Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto LA. JteV. 181.
v LjuMiani, V SOMA) ZO. OVSUStfl 1IZ1
Ctofl Din r
Izhaja vsak <lan popoldne, izvzemii nedelje In praznike. — InseraU do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji hiserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,
Popust po dorovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« yejja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
reklame,  preklici   beseda   2.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Zanimive informacije beograjske «Politike». — Vukičevič sistematično dela na razcep med demokrati. — Pašićevci napovedujejo novo akcijo proti vladi. - Vse skupine so zmagozavestne.
— Beograd, 19. avgusta. Politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo borbo med gg. VuMčevićem in Da-vidovičem. Znane blejske izjave g. Vu-kičevića, v katerih je naglašal, da z g. Davidovičem nima nikakega opravka in da je sestavil vlado le z g. Marinkovi-ćem. so povzročile v vrstah davidovi-čevcev veliko razburjenje in ogorčenje. Splošno se sodi, da se bije sedaj v glavnem boj med Vukičevičcm in Davidovičem. Ta borba, ki se z bližanjem odločilne volilne bitke od dne do dne bolj poostruje, izredno komplicira tudi odnošaje v vladi, pa tudi v demokratski stranki sami. Današnja »Politika« prinaša z dobro informirane strani o položaju sledečo sodbo:
vPo informacijah v dobro poučenih krogih si g. Vukičevič na vso moč prizadeva, da pojača in pospeši spore v demokratski stranki, izkoriščajoč pri tem dejstvo, da je prve spore izzval g. Davidovič sam. Po mnenju teh krogov stoje za g. Vukičevičem tudi vsi demokratski ministri, ki soglašajo ž njim glede sedanjega in bodočega dela in programa vlade. Zato gredo mirno preko Davidovičevih protestov in ga ignorirajo kot šefa stranke. Dobro poučeni vladni krogi so mnenja, da g. Davidovič za nobeno ceno ne sme priti na krmilo, niti v vladi, niti v svoji lastni stranki, ker bi prišla s tem v nevarnost današnja in bodoča radikalno - demokratska vladna kombinacija. V tem tiči tudi glavni vzrok celokupne akcije, ki jo vodi vlada proti Davidovićevim prijateljem in proti njemu samemu.
V taki politični atmosferi so politični krogi z velikim zanimanjem pričakovali izjave g. dr. Marinkoviča po zadnjih Vukičevičevih izjavah, v katerih je g. Vukičevič nekako podčrtal slabost Demokratske zajednice, odnosno demokratske stranke, in govoril o merjenju moči med Marinkovičem in Davidovičem. Zanimanje za izjave Marinkoviča je bilo tem večje, ker se je v zadnjem času opažalo, da vlada med njim in g. Vukičevičem glede bodočega dela vlade in parlamenta popolno soglasje in sta se nedavno oba sklicevala na izjave drug drugega. Toda g. Marinkovič ni podal nikakih preciznih izjav, niti ni skušal zabrisati utis Vukičevičevih izjav o slabosti Demokratske zajednice.
Po sodbi vseh političnih krogov je po vsem tem položaj v vladi tak, da bi
v rednih razmerah moralo neizbežno priti do otvor jene krize vlade. Toda glede na bližajoče se volitve in na volilno borbo, ki se bliža svojemu koncu, ni računati s tem, da bi še pred volitvami prišlo do kakih sprememb. Da je pa takoj po volitvah pričakovati ostre borbe za vlado, o tem ni nobenega dvoma več.«
Odločno akcijo proti vladi so vnovič pričeli tudi. pašičevci, ki skušajo radikale tik pred volitvami kar najbolj desavuirati pred narodom. Včeraj je predsednik finančnega odbora dr. Ra-donjič. ki je radi svoje kandidature v Subotici, kjer ga je preganjala policija, zelo ogorčen na vladne radikale, nenadoma sklical sejo finančnega odbora in v smislu sklepa zadnje seje pozval ministrskega predsednika, da predloži finančnemu odboru svoje poročilo o tem, kaj je doslej storil za ublažitev vladajoče gospodarske krize v smislu pooblastil v finančnem zakonu. G. Vukičevič se je tej zahtevi že prej uprl in se splošno sodi, da se temu pozivu tudi sedaj ne bo odzval, stoječ na stališču, da je finančni odbor del razpuščene Narodne skupščine in za njega popolnoma indiferenten. Pašičevci računajo s tem, da bodo na ta način dobili za zadnje, odločilne dneve v roke najuspešnejši agitacijski materijal proti vladi in tako v zadnjem trenutku uspešno zaključili svojo ofenzivo proti g. Vukičeviču. Seja finančnega odbora je sklicana za dne 26. avgusta. Skoraj istočasno pa se sestane tudi ožji glavni odbor radikalne stranke, da odobri radikalske kandidature.
Vukičevičevci izjavljajo, da jih akcija pašičevcev prav nič ne moti, ker so jih z blejskim paktom nadomestili že klerikalci. Ker je po volitvah itak dogovorjena fuzija slovenskih klerikalcev z vladnimi radikali, so prepričani, da jim akcija pašičevcev ne bo izpod-nesla tal in da bodo lahko še po volitvah ostali na krmilu.
A tudi pašičevci so svoje zmage sigurni. V njihovih vrstah vlada prepričanje, da so radikalni volilci. zlasti v Srbiji, na njihovi strani. Kombinacije z demokratskim blokom govore v njihov prilog, dočim je blejski pakt, dr. Ko-roščeve izjave o reviziji ustave in teror vladnih organov zelo škodoval Vu-kičevičevcem. Vse skupine ^ •••'-edo v boj z veliko borbenostjo in odločnostjo.
Soujeti so organizirali ustalo v Moroliu
Senzacionalna razkritja pariškega «Matina». — Boljše viki so pošiljali v Maroko denar, orožje, municijo in nemške oficirje. — Sodeloval je baje tudi nemški generalni štab.
— Parii, 19. avgusta. V francoski javnosti in v diplomatskih krogih so vzbudila veliko senzacijo odkritja današnjega cMati-ua:> o pripravah sovjetske Rusije za novo j>ro t'francosko vstajo v Maroku. cMatin> objavlja celo vrsto dokumentov iz korespondence med sovjetskimi zastopniki v Londonu, Parizu in Berlinu, iz katerih je razvidno, da je sovjetska vlada preskrbela ri-fevcem orožje in muuicijo in skušala izvesti tudi vojaško organizacijo maroških plemen. Akcija je šla za tem, da prepreči francoski vpliv v afriških kolonijah in je sporedna s slično akcijo v angleških kolonijah v Aziji in z dogodki na Kitajskem.
Dne 4. januarja lt)27 je naročilo vodstvo komunisiične internacijonale svojemu londonskemu zaupniku, da mora do konca januarja dobavili iz Anglije za Rifovce 4500 kaiabmk in 1500 bizostrelnih pušk ter vso potrebno municijo. Sovjetski zaupnik, neki GaDaiier, je naroči'o promptno izvršil in sporočil kominterm da se je dogovoril gle-c*e c« have orožja * »vrdko Dundee in rlede transporta z an£iešk*vnea$ko paroplovno aružbo. Tri dni pjzne,<» je komintema izdate c-daljna narocla za dobavo orožja in nu uicije ter o tem obvestila :nd! tvoje za-b:. pnike v Be-linu n Parizu Dne 16 januarja je Kreetinski pisal Vojkovu, da je ukrenjeuo vse potrebno ter da dobe Kifovci nemško oficirje k^! inštruktorje. V oi?.mu se izrecno povdarja, de je komandant nemških oficirjev, določenih za Maroko, debil vse potrebne instrukcije in informacije o položaju v Maroku od nemškega generalnega štaba.
Dne 21. in 29. januarja je Gallaher sporočil Vojkovu, sovjetskemu vojaškemu atašeju v Parizu, da je dobil od <Arcosa» 10.000 poset in municijo, mitraljeze, samokrese in večjo količino   granat, kakoršne
uporablja angleška armada in da je bilo vse to blago v redu odprem!jeno v Maroko.
Dne 31. januarja je Kamenev naslovil na špansko kominterno v Parizu daljše pismo, ki vsebuje točne načrte za operacije v Maroku, naperjene proti Španiji. Dne 18. marca pa je Vojkov po naročilu sovjetske vlado in kominterne poslal sovjetskemu vojaško mu atašeju v Maroku Arkasovu ukaz, n revolucijonarni komit« pojača svoje delova nje med pobun'euimi plemen; in aktivno sodeluje pri izvršitvi načrtov, da bodo u«pebi čim sigurnejši in Čim večji.
irska borba med
in Italijo
Italija onemogoča z vsem pritiskom uvoz nemškega blaga. — Protestno zborovanje nemških gospodarskih krogov. — Zahteva po represalijah. — Vpliv na politične odnošaje med Italijo in
Nemčijo.
Francoska zunanja politika
— Paril, 19. avgusta. Pod predsedstvom predsednika francoske republike Doumer-guea se je vršila sinoči seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena razpravi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti onih, ki pridejo v razpravo tudi pri jesenskem zasedanju Društva narodov. Ministrski svet je razpravljal predvsem o vprašanju znižanja staleža okupacijskih čet v Porenju. V poučenih krogih se zatrjuje, da so vesti, ki so bile objavljene o tem vprašanju v zadnjih dneh, netočne. Francija zaenkrat ne namerava znižati svojih Čet v toliki meri, kakor se je pisalo, a tudi Anglija se ne ogreva preveč za redukcijo. Vse te vesti potekajo iz nemških virov in imajo prozoren namen, vplivati na francosko in angleško javnost. Ministrski 6vet je izdelal točne instrukcije za francosko delegacijo v Društvu narodov, obvestil pa je o tem tudi rfngleško vlado, s katero so tozadevno v teku razgovori v svrho dosege primernega 5po azuma. Naglasa pa 6e, da je rešitev tega vprašanja v prvi vrsti odvisna od Nemčije same.
— Berlin, 19. avgusta. V nemških indu* strijskih krogih vlada radi postopanja Ita* lije pri uvozu nemških industrijskih izdfli* kov veliko ogorčenje. Kljub nemško-itali-janski trgovsko-sospodarski pogodbi, ki predvideva razne ugodnosti za uvoz nemškega blaga, preprečujejo italijanske oblasti skoraj vsak uvoz iz Nemčije. Včeraj je bilo radi tega sklicano posvetovanje zastopnikov nemške industrije, na katerem so razpravljali o korakih proti temu oškodovanju nemške industrije s strani Italije. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da Italija sistematično ubija uvoz nemškega blaga. Vsa državna podjetja in ona privatna podjetja, ki so pod državno kontrolo, morajo uporabljati izključno domače blago, ne glede na to, da je navadno za 20 do 30 odstotkov dražje od nemškega. Fašistovske organizacije pa vrše prttisk tudi na ostala privatna italijanska podjetja, da ne naročajo blaga v inozemstvu. Razen tesa je finanč-
ni minister z ministrsko uredbo povišal za 50 odstotkov carino za razne industrijske proizvode, da na ta način prepreči uvoz inozemskega, zlasti nemškega blaga. Prišlo je tako daleč, da je izvoz iz Italije v Nemčijo večji, kakor pa uvoz iz Nemčije v Italijo. Zastopniki nemške industrije se nameravajo obrniti na nemško vlado s prošnjo, naj intervenira pri italijanski vladi- Če pa bo intervencija ostala brezuspešna, naj tudi nemška vlada s primerno zaščitno carino onemogočil uvoz italij. blaga v Nemčijo. Ta gospodarski boj med Italijo in Nemčijo ne bo ostal brez odmeva tudi v politiki obeh držav in ni izključeno, da pride radi tega do napetosti, ki se na obeh straneh le še umetno prikriva. Italijanske aspiracije na Tirolskem, odpor proti združitvi Avstrije z Nemčijo in dvolična igra Italije v mednarodni politiki je že itak izzvala v nemški javnosti veliko nerazpolo-ženje proti Italiji.
Klerikalni osebni režim no magistratu
Odpuščajo se iz mestne službe delavci, ki jih je nastavil že g. vladni komisar. — Kako se je morala stara vdova umakniti
klerikalnemu protežirancu.
O klerikalnem osebno - strankarskem režimu na ljubljanskem mestnem magistratu smo objavili že precej zanimivosti. Poročali smo, kako snuje neki klerikalni član sosveta z obljubami olužb na magistratu »Krekovo godbo«, kako se razpredajo v mestni službi klerikalne sorodstvene vezi in kako klerikalci hite, da bi do volitev spravili v mestne službe čim več svojih ljudi, čeprav nimajo druge kvalifikacije, kakor to, da so patentirani klerikalci.
