. Iskanje se je nadaljevalo vso noč, vendar doslej brez uspeha. Zjutraj ob 8. je mornariško ministrstvo objavilo, da ima posadka kisika le še za 36 ur. Ce se dotlej ne posreči najti podmornice, je vsa posadka izgubljena. Kaj Je vzrok te nesreče, še ni iasno. Mornariški strokovnjaki domnevajo, da je podmornica v globini zadela ob kako čer in se najbrže tako močno poškodovala, da je voda vdrla v notranjost Le na ta način si razlagajo dejstvo, da se ne more več dvigniti na površino. Na kraju, kjer so jo zadnjič videli, je morje uloboko 175 čevljev (čevelj je 30 cm). Na kraj nesreče Je od-plulo 8 rušileev. dve podmornici, flotilja torpedovk in letalska eskadrila. Koliko ljudi je v podmornici, admiraliteta sama ne ve točno. Fašistične demonstracije v Pragi Policija je aretirala vse fašistične voditelje Praga. 2. junija. AA. DNB: Češki fašisti so priredili snoči na Vaclavskem trgu velike demonstracije. Češke oblasti so odredile, da se zaprejo vsa pota v Prago, da se prepreči priliv fašističnih formacij Državni organi so prisilili fašiste, ki so potovali v Prago, da izstopijo iz vlakov. Snočnje demonstracije so se začele ob 20. ter so bile posebno bučne pred židovsk.mi trgovinami in kavarnami v starem delu mesta. Policija je takoj energično inter- venirala ter aretirala večje število fašistov. Med. 21. in 22. uro so demonstracije postale še močnejše. Na Vaclavskem trgu se je nabralo okoli 5000 oseb. toda policijskim organom se je posrečilo preprečiti nove demonstracije. Policija je aretirala vse fašistične voditelje Po 22. uri so se demonstracije polegle ko je 10 članov nemških policijski čet pozvalo demonstrante, naj se razidejo. V pričakovanju odgovora Moskve V končni uspeh pogajanj nihče ne dvomi Pariz, 2. junija Predno bo francoska vlada zavzela končno stališče glede rezerv, ki jih je postavila sovjetska vlada v zvezi s francosko-angleškim predlogom o trojnem sporazumu, bo počakala uraden odgovor monakovske vlade. Govor Molo-tova se ne smatra kot odgovor sovjetske vlade, dasi navaja gotove rezerve sovjetske viade Pogajanja se bodo nadaljevala šele potem, ko bosta francoska in angleška vlada dobili pismen odgovor ruske vlade. Toda v končni uspeh teh pogajanj po dvomijo. Francoski diplomatski krogi vidijo v govoru Molotova ieljo Rusije, da bj b le njene meje zajamčene, medtem ko Francija in Anglija zahtevata od Rusije zaradi njenega zemljepisnega položaja samo neposredno pomoč. V istih krogih se ne smatra, da bi sovjetska vlada, ki ji je mnogo ležeče na uspehu pogajanj, želela s svojo nepopustljivostio onemogoči sporazum, ki je v načelu že dosežen. Na drugi strani se omenja, da rezerve sovjetske 10 milijard za državno obrambo Francije Pariz. 2. junija, br. Nocoj so bili objavljeni končni rezultati vpisovanja novega francoskega obrambnega posojila. Vpisanih je bilo 10.6 milijarde frankov. Za 6 milijard je bilo novih vpisov, za 4.6 milijarde pa konsol. Silno ojačenje ameriškega letalstva Washington. 2. junija, br. Vojni minister Woodring je danes izdal podrobne odredbe za nabor 23.644 letalcev. Ves ta kontingent bo vpoklican v vojno službo do julija pnnodnjega leta. Prvi oddelki bodo vpoklicani že te dni. vlade, ki so znane na osnovi govora Mo-iOtova. ne menjajo jedra sporazuma. Smatra se torej, da ne bo težko najti zadovoljive formule tako glede duha pakta Društva narodov kakor glede posvetovanj v gotovih primerih napadov, kakor to predvideva člen 4 angleško-francoskega predloga. Problem garancij za baltiške države bo brez dvoma malo deiikatnejši. ker morajo ne samo te države, ki so neposredno zainteresirane, stopiti v pogajanja, temveč tudi države, ki so, kakor Poljska, posredno zainteresirane na tem vprašanju. London, 2. junija. (Reuter) Iz Moskve poročajo, da je angleški veleposlanik Seeds obiskal snoči pomočnika komisarja za zunanje zadeve Potemkina, ter ostal z njim pol ure v razgovoru. Nato se je Seeds sestal s francoskim veleposlanikom. Uradni odgovor sovjetske vlade na angleško-francoske predloge še ni bil predan, toda pričakujejo ga za danes. Rusija ima 170 milijonov ljudi Berlin, 2. junija. AA. DNB poroča iz Moskve, da je po podatkih državne statistike v Sovjetski uniji na osnovi letošnjega štetja 170,467.186 prebivalcev. To pomeni napram številu prebivalcev leta 1926 zvišanje za 15.9 odstotkov. Prva dva črna Škofa Vatikan, 2. junija, z. Papež Pij XII. je imenoval za škofa dva črnca, monsignora Ignaca Ramarosandratana in monsignora Jožefa Kiwanuka. To sta prva dva črnca, ki sta postala škofa. Pij XI. je postavil za škofe nad 30 Kitajcev, Japoncev, Indoki-tajcev m Hindov, Stran 2 »SLOVENSKI NARODcpetefc, 2. Junija 1939. Stev. 124 Reklamna posvetovalnica V premislek našim trgovcem in obrtnikom Za deco ob meji Nabiralna akcija Slov. ienske zveze V dunajskih listih že neke j časa izhajajo oku&no prirejeni oglasi reklamnega, urada dunajske trgovske zbornice \Ver-beberatungsstelle der Wu-tsch.aftrg-ruppe Einzelhanoel der Wirtscnaftskammer fili Wien und Niederdonau) Urad vabi z njimi male trgovce in obrtnike, naj se posluži jo njegovih svetovalcev in se zatekajo k njegovim vešcakom v vseh vprašanjih oglasnih naročil in reklame. Jasno je. da si mah obrati ne morejo privoščiti dragega aparata posebnih oddelkov za reklamo, ki spadajo že k vsakemu večjemu in za napredek dovzetnemu podjetju. Reklama je v splošnem draga stvar, vendar za sodobnega poslovnika Življenjsko važno sredstvo razmaha in napredka. Večje trgovine in obrati si pač tenko privoščijo posebne ruekiamne predstojnike. Ti imajo, če gre za načrtno delo. col-go pred sezono nalogo, da sestavijo načrte, izdelajo potrebne ideje, zberejo ra-čurske osnove in nato izvedejo m na izora je j o reklamo v teku sezone ali med določeno dobo. Stv.ir nikakor ni enostavna. Trgovec in vodja podjetja imata -vojih skrbi čez glavo. Reklama je razen tega silno specializirana zadeva, da je tu vsako koristno delo brez veščaškega posveta in vodstva domala nemogoče. Ce pa reklamo prepustimo slučaju in tako rekoč ugibanju od primera do primera, potem ne more imeti pravega vpogleda, kakšna naj s ti in njenem dejanrkeem uspehu. Trgove« sam v večini primerov tudi ne more imeti praveega vpogleda, kakšna naj bo reklama. Ali z oglasi ali s pomočjo posebnih tiskovin ali po radiu med dnevnimi in večernimi programi. Kam naj pride govorjena reklsma. v kakšni zvezi si jo je treba želeti, ali naj jo speaker izreče med klavrnim in staromodnim valčkom ali pregarano. do obupnosti hrešče-čo ploščo? Vse to to psihološki problemi reklame, ki jih poslovni človek v večini primerov sam ne more obvladati. Tu je pomoč izvedeniškega mnenja, nasvet reklamnega strokovnjaka nujna. Zato drugod take ljudi močno iščejo in jih posade med vodilno uradništvo. Takega večjega izdatka si mali trgovec in obrtnik pa ne moreta privoščiti. Breme je vendarle prehudo in bi preveč tlačilo proračun izdatkov. r>a temu nedostatku odpomorejo. so dunajski mali trgovci in obrtniki že več let zahtevali od svoje zbornice, naj jim iz svojih sredstev ustanovi posebno reklamno posvetovalnico. Zbornica Je pod prejšnjimi režimi to napredno misel odklanjala, preti novemu letu pa je sahteva vendarle prodrla Dunajska trgovska abor- nica je ustanovila v svojem okrilju urad. ki naj oo malim trgovcem in obrtnikom prava ogla na in sploh reklamna posvetovalnica. Blagodat tega urada se je kmalu pokazala v Dolni meri. Urad ima polne roke dela. Mali trgovec in obrtnik dobita e njem v^e potrebne nasvete In podatke. Sedaj n sta več navezana na slučajnega akviziterja. ki jima pogosto brez vsakega strokovnega vpogleda dobavlja stereotipna besedila, Oglase brez ^lebeme izvirnosti in učinkovitosti Oglas pa mora ustrezata svojemu namenu in podjetju roditi takšno korist, dp se izplača. Stvar je vredna temeljitega preudarka. Ne gre samo za reklamo tega ali onega obrtn ka in malega trgovca. Možni so v tej zvezi prav izdatni in sila koristni reklamni ukrepi v korist celih trgovskih in obrtn šk*h panog Kakor si Lahko manjše industrije privoščijo skupinsko reklamo z izvirnimi oglasnimi domislekd. v oko adar-y. joc mi besedili in črt oži in drugimi e glasnimi vabili, bi podobno reklamo vodili tudi naši obrtniki, poraz hijeni v skupine. Na primer SJJuEsfulPnr ka obrt si pač ne more očitati, da ne bi