Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (št. 105) z đne 6. V. 1928 Štev. 19 Erjavčeva koča na Vršiču s Škrlatico v oxadfu Vršič je ena prvih lepih in lahkih pomladanskih tur 146 s pogreba žrtev milanskega atentata Ponesrečeni zadnji atentat na italijanskega kralju v Milanu (dne 11. p. in. je ven-ilarlc zalitovul 17 smrtnih žrtev, ki so jih pokopali z velikimi slovesnostmi. Naša slika iiani kaže žalni sprevod pred milaitsko stolnico. Profesor Maniu vodja romunske narodne knietiške stranki;, ki l>ij<' strastne hoje / vladajočo Bra-tianiijevo lil)eralno stranko in ki utefjiie )rinesti popoln prevrat v roiiiiinsko po-itično življenje, med drn^im tudi povratak princa Karla. Mobilov polet na severni tečaf Dne Ij. aprila zjutraj je plul i/. Milana preko sl<)\enskefra ozemlja o-ridiiini zrak()plo\ Italiac s kate-» rim je odhajal laški let. {j;enerul Nobile s šte\ilnim sprer?isl\(>m na se-\(rni tečaj. \leCitii di -Milano«, in se pripravil za nadaljnji polet na .'špitzher^'e in odtod na severin tečaj. Med drn}:im nosi Nobile s seboj tudi \elik križ. dar papeža, da ga zasadi na uajsc-Mriiej.šo točko naše zemlje. Kako se bo la polet, za katerega delajo Italijani tako reklamo. pt)srečil in kake uspehe bo rodil, je seveda težko prorokovati. — .Sliku nam kaže Italiot pred zrakoplovno lopo v Stolpu. Skozi Panamski prekop, ki veže lihi ocean z Atlantskim oceanom, deli obenem .Severno .\meriko od Južne .Amerike. Dolg je 81 km. globok pa na najplitNejših krajih 12.5 m in širok na najožjih krajih 61 m. a vožnja po njem traja ?—9 ur. Zgradile so ga Združene drža\e in od 1. l'M)0. spada z obrežnim ozemljem tndi njim. Za Združene države se-vernoaineri.ške je prekop ogromne gospodarske in strategične važnosti, ker omogoča hitro koncentracijo vseli ameriških pomorskih sil v kateremkoli morju. Ogromne ugodnosti, ki jih nudi prekop Združenim državam, so napotile te, da zače-lijajo misliti že na drug sličen prekop, ki bi šel skozi Nikaruguo in odtod tudi njih stremljenje, da bi si popolnoma podvrgli to državo. — Slika nam kaže vojno ladjo na prehodni točki kanala. 147 Ing. Makso Klodič podravnatelj ljubljanskoga železniškega ravnateljstva, ki jf / ing. llrovatoni zasnoval železniško /vezo .Slovenije / nif)rjeni in za katero se že izilelnjojo podrobni načrti, graditi jo pa zaeno prihodnje leto i/ inozemskega posojila. Češkoslovaški bratje v Ljubljanl Dne 24. p. m, je poselilo zastopstvo občinskega sveta češke prcstoliee s svojim županom (II. Ba\o na čelu našo belo Ljubljano. Slovenci smo prisrčno pozdravili tu prvi oluialiii ot)isk zastopnikov biatske zlate Prage. Na sliki \idinio priliod dragih gostov na ljubljanski magistrat. Potresna Katastrofa na Bolgarskem Dne 14. aprila je zadela južno Bolgarijo -strahovita nesreča, luimreč grozen potres, kakršnega še ne pomni bolgarska zgodovina. ?.e prvi dan je bilo mesto rir|)an skoro do tal [¦ornšeno. toda p((tresni sunki so se ponavljali z nezmanjšaiu) silo še ves toflen in lazdejali na stotine vasi. ki so pokopale pod razvalinami tudi