Zanimiva epizoda, ki spada v to vrsto, se je dogodila tudi v mestni klavnici. S povečanjem in modernizacijo klavnice se je pokazala tamkaj potreba večjega, števila osobja, predvsem kvalificiranih delavcev, strojnikov, ključavničarjev, elektromonter-jev itd. Novih moči ni nastavil bivši ge-rentski svet, ampak že vladni komisar g. Mencinger. Prevzeti so bili kot kvalificirani delavci večinoma iz privatnih služb. Ne vemo, kako je vladni komisar ocenjeval pri nastavitvi njihovo kvalikacijo, vsekakor pa se lahko sklepa, da klerikalcem ta imenovanja niso bila po volji, kajti po dveh mesecih je bilo dvanajstim izmed no v ona-stavljenih uslužbencev odpovedano, ne da bi kdo kaj zagrešil v službi ali pa da hi bila komu dokazana nesposobnost za službo. Sodi se, da se je to zgodilo zato, ker niso bili priznani kot pravoverni klerikalci in ker je klerikalni sosvet z ozirom na klerikalni pakt hotel, da se nastavijo sami klerikalci.
Ljudje, ki so imeli prej kot kvalificirani delavci v privatnih podjetjih sigurne službe, so bili čez noč z družinami vred postavljeni na cesto, ne giede na to, da je bil s tem ogrožen obenem tudi sam obrat mestne klavnice.
Zdi se, da se je kasneje vladni komisar sam ustrašil odgovornosti za ta korak, ki bi ga nihče ne mogel zagovarjati pred javnostjo. Pod utisom neljube ugotovitve, da se je javnost zanimala tudi za zakulisne dogodke na mestnem magistratu, je bržkone g. vladni komisar sam spoznal, da na tak nesocijalen in neobičajen način vendar ne sme zadovoljiti klerikalnega, apetita, tem manj, ker bi z odpustom uslužbencev, ki jih je sam nastavil, tudi samega sebe postavil v čudno luč. Tako je zopet preklical odpoved 11 odpuščenim uslužbencem. Dvanajsti, ki je bil prej nastavljen pri električni drulžbi Brown - Boveri kot elektro-monter ter ima dobre kvalifikacije, pa ni bil sprejet nazaj v službo, čeprav nihče ne ve za vzrok. Ne vemo, ali je brezverec in ali pa je bil morda edini, ki so ga mogli klerikalci nadomestiti s svojim človekom.
Kdo more tu še govoriti o socijalni pravičnosti, enakopravnosti in o nepristranosti sedanjega magistratnega režima?
Sicer pa ni zavel samo med uslužbence mestne klavnice, ampak tudi med mesaTji samimi nov duh. V sredo zjutraj, na tržni dan, so mesarji v Šolskem drevoredu opazili, da so magistratni uslužbenci preko noči kratkomalo podrli stojnico ob začetku Šolskega drevoreda pred semeniščem, na kateri je dolga leta prodajala klobase 72-letna vdova Bavdekova. Dobila je sicer odlok tržnega nadzorstva, ki ga sedaj vrši kot namestnik tržnega nadzornika klavnični podravnatelj g. Rigler, da mora v 8 dneh prenesti stojnico nasproti mlekarne v semenišču. Bavdekova se je sicer proti temu
odloku pritožila na vladnega komisarja, odgovora na pritožbo pa ni dobila in so ji njeno stojnico enostavno podrli.
To je seveda ogorčilo vse mesarje na trgu, ker so prepričani, da jih lahko doleti ista usoda, če se zamerijo gotovim gospodom.
Pripominjamo, da je bilo mesto Bavde-kove odkazano nekemu mesarju, ki je zadnje čase prestopil h klerikalcem, četudi je bilo prvotno to mesto določeno za drugega mesarja, ki ima sedaj stojnico pred Kresi j o.
To je nov prispevek k ilustraciji klero-radikalnega osebno - strankarskega režima, pri čemer ugotavljamo, da vrsta sličnih primerov še ni končana in da bo moral novi občinski svet pometati z veliko metlo, ako bo hotel napraviti potrebni red.
Letošnja žetev Uradni podatki vlade
— Beograd, 19. avgusta. Današnja €Po-litika> objavlja na podlagi uradnih podatkov ministrstva za poljedelstvo poročilo o stanju letošnje žetve. Glasom teh uradnih podatkov se je letos pridelalo v vsej državi 16,845.000 meterskih stotov pšenice, 3,163.000 stotov ječmena, 1,536.000 stotov rži, 3,063.000 stotov ovsa. Napram povprečnemu stanju žetev v dobi 1920 in 1926 je letošnja žetev pšenice za 6, ječmena za 1, žita za 3 in ovsa za 23 odstotkov manjša. Vendar pa je prinos letošnje žetve za domače potrebe povsem zadosten in se računa, da bo ostalo tudi za izvoz okrog dva milijona meterskih stotov. Koruza kaže dobro. Pridelek koruze se ceni na 19,500.000 stotov. Razen tega pa so še precej velike zaloge lanskega žita. Pridelek sliv bo znašal okrog 1,800.000 meterskih stotov.
Nova grška vlada
— Atene, 19. avgusta. Nova grška vlad-a pod predsedstvom Zaimisa je sestavljena tako le: zunanji minister Michalokopulos, finančni minister Kafandaris, prometni minister Metaxas, poljedelski Papanastasiu.
SPREMEMBA REŽIMA NA ŠPANSKEM?
— Pariz, 19. avgusta. «Joumab» poroča iz Madrida, da računajo tamošnji politični krogi v drugi polovici oktobra s spremembo režima. Primo de Rivera se namerava baje prostovoljno umakniti. Njegov naslednik bo bržkone Gabriel Maura, sin voditelja konzervativne stranke.
SACCO IN VANZETTI
— Newyork, 19. avgusta. Po poročilih iz Bostona bo vrhovno sodišče danes objavilo svoj sklep glede obnove proces« proti Sac* cu in Vanzettiju. V slučaju, da bi bil sklep neugoden, namerava zbor branilcev vložiti priziv na vrhovno zvezno sodišče. V tem slučaju ho justifikacija po vsej verjetnosti ponovno odgođena.
ZNIŽANJE VOJAŠKEGA PRORAČUNA NA FINSKEM
— Helsingfors, 19. avgusta. Finska vlada namerava znižati proračun za vojaške po* trebe za 16 milijonov finskih mark ter od* praviti vse carine na uvoz žita in moke.
Ministrski predsednik pride danes v Ljubljano
— Bled, 10. avgusta. Za danes je n.t* povedan dvorski lov, katerega sc u dele* žc poleg naše kraljevske dvojice tueti grški kralj Jurij, princ Pavle, ministrski predsednik Vukičevič, diplomatjc, M se mude na Bledu, in še drugi povab* ljcni gostje.
Ministrski predsednik odpotuje da* nes zvečer z Bleda v Ljubljano, kjer se baje sestane z dr. Korošcem in ljub* Ijanskimi radikali, nato pa se vrne v Heograd, odnosno odpotuje na agita« cijsko potovanje. (Snoči je imel gosp. Vukičevič veeurno konferenco z dr. Korošcem. Po konferenci sta bila ob;». ;'elo rezervirana. Dr. Korošec sc je ta* koj nato odpeljal in je odklonil novi* nar jem vsako izjavo.
Za danes popoldne je napovedan prihod Stepana Radiea, ki namem\.t zaprositi za avdijenco na dvoru.
Avtomatska telefonska centrala v Mariboru
— Beograd, 19. avgusta. Kakor se do* Znava v poštnem ministrstvu, bodo najka* sneje s 1. oktobrom pričeli v Mariboru mon* tirati avtomatsko telefonsko centralo. Do tega časa bodo dospeli iz Nemčije na račun reparacij vsi potrebni sestavni deli. glavna pošiljka pa je prispela že te dni.
20 LET ZA PONEVERBO
— Beograd, 19. avgusta. Okrožno sodišče v Sabcu je danes objavilo raz* sodbo v procesu proti Slovencu Ru« dolfu Korošcu, ki je kot davčni urad* nik v Srbiji izvršil razne poneverbe in nato pobegnil v inozemstvo. Obsojen je na 20 let ječe in dva meseca zapora. Branitelj je proti obsodbi vložil priziv.
Iz pestre ljubljanske kronike
Obupan Trnovčan.
Trnovčan Vinko K. jc včasih prodajal Trnov eanom in Krakovčanom premog in drva. Bil je vedno vesel, a tupatam je po* stajal nekoliko vznemirjen in razburjen, čc ga je njegova Ksant-ipa razjezila. Zadnji čas je opustil svoj posel. Zahajal jc rad med vesele trnovske pivce, s katerimi sc je na* vdušeno razgovarjal o starodavnih časih. Danes okoli 1. ure je kolovratil iz gostilne domov. Ko je prikorakal na prvi trnovski most čez Gradašeico, ga je pri srcu zašče* getalo. Šinila mu je obupna misel v glavo:
— Čemu boš še dalje živel? Naveličan si že življenja, skoči v vodo!
Ni dolgo premišljal. Pognal se je čez mostno ograjo v Gradašeico, ki je tam ko* maj dobro ped globoka. Vinko pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Spremljajoča ga žena je začela klicati na pomoć, a tudi Vinko sam sc je zbal koščene smrti in je klical na pomoč. Prihitel jc stražnik Andrej Samar ter ga potegnil iz vode. Poklicali so rešilno postajo, ki je sa* momorilnega kandidata v avtomobilu pre* peljala v javno bolnico. Vinko je dobil tudi notranje poškodbe. Ko so ga danes vprašali, zakaj da je skočil v vodo, se je obrnil v stran in zamrmral nejevoljno:
— Naveličal sem se življenja! Star sem 40 let, dosti jih je!
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Curih 10.935—10.965 (10.95). Du« naj 7.99125—8.02125 (8.00625), London 275.S5 —276.65 (276.25). Nevvvork 56.69—5o>0 (56.79), Praga 16S.2—169 (168.6), Milan 309.25—311.25 (310.25).
Efekti: Celjska pos. 197. 199, Ljublj. krc-dit. 14Z Merkantilna 80 bi. Praštediona 850. Kred. zavod 160 d, Vevče 135 d, Kr. ind. družba 390 d, Ruše 260—270, Stavbna 56 d, Šešir 104 d.
Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeno 3 vagonov. Nudijo se suha bukova drva, cepanice fr. v. nakl. post. a 19.50, hrastova drva fr. v. nakl. post. a 18, bukovi plohi nežamani od 16 cm naprej, 2.25 m naprej L, II., IIL, fr. vag. d. post. £ 4O0. Iščejo se bukovi plohi, žamani, ostrorobi, paralelni 40—100 mm od 20 cm dalje 3—4 cm L, II. fr. vag. nakl. post. a 600.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagreb. Newyork 276.85—276.63, Pariz 56.75—56.95, Bruselj 221.75 —223.75, Curih 308—310, Madrid 1093.5—1006.5, Dunaj 1351 —1354, Beograd 799.12—802.12, Bukarešti 168.285—169.085.
Efekti: 2%% vojna škoda 86.50, Hi potekarna banka 55—56, Ljubljanska kred banka 142—147, Praštediona 850—860, Trboveljska 495—500, Vevče 135-142.
INOZEMSKE BORZE. Curih. London 25.215. Newyork 518.60. Pariz 20.32, Milan 28.26, Berlin 123.36, Beograd 9.13, Praga 15.38.
C3D
1901
M*+7
Stran 2« «SLO V E N S KINA R OD» dne 20. avgusta 1927._* ^[ _stev I8>
Haiti io ljubljanska nema Mavia
Vladni komisar g. Mencinger izjavlja, da proračun ni bil prekoračen in da so naknadni krediti potrebni samo za naknadna dela.
Svojefiasno smo obširno in podrobno poročali o povečanju in modernizaciji mestne klavnice v Ljubljani, ki bo no svojem ustroju tako v irigijenskem kakor tudi praktičnem oziru prva v Jugoslaviji in bo lahko služila za ziled tudi večjim mestom v inozemstvu. Pri modernizaciji mestne klavnice so bile izrabljene vse preizkušene pridobitve na tem polju in če bi bivši gerentski svet ničesar drugega ne napravil, kakor samo započel to velikopotezno in nujno potrebno delo, bi si v zgodovini ljubljanskega komunalnega gospodarstva že pridobil Častno mesto. ,
Dasi je to občekoristna naprava, ki bo vsej Ljiroljani ne samo v ponos, ampak tudi v veliko korist, so se vendar našli na klerikalni stran; ljudje, ki so se zgolj iz političnih nagibov spodtaknili tudi ob mestni klavnici. Kdo bi se temu čudil? Saj vemo, odkod zvira ta jeza in zakaj gotovim gospodom mestna klavnica ni po volji.