bila na višku. Zmožna je najbolj razkošnih in arhitektonsko izvirnih ograj, ključavnic c*b vrtnih vratih in drugega okrasnega dela. Kdo pa v javnosti, preden se odloči za železno ograjo ali za železna vrata in sploh za železne okraske po vilah, stopniščih in tako dalje. ve. da je naša obrt zmežna del, ki jih srečujemo na razstavah velikih narodov? Izdatki, izdatki, boste vkli-knili! Kdo naj tako reklamo vrši. kdo naj te obrtnike združi, koga naj pokličejo na posvet, kako raj rešijo svoj reklamni problem? Od rek za pospeševanje obrti v zbornici za TOI bi moral z interesenti male trgovine misliti na kaj podobnega, kakor je sedaj ustvarila dunajska trgovska zbornica. Zakaj naj po cela desetletja capljamo za drugimi narodi? Zakaj naj bi naše poklicane ustane ve ne hotele urediti tega vprašanja takoj v zsčetku kakor druge v srednji Evropi? Prej ali slej bo to vprašanje vendarle prišlo na dnevni red in ga bo treba temeljito urediti. Večer narodne umetnosti bo priredil akademski narodnoobramb- ni svet v korist taborov ob severni meji in narodnoobrambnih akcij. Sodelovali bodo orkester Filharmonije, ga. Vid al i jeva, g. Do I ril čar, Slovenski vokalni kvintet, recitatorjl, ca. Meta Vid-marjeva. Prosimo in pričakujemo mnogoštevilen obisk vseh lavednih Slovencev, ki hočejo podpreti delo narodno-obrambnih društev. Obiskovalce prosimo, da pridejo v narodnih nošah. Večer bo v ponedeljek 5. t- m. ob 20. v veliki dvorani Uniona. Škof ja Loka dobi zdravstveni dom škofja Loka, 1. junija 2e parkrat smo imeli priliko pojasniti prizadevanja loške Protituberkulozne lige. Govorili smo doslej vedno le o protituber-kuloznem dispanzerju, poglabljanje v kompleks zdravstvenih vprašanj pa je dovedlo odgovorne činitelje do sklepa, da gre loški okraj dalje. In tako se nam obeta, da dobimo v Kratkem vse ustanove, ki spadajo v delovno območje Zdravstvenega doma. Imel bo protituberkulozni dispanzer, na Spodnjem trgu v mestni hiši, otroški dispanzer, šolsko polikliniko, posvetovalnico za matere, javno kopališče in šolsko kuhinjo. Večina teh ustanov bo v korist vsemu prebivalstvu loškega okraja, nameščene pa bodo zdravstvene ustanove predvsem v prostorih nove šolske zgradbe. O vseh teh zadevah je bilo mnogo govora na širšem sestanku, v nedeljo, ki se ga je udeležil tudi direktor higienskega zavoda dr. I. Pire. Med navzočimi zastopniki sreskega načelstva. občin, krajevnega šolskega odbora, denarnih zavodov, upravnega odbora meščanske šole, industrije, šolskimi upraviteljstvi. zajedneo doma in meščanske šole, zdravniki, predstavniki vojske in zastopniki izvršnega xn upravnega odbora TBC lige. je bil dosežen sporazum glede vzdrževanja in prispevanja za 3>Zdravstveni dom«-. Važno je, da bo poleg strokovne povezanosti pod nadzorstvom higijenskega zavoda podana tudi administrativna delovna skupnost. Tako se bodo izdatki znižali, povečale pa podpore iz javnih dajatev bodisi za ustanovitev ali za vzdrževanje. Po otvoritvi dispanzerja bo prešla glavna naloga lige na socialno pomoč vsem revnih, ki bodo iskali pomoči v nnveden h socialnih ustanovah. Letošnji protituberkulozni teden bo pote- •1 tedaj r»rt nns v duhu lepih načrtov in priprav, ki bodo omogočile, da dobimo Zdravstveni dom. Neseb:čna stremljenja za ' uži jo polno pomoč vse naše javnosti. Ljubljana, 2. junija Jutri in v nedeljo bodo potrkale članice raznih ženskih društev na naša srca za pomoč revni decr na naših mejah. Da je ta akcija potrebna, nam kaže že položaj, v katerem so naSi ljudje ob mejah. Daleč od »redleč, daleč od vsakega družabnega življenja žive v najtežjih socialnih razmerah prepuščeni sami sebi. Ni čudo. če pada njJiova zavest skupnosti in če so dostopni raznim sirenakim vabilom in Hujskanjem. Razen navduševalnih besed, ki so jih bili od časa do časa deležni, ni od osvobojenja dalje malone nihče prestopil prag njihovih revnih domov, da bi jim ponudil roko, kaj še. da bi jim pomagal prenašati bedo. v katero niso zašli po lastni krivdi. Sele leto dni je tega. kar je nase ženstvo prvo spoznalo, kako je treba vzgajati nacionalno zavest. Začelo je nabirati razne darove za zanemarjeno obmejno deco. V tem delu se je po ebno odlikoval odsek JTJU. Cele zbirke rsznih darov so romale o božiču in za veliko noč na naše meje. Pred dnevi mi je tujec zelo laskavo pohvalil Ljubljano: da je to majhno velemesto — je rekel, le pronio je bolj čudno urejen. Moral sem mu pritrditi tudi drugo opazko, čeprav sem se pri prvi domišljavo namuznil. No in ravno zadnje dni je doživelo naše mesto spet izredno število prometnih nesreč. V dnevnikih po vsaki taki nesreči čitamo kratko poročilo, drugi dan se morda zadeva s par vrsticami pregre-je — pa je zadeva rešena za javnost. Že več let se to ponavlja. Pri vsem tem pa ostane brezbrižnost javnosti, na katere račun se vse to dogaja, enaka. Ni dovolj, da se kak dnevnik, ki se hoče široki publiki priljubiti, demagoško in neobjektivno postavi na stran pešca ali kolesarja proti prožnejšemu vozilu — ne, s takim poročanjem se publiki ne koristi. Tako se le ščuva one, ki nimajo močnejših vozil ali pa pešce proti lastnikom avtomobilov ali motcciklov. Vsakdo, ki odprtih oči in brez pristranosti in strasti opazuje promet v našem mestu, trdi, da ?o prometna vprašanja nerešena ali pa če so rešena — pač ne popolno. Kompleks teh vprašanj je javna zadeva in prav bi bilo. če bi se k reševanju teh vprašanj oglasih vse vrste strokovnjaki. Vsakdo cd kmečkega fanta, ki enkrat v mesecu poseti mesto, pa do zdravnika, ki to spet drugače gleda; od mestnega voznika konjske vprege in postreščka pa do župana, pa vsi sloji bi morali povedati, kakšno mnenje imajo o ureditvi prometa v Ljubljani. Poslušati bi morali tudi kolesarje in motorne vozače. Vprašanje prometa je sicer uradna zadeva, vendar pa je delo uradnim instancam znatno olajšano, če zaslišijo najprej javnost, pa iz tega pouka potem izdelajo teorijo, ki naj bo osnova za izdelavo novih predpisov. Zakaj ta kritika in ta poziv? Prvič zato ker je število prometn'h žrtev na ljubljanskih ulicah vedno večje. Drugič, ker se bo promet v prihodnosti verjetno povečal m bo število žrtev potem še naraslo. Tretjič, ker sedanji prometni predpisi ne zadostujejo. četrtič, ker žrtev neurejenega prometa ni le ponesrečenec, ampak tudi kcle;ar in Za denar ga je osleparil Poljane. 1. junija Preiskovalnim organom se je posrečilo do kraja pojasniti svojevrstno lopovščino, ki jo ima na vest* mešetar Jernej Mezek s Poljanskega S hr.bov. iz vasice Malen-skega vrha. je prispel oni dan v dolino posestnik Janez Pintar, da bi prodal svojo lunico. Posredoval je mešetar Mezek. junce pa je kupil mesar Pcresuti iz Gorenje vasi. č m je bila kupčiia sklenjena je dobil Pintar na roko 1700 din, nakar se 1e odpeljal v bližnje Hotavlje. kjer se je ustavil v Brejčevi gostilni. Preden so odšli domov je Mezek svetoval Pintarju, naj gre k njemu na dom spat, ker bosta imela nas'ednji dan še delo. ko bosta morala gnati živinče k mesarju Malo pred 22. je Pintar res odšel iz gostilne v spremstvu Mezka. Ko ie odšel Pintar iz gostilne, je imel še ves denar. Gostiln čarka je še izrecno vprašala Pintarja. ali ima denar. Priiel se je za žep in čulo se je šuši janje, čim sta bila Pintar in Bfeeeh sama na cesti, sta se kmalu razšla. Mezek je šel spat no svoje, v nasprotni konec vasi pa je rinil Pintar. ki je našel končno prenočišče pri znancu. Pintar je legel sprva na klop k peči, potem pa kar za peč. ni pa mogel zaspati. Okrog 1.20 je pričel naenkrat kričati, da mu je izginil ves denar Ne da bi čakal, je vstal in šel klicat Mezka, čeS. da mu je izginil denar. Mezek se je pokazal takoj pripravljenega in v trdi noči sta potem iskala denar. Mezek je hodil spredaj. Pintar zadaj. Ko sta prvič obšla poti. ki pa Pintar po njej menda sploh ni hodil, nista našla ničesar, pri povratku pa je Mezek zaklical: »Tukaj je denar« in že je dvignil s tal 500-dinarski bankovec. Ostalega denarja nista znašla«, pač pa je Pintar naslednje jutro ponovno terjal Mezka, naj mu denar vrne, da ne bo sitnosti. Mezek o kaki tatvini sploh ni hotel ničesar slišati, še manj pa, da si je na sleparski način prisvojil tuj denar. Mezka so aretirali in odvedli v Škofjeloške sodne zapore. Izkazalo se je. da 500 dinarski bankovec ni bil niti pet minut na tleh, ker