mnogo mrtvecev. Zlasti'liu-tln je bila še noč od 18. na I'), april.i. ki je skoro popolnoma la/flejala «'.rugo največje bolgarsko mesto riovdiv in njegovo okolico daleč naokrog. Pogled na Plovdiv je vprav stiašen. saj je uničenih fio 2(MM) hiš. p.adaljnjili 2000 jako močno pt)-škodovauili. Brez strehe \r do sto ti'^oč oseb. ki prenočujejo pod milim lu-boni (glej slikol in njih beda je stiašua. ludi Slovcmi. ki še sami pomnimo šibo potresa iz I. 1S')t., mo-lanui hiteti na pomoč bratskemu bolgarskemu narodu in naša dotž-liost je. da se- od/ov(>mo klicu pomo/nega odboia. ki pod vodstvojn č g. prosta .\, Kalana zbira darove za nesrečne. Darove je pošiljati na upravo ./Slovenca«. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Jeako Simon (1835—1869). pesnik. JaiT Evp«ii (*t8?5), politik. Jereb Gregor (1845—1893), pisatelj. 148 149 Z nase GorišKe: Iz Trbiža v Gorica Danes lirinaiawo sk-upino slik s slo-nenskefia ozemlja ?j Italiji, in sicer s tistega dela, ki je širši javnosti znan po ilofiodkiii i/, snetovne nnjne, osem Ijnhileijem našega sloDstnu pa iz pesmi Simona Gregorčiča. Dobri dve uri od Trbi/.a zagledate v višini 960 m ..jezero temno sred gorskih vrhov", nad katerim se dviga v serpentinah (ključih) cesta proti .tedlu. ki je prej ločilo Koroško od (iori,ške. proti romantičnemu Predelu (1116 m) z majhno naselbino na vrhu. s .'starimi utrdbami, ter Mangartom iii Jalovcem v ozadju. Predel je bil nekoč pran vama avstrijska utrdba in verjetno je. da bodo sedaj Italijani tamošnje zastarele naprave le še izpopolnili. Cesta vas vodi dalje n Bovec ter poleg vojaškega pokopališča v Kobarid, ki nam ni znan le iz zgodovine in literature, temveč zlasti še po strašnem porazu, ki so ga doživeli Italijani tu 1. 19IT. Od tu imate poldrugo uro v (iregorčičev planin.fki raj pod Krnom s spomenikom padlim vojakom, o katerem je govorila svoj čas v.ta Evropa. Strela je namreč spomenik poškodovala, Italijani so pa obdolžili pastirje iz okolice, da so to storili. Zažgali so iz maščevanja župnišče v Drežnici pod Krnom, pretepli več ljudi, ogražali življenje sloven.ski duhovščini v okolici, razdejali o Kobaridu i olaričev spomenik in župani iz okolice so morali Italijane pro.siti odpuščan je v imenu prebivalstva — tedaj pa je prav vpričo italijanskih alpincev, ki so se vežbali pod Krnom, strela udarila vnovič v vrh Krna in potrdila izjavo .'strokovnjakov, da je strela uničila spomenik in ne pastirji, ki .so bili (trije po .številu) po krivem obsojeni radi tega. Dalje nas vodi pot na Tolminsko, ki ima v svojem rojaku dr. Ivanu Preglju nepre-kosljivega opi.sovalca (primerjaj zlasti njegovo zadnjo knjigo /lolminci ). Cesta gre sedaj ves čas po prekrasni dolini .Soče, ki baje sploh nima para na svetu, toda trpke spomine nam po njej vzbujajo številna pokopališča, na katerih spe tisoči in tisoči naših mož in fantov iz svetovne vojne. Prijetno nas dime le zgledna pieteta, s katero oskrbujejo Italijani ta pokopališča in pa zares lepi spomeniki padlim vojakom na teh pokopališčih. Spomenik pri .solkanskem mostu z napisom ^lcli half einen Kame-raden . . . so postavili še Anstrijci. Vidite ga prav lepo iz vlaka, če se peljete v Gorico. Poromajmo. bratje, kar najčešće na to sveto razor ano njivo, ki kar puhti iz svojih brazd po semenu iz .svobodne domovine. Goriška naj nam bo svetišče, v katerem prilivajmo vedno olja k plamenu domovinske ljubezni, ki naj vzdržuje '/.ivo iskro vere. u pan ja in ljubezni. A«- pozabimo Ivan Cankarjevih besed: () domovina, ti si kakor zdravje . . . .\ekaj slik s te poti je bilo objavljenih tudi v prvi številki letošnjega Mentorja pri spisu : V domovini Simona Gregorčiča. Ker more Mentor radi stroškov, ki so s slikami v zvezi, objavljati .slike .samo v prav .skrom: nem obsegu, naj veljajo današnje za nekak komentar k prvim trem številkam Mentorja, na katerega ob tej priliki ponovno opozarjamo vse naše prijatelje. Pogled na Trbiž Rabeljsko jezero: Predel z Mangartom in Jalovcem Pogled na Bovec Gorica s pobočja Svete gore nad solkanskim mostom čez Sočo Pogled na Tolmin Nova iupna cerKev v Kanalu Krn X "Dreinico v podiio/jn. Zastopnice seda/ raatpuiCentO gorišKi^ deklišKifii KroilCOV ol> priliki romnnjn na Sv. Katarino. ISO Na levi : Manila, glavno mesto Filipinov. Spodaj : Domačinke pri pranju zadaj Filipinska vas Po Filipinih Filipini se zove skupina otokov jiižuov zliodiii Aziji, ki šteje 1)1 i Zli "iOOO \<'( jili in manjših otokov. Odkril jo je leta n2l. slovili poriiijialski pomorščak lernaiido Vlajzel-riaens. V preteklem stoletju so liili Filipini španska last. toda e>paiui so znani kol najslabši kolonijalni politiki, zalo so povzročili s svojo nasilnostjo in izkoriščanjem tndi tn več velikili in krvavih vstaj. Konec pret. stol. so Španci v vojni z državami Scv. Amerike izgubili tudi to otočje, ki je za Ameriko zdaj najvažnejša točka v njeni lekini z JaiJonci. Filipini so jako rodovitni. Velika množina padavin in njih tropična lega povzročata bujno vegetacijo. C/orovja so gesto zarasla z gozdovi, kjer se drže še ostanki prvotnih prebivalcev, pretežno večino ostalega prebivalstva, ki štt-je okoli 10 milijonov duš. pa tvorijo razna malajska plemena, stanu joča v stas Inih na ko-leh ob šievilnih rekah, dočim zavzema belo pleme le maj-lien del. .Nekako devet desetin telokupnega prel)i valstva je kiitoličanov. Otočje je jako bogato in izvažii velike množine najrazličnejših |)ridelkt)v. ki so znani po svoji izborni kakovosti. Velik ugled uživa zlasti tako zvana mani la konoplja, ki jo dobivajo iz listov banan, razen tega |)a |>ridelujejtt tudi vefike množine izbornega riža, sladkornega Usa. lobaka, kokosovih orehov, kokosovega oljči itti, /liane so ludi fili|)in-ske cigare in [)letarski izdelki. Glavno meslo je .Manila na otoku Luzon. Mesto šteje skoro 30().()()() prebivalcev in imči docela evropski značaj. Na levi: liomačlnt v slavnostnem oblačilu. Zgoraj : Splavi s KoKosovlml orehi na reki Papsanjan. Na desni: Mojstrsko izdelane terase terase z riževimi polji izrabljena je vsaka pet /enilje. 