Ker niso v klavnici in na njeni preureditvi mogli ničesar najti, kar bi bilo v škodo mestni občini in v korist njihovi politični zagrizenosti, so lansirali v »Slovenca« vest. da je bil proračun pri modernizaciji mestne klavnice prekoračen.
Kaj je na stvari? Dela za preureditev mestne klavnice bi se morala po široko-poteznem načrtu izvršiti v treh etapah. V prvo je spadala zgraditev najbolj nujno potrebne hladilnice s pritiklinami, v drugo modernizacija že obstoječe klavnice, v tretjo pa šc druge naprave kakor hlevi, kontu-mačJii hlevi, kontumačna klavnica, dovla-čilnica itd. Za dela v prvi etapi je bil odobren kredit 15 milijonov Din in ker so se pričela izvrševati že dela, ki spadajo v drugo etapo, je povsem naravno, da je treba najti zanje kritja. Proračun se torej ni prekoračil, pač pa so se izvršila po določenem
načrtu že dela, za katera kredit še ni zagotovljen.
To je razvidno tudi iz vloge vladnega komisarja na velikega župana od 20. junija t. I., o katerj so člani sosveta prav dobro poučeni in v kateri se zaproša za dovoljenje najetja dodatnega posojila v znesku 6 milijonov Din za dela. ki so se že izvršila
preko že prej dovoljenega kredita 15 milijonov Din in ki spadajo že v drugo in tretjo etapo.
V tej vlogi je g. vladni komisar navedel, da so dela pri mestni klavnici doslej Že toliko napredovala, da je mogoče sestaviti točen proračun za celokupno zgradbo oz. preureditev starih klavničnih naprav. Izrecno naglasa, da se je namreč šele tekom zgradbe pokazalo, da so nekatera povečanja brezpogojno potrebna, vsled česar se je moralo nabaviti znatno več materijala, nego je bilo prvotno pr o računan o. Razen tega pravi vladni komisar, vsekakor z vednostjo klerikalnih in radikalnih članov sosveta, da so se v prvotnem proračunu opustili nekateri krediti za režijska dela in potrebni materijal, ker se ob sestavi proračuna ni moglo kalkulirati niti s pribtUnim zneskom. Pokazala se je tudi potreba, da se zgrade klančina in novi hlevi, ker je stavbni projekt zahteval, da so se bivši hlevi preuredili v druge svrhe. Istotako pravi g. vladni komisar, se mora takoj zgraditi novo skladišče za premog, novo upravno poslopje in stanovanjsko poslopje za uslužbence mestne klavnice. Vsa ta naknadna dela, za katera v prvotnem proračunu ni bilo določenega nobenega kritja, bodo zahtevala po proračunu gradbenega vodstva 5,935.000 Din stroškov.
Na ta način bi znašaii stroški za vsa de. la, določena, da se izvrše v treh etapah, 21 milijonov Din.
Pripominjamo, da se upravno in stanovanjsko poslopje, za katero je določeno 1 milijon 500.000 Din, sploh še ni pričelo graditi.
Iz navedenega je razvidno, da se je gradbeni program izvršil v okviru dovoljenih 15 milijonov, ne da bi se pri tem prekoračil proračun, in da Je potreben naknadni kredit le za naknadna dela. ki so se imela izvršiti v drug} in tretji etapi.
Iz navedenega je razvidno, da je klerikalna trditev o prekoračenju proračuna pri preureditvi mestne klavnice, navadna la2, ki naj služi samo za varanje nepoučenih ljudi.
»Slovenec« naj ovrže naše navedbe s številkami in konkretnimi dokazi, ako more.
stva. Če zboli človek na pasji steklini in se že nt njem poznajo vidni znaki bolezni, potem je bolezen že tako da« leč, da je ozdravljenje ogrizenega sko* raj nemogoče.
Zagrebški Pasteurjev zavod je imel opraviti te dni s posebno tragičnim slu« čajem. .V soboto 13. t. m. se je v zavo* du javil 621etni Josip Cinder iz Molče« niče. Na nasvet svoje žene je odšel v bolnico. Dne 8. aprila t. 1. ga je ogrizel mlad pes, katerega so pet dni pozneje radi stekline ubili. Po štirih mesecih je mož odšel v bolnico, ko so se znaki ste* kline že pojavili. Službujoči zdravnik v Pasteurjevem zavodu je stadij bolez« ni takoj spoznal in vedel, da je vsaka pomoč izključena. Bolnika so oddali v zakladno bolnico v posebni, za take slu* čaje prirejen oddelek, kjer je Cinder dva dni pozneje v groznih mukah umrl.
Truplo so obducirali in našli v mož« ganih bacile stekline. Posebno tragičen je Cinderjev slučaj tudi zato, ker je 1. t. m. prišel v Zagreb s svojima dve* ma otrokoma in ju oddal v Pasteurjev zavod. Pes, ki je ugriznil njega, je na* padel tudi neko mačko, katera je nato ogrizla oba njegova otroka. Otroka sta se od 1. do 5. v zavodu zdravila in se zdrava vrnila domov. Takrat nesrečni oče iz sramu ali malomarnosti ni pove* dal, da je pes ogrizel tudi njega.
Včeraj popoldne se jc odigral v ka» varni «Kaverni» v Sarajevu pretresljiv poizkus samomora. Kavarnar Jandrič je bil odsoten. Ob dveh je prišla v kas varno 261etna Fanika Krnel iz Sloveni* je v zelo razburjenem stanju.
— Kje je gospodar? je vprašala na* takarja.
— Ni ga, odšel je!
— Ženi se, drugo išče, a mene več nc mara.
— Nič ne vemo.
— Jaz pa vem, je kriknila Fanika, in tega udarca ne preživim.
Natakarji so opravljali svoj posel dalje. Kar skoči razjarjena Fanika, za* čne razbijati stole in mize ter okna in vrata. Preden so jo ukrotili, je izvlekla iz torbice stekleničico lizola in ga iz* pila. Obveščena policija jo je po prvi pomoči oddala v bolnico. Izpraznili so ji želodec. Ker lizola ni bilo mnogo, bo Fanika kmalu zapustila bolnico zdrava in čila._
Prosveta
Poljska kritika o naši grafiki
Razstavo jugoslovenske grafike, katero je bila priredila v Lvovu jugoslovenska-polj-ska Liga v Lvovu skupno z društvom prijateljev lepih umetnikov, so ocenjevali poljski kritiki v raznih listih. Posnemamo iz ocen, priobcenih v poljskih listin, nekaj odstavkov, ki bodo predvsem zanimali naše občinstvo. Dnevnik »Staro polskiec prinaša oceno izpod peresa Wladyslava Kozickega. Po uvodu, v katerem opisuje presenečenje nad raznolikostjo in temperamentnostjo razstavljenih del, omenja posamezne avtorje, med katerimi posveča posebno pažnjo Meštroviću in Tomislavu Krizmanu. Med Slovenci omenja Santla, ki ga imenuje solidnega realista brez kristalizirane individualnosti. O S. Cuderma-nu pravi, da so njegovi lesorezi polni Goyov ske fantastike. Imenuje tudi ekspresijoniste Malesa in, Pilona, a o Jakacu, ki dosega vizi jonerske efekte, pravi, da je nek jugoslo-venski Skoczvlas. Justinove lesoreze imenuje estetične igračke.
V >Chwilk je napisal feljton o jugoslo-venski grafiki Artur Lautenbach. Pozdravlja prireditev razstave, ker se v grafiki najbolje spozna umetniška tehnika kake dežele; grafika nam odkriva tajnost risbe; a risba je okostje vsakega umetniškega dela na polju likovnih umetnosti. Med najsposobnejše naše grafike šteje Jakca, Meštrovića, Postružnika in Trepšeta. O Jakcu pravi, da je reprezen-tant jugoslovenske moderne. Pri njem se staplja v eno celino mirnost in lepota linije, diskretna igra svetlobe, aaketična vzdržljivost in umerjenost v iskanju efektov. Imenuje tudi Cudermana, Justina in Malesa.
Drugi listi so prinesli članke o zgodovini jugosloven. grafike od prvih naših grafikov Medulica, Klaviča, Martina Kalunić-Kott© (roj. Šibenčana) do danes.
beti, da ne pride predaleč in da ostane flirtanje v dopustnih mejah.
Nekoč pa se je vseeno odigral v spalnici prizorček ali incidentek, ki ga je zelo iritirah Bil je nenavadno nežno razpoložen in je objemal svojo ženico strastnejše kakor običajno ter ji šepetal:
— Frances, hotel bi, da mi daruješ otroka.
V naslednjem trenutku se je Frances s silo izvila iz njegovega objema, ga pogledala skorajda sovražno in razdražena vzkliknila:
— Ne, nočem otroka! Cemu pač, ti imaš svoje delo, saj bi otroka nikdar ne pogledal.
Toda to nesoglasje ni trajalo dolgo. Garrick je mislil na ženske kaprice in bil mnenja, da Franci družabne prireditve in razne zabave še vedno bolj ugajajo ko da bi si že sedaj nakopala dolžnosti materinstva. Bil je vesel, da je tudi njegova žena kmalu zopet našla duševno ravnovesje in bila kakor prej.
Lilian Mervil je opazovala razvoj dogodkov z vidnim notranjim zadovoljstvom. Vedela je. da mlada Garrickova žena ni tako, kakor so domačinke, rojene Američanke. Lillian, v koje žilah se je pretakala vroča, romanska kri je spoznala v mali Dunajčanki sorodnost. Franci ni bila žena. ki bi se za stalno zadovoljila z limonado ameriške zakonske nežnosti, marveč je bila žena, ki se bo nekega dne brez pridržka udala zatajevanim strastem, ki bo. če bo treba.
Razstava je torej uspela selo dobro: upoznala je Poljake s delom naših unw**#kov na polju grafike.
m
Udruienje oblikajočih umetnikoT nam
javlja: Kakor znano, je priredilo udruženje oblikujočih (likovnih) umetnikov razstavo jugoslovenske grafike v Zurichu, pozneje v Lvovu in v Firenzi. Razstavi v Lvovu in Firenci sta se vrtili istočasno. Lvovska razstava, ki jo bila prva izmed serije razstav, ki so se imele vršiti v Poljski, je prenesena sedaj v Varšavo. Firenška razstava še traja. O tej razstavi, ki je mednarodna in na kateri tvorijo Jugoaloveni samo en del, bo izšla posebna luksurijozna knjiga v italijanskem in francoskem jeziku ter bo opremljena z mnogimi reprodukcijami. Točne j si podatki so interesentom na razpolago pri tajništvu udruženja. O zuriški razstavi še manjkajo podatki. Dela, ki so bila tam razstavljena, so bila priključena poljskim razstavam. r*a drugem mestu objavljamo poziv k udeležbi pri reprezentativni razstavi jugoslovenske grafike, katera bo v jeseni v Pragi.
Reprezentančna jngosiorenska umetniška razstava r Pragi. Na poziv umetniškega društva >Hollar< v Pragi bo priredilo udruženje jugoslovenskih likovnih umetnikov v Pragi veliko umetniško razstavo jugoslovenske grafike, na katero bodo pripušoene tudi risbe in po možnosti tudi akvareli. Ta razstava bi se imela vršiti že septembra meseca, a je odložena na november, da bo vsem našim grafikom omogočeno sodelovanje. Vabijo se k udeležbi vsi člani udruženja, a istotako tudi nečlani brez razlike smeri. Prija so naj se dostavijo do 15. septembra ljubljanski sekciji udruženja (U. O. U.) Tehn. srednja šola). Rok za pošiljanje umotvorov objavimo pravočasno. Z obzirom na razna vprašanja moramo pomiriti gg. umetnike glede sestave jurvja v te smislu, da sigurno ne bo sestavljen iz neumetnikov.
Sport
Glavna skupščina LNP
Včeraj se je vršila na verandi kolodvorske restavracije glavDa skupščina LNP. Skupščina je do konca potekla mirno in stvarno, le ob zaključku je prišlo do incidentov, ki nikakor ne služijo v čast predstavnikom naših klubov. Zastopanih je bilo vseh 25 klubov, ki obstojajo na teritoriju LNP. Glasovalna pravica se je po verifikacijskem odboru priznala, razen enemu, vsem klubom. Predsednik ravnatelj Jug je ovtoril skupščino ob 19.45 in 6e je zahvalil časopisju in poročevalcem za moralno podporo. Sledilo je nato tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da zanimanje za nogomet silno ras;.?. £ levilo verir;; 'anih igral rr* se e povela h od 591 na 7*.-0 Poročilo > bilo sprejo z 20 proti 4 glasovom. Blagaj, poročilo izkazuje saldo Din 'J 17.82 aktive. Revizijski odbor preJIa-ca blagajniku absolutorij, ku* se jpre;me z vsemi glasovi (1 vzdržal).  Sprejme se turli
firedlog zastopnika Maribora, da se izreče upr. in reviz. odboru zahvala za delo v korist vsem klubom. Nato so se viŠii«* glasom pravil volitve I podpredsednika, i. tajnika,
blagajnika (z večino glasov) in petih odbor-i;iic<iv ^propoieijcnaJno). Izvoljeni so bili g. Betetto (I. ppr.), g. Kramaršič (1. laj.), g. Kovač vjlag.) m odborniki gg. Osear, Luke-žič, Novak, Bajt, aucelj K., Cek.