je bil popolnoma suh. Poizvedel! so Se druge stvari. Tako je kupil Mezek e tisočakom v Vohja-kah od nekega posestnika prašička za 130 din, domačink?", ki ji dolguje din 550, pa je vrnil 200 din. Mezku nI preostalo drugega kakor da je priznal greh, Id teži iijejrmp Kako so odjeknili ti darovi, dokazujejo zahvalna pisma obmejne dece, ki se ne more prečuditi, kako da se je bogata Ljubljana spomnila zapuščenih in od sveta odrezanih krajev. Ali izkazalo se je, da so nabiralne akcije po šolah in rodbinah nezadostne, ker je potreba na naših mejah prevelika. Zato so se ženske organizacije odločile za Sirokopotezno akcijo. Nabiralna dneva, ki začneta v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne v Ljubljani, naj položita prvi temelj tej akciji. Naj ne gre nihče mimo nabirateljev v teh dneh, ne da bi se oddolžil, čeprav z najskromnejšim prispevkom. Če katera , ta nabiralna akcija našo pozornost kajti naša meja so duri v našo lastno hiSo in naša straža, pomagajmo, da se bo ta straža čutila eno z nami, popravimo, kar smo doslej zamudili. Naj nam bodo' v tem pogledu drugi narodi zgled, kajti vsi žrtvujejo ogromne vsote za svoje meje dobro zavedajoč se, kakšnega pomena so. motorni ali avto vozač, ki je prav za prav po nedolžnem obsojen. Petič, ker se mora javnost navaditi sama tudi pomagati pri reševanju vprašanj, ki se tičejo nje same. Šestič, ker je treba cestno publiko vzgojiti za promet — in to brez šole smrtnih žrtev. Pobudo za ta članek je dala zadnja nesreča na križišču Miklošičeve in Dalmatinove ceste. Neprevidnost kolesarja je bila vzrok njegove smrti, avtomobilistu pa je ta neprevidnost naprtila neprijetno zasliševanje in morda celo krivično kazen. Ne pozabimo pa tudi na psihološko stran. Gotovo je, da zavest, ki jo nosi nekdo po taki ne?reči v sebi, ni prijetna, pa tudi če na njegovi strani ni najmanj krivde, razen te. da je slučajno takrat bil na kraju nesreče. Na Marijinem trgu, tem važnem prometnem vozlu, je bil svojčas rfaos, fianes je že precej reda. Zakaj? Ljudje so se morali sprijazniti z novim prometnim redom. Pešec zdaj mnogo varneje križa ta trg. Nadloga so le še kolesarji, ki žal nifo vzgojeni. Marsikak av-tomobilist tudi še ni vzgojen. Najbolj pa so nedvomno vzgoje v prometu potrebni in to nujno kolesarji, katerih število je v Ljubljani že ogromno. Pešcu ni dovoljeno hoditi po cesti, zanj so hodniki, če pa avto zadene pešca sredi ceste, je kriv avtomobilist, kar je docela zgrešeno načelo — že iz vzgojnih razlogov — pešcem se daje potuha. če pa drugič avtomobilist brezobzirno vozi mimo stoječega tramvaja, iz katerega iz-rtopajo ljudje, bi ob nesreči kmalu padla krivda na izstopajočega mesto na šoferja, če se kolesar ne ozira na znake prometnega stražnika in ga avto, ki te znake upošteva, povozi, leti krivda spet na avto. ker je to močnejše vozilo. To so kratki primeri iz tega problema, ki dnevno bodejo v oči stvarnega opazovalca. Javnost je ena, ki naj govori o teh opazovanjih. Vedno in povsod so bile take javne časopisne ankete v korist tistvm, na čijih kožo so šle posledice nerešenega problema. Prepričani smo. da se bodo iz vseh vrst interesi ranih čuli glasovi. Bodimo stvarni in rešujmo naše brige resno in v našo lastno korist. Pri vsem tem ne pozabimo, da je Ljubljana od leta do leta važnejše tujsko prometno križišče. vest. Izmota val se je, da je Pintar bržčas tatvino fingiral, zagovori pa so padali drug za drugim in Mezek bo moral delati pokoro za svoje dejanje. &%ped sita Čudni petelini pojo po beli Ljubljani. Prav za prav ne pojo in tudi za kokicami se ne pode. Razšopirili so se in raztegnili v vis tako. da ne veš. ali imaš pred seboj petelina ali spako. Grebeni so še nekako podobni grebenom in kljuni tudi, čeprav vihra iz njih trobojnica. Petelin je simbol nevarnosti. Pozorl Ampak tisti podbradki so pa naravnost pohujšljrvi, tako čudno obliko imajo. Javna morala zarde\*a in meni, da bi morali ti petelinji podbradki izginiti. Pa tudi sicer in vobče bi se dalo Še marsikaj povedati iz estetskega, umetniškega in morda tudi narodnega ali celo državnega vidika o lepakih, s katerimi vabijo naši vrli gasilci na svoj kongres. Vsa čast gasilcem in njihovemu delu. Pri najboljši volji pa ne moremo reči tako o lepakih za gasilski kongres. Kdor je osnutek tega lepaka zakrivil, naj se spokorno potrka na prsi. Sobota, 3. junija 10: Prenos otvoritve Ljubi j. velesajma (Koncert voj. godbe). — 12: Za zabavo vam igramo, a naslove ne izdamo... — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi, — 13.20: Za zabavo vam igramo, a naslove ne izdamo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih; b) Gašperček, lutkovna igrica. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Glasba v službi naroda (g. dr. Drago Cvetko). — 19: Napovedi, poročila. —19-30: Prenos otvoritve proti-tub. tedna iz magistratne dvorane: Govor dr. J. Bohinjca in bana dr. M. Natlačena. — 19.50: Nikola Cvejić poje narodne (plošče). — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog: Dvojčki sonce nam vrtijo, čudne se stvari godijo. Kdor hoče naj posluša zdaj! Pisan večer, ki ga iz vaj a jo člani rad. igr. druž., sodelujeta Ježek in Jožek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec, i&a radijski orkeator. Konec tf> 22, Splitska priznanla ravnatelju ljubljanske opere Mirku Poliču V številki z dne 31. meja smo priobčili j izvlečke iz laskavih kritik, ki so jih objavili splitski listi o gostovanju ljubiianske opere. Posebno pozornost pa zasluži ravnatelj opere a. Mirko Polič, ki je to uspešno gostovanje organiziral in um-utnisko pripravil, tem bolj. ker so bili rudi njegovi dirigentski nastopi na predstavah »Era z ornega sveta« in »FaLstaffa« sprejeti z največjim priznanjem. O predstavi »Era z onega sveta* je pisalo »Novo doba« med drugim: »Ljubjanska opera si jc že s svojim prvim povojnim gostovanjem v Splitu pridobila simpatije in ucled. ki se mu ni izneverila do danes. Pod vodstvom neumornega ravnatelja maestra Maka Poliča je ljubljanski operrr ansambl vzlic tesnim razmeram, ki v njih deluje, ohranil .vvoje predstave na zavidljivi umetniški višini. Glavna in najsimpatičnejsj /na čiinost predstav 1 juh! ianskega ansambla j« celotnost in splošna korektnost predstave, ki je izvedena skrbno do malenkosti, ne glede na to. ali so protagonisti »zvezde« ali pa mladi toda vedno vestni in marljivi umetniki.« »Hrvatski if'esnik« pa *e pisal, da so na-vdai^no odobravanje »ljubljanski umetniki v polni meri zaslužili, predvsem pa njihov artistični vodja g. Polič. Tudi to pot, prav kakor pri prejšnjih gostovanjih, smo »e lahko prepričali o visoki umetniški stopnji institucije, ki ji je on na čelu. Je to sad sistematičnega in vztrajnega dela, inteligentne discipline in močne umetniške volje vodstva. Ves veliki organizem tvori idealno celoto... Maestro Polič je zanosi to, s sigurno in gibčno roko vodil izvedbo .. .« O predstavi »Falstaffa« posnemamo iz dnevnika »Novo doba« z dne 13. maja naslednje vrstice: »Da je bila izvedba »FaStaffa« za Spit sploh prva izvedba na resnično reprezentativni višini, kakor jo redkokdaj dosežejo cek> velike opere, za to gre zasluga v prvi vrsti maestru Mirku Poliču, v katerem sta se tokrat zdru/i!a režiser in dirigent, kar ie idealna kombinacija za ostvaritev dela. ki sta v njem tako ozko povezani g asba in dejanje. G. Polič je sija ino izvršil obe funkciji. Kot režiser je izklesal izredne komične figure, a sceni je dal razgibanost prave eli-zabetinske razposajenosti. Kot dirigent >e vodil suvereno sigurno pevce in orkester skozi ogromne partiturne težkoče ne da bi preciznost posameznih podrobnosti kdaj oškodovala spontanost in eterično lahkoto, s katero diha slehern takt »FaUtaffa«. V ansamblu ljubljanske opere je ime! g. Polič nenavadno nadarienc. vzposobljene in vestne sotrud/iike. Njih absolutna glasbena gotovost, k: se je kazala celo na najtežjih mestih, njih veliki čut za okusen humor sta ustvarila predstave, k. je vrgia naše občmstvo v zanosno navduk^n je . . .