Poštnina plačana v gotovini. 39. V Ljubljani, dne 28. aprila 1926. Letnik VIII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URABIUI UST ljubljanske m mariborske oblasti. Vsebina,: 172. Finančni zakon za leto 1926./1927. Zakoni in kraljevske ureše. 172. Mi Älelcsaiacler» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXXXIII. redni seji, ki jo je imela dne 30. marca 1926. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Finančni zakon za leto 1926./1927.,:: ki se glasi: I. del. — Osnovne in obče odredbe. Člen 1. Državni proračun razhodkov in dohodkov, predložen za leto 1926./1927., je sestavljen tako-le: • Redni in izredni razhodki in dohodki: Redni in izredni razhodki ..... skupaj Din 12.504,000.000'— Redni in izredni dohodki...........skupaj Din 12.504,000.000'— Člen 2. Proračuni razhodkov pod A. in dohodkov pod B. so sestavni del tega zakona. Minister za iinanee sme vkljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu zaradi tehničnih nemožnosti objaviti v «Službenih Novinah» kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1926./1927. Člen 3. Partije in pozicije proračuna za leto 1926./1927., kakor jih je sprejela in rešila narodna skupščina, so zakon ter se ne smejo prekoračiti .zoper odredbe ustave (člen 113.), zakona o državnem računovodstvu in tega zakona; tudi se ne smejo njih krediti uporabljati za kaj drugega nego za ono, čemur so namenjeni v partijah in pozicijah državnega proračuna. Če se prekoračijo brez predhodne in pristojne dovolitve, sta za to materialno in moralno odgovorna nakazovalec in računodajnik. Virementi so dopustni samo med pozicijami iste partije, morajo pa se predhodno odobriti z odločbo pristojnega ministra (člen 71. zakona o državnem računovodstvu) in o tem se mora takoj obvestiti generalna direkcija državnega računovodstva. Virementov ne sme biti za to, da bi se zvišali krediti, določeni za nagrade, honorarje, podpore, subvencije iz ostalih pozicij iste proračunske partije ali iz drugih postavk iste pozicije. Člen 4. Vkljub predhodnemu členu tega zakona so dovoljeni virementi v po-edinih delih med vsemi partijami kreditov, odobrenih za plače (osnovno in položajno), zakonsko stanarino in draginjske doklade kakor tudi za posebne doklade. Z .virementi se morajo prav tako pokriti razlike v prejemkih, če je bilo od dne 1. junija 1925. do dne, ko stopi proračun v veljavo, kaj napredovanj v službi in periodičnih zviškov. Krediti po partijah 38. in 1632. morajo služiti za specialno proračunsko rezervo. Iz te rezerve se zvišujejo, če je treba, do potrebnega zneska krediti za osebne prejemke uradnikov in uslužbencev, na katere se nanaša zakon o uradnikih z dne 31. julija 1923. Te rezervne kredite porazdeljuje minister za finance na predlog pristojnih resortnih ministrov. Virementi med partijami so nadalje dovoljeni v II. delu «Pokojnine» in prav tako ,v poedinih delih med partijami kreditov, določenih za upokojitve, ali med krediti za napredovanja. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. marca 1926., št. 72. (XX. - 1926.) j Virementi med partijami v poglavjih XXVIII., XXXIII. in XXXV. dajo : ministru pravde pravico, postavljati osebe, sistemizirane v poedinih partijah, v breme drugih partij v teh proračunskih poglavjih. Člen 5. V zaključnem računu za leto 1926./1927. se mora izkazati, pri katerih pozicijah dotičnih partij državnega proračuna so se izvršili virementi, in pojasniti, zakaj so se izvršili. Člen 6. Noben državni davek in nobena državna davščina v kakršnikoli obliki (davek, pribitek, takse itd.) se ne sme ne odmerjati ne izterjevati od pre-i bivalstva, če in kolikor nima opore v tem zakonu in v proračunu. Oni državni organi, ki bi odrejali ali izterjevali državne pribitke, nepre-liminirane in neodobrene s tem zakonom in s proračunom, najsi na podstavi specialnega zakona, se kaznujejo z izgubo čina in službe ter so za izterjane vsote materialno odgovorni. Člen 7. Vsi državni dohodki, imenovani v proračunu, s katerimi država svobodno razpolaga, se izročajo, ko so izterjani, pristojni finančni blagajni, in sicer v oni denarni vrsti, v kateri so bili izterjani. Člen 8. Vse dohodke od carin, monopolne takse in državne trošarine morajo uradi ali organi, ki pobirajo te dohodke, redno izročati najbližjim podružnicam Narodne banke na račun ministrstva za finance. Državni uradi in podružnice Narodne banke morajo poročati glavni državni blagajni o vsaki izročeni vsoti. Prav tako morajo postopati vsa druga oblastva razen finančnih z dohodki od taks, izterjanih v gotovini. Člen 9. Vsi državni uradi in vse državne naprave, ki poslujejo z državnim denarjem, morajo koncem vsakega meseca po stanju za ta mesec izročiti glavni državni blagajni ali specialnim blagajnam, okrožnim finančnim upravam in podružnicam Narodne banke vse presežke dohodkov kakor tudi vse neporabljene vsote po kreditih, otvorjenih za pokrivanje razhodkov. Razen tega morajo poslati ti državni uradi in te državne naprave koncem vsakega meseca generalni direkciji državnega računovodstva (za računski oddelek) in računovodstvom specialnih blagajn izpiske o ostvarjenih dohodkih in učinjenih razhodkih. Če se ne izvrši ta odredba, so starejšine uradov in voditelji blagajn poleg disciplinske odgovornosti po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, po zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav odgovorni glavni kontroli ali pristojnemu sodišču materialno ali materialno in kazenski po tožbi ministra za finance. j Člen 10. Proračun se izvršuje v letu 1926./1927. na isti način kakor doslej; tj. za Srbijo, Črno goro iu Vojvodino otvarja generalna direkcija državnega računovodstva kredite na zahteve pristojnih nakazovalcev; za vse ostale pokrajine pa se morajo smatrati vsi odobreni krediti, kolikor niso centralizirani, da so jih delegirali nakazovale! prve stopnje — resortni ministri — pristojnim nakazovalcem druge stopnje iz dotičnih pokrajin, ki izvršujejo ,vse odobrene razhodke skladno z zakonom o državnem računovodstvu in sporazumno z delegatom ministra za finance. Člen 11. Ministri-nakazovalci zahtevajo otvarjanje kreditov za svoje stroke po ministru za finance, označevaje kredite po poglavjih, partijah in pozicijah; generalna direkcija državnega računovodstva pa vknjižuje te kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah, vkljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu. Prav tako se vodi potrošek vseh kreditov, določenih s proračunom za leto 1926./1927., pri generalni direkciji državnega računovodstva samo po proračunskih partijah, vkljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu. Člen 12. V si oni denarni predmeti — dokumenti —, po katerih so bila v proračunskih letih 1919./1920. in 1920./1921. izvršena izplačila pri finančnih delegacijah in drugih državnih napravah, ki so poslovale v inozemstvu, pa jim je krajevna kontrola pri ministrstvu za finance ob likvidaciji odrekla utemeljenost ter postavila pripombe, se vodijo v evidenci in vknjižujejo po posebnem računu pri generalni direkciji državnega računovodstva z nazivom: «Nerešeni predmeti po pripombah krajevne kontrole» («Neraspravljeni predmeti po primedbah mesne kontrole»). Te predmete likvidira generalna direkcija državnega računovodstva; za ona izplačila, ki so jih izvršili poedini računodajniki brez legalne podstave, pa se zahteva povračilo po glavni kontroli. - Člen 21. Z novimi zakoni se ne smejo ustanavljati nova uradniška zvanja in mesta, pa tudi ne vršiti postavitve nanje, dokler se po isti poti ne zagotove tudi potrebni krediti za te državne razhodke in njih kritje, ki niso mogli biti postavljeni v proračun za leto 1926./1927. Člen 22. Noben državni urad razen ministrstva za finance ne sme za državno potrebo ne kupovati ne prodajati zlata, srebra, inozemskih valut in deviz. Zamene privatnim osebam po državnem kurzu se ukinjajo. Člen 23. Člen 13. Odredbe členov 74, 75., 76., 77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto pa stopa nova odredba, ki se glasi: «Po preteku proračunskega leta se ne smejo angažirati nikakršni izdatki in tudi ne otvarjati krediti. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta, izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo učinjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.» Člen 14. Znesek «kreditov za nezadostno preliminirane razhodke» sme doseči vkljub členu 27. zakona o državnem računovodstvu 5 % (pet odstotkov) skupne vsote kreditov, odobrenih za redne materialne razhodke vsega proračuna za leto 1926./1927. Zvišbo poedinih proračunskih partij ali pozicij za materialne razhodke iz tega kredita odobruje vkljub členu 27., točki 3.), zakona o državnem računovodstvu do Din 500.000’— minister za finance, preko te vsote pa ministrski svet na obrazložen predlog ministra za finance. Krediti, odobreni s proračunom za podpore, subvencije, naklonitve in štipendije, se ne smejo zviševati iz rezervnih proračunskih kreditov. Člen 15. Vkljub členu 29. zakona o državnem računovodstvu se pooblašča ministrski svet, da sme dovoljevati izdatke na predlog ministra za finance v breme partije 1628. proračuna državnih razhodkov, «kreditov za izredne državne potrebe»; vendar pa ne sme biti znesek enega izdatka večji nego Din 500.000 —. Člen 16. Znesek «kreditov za male neimenovane potrebe» sme biti večji, nego je znesek, določen v členu 28. zakona o državnem računovodstvu; nikoli pa ne sme presezati vsote Din 2,000.000'—. Vkljub odredbam člena 28. zakona o državnem računovodstvu odobruje potrošek iz tega kredita do Din 100.000'— na zahtevo poedinih ministrov minister za finance, preko te vsote pa ministrski svet na obrazložen predlog ministra za finance. Člen 17. Kredit, odobren po partiji 1630. proračuna državnih razhodkov v znesku Din 58,000.000'— za uvajanje novih zakonov, se porazdeljuje tako-le: 1. ) izplačilo II. obroka kot vplačilo glavnice po členu 29. zakona o kmetijskem kreditu Din 50,000.000'—; 2. ) direkciji za kmetijski kredit in oblastnim zadrugam za kmetijski kredit za vse osebne in materialne izdatke po zakonu o kmetijskem kreditu Din 2,000.000'—; Nobena pogodba, ki bi provzročila za državo plačilo v inozemski valuti, se ne sme skleniti brez soglasne odločbe ministra za finance. Če bi se sklenila taka pogodba brez soglasne odločbe ministra za finance, je neveljavna, materialno škodo pa povrne državni organ, ki jo je sklenil. Člen 24. O vseh razhodkih iz fondov po tem zakonu ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso navedeni v računskem delu proračuna, morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi, podrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v zaključnem računu za leto 1926./1927. Člen 25. Vkljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene. Ta kredit se porablja po naredbi predsednika ministrskega sveta in odrejena izplačila niso zavezana pregledu in odobritvi glavne kontrole. >. Od odobrene vsote tega kredita po partiji 13. proračuna državnih razhodkov je smatrati, da je 600.000 v dinarjih, ostanek 653.000 pa v zlatih dinarjih. Člen 26. Vsi stroški za prevoz in prevzem materiala, ki se dobiva na račun reparacij po mirovnih pogodbah, obremenjajo reparacijski fond ministrstva pravde. Člen 27. Za kritje razhodkov po partiji 883. proračuna državnih razhodkov služi komorska doklada po členu 242. zakona o ustroju vojske in mornarnice v višini enkratnega zneska invalidskega davka, določenega v partiji 6. proračuna državnih dohodkov. Člen 28. Kredit, odobren v partiji 50., poziciji 7., proračuna državnih razhodkov za izplačevanje 7y2;%nih bonov in obresti za odkup orientskih železnic kakor tudi ustrezna frakcija kredita za ažijo iz partije razhodkov 52. sta sestavna dela proračuna ministrstva za promet in izplačevanje po njima se vrši v breme dohodkov tega ministrstva. Za izvrševanje te odredbe skrbi minister za finance sporazumno z ministrom za promet. Člen 29. Po členu IX. zakona o 41/2%nem posojilu Din 150,000.000 — za gradnjo železnic in dovršitev preorožitve z dne 15. decembra 1909. se mora ostanek dohodkov iz tega posojila, ki je določen za gradnjo železnic in nakup voznega materiala in ki ga mora ugotoviti generalna direkcija državnih dolgov po svojih knjigah, prvenstveno uporabiti za plačila del in nabav, izvršenih po tem zakonu v letih 1914. in 1915., za katere pa se zaradi vojnih razmer svoje dni izplačila niso izvršila. 3.) za podpis in vplačilo delnic Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Din 3,500.000'—; t 4.) dotacija narodnemu invalidskemu fondu po členu 87., točki 1.). invalidskega zakona Din 2,000.000'—; o.) za izvrševanje zakona o zavarovanju osebja vojske in •mornarnice zaradi letenja Din 500.000'—. Člen 18. Kredit, odobren po partiji 1631. proračuna državnih razhodkov v znesk Din 31,652.984'80 za podaljšavo in dovršitev del na začetih državnih gradba se porazdeljuje tako-le: !•) za zgradbe in investicije uprave državnih monopolov v Beogradi Nišu, Skoplju in Kavadaru, za nagrade nadzorstvenim inženjerjem i: drugim tehničnim ekspertom kakor tudi za zgradbo solarne v Ulcini’ Din 26,477.984'30; J 2. ) za zgradbo državne trgovske akademije v Beogradu Din 1,000.000'— 3. ) za nadaljevanje del pri gradnji interne klinike medicinske fakultet v Beogradu Din 1,375.000'— in za dovršitev anatomskega instituta te fakultet' Din 1,000.000'— in Tx. 4'? ^i'adbo poštnega in telegrafskega urada v Novem Sadi Dm 1,800.000—. Člen 19. Kredit, odobren po partiji 51. proračuna državnih razhodkov za odplačilo dolga Narodni banki po računu «brezobrestnega državnega dolga po kronskih bankovcih», se zvišuje avtomatično do višine, ki bi jo dosegel delež države pri ostvarjenem dobičku Narodne banke, določen v partiji 98. proračuna državnih dohodkov. II. del. Pooblastitve in odredbe za poedina ministrstva. a) Ministrstvo za finance. Člen 30. Minister za finance se pooblašča,, da sme odrejati in vršiti pobiranje davkov in vseh drugih državnih dohodkov po veljavnih zakonih kakor tudi po odredbah tega zali ona, ki se nanašajo na uvedbo novih državnih dohodkov. Člen 31. ^ Minister za finance se pooblašča, da sme izdati po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podlagi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih na podstavi členov 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja nego Din 500,000.000'— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje nego 7 %. V to vsoto ne spadajo boni za podlogo obratne glavnice, izdani po členu 12. zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 26. januarja 1920. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 9. decembra 1920. ’in z dne 10. aprila 1921. . F Člen 32. Minister za finance se pooblašča, da sme izdati zaradi regulacije državnih obvez iz prejšnjih let državne bone s 6%nimi letnimi obrestmi, s skrajnim izplačilnim rokom dveh let, za skupno vsoto Din 150,000.000'—. Izplačila teh bonov — glavnice in obresti — naj se vrše iz kredita, določenega v partiji 55. proračuna državnih razhodkov. Člen 33. Člen 20. _ V breme Partije 55. proračuna «Državne obveze iz prejšnjih let» se smejo ucmjati izdatki za obveze, prevzete od dne 1. januarja 1920. do dne 31. marca 1926. Potrebne kredite za te obveze porazdeljuje minister za finance. Minister za finance se pooblašča, da sme med izvrševanjem proračuna po soglasnem pristanku finančnega odbora narodne skupščine zviševati kredit po partiji 55. proračuna državnih razhodkov — obveze iz prejšnjih let — v mejah presežkov onih dohodkov, ki se bodo po mesečnih stanjih dosezali od neposrednjih in posrednjih davkov preko vsot, določenih v proračunu. Člen 84. Minister za finance se pooblašča, da sme prenesti pravico, otvarjati kredite iz člena 28., točke b), uredbe o organizaciji ministrstva za finance, na načelnika proračunskega oddelka pri generalni direkciji državnega računovodstva. Člen 35. Minister za finance sme dati obče pooblastilo državnemu podtajniku, pomočniku ministra za finance, generalnemu direktorju, pomočniku generalnega direktorja kakor tudi načelnikom oddelkov pri generalni direkciji državnega računovodstva, da odločajo glede vseh vrst razhodkov, za katere obstoje odobreni krediti, o njih angažiranju ter izdajajo naloge za izplačilo po členih 64. in 131. zakona o državnem računovodstvu; vendar pa smeta biti generalni direktor in njegov pomočnik nakazovalca samo za izdatke, ki ne presezajo vsote Din 100.000—, načelniki oddelkov pa za izdatke do Din 5000-—. Člen 36. Minister za finance se pooblašča, da sme odrediti pri vseh domačih borzah posebne komisarje, ki gledajo na to, da se pravilno uporabljajo predpisi in naredbe o trgovini z valutami in devizami. Borzni komisar lahko ustavi s svojo naredbo vsako delo in postopanje na borzi, ki nasprotuje ministrovim naredbam in predpisom o trgovanju z valutami in devizami. Člen 37. Minister za finance se pooblašča, da sme predložiti glavni kontroli v pregled zaključne račune za leta 1915. do 1918., sestavljene na podstavi originalnih knjig, toda brez dotičnih originalnih dokumentov, kolikor so bili uničeni za evakuacije in okupacije leta 1915. Člen 38. Ministru za finance se dovoljuje, da sme sprejeti zaključne račune finančnih delegacij v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in Novem Sadu za dobo od meseca olrtobra 1918. do dne 31. maja 1921., ki služijo za gradivo občemu zaključnemu računu, brez formalnosti, predpisanih za sestavo teh računov. Da glavna kontrola pregleda račune finančnih delegacij, morajo finančne delegacije svoje račune pravilno zložiti in povezati. Člen 39. Minister za finance (generalna direkcija državnih dolgov) se pooblašča: a) da sestavi zaključni račun o 41/2 % nem posojilu iz leta 1909. za gradnjo železnic in preorožitev vojske brez dokumentov na podstavi ohranjenih prvih zapiskov iz 1914. in 1915. leta in knjige bilanc iz leta 1914.; b) da zaključi knjige za 1914. in 1915. leto brez dokumentov na podstavi izpiskov kreditnih bank in ohranjenih prvih zapiskov iz 1914. in 1915. leta in knjige bilanc iz leta 1914.; c) da ne uporablja zakona o uničevanju državnih vrednostnih papirjev na vse obveznice in kupone, izplačane pred evakuacijo države leta 1915., kolikor so bile skoncentrirane v tresorjih generalne direkcije državnih dolgov. Člen 40. Minister za finance se pooblašča, da sme napravljati porazdelitev in vire-mente s krediti, določenimi v partiji 50., poziciji 10., skladno z obvezami, ki izvirajo iz dunajskega, innsbruškega in praškega sporazuma, v mejah skupno določene vsote omenjene pozicije. Člen 41. Minister za finance se pooblašča, da sme zvišati število uradnikov pri okrožnih in sreskih finančnih upravah, glede na dejanske službene potrebe, tudi nad število, določeno v členih 4., 10. in 16. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva z dne 5. maja 1911., toda v mejah kreditov, odobrenih s proračunom. Člen 42. Odločbe o podpori rodbinam umrlih uslužbencev po členu 124. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, za katere je določen kredit v partiji 48. proračuna državnih razhodkov, izdaja minister za finance na predlog resortnega ministra. Člen 43. Minister za finance se pooblašča, da sme sporazumno z ministrskim svetom prodati manjša državna posestva, ki dajo na leto manj nego Din 10.000’— dohodkov, katerih uprava pa je združena z nerazmerno visokimi stroški. Člen 44. Minister za finance se pooblašča, da sme izločiti od državnega posestva Belja do 8000 oralov zemlje za naseljevanje optantov in beguncev iz Madžarske kakor tudi za druge siromašne agrarne interesente. Minister za finance izdela z odobritvijo ministrskega sveta pravilnik o delitvi izločenih površin. Člen 45. Minister za finance se pooblašča, da predpiše pravilnik o vzdrževanju katastra v novo izmerjenih katastrskih občinah v Srbiji in Črni gori. Člen 46. Minister za finance se pooblašča, da sme kaznovati prekrške veljavnih predpisov o poslovanju z devizami in valutami kakor tildi vsako drugo opravilo, ki bi posredno vplivalo na zmanjševanje dinarske vrednosti, v denarju do Din 300.000’—, v težjih in ponovnih primerih pa tudi s tem, da odvzame pravico poslovanja z devizami in valutami, če so imele kaznovane osebe ali banke to pravico. Člen 47. Minister za finance se pooblašča, da sme izplačati centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu na račun poplavnih prispevkov po zemljiščih, i zaseženih za agrarno reformo v Vojvodini, vsoto preko kredita, odobrenega j po partiji 1616. proračuna državnih razhodkov, če se da po velikosti izvršene j odmere in po drugih okolnostih upravičeno pričakovati, da se bo pobrala J večja vsota agrarne reforme iz poplavnih prispevkov, za vzdrževanje obram-I benih hidrotehničnih naprav. Člen 48. Minister za finance se pooblašča, da sme izvršiti na podstavi odločbe ministrskega sveta povračilo odvzetega denarja in prisojene zakonske kazni v vrednosti dolarjev 29.918’92. To povračilo se mora izvršiti, in sicer: 14 iz fonda finančne straže, % pa iz državne blagajne na račun dohodkov od tihotapstva ali od kazni po carinskih zakonih. Člen 49. Minister za finance še pooblašča, da sme izplačati po prehodni odločbi ministrskega sveta in ob pogojih, ki jih določi ministrski svet, tekom proračunskega leta 1926./1927. beograjski občini posojilo Din 12,000.000’—. Člen 50. Minister za finance se pooblašča: 1. ) da sme dati ministru za šume in rudnike na razpolago kredit Din 60,000.000’— kot obratno glavnico za čim umnejše ukoriščanje državnih rudnikov in za dosezanje čim večjih dohodkov; minister za šume in rudnike pa mora vrniti to vsoto državni blagajni najkesneje do konca proračunskega leta 1926./1927.; 2. ) da sme dati iz dohodkov državnih gozdov ministru za šume in rudnike na razpolago vsoto Din 10,000.000’— kot obratno glavnico za državno gozdno-industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar; minister za šume in rudnike pa mora vrniti to vsoto do konca tega proračunskega leta. Člen 51. Minister za finance se pooblašča, da sme dati ministru za vojsko in mor-narnico na razpolago kot obratno glavnico Din 15,000.000’— za plačevanje dela in nabavo sirovin za izdelovanje črnih smodnikov, razstrelila «kamnik-tita» in strelnih vrvic v tvornici za smodnik v Kamniku. To obratno glavnico bo uporabljal minister za vojsko in mornarnico iz realiziranih dohodkov od prodaje smodnika, strelnih vrvic in razstrelil, ki so v blagajni ministrstva za vojsko in mornarnico, po potrebi večkrat; tekom proračunskega leta 1926./1927. pa jo mora vrniti ali jo kot dohodek izročiti kasi glavne državne blagajne. Člen 52. Ministru za finance se dovoljuje, da sme postaviti v breme kredita v znesku Din 800,000.000’— izplačila v znesku Din 154,000.000’—, angažirana ali izvršena v času do dne 1. aprila 1926., po odločbah ministrskega sveta, na podstavi zakona z dne 22. novembra 1922. o izrednem kreditu Din 800,000.000’—. Ta kredit 154,000.000’— tvori sestavni del zaključnega računa za proračunsko leto 1926./1927. kot dopolnitev kredita Din 46,000.000’— po partiji 883. proračuna državnih razhodkov za leto 1926./1927. Člen 53. Minister za finance se pooblašča, da sme izdelavo zaključnih računov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izza dne 1. januarja 1919. z vsemi poznejšimi proračunskimi periodami po vojni glede njih izdelave in predložitve narodni skupščini popolnoma ločiti od zaključnih računov kraljevine Srbije za vse vojne periode od leta 1915. do vštetega leta 1918. Razhodki in dohodki za meseca november in december 1918. pokrajin, osvobojenih in pridruženih po zlomu bivše Avstro-Ogrske monarhije, se morajo izkazati v posebnem zaključnem računu. Razhodki in dohodki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za proračunsko periodo od dne 1. januarja do dne 31. maja 1919. se morajo izkazati v zaključnem računu za leto 1919./1920., in sicer razhodki po strokah, dohodki pa po vrstah v občem delu zaključnega računa za leto 1919./1920., a specialni del razhodkov in dohodkov kot priloga k specialnemu delu zaključnega računa za leto 1919./1920. Stanje ostankov, ki se ugotovi ob zaključku knjig za leto 1918. in ki kaže aktiva kraljevine Srbije, se mora prenesti v ono proračunsko periodo po vojni, za katero bi bile računske knjige nezaključene in otvorjene. Člen 54. Minister za finance se pooblašča, da sme odrediti vkljub členom 63., 64. in 65. zakona o državnem računovodstvu likvidacijo in razknjižbo onih začasnih izdatkov, izvršenih na podstavi člena 13T. zakona o državnem računovodstvu v vseh vojnih letih od leta 1915. do vštetega proračunskega leta 1919./1920., za katere odgovorni računodajniki več ne žive, kakor tudi v onih primerih, kjer se ne morejo pribaviti stalni dokumenti za razknjižbo, kakor: računi potnih in voznih stroškov, tovorni listi inozemskih železnic, ladijski tovorni listi inozemskih parniških družb, zavarovalne police, dokumenti za telesno moč, za vkladanje, za prenos in selitev uradov iz inozemstva v domovino. Likvidacija in razknjižba takih izdatkov se mora izvršiti na podstavi obstoječih dokumentov, in sicer: priznanic (začasnih), bančnih pisem, potrdil o prejemkih ali izdatkih, kakor tudi na podstavi uradnih potrdil — recepisov — dotičnih poštnih in telegrafskih uradov, s katerimi se potrjuje, da se je izvršil izdatek iz državne blagajne. Člen 55. Minister za finance se pooblašča: a) da sme razknjižiti vse razhodke osebnega in materialnega značaja, vknji-žene in izkazane v računskih knjigah glavnega državnega računovodstva v breme tekočih in začasnih računov državnih naprav za leto 1915., za katere ni originalnih denarnih dokumentov, v breme državne gotovine na podstavi podatkov iz originalnih računskih knjig; b) da sme one izdatke, vknjižene v breme tekočih in začasnih računov v letu 1915., za katere obstoje originalni denarni dokumenti o izvršenem izplačilu, za katerih razknjižbo pa ni podana popolnoma zakonska formalna stran, razknjižiti v breme kreditov, določenih s proračunom v dotičnem letu, na podstavi obstoječih originalnih dokumentov; c) da sme razknjižiti v breme državne gotovine dolgove občin po partijal-niku «B», deficite po partijalniku «C», nerešene predmete iz prejšnjih let kakor tudi presežke in manjke glavne državne blagajne, za katere se ne ve in o katerih se ne more ugotoviti, odkod izvirajo. To ne velja za račune iz leta 1915. Te razknjižbe se morajo izvršiti na podstavi referata generalne direkcije državnega računovodstva (odseka glavnega knjigovodstva) in odobritve ministra za finance; vendar pa se s tem nikakor ne razrešujejo odgovornosti in obveze pristojni državni računodajniki, nakazovalci ali dolžniki. Člen 56. Minister za finance se pooblašča, da sme vkljub členu 64. zakona o državnem računovodstvu likvidirati na podstavi pisem Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi brez priloženih priznanic prejemnikov vsa izplačila, ki jih bo vršila ta banka v računskem letu 1926./1927., če izpolnjujejo ostale pogoje člena 64. zakona o državnem računovodstvu. Člen 57. Minister za finance sme dajati iz vsot, dejanski pobranih iz naslova državnih terjatev, ki so razknjižene kot izgubljene, kakor tudi iz vsot po državnih terjatvah na kakršnikoli podstavi, ki državnim oblastveni niso bile znane, nagrade osebam, ki so pripomogle, da so se te terjatve poplačale; vendar pa ne smejo biti te nagrade večje nego 10 % izterjane vsote. Te nagrade ne pripadajo državnim organom, ki morajo uradoma paziti na take terjatve. Člen 58. Minister za finance se pooblašča, da sme dajati državne nepremične imovine v daljši zakup nego za leto dni, toda najdlje za tri leta, če ne preseza letna zakupnina vsote Din lOO.OOO—. b) Uprava državnih monopolov. Člen 59. Ministru za finance se dovoljuje, da sme dati upravi državnih monopolov na razpolago posojilo iz monopolnih dohodkov ali iz posojila Din oOO,000.000'— za kupovanje sirovega tobaka in ostalih monopolnih predmetov in ekonomskih potrebščin za vse monopole kakor tudi za izplačevanje izdatkov za fabrikacijo tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja in soli, za izplačevanje izdatkov pri gojenju, nadziranju, odkupovanju, prenašanju, vezanju in urejanju in zavarovanju nepredelanega tobaka, za najemnine, poprave, preureditve in zavarovanje zgradb, skladišč in barak za spravljanje nepredelanega tobaka, za potne račune inspekcijskih organov pri kulturi in fermentaciji tobaka; za učinjene stroške odposlancev inozemskih firm kakor tudi njih spremljevalcev za pregled tobaka, namenjenega za izvoz; za potne račune odposlancev uprave monopolov za prodajo tobaka v inozemstvu; za izplačila nadzorstvenega in strokovnega osebja in dnevničarjev pri nadzorništvih in razkladališčih nepredelanega tobaka; za vzdrževanje preizkusnih postaj in nasadov; za prirejanje praktičnih tečajev; za vzdrževanje štipendistov v inozemstvu zaradi spoznavanja kulture in fermentacije tobaka; za stroške za udeleževanje pri domačih in svetovnih razstavah; za nagrade proizvajalcem tobaka za napravljanje modernih sušilnic za sušenje tobaka; za nabavo pohištva, kurjave in razsvetljave pisarniških in drugih potrebščin pri razkladališčih in skladiščih nepredelanega tobaka; za potne račune članov komisij za kupovanje in prevzemanje monopoliziranih, ekonomskih in drugih tukaj imenovanih predmetov v državi in v inozemstvu in za trans-portiranje teh predmetov itd. Uprava državnih monopolov se obračunava za dano posojilo z generalno direkcijo državnega računovodstva. Če bi se to posojilo ne moglo dati iz rednih dohodkov monopolov, se pooblašča minister za finance, da sme odobriti upravi državnih monopolov posojila, najeta v ta namen, z največ enoletnim rokom; vendar pa mora o tem predhodno sklepati ministrski svet. Člen 60. Minister za finance sme dovoliti upravi državnih monopolov za materialne potrebščine tudi večje izdatke, nego so določeni s proračunom za leto 1926./1927., če bi bili dohodki od prodaje tobaka, soli, petroleja, pivskih znamk, kolkov in vrednotnic, vžigalic, cigaretnega papirja in saharina večji nego dohodki, določeni s proračunom v letu 1926./1927., in sicer tako za potrošek potrebnih monopolnih predmetov kakor tudi za stroške, ki so v zvezi s povečano vsoto dohodkov od teh predmetov, toda v sorazmerju s povečanimi dohodki od poedinih monopoliziranih predmetov. Člen 61. Ministru za finance se dovoljuje, da sme uvesti v ostalih krajinah kraljevine poleg Srbije vse monopolne zakone, ki veljajo za Srbijo, z vsemi izpremembami in dopolnitvami, in sicer: zakon o monopolu tobaka z dne 14. marca 1890. z izpremembami in dopolnitvami z dne 26. januarja 1900., z dne 11. aprila 1902. in z dne 23. marca 1904.; zakon o monopolu soli z dne 17. marca 1890. z izpremembami in dopolnitvami z dne 23. januarja 1899., z dne 26. januarja 1900., z dne 29. aprila 1902. in z dne 23. marca 1904.; zakon o ustanovitvi novih državnih monopolov za vžigalice, petrolej in cigaretni papir z dne 3. avgusta 1893. z izpremembami in dopolnitvami z dne 23. julija 1898., z dne 1. maja 1902. in z dne 23. marca 1904., kolikor niso doslej uvedeni. Izvrševanje teh zakonov o monopolih se poverja upravi državnih monopolov, ki ji načeluje odbor iz 12 članov. Nagrade za delovanje pri sejah določa članom upravnega odbora samostalne monopolne uprave državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in upravniku državnih monopolov, ki ima vse pravice člana upravnega odbora, minister za finance. Člen 62. Uprava državnih monopolov mora postavljati privatne tvornice vžigalic, petroleja in cigaretnega papirja pod svojo kontrolo ter pobirati monopolno takso na njih izdelke, skladno z zakonom. Uprava državnih monopolov ima pravico, odkupiti te tvornice skladno z zakonom o ustanovitvi novih državnih monopolov kakor tudi njih proizvode. Če se tvornica ne ravna po predpisih kontrole ali če iz,vrše njeni upravni organi kaznivo dejanje, ki je označeno z zakonom o ustanovitvi novih državnih monopolov za monopolni pregrešek, sme odrediti uprava državnih monopolov začasno ali stalno ustavitev dela v takem podjetju. Odločbe upravnega odbora samostalne monopolne uprave postanejo izvršne, ko jih odobri minister za finance. Člen 63. Skladno s členoma 95. in 96. zakona o monopolu tobaka in s členoma 1. in 6. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov za vžigalice, petrolej in cigaretni papir je uprava državnih monopolov edino pristojna, izdajati dovolila za izvoz predelanih in nepredelanih monopolnih proizvodov. Člen 64. Minister za finance se pooblašča, da sme uporabljati zakon o uvedbi monopola na saharin in na druge umetne oslajevalne tvarine, ki velja v Bosni in Hercegovini, na ozemlju vse kraljevine, ter predpisati potreben pravilnik, s katerim se uredi postopanje za preiskovanje in kaznovanje dejanj, kaznivih po tem zakonu. Člen 65. Upravnemu odboru monopolne uprave se dovoljuje, da sme: 1. ) po členu 6., točki 2.), svoje uredbe določati prodajno ceno vsem monopolnim predmetom in slani vodi solarne v Kreki in Simin hanu po današnjih tržnih cenah sirovin in ostalih stroškov, ne glede na veljavne zakonske odredbe o prodajnih cenah v členu 114. zakona o monopolu tobaka, členih 8., 8. a) in 8. b) zakona o monopolu soli in členu 15. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov; 2. ) določati tudi monopolno takso na monopolizirane predmete, ki se izdelujejo v državi ali se uvažajo iz inozemstva; 3. ) določati cene za odkup tobaka v listu po sedanjih razmerah, ne glede na člena 5. in 6. zakona o monopolu tobaka, in sicer po členu 6., točki 1.), uredbe o samostalni monopolni upravi; 4. ) določati dnevnice članom odkupovalnih komisij in njih pomožnemu osebju, ne glede na člen 79. zakona o monopolu tobaka in na uredbo D R br. 96.000 o potnih in selitvenih stroških uradnikov in drugih državnih uslužbencev; 5. ) pobirati od proizvajalcev tobaka v vsej kraljevini za komisijske stroške po členu 78. zakona o monopolu tobaka Din 0'30 za kilogram, pričenši z žetvijo leta 1924.; 6. ) dovoljevati vkljub predpisu člena 8. a) zakona o monopolu soli za ribiče in industrijska ribarska podjetja prodajanje soli za polovico določene prodajne cene v državnih monopolnih razkladališčih, ne glede na to, ali naj se uporabi sol za izvozne predelke ali za predelke, namenjene porabi v državi. Člen 66. Vkljub predpisu člena 5/. zakona o državnem računovodstvu in člena 6. a) uredbe o samostalni monopolni upravi smejo biti nakazovalci druge stopnje pri upravi državnih monopolov razen upravnika državnih monopolov po specialni pooblastitvi upravnika državnih monopolov pomočnik upravnika državnih monopolov, načelnik računovodstvenega in načelnik ekonomskega oddelka. Ti imajo te-le pravice in dolžnosti: a) Pomočnik upravnika državnih monopolov vrši vse nabave, nakupe, prodaje in razknjižbe vobče, katerih vrednost ni .večja nego Din 5000'—. b) Načelnik računovdstvenega oddelka 1. ) izvršuje v računskem pogledu vse odločbe upravnega odbora samostalne monopolne uprave in rešitve upravnika državnih monopolov in njegovega pomočnika, izdane po uredbi in monopolnih zakonih; 2. ) podpisuje obče in specialne naloge za angažiranje kreditov monopolnim napravam in uradom iz proračunskih kreditov in po finančnem zakonu na podstavi izdanih odločb upravnega odbora samostalne monopolne uprave ali rešitev upravnika in pomočnika upravnika državnih monopolov; 3. ) podpisuje vse naloge in dokumente, po katerih se vrše poplačila, ter vlaga denar v blagajno na podstavi pristojno izdanih rešitev; 4. ) podpisuje vse naloge za vknjiževanje, ki so v zvezi s predhodnimi točkami. c) Načelnik ekonomskega oddelka podpisuje naloge za izdajanje pisarniškega, potrošnega, ekonomskega in ostalega materiala iz ekonomata uprave državnih monopolov. Pravice in dolžnosti, predpisane za upravnikovega pomočnika, načelnika računovodstvenega oddelka in načelnika ekonomskega oddelka, preidejo, če so odsotni, na njih namestnike, odrejene z rešitvijo upravnika državnih monopolov. Člen 67. Monopolna kazniva dejanja, storjena v Banatu, Baranji, Bački in Sremu, preiskujejo krajevne finančne uprave, razsoja pa jih samostalna monopolna uprava. Odločbe samostalne monopolne uprave o pritožbah pretresa državni svet po zakonih, po katerih se taka kazniva dejanja preiskujejo, pretresajo in sodijo v Srbiji. Člen 68. Vkljub členoma 94. in 95. kazenskega postopnika za monopolna kazniva dejanja se dovoljuje upravi državnih monopolov, da sme dohodke od kazni za tihotapstvo in dohodke od prodaje zaplenjenih tihotapskih predmetov izkazovati in vknjiževati kot dohodke po izvršeni izterjavi; vendar pa- se mora vršiti povračilo kazni in vrednosti zaplenjenih predmetov v breme teh dohodkov onega proračunskega leta, v katerem se izda razsodba o povračilu. Tako je treba postopati z vsemi doslej neizvršenimi povračili; kolikor pa so se povračila doslej izvršila na ta način, se smatrajo za pravilno izvršena. Prav tako se mora vršiti povračilo monopolne takse na monopolizirane predmete v breme dohodkov onega proračunskega leta, v katerem se je izdala pristojna odločba, ne glede na proračunsko leto, v katerem je bila taksa plačana. Člen 69. Od prejetih posojil ne plačujejo proizvajalci tobaka blagajni uprave državnih monopolov obresti, ki so določene s členom 20. zakona o monopolu tobaka z dne 14. marca 1890. z izpremembami in dopolnitvami z dne 26. januarja 1900., z dne 11. aprila 1902. in z dne 23. marca 1904. Prav tako niso obveznice, ki jih morajo izdati proizvajalci tobaka po zgoraj navedenem zakonskem členu upravi državnih monopolov za prejeto posojilo, zavezane plačevanju nikakršnih taks ali pristojbin. Člen 70. Poslovanje samostalne monopolne uprave nadzira minister za finance po svojem odposlancu-komisarju, ki se postavi s kraljevim ukazom na predlog ministra za finance. Odposlanec ministra za finance sme biti postavljen s činom in plačo načelnika ministrstva. Plača in ostali prejemki odposlanca ministra za finance obremenjajo proračun samostalne monopolne uprave. Odposlanec ministra za finance ima pravico, prisostvovati vsem sejam upravnega odbora samostalne monopolne uprave, ter podaja ministru za finance pismene predloge o odločbah upravnega odbora, o katerih upravni odbor ne odloča dokončno. . Vkljub poslednjemu odstavku člena 6. uredbe o samostalni monopolni upravi in členu 55. č) zakona o državnem računovodstvu so odločbe upravnega odbora o vseh poslih uprave državnih monopolov v vrednosti do Din 500.000'— kakor tudi rešitve upravnikove o nabavah, prodaji in izdatkih do Din 25.000'— izvršne ter ne potrebujejo odobritve ministra za finance. To velja tudi za odločbe in rešitve, izdane po členu 86., točki 1.), zakona o državnem računovodstvu. Člen 71. Nabave ali pogodbe uprave državnih monopolov niso podložne oceni odbora za ocenjanje državnih nabav, določenega v členu 95. b) zakona o državnem računovodstvu, nego o njih odloča skladno s členom 6. uredbe o samostalni monopolni upravi v poslednji stopnji minister za finance vkljub členu 95. č) zakona o državnem računovodstvu. Člen 72. Vsota, dobljena od pobrane kazni in cenilne vrednosti tihotapskega predmeta, se razdeli po odbitku stroškov, monopolne takse in takse po zakonu o taksah tako-le: Ena tretjina pripade državni blagajni, ena tretjina zaloti-teljem in ovaditeljem, ne glede na to, ali so državni organi ali ne, ena tretjina pa fondu za pobijanje tihotapstva. Če je zalotitelj organ finančne kontrole, se izplača zalotnina po členu 62. zakona o organizaciji finančne kontrole. S tem in toliko se izpreminjajo odredbe vseh monopolnih zakonov, ki se uporabljajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen 73. Upravni odbor uprave državnih monopolov predpiše po soglasni odločbi ministra za finance pravilnik, kako naj se uporablja in upravlja denar fonda za pobijanje tihotapstva iz predhodnega člena. Člen 74. Vkljub členu 84. zakona o državnem računovodstvu odobruje izpremembe v pogodbah vobče, ki jih sklepa uprava državnih monopolov, na predlog upravnega odbora samostalne monopolne uprave minister za finance, čigar odločba je takoj izvršna. Člen 75. Uprava državnih monopolov sme vršiti vkljub točki 10.) člena 86. zakona o državnem računovodstvu brez licitacije v svoji režiji s pomočjo svojih organov poprave, preureditve in izgradnjo poslopij, če ni izdatek večji nego Din 200.000 —. Te poprave in izgradnje se smejo izvrševati v režiji samo na podstavi podrobnih proračunov, ki jih morajo sestaviti ali strokovni organi gradbenih sekcij ali pa strokovni organi tehničnega odseka uprave državnih monopolov in ki jih odobruje upravni odbor samostalne monopolne uprave. Vse te poprave, preureditve in izgradnje se morajo izvrševati pod vodstvom in nadzorstvom inženjerja uprave državnih monopolov. Material, ki je potreben za poprave ali izgradnjo poslopij, se nabavlja komisijski. Izplačila pa vrši samo organ, ki ni sodeloval pri nabavljalnih komisijah. Po končani popravi ali izgradnji mora izvršiti strokovna komisija, ki jo sestavljajo en inženjer gradbene sekcije, en inženjer uprave državnih monopolov in en višji uradnik uprave državnih monopolov, pregled del in kontrolo o učinjenih izdatkih. Gradbena dela: izgradnje, poprave in preureditve, katerih vrednost po proračunu ne preseza vsote Din 25.000'—, mora izvršiti urad, za čigar potrebe se tudi vrši režijski posel, ter v ta namen tudi odobriti potrebni kredit. Material, potreben za izvrševanje teh režijskih del, se nabavlja komisijski; ko se dela izvrše, pa se morajo učinjeni izdatki izpričati s pravilnimi dokumenti. Člen 76. Vkljub členu 88. zakona o državnem računovodstvu se polagajo kavcije, ki jih polagajo upravi državnih monopolov licitanti za zakup velike prodaje tobaka ali soli, v znesku 1 % zakupne .vrednosti enoletne porabe tobaka ali soli v okolišu, za katerega se vrši licitacija. Člen 77. Vsi prekrški odredb monopolnih zakonov in uredb v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, storjeni od dne, ko se razglasi ta zakon, se morajo kaznovati ne samo z denarno kaznijo, ki je predpisana zanje, ampak tudi s kaznijo zapora, in sicer lahki prekrški — prestopki — z zaporom od enega do trideset dni, težki prekrški — pregreški — pa z zaporom od enega meseca do enega leta. Izrečena kazen zapora se mora na kazno,vančevo zahtevo izpremeniti v denarno kazen, in sicer se računi: pri lahkih prekrških — prestopkih — po Din 30'— za vsak dan zapora, pri težkih prekrških — pregreških — pa po Din 50'— za vsak dan-zapora. Če se kdo ,v dobi enega leta še drugič zaloti pri monopolnem prekršku, se mu kazen zapora ne izpremeni v denarno kazen. Če se izpremeni denarna kazen v kazen zapora, ne sme biti skupna kazen zapora večja nego leto dni. Poleg kazni se vsi monopolizirani predmeti in vse priprave za njih predelavo, ki se zalotijo pri prekršku, zasežejo v korist državne blagajne brez nikakršne odškodnine; njih vrednost pa se ne všteje v denarno kazen. Prav tako se zasežejo vsa .vozila, ki se zalotijo pri monopolnem prekršku, če so se uporabila za izvedbo tega prekrška, v korist državne blagajne brez nikakršne odškodnine; njih vrednost pa se ne všteje v denarno kazen. S tem in toliko se izpreminjajo vse odredbe monopolnih zakonov in uredh kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki in kolikor nasprotujejo tej odredbi. Člen 78. Državna markarnica se povišuje na stopnjo tobačne tvornice prve vrste. Direktor državne markarnice ima čin in plačo direktorja tobačne tvornice prve ,vrste. Člen 79. Upravi državnih monopolov se dovoljuje, da sme od porabljenih posojil, ki so ji bila dana za investicijske razhodke po členu 29. finančnega zakona za leto 1919./1920., členu 45. finančnega zakona za leto 1920./1921. in po členu 51. finančnega zakona za leto 1922./1923., v svojem zaključnem računu za leto 1926./1927. odpisati znesek Din 4,000.000'—. Člen 80. Uprava državnih monopolov se pooblašča, da sme odkupiti drugo polovico delnic papirnice Milana Vape, d. d. v Beogradu, v nominalnem znesku Din 20,000.000'— tako, da plača zanje v gotovini Din 13,330.000'—; od ostanka Din 6,670.000 —, ki ga odstopi Vapa upravi državnih monopolov takoj v last, pa bo plačevala uprava državnih monopolov Milanu Vapi ves čas, dokler bo živel, letne obresti po 6 %, in sicer šestmesečno dekurzivno od dne, ko popolnoma prevzame tvornico. Izplačilo tega odkupa, izplačilo vseh tvorniških obvez kakor tudi izplačilo vseh stroškov za prenos tapije in reguliranje novih odnošajev med upravo državnih monopolov in Vapo, tudi onih, ki izvirajo iz sklenjene pogodbe z dne 2. januarja 1924., izvrši uprava državnih monopolov v breme svoje obratne glavnice. Obratno glavnico za delo v tvornici sme vzeti uprava državnih monopolov iz svoje obratne glavnice po predhodni odobritvi ministra za finance. Uprava državnih monopolov ukrene vse, česar je treba, da redno prevzame tvornico in zavaruje lastninsko pravico. Način, po katerem naj se upravlja tvornica, se uredi s pravilnikom, ki ga predpiše minister za finance na predlog upravnega odbora uprave državnih monopolov. Člen 81. Upravi državnih monopolov se dovoljuje, da sme izkazati v svojem zaključnem računu za leto 1926./1927. tudi večje izdatke po partiji 638., poziciji 1., in partiji 642., poziciji 1., če krediti, odobreni s proračunom za leto 1926..'1927., ne bi zadoščali glede na dejansko ceno fabriciranega tobaka in nabavljene soli. Ti izdatki se morajo izkazati posebe kot izdatki po tej pooblastitvi. c) Ministrstvo pravde. Člen 82. Minister pravde se pooblašča: I. da sme vse fonde za zidanje kaznilnic in podobnih zavodov, ki obstoje na podstavi specialnih zakonov v poedinih krajinah, prenesti v en fond pri državni hipotekarni banici v Beogradu ali pri njenih podružnicah in da sme uporabljati ta fond na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — razen za svrhe, ki so jim ti fondi namenjeni po dosedanjih predpisih — zlasti tudi: a) za kupovanje zemljišč, zidanje in obnavljanje zavodskih zgradb in ograj in uslužbenskih stanovanj pri kazenskih zavodih, prisilnih delavnicah in državnih vzgajališčih (domovih za vzgojo maloletnikov); b) za nabavljanje pohištva, orodja, strojev za obrte, industrijo in kmetijstvo pri omenjenih zavodih; c) za uniformiranje in oborožitev pravosodne straže, kolikor ne bi zadoščal kredit, določen y proračunu za to; II. da sme uporabljati presežke čistih dohodkov in obratne glavnice produktivnih gran (industrije in ekonomije) pri omenjenih zavodih za svrhe, navedene pod točkama I. a) in I.b), razen tega pa: a) za kurjavo, razsvetljavo, za obleko in prehrano obsojencev, kolikor ne bi zadoščali redni krediti, določeni v proračunu; b) za plače- in ostale prejemke honorarnim obrtnim poslovodjam (delav- niškim mojstrom) in ekonomskim uslužbencem, ki so zaposleni ,v zavodskih produktivnih granah. Vsi ti izdatki in vsa ta izplačila se vrše po predpisih zakona o državnem računovodstvu (členi 21., 86. do 95. č). Člen 83. Minister pravde se pooblašča, da sme zbog ukinitve mestnih in sreskih sodišč v Srbiji premestiti potrebno število osebja ukinjenih mestnih in sreskih sodišč k prvostopnim sodiščem, celokupni kredit ukinjenih mestnih in sreskih sodišč v skupnem znesku Din 5,899.129 — (od partije 102., pozicije 1., do vštete partije 107.) pa uporabiti za eventualno zvišbo (po virementiranju) poedinih partij in pozicij za osebne prejemke sodišč v vsej državi; vendar pa sme postaviti samo v mejah tega kredita preko števila osebja, odobrenega s proračunom, v Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji in Dalmaciji večje število osebja, in sicer tako, da ne sme biti to število večje, nego je bilo odobreno v proračunu predhodnega leta 1924/1925. Člen 84. Ukinja se urad vrhovnega državnega tožiteljstva pri novosadskem oddelku B. kasacijskega sodišča, ki je bil ustanovljen z zakonom z dne 23. junija 1922., «Službene Novine» št. 294 iz leta 1922. Dolžnost vrhovnega državnega tožiteljstva pri oddelku B. kasacijskega sodišča vrši odslej glavni državni tožitelj v Novem Sadu ali njegov namestnik. č) Ministrstvo za prosveto. Člen 85. Vkljub členu 123. zakona o državnem računovodstvu in členu 101. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se pooblašča minister za prosveto, da sme uporabljati v letu 1926./1927. po izkazani potrebi profesorje univerz po pristanku univerzitetnega sveta, srednjih in strokovnih šol, učitelje in učiteljice meščanskih in osnovnih šol za delo v ministrstvu za prosveto, pri oblastnih prosvetnih oddelkih ali prosvetnih inšpektoratih, v muzejih, na strokovnih šolah, pri humanitarnih napravah in na položajih vršilcev dolžnosti šolskih nadzornikov. Člen 86. Minister za prosveto se pooblašča, da sme izpremeniti uredbo z dne 16. junija 1921., S N br. 8457, o zviških plače in honoriranju ur in preko-časnega dela direktorjev in učiteljev srednjih šol, glede na število rednih tedenskih ur, skladno s členom 69. zakona o srednjih šolah. Obenem se mora s pravilnikom sorazmerno zvišati število rednih tedenskih ur tudi učiteljem na meščanskih in dvorazrednih trgovskih šolah. Nova uredba in pravilnik bosta veljala od začetka šolskega leta 1926./ /1927. Člen 87. Razveljavlja se prvi stavek člena 47. zakona o srednjih šolah z dne 4. junija 1912., ki se glasi: «Učenci, ki so dovršili nižji tečaj, morajo, če hočejo nadaljevati srednjo šolo, koncem rednih predavanj do dne 15. junija opraviti nižji tečajni izpit». Vse odredbe, ki so obsežene v ostalih členih zakona o srednjih šolah ter se nanašajo na nižji tečajni izpit, se ukinjajo. Namesto gorenje odredbe mora veljati odslej ta-le odredba: Učenec sme prestopiti iz 4. v 5. razred samo, če nima v letnem izpričevalu četrtega razreda iz obveznih predmetov, ki se jih mora učiti v višjih razredih izbranega oddelka, več nego polovice zadostnih ocen ali če nadomešča vsako nadaljnjo zadostno oceno vsaj prav dobra ocena iz kateregakoli teh obveznih predmetov. Člen 88. Kraljevska tehnična visoka šola v Zagrebu se proglaša za tehnično fakulteto vseučilišča kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu. Člen 89. Zakon o univerzi v Beogradu z dne 1. oktobra 1905. in obča uredba univerze v Beogradu z dne 1. oktobra 1905. se razširjata na vseučilišče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu. Obenem se razveljavljajo vsi ostali zakoni, vse naredbe, odredbe, ki nasprotujejo univerzitetnemu zakonu iz leta 1905. Člen 90. Vkljub členu 33., odstavku b) (uredbe D R br. 96.000) z dne 30. septembra 1920. kakor tudi poznejšim izpremembam in dopolnitvam se mora smatrati premestitev učiteljev in učiteljic na podstavi razpisanega natečaja (konkurza) za premestitev na prošnjo, ker se tudi izvrši na podstavi prošnje. Za selitev po taki premestitvi ne pripadajo učiteljem (učiteljicam) potni in vozni stroški iz državne blagajne. Člen 91. Minister za prosveto se pooblašča, da sme soglasno ž ministrom za finance in finančnim odborom narodne skupščine dovoliti narodnim gledališčem, da porabljajo presežke dohodkov za svoje .vzdrževanje. Člen 92. Klinična bolnica v Zagrebu, ki spada pod pristojnost ministra za prosveto, se proglaša za samoupravno državno bolnico s pravico, da porablja dohodke od pobranih bolniških stroškov za svoje vzdrževanje. Člen 93. Funkcijske nagrade rektorjev, prorektorjev, dekanov in prodekanov univerz in visokih šol ne spadajo pod omejitev člena 49. zakona o proračun- skih dvanajstinah za mesece julij, avgust, september, oktober in november 1925. ter jim potemtakem pristoje tudi od dne 1. januaija 1926. Člen 94. Vkljub členu 116. zakona o državnem računovodstvu se pooblašča minister za prosveto, da sme postaviti na mesto profesorja ali drugega učitelja nižje kategorije in skupine profesorja ali drugega učitelja višje kategorije in skupine v oddelku za srednji pouk. Člen 95. Na ljudskih (osnovnih) šolah, kjer so učili doslej verouk duhovniki, imajo ti duhovniki pravico, odnosno dolžnost, ga učiti še nadalje, toda brez pravice do honorarja iz državne blagajne. V krajih, kjer cerkvena oblastva ne poskrbe za predavanje verouka, uče tudi ta predmet učitelji dotičnih šol, če so istega veroizpovedanja kakor njih učenci. Člen 96. Minister za prosveto se pooblašča, da sme razširiti skladno s členom 94. ustave z delno izpremembo uzakonjene uredbe o višji pedagoški šoli z dne 30. avgusta 1920. višji pedagoški šoli v Zagrebu in Beogradu na štiri letnike namesto treh letnikov, doslej predpisanih s členom 3. omenjene uredbe, in da sme odrediti do poznejše posebne zakonske ureditve za te visoki šoli na predlog njiju učiteljskih zborov in z odobritvijo ministrskega sveta vse, česar je treba. d) Ministrstvo za vere. Člen 97. Bira se izplačuje župnim duhovnikom in imamom v znesku, ki je določen v partiji 379., poziciji 2., in v partiji 418., poziciji 6., proračuna državnih raz-hodkov. V mejah teh kreditov določi ministrstvo za vere velikost bire za vsakega paroha — župnika — imama. Tekom proračunskega leta se bira ne sme izpremeniti, ampak se mora izplačevati do konca enega proračunskega leta v onem znesku, ki je bil določen začetkom proračunskega leta. Člen 98. V členu 8., točki 5., zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925. in januar, februar in marec 1926. se nadomešča številka 12 s številko 18. Člen 99. Minister za vere se pooblašča, da sme vršiti izplačila potnih in selitvenih stroškov po uredbi D R br. 96.000/20 z njenimi izpremembami in dopolnitvami onim duhovnikom, ki ostanejo zaradi regulacij župnij ali drugače brez župnije ter se pridele v drugo župnijo. Ta izdatek mora obremeniti partijo 385. proračuna državnih razhodkov za leto 1926./1927. e) Ministrstvo za notranje posle. Člen 100. Ukinja se srez lozanski ter se pridružuje srezu belopoljskemu, ki mu bodi sedež v Belem polju. Prav tako se ukinjata upravi mest v Belem polju in Prizrenu z dostavkom, da preide njiju pristojnost na sreska poglavarja, in sicer v Belem polju na poglavarja sreza belopoljskega, v Prizrenu pa na poglavarja sreza šar-planinskega. Ukinja se policijski komisariat v Vmjački banji, njegova pristojnost pa prehaja na poglavarja sreza trsteniškega. Minister za notranje posle odredi s svojo odločbo rok, do katerega se morajo prenesti pristojnosti ukinjenih uradov. Pridržujejo se uprave mest v Ćupriji, Bitolju in Skoplju, kakor so bile ustanovljene z odločbama ministrskega sveta U br. 23.512/23 in U br. 23.513/23. Člen 101. Vkljub členu 57. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se smejo postavljati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, za štiri leta za velike župane osebe svobodnih poklicev; čas, ki so ga prebile v svobodnem poklicu, se jim všteje v pokojnino, toda največ do 10 let, ne glede na to, ali je bila taka oseba prej državni uslužbenec ali ne. Ta odredba velja tudi za one velike župane, ki so dne 1. aprila že na teh položajih. I) Ministrstvo za narodno zdravje. Člen 102. Minister za narodno zdravje se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance uporabljati kredite, namenjene materialnim razhodkom za preiskovanje in zatiranje nalezljivih bolezni, tudi za osebne razhodke, kolikor so ti razhodki ,v zvezi z zatiranjem nalezljivih bolezni, pa ne bi bilo v drugih proračunskih partijah dovolj kreditov za te osebne razhodke, a samo, če se pojavijo jako razširjene epidemije. Prav tako se trošijo osebni in materialni razhodki higienskega zavoda v Ljubljani in zavoda za socialno-higiensko zaščito dece kraljice Marije v Ljubljani v breme kreditov, odobrenih za zatiranje nalezljivih bolezni v območju inšpektorata v Ljubljani. Člen 103. Članom sanitetnega sveta za Srbijo kot članom bolniške in epidemijske komisije in stalnega kopališkega odbora pripada za vsako sejo honorar po Din 100 — (sto dinarjev). Nižje sanitetno osebje, ki se na službi pri zatiranju epidemije onesposobi za delo, prejema državno vzdrževalnim), če pa tak uslužbenec umre, prejema rodbina podporo v znesku, ki ga določi .minister za narodno zdravje sporazumno z ministrom za finance. Člen 104. Plače in ostali prejemki občinskih zdravnikov v Banatu, Bački, Baranji, Prekmurju in Medjimurju obremenjajo občinske proračune. Ti zdravniki imajo plače in prejemke državnih uradnikov po službenih letih. To se nanaša tudi na občinske ali okrožne in sreske samoupravne zdravnike v vsej državi. Plače in ostali prejemki zdravnikov in ostalega strokovnega sanitetnega osebja pri onih sanitetnih napravah samoupravnih oblastev, ki niso v državni upravi, se plačujejo iz proračunov samoupravnih oblastev. Člen 105. Vsa državna kopališča in kopališča v državni upravi: Ilidža, Rusanda, Rogaška Slatina, Dobrna, Lipik, Topusko in državna zdravilišča in okrevališča: Lokrum, Topolščica, Novi Marof, Lipik, Kraljevica, Fruškogorski venac, se vzdigujejo iz lastnih dohodkov. Uprave teh naprav predlagajo svoje proračune dohodkov in razhodkov, ki jih predlaga minister za narodno zdravje v odobritev ministru za finance. Minister za narodno zdravje se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance uporabljati čisti dohodek pri teh napravah za njih izpopolnjevanje, za podeljevanje ugodnosti in ustanavljanje naprav za zdravljenje siromašnih državljanov v teh kopališčih in za ustanavljanje ljudskih kopališč v državi. Minister za narodno zdravje se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance in po odločbi ministrskega sveta zadolžiti ta kopališča ali v državi ali v inozemstvu za potrebe njih napredovanja; uprave kopališč pa morajo postavljati anuitete za odplačevanje teh dolgov v svoje proračune. Uprave teh kopališč se pooblaščajo, da smejo trošiti V mejah teh odobrenih kreditov, prav tako pa da smejo presežke dohodkov od kopališč uporabljati za materialne razhodke kakor tudi za investicije in olepševanje kopališč in povečevanje potrebnega osebja, vse s predhodno odobritvijo ministra za narodno zdravje in ministra za finance. Minister za narodno zdravje se pooblašča, da sme uporabljati odredbe tega člena sporazumno z ministrom za finance tudi na druge naprave svojega resorta, za katere se pokaže potreba Člen 106. Plače občinskih, sreskih in okrožnih babic, ki jih postavljajo samoupravna oblastva, ne smejo biti manjše nego Din 1800'— na leto; te babice imajo tudi pravico do draginjske doklade kot neukazne državne uradnice ter morajo dajati osebam siromašnega stanja brezplačno pomoč. Plače in doklade obremenjajo samoupravne proračune. Člen 107. V bolnicah, ki se vzdržujejo izključno v breme državne blagajne, se plačujejo bolniški stroški po naslednji lestvici: I. Bolnice. a) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka do vštetih Din 10'— ne plačujejo bolniških stroškov (člen 26., točka 4., zakona o ureditvi sanitetne stroke). b) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 10'— do vštetih Din 30'— plačujejo za bolniške stroške po Din 10'— na dan. c) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 30'— do Din 50'— plačujejo po Din 20'— na dan. č) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 50'— do vštetih Din 100'— plačujejo po Din 30'— na dan. d) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 100— do vštetih Din 200'— plačujejo po Din 40'— na dan. e) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka preko Din 200'— plačujejo po Din 50'— na dan. f) Starejšine (rodbinskih) zadrug z več nego tremi nedoletnimi domačini, a 20 polnoletnimi zadrugarji in vdove z več nego tremi maloletnimi otroki ne plačujejo bolniških stroškov zase in za svoje člane, če plačujejo neposrednjega davka brez osebnega davka in pribitka do vštetih Din 20 —; če plačujejo od Din 20'— do vštetih Din 50'—, plačujejo po Din 10'— na dan; če pa plačujejo preko Din 50'—, veljajo zanje obče odredbe. II. Bolnice za duševne bolezni. a) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka do vštetih Din 30'— ne plačujejo bolniških stroškov (člen 26. b, točka 8., zakona o ureditvi sanitetne stroke). b) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 30'— do Din 50'— plačujejo po Din 5'— na dan. c) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 50'— do vštetih Din 100'— plačujejo po Din 8'— na dan. č) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka od Din 100 — do vštetih Din 200'— plačujejo po Din 12 — na dan. d) Davčni zavezanci z letnim neposrednjim davkom brez osebnega davka in pribitka nad Din 200'— plačujejo po Din 15'— na dan. III. Oni, ki imajo nalezljivo bolezen, in oni, ki so oboleli za pelagro, ne plačujejo bolniških stroškov, ne glede na imovinsko stanje in na to, ali so prišli v bolnico sami ali pa so jih poslala vanjo oblastva. To se ne nanaša na osebe, zavarovane po zakonu o zavarovanju delavcev. Otroci do 10 let starosti plačujejo polovico takse, ki bi jo sicer plačevali po davčni moči roditeljev in mase. ' Za vojake in podčastnike kakor tudi za orožnike, ki jih pošiljajo v civilne bolnice na zdravljenje vojaška oblastva, plačuje ministrstvo za vojsko in mornarnico dejanski učinjene stroške. Ta izplačila vrši ministrstvo za vojsko in mornarnico po pristojnih vojaških komandah in napravah na zahtevo ministrstva za narodno zdravje. Pravica ministra za narodno zdravje v točki 5.), drugem odstavku, člena 26. zakona o ureditvi sanitetne stroke ostane še nadalje v veljavi; prav tako odločba ministrskega sveta z dne 10. novembra 1919., št. 8472, za one, ki jih ne bi bilo mogoče najti zaradi plačila bolniških stroškov ali če se ne bi mogli ti stroški izterjati iz kakršnihkoli razlogov; o odpisu dotične vsote odloči minister za narodno zdravje. Če pa bi se s tem zgodila krivica bolniškim ali drugim oblastvom, se izterjajo ti stroški od odgovornih oseb. O izterjavi bolniških stroškov od odgovornih oseb odloča minister za narodno zdravje. Bolniške stroške izterjujejo finančna oblastva po računih, ki jih predlagajo bolnice. Skupni dohodek, ki ga dajo ta povračila stroškov, se steka v državno blagajno. Za izplačevanje bolniških stroškov po tujih državljanih veljajo odredbe o pogodbah, ki se sklenejo z dotičnimi državami. Če takih odredb ni, določa višino te takse ministrstvo za narodno zdravje. Bolniški stroški se pobirajo po tej odredbi tudi, kolikor se niso pobrali po odredbi člena 44 finančnega zakona o sedmih proračunskih dvanajstinah za leto 1921. z dne 27. junija 1921. 'Bolnice v območju inspektorata v Ljubljani se vzdržujejo iz lastnih dohodkov. Vsota razhodkov, določenih v proračunu za te bolnice, se smatra za podporo tem bolnicam. Proračun teh bolnic odobruje minister za narodno zdravje. Organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev plačujejo za zdravljenje svojih članov v bolnicah, ki se vzdržujejo izključno iz državnega proračuna, dnevno takso po Din 22 —. Te bolnice pridržujejo te dohodke za pokrivanje svojih razhodkov. V bolnicah, ki se vzdržujejo iz svojih dohodkov, plačujejo organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev dnevno takso, ki jo določi za zdravljenje ostalih bolnikov minister za narodno zdravje za najnižji oskrbni razred. Minister za narodno zdravje se pooblašča, da 'sme postaviti v breme kreditov za vzdrževanje bolnic do 150 dnevničarjev, če se prekorači določeno število postelj. Člen 108. Za oskrbo naših državljanov v onih bolnicah, ki se vzdržujejo iz bolniško-oskrbnih stroškov, se izplačujejo bolniški in lekarnarski računi, ki se morajo plačevati po zakonu iz državne blagajne, v breme ustreznih partij proračuna, če jih nakažejo v izplačilo pristojni nakazovale!, ne glede na čas oskrbe in na zdravljenje bolnikov. g) Ministrstvo za zunanje posle. Člen 109. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme uporabljati šefe in urad-nike zastopništev v inozemstvu po svoji odločbi za službovanje v ministrstvu. Prejemki teko takim uradnikom v dinarjih kakor ostalim uradnikom y državi. Člen 110. Kredit po partiji 578. proračuna državnih razhodkov (izredni stroški, primernejše zastopanje državnih interesov in za zaupne namene) se mora smatrati, da znaša v dinarjih 4,000.000, v francoskih frankih 3,000.000, v zlatih dinarjih pa 1,000.000. Kredit po partiji 579. (specialni zaupni kredit) se mora smatrati, da znaša 50 % v dinarjih, 50 % pa v francoskih frankih. Skladno z odredbo člena 22. zakona o državnem računovodstvu ni poraba tega kredita podložna pregledu glavne kontrole. Porabljanje tega kredita nadzira odbor iz treh narodnih poslancev, ki jih odredi predsednik ministrskega sveta sporazumno s predsednikom narodne skupščine. Krediti v partijah 581., 582., 583., 585., 586., 587., 588., 591. in 592. v poglavju LXXIII. (zastopništva v inozemstvu) se morajo smatrati, da so v zlatih dinarjih, denarna vrsta izplačila in obračunavanje pa se vrši po ob-računjevalnem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle, vpoštevaje specialne razmere v vsaki poedini državi. Od tega je odstopati v primerih iz partije 581. proračuna državnih razhodkov (osebni prejemki), če se uradnik, po ukazu pri zastopništvu, odredi z odločbo ministra za zunanje posle na službovanje v rfiinistrstvo. V teh primerih se mora smatrati znesek prejemkov teh uradnikov v dinarjih al pari kakor ostalim uradnikom v ministrstvu. Člen 111. Odpravniki poslov — začasni in stalni — dobivajo, če zastopajo poslanika, generalnega konzula ali konzula, mesečno 15 % skupnih prejemkov starejšin, katere nadomeščajo ali katerih posle opravljajo. Ta 15%na od-pravniška doklada obremenja državo, če je starejšina zastopništva odsoten od svoje redne dolžnosti po uradnem poslu. Če pa je starejšina zastopništva odsoten od svoje dolžnosti po privatnem poslu, se izplačuje 15%na odprav-niška doklada iz njegovih skupnih prejemkov. Člen 112. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme postaviti vkljub členu 116. zakona o državnem računovodstvu enega generalnega konzula namesto dveh konzulov pri naših diplomatskih zastopništvih v inozemstvu. Člen 113. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme, dokler se ne sklene nov zakon o ustroju ministrstva za zunanje posle in diplomatskih zastopništev in konzulatov v inozemstvu: a) po potrebi postavljati v ministrstvu in pri zastopništvih v inozemstvu protokoliste in arhivarje v 8. in 9. skupini L kategorije, če imajo potrebno kvalifikacijo ostalih diplomatskih uradnikov L kategorije, s pravico do vseh prejemkov, ki gredo pisarju ali pripravniku; b) postavljati tako v ministrstvu kakor tudi pri zastopništvih uradnike II. in III. kategorije skladno z uredbo o razvrščanju in razporejanju civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev z dne 31. oktobra 1923. in s členom 17. uredbe o organizaciji ministrstva za zunanje posle in diplomatskih zastopništev po besedilu člena 276. finančnega zakona za leto 1922./1928. Člen 114. Prejemki uradnikov in ostalih uslužbencev pri naših zastopništvih v inozemstvu se izplačujejo po odločbi ministrskega sveta z dne 26. februarja 1925., B. br. 2584, toda draginjske doklade po tej odločbi se morajo znižati od celokupnega zneska njih prejemkov za dolarjev 500 poslaniku v Parizu, za dolarjev 600 poslanikoma v Londonu in Washingtonu, za dolarjev 300 poslanikom v Nemčiji, Italiji (2), Švici in Španiji, za dolarjev 150 poslanikoma v Poljski in Albaniji, za dolarjev 50 poslanikom v vseh ostalih državah, za 10 % vsem uradnikom I. kategorije, za 8 % uradnikom II. kategorije, za 6 % uradnikom III. kategorije in za 5 % vsem zvaničnikom in služiteljem. Člen 115. Minister za zunanje posle se pooblašča, da sme vkljub členu 18. zakona o dnevnicah, voznih in selitvenih stroških državnih uradnikov in služiteljev. z dne 19. februarja 1922., členu 51. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922., členu 45. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in členu 43. a) in 44. uredbe D. R. br. 96.000/20 odrejati višino specialnih dnevnic in povračilo ostalih potnih in voznih stroškov za službena potovanja v inozemstvo in iz inozemstva državnim uslužbencem in osebam, ki niso državni uslužbenci, pa se odrede za izvršitev državnega posla; toda kredit, odobren s proračunom, se ne sme prekoračiti in tudi ne zvišati iz rezervnih kreditov. Člen 116. Pri reparacijski komisiji v Parizu se ustanavlja zvanje delegata kraljevske vlade v činu izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v inozemstvu v 1. skupini I. kategorije s skupnimi prejemki dolarjev 600'— na mesec. Prejemki se morajo izplačevati v breme proračunskih rezervnih kreditov. h) Ministrstvo za vojsko in mornarnico. izvršena v minulih proračunskih dobah, če dotični posel, za katerega je zvišek dovoljen, ni definitivno dovršen, nego je še v delu; če pa je posel dovršen, se izplača zvišek iz kredita, ki je v ta namen nalašč postavljen v proračun. Člen 124. « Minister za gradbe se pooblašča, da sme dajati z odobritvijo ministrskega sveta poedinim okrožjem in občinam brezplačno tipične železne konstruk-cije, nabavljene iz Nemčije na račun reparacij, toda samo, če se dotična okrožja in dotične občine zavežejo, da plačajo vse stroške za prevoz konstrukcije do gradilišča, za izdelavo spodnjega ustroja, tal, za montažo, pleskanje i. dr. j) Ministrstvo za promet. Člen 125. Minister za promet se pooblašča, da predpiše po predhodni odobritvi ministrskega sveta s pravilnikom dajanje brezplačne ali znižane vožnje na državnih železnicah in ladjah za državno prometno osebje in za druge osebe in ostale primere. Mimo tega pravilnika ne sme nihče uživati ne brezplačne ne znižane vožnje na državnih železnicah in ladjah, niti nima kdo pravice, dajati kakršnekoli olajšave preko tega pravilnika. S posebnim pravilnikom se urede tudi olajšave, ki naj jih uživa glede tarif prevoz državnih pošiljk in pošte; prav tako se uredi z njim način plačevanja. Člen 126. Člen 26. zakona o državnem prometnem osebju je treba razumeti tako, da nima povratnega učinka, t. j. službo, ki po prejšnjih zakonih in pragma-tikah ni bila eksekutivna, pa je s tem členom 26. uvrščena v eksekutivno, je računiti kot tako samo od dne, ko je stopil v veljavo zakon o državnem prometnem osebju. Odstavek pod II. člena 200. zakona o državnem prometnem osebju je treba razumeti tako, da se smejo postaviti v I. uradniško kategorijo izjemoma samo oni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za II. uradniško kategorijo, v II. uradniško kategorijo pa izjemoma samo oni uslužbenci, ki izpolnjujejo Pog0je glede šolske kvalifikacije za III. kategorijo. Člen 117. Člen 127. Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance izvršiti prodajo vojski nepotrebnih vojaških zgradb, zemljišč in materialij. Izkupiček se vloži v glavno državno blagajno. Člen 118. Ministrstvo za vojsko in mornarnico trpi, brez zahteve povračila, vse izdatke v sanitetni in artiljerijski grani za orožništvo ter ga opremlja z vsemi potrebščinami iž svojih skladišč po teh granah. ^ Äsr,-. ö ■ i Člen 119. Ministrstvo za vojsko in mornarnico mora izdati na zahtevo generalne direkcije posrednjih davkov, ministrstva za šume in rudnike in ministrstva pravde brezplačno iz svojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov in paznike sodnih jetnikov pravilno orožje, orožno opremo in strelivo. Člen 120. Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča, da sme odrediti vkljub členom 63., 64. in 65. zakona o državnem računovodstvu likvidacijo in raz-knjižbo vseh onih začasnih izdatkov, izvršenih v vojnih letih od leta 1912. do leta 1919./1920., glede katerih se iz raznih vzrokov, med vojno in pozneje niso^ mogli priskrbeti stalni dokumenti, kakor: računi potnih in voznih stroškov, tovorni listi, mesečni računi itd., in se zaradi tega doslej ni mogla izvršiti razknjižba, a se je v tem po dotičnih oblastvih in kontrolnih organih ugotovilo, da ne zadeva za to nobena odgovornost odgovornih računo-dajnikov in nakazovalcev. Likvidacijo in razknjižbo teh začasnih izdatkov je priznati in izvršiti v breme vojnih kreditov, iz katerih so bili svoje dni učinjeni, ali pa v breme državne gotovine, odnosno proračunske partije, določene za izplačevanje •> 24 — 11 11 11 200'— 37 — 11 11 11 300 — •n 62 — 11 11 11 5ÖÖ'— 87'— 11 11 11 700'— 125'— 11 11 11 1.000'— ,, 189'— 11 11 ,, 1.500'— 260'— ■ 11 11 11 2.000'— 5? 420'— 11 11 11 3.000'— 600'— 11 . 11 11 4.000'— 800'— 11 11 11 5.000'— 95 1.190 — 11 11 11 7.000'— V) 1.800'— 11 11 11 10.000'— 2.850'— 11 11 11 15.000'— Do 20.000 dinarjev in preko te vsote se plačuje 20 %. Invalidski davek se plačuje od davka na obresti hranilnih vlog in podobnih dohodkov, izmed katerih se pobira davek na obresti z odbitkom. Vendar pa se ta davek ne pobira od onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katerih letne obresti ne znašajo več nego Din 5000'—. Člen 162. Invalidski davek ne provzroča ne državnih pribitkov ne samoupravnih doklad. Prav tako ne vpliva invalidski davek na višino neposrednjega davka. Člen 163. Starejšine (rodbinskih) zadrug plačujejo invalidski davek po neposred-njem davku zadrug, ostali člani zadruge pa po neposrednjem davku, ki jim je osebno naložen. Člen 164. Oni davčni subjekti in objekti, ki so z zakoni ali pogodbami oproščeni plačevanja neposrednjega davka, morajo plačevati invalidski davek. V ta namen se mora neposrednji davek idealno odmeriti. Invalidski davek v Beogradu se pobira od dohodka zgradb, ki so oproščene plačevanja davkov, enkratno po zakonskih predpisih pred dnem 1. aprila 1925. Člen 165. Komorska doklada, katere pobiranje je ustanovljeno s členom 59. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925., se pobira povsem po členu 242. zakona o ustroju vojske in mornarnice od vseh davčnih zavezancev v državi, ne glede na to, ali že plačujejo podobne davke po prejšnjih zakonih. Vendar pa so oproščene plačevanja komorske doklade vobče novosezidane zgradbe, ki uživajo ugodnosti glede plačevanja davkov. Ta doklada za leto 1926./1927. se pobira s 50 % invalidskega davka, izraču-njenega po odredbah člena 115. tega zakona. Člen 166. Dokler se ne začno odmerjati davki po skupnem zakonu za vso kraljevino, se podaljšuje veljavnost odredb členov 18. do vštetega 20. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923. tudi za proračunsko leto 1926./1927. Člen 167. Dokler se ne začno odmerjati davki po novem skupnem zakonu o ne-posrednjem davku za vso kraljevino, plačujejo vsi državni uradniki, častniki in ostali uslužbenci, postavljeni-, prevedeni ali upokojeni s prejemki po novem zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ali po zakonu o državnem prometnem osebju in po zakonu o ustroju .vojske in mornarnice, neposrednji davek na prejemke po členu 127. omenjenega zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih na osnovno, položajno ali skupno osnovno in položajno plačo ali pokojnino, in sicer: 1. ) uradniki in častniki izven kategorij 5%, 2. ) uradniki in častniki v kategorijah 4 % in 8.) zvaničniki, podčastniki in služitelji 3 %. Uslužbenci državnih posestev Belja in Topolovca in uslužbenci rečne plovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se obdačujejo izza dne 1. aprila 1926. od skupnih prejemkov v denarju in naravi s 5 %. Člen 168. Vkljub zakonskim predpisom, ki veljajo v dotičnih pokrajinah, ne plačujejo privatni nameščenci za davčni leti 1926. in 1927. davka na doklade, ki jih prejemajo poleg plače, v tolikem znesku, v< kolikršnem so prejemali državni uradniki doklade po zakonu o draginjskih dokladah z dne 27. februarja 1922. Na ono vsoto doklad, ki jo imajo privatni nameščenci več od doklad, katere so prejemali po omenjeni uredbi državni uradniki, plačujejo davek in pribitek po predpisih, ki veljajo o tem v zakonih dotične pokrajine. Člen 169. Vkljub zakonskim odredbam, ki se nanašajo na obdačevanje obresti od hranilnih vlog in po tekočih računih, so obresti do letnih Din 5000’— oproščene plačevanja davka na dohodek od glavnice z vsemi državnimi pribitki in samoupravnimi dokladami, invalidskega davka in komorske doklade. Člen 170. Za vsa pomorska brodarska podjetja in vse ladjedelnice, kar jih je uživalo po prejšnjih zakonih izvestne davčne oprostitve in katerih sedeži so bili in so ostali po ujedinjenju na našem ozemlju, nadalje za one, ki so prenesle zaradi nacionalizacije in po Trumbičevem-Bertolinijevem sporazumu, ratificiranem dne 28. julija 1921., svoj sedež v eno izmed naših pomorskih • lulc ali ki so se ustanovile kesneje nego dne 1. januarja 1917., a prej nego dne 28. julija 1921., veljajo ugodnosti, navedene ,v odločbi ministrskega sveta z dne 14. oktobra 1921., št. 16.606, tako za čas od dne 1. januarja 1917. (ko so jim davčne ugodnosti potekle) do dne 28. julija 1921. kakor tudi od tega dne za naslednjih deset let. Na vsa naša nova pomorska brodarska podjetja in vse naše ladjedelnice na vsem našem primorju kakor tudi na one, ki so se osnovale s fuzijo obstoječih, sme uporabljati minister za finance sporazumno z ministrom za promet oprostitve, določene v zakonskem členu VI. (1907., §§ 20. do 25.), ki velja za Hrvatsko primorje, odnosno uporabljati odločbo ministrskega sveta z dne 14. oktobra 1921., št. 16.606, da smejo teči oprostitve od takrat, ko se podjetje ustanovi ali ladja spusti ,v morje, odnosno ko razobesi zastavo, za deset let. Člen 171. Kot obresti na državne davščine, ki se ne plačajo o pravem času po zakonih o neposrednjih in posrednjih davkih, se pobira na ozemlju vse kraljevine 8 % na leto. Obresti se izračunavajo po zakonih one oblasti, v kateri se pobirajo obresti, kolikor dotični predpisi niso izenačeni. Člen 172. Osebe, ki so dobile zemljo po zakonu, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, postanejo z dnem 1. julija 1923. davčni zavezanci tudi glede teh zemljišč ter morajo plačevati izza omenjenega dne zemlja-rino in vse ostale davke in pribitke po zakonskih predpisih, ki veljajo v dotični oblasti. Prav tako morajo plačevati izza dne 1. julija 1923. izredni pribitek, ustanovljen s členi 18., 19. in 20. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923. Zemljiškoknjižni prenos površin, prejetih v štiriletni zakup, v lastnino interesentov agrarne reforme se uredi s posebnim zakonom o razlastitvi veleposestev. Člen 173. Kot eksekutivni stroški za izterjevanje neposrednjih in posrednjih javnih Člen 234. V členu 175. carinskega zakona se nadomeščajo besede: «Din 5'— do Din 10'—» z besedami: «Din 50’— do Din 500’—». V členu 176. carinskega zakona se nadomeščajo besede: «Din 10'— do Din 200‘—» z besedami: «Din 100-— do Din 2000'—». V členu 177. carinskega zakona se nadomeščata besedi: «Din 3-—» z besedama: «Din 30'—». V členu 178. carinskega zakona se nadomeščata besedi: «Din 5'—» z besedama: «Din 100'—». V členu 179. carinskega zakona se nadomeščajo besede: «Din 50'—» in «Din 10'—» z besedami: «Din 500'—» in «Din 100'—». V členu 182. carinskega zakona se nadomeščata besedi: «Din 250'—» z besedami: «od Din 300'— do Din 3000'—». Povsod, kjer je v carinskem zakonu predpisano, da se vlaga del denarja, dobljenega od kazni ali prodaje blaga, v «fond finančne straže», naj se nadomeste besede: «fond finančne straže» z besedami: «fond za pobijanje tihotapstva». Člen 235. Člen 219. carinskega zakona se izpreminja ter se glasi: «Ob vsej državni meji se zove prostor 10 kilometrov širine v notranjščini carinski pas. Kjer tvori morska obala državno mejo, se razteza carinski pas še na gladino morja v širini 11 kilometrov in 100 metrov. Pri morskih ožinah, kjer je samo ena obala naša, se ne sme carinski pas nikoli razprostirati dalje od sredine morske ožine. Minister za finance se pooblašča, da sme predpisati pravilnik za opravljanje službe v carinskem pasu.» Člen 236. Za členom 273. carinskega zakona se dodaja nov člen 273. a, ki se glasi: «Carinske posrednike postavlja generalna direkcija carin. Za carinske posrednike veljajo predpisi izdanega pravilnika o carinskih posrednikih, ki ga je predpisal minister za finance. Minister za finance sme veljavni pravilnik izpreminjati in dopolnjevati, sme ga pa tudi nadomestiti z novim pravilnikom.» Člen 237. Denar iz fonda, ustanovljenega po členu 194. finančnega zakona za leto 1922./1923., se vloži v fond za pobijanje tihotapstva, ki je bil ustanovljen s členom 228. finančnega zakona za leto 1924./1925. Razhodki, učinjeni na račun fonda po členu 194. finančnega zakona za leto 1922./1923., se izplačajo, kolikor doslej niso plačani, iz fonda za pobijanje tihotapstva. Člen 238. Kolikor omenjajo poedini členi carinskega zakona odredbe poedinih zakonov prejšnje kraljevine Srbije, ki niso razširjeni na vse ozemlje kraljevine, je treba postopati po zakonih, ki veljajo na dotičnem ozemlju, dokler se zakoni ne izenačijo. Člen 239. Sprejemajo se na znanje in se odobrujejo: a) Odločba ekonomsko-finančnega komiteta ministrov C br. 27.951 z dne 11. maja 1923. o oprostitvi predmetov, zatečenih ob izpraznitvi na ozemlju Sušaka in III. pasu, od uvozne carine, odnosno o plačilu polovične carine nanje; ^ b) odločba ministrskega sveta št. 4203 C br. 44.430 z dne 30. junija 1923. o oprostitvi vseh predmetov, zatečenih v III. pasu Dalmacije in na Sušaku, od vseh državnih davščin; c) odločba ministrskega sveta C br. 43.402 z dne 6. septembra 1924. o oprostitvi predmetov, zatečenih ob izpraznitvi v krajih Pardanju in Mo-došu, od carine in vseh carinskih davščin in od državne trošarine; č) odločba ministrskega sveta C br. 43.403 z dne 6. septembra 1924. o oprostitvi predmetov, zatečenih ob izpraznitvi na ozemlju občin Zameta in Kastva, od carine in carinskih davščin in od državne trošarine; d) odločba ministrskega sveta C br. 59.454 z dne 16. septembra 1925. & oprostitvi predmetov, zatečenih na ozemlju občin Zameta, Delte Baroša in Bankina, od carine in od državne trošarine. ✓ V. del. — Ostale odredbe. Člen 240. Državna šola za davčne uradnike v Beogradu je organ ministrstva za finance ter je pod nadzorstvom generalne direkcije neposrednjih davkov. Šola za davčne uradnike ima čin državne srednje šole. Absolventi te šole se postavljajo samo za davčne uradnike II. kategorije. Vanjo se smejo sprejemati učenci z dovršenimi šestimi razredi srednjih šol ali pa z drugo šolsko izobrazbo, ki je enaka izobrazbi šestega razreda srednje šole. Izjemoma se smejo sprejemati v šolo tudi one osebe, ki imajo dovršene štiri razrede srednje šole, ki pa so prebile najmanj tri leta v službi pri finančnih upravah ali davčnih uradih. Oni finančni uradniki z gorenjo kvalifikacijo, ki so prebili najmanj pet let v državni službi ter so opravljali večinoma davčne posle, pa se prevedejo za davčne uradnike v II. kategorijo in ustrezno skupino, če opravijo izpite na tej šoli v obsegu njenega programa. Učenci, o katerih sklene učiteljski svet, da se jim daj državna podpora, dobivajo podporo do Din 700'— na mesec. Vsi učenci morajo prebiti po končanih študijah najmanj tri leta v davčni stroki; drugače morajo povrniti državni blagajni vsoto, ki se je porabila za njih šolanje. Minister za finance se pooblašča, da sme predpisati pravilnik za to šolo in skrbeti za vse, česar je treba za njeno vzdrževanje. Ta odredba velja za šolsko leto 1925./1926. in za šolsko leto 1926./1927. Člen 241. Odredbe členov 243. do vštetega člena 247. finančnega zakona za leto 1922./1923. o ureditvi, poslovanju in proračunu Likvidacijske banke veljajo tudi za proračunsko leto 1926./1927. Člen 242. Upravni odbor Likvidacijske banke se pooblašča, da sme odrejati svojim poverjenikom, ki izterjujejo njene menične terjatve, kot nagrado za ta posel do 3 % od zneska izterjanih vsot. Ta izdatek se vrši v breme obresti, ki jih pobira Likvidacijska banka od svojih dolžnikov. Člen 243. Veljavnost odredbe drugega odstavka člena 11. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije z dne 31. decembra 1921. glede pridrže-vanja dveh tretjin čistega dohodka za sezidavo zgradbe ministrstva za poljedelstvo in vode se podaljšuje za čas do dne 31. decembra 1927.; vendar pa se mora porabljati ta dohodek za skupno zgradbo ministrstva za poljedelstvo in vode in ministrstva za šume in rudnike. Člen 244. Sprejemajo se na znanje in se odobrujejo: 1. ) odločbi ministrskega sveta: a) D R br. 26.580 z dne 3. marca 1926., s katero so se zvišale: partija 357., pozicije 3., 4. in 5.; partija 363., poziciji 1. in 2.; partija 364., pozicija 2.; partija 367., pozicije 1., 3., 4. in 5., in partija 404., pozicija 2. — vse v skupnem znesku Din 34,345.887'— za izplačilo rednih prejemkov uradnikom in uslužbencem prosvetne stroke; b) Pov. br. 2637 z dne 25. marca 1926.; 2. ) odločbe ministra za finance št. 5986 z dne 21. novembra 1925., I br. 29.524 z dne 1. decembra 1925. in D R br. 147.581 z dne 3. decembra 1925., s katerimi se je uredil položaj načelnika oddelka za samoupravne proračune ministrstva za finance. Člen 245. Blagajni pri upravi državnih posestev Belja v Baranji in Topolovca pri Sisku postopata glede upravljanja dohodkov in uporabljanja kreditov, odobrenih s proračunom, kot specialni finančni blagajni, skladno s predpisi o specialnih računovodstvih in blagajnah zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav. Člen 246. Vsi obrati, razen delniških družb, kateri se bavijo s trgovino valut in deviz ali samo valut, morajo imeti za to poslovanje dovolitev ministra za finance (generalnega inspektorata). Minister za finance sme dovoliti tem obratom vsako nadaljnje poslovanje ali pa ga ne dovoliti. Novi obrati te vrste se ne smejo ustanavljati brez dovolitve ministra za finance. Če se dobi dovolitev za bančno poslovanje, sme minister za finance vsakemu izmed teh obratov odvzeti to dovolitev, ako se obrat kaznuje zaradi nepravilnega poslovanja. Kdor po tej odredbi ne izvrši prijave ali začne poslovati brez dovolitve, se kaznuje v denarju do Din 100.000'—. To kazen izreka minister za finance. Zoper njegovo odločbo ali zoper odločbo ministra za finance o prepovedi nadaljnjega bančnega poslovanja je dopustna pritožba na državni svet. S pritožbo se ne ustavlja izvršitev odločbe ministra za finance. Člen 247. Pošiljatelj denarne pošiljke, ki označi na njej manjšo vrednost, nego jo ima pošiljka, pa to ugotove pristojni poštni organi komisijski, je odgovoren za prevaro po kazenskem zakonu in se kaznuje razen tega s tem, da plača desetkratno vrednost manj plačane takse. To denarno kazen izreče poštni urad prodajnega kraja. Člen 248. Naziv «Poštno-telegrafska šola» v členu 11. uredbe o razvrščanju obseza tudi: poštno-telegrafski prometni tečaj ali izpit, poštno-telegrafski oficiantski tečaj ali izpit, poštno-telegrafsko-ekspeditorski izpit, izpit poštnih pomožnih uradnikov, pristavski tečaj ali izpit, asistentski tečaj ali izpit in odpravniški tečaj ali izpit, če so jih dovršili kandidati pred dnem 1. septembra 1923. 262 Letnik TUL .39. Člen 249. Iz kredita, odobrenega po partiji 1163., poziciji 5., proračuna državnih razhodkov za leto 1926./1Ö27., se izplačujejo prejemki za 40 telefonistinj direkcije pošte in telegrafa v Zagrebu. Člen 250. Krediti, določeni za potrebe, ki so navedene v partijah, imenovanih v členu 22. finančnega zakona za leto 1922./1923., ne prestanejo vkljub členu 74. zakona o državnem računovodstvu, kolikor se ne potrošijo, nego se morajo uporabljati za svoje namene tudi v tem proračunskem letu. Člen 251. Odločbe, izdane po členu 156. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se priobčujejo za državo namesto ministru za finance glavni kontroli, glede na člen 95. zakona o glavni kontroli. O pritožbah zoper odločbe glavne kontrole glede količine osebne in rodbinske pokojnine njenih uslužbencev odloča državni svet. Vse odločbe o službenem razmerju (člen 114. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih) se pošiljajo glavni kontroli na rece-pis; rok za njih pritožbo, določen v členu 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, teče od dne, ko se je potrdil prejem na recepisu. To velja tudi za one odločbe, ki se razglašajo v «Službenih Novinahx Člen 252. Državni vojaški in civilni uslužbenci in uslužbenci državnih prometnih naprav, ki so bili izven državne službe (v pokoju, odpuščeni ali v ostavki), preden so stopili y veljavo: zakon o ustroju vojske in momarnice z dne 9. avgusta 1923., zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in zakon o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., pa so se, ko so stopili ti zakoni v veljavo, iznova sprejeli ali se še sprejmejo v državno službo, ne morejo biti upokojeni s pokojnino, ki jim pripada po teh zakonih, preden potečejo tri leta od dne, ko so iznova vstopili v državno službo. Če se upokoje taki uslužbenci pred potekom triletnega roka, se jim odmeri pokojnina po odredbah prejšnjih zakonov in po prejemkih, ki so jih imeli ali bi jih bili imeli pred ponovnim vstopom v državno službo, po plači položaja, dobljenega z reaktiviranjem. Čas, ki ga prebijejo v državni službi po ponovnem vstopu, se jim šteje za odstotek. Triletni rok se računi v efektivnem trajanju. Ta odstavek se ne nanaša na one, ki se upokoje, preden stopi ta zakon v veljavo, bodisi da je njih pokojnina regulirana, bodisi da ni. Od tega se izvzemajo oni uslužbenci iz prvega odstavka, ki morajo biti pred potekom triletnega roka upokojeni po zakonu samem, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za popolno pokojnino, in sicer ti poslednji, če se ne upokoje na svojo prošnjo. Prav tako se ne uporabljajo odredbe prvega odstavka tega člena: 1. ) na uslužbence, omenjene v prvem odstavku, ki bi bili upokojeni pred potekom triletnega roka po poslednjem odstavku člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in 2. ) na rodbinske pokojnine uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku, če so kot aktivni umrli pred potekom triletnega roka. Člen 253. Državni vojaški in civilni uslužbenci kakor tudi uslužbenci državnih prometnih naprav, ki se pomaknejo v višjo skupino, dobe pravico do osebne pokojnine po prejemkih te skupine, če so prebili v njej najmanj leto dm službe; drugače jim pripada pokojnina po prejemkih skupine, v kateri so bili prej. Od tega se izvzemajo oni uslužbenci, ki se upokoje po poslednjem odstavku člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, kakor tudi oni, ki se upokoje, ko so dovršili 60. leto starosti ali so postali duševno in telesno nesposobni za službo. To ne velja za rodbinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umrjejo kot aktivni. Člen 254. Osebe, ki so dovršile 60. leto starosti, se ne smejo sprejemati v državno službo. Odredbe tega člena kakor tudi členov 252. in 253. tega zakona se ne nanašajo na ministre, državne podtajnike, pomočnike ministrov in velike župane. Člen 255. Periodični zviški se obračunavajo in izplačujejo, če se zgodi prestop v višjo stopnjo osnovne plače v prvi polovici leta, dne 1. julija, drugače pa dne 1. januarja vsakega leta. Prav to velja za prestop v višjo stopnjo stanarine. Člen 256. Vkljub členu 40. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se dovoljuje posebna doklada uradnikom in ostalim uslužbencem direkcije svobodnega pasu kakor tudi knjigovodjam, izbranim z natečajem, za izdelovanje zaključnih računov pri generalni direkciji državnega računovodstva. Člen 257. Vkljub predpisom uradniškega zakona se smejo postavljati za zvaničnike pri katastrskih sreskih evidencah oni stalni dnevničarji brez kvalifikacije, ki so bili stalni dnevničarji vsaj pet let, preden je stopil v veljavo novi zakon o uradnikih. Člen 258. Odredbam členov 31., 239. in 243. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in odredbam členov 29., 112. in 209. zakona o državnem prometnem osebju se daje nastopno zakonodajno tolmačenje: 15% ni zvišek najvišje stopnje osnovne plače se šteje za pokojnino samo onim državnim uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne službe, in onim usluž- bencem državnih prometnih naprav, ki imajo 26, odnosno 32 let take efektivne službe. Prav to velja za častnike in vojaške uslužbence (člen 268. zakona o ustroju vojske in mornarnice iz leta 1923.). Državnim uslužbencem in uslužbencem državnih prometnih naprav, o katerih se je izdala odločba, da se ne prevedejo, pa so bili zaradi tega upokojeni, kakor tudi onim državnim uradnikom in uslužbencem državnih prometnih naprav, glede katerih se vobče ni izdala odločba o prevedbi, ki pa so bili upokojeni pred zvršetkom roka, ki je z zakonom določen za prevedbo, in sicer ne glede na to, ali so dovršili do upokojitve zakonsko število službenih let ali dosegli starost, po kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj, pripada pokojnina po plači, ki so jo uživali ob upokojitvi po dotedanjih zakonih. Člen 259. Civilni državni uslužbenci, ki niso imeli dne 1. decembra 1925. dovršenih 10 službenih let, dobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše 15 let službe, ki se jim priznava za pokojnino, in od pokojninske osnove jim pripada za 15 službenih let 60%, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1 %, tako da dobe čez 35 let popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno. Predpisi tega člena veljajo povsem tudi za one uslužbence, ki vstopijo v državno službo kesneje nego dne 1. decembra 1925. Člen 260. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati odredbe člena 123. in poslednjega odstavka člena 137. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 261. Če izda minister za finance naredbo za izplačilo na podstavi odločbe ministrskega sveta, mora blagajnik izplačilo izvršiti in ta naredba ga razreši odgovornosti. Člen 262. Uradnikom sodnega oddelka glavne kontrole, ki so prišli s sodniškega položaja na položaje načelnikov, šefov in tajnikov tega oddelka, kakor tudi onim, ki so opravili sodniški izpit, se šteje čas, ki ga prebijejo v tej službi, za čas, prebit v službi rednih sodišč. Prav tako se šteje uradnikom - diplomiranim pravnikom čas, prebit v službi pri sodnem oddelku glavne kontrole, za staž in službo pri sodišču. Člen 263. Verski prazniki, ko imajo državni uslužbenci počitnice po zakonu, se določajo tako-le: za pravoslavne uslužbence: sv. Sava, božic (dva dni), uskrs (dva dni), Duhovi (dva dni) in dan slave; za katoliške uslužbence: božic (dva dni), velika noč (dva dni), binkošti (dva dni). Vsi svetniki in sv. Telo; za muslimane: kurbanski bajram (tri dni), ramazanski bajram (tri dni) in mevlud; za Žide: pasha, roš-ašana (dva dni), jom-kipur. Uslužbenci enega veroizpovedanja ne smejo praznovati praznikov druge vere. Člen 264. Delovni čas v pisarnah administrativnih uradov je najmanj 7 ur na dan; če pa se dela zdržema, traja delovni čas öMj ure na dan. Ob sobotah se dela 6 ur; ob nedeljah pa dela samo potrebno število dežurnih uradnikov. Policijsko (politično), prometno, carinsko, sanitetno, poštno-telegrafsko in telefonsko osebje, nadalje osebje finančne kontrole in osebje v kazenskih in podobnih zavodih se sme tudi ob teh dneh odrejati za delo, če to zahteva potreba službe. Minister sme odrediti vsako leto največ za 60 dni, da trajaj delovni čas 1 ali 2 uri več brez posebne nagrade. Če zahteva potreba službe, sme ministrski svet delovni čas tudi podaljšat'. Člen 265. Prejemki ministrov brez portfelja, državnih podtajnikov in pomočnikov ministrov se plačujejo, kolikor niso njih položaji določeni s proračunom, po odločbi ministra za finance v breme proračunskih rezervnih kreditov. Člen 266. Ministri in državni podtajniki na razpoloženju smejo ostati na tem položaju največ leto dni. Čas, ki ga prebijejo na razpoloženju, največ do enega leta, se jim šteje glede pokojnine za čas, ki so ga prebili v aktivni ministrski ali podtajniški službi. Člen 267. Osebje uprave dvora Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev tvorijo: en upravnik, en upravnikov pomočnik, en šef kraljeve blagajne, en upravnik kmetijskih posestev, en intendant, en knjigovodja, štirje nadzorniki dvora, en pisar, en skladiščnik, en ekspeditor in šest služi-teljev. Osebje pri poedinih dvorih Njegovega Veličanstva porazdeljuje predsednik ministrskega sveta na predlog upravnika dvora. Člen 268. Člen 1. uredbe o razvrščanju in porazdeljevanju civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev se dopolnjuje, kolikor se nanaša na pisarno kraljevega dvora, ter se glasi: I. kategorija. 1. skupina: Minister kraljevega dvora. Dvorni maršal. 2. skupina: Dvorni maršal. Upravnik dvora. 3. skupina: Upravnik dvora. Pomočnik dvornega maršala in šef kraljeve blagajne. 4. skupina: Tajniki pisarne Njegovega Veličanstva kralja. (Sedanji tajnik pisarne Njegovega Veličanstva kralja se prevaja v to skupino.) Pomočnik upravnika dvora. 5. skupina: Tajniki. Upravnik kmetijskih posestev. 6. skupina: Tajniki. 7. skupina: Tajniki. 8. skupina: Pisarji. 9. skupina: Pripravniki. II. kategorija. 1. skupina: Pomočnik upravnika dvora. Intendant dvora. 2. skupina: Knjigovodje kraljeve blagajne 20 %. Nadzorniki dvora. 3. skupina: Knjigovodje kraljeve blagajne 30 %. 4. skupina: Knjigovodje kraljeve blagajne 50 %. 5. skupina: Pripravniki. III. kategorija. 1. skupina: Arhivar. Nadzornik dvora. 2. skupina: Arhivski uradniki 30 %. Skladiščnik. 3. skupina: Arhivski uradniki 70 %. Ekspeditor. 4. skupina: Pripravniki. Člen 269. Uradniki pisarne kraljevega dvora in dvornega maršalata, izvzemši upravo dvora, imajo čin uradnikov ministrstva za zunanje posle. Smejo se premeščati v ministrstvo za zunanje posle kakor tudi obratno; uradniki ministrstva za zunanje posle se smejo premeščati y pisarno kraljevega dvora in dvornega maršalata. Uradniki, ki vstopijo v službo pisarne kraljevega dvora in dvornega maršalata, morajo izpolnjevati iste pogoje kakor uradniki ministrstva za zunanje posle. Uradniki pisarne kraljevega dvora in dvornega maršalata opravljajo izpit V ministrstvu za zunanje posle po predpisih in pravilih, ki veljajo za uradnike ministrstva za zunanje posle. Člen 270. Mestnim občinam v Črni gori se dovoljuje, ne glede na število prebivalcev, da se smejo zadolžiti in uvesti brez zborskega sklepa, toda po predhodni odobritvi ministra za finance pobiranje trošarine na predmete, namenjene za porabo, ob njih uvozu v občino. Trošarinsko tarifo predpišeta sud in odbor dotične občine, prav tako pravilnik za nje izvrševanje ter ju predložita pö'-generalni direkciji posred-njih davkov v revizijo in odobritev ministru za finance, čigar odločba je izvršna. Člen 271. Odbor mestne občine Skoplja se pooblašča, da sme namesto zbora pravno-veljavno sklepati o zadolžitvi občine zaradi izvajanja del pri tlakovanju in reguliranju ulic in celokupni ureditvi mesta Skoplja. Ti sklepi postanejo izvršni šele po odobritvi pristojne županije, ministra za notranje posle in ministra za finance. Člen 276. Stroške za katastrsko izmero mest in trgov trpe občine, v katerih se izvršuje izmera. Zaradi tega morajo postaviti občine v svoj proračun potrebne kredite zanjo. Izmera se mora izplačevati v treh prihodnjih letih od leta, ki nastopi za letom, ko se izmera prične. Minister za finance določi višino stroškov, ki jih morajo plačati poedini lastniki za izvršeno izmero v selskih občinah. Člen 277. Da se izvrši vsa izmera v državi pravilno in enotno, se nalaga generalni direkciji katastra, da mora kontrolirati vse privatne, občinske, samoupravne in državne izmere, katerih obseg je večji od 100 ha. To se nanaša na izmero, ki mora služiti za osnovo zemljiškoknjižnih .vpisov. Kontrola izmere se mora vršiti po tehničnih predpisih in katastrskem pravilniku generalne direkcije katastra. Člen 278. Minister za finance se pooblašča, da sme ustanoviti pri finančni delegaciji v Zagrebu in oblastni direkciji v Novem Sadu direkciji katastra za Hrvatsko in Slavonijo in za Vojvodino, v Skoplju pa direkcijo katastra za Južno Srbijo s potrebnim osebjem za vzdrževanje, izvedbo in izenačitev katastra v kraljevini, in sicer v mejah kreditov, določenih s tem proračunom. Člen 279. Poedine direkcije pri ministrstvih se dele na oddelke, oddelki pa na odseke. Njih področje odreja pristojni minister s svojo naredbo po naravi poslov. Poedine direkcije, poedini oddelki in odseki se smejo z uredbo pristojnega ministra po potrebi spajati ali ukinjati; prav tako se smejo po potrebi ustanavljati nove direkcije namesto starih. . Minister za finance se pooblašča, da sme zaradi zmanjšave državnih raz-hodkov spajati ali ukinjati poedine sreske finančne uprave, prav tako pa tudi s svojimi odločbami odrejati, da opravljajo tudi blagajniške posle pri sreskih finančnih upravah, kjer to dopuščajo interesi države, šefi teh uprav. Minister za finance predpiše s pravilnikom natančnejša navodila za izvrševanje te zakonske odredbe. Člen 280. Pri predsedništvu ministrskega sveta se ustanavlja zvanje šefa računsko-finančnega odseka v činu šefa računovodstvenega odseka pri ministrstvih in avtonomnih napravah. Člen 281. Pri kazenskih zavodih v Lepoglavi in Sremski Mitroviči se ustanavlja zvanje za strojnika (elektrotehnika) in za obrtne mojstre in strokovne poslovodje v III. kategoriji. Člen 282. Člen 272. Rodbine svečenikov, ki so jih ubili Bolgari, Avstro-Madžari in Nemci, dobivajo poleg vseh rednih prejemkov iz fondov ali državne blagajne po Din 600'— na mesec kot narodno priznanje in po Din 150'— na mesec kot doklado za vsakega maloletnega otroka poleg draginjske doklade po uredbi D K br. 88.990/25. Če so otroci brez matere, prejema Din 600'— najstarejši otrok, ostali, kolikor jih je, pa prejemajo po Din 150'— na mesec. Če se mati zopet omoži ali če umre, preide pravica do te podpore — narodnega priznanja — nai otroke. To izplačevanje teče za dečke do polnoletnosti, za deklice pa do množitve. Ob popolni telesni ali duševni nesposobnosti se smeta podpora in doklada podaljšati do smrti. Za otroke, ki se redno šolajo, se sme podaljšati izplačevanje, dokler ne dovrše šole, toda zaključno s 23. letom starosti. “To podporo — narodno priznanje — uživajo tudi rodbine onih svečenikov, ki so umrli v internaciji ali ki jih je zaradi telesnega in duševnega trpljenja kmalu po povratku iz internacije zadela smrt. Vprašanje o podpori občinskim delovodjam (beležnikom) se reši z zakonom o občinskih samoupravah. Dokler se ne sklene omenjeni zakon o selskih občinah prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore, se plačuje iz državne blagajne kot podpora kvalificiranim občinskim delovodjam siromašnih selskih občin Din 3000'— na leto ali Din 250'— na mesec. Ta podpora se ne daje zastopnikom in namestnikom občinskih delovodij, najsi traja zastopanje kolikorkoli časa, če dobivajo zastopniki in namestniki prejemke iz javne blagajne. Porazdelitev te podpore na poedine občine izvrši minister za notranje posle v mejah kredita, odobrenega v proračunu. Člen 283. Kolikor bo zahtevala likvidacija pokrajinskih uprav novo porazdelitev kreditov, odobrenih za osebne in materialne potrebe, izvrši to porazdelitev s svojo odločbo minister za finance na predlog pristojnih ministrov. Člen 273. Hercegovskim in bokeškim vstašem in njih rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtne podpore, se izplačuje tudi nadalje državna podpora z draginjskimi dokladami ob pogojih, ki veljajo za državne upokojence. Minister za finance se pooblašča, da sme v poedinih utemeljenih primerih na predlog ministra za notranje posle povrniti podporo onim vstašem in njih rodbinam, ki so uživali dosmrtno podporo od vlade bivše kraljevine Črne gore, pa jim je bila ta podpora odvzeta iz političnih razlogov. Člen 274. Katastrske evidence zemljiškega davka v Bosni in Hercegovini se odločajo od sreskih poglavarstev ter opravljajo svoje posle kot samostalni uradi, neposredno podrejeni oblastni direkciji katastra ali generalni direk- ciji katastra. Člen 275. Vkljub členu 35. zakona o zasezanju nepremičnih imovin (ekspropriaciji) za gradnjo železnic pripada kot diurna članom odborov, cenilcem in vladnemu poverjeniku, državnim uradnikom, po Din 80'— na dan, članom svobodnega poklica pa po Din 50'— na dan, poleg tega še kilometrina za odhod od kraja, kjer se delo začenja, in od kraja, kjer se delo končuje, do stalnega stanovališča po uredbi o potnih in selitvenih prejemkih za osebje prometnih naprav. Ti prejemki obremenjajo onega, na čigar račun se gradi železnica ali vrši razlastitev. . . Člen 284. Ukinja se drugi odstavek člena 104. zakona o državnem računovodstvu; toda odplačila se morajo polagati v znesku celokupne vrednosti izvršenih del ali dobavljenega materiala. Ta odredba se razteza tudi na primere, v katerih se, dokler ne stopi ta zakon v veljavo, dela ali dobave deloma izvrše. Člen 285. Proračunske prekoračitve in izvenproračunske izdatke samoupravnih teles okrožij, srezov in občin na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore in beograjske občine za čas do vštetega leta 1924., če so se učinili brez predhodne odobritve ministra za finance, ki se zahteva s poslednjim odstavkom člena 10. zakona o okrožnih, sreskih in občinskih proračunih, rešuje po predloženih dokumentih in računih glavna kontrola. Člen 286. Orožniki imajo, kadar potujejo službeno, pravico do brezplačne vožnje na vseh državnih železnicah in ladjah. Legitimacije za taka potovanja predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za promet. Člen 287. Porezniki imajo svojo posebno uniformo, ki jo predpiše minister za finance, ter jo morajo nositi, kadar opravljajo službo izven pisarne. Člen 288. Vsi srezi in vse občine okrožnih mest v Srbiji in Črni gori, kjer so davčni odseki, in občina mesta Beograda morajo iz svojih sredstev dajati zgradbe, kurjavo in postrežbo za davčne odseke; v oblastih Banata, Bačke, Baranje in Srema pa trpi vse stroške državna blagajna, dokler se ne ustanove enotne okrožne in sreske samouprave. Člen 289. Za siromašne po invalidskem zakonu se smatrajo one osebe, ki ne plačujejo več nego Din 30'— neposrednjega davka in vseh pribitkov, izvzemši invalidski davek, komorsko doklado in samoupravne doklade. Člen 290. 1. ) Od obveznega plačevanja zavarovalnine po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. se izvzemajo vse osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah, razen oseb, zaposlenih pri državnih industrijskih podjetjih. Vendar pa uživajo vsi dnevničarji in delavci, zaposleni pri državnih uradih in napravah, ne glede na to, ali plačujeja zavarovalnino, ugodnosti, navedene v zakonu o zavarovanju delavcev. , 2. ) V § 136. zakona o zavarovanju delavcev naj se postavi namesto zneska: «Din 1,000.000'—» znesek: «Din 500.000'—>. Člen 291. Z novim šolskim letom 1926./1927. se ukinja abiturientski tečaj, ki je bil ustanovljen na državni trgovski akademiji v Beogradu. Člen 292. •rl ’• Vsa državna posestva, ki jih upravljajo poedini uradi in poedine naprave ter jih dajo v zakup ali jih ne uporabljajo za lastne potrebe po namenu ali ki so jim nepotrebna v celoti ali v poedinih delih, se morajo izročiti v upravo in voditev ministru za finance — generalni direkciji državnih posestev. Dohodki teh državnih posestev se morajo izkazovati odslej pri proračunu ministrstva za finance v dotičnih partijah. Od gorenje naredbe se izvzemajo ona državna posestva, ki se upravljajo po posebnih, samo zanje veljavnih zakonih. Prav tako se izvzemajo ona državna posestva, ki morajo po svojem namenu vsekakor ostati pod nadzorstvom dotičnega urada in dotične naprave, o čemer odloča v poslednji instanci ministrski svet. Člen 293. Izvršne, a nevknjižene razsodbe sodišč za vojno škodo in uprave vojne škode, ki so izrečene po uredbi o povračilu vojne škode z dne 30. junija 1920. in poznejših njenih izpremembah, se morajo v dveh mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, zaradi vknjižbe prijaviti pri upravi za vojno škodo, kjerkoli bo uprava to odobrila po drugem odstavku člena 10. zakona o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922. Po tem roku se ne bo nikomur več dovolila naknadna vknjižba takih razsodb sodišč za vojno škodo in tudi se take razsodbe, neprijavljene za vknjižbo, vobče ne bodo izplačevale. Razsodbe, naknadno vknjižene po prvem odstavku tega člena, in vse druge razsodbe te vrste, vknjižene pri kateremkoli sodišču ali upravi za vojno škodo do dne, ko stopijo ti predpisi v veljavo, ki pa se dotlej ne izplačajo ali upravi vojne škode še ne prijavijo, se morajo predložiti za izplačilo zaradi zamene in izplačila najkesneje do dne 1. septembra 1926.; drugače izgube lastniki takih razsodb pravico do izplačila in na pozneje učinjene prijave in predložene razsodbe se izplačevanje ne bo vršilo. Zgoraj omenjeni roki se ne nanašajo na razsodbe uprave za vojno škodo, ki bi se izrekle, ko stopi ta zakon v veljavo. Take razsodbe uprave se morajo v enem mesecu od dne, ko se izroče lastniku, vknjižiti in prijaviti upravi vojne škode za izplačilo. Ti predpisi se ne nanašajo na razsodbe sodišč za vojno škodo, ki bi se izrekle po členu 29. zakona o izplačevanju vojne škode, ker se je izdal zanje poseben pravilnik o sodiščih in povračilu škode v mejnih krajinah, katerega predpisi veljajo zanje še nadalje. Člen 294. Vkljub predpisu drugega odstavka člena 13. zakona o državnem računovodstvu predloži minister za finance narodni skupščini obči državni račun z zaključnim računom za leto 1924./1925., ko se predhodno zaključijo in predlože narodni skupščini obči državni in zaključni računi za prejšnja proračunska leta in razdobja, pregledani in overovljeni po glavni kontroli. Člen 295. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah», kolikor ni v poedinih členih odrejeno drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo vkljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1926. do dne 1. aprila 1927. Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31.marca 1926. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat Predsednik ministrskega sveta: čuvar državnega pečata, Nik> P Pagić s_ r minister pravde: M. Gjuričić s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Pregled proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1926./1927., ki se objavlja skladno s členom 2. finančnega zakona. Od- delek Odobreni krediti za leto 1926./1927. Razhodki Redni Izredni Skupaj dinarjev I. Vrhovna državna uprava . . . 131,060.123 300.000 131,360.123 II. Pokojnine 498,057.551 — — — 498,057.551 — III. Državni dolgovi 522,998.528 65 48,026.053 35 571,024.582 — IV. Ministrstvo pravde 308,332.725 70 3,324.706 30 311,657.432 — v. Ministrstvo za prosveto . . . 714,927.482 — 76,663.326 — 791,590.808 — VI. Ministrstvo za vere 137,308.634 — 1,208.000 — 138,516.634 — VII. Ministrstvo za notranje posle 627,182.152 — 12,670.000 — 639,852.152 _ VIII. Ministrstvo za narodno zdravje 272,514.141 — 30,973.641 — 303,487.782 IX. Ministrstvo za zunanje posle 170,618.274 — 3,213.400 — 173,831.674 — X. Ministrstvo za finance .... 1.049,878.482 70 23,700.000 — 1.073,578.482 70 XI. Ministrstvo za vojsko in mor-narnico 1.860,787.534 552,212.466 2.413,000.000 XII. Ministrstvo za gradbe .... 222,573.464 — 207,499.334 — 430,072.798 — XIII. Ministrstvo za promet .... 2.820,069.839 — 190,920.100 — 3.010,989.939 — XIV. Ministrstvo za pošto in telegraf 409,372.948 — 19,293.320 — 428,666.268 — XV. Ministrstvo za poljedelstvo in vode 206,626.718 08 25,848.681 92 232,475.400 XVI. Ministrstvo za šume in rudnike 388,905.011 23,192.591 _ 412,097.602 XVII. Ministrstvo za trgovino in industrijo 89,483.436 3,375.000 _ 92,858.436 _ XVIII. Ministrstvo za socialno politiko 458,321.439 _ 3,350.000 461,671.439 XIX. Ministrstvo za agrarno reformo 24,605.845 — 44,481.276 — 69,087.121 — XX. Ministrstvo za ustavotvorno skupščino 470.792 _ 470.792 XXI. Proračunski rezervni krediti . 319,652.984 30 — — 319,652.984 30 Skupni razhodki . . 11.233,748.104 43 1.270,251.895 57 12.504,000.000 — Po- glavje Razhodki: Dvanajst milijard pet sto štiri milijone dinarjev. I. II. III. IV. V. Dohodki Neposrednji davki. . . Posrednji davki . . . . Monopoli............. Državno gospodarstvo Razni dohodki........ Skupni dohodki . . iji 2.283,750.000 Usvojena cenitev dohodkov za leto 1926.1927. Redni Izredni Skupaj d i n a r j e v 1.648,438.765 3.520.050.000 2.424.500.000 4.561,918.167 128,843.068 Za izravnavo.................j 1.050,001.895 57 200,000.000 20,250.000 1.848,438.765 3.520.050.000 2.424.500.000 4,582,168.167 128,843.068 220,250.000 — 12.504,000.000 —j Skupaj . .|ill.233,748.104431 1.050,001.895 57, 1.270,251.895 57 12.504,000.000- Dohodki: Dvanajst milijard pet sto štiri milijone dinarjev. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.