T-i slučajnostih so bili ^p.eieli »klepi občnega zbora MO v Mariboru. Prvi razred v Ljubljani se poveča na 6 klubo,'. Prijavnico za igralce se ».višajo od 2 m 10 Din v korist požkodbenemu fondu. Sprejet je bil tudi predlog zastopnika Elana (Betetto), da se za prestop igralca v drug klub v istem kraju določi kezen Din 100, za preklic prestopa pa 50 Din. — Ob zaključku je prišlo do ueljubih izgredov. Predsednik je nato obžaloval, da je do konca potekla skupščina mirno in stvarno in da je baš ob zaključku prišlo do nastopov, ki niso nikakor v čast gotovim predstavnikom klubov. Skupščina je bila zaključena ob :!4.15.
— Koturaški savez kraljevine SHS. Službeno. Delegat je obeh ljubljanskih pododborov so sklenili na skupni seji dne 17. t. m. 6ledece: Semifinale za državno prvenstvo se vrši dne 4. sept. t. 1. na progi Ljubljana—Celje—Ljubljana 150 km. — Istočasno se starta za ^Kolesarsko prvenstvo Slovenije* za leto 1927/28 in sicer < juniorska^ in «prvorazredna> skupina. Točni razpis se razpošlje pravočasno vsem klubom Slovenije. Začetkom oktobra se vrši ^Gorsko prvenstvo Slovenije* na običajni progi Vrhnika km 20 do km 26 državne ceste proti Logatcu.
žrtvovala razkošje, ime in bogastvo, da, tudi življenje. In Frances je za to vedno bolj dozorevala. Naraščajoča nervoz-nost, malomarnost, dejstvo, da so ji začeli ugajati frivolni razgovori — Lilian je poznala samo sebe in se je morala spomniti le svoje lastne preteklosti, da je vedela, kaj vse to pomeni in kam to
vodi.
Nekega dne je uvedla Lilian Mervil pri Frances nekega angleškega aristokrata, ki je bival še le par tednov v Ameriki. Lord Cecil Dougias je bil tip onega moža. proti kateremu so ženske brez moči. Svetlolas, vitek, eleganten, ostre, prodirajoče oči, duhovit, poln humorja in razpolagal je z ono porcijo nesramnosti, pred katero vztrepeta sleherna ženska. Poleg njega so ameriški ka-valirji z gladko friziranimi cezarskimi glavami izgledali brezpomembni, banalni in omejeni.
Tudi Frances se ni mogla izogniti vplivu nadkriljujoče duhovite možatosti. Način njegovega govora jo je fasciniral, pekoča ironija, s katero je opisoval naj-odličnejšo ameriško družbo, jo je navduševala.
Franci je povabila lorda Douglasa k pojedini in pri tej priliki je tudi Garrick spoznal odličnega angleškega gosta, ki je, kakor je pripovedoval, prišel v severno Ameriko, da studira deželo in ljudi, poleti pa da v severni Kanadi goji lov na najbolj nevarne in divje zverine. Gar-ricka je nek notranji glas svaril pred tem tujcem in po pojedini je izdal svoji ženi, da se bo za vsak slučaj na Angle-
šBeležnica
KOLEDAR
Dane-: Petek, 19. avgustu HIC7; katoličani: Ljudevit; pravoslavni: 6. avgust a, Preobr. Gosp.
Jatri: Soboia, 20. avgusta 1927; k čani: Bernard; pravoslavni: 7. avgu*\u mantije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: <Yulkan>. Kino D^or: ^Gospodična *'ereut>.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovee, Kongresni trg; \ Itar, Sv. Petra c, Hočevar, Sp. Siska.
Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, tio-spoevetska c.
Sobice zaide danes ob 19.01, vzide JBtcJ ob 5.06 in zaide ob 18.59.
Čudna praksa
Znano je, da vodijo Italijani ptotj uam ne le doma, marveč tudi v inozemsU a ljuto kampanjo in*da se poslužujejo najpodlej*i*i sredstev, da bi nas pred inozmstvom diskreditirali. V tem početju jim ni nič -veto. d i brodošla jim je vsaka laž, ki le količkaj lah k m služi njihovim obrekovainim namenom.
Posebno »e v tem odlikujejo tržaški listi, ki stoje pod komando fašizma. Ne izide nobena številka, da bi v njej ne mrgolel^ |aU in obrekovanj proti naši državi, narodu m dinastiji. Docim so z redkimi izjemami \*i naši listi v Italiji prepovedani, je SJVSS bi razširjanje italijanskih listov pri nas pop°l-noma svobodno in £e sploh ni*bilo nik lu1 slišati, da bi bil ta ali oni italijan.-ki liti zabranjen. Gorje pa jugoslovenskemu litftu, ki bi objavil le eno tako vest, pa če tudi le v namenu, da opozori jugoslovansko javno-t na nesramno postopanje fašislovske drhati.
Tako se je zgodilo včerajšnjim zagrebškim »Novostim«, ki so ponatisnile v izvlečku vest nekega tržaškega iisla v kateri m blati naša država in naš dvor. r/oiicija • »Novosti* takoj zaplenila, istoda*! o pa so se pv» vseh % ogalih zagrebških ulic ivvobodjjo prodajali tržaški listi a isto, le »e bolj ol> širno in nesramno pisano vesij).
Ce pisava kakega dunajskegs lista kakemu gospodu iz Beograda ni všec, mu je takoj odvzet poštni debi, le italijanski listi so deležni pri nas izjemnih pravic. Radovedni smo, kdaj se bo našel končno človek, ki : • napravil tej vsekakor čudni iu nepojmljivi praksi konec . . .
Šah
Amaterski šahovski turnir v Karlovcu.
Včeraj se je v Karlovcu odigralo četrlu kolo amaterskega šahovskega turnirja. Ke-zultaii so bili' Dr. Singer se je povzpel na vodstvo, ker je imagal nad Zidovcem. Partija Jonke—Aciinović je ostala remi?, docim jh Agapjejev porazil Cirila Vidmarja. Toth je zmagal nad Bošanom, Pire je porazil Abrahama, dočim je Filipič potolkel Rupmka. Partiji Nedjeljković — Kurdjukov in Gren-čariki — Fritz sta ostali reuiis.
Stanje po četrtem kolu je; dr. Siu^er 3 in pol, Aćimović, Jonke 3, Fritz 2 in pol, Agap-jejev, Bošav, Pire, Vidmar, Toth, FilipiČ, -W-ueljkovie. Grenčarski 2, Kurdjukov, židovec 1 in pol, Abraham 1, Rupnik 0.
Napisi oa ploščah
prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer.
škem informiral o njem, ker mu ne zaupa.
Franci je smatrala to nezaupanje za ljubosumnost in je bila tega zelo vesela. Saj je v sto in sto romanih čitala, da je dobro, če vzbude žene pri svojih možeh ljubosumnost, ker slepo zaupan (e ljubezen vedno uspava. Nehote je začela primerjati angleškega lorda s svojim soprogom. Ta res-en, molčeč in težak, oni vesel, duhovit in humorističen, pravi življenski umetnik, ki živi po načelu: Izkoristi dan! Seveda, svojega Henrvja je ljubila, bila bi mu rada najstrastne-ša, najnežnejša ljubimka, — toda on niti ne reflektira na to, ne vidi v njej ničesar kakor le lepo ženo, ki je njega vredna in le v redkih urah tudi ženo, ki, ne da bi on to vedel, hrepeni po njem in gi-neva leoprnenja. Njegove družbe ni imela, na njegovih načrtih in skrbeh se ni smela udeleževati — čemu bi se torej ne smela veseliti družbe lepega, plemenitega aristokrata, ki je znal tako veselo pripovedovati in ji tako viharno dvoriti? Da bi varala svojega moža? Tega ne bo nikdar storila, saj ga neiz-recno ljubi. Saj si m* mogla niti predstavljati, da bi kateremu koli drugemu moškemu dovolila le najmanjšo intimno nežnost. Toda bila je mlada in lepa in je hotela slišati lepe ljubeznive, nežne besede, hotela je biti oboževana, ne kakor figura, ki stoji na kakem podstavku, dokler ugaja lastniku, da jo ogleduje in tuintam poboža.
Lord Dougias je prevzel vlogo, ki jo je kratko časa igral Upton Waring.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Boj za nedeljski počitek. — Osem žrtev morja. — Tragična smrt vsled pasje stekline. — Poizkušen samomor Slovenke v
Sarajevu.
V Banatu se že dolgo bore obrtna in trgovska društva s svojo zbornico v Velikem Bečkereku z ministrstvom trs govine in industrije radi nedeljskega počitka in nedeljskih sejmov. NTeke od* redbe določajo, da je trgovina ob ne* deljah lahko odprta, če jo ta dan vodi sam trgovec s svojimi rodbinskimi čla* ni. Za nedeljski počitek so bili prido« bitni krogi iz Pančeva in Bečkereka, iz Kikindc in Vršca pa ne. Vlada je pa sedaj prepovedala nedeljske sejme v vsej Vojvodini, tako da morajo trgovci in obrtniki ob nedeljah trgovine zapi* rati. Samo kmetom iz okolice je dovo* Ijeno prodajati poljske pridelke v me* stih tudi ob nedeljah.
V nedeljo 14. t. m. so kmetje svoje pridelke prodali in hoteli z izkupičkom nakupiti različno blago. A vse trgovine so bile zaprte izvzemši šest. Kmetje so navalili na te trgovine; radi velike gneče so se kmetje sprli in stepli. Policija je morala poseči vmes in napraviti red. Protestirali so tudi trgovci z zaprtimi trgovinami. Policiji jc končno uspelo vzpostaviti red. Oblasti so pa odredile, da smejo vsi trgovci imeti po volji trs govine odprte ali zaprte.
Naslednji dan so trgovci in obrtniki sklicali protestno zborovanje in poslali spomenico in deputacijo ministru trgo* vine in ministru za socijalno politiko s prošnjo, da sc nedeljski sejmi šc v bo* doče dovolijo.
Včeraj se je v bližini Šibenika pri* petila težka nesreča, ki je zahtevala osem človeških žrtev. Skupina izletni* kov, 15 oseb, je napravila izlet s čol* nom na morje. Nenadoma pa se je vre» me izpremenilo in nastal je precej mo* čan vihar, ki je razburkal valove. Mali čolnič se je začel nevarno zibati, vesla» nja neuki izletniki pa so s krčevitim oklepanjem čolna le še bolj onemogo* čali ravnovesje. Nenadoma je sredi proge med Preko in Kalom zajel čoln visok val in ga v naslednjem hipu pre* vrnil. Vseh 15 oseb je padlo v morje. V smrtnem strahu so se nekateri okle* nili prevrnjenega čolna in se tako re* šili, drugi pa so popolnoma izgubili prisotnost duha in kmalu nato izginili v razburkanih valovih. Luški paznik je pravočasno opazil nesrečo in obvestil o tem luško komando, ki je odposlala na morje motorni rešilni čoln, ki je vzel preostale na krov in jih odpeljal v varno zavetje. Ko se je burja polegla, so odpluli motorni čolni in ribiške bar* ke na morje, da poiščejo trupla pone« srečenih izletnikov.
Na Hrvatskem in v Slavoniji, pa tudi v Zagrebu in okolici, se zadnje ča* se zelo množe slučaji pasje stekline. Ši* ri se ta bolezen tudi radi velike vroči* ne. Stekli psi so ogrizli številne osebe. Ta bolezen se širi tudi radi zanikrnosti lastnikov psov in nepoučenosti Ijud*
Hugo Bettauer:
35
ila žena svela
V nadaljnih osmih dneh je moral Upton Waring proglasiti bankrot nad svojim premoženjem. Ko se je to zgodilo, si je pognal kroglo v glavo.
Lilian je prva naznanila Franci vest o \Varingovem samomoru.
— Tvoj mož je nevaren! On prego-reoih oboževalcev svoje žene ne postre-lja, marveč pusti, da se sami postrele.