« Kritik »Hrvatskega Glasnika« pa je napisal o isti predstavi v številki z dne 12. maja: »Naravno je. da izvedba takega dela stavi do Izvajalcev ogromme zahteve, a ljubljanska opera jih je i/polnila v zadostni meri. Maestru Poliču je uspelo, da je s red>tvi, s katerimi razpolaga, ustvaril dobro in v stilnem pogledu verno reprodukcijo Verdijeve opere. Orkester je skoraj vedno sledi! njegovim sugestijam in uspešno obvladal zelo težko partituro. Pevci so se dobro znašli v atriorz-nem recitativu in v ansamblih, ki so izvedeni briljantno. Je to vel:ko delo. ki gre neopaženo mimo širokega občinstva, a zahteva močnih sposobnosti in dolgih vaj.« Tako je splitska kritika, ki po svoji se-rioznosti prav tako proega provincialna merila, kakor je splitsko občinstvo na gasu kot zelo muzikalno in zaradi tega tudi izbirčno in kritično, priznala z zasluženo hvalo delo g. Polija kot šefa in dolgoletnega umetniškega vodje naše opere. Iz Krania — Šahovski turnir je končan. Šahovski turnir za prvenstvo Kranja, ki sc je zaradi nerednosti zavlekel do konca maja je sedaj zaključen. Prvenstvo si jc osvojil g. dr. Gabrovšek, ki je prednjači! žc od vsega z^*4fc* ki dosegel od 18 možnih točk 17 in po!. Ostal: so zasedli sledeča me>ta: 2. Pavlica s 13 in pol, 3. in 4 inz. Povoden Singer s 13, 5. Martelanc z 12. 6. in 7. Šuštar, inz. Skopal z 11. S. Mouma z 10 in pol, 9. ki 10. Žerjav. Vidrgar z 10, 11. Franko z 8 ia pol, 12, Rus * 8, 13. Kos s 7. 14. in 15. Košar, Grčman s 6 in pol. 16. Tajnik a 5. 17. in 18. Prah L„ Djordjevič s 4 točkami in 19. Engebnan 0. 2al nam turnir, psed katerim je bila serija izbirnih turnirjev, zaradi številnih neodigranih iger. v katerih so prišli nekateri do vrste niče! cek> do osmih in več, ne nudi prave sike razmerja moči posarnezTiih bralcev. Prihodnjič bo moralo vodstvo turnirja točno določiti termine posameznih ko L da se bo izognilo upravičeni kritiki igračev. — Vse šahiste opozarjamo na nocojšnji brzoturnir. ki bo ob 20. in katerega se bodo udeležili tudi člani ljubljanskega šah kluba. — /. fotografska razstava bo od 11. do vključno 18. junija; fotografije bodo razstavljene v veliki dvorani na Stari pošti. Dasi je prispelo že veliko število fotografij, je razstavna žirija na željo nekaterih amaterjev podaljšala rok za spre jem fotografij do sobote 3. junija. Vse amaterje prosimo, do. se tega roka drže. ker žirija fotografij, ki bi prispele po tem datumu ne bo ocenjevala. Opozarjamo javnost na prvo fotografsko razstavo v Kranju, na kateri bqdfra?*g a^gttTajoe »t&fe aloaw-a-ih fo- toamaterjev zastopani tudi kranjski amater i i. ki bodo v tom času ustanovili svoj foto-k!ub. v katerem hočejo poglobiti svoje znanje in zbuditi zanimanje za fotografsko umetnost v čim širših plasteh. Po dosedanjih prijavah sodeč, jc zanimanje za razstavo s strani amaterjev naraslo do vivinc, ki prekaša vsako pričakovanje prirediteljev. Razstave se namreč ne bodo udeležili le amaterji člani fotokluba Ljubl;ane in amaterji iz Kranja >n oko ice. ampak tudi iz Celja, Maribora, Jesenic, Hrastnika itd., tako da bo zajela ra/atava vso Slovenijo m — » posetniki imeli priliko videti dela naših najboljših amatcijev in amaterjev n»>-vincev iz vse Slovenie. V Ca>u razstave pa bodo na Ljudski univerzi tudi predava:ra o fotografiji, o zgodovini fotografije itd. Pripravljalni odbor fotokluba pa bo organi- — " -otanek fotoamaterjev. Vse podrobne informacije daje: Pri pravi ia!m odbor fotokluba Kranj. Savsk- breg 7. — Študijska knjižnica v \arodncm domu od 1. t. m. dalie do konca septembra ne bo posiovala. Izposojala pa bo še revije na dom vsako nedeljo dopoldne v lokalu Jug. akad. društva. Jenkova ulica 33. — Slovenska služba božja bo v nedelje 4. junija ob 11. v Narodnem domu v Kranju. Vstop vsakemu prost. — Javna borza dela išče za takojšnjo namestitev 2 tkalca, 1 kleparja in I vodovodnega instalaterja. — Oficijelna otvoritev Valvazorjeve§ra doma. 2e danes opozarjamo planince na slavnostno otvoritev Valvazorjeveg:a doma na Stolu, ki bo v nedeljo 11. junija t.1. Ta dan si rezervirajte za poset novozgra- . jene planinske postojanke kranjske po- j družriice SFĐ na Stolu. I KOLEDAR Danes: Petek, 2. junija katoličani: Mar-celin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Gusarji Kino Slojra: Njegov najtežji slučaj Kino Union: Pomlad ljubezni Kino Moste: »Plava patrulja« in »Ne pozabi me!« Umetniška razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu je odprta od 9. do 18. ure DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Tm-koczy ded.. Mestni trg 4 in Ustar, Selen-burgrova ul. 7. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 2. juniia: ob 15.: Othello. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 3. junija: Utopljenca. Izven. Znižane cene Nedelja, 4. junija: Othello. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 5. junija: zaprto ★ Dijaška predstava v drami. Popoldne bo zadnja dijaška pred3tava v letošnji sezoni. Ob 15. bodo odigrali Shakespearejevo tragedijo vOthellov po znižanih cenah od 14 din navzdol. Dijaštvu in vsem. ki se zanimajo za klasiko. priporočamo obisk te zanimive predstave. Sodelujejo: Levar, Debe-vec, Boltarjeva. Gabrijelčičeva. Cesar, Skr-binšek, Lipah, Potokar, Jan. Bratina. Sever, Jerman, Gregom, Levar jeva. Gale. Presetnik. Brezag-ar in drugi. Režija prof. šestova. Glasbo je skomponira! A. Balatka. Izvaja jo orkester 40. peš. p. pod vodstvom dirisr. Herzoga. Jutri v soboto bodo ponovili Nestrovevo burko »Utopljenca« po znižan h cenah. OPERA Začetek ob 20. um Petek, 2. junija: zaprto Sobota. 3. junija: Lucia di Lammermoor. Gostovanje Ćhristv Solarija in Alde Nol- lyieve. Red B Ifedelja, 4. jun;-«a. Jr^nski manevri. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponrdeliek 5. junija: zaprto Torek. 6. jun ja: ob pol 20. uri: Lohengrin. Red A Abonente reda A opozarjamo, da je nocojšnja vprizoritev ^Lohengrina« vsled in-dispozicije gre. Vidalijeve prenesena na torek 6. t. m. ob pol 20. Tenorist Christv Solari tn sopran i stka Alda Nollijeva bosta gostovala jutri zvečer v Donlzettljevi operi -Lucia di Lammermoor«. Oba odlična pevca bosta močno po-žvela našo vpr'zoritev. »Lucia di Lammermoor je znana izredno melodiozna opera. ki zahteva odlične pevce in celotna naša zasedba s tako odličnima gostoma vred bo gotovo prvovrstna. Predstava bo za red B. Baletni zbor Narodnega gledališča z baletnim mojstrom g. Golo vinom na čelu pripravlja plesni ve&er na podlagi izvirne slovenske g-lasbe. Premiera je nameravana za konec prihodnjega tedna. NA IZPREHODU — Prijatelj, danes si pa pozabil doma kravato. — Kaj še. pozabil 6em vrvico za psa, pa ga mozraj privezari na " Prometna vprašanja v Ljubljani Javnost bi morala govoriti o teh vprašanjih, ki postajajo vedno bolj pereča Stev. 124 »SLOVENSKI NARODc,petek, 2. junija 1930. Stran 3 Jutri otvoritev XIX. Ljubljanskega velesejma DNEVNE VESTI — iS. razstavna prireditev Ljubljan^K^- g» veles^jnaa bo letošnji pomladanski ve-lesejem od 3. do 12. junija. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Peter n. Ra_zstavru prostori so vsi zasedeni, pa bo ta prireditev zopet lepa revija slovenske in jugoslovenske gospodarske delavnosti. Ka razstavi bodo zastopane vse pomembnejše Industrijske in obrtne panoge, kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika itd. Poleg tega bodo se zaokrožene razstave pohištva in stanovanjske opreme, avtomobilov, male obrti, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, turizem z dolenjsko kmečko hi so v narodnem slogu. Obiskovalci velesejma bodo imeli na jugoslavenskih železnicah 50°/» popust. Vozne olajšave so dovolile tudi mnoge druge države. V pomorskem prometu je določen 50" o. v letalskem 30% popust. — Opozorilo vojnim dobrovoljcem. Vse tovariše vojne dobrovoljce, ki imajo po zadevni uredbi in pravilniku pravico do drž. obveznic, opozarjamo še enkrat, da je zadnji rok za vlaganje prošenj 8. junij t. L Odbor Sr. org. voj. dobrovoljce v v Ljubljani. —Nov grob po kratki mučni bolezni je za vedno za tisni 1 oči ugledni trgovec in posestnik Otmar Sturm iz Metlike. Pokojnik zapušča globoko žalujočo soprogo go. Amalijo in devet otrok. K večnemu počitku ga bodo položili popoldne na pokopališču pri sv. Roku v Metliki. Bodi blagemu pokojniku ohranjen najlepši spomin, žalujočim sorodnikom naše naj iskrene jse sožalje! — Velika tombola. Narodna strokovna zveza v Medvodah bo priredila v nedeljo 4. junija veliko tombolo na telovadišču Sokolskega doma v Medvodah. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnemu delavstvu in so dobitki velike vrednosti, upamo, da bo občinstvo v največjem številu obiskalo v nedeljo ob 16. to zanimivo prireditev. Po tomboli bo na istem prostoru velika vrtna veselica, kjer bo preskrbljeno za primerno zabavo. V primeru slabega vremena bo tombola preložena na praznik 8. junija — Otvoritev letalske pr«ge Berlin—Beo-grad—Carigrad, Po presledku nekaj let je bila včeraj zopet obnovljena letalska proga, ki jo je prejšnje čase vzdrževala obnovljena letalska družba >Deutsche Luft-hansac, Berlin—Dunaj—Budimpešta—Beograd—Sofija—Carigrad. Otvoritev proge je bila v Beogradu zelo slovesna in so se je udeležili mnogoštevilni zastopniki oblasti. Nemčijo je zastopal odpravnik poslov nemškega poslaništva. Beograjsko letališče je križišče nemških letalskih prog Berlin — Dunaj—Budimpešta—Beograd— Sofija—Carigrad in je torej zelo pomembno. Letala, ki lete iz Berlina, pristajajo v Beogradu, odkoder se vračajo v Berlin, v Carigrad pa leti iz Beograda drugo letalo. — Poplava v Karlovcu in okolici je zasegla že 600 hiš. Poplava v Karlovcu, ki ima že pravi značaj katastrofe, saj je voda že vdrla v 600 hiš in poplavljene so visoko mnoge ulice in ceste. Mesto je odrezano od okolice. da ne more dobivati niti najpotrebnejših živil, na primer mleka, in so mnoga industrijska podjetja morala ustaviti obratovanje. Promet je skoraj popolnoma ustavljen in se prebivalstvo poslužuje le čolnov. Mnoge trgovine so zaprte, kakor tudi uradi in šole, ne le tovarne,Včeraj opoldne je sicer Kolpa začela upadati, vendar pa je bila še 8.72 m nad normalo. Korana 7.75 m. To pomeni, da je bila gladina vode za 23 cm višja od doslej doseženega najvišjega stanja. V okolici je uničenih mnogo kmečkih hiš in gospodarskih poslopij in je utonilo mnogo živine. 300 vojakov je reševalo vso noč ljudi in živino. — Bojan Stupica in Sava SevCrjCva-Stupica sta angažirana tudi za prihodnjo gledališko sezono v beograjskem gledališču, MlaDobri vojak švejk«. Igra je izvrstno naštudira-na in sodelujejo najboljše moči odra. Kdor se hoče zabavati, naj pei eti predstavo. Ker je za to prvo gostovanje šentjakob-čanov za Bežigradom veliko zanimanje, kupite vstopnice žf v preoprod^ji. ki jo je iz prijaznosti prevzela kavarna Majcen. Predprodaja bo v soboto oi 10. do 12. in od 15. do 17. ure. —lj Tvrševa cesta od Poštnega doma do S. km v Stožicah je za^nie čase skoraj neuporabna za promet. Nad njo sc pritožujejo vsi uporabniki cest. Promet silno trpi in skoraj vsak dan se dogajajo zara li razr.tega cestišča male nezgode, da se ^eknteri moto^iklsti in kolesarji niti ne unaio več na cesto ter tvegati svojih vozil in kosti. Ali bi cestna uprava res ne mogla zapcslti vsaj nekaj delavcev, ki bi sproti 2safptnr*1i največje kotanje? —lj Tatvine v me*tu. Z vrta inž. Rudolfa Lavriča na glavnem kolodvoru je nekdo ukradel dve gumiiasti škropilni cevi, velike škarje za striženje grmičevja in nekaj drugega vrtnarskega orodja, v skupni vrednosti 800 din. — Iz stanovanja Karle Znidarsičeve v Rožni dolini je ukradel tat zlato zapestno žensko uro z zapestnico vredno 900 din. — V prostore Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici je vdrl te dni neznan zlikovec. ki je ukradel iz garderobe siv površnik, dežnik in rjav klobuk, vse skupaj vredno nekaj nad 1000 din. —lj Ukradena kolesa. Izpred poslopja banovinske hranilnice v Knafljevi ulici J« bilo odpeljano posestniku Feliksu Jerali iz DM v Polju 700 din vredno kolo, znamke »Ekscelsior«. — Mesarskemu mojstru Jožetu šalamonu je bilo ukradeno 800 din vredno kolo. znamke »Stvria, izpred Gor-šičeve gostilne na Tvrševi cesti. — Gostil-ničarki Beti BuriČevi je tat odpeljal kolo iz domače veža v Medvedovi ulici v Šiški. IHAKRV PIEL ponovno osvaja gledalce v napetem avanturističnem filmu j NJEGOV NAJTEŽJI SLUČAJ «flS I Hilde Ueissner, Uršula Grablev, WilU Schur. Produkcija Terra film, Berlin | GUSARJI SAMO šE DANES! Rež. Hathavvav. — Igralci: Gary Cooper. George Raft in Francis Dee. Pustolovni film iz pomorskega življenja — posnet po resničnih dogodkih —lj Gostilna Martine Zg. Šiška. V nedeljo nastopi pomnožen jazz! Ples! Najcenejša in solidna zabava! — Do 2. ure! 288—n —lj Kopališče SK Ilirije bo ob povnlj-neni vremenu od danes naprej odprto. S Iz — Mom na sodišču. Snoči -'O se v drugem nadstropju okrožnega sodišča v Mariboru pojavili neznani vlomilci, ki so vdrli v p.samo trgovinskega registra. Odnesli so nov pisalni stroj znamke vReming-tonv-, poleg tega pa še plsšč uradnice Pretnarjeve, vreden 1500 din. Škode je za 5.600 din. — PošKodbam je podlegel železničar Jurij Bele s- Pobrežja. Čopova ulica 18. ki ga je snoči podrla lokomotiva na glavnem kolodvoru. Reševalci so ga sicer takoj prepeljali v bomico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Iz Celja —c Občni zbor krajevnih organizacij JM8 in OJNS za mesto Celje se bo pričel drevi točno ob osmih v mali dvorani Celjskega doma. Na občnem zboru bo poročal senator dr. Albert Kramer —c Sokolski telovadni nastop. Pri javnem telovadnem nastopu Sokolskega društva Celja-matice, ki se bo pričel v nedeljo 4. t. m. ob 16. na dvorišču mestne narodne šole in na katerem bodo nastopili vsi društveni oddelki s prostimi vajami, igrami in na orodju, bo nastopila tudi društvena prva vrsta z br Grilcem na čelu na bradlji in drogu. Zbor vsega članstva bo ob 14.30 zaradi povorke, ki bo krenila ob 15. po mestnih ulicah. —c Šahovski brzoturnir. V sredo je bil v klubskih prostorih hotela ^Evrope« brzoturnir Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo v mesecu maju Prvo mesto si je priboril g. prof Gabrovšek s 13 točkami izmed 14 dosegljivih, drugo in tretie mesto pa si delita gg. Josip Grašer in Vladimir Diehl. vsak z 9 točkami. —c Samomor 86-letnega preužitkarja. V četrtek po polnoči se je obesil v svoji kuhinji v Pečovniku štev. 27 pri Celju 86-lelni preužitkar Franc Bonaja. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na okoliško pokopališče.* Pokojni je bil bole-hen in duševno omejen. 2e večkrat je poskusil izvršiti samomor, a so domači vsakokrat preprečili njegovo namero —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. maja na novo prijavilo 33 brezposelnih, delo ie bilo ponujeno za 16 oseb, posredovanj je bilo 15, odpotovalo je 11, odpadlo pa 148 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 499 brezposelnih (422 moških in 57 žensk) nasproti 640 (580 moškim in 60 ženskam) dne 20. maja. Delo dobijo 4 hlapci, 1 Žagar, 6 privatnih kuharic, 5 kmečkih dekel, 3 servir-ke za sezono, po 2 sobarici in služkinji ter po 1 hotelska kuharica in natakarica. —c Umrla je v sredo na Teharju v starosti 76 let ga. Frančiška Pocajtova, roj. Vošnakova, mati uglednega mlinarja in posestnika g. Franca Pocajta. Pokojna zapušča tri sinove in štiri hčerke. V Gradcu je umrl istega dne v 42. letu starosti trgovec g. Viljem Putan, sin pokojnega celjskega trgovca g. Luke Putana. Truplo so prepeljali v Celje in ga bodo položili danes ob 17.30 na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Prvi letošnji atletski miting bo priredila lahkoatletska sekcija SK Celja v nedeljo 4. t. m. ob r»o! 9. dopoldne na Gla-ziji. Miting je medklubski in ima propagandni značaj. Nastopili bodo juniorji, omladinci in seniorji iz Celja in tudi iz drugih krajev. Prireditev bo gotovo zelo zanimiva. —c Nesreča ne počiva. V sredo si je 19-letni trgovski vajenec Ciril Bregar pri padcu pri telovadbi izpahnil levo nogo v gležnju. V torek je padel 7-letni posestnikov sinček Jože Petaver iz Cerovca pri Šmarju doma v sobi in si zlomil levo roko nad zapestjem V Gaber ju pri Celiu je padel 26-lefni tovarniški delavec Karel Koprivšek doma po stopnicah in si zlomil desno roko v zapestju. V Pod vinu ori Polzeli si ie 62-letni posestnik Ivan Hrastnik pri padcu doma nalomil levo roko v zapestju. Ponesrečenci so morali iskati pomoči v celjski bolnici. Iz Radeč Pomladek Jadranske straže na tukajšnji osnovni šoli bo priredil v hotelu »Jadran« na Telovo 8. junija ob 16. akademijo. Mladinski pevski zbor bo zapel več narodnih pesmi. Na sporedu je tudi odlomek iz igre »Snegulčica«, igrica »Zapeljivec« ter nekaj deklamacij. Cisti dobiček je namenjen izletu našim podmladkarjem na morje, kamor pojdejo v soboto 10. in se vrnejo v sredo 14. junija. Ogledali