151 Pevski zbor ljubljanske »Glasbene Matice«, ki je proslavil pred kratkim slovensko pesem na Češkoslovaškem In v Jlvstrlfl Dne JO. M' jt' odpcljil pevski /hoi Ciliislieue Matiee \ I. |M bi ja ni na IJihievno kiuiceitiu) turnejo po Češkoslovaškem in Avstriji, koncerte je piiredil \ Čeških Bndjejevicah, \ Piseku, v l'l/nu. v Pragi. \ Olomucii. \ Brnu. v Bratislavi iu na Dunajri. luriieja jc tispela sijajno in povsod je /el prave triumfe. a domovina bo gotovo hvale/na temu našemu repre/.entativneniu pevskemu zboru, ki je ponesel lepoto slovenske pesmi k bratom Cehoslovakiun ter med razvajene Dunajčane in tako proslavil uašc iiue tudi v tujini. Turnejo je vodil pevovodja lavnatelj Matej Ilubad. ki ga je videti na sliki v sredini, skupaj z matičnim predsednikom dr. Vlad. Ilav iiiharjein. Maturantje ljubljanske gimnazije iz l. 1869 s sedanjim ljubjlanskim knezo-škofom v sredini K 30 letnici vladikovaiija našega knezoškola objavljamo še to zanimivo sliko, na kateri je videti celo vrsto pozneje važnih osebnosti iz naše polpreteklosti. V prvi vrsti sede od leve na desno poznejši: ameriški duhovnik Pavlin. Brejc, župnik More, poštar Rleinenčič. pesnik J. Hesinan. knezoškof dr. jeglič, šolski nadzornik Tonejc. šolski nadzornik Žumer. župnik Aljančič, župnik .Vlarješič. — V drugi vrsti: prof. Fr. Borštnik. žii|)nik \idcrgar. Majer. misijonar Možina. neznan. .Malfatti, koncilja, Benedičič, sodnik škerij, kateliet .Marinko, škof. tajnik Bohinjec, poštni uradnik Planinec, okrajni glavar Friedrich, duhovnik Weis. neznan, uradnik Zdenko, uradnik Zupane, neznan. — V tretji vrsti: kanonik Erker. železniški uradnik Urančič, duhovnik Oblak, sodnik škofic. duhovnik Kodre. Bouvier, zdravnik Jelov šek, prof. Karlin. — V zadnji vrsti: Pečnik. duhovnik Videnišek, neznan, neznan, j. Borštnik, fadež. okrajni glavar Cozzarli, neznan, podmaršal Tomše. finančni svetnik Dobida. neznan, katehet Pančur. — Izmed navedenih žive menda le še knezoškof, podmaršal Tomše in zdravnik Jelovšek. 152 Pesnik in kritik Tine Debeljak. ' Rešitev uganke št. 17. Rešitev te številčne uganke je cela vrsta, izmed katerih iia,y»II9iU0, le naslednjo: 1. iiagrada: Šarabon. GOSPODARSKA GEOCaiAKIJA (vez.); II. nagrada; Dostojevski. BKLE .\Oči (vez.) Vodoravno: J. obrtniška organizacija, reka. 6. telo-' vadno orotlje. '). dijaški strah, IJ. karta. 14. slovstveni proizvod. 15. okrajšava iz kemije za ein. 16. postaja lilizu Ljubljane. 18. predpotopna žival. 21. teža. najmanjši del teles. 24. perutnina, 25. posoda, 2b. kovina. 29. pesnik. 31. plačilno sredstvo. 32. početek ognja, 34. vzklik. 3b. opera. 3T. plosk, mera, 38. nepotrebna stvar. 40. menična obveza. 41. grški junak. 42. tuiška meia za težo. — Navpično: I. junak slov. narod, pesmi, 3. gi-banje snega. 4. iidadini potrebno. 3. igra. b. moško ime. ", kraj blizu l.jtd)ljaiie. 8. mesto v Angliji. K), rimsko oblastvo. ll.dvo-parkljar. 13. pripadnik jutiovske ¦stranke. 15. azijski otok. 17. ruski revolucit)nai-. 19. elei kosti. 20. kača. 23. suženj. 27. angleška kolonija. 28. streha, 29. ločilo. 30. japoiisk