Franci je potočila za svojim prijateljem poštene, vroče solze, pred svojim možem pa je dobila nek&m čuden re-spekt in strah.
19. poglavje.
Lord Cecil Dougias.
Franci se je popolnoma spremenila. Po mnenju družbe v njeno korist, po njenem lastnem in po mnenje Dore pa v njeno škodo. Amerikanizirala se je. Vrgla se je v vrtinec zabav in veselic, iskala zabave povsod, razvijala naravnost bajeslovno razkošje, in izgledalo je, da se zanima samo še za klobuke, obleke in lišp, flirtala je z vsemi moškimi, kakor so to delale druge ameriške žene velike družbe, ugajala sama sebi v bizarnosti, ki pa je bila njeni notranjosti v bistvu skrajno zoperna.
Pri tem pa je postajala nervozna in površna. Vsega tega doslej sploh ni poznala. Sredi najlepše in najbolj animirane zabave je često pjTiMa krčevito jo- *
kati, drugič zopet jo je nenadoma popadla jezlovitost, trpela je na glavobolu in utrujenosti, ki ji je bila, ko je bila še neznatna šivilja lutk in je gladovala in stradala, popolnoma nepoznana.
Henry Gaj-rick o vsem tem ni opazil ničesar. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se je Frances razvila v veliko damo, da ni bila več žalostna in nerazpolo-žena, če se je po kosilu ali večerji kmalu umaknil v svoje prostore, kjer je lahko nadaljeval svoje delo, ne da bi si moral radi tega delati očitka, da zanemarja svojo ženo. Njegovo perijodično se po-javljajočo nežnost je prenašala popolnoma ravnodušno, in tudi to mu je bilo všeč. Pravi Američan nima rad pri svoji lastni ženi preveč vehementnega izliva notranjih čuvstev. On vidi v svoji ženi »lady£, ki ne sme ničesar opustiti, kar bi ne bilo v skladu z njenim dostojanstvom in ugledom, ki smatra erotiko v zakonu kot potrebno zlo, ki ne sme iz-poljiti do ekscesa.
Garrick je bil popolnoma srečen. Imel je, kar si je želel: ženo, ki je bila na .glasu kot najlepša žena Amerike, in ki se je čudovito hitro priučila novi družbi, imel je udoben dom in možnost, da na legitimen način reagira na svoje erotično poželenje. Da med Franci in Upton VVaringom ni bilo ničesar resnejšega, je vedel in bil je vedno prepričan, da ga njegova žena nikdar ni varala. Zoper običajen flirt pa ni imel ničesar. Ce bi bilo treba, ie znaj Že poskr-
MU
56
Stev. 187
•SLOVENSKI NAROD* dne 20. avgusta 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1927.
— Novice z Bleda. Kralj Aleksander je
včeraj dopoldne sprejel v krajši avdijenci ministrskega predsednika Veljo Vukičevića, k; danes popoldne zapusti Bled in pride v Ljubljano, kjer bo konferiral z voditelji na-rodno-radikalne stranke. Danes dopoldne Je vcik lov na divje koze na Krni. Lova se udeležujejo kralj, bivši kralj Jurij, ministtr->ki predsednik Velia Vukičević, češkoslov. poslanik .lan Šeba in drugi diplomati. Minister vojske in mornarice general Hadžić Je bil včeraj popoldne sprejet od kralja v daljši avdijenci Na Bled je včeraj prispel dr. Milivoj Jambrlšak, nosilec medstrankarske Rste za Medjimurje in radičevski disident. Prvotno so se raznesle vesti, da prispe na Bled tudi Stepan Radič.
— Jugoslovenski strojevodje v Pr^i. Kakor smo že poročali, je odpotovalo te dni na Češkoslovaško 150 naših strojevodij in železniških inženirjev. V spremstvu upravnika jugoslovenskega poslaništva v Pra^i Ivana Gerasimoviča so posetlli v sredo staromestnj magistrat, kjer so položili na cerob neznanega vojaka krasen venec. Za poklon manom češkoslovaških vojakov se ie zahvalil praški župan dr. Baxa, kateremu je izročil predsednik udruženja jugosL strojevodij Sima Stanković kovinsko urno s prstjo z groba jugosl. neznanega vojaka v Beogradu. Potem je pozdravil dr. Baxa drage goste v magistrafcni dvorani, nagla-šujoč pomen železniškega osobja za mednarodne odnošaje. Zupanu se je zahvalil za pozdrave zastopnik našega prometnega ministrstva dr. Kavčič. Po oiicijelnem sprejemu so si ogledali gostje na čelu s Simo Stankovi čem, Pavlom Dežimanom, Drago Jovanovićem in Franjo Rupnikom zanimivosti staromestnega magistrata.
— Iz pisarne ministrstva narodnega zdravja. Na osnovi odobrenja gospoda ministra narodnega zdravja z dne 8. 8. t. 1. H. Br. 346 se razpisuje konkurz za 10 zdravnikov, ki bi se hoteli baviti z zatiranjem
d ciničnega sifilisa v oblasteh Požarevac, Timoč in Niš pod nastopnimi pogoji: 1. do-b:jo prejemke epidemskih zdravnikov, 2. ne smejo izvrševati privatne prakse. Rok za priiave se zaključi 10. septembra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe pri higijen-skeni odeleniti ministrstva narod, zdravja v Beogradu.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so pb. tir. A. Thaler iz Šoštanja v Slov. Bistrico, Fr. Zgonec iz Ljutomera v Pristavo. M. štrukelj iz Sv. Lenarta v Slov. goricah v Zgornjo Sv. Kungoto. V. Jan Iz Pristave v Šmartno pri Litiji, L. Horak iz Domžal v Lukovico: iz Ljubljane: D. Kobal in Fr. Turk na Bled, M. Globočnik k. Sv. Janezu ob Boh. jezeru, M. Kolar v Mežico, M. Zev-nikar v Rogaško Slatino. M. Kocjančlč v Dobrno, V. Kušar pa v Kranjsko goro; S. Rodič iz Sv. Lenarta v Slov. goricah v Celje. A. Gomišček iz Celja na Bled, O. Senlca iz 2irov* v Šoštanj. A. Kalan »iz Smartnega
- K Nfe^ovettč iz Brežic v Videm Dobrepolje, A Holbl iz Gfišta-nja v Prevalje, J. Pavalec iz Zg. Sv. Kun-gote v Sv. Lenart v Slov. gor., M. Kitzler iz Lukovice v Domžale in L Bajec iz Vidma v Dobrepoljah v Kočevje. — Napredovali so v 3. skup. III. kat.: Fr. Jakopin, P. Kav-Sc in J. Slabina na ravnateljstvu; A. Fur-lan, J. Banvai, S. Kavčič. Fr. Kranjc. J. Puntar, M. Erat prj t. t. t. sekciji. — Upokojena ic pO- ur. M. Škerlj v Ljubljani. — Poročil se je pb. ur. J. Kumer na Vrhniki z Albino Marinko.
— Poroka. V Dubrovniku se je poročila 18. t. m. gdč. Francika Polaček z gosp. Franom B e y e r j e m . morn. tehn. poročnikom kr. mornarice. Nevesti je kumoval znani pesnik in pisatelj Ivo Vojnovic, ženinu pa trgovec in gostilničar J. Grabnšič. Nevesta   je hči lastnika   znanega hotela
Petko:; g. Polačka. Mladima poroeencema želimo obilo sreče.
— Reparacijska komisija na Dunaju. Posebna reparacijska komisija na Dunaju, ki ji je poverjena razdelitev železniškega vo-zovinega parka, je končala svoje delo. Našo državo je v tej komisiji zastopal inšpektor prometnega ministrstva dr. Vonči-na. Komisija ie končno razdelila strojni materijal v posameznih železniških delavnicah med Jugoslavijo in Avstrijo.
— Gradnja glavne ladjedelnice ob Jadranu. Neku veliko ameriško industrijsko podjetje je predložilo naši državi ponudbo za gradnjo velike moderne ladjedelnice ob Jadranu. Ta ladjedelnica bi se naj zgradila pri Splitu. Naša država naj bi pri ladjedelnici participirala s tretjino kapitala. Po 60 letih bi prešla ladjedelnica popolnoma v last naše države.
— Posebni vagoni z?, izvoz mesa. Ker
naši železniški upravi primanjkuje posebnih vagonov za izvoz mesa. so nam avstrijske železnice odstopile več posebnih vozov za izvoz mesa v Avstrijo.
— Izpremembe v pomorski vojni akademiji. Prvi in dolgoletni upravitelj pomorske vojne akademije v Dubrovniku kapetan vojnega broda A.  M1 a di č je vpokojen. Novi upravitelj še ni imenovan.
— Novi vlceguverner Narodne banke. Mesto odstopivšega viceguvenierja Narodne banke dr. Dragutina Protiča je bil na včerajšnji seji upravnega odbora izvoljen za viceguvernerja Ljuba Srećković, predsednik Izvozniškega udruženja.
— Zveza Slovenije z morjem. Zadnje čase je bivala na Dolenjskem posebna strokovna komisija, ki jo je poslalo prometno ministrstvo, da prouči na licu mesta vse kombinacije glede železniške zveze Slovenije z morjem. Komisija je že končala svoje delo in predložila poročilo prometnemu ministru. V komisiji so sodelovali direktor inž. Babović, univ. porf. inž. Vas kovic, inž Dimitrije vi ć ter geologa profesorja zagrebške univerze AhaSević in Koch. Klerikalni agitatorji po dežel? se ba-hajo, da so slovenski klerikalci priborili železniško zvezo Slovenjje ^jr^jgrn in cja, je
edino dr. Korošcu uspelo, da se je prometno ministrstvo odločilo v najkraćem Času zgTaditi to progo. Kdor pozna razmere, ve prav dobro, kateri merodajni faktorji so forsirali gradnjo te železniške zveze.
— Prepovedana lista. Notranji minister je odtegnil poštni debit in prepovedal v naši državi razširjanje »Berliner Lokal An-zeigerja*. izhajajočega v Berlinu in »VVelt am Montag« na Dunaju, ker pišeta tenden-cijozno proti naši državi.
— Velika suša v Dalmaciji. Iz Tribuni a nam pišejo: Dne 12. maja se nas je posled-njikrat spomnil Jupiter pluvius. Potem se je nebo zjasnilo in žarko solnce je neprestano pripekalo dan na dan do 13. avgusta. Več ko tri mesece smo bili brez blagodejnega dežja. Kaj čuda, da je rastlinstvo ve-nelo in usihalo. Verno ljudstvo je hodilo v procesijah in prosilo Boga za dež. Prenesli so kip Matere božje iz poljske kapelice i« ga postavili na oltar ter pred njim klečali in molili. A nebeški obok teden za tednom brez oblačka. Razen polja je dosti trpela trta, oljka in smokev. Na sv. Roka dan se je končno nebo zagrnilo s sivimi oblaki in ulil se je toliko zaželjeni dež. Padal je žal samo par ur, a padalo nam ie zlato. Vsaj trta, oljka in smokev si bo še znatno opomogla. Ljudje Žive od vinogradov in morja. Ribe se izvažajo v Zagreb in Beograd. Zato je njih cena razmeroma visoka, namreč po 14 Din kg. Isto ceno ima govedina in bravetina. Vino v krčmah je po 6 in 7 Din. Tujski promet, ki si je letos v Dalmaciji tako razmahnil, se pozna tudi po otokih. Brzojadrnice in motorni čolni vozijo leto-viščarje po morski ravnini. Vse tako kaže, da se bo tujski promet razširil s celine tudi na otoke in tvoril otočanom več novih dohodkov.
— Iz učiteljske službe. Imenovani so: za stalno učiteljico na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani v Trbovljah - Vode Ida Mazi, za stalno učiteljico na isti šoli učiteljica aa dekliški osnovni šoli v Ptuju-okolica Roza Randl, za stalnega učtelja v Črnomlju pro-vizorični učitelj Karol Širok.
— Nov odbor SPD. Na snoenem izrednem obenem zboru SPD pri »Levu* je bil izvoljen v smislu novih pravil nov odbor. Izvoljeni so bili: dr. Fran Tominšek za predsednika, za odbornike pa: prof. Janko Mlakar, Ivan Tavčar, dr. Stanko Tominšek, Jože Jeretina, dr. Fran Pavlin, Makso Hrovatin, Gvidon Cadež, Rudolf Rozman, Janez Kve-der, Alojzij Knafeljc, prof. Janko Ravnik, inž. J. Skof, Viktor Naglas in dr. I. Tičar; za namestnike: Ivan Šabec, Mirko V laj, A. Bervar, dr. Orel in dr.^Stanko Kmet; za revizorja: Emerik Ferlinc in Franc Škrlep. V Zvezo planinskih društev kraljevine SHS šk) so bili delegirani: predsednik dr. Fran Tominšek in Makso Hrovatin. Izredni občai zbor je razpravljal tudi o nekaterih mučnih in obžalovanja vrednih incidentih, ki so se zadnji Čas dogajali po nekaterih planinskih kočah.