si bodo Sušak, Krk, Rab, Kraljevico in Bakar. — Sava in Savinja zopet naraščata. Zaradi neprestanega deževja zopet naraščata Sava in Savinja. Ponekod so se zopet pojavni lovilci k$a, lfX glava po vodi. Veliko lesa so nalovili pri zadnji povodnji zlasti pri Zidanem mostu, še več pa v šmarčnem pri Boštanju. Ce deževje ne bo kmalu ponehalo, bo nastala po vodenj. Sava je v spodnjih krajih zopet prestopila bregove. V pokrajini pred Zagrebom so nastala prava jezera, po kateri se vozijo ljudje s čolni. Poziv Slov. društva za varstvo živali Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani vabi vse prijatelje živali, da v čim večjem številu včlanijo v društvo. V vseh naprednih državah štejejo društva za varstvo živali na tisoče in tisoče članov vseh slojev Tudi v naši prestolnici imamo dobro organizirano društvo za varstvo živali, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. Kraljice Marije. Pravtako je društvo 7a varstvo živali dobro razvito tudi v Zagrebu, le pri nas jo bilo žal prisiljeno, da že nekaj let životari. Delovanje društva za varstvo živali ni samo v korist živalim samim, temveč je od njega v precejšnji mori odvisen tudi tujski promet. Znano je dejstvo, da so se že mnogi tujci zgražali nad nečloveškim postopanjem poedinih pošurovelih ljudi ter so se zaradi tega izognili naših krajev v naslednji sezoni. Društvo ima v svojem programu gradnjo zavetišča za bolne in pomoči potrebne živali, za kar so potrebne tudi gmotno žrtve. Društvo poziva vse ljubitelje živali, naj bi se med njimi odzvalo čim več mecenov, ki bo vso akcijo društva mogli znatno pospešiti. Društvo želi, da bi ne bilo večjega kraja, kjer ne bi imelo svojega poverjenika. Društvo nalaga svojim članom minimalne žrtve. Letna članarina je samo 15 din, kar bo gotovo skoro vsak rad žrtvoval. Dopisi in prijave naj se pošiljajo na naslov: Slovensko društvo za varstvo živali, Ljubljana 5. Iz šfccf je Loke — Otvoritev in blagoslovitev nove ljudske šole na Sovodnju bo v nedeljo 4. junija ob 10.30. Na sporedu so govori, petje mladine, deklamacije, godba itd. Prijatelji mladine in kulturnega napredka našega naroda so prisrčno vabljeni k udeležbi. — Le čitajte! >Gorenjec<£ od 27. maja piše: Prav bi bilo. Takole bi dejali mi. Kdor ni ves naš. s srcem in dušo pa naj si bo to posameznik ali organizacija, naj ne poseča našega i Društvenega doma^. Tako bi bilo prav. Zakaj, društvo naj bo naše in še enkrat poudarimo, samo za naše ljudi, ne pa tudi za take organizacije, ki očitno nastopajo kot organizacija in posamezniki proti vsem našim osnovnim načelom! — Veliko tombolo pripravlja škofljeloški Sokol in je na delu poseben tombolaki odbor, da bo stvar srečno izpadla. Glavni dobitki so spalnica, šest koles, kuhinjska oprema, 30 m platna, vreča moke, porazdeljenih bo 10 manjših tombol ter veliko število dobitkov na petorice in trojice. Pred tombolo bo promenadni koncert, prireditev bo potekla na letnem telovadišču v Puštalu. Za igralce bo poskrbljeno s sedeži, jedjo in pijačo. Tombola bo 25. junija in vso javnost na prireditev že danes blagohotno opoz^ "jamo. SPORT T robo j Jugoslavija—Nemčija— Rumuni-ja. Juigotfdovenski atletski fcavez je prejel ponudbo nemškega saveza, da hi se organiziral meddržavni troboj Jugoslavija, Ru-munija in Nemčija. Prvo tekmovanje, ki bi se nato nonavlialo vsako leto. naj bi bilo 28. in 29. julija v Celovcu. Naš savez o ponudbi še ni sklepal, verjetno pa bo nanjo pristal, ker ie odpadel dvoboj s« Češkoslovaško. Nemci so predlagali, naj bi bil troboj izmenično v državah udeleženkah. Rezultati tekmovanja SSS. V začetku leta smo objavili na/zpis Saveza športnih savez o v v Zagrebu za najboljše siportne fotografske posnetke. Predvidenih je bilo 18 nagrad in sicer 3 prve po 500 din, 5 drugih po 300 din in 10 tretjih po 200 din. Ko je rok potekel, je ocenjevalna komisija pregledala 69 posnetkov od 9 avtorjev. Nagrade so prejeli: Vladimir Susić iz Zagreba 2 prvi in 5 tretjih, Ladislav Sunbek iz Zagreba po 1 prvo in dru*»o in 2 tretji. Žarko Susić iz Zagreba po 2 drugi im tretji, Tošo Dabac iz Zagreba po 1 drugo in tretjo in Franc Bazelj iz Ljubljane eno drugo nagrado. Ker manjkajo posnetki še nekaterih panog (kolesarstvo, plavanje, veslanje in konjski sport), bo SSS razpisal še eno tekmovanje športnih posnetkov. Za Davisov pokal. Jutri, pojutrišnjem in v ponedeljek bo v Zagrebu evropski polfi-nale tekmovanja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Belgijo. Zrcb je določil za soboto naslednja para: ob 15. Lacroix—Pun-čec, nato Geeihand—Mitić; v nedeljo ob 15.30 Lacrobc—de B orman : Ptmeec—Mitic; v ponedeljek ob 15. Lacroix—Mitic, nato Gecdhand—Puuoec. Sir on 4 »SLOVENSKI NAROD«, P«t#k. 2. junija 1939. Stev. ]24 Astrologi o juniju 1939 i kritičnih kakor ugodnih aspektov, posebno kritični bodo dnevi proti koncu meseca V maju so aspekti med Solnccm in Uranom ter med Marsom in Saturnom kazali na elementarne katastrofe in na zelo neugodno vreme. Maj je bil v resnici mesec z neugodn.m vremenom in številnimi ie-všečnostmi. ki jo bile posledica takega vremena. Junij se pripenja z zelo ugo .nim aspektom in sicer t t n gonom med Merkurjem in Marsom v .-p i osne m pa tudi junij ne bo manj kr,t;čen mesec kaker sta bila maj in ipnl \ žnejši aspekti med planeti v tekočem mesecu o konjunkcija med Venero in Uranom v znamenju bika. konjunkcija med Solncem m Merkurjem v znamenju dvoji kov to tr pon med Venero in Marsom Saturn K pomiKa v juniju med Marsom in Pluti m kr»r kaže po astroloških pravilih na velike katastrofe. Današnja kon telncija med Merkur j'm in Marsom je ugoina za promet in za gospodarstvo ter t nanc:'. Ti\gon med Merkurjem in Marsom Je po učinku ugoden tudi zi intelektu tla delo Po amezmki. pri katerih traaž..tlra la trigon 1 glej osebni horo.-kop). bodo imeli stresnijeaje, da uresničijo svoje načrte. Prvi važnejši kiitičen aspekt v juniju bo dne 5. junija ko bo.-ta Venera in Uran v konjunkciji. Ta aspekt k.iž^ na krize v podjetjih, ki služijo umetnosti in zabavi, tsko v gledališčih, kinih itd. Apekt pa kaže tTii na zn.ngo reformatorskih drj na področju umetnosti Uran podžge pri posameznikih čustvene 'n na^onjkr i^ik-dje. posamezniki bodo pod vnlivom koi- junkcije imel; nagnjenje k pretiravanju. Pri tistih ki prid^ konjunkcija kot tran-Eit v požtev, naj c okoli 5. junija čim bolj obvladajo in naj ne izgube zavesti za odgovornost. Mor«]a bodo okoli 5. jur. ja abujale pozornost javnosti tudi vesti o nenavadnih porokah in ljubezenskih zadevah rploh. X0 Jsroden bo tudi oas za trgovino, bančne in borzne posle. Dne h- junija bo ugoden tr.gon med Večero in Neptuncm onulil kritično Iton-junkcijo med Venero in Uranom. Maji j važni >..-ppkti dne 6. junija kažejo na vremenske neugodnosti, trigon med Venero in Neptunom pa bo ugoden za udpjstvova-nje na področju umetnosti in za klepanje zakonskih zvez. Harmonična konstelacija med Venero in Neptunom vzbudi pri posameznikih harmonijo med čustvi in predstavami ter navdušenje za vse lepo in dobro, a kljub temu naj tisti, ki bodo aapekt občutili, ohranijo trdna tla pod svoiimi nogami, ia >e ne izgube v iluzijah: Tudi dne 7. junija se b'» stvorila ugo- dna konstelacija in sicer konjunkcija med Merkurjem in Solncem, ki nagiba k pra-v.lneniu udejstvovanju in trezni /presoji položaja. Neugodni aspekti bodo vznemirjali ljudi od 8. do 12. junija. V splošnem kažejo aspekti v teh dneh na revolucionarno razpcioženje množic. Dne 9. junija bo-ta Meikur in Neptun v kritičnem kvadratu. Neptunov k^zmični vpliv zadeva naše podzavestne življenje Merkur pa našo zavest al: razum. Ker je aspekt neugoden, utegnejo posamezniki doživeti notranje krize zaradi neskladi osti podzavestnega in zavestnega življt-nja. Samoprevaram in napačnim predstavam je treba kljubovat: s si moobvla danjem in treznim premislekom. Dne 12. junija brsta Solnce in Neptun v kritičnem kvadratu. Neptun bo povečal pri posameznikih občutljivost in kritičnost in zmanjša življenjsko odporno sr-lo ter zato omogoči vplivanje na odločitve. Vplivi bodo v teh dneh lahko usooni za posameznike, ki imajo v svojem horoskopu kvadrat kot tranzit. S treznim presojanjem in samoobvladanjem naj se bore proti depresiji in neugodnemu razpoloženju ter naj si privoščijo v »Ineh okoli 12. junija kar največ duševnega in telesnega počitka. Srs ii meseca junija kažejo nekateri aspekti na solnčno toplo vreme, ki pa ne bo trajalo dolgo. Dne 16- junija bo^ta prevladovala dva aspekta, in sirer kritični kvadrat med Merkurjem in Jupitrom ter ugodni trigon med Merkurjem in luninim vozlom. Kvadrat kaže na neugodnosti v prometu in v trgovskih poslih in na nevšečnost; pri duševnem delu. Posamezniki bodo dv>živpli konflikte z bližnjimi. Trigon z luninim vozlom pa je ugoden za osebne in trgovske zveze. Med 17. in 19- junijem ?e stvor i jo dokaj ugodni aspekti, najvažnejši bo trigon med Venero in Marsom, ki vzbudi veselje do življenja in uživanja. Od 20. do 25. junija kažejo dobri aspekti na iepo poletno vreme in na uspehe v poklicu. Vidnejše osebe utegnejo z velikimi dejanji obrniti nase pororaost javnosti. Konee meseca, junija bo slab zaradi številnih kritičnih aspektov, ki kažejo na elementarne katastrofe in na nevarnosti za vodilne osebnosti. Posamezniki bodo v zadnjih dneh meseca preživljali duševne krize, pri nekaterih pa se bodo vplivi kvadrata med Solncem in Jupitrom pokazali v nesocialnem. s krajno egoističnim in domišljavem ravnanju ;n zadržanju do bližnjih. Ob 130 letnici smrti skladatelja Haydna Zopetna združitev glave s truplom Pretekli teden v sredo so proslavili v Eisenstadru 130 letnico Havdnove smrti. Veliki komponist je umrl 31. maja 1809 na Dunaju in sicer v času francoske okupacije. Ko je Napoleon zvedel za njegovo smrt. je ukazal postaviti vojaško stražo ob njegovi krsti. O priliki sedanje stotridesetletniee so ptriredil v muzeju Jožefa Havdna v Eisenstadru posebno razstavo, kjer je bil videti tudi originalni tekst njegove avstrijske himne. Najbolj zanimiv del svečanosti pa je tvorila zopetna združitev Havdnove lobanje z njegovim truplom v veličastnem mavzoleju, ki ga je dal zanj zgraditi princ Eszterha- zy Čudna je zgodba Havdnove lobanje. V noči po njegovem pogrebu so se prikradli štirje maskirani možje na dunajsko pokopališče in potegnili krsto iz grobnice. Eden izmed njih. Jožef Pater, slušatelj medicine, je odrezal Havdna glavo in da bi se tatvina ne odkrila, na njeno mesto položil glavo nekega zločinca, ki je bil pred kratkim j\gtificiran. Peter je bil navdušen za phrenologijo in je hotel na Havdnovih možganih proveriti nove teorije Gallo-ve. Kmalu nato je sestavil poročilo, v katerem je trdil, da je odkril sedež mu-zikameea genija skladateljev3ga: tega poročila pa si ni upal objaviti. Deset let pozneje je princ Eszterha-zy dobil od dunajskega mesta dovoljenje, da sme prenesti Havdnovo truplo ▼ župno cerkev v Eisenstadt. Ob tej priliki je prišla na dan profanacija, ki jo je zagrešil Peter. Kakšen škandal bi bil nastal, če bi to prišlo v javnost! Toda tisti, ki so vedeli za skrivnost, so molčali in prenos se je izvršil v najlepšem redu. Po Petrovi smrti je Hav-dnova lobanja šla skozi mnogo rok, dokler je ni zadnji lastnik izročil društvu »Gesellschaft der Musikfreunde« na Dunaju pod pogojem, da bo tam shranjena za večno. Tedaj so se začela pogajanja za njeno izročitev med tem društvom in rodbino Eszterhazv j evo. Pred nekaj leti je princ Pavel Eszter-hazv dal postaviti v Eisenstadtu lep mavzolej, ni pa dovolil vanj položiti Haydna. dokler bi ostala lobanja na Dunaju. Končno je po dolgih pogajanjih princ 12 prodrl s svojo zahtevo in tako je po 130 letih Havdnova glava le našla večni pokoj ob svojem truplu. Francoski generali o angleški vojski Ugledna francoska generala \Veygand in Dufieux. ki sta nedavno s sto rezer\nimi častniki francoske vojske obiskala Anglijo ter si ogledala njene vojaške ustanove, se nadvse povoljno izražata o pripravljen-nosti Velike Britanije. General \Veygand pravi, da ni niti oddaleč pričakoval tolikšne vojaške pripravljenosti v Angliji. Du-fieux meni. da je Anglija zaščitena pred morebitnimi napadi iz zraka in da bi zadela strašna kazen vsakogar, ki bi se poskušal približati angleškemu ozemlju z uničevalnim namenom. JLe naprej« l»rex miru... Jugoslovani, Sokoli, j>ahitimo v Kočevje! Kočevje, 1. junija Dvajset let je minilo, ne da bi Slovenci v Kočevju dobili svojo streho, da bi se pod njo zbirali in delali, da bi pod njenim okriljem varno čuvali nad tem koščkom i zemlje, ki nam ga je dala usoda od vekov. Dvajset let in več so torej ti Slovenci hrepeneli in sanjali o dnevu, ko jim bo ta želja izpolnjena, ko bodo mogli s ponosom reči. da so zemljo ohranili pa si zgradili tudi varno zavetje za vse bodoče čase. Ta želja vseh Slovencev na Kočevskem, predvsem pa Sokolov se bo uresničila v nedeljo 4. junija, ko bo v mogočnem zaletu poletela v La kraj jata Sokolov s področja vse ljubljanske sokolske župe in nešteto drugih Sokolov in Sokolić iz najrazličnejših pokrajin naše mile domovine in bo tam skupno z brati, ki vztrajajo na ogroženih postojankah že dolgo vrsto let, nad trideset že. slovesno vkorakala v novo zgrajeni sokolski dom, ki sicer še ni popoln in ni prost bremen, pa je in bo ostal veren in zgovoren simbol vsega hotenja in dela naših bratov na Kočevskem, dokaz, da je tvorna sila našega naroda velika in da Slovan na Kočevskem ne bo propadel. Slovenci! Jugosloveni! In ti mladina, ki boš skoro prevzela dediščino svojih očetov, da jo ohraniš poznim rodovom, pohitite v ta kraj v nedeljo, nesite s seboj in prinesite našim v Kočevje in vsem Slovencem, ki bodo na ta dan tam zbrani iz vse Kočevske, novega poguma, novih sil, novih misli in predvsem zavesti, 9 katero naj legije Sokolov in vseh onih. ki pridejo, dokažejo vsem, ki bodo stali ob strani ma-lodusni ali pa sovražni, da se začenja novo razdobje moči, razvoja sokolske misli in narodnega hotenja v slovenski Kočevski. Pridite v obilnem številu! Ne dež in ne neprilike, ki bi utegnile nastati, naj vas ne oplašijo. Slovenska Koče-vska in kočevski Sokoli kličejo: Na zbor v Kočevje! Ali prispevat za soHolsUi dom v Trnovem? SPORED SOKOLSKIH NARODNIH MANIFESTACIJ V NEDELJO 4. JUNIJA V KOČEVJU Ob T.oO sprejem ljubljanskih in ostalih gostov na postaji. Pozdrav. Po sprejemu odhod pred sokolski dom. Nato: telovade-če članstvo skušnje pred domom. Ostalo Članstvo se zbere v domu. kjer bo troje kratkih idejnih referatov. Vsakomur bo omogočena tudi udeležba pri službi božji, ki bo ob 10. dopoldne. Prehrana: enotna jed, izdatna in po nizki ceni bo možna na telovadišču. Ob pol 13 zbirališče za sprevod pred sokolskim domom. Ob 13. povorka. Ob 14. javni nastop pred domom. Po nastopu narodna zabava v vseh prostorih Sokolskega doma. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Dohod je možen z jutranjim vlakom iz Ljubljane, ki odhaja ob 5.15 zjutraj. Ce bo tudi drugi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.05 imel zvezo s Ko-čevjem, bomo objavili jutri. Odhod bo z večernim vlakom ob 19.50. za one pa. ki bodo hoteli ostati med nami do jutra, pojde vlak zjutraj ob 4. Vlak je v Ljubljani še pred 7. Sokoli! V nedeljo v Kočevje zbor! Skoro je minilo leto dni, ko smo si Sokoli iz Kočevja in bližnje ter daljne okolice ob tridesetletnici društva v Kočevju stisnili roke in si ob slovesu zaklicali: Na svidenje! Zopet vabi Kočevje v goste. Bratje in sestre so si v vsemi napori v teku leta spletli lepo sokolsko pnezdeee. ki ga bodo vsem, ki boste prihiteli od blizu in daleč, pokazali, da boste poznali moč sokolske volje in delavnosti sokolskih mišic, ki so jih kljub najtežjim časom in kljub neljubim in skrajno ogroženim postojankam, na katerih delajo, ohranili in jih utrdili za bodoče čase. Ves bel je ta dom in ozaljšan bo kot nevesta, da sprejme vse. ki bodo prišli od blizu in daleč, da jih pozdravi in uveri, da delajo na tem terenu žuljave desnice naših fantov in mož ter pridne roke naših deklet in žena, ki bodo po dvajsetih letih svobode prvič res svobodno neskrbno zadihali pod lastno slovensko in jugoslo-vensko streho. Ta streha bo v prvi vrsti sokolska, ker se bo- tu gojil naš naraščaj in naša deca, tu bodo naši prednjaki in naše prednjakinje vzgajale slovensko sokolsko mladino, da postane in ostane čuvarica naše zemlje. Pridite vsi in od vsepovsod, da pokažemo našo sokolsko pripravljenost in našo sokolsko voljo, ki je trdno odločena braniti, kar je naše. in odstopiti niti pedi tiste zemlje, ki so jo junaki na vseh bojnih poljanah prelili za svobodo našega rodu. 