— Obdavčenje kinematografov. V Subo-tici se vrši zbor vojvodinskih kinematografskih lastnikov, 30 po številu. Zbor je protestiral predvsem proti prevelikemu obdavčenju kinematografov.
— Učiteljski kongres v Skuplju. Danes je bil otvorjen v Skoplju redni kongres ju-goslovenskih učiteljev. Kongresa se udeležuje 3000 delegatov iu učiteljev iz cele države. Mesto je vse v zastavah.
— Zelo laskavo sodbo o Bledu priobčuje bratislavski list »Slovak*. Članek pod naslovom >Bled< je napisala Anica Jaroslavska, ki se je nedavno mudila dlje časa na Bledu. O našem priljubljenem le'ovišču piše tako navdušeno, da bi njena sodba lahko služila za zgled mnogim domačinom in tujcem, ki Bleda i\e znajo ceniti. Med drugim pravi, da je škoda, da si Slovani premalo prizadevamo spoznati naravne krasote svoje zemlje. Tako je tudi Bled med Slovaki malo znan iu samo temu dejstvu je pripisati, da ga slovaški turisti ne posečajo, dasi je ena najlepših turistovsldh točk. y
— Stari neporavnani računi. Kakor vsako leto, se je tudi letos zbrala pri cerkvi v Širokem Bregu pri Mostarju na katoliški praznik Vel. Šmarna ogromna množica katolikov. V množicah sta se srečala tudi seljaka Penadić in Salgo. Zaradi nekih starih računov sta se sprla in spopadla. Med pretepom je Solgo sunil z nožem Penadića, ki se je zgrudil mrtev na tla. Nato je razjarjeni Solgo ranil še trikrat z nožem Penadićevega brata. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je vsled prevelike izgube krvi kmalu izdihnil. Dvakratnega morilca so aretirali in izročili državnemu pravdništvu.
— Z moževim šoferjem je hotela pobegniti. Policija v Vrbasu je v sredo aretirala Stevko D raži ć, ženo beograjskega hotelirja Radomira Dražica. Vedla se je tako čudno, da se je zdela policiji sumljiva. Pri zasliševanju se je večkrat zarekla in prišla v nasprotja. Končno se je dognalo, da Dražičeva ljubi šoferja svojega moža, nekega Novaka, in da namerava z njim pobegniti. Zato je možu ukradla 50.000 Din in si priskrbela ponarejene potne liste, da bi z ljubčkom odpotovala na Madžarsko. Odšla je v Vrbas, kjer bi se s šoferjem sešla. Dva dni pozneje je policija ujela tudi šoferja.
— Osveta zapuščene ljubice. Anton Maric, pisar pri nekem advokatu, je ljubil služkinjo Marico. Zadnje mesece jo je pa zanemaril in se zanjo ni zmenil več. Preteklo nedeljo je dekle počakalo v družbi svoje prijateljice nezvestega ljubeka v ozki ulici poleg neke gostilne. Ko se je Maric pojavil, sta ga obe z nožem napadli in ga precej težko ranili na glavi. Marica mu je pretila celo s samokresom. Ko je zagledala krvaveče ček> nezvestega pisarja, je izgubila pogum iu zbežala. Obe ženščini so aretirali.
— Družbi sv. Cirila In Metoda so darovale odbornice šentpeter. C. M. podružnice v Ljubljani 300 Din za 3 obrambne kamne v počaščenje spomina marljive in dolgoletne odbornice ge. Dragice Keršmančeve. — IjkLg&a ftvala darovaHkam.! 633-n
— Koncert na Sladu. G. Mark) Šimenc, tenorist zagrebške opere in stalni gost beograjske opere, priredi v soboto, dne 30. t m. ob 9. uri zvečer v koncertni dvorani Kasine na Bledu svoj koncert. Za ta koncert vlada med blejskimi gosti vsestransko zanimanje. Ker je veliko povpraševanje po vstopnicah, opozarjamo, da se Iste prodajalo pri blagajni v Kavarni JCasino. 636jr
— Koncert na Bledu. Na vsestransko prošnjo blejskih gostov se je posrečilo pridobiti g. Šimenca, tenorista zagrebške opere, da priredi v soboto, dne 20. avgusta v koncertni dvorani Kazina svoj koncert. Pel bo kompozicije domačih in svetovnih komponistov. — Vstopnice za ta koncert se prodajajo v kavarni Kazino na Bledu. 627-n
— Drzna žepna tatvina v vlaku. Posestnik Simon Podbevšek se je vozil iz Zidanega mosta proti Sevnici. Podbevšek je doma iz Spodnjega Brezovca pri Sevnici. Med vožnjo je nekoliko zadremal, pri tem pa mu je segel drzen žepar v notranji žep ter mu izmaknil listnico s 6500 Din gotovine.
Iz Ljubljane
—lj Obrtništvu! Obrtno društvo v Ljubljani bo praznovalo 28. t. m. 20-letnico obstoja in bo priredilo ob tej priliki ob pol 11. dopoldne slavnostni občni zbor, popoldne pa zabavo z godbo na vrtu Narodnega doma. Na sporedu zabave je tudi bogat srečolov, ples itd. Obrtništvo in njega prijatelje vabimo, da se zabave udeleže. Že letošnji obrtniški ples je pokazal, da so se obrtniške prireditve priljubile, zato pa pričakuje prireditveni odbor čim obilnejši poset
— Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča na prošnjo glavne carinarnice sledeče: Za ugotovitev pravilnega carinjenja poštno -carinskih pošiljk je potrebno, da člani to store, še predno pošiljko dvignejo, v nasprotnem slučaju so vse intervencije zaman. To store člani lahko sami pri carinarnici ali pa potom gremija. Načelstvo.
—lj Na III. državni realni gimnaziji i Ljubljani (Beethovnova ulica) se bodo vršili ponavljalni, privatni, dopolnilni in naknadni izpit od 24. avgusta dalje po razporedu, k bo 23. avgusta objavljen na deski v veži. Vpisovanje v L razred bo 1. septembra o. i 9.—12. v ravnateljivi pisarni. Vsak naj prinese s seboj šolsko izpričevalo in krstni list, iz katerega je razvidno, da dovrši v tekočem solnČnem letu 10—13 let. Isti dan od 10. — 121 se bo vršilo v učilnicah vpisovanje domačih učencev v IL — VIII. razred. Pokazati je treba zadnje letno izpričevalo. Učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali 2. septembra od 9. do 10. v ravnateljevi pisarni. Pismeni višji tečajni izpit (tudi ponavljalni) se prične 1. septembra ob 8. zjutraj.
—lj Začetek šolskega leta 1927/28. Na
II državni realni gimnaziji v Ljubljani na Poljanah se vrše privatni izpiti od 25. avgusta naprej. Razredni izpiti bodo od 27. avgusta ob 8. uri po načrtu, ki bo priobčen na črni deski v avli. Pismena matura se začne 1. septembra. Vpisovanje bo: za novince I. razreda: 1. septembra od 8. do 12. ure; seboj naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost je 10 do 13 let v tekočem solnčnem letu. Za domače učence od II. do VIII. razreda 2. septembra ob 8. uri v razredih; za učence z drugih zavodov in domače repetente L razreda pa 1. septembra od 2. do 3. ure popoldne.
—lj Pevski odbor Glasbene Matice v LjuMjanl. Kar nas je v Ljubljani, nameravamo v nedeljo 21. t. m. na Skarucno. Da se pogovorimo za ta izlet, pridite vsi danes zvečer ob S. v našo pevsko dvorano. — Odbor.
—lj Velesejem v Gradcu. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča one interesente, ki nameravajo obiskati velesejem v Gradcu v času od 3. do 11. septembra t. 1., da ima na razpolago sejmske legitimacije z vsemi ugodnostmi, ki lih nudi obiskovalcem uprava velesejma Načelstvo.
—lj Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži javne telovadbe Sokolskega društva na Jezici, ki bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 4. pop. — Zbiramo se pred Narodnim domom, od koder odkorakamo z ostalimi ljublian. in okoliškimi sokolskimi društvi ter godbo Sokola I. na čelu točno ob 2. pop. proti Jezici. Ker je to poslednja prireditev, katere se udeleži naše društvo v letošnji se-ziji. in je spojena s prijetnim popoldanskim pešizletom, računamo na mnogobrojno udeležbo. — Zdravo! — Odbor. 632-n —lj Zanimivosti z ljubljanskega tr-a. Današnji ribji trg je prav slabo založen z ribami, bolj z raki. Na trgu je začel prav bujno procvitati klerikalni protekcijonizem, kar kaže slučaj 721etne vdove Bavdekove, ki prodaja na stojnici klobase. Njeno stojnico so kar čez noč prenesli drugam, a njeno mesto so odkazali nekemu klerikalnemu mesarju. Med vsemi mesarji vlada zato veliko ogorčenje.
—lj Vreme. Snočj ob 21. je kazal barometer 759.5, termometer -f-' 20.6 stopinj C, danes ob 7. zjutraj barometer 760, termometer + 16 stopinj C, opoldne barometer 758, termometer + 25 stopinj C. Opoldne oblačno.
—lj   Neprijetnosti   hišnega posestnika.
Neki hišni posestnik v Rožni dolini je včeraj doživel veliko neprijetnost. Ravno, ko je neki carinik sedel pri kosilu, je prišel k) njemu, da bi mu odpovedal stanovanje. To je carinika tako razburilo, da je s svojo krepko roko prijel gospodarja in ga treščil iz svojega stanovanja. Gospodar sicer pri tem ni dobil nikake telesne poškodbe, pač pa si je raztrgal srajco Epizoda pride pred sodišče.
—lj V nedeljo utopljenega dijaka še niso našli. Kakor smo že poročali, je v nedeljo 14. t. m. utonil med kopanjem na Savi pri črnuškem mostu 14-Ietni dijak Bogomir Novotmv. Ker je Sava vsled zadnjega deževja močno kalna, utopljenca še do danes niso našli. Prebivalci iz Tomačevega so videli v torek dopoldne po Savi plavati nekega utopljenca, a ga niso mogli potegniti iz vode.
—lj Drobiž poHcijske kronike. Aretirane so bile tri osebe, ena radi telesne poškodbe, druga radi prepovedanega povratka in tretja radi splošnega suma. Danes je Izreden slučaj, da ni bila prijavljena nobena tatvina. Nasprotno pa je bila noč zelo nemima in kar 5 ponoćnih razgrajačev so stražniki prijavili radi kaljenja nočnega miTu. Prijavljena je dalje lahka telesna poškodba, a 6 voznikov oziroma kolesarjev in avtomobi-listov bo moralo plačati denarno globo, ker so se pregrešili proti cestnopolicijskemu redu.
Iz Celi*
—C Plesalka Erna Kovačeva zopet v domovini. Gdč. Krna Kovačeva, hčerka kapetana v p. Maksa Kovača v Celju, ki je obiskovala v institutu Jacques Dalcroze na Dunaju ter pri znanih plesalkah Ellen Fels in Elinor Tordis šolo za ritmično gimnastiko, se je vrnila v Jugoslavijo, kjer namerava otvoriti već tečajev za ritmično gim-
lieograjska ^Politika; objavlja ne- ■ katere podrobnosti o motivih aretacije I komunističnega vodje Rade Vujoviča, o čegar aferi se je pričelo baviti tudi inozemstvo. Kakor znano, je njegova aretacija izzvala proteste celo v Parizu prj ligi za zaščito proti belemu terorju.
Kakor poroča včerajšnja »Politika«, se bliža enomesečna preiskava, v kateri se je nahajal aretirani dijak Rade Vu-jovič, koncu. Preiskava je v glavnem končana in kakor se doznava, obtožuje policija Vujoviča po čl. 1 zakona o zaščiti države.
Gradivo, s katerim razpolaga politična policija o Vujovičevem življenju in delu, je zelo dosežno. Kakor trdi »Politika«, je Vujovičevo ime v komunističnem gibanju splošno znano, zlasti v farncoskih komunističnih krogih.
V večji meri se je pričel udejstovati na političnem polju 1. 1921, ko je sodeloval v družbi francoskih komunistov v neki zaroti proti obstoječemu družabnemu redu v Franciji in ie bil z ostalimi soudeleženci aretiran. Iz Francije je bil izgnan po dva in polmesečnem zaporu kot človek, nevaren javnemu redu in varnosti.
V Parizu, kjer je do izgona bival, je bil vpisan na medicinski fakulteti ter je pozneje svoje študije nadaljeval na dunajski univerzi.
Na Dunaju je z nezmanjšano energijo delal za ojačenje tamošnjega komunističnega gibanja. Z Dunaja je večkrat potoval v Rusijo, kjer ima l>rata Vojo Vujoviča, ki je v zelo tesnih zvezah z vodilnimi boljševiki ter je bil tajnik komunistične omladinske interna-cijonale »Komsomol«. Njegova potovanja so imela predvsem za cilj vzdrževanje zvez z Moskvo.
V isti misiji je večkrat prišel na nezakonit način v našo državo. Ob neki priliki je bil prijet v Mariboru in obsojen na tri mesece zapora. V naši državi se je mudil zelo dolgo in se mu je večinoma posrečilo izogniti se policiji, da ga ni prijela. Glavno njegovo delo je bila organizacija komunistične propagande.
O njegovem bivanju v Jugoslaviji jc bila naša policija večkrat obveščena, vendar pa se je zaman prizadevala, da bi ga izsledila.
Iz Maribora
—m Mizarska stavka v Mariboru še vedno traja. Vsa pogajanja so ostaia doslej brezuspešna, ker mizarski mojstrj dosledno odklanjajo zahteve pomočnikov. Za danes je sklican ponovni sestanek zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, na katerem bodo poskusili najti način, da se dosege sporazum in stavka prekine. Stavka je v toliko bolj občutna, ker je sedaj sezona na višku in imajo zlasti stavbni mizarji mnogo dela. Pomočniki vztrajajo na svojih zahtevah in naglašajo, da niso prenizke le njihove mezde, marveč mezde vseh sorodnih obrtnih panog in da zato trditev podjetnikov, da so sedanje mezde v skladu z drugimi mezdami, niso na mestu. Vsekakor pa bi bilo želeti, da pride kmalu do sporazuma, ker povzroča stavka škodo tako enim kakor drugim.
—m Vina bo letos dovolj! Tako pravijo posestniki vinogradnikov. Zadnji dež je blagodejno vplival na razvoj grozdja, ki letos zelo dobro kaže. Peronospora letos ni tako hudo razsajala in toplo vreme je napravilo svoje. Ce bo tudi jesen tako topla in soinč-oa. kakor je bilo poletje, bomo imeli letos zopet izredno dober vinski pridelek. Vina bo sicer dovolj, toda vinogradnikom s tem ne bo mnogo pomagano, ker ga ne morejo prodati po primerni ceni. Stiska za denar in visoki davki jih silijo, da prodajo pridelek takoj iz stiskalnice in tako imajo dobiček le vinski trgovci. Izvoz vina je minimalen, doma pa je konkurenca pravega in ponarejenega dalmatinca zelo huda.
—m Tatovi koles še ne mirujejo. Dasi se je policiji že posrečilo zapreti dva nevarna ^kolesarja«, tatvine koles še vedno niso ponehale. Včeraj je bilo v Mariboru ukradenih zopet dvoje koles. Lastnika pa sta tatvino sama zakrivila, ker sta pustila kolesa brez nadzorstva v pritlični in odprti veži. Bilo« bi morda umestno, če bi se tudi za kolesarje uredile nekake garaže ali čuvajnice koles, kakor imajo to že po nekaterih večjih mestih.
PRIZANAŠAJTE '
PLANINSKI FLORI!
nas u ko po inozemskem vzorcu. Nastop.la bo tudi na posebnih plesnih veče; b in sicer
v prihodnjih dneh v Rogaški >.utrni. \i jeseni pa v raznih mestih države. CidC. Kovačeva je znana kot resna in odlična plesna umetnica.
—c Vpisovanje. Na drž. reanu g.mnaziji v Celju se vrši vpisovanje v 1. do 4. razred 1. in 2. septembra, v 5. — S raz-td pa 3. septembra, vsakokrat 3d 8 di '2. ure Sprejemni izpiti za 1. razred so odpravljetii. K vpisovanju v 1. razred .e treba pr;;u-Mi krstni hst (sprejemali se bodo le učenci, rojeni v letih 1914 do 1917) in izkaz, da so z uspehom dovršili 4. leto osnovne šo'e. Razredni izpiti, dopolnimi izpiti za 2 do 8. razred in izpiti privatistov se bodo vrsli od 24. do 31. avgusta.
—c Prosta stanovanja, stanovaijski so-dšče v Celju razpisuje zopet 11 prostih stanovanj v območju celjskega sr?zkesa poglavarstva. Pravico do teh stanovanj imajo le državni uradniki, službeno premeščeni v področje  stanovanjskega sodišča v Ce'ju.
Vujović je bil tudi član »Politbiro-ja«, »centralnega komiteja« in »kontrolne komisije« v Beogradu, kjer je imel velik vpliv na komunistične kroge. Ta vpliv v vlogi komunističnega strankinega funkcijonarja je bil tem večji, ker je vzdrževal direktne zveze z Moskvo. Razen tega je imel kot član kontrolne komisije skoro neomejeno oblast in njegovo mnenje o funkcijonarjih komunističnega gibanja je bilo odločilno. Za vzdrževanje tajnih zvez se je posluževal posebne šifre, prihajajoča pisma pa je sprejemal na tuj naslov.
Ob priliki hišne preiskave so našli pri njem zelo važne dokumente. Našli so zapisnike »Politbiroja« in ^centralnega komiteja« v Beogradu. Med drugim so našli sklep, po katerem se ugleden prvak izključuje iz komunistične stranke, ker je poneveril precejšnje vsote denarja, kakor tudi gradivo, ki se je zbiralo po naredbi iz Moskve za neko monografijo.
Vujovič je rodom iz Požarevca, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Rojen je bil leta 1895 ter je odpotoval na študije v Francijo leta 1919.
Beograjska policija je kaznovala Vujoviča zaradi neprijavljenja oblastem in je kazen potekla danes, ko bo bržkone izdana odločba o preiskovalnem zaporu.
Šef beograjske policije zanikuje vse vesti o trpinčenju Vujoviča v zaporu. Novinarjem jc napovedal, da bo v par dneh izdan bulletin zdravniške komisije o zdravstvenem stanju, s čemer bodo demantirane vesti o njegovem trpinčenju.
Tako poroča »Politika«. Nas zanima samo vprašanje, Čemu to razburjanje duhov zdaj, ko so se politične strasti tik pred volitvami že itak dovolj razpasle in ko je potreben državi popoln mir, ako hočemo imeti volitve, s katerimi se pred inozemstvom ne bomo diskreditirali. Zakon o zaščiti države naj se izvaja samo tam, kjer je podana nujna potreba, torej v primerih, kjer zre za neposredno ogrožanje obstoječega družabnega reda. Nikakor pa ne kaže forsirati izvajanja tega zakona pri vsaki malenkosti.
Sodišče
Hlod ie odpeljal.
Posestnik Jože v Zapotoku je posekal blizu Mokrice hojo, ki jo je hotel obtesati. Ko je ležal hlod ob cesti, ga je srečal kmet Matevž.
— Morda je pa moj, si je dejal in za lepo naložil in odpeljal. Jože je začel povpraševati, kam je hlod izginil in je Matevža naznanil.
Možakar je jezen prišel pred sodnijo \n mrmral, zakaj ga kličejo sedaj, ko ima največ dela.
— Tudi mi imamo dostj dela. pa smo vas morali klicati, je dejal sodnik, sami ste krivi.
— Vse pustim pri miru, radoveden sem. kaj sem storil, je dejal kmet.
— Da, vse pustite pri miru, samo Jo-žetovega hloda niste pustili, zakaj ste ga odpeljali?
— A, zaradi tistega hloda je taka komedija, se je začudil Matevž. Kaj bi se razburjali  hlod je bil vendar moj.
Jože je izpovedal, da je bil hlod njegova last in da je moral Matevž to dobro vedeti, saj je bil hlod daleč proč od Ma-tevževih.
— Ja, lahko se pripeti, da se hlod sam prekotalil, včasih tudi fantje rK>nočnjaki prevaljujejo hlode in poskušajo na njih svojo moč. Tudi jaz sem mislil, da se je tako zgodilo, da je nekdo moj hlod prevalil tako daleč, se je zagovarjal Matevž.
— Kar lepo molčite, saj vemo, kako jet dva dneva boste pri nas ostali, potem pa lepo pojdite spet na svoje delo, je dejal sodnik.
— Ce bom zaprt, sem nedolžna žrtev, je ugovarjal Matevž.
— Dobro, pa se pritožite, ga je zavrni} sodnik!
— Pritožim se pa ne, tam gori so kar Štirje strogi gospodje sodniki v črnih haljah, ki mi znajo se kaj priložiti, je dejal obtoženec in odšel v zapor.
lakaj je bil aretiran komunistični vodja Voiovit
Po informacijah beogradske policije je Vujović nevaren komunistični agitator, ki je bil že izgnan iz Francije in je igral važno vlogo v komunističnem gibanju Jugoslavije.
5
D33^B
•
•SCOVENSKI NAR OD» dne 20. avgusta 1927.
Stev. 187
Tragedija na dnu morja
Iz dnevnika kapitana japonskega podmornika, ki je ostal do zadnjega zvest cesarju in domovini.
Japonska mornarica je priredila ne* davno velike vojne manevre. Ko pa se je DTodovje vračalo v domače luke, so pogrešali enega večjihpodmornikov. Več dni so križarili podmorniki pod mor* jem, smeli potapljači so se spuščali na morsko dno in končno so odkrili po* topljeno ladjo. Podmornik so dvignili in potegnili v pristanišče. Prizor, ki se je nudil vojaški komisiji, je bil žalo* sten in pretresljiv. M stolpu se je naha* jalo truplo kapitana, prsti njegove roke so krčevito oklepali več popisanih listi* če v. Junaški kapetan je vočigled smrti, ko mu je voda segla do grla in ko so mu dušljivi plini polnili pljuča, napisal poročilo o vzroku nesreče, priporočal je svojce ponesrečenih mornarjev mi* kadu, da skrbi zanje in se prisrčno po« slovil od vseh. Dnevnik junaškega po* veljnika je pretresljiv in priča o disci* plini ter udanosti moža, kateremu je bil njegov poklic svet.
— Dasi nc vem, — pričenja kapitan — kako bom opravičil katastrofo meni v varstvo izročenega japonskega pod* mornika, vendar moram reči, da so vsi na ladji do zadnjega trenotka vršili svojo dolžnost. Ni me toliko strah pred smrtjo, kakor pred sodbo javnosti, ki bo krivično sodila o nas.
JVprašali boste, kako se je dogodila katastrofa. Delali smo predpisane po* izkuse z gazolinom in smo zašli preglo* boko v vodo. Ko smo hoteli zapreti ce= lice, smo opazili, da se je ena veriga pretrgala. Del podmornika je medtem že napolnila voda. Pomoč je bila pre* pozna. Ladja se je začela pogrezati, električna razsvetljava je odpovedala in bilo smo v temi. Strupeni plini, ki so se pričeli naglo širiti po podmornici, so onemogočili vsako dihanje. Ladja se je pogreznila na dno. Mornarji so pričeli črpati vodo z ročno črpalko, toda vsi napori so ostali brezuspešni. Vedno višje je segala voda. Pišem v poveljni* škem stolpu, voda mi sega do pasu, mraz je in strahotno. Ura je 11.45...
Črpalka se je ustavila. Mornarji so uvideli brezplodnost  svojih naporov',
spoznali so, da so brez moči v borbi z divjim elementom. Mnenja sem, da je treba za podmornike uporabljati naj* boljše moštvo in najboljše častnike. Moji ljudje so storili svojo dolžnost; zadovoljen sem! Moja oporoka se nahaja v predalu moje pisalne mize v Ka; rasaki. Prosim, obvestite o tem mojega očeta.
Obračam se udano na Nj. Vel. cc= sarja s prošnjo, da skrbi za svojce mo-jih ljudi. Je to edina želja, ki jo imam. Pozdravljam vse po vrsti, ministra Saita, viceadmirala Seimamura, Fudgia in Karasimi, admirala Vamascita in Nas vita... Ze čutim silovit zračni pritisk. Nc čujem ničesar več. Zdi se mi, da mi je počil bobenček v obeh ušesih. Po* zdravite kapitana Ogura, Iva, Matsci* mura... Ura je 1230. Ne morem več dihati, gazolin mi polni pljuča. Ves sem zastrupljen. Pozdravite mi toplo kapitana Natzana ... 12.40 .. . Živela Jap ... Dalje ni mogel, voda mu je za* lila grlo.
Japonski narod postavi junaškemu kapitanu, ki je smelo zrl smrti v obraz v znak priznanja njegovega heroizma lep spomenik.
Zakladi Kare Mustafe
Po vesteh iz Rumu ni j c so delavci naleteli v vasi Cetatea Alba pri izko* pavanju v nekem zelo starem gradu, ki je bil nekdaj last Štefana Velikega, na dobro zaprte sode, napolnjene s smod* nikom. Komisija pod vodstvom župana Nikoleskuja je dognala, da so sodi še iz turških časov, najbrž iz časa, ko so Turki drugič oblegali Dunaj. Do sedaj so izkopali za cel vagon smodnika. De* lavcem se je zdelo, da morajo biti v bli« zini sodov še kakšni ostanki in spomini iz turške dobe. In res se niso motili.
Pri nadaljnem izkopavanju so našli še turško orožje, srebrno in zlato opra* vo in denar iz časa Solimana I. Ti od* kriti zakladi so vzbudili v vasi in vsej okolici pravo senzacijo. Mnogi mislijo,
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Emerika Zelinka
veletrgovca
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem krasnega cvetja in vencev, kakor tudi vsem onim, ki so diagega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 20. avgusta 1927 ob 8. zjutraj v novi šišenski cerkvi. 9096
V Ljubljani, dne 19. avgusta 102/.
Žalujoči ostali.
da so bili zakladi last oblegovalca Du* naj a, Kare Mustafe. Po pravljicah, so namreč bežeči vojaki Mustafove vojske med begom zakopali v Cetatei Albi vse svoje zaklade. Ljudje govore seveda o neizmernih zakladih pravljične vredno* sti. Vse stare pravljice so na mah oži* vele. Izkopavanje bodo razširili na vso okolico in bo tako mogoče dognati, če gre res za zaklade Kare Mustafe.
Zagonetni mož v avtomobilu
V nedelio ponoči ie prejela praška policija iz Brna brzojavno obvestilo, da prispe v Prago avto P VII 124, v katerem se vozi mož, osumljen težkega kri* minalnega zločina. Službujoči uradnik je odredil takoj vse potrebno, da spravi zločinca na varno. Mobilizirana je bila policija na konjih in motociklih. In res so označeni avtomobil opazili in zadržali. V avtomobilu sta sedela poleg šoferja še dva moška. Redar je sedel za volan t, dva druga redarja sta sedla k potnikom in avto je nadaljeval vožnjo do policij* skega ravnateljstva, kjer so šoferja in oba potnika zadržali v preiskovalnem zaporu. Policija je ugotovila, da je šo* fer lastnik avtomobila. Drugi potnik je bil lastnik avtotaks iz Brna. Tretji je pa izjavil, da je trgovec in da ima v Pragi trgovsko podjetje. V njegovi de* narnici so našli 10.000 Kč, o katerih je trdil, da so njegove. Ker je policija iz Brna brzoj a vila, naj osumljenega potni« ka aretirajo, so ga pridržali v preisko* valnem zaporu. Druga dva potnika je policija po zaslišanju izpustila.
Dozdevni trgovec je najel v Brnu avtomobil in se odpeljal v Prago. Šofer ni imel pojma, da vozi osumljenega pot« nika. Toda brnska policija ne ve, kdo je mož, ki se je odpeljal ponoči z avto* mobilom v Prago. Policija ga je opazo* vala že ko je najemal avto. Vedel se je tako sumljivo, da so postali detektivi pozorni in da je policijsko ravnatelj* stvo na njihovo ovadbo brzojavno od* redilo njegovo aretacijo. Najbrž gre za zločinca, ki se je hotel umakniti roki pravice.
Lindbergh živčno utrujen ?
Iz Pariza prihaja preko Newyorka vest, da je prispel Lindbergh 11. t. m. na svojem progandnem poletu v Detroit, kjer je sedež ameriške avtomobilske industrije. Sprejet je bil zopet od ogromne množice ljudi, ki mu je prirejala viharne ovacije. Kasneje se je z Lind-berghom vozil na letalu tudi amerišhi avtombilski kralj Ford. Po vesteh iz Amerike pa je Lindbergh živčno in duševno že popolnoma onemogel. Dasi je Detroit šele 17 mesto izmed 67 mest, ki jih namerava Lindy posetiti do 23. oktobra, je mladi letalec radi prestanih naporov, neprestanih sprejemov, slav-nosti, nagovorov in banketov tako izmučen, da se boje, da mu bodo živci odpovedali. Baje bo Lindbergh nadaljni propagandni polet za nekaj Časa prekinil.
Osveta varanega ženina
Italijanski listi poročajo o nenavad* nem slučaju osvete varanega ženina, ki se je te dni primeril v Turinu. V krat* kem bi se imel poročiti mlad turinski aristokrat, a v zadnjem hipu je izvedel, da ga je nevesta večkrat varala. Da se ji osveti, je zasnoval zloben načrt.
Na predvečer poroke je povabil svojo iz vol jenko v avto, v velik kovčeg pa je naložil razna nevestina darila. Ko je bil avtomobil približno 30 kilometrov oddaljen od Turina, je ženin voz usta* vil in sicer blizu kraja, kjer je bival njegov tekmec. Ne da bi kaj omenil, je prisilil nevesto, da je izstopila. Zvezal ji je roke in noge, nato pa je zmetal vse predmete iz kovčega na kup. Kopico je
polil s petrolejem in jo zažgal, a neve* sto je posadil poleg goreče grmade. — Mirno je nato sedel v avtomobil in se odpeljal. Nesrečnemu dekletu se je kmalu vnela obleka in gorela je kakor živa, baklja. Plamen je kmalu prežgal vezi. nakar se je dekle osvobodilo. Za* dobilo pa je težke opekline po vsem ži* votu, tako da bo najbrž podleglo.
Prijeten" družabnik naprodaj
Pod tem naslovom je priobčil neki londonski dnevnik zanimiv oglas sledeče vsebine: »Bonzo, 18 mesecev star lev, rojen v Kenva, težak 120 funtov, ima dober apetit, ljubi deco in je prijeten družabnik, priporočljiv sedaj v dobi svedrovcev in slične sodrge. Želi H kdo Bon za?«
Zgodba o levu Bonza je vsekakor zanimiva. Je last bančneia ravnatelja Meatvarda, pri katerem se je nedavno pojavila mlada dama in ga prosila za posojilo. V jamstvo mu je izročila mladega leva. Ravnatelj je bil voljen, skleniti kupčijo in tako sta se pogodila. Mi-
nuli so tedni in meseci, a dame ni bilo. Bonzo je rastel in bil je gospodarju v napoto. ^Prijeten- družabnik na vsak način ni bil več. Končno ga je ravnatelj ponudil londoskemu zverinjaku v nakup. Tam so ga pa zavrnili. Češ, da leve sami vzgajajo in da ^privandrovcev^ ne trpe. No. in sedaj ravnatelj išče potom listov dobrega ljubitelja levov, kateremu bi Bonzo delal >prijetiKu tovarišiio. Za nameček obljublja Meatyard še tri mesece staro levinjo Katico.
X Tri dni živi pokopani, Pred dnc\i smo poročali, da sc jc pri Peeuju na Mad^ zarskem utrgal velik plaz zemlje in za>u! šest oseb. Rešilna ekspedicija in oddelek saperjev, ki so takoj pričeli z reševalnim delom, so sedaj po napornem delu redili vseh šest oseb, ki so bile tri dni žive pokopane.
X Zastrupi jen j c s sladoledom v London nu. V Londonu je radi zastrupljenja s sla' doledom obolelo okoli 200 oseb. med tem: 50 otrok. Neko 51etno dete je umrlo, dočim je moralo pet bolnikov v bolnico. Sladoled je prodajal neki cestni sladoledar .
Povečajte svoje opravke
Napredek Vaših opravkov zavisi od lahkote, brzine in varčevanja, s katerimi morete dostavljati proizvode, katere prodajate.
Tovorni avtomobil Chevrolet je poraben za vsako potrebo. Motor Chevrolet z zaklopnicami, postavljenimi zgoraj, ima dosti sile za vsako porabo. Hiter je in omogočuje brzo dostavljanje z najmanjšimi stroški za oskrbovanje in vzdržavanje.
Posvetujte se samo s svojim zastopnikom Chevroletov o svojem dobavnem namenu — ta Vam pa lahko razloži s pomočjo efektivnih številk, kako da si povečate opravke, zmanjšate pa strošek za dostavo s
tovornim Chevroletom
ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI
LJUBLJANA
BEOGRAD
SABAJEVO
ZAGREB
NOVI SAD
VELIKA K1KENDA
V. * II.  Baresic  & .Cc,  Dunajska  ceata 12. »Anto-Omnii«,   Kralja  Aleksandra 11—13. Filijala   »Auto-Onnia«, Aleke&ndrova V. & M. Bareiić a Co.. KukorićeT*  ulica m »Velauto«,   Kralja    Aleksandra al. i. Bela Steiner.
Proizvod General Motor
PREMIJERA
UULKHN
Velefilm ljubavi in strasti.
BEBE DANIELS RICARDO CORTEZ VVALLACE BEERY
Erupcija vulkana.   Krasne scene. Lepa vsebina.   Izvrstni igralci.
4, 7a 8, 9. 4, 72 8, 9.
ELITNI KINO MATICA
Starešinska zveza jugosl. akad. društva „Triglav" daje na znanje tužno vest, da je umrl njen član
dr. ALOJZ KRAUT
odvetnik v Kamniku
Večnaja mu pamjat!
190 S
Alojz Svetek
trg sotruda k
Adica Orehek
trg. hčerko
poročena
Brezje, 15. avgusta 192/
Prodajalka
izurjena v mešani stroki — išče službo v trgovini na deželi — Ponudbe pod aProdajaIka/1898*
na upravo «SIov. Naroda».
Zastopniki (-cc)
prodaje državnih srečk! Nikjer drugje nimate tako sigurnega zaslužka kakor pri nas. Mi vam nudimo največjo provizijo. Po* Jeg državnih ob vernic dajemo vam tudi zastopstvo švicarskih ur na odplačila. Javite se čim prej! — Zumbulović, Ljubi/a* na, Aleksandrova 12. 1901
Klavir
dobro ohranjen, lep glas — ra* di pomanjkanja prostora takoj
naprodaj._Ponudbe na upra«
vo «Slov. Naroda« pod «Ugod»
na c ena/1906».
Prazno sobo
s souporabo kuhinje išče za* konski par brez otrok. za me* sec  oktober. — Ponudbe pod
«Oktober/1905» na upravo «S1. Naroda*.
Strojni ključavničar
vajen vsakega dela — išče stal-no službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Vesten 1904» na upravo *S1. Naroda^.
Najstarejša) slovenska pleskar* skm in ličars ka delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne «Evropa*).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne.     72/L
Zastopnike
in zastopnice za prodaja srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak. Maribor. Go* sposka ulica 25 77 L
Kemična pralnica in barvanje oblek
*   najrazličnejših  barvah tzvr* šuje dela  v  najkrajšem Času Drt najnižjih cenah
Anton Boc LJubljana.
Šelenburgova ulica 61.
- Tovarna: Vič-Glince.
Vpokojenec
star 50 let, vešč slovenskega in nemškega jezika, dober računar
— išče službo čuvaja ali skla« diščnika. -*— Ponudbe na upra*
vo «SIov. Naroda« pod *Vpo» kojcnec/189o».
Objava.
Ministrstvo linanc gtneralna direkcija poreza je z rešenjem z dne 24. junija 1927 broj 62219 dovolilo, da se delnice deln:ške družbe „Narodna tiskarna* v Ljubljani, izdane dne 1. marca 1873 v 500 komadih po 100 gld. a. v. in glase e se na ime, zamenjajo za nove delnice v dinarski veljavi po 50 Din ter da se te nove delnice glasijo na imena sedanjih lastnikov.
Imetniki označenih delnic se zategadelj pozivljejo, naj polože proti potrdilu plašče svojih deln c brez ku-ponskih pol do 10 septembra 1927 pri blagajni „Narodne tiskarne1* v Ljubljani, Knaflova ul. št. 5, ter obenem sporočijo imena, ki i.ai se vpišejo na nove delnice.
Nove delnice bodo po zakonito izvršenem žigosanju lastnikom na razpolago pri prej imenovani blagajni.
Delnice, ki se predože po 10. septembru .9^7, se bodo zamenjale tudi kasneje, teda to le proti povračilu vseh stroškov, ki nastanejo „Narodni tiskarni" za naknadno žigosanje novih delnic
V Ljubljani, 16. avgusta 1927.
Upravni svet „Narodne tiskarne" d. d.
Spomlnialte n Tabora?
Urejuje; Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno*. Fran JczcrScJs, «-» Za upravo in inseratni del liota: Oton Christof. ~ Vsi t Ljubljani,
s