4. junija v Kočevje — zbor! Čakajo vas bratska srca, čaka narod, ki dela, teptan kljub svobodi, na tem ozemlju, kar se je tu naselil Slovan. Po vlomu v Selcih Selca, 1. junija Kakor smo že kratko poročali, je bilo sredi preteklega tedna vlomljeno v občinsko pisarno. Svedrovci so se polastili težke občinske blagajne, jo na prostem razbili in izpraznili ter odnesli 4000 din in hranilno knjižnico. V noči vloma sta spali v sobi poleg pisarne dve ženici, ki sta slišali ropot bili pa sta toliko prestrašeni, da si nobena ni upala pogledati, kaj se dogaja, še bolj sta se prestrašili, ko sta začuli .kako nekdo vozi nekaj težkega po občinski poti za njunim domom. Vlomilci so se za svoj posel dobro pripravili, kajti orožniki so našli poleg občinske blagajne, ki so jo zvlekli nočni rokomavhi skoro v vodo. dve sekiri, cepin in malarin. Našli so tudi snmokolnico. ki je bila \ikradena domačinu posestniku Reštru. Vloma so osumili dva mladeniča, ki sta se potikala Že dan pred tatvino po Selcih. T^judjo so ju videli kake sta prislonila svoji kolesi ob pokopališki zid. nakar sta odšla proti mostiču preko Sore. kjer so naslednje jutro našli razbito blagajno, nakar sta s kolesi, izogibajoč se banovinske ceste, nadaljevala svojo pot proti Železnikom, ^tlade-niča sta oba iz kamniškega okraja in sta bila potem, ko sta bHa zaslišana na sre-skem sodišču v škofji I.oki, odvedena v Ljubljano. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Male oglase »Slov. Narod« sprejema uprava lo 9. ure dopoldne. 50 PAR EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. (LIŠEJE ENO !N »t C BARVNE POSEST VILO V ROGAŠKI SLATINI prodam. Pojasnila daje Matanič frizerski salon, Rog. Slatina. 1783 PRODAM MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr G PICCOL1, Ljubljana, nasproti PapirCESTE, MARIJE MAJERJEVE 0 0 ■ o o o „Rudarska balada"5 ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev Q globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do a doma in domovin« ii g 0 „Rudarska balada je knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFTJEVA UL, 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze<, Klabwnda >Pjotr — Rasputin<, D. Ravljena >£raa vojna« in Thompsona »Sivko«. 0 ■ o o ■ o o o ■ o o ■ o CD Po dolgi mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspal naš nadvse dobri mož. oče in stari oče Anton Dolinšek žel. upokojenec Pogreb predragega pokojnika bo v soboto ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kresnicah, žalujoči ostali: ANTONIJA, žena PAVLA, PEPCA. JULKA, M A RJA, hčerke ter ostalo sorodstvo. Rorence Riddellova: 37 flevatna Ciu6e$en In kljub vsej mržnji, ki jo je čutila v srcu do tega neizprosnega sovražnika, je Fenella spoznala, da ima arabsko dekle prav. Zora je nehala jesti, leno se je pretegnila in glasno zazdehala. — Vidim, da si utrujena, moja mala gazela, je dejal Arudi nežno. Lezi na divan in zaspi. Molče ga je ubogala. Skrčila se je na širokem divanu, komolec si je položila pred rjavo lice. za-tisnila oči in se malone takoj zazibala v trdno spanje. — To ubogo bitje je moralo prestati silno trpljenje in napore, je dejal Arabec Fenelli. Toda iz njenih ust ne pride nobena pritožba, ona je po-aiušna in pogumna, zelo pogumna. Fenella se je čudila, da je njegov glas tako miren. Značaj tega moža je imel menda več strani. Kdo bi si mislil, da morejo te oči, ki je njih pogled adaj tako nežno počival na spečem dekletu kriti v sebi tako strašne globine neizprosne krutosti. — Zora vas ljubi — in zaupa vam. je dejala Fenella trpko. Arudi se je nasmehnil. Morda se moti. Ciste žene se dajo tako lahko preslepiti, k sreči nas molkih. Fenella ni odgovorila. Sovražila je njegovo ironijo, sovražila to njegovo temno obličje, ki se ji je znalo neprestano smehljati, smehljati tako mir- no in prijazno. Molče je uprla vanj svoj ponosni pogled. — Tudi vi ste pogumni, zelo pogumni miss Graveva. Toda vi bi nikoli ne bili poslušni brez vsakega vprašanja. — Tega Angleži nikoli ne zahtevajo od svojih žen. Mož in žena sta v Angliji enakopravna. Anglež ne ponižuje žene. — je odgovorila. — Tako? Bil sem v Londonu in videl sem londonske ulice — po polnoči. Tista dekleta, ki sem jih tam srečaval sama. so bile tudi Angležinje. Čutila je kako zardeva. Na njegovo obdolžitev ni našla odgovora. Ta obdolžitev je bila še preveč resnična. — Vaša domovina ima tudi svoja ulednailska dekleta. One pa se ne morejo vrniti v svoje vasi. da bi tam živele v poštenju, spoštovanju in zadovoljstvu, kakor se morejo vrniti naša dekleta. Vaša dekleta so izključena iz poštene družbe in sicer za vedno. In kdo jim je storil to, če ne vaši Angleži? Zopet mu ni mogla odgovoriti, zopet njene oči niso mogle srečati njegovega pogleda. Sedela je molče in gledala kako se dviga modrikasti dim njene cigarete proti stropu. Čutila je, da bi se zjokala, čim bi odprla usta. Ta Arabec je potegnil s svojimi besedami može njenega naroda na svojo lastno raven — in po pravici. — Čital sem vaše angleške novine — je nadaljeval Arudi. — Zadnje dni je v njih mnogo poročil o umorih, in še mnogo hujših rečeh. Zdi se mi torej, da ni posebno velike razlike med to vašo ponosno domovino in med necivilizirano mojo domovino. Tudi na to njegovo obdolžitev ni našla odgovora. Ni je mogla zavrniti. Kri ji je znova zalila lica. — Ah. miss Graveva, vidim, da vas ne smem nadlegovati s takimi neokusnimi rečmi. Vidim na vas. da vas to jezi. Govoriva torej o nečem drugem. O nečem kar vas ne bo tako razburjalo. Recimo o princu Waleškem. To je zelo plemenit mlad mož. Ko sem bil v Londonu me je doletela visoka čast. da sem mu bil predstavljen. Seznanil sem se tudi z vašim ministrskim predsednikom. — Vse kaže. da ste mnogo videli in mnogo storili v Londonu, je vzkliknila srdito. Arudi je prikimal. Da, mnogo. Toda nečesa še nikoli nisem storil — doslej. — — Kaj je to? Čim je pa izgovorila to vprašanje, si je pa takoj zaželela, da bi ga bila še pravočasno zamolčala. — Da. povem vam to, toda šele zjutraj, je odgovoril počasi. — Zjutraj. Zopet ta strašna prikrita beseda. Zdelo se ji je, da jo sliši v neštetih ponovitvah. Spoznala je, da jo Arabec nalašč muči kakor muči mačka ranjeno ptico. Spoznala je, da že vnaprej okuša to strašno zmago, o kateri ve, da mora priti, da namenoma odlaša prihod te strašne zmage, samo da bi bila še popolnejša. Arudi je znova spregovoril. Poslušala ga je molče, njegovih besed skoraj sploh ni slišala. Govoril je o knjigah, o politiki, o evropskih mestih, kjer se je mudil, zdaj pa zdaj je vprašal po njenem naziranju in iz zamišljenosti vzdramljena Fenella mu je odgovarjala sprva trmasto, potem pa mehanično. Pokadila je nešteto cigaret, prizadevajoč si vsa obupana obvladati svoje živce. Ura nekje v vili je odbila tri po polnoči. A to arabsko dekle, ležeče na divanu je spalo tiho in mirno, ni se dalo motiti njegovemu glasu, in le zdaj pa zdaj je globoko vzdihnilo. Arabec je za hip umolknil. Vsi Fenellini čuti so se tedaj zaostrili. Gotovo je tudi že on zelo utrujen. Oh, bože, ko bi vsaj podlegel tej utrujenosti. Ko bi zaspal, ko bi vsaj za hip zadremal v svojem naslanjaču, da bi mogla potegniti iz nožnice njegov veliki zakrivljeni nož. Toda Arudi ni zaspal. Sedel je v naslanjaču pred njo, zrl nekaj v daljavo, kakor da sanja svoje mračne sanje. Toda poznalo se mu je, da je pripravljen planiti pokonci ob prvi njeni kretnji. Ura je odbila štiri, Arudi je pa še vedno sedel v svojem naslanjaču, ne da bi se ganil. Tudi Fenella, vsa trda od groze, vsa izčrpana in izmučena v zli slutnji se ni upala niti ganiti v naslanjaču. Kaditi ni mogla več tako, silna je bila njena utrujenost. Mogla je samo mirno sedeti, krotiti svoje prenapete živce — čakati in čakati. In tako je sedela dokler ni končno napočila zlata jutranja zarja. Tedaj je Arudi vstal iz naslanjača in stopil vzravnan pred Fenello. — Miss Graveva, je dejal. Dani se že. Skrajni čas je že, da odidete. Gotovo ste že zelo, zelo utrujeni. Silno začudenje se je pojavilo v njenih široko odprtih očeh. Zrla je nanj, sprva ni mogla spregovoriti, potem je pa naglo planila pokonci in iz grla si ji je zvil hropeč glas, pretrgane besede... — Ali hočete s tem reči — oh ali hočete s tem reči, da lahko ... Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani