BILTGN DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU DRUŠTVO SLOVENACA "SAVA" U BEOGRADU Letnik III, številka 5 Beograd, junij 2005. SESTANEK PREDSTAVNIKOV SLOVENSKIH DRUŠTEV ZARADI DAJANJA PODPORE KANDIDIRANIM ELEKTORJEM Društvo Slovencev "Sava" v Beogradu je organiziralo sestanek predstavnikov vseh slovenskih društev v Srbiji in Črni Gori zaradi nadaljnjih dogovorov v zvezi z uresničevanjem in usklajevanjem postopka dajanja podpore kadidiranim elektorjem za izbor razume telo, ki zastopa interese in predstavlja nacionalno manjšino na področju uradne rabe jezika, izobraževanja, informiranja v jeziku nacionalne manjšine in kulture, sodeluje v procesu odločevanja ali odloča o vprašanjih s teh področij ter ustanavlja Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine v SCG. Sestanek je bil 5. marca 2005, udeležili so se ga predsedniki in predstavniki Društev Slovencev "Kula" iz Vršca, Slovenske kulturne skupnosti Timoške krajine "Ivan Cankar" iz Zaječarja, Slovenske kulturne skupnosti "France Prešern" iz Niša ter Društva Slovencev "Sava" v Beogradu kot organizatorja. Sestanek je opravljen v prijetnem delovnem vzdušju, zastavljena vprašanja so bila podrobno obravnavana in o njih so nvzoči soglašali. Udeleženci so predvsem soglašali, da mora vprašanje izbora članov Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine biti med prioritetnimi nalogami vseh slovenskih društev. Vendar ne samo zato, ker se pod nacionalnim svetom Buiidar Jakac: 1'irjn, 1947. ustrezne ustanove na teh področjih, predstavlja neposredno vez s pristojnimi organi državne oblasti in se financira neposredno iz državnega proračuna ter drugih virov, ki so določeni z zakonom. Nacionalni svet ni samo partner in svetovalno telo državne oblasri, temveč njegovi predstavniki sodelujejo tudi v odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za posebnost nacionalne manjšine. Z zornega kota delovanja slovenskih društev je njegov pomen tudi v odpiranju širokih možnosti za tvorno sodelovanje z organi oblasti in z drugimi institucijami s ciljem reševati aktualnih problemov s katerimi se društva srečujejo v vsakdanjem delu. Vprašali smo se, ali imajo vsa društva ustrezno rešene prostore v katerih delujejo, in ali imajo vsa društva nujno opremo za delo ter ustrezna finančna sredstva za uresničevanje svojih programov. Dobro vemo, da redno financiranje društev še vedno ni urejeno z zakonskimi predpisi Republike Slovenije, ampak je vsako leto vedno znova potrebno sodelovati na javnih razpisih za kulturne in druge projekte, za kar se pridobijo skromna in neustrezna sredstva. Ravno zaradi navedenega ni treba zapostavljati možnosti, ki se odpirajo z izborom nacionalnega sveta. Na sestanku je zato sklenjeno, da vsa slovenska društva v svojih okoljih še bolj zavzeto nadaljujejo z zbiranjem podpisov podpore kandidiranim elektorjem, da bi se postopek dokončal do oktobra letos. Med pogovori po končanem sestanku je bila predstavljena ideja o ustvarjanju zveze slovenskih društev. Sklenjeno je, da je pred resnejšim razmislekom o predstavljeni tematiki potrebn pripraviti pojasnjeno iniciativo s potrebnimi gradivi, ki bi bila posredovana vsem društvom v obravnavo. Vladimir Uršič PREŠERNOV DAN Čeprav je kar dolgo minilo od Prešernovega dne, vtisi še vedno ostanejo in so kar lepi. Kot zmeraj, se pri takih dogodkih sproži veliko ljubezni in pozitivne energije. Lepo je, ko se ljudje zberejo s te in onstran scene in sodelujejo. Mi igramo, ostali pa uživajo. Če imate vesejje do tega, to sploh ne predstavlja nobenega problema. Človek se lepo počuti, ko nastopa pri takšnem dogodku... še posebej če si Prešeren. Smo že kar navajeni - dan prej gremo v Narodno gledališče po kostume, potem na dan prireditve pridemo v zadnjo sobo, se oblečemo v starinske kostume, ostali pojejo, potekajo zadnje priprave... Nekatere vloge so take, da zahtevajo malo miru. S prijeteljem vadiva zunaj, pa naj bo poletje ali zima. No, saj naju ljudje zmeraj srečujejo, ko stojiva in se na glas pogovarjava. Potem pa predstava, sediš v lepi obleki, lepa dekleta pojejo zadaj, na mizi vinček, povsod dobri ljudje, imenitno. Vsi se veselijo lepe besede in petja. Včasih se nam malo zatakne, sicer pa smo dobri. Na koncu lep in velik aplavz, da se počutiš kot da bi nastopal v Narodnem gledališču. Seveda se po napornem petju vsi veselimo bogate mize, kjer se dobri ljudje potrudijo, da je čim več sladkih prigrizkov in dobrega vina. Vsak takšen nastop je lep, z veseljem igramo in se trudimo, da nam bo lepo. Zraven vsega kar je Prešeren naredil za slovensko ljudstvo, smo še hvaležni, da nas njegovo delo še danes skupaj zbere, ter se spomnimo nanj ob lepi proslavi. AJeksandar Vojinovič 2 junij 200.V INTERVJU - Jožefa Jozič V okviru Biltena je ustanovljena tudi rublika „Intervju". V vsaki številki bomo iniervjuvali nekega člana. To bodo osebnosti, ki so na različne načine vplivale na oblikovanje Društva, potem tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delu, ali na katerikoli drug način pozitivno delujejo v interesu Društva. Jožefa Jozič, ki jo vsi poznamo kot Jožico, je od prvega sestanka, maja 2001, ko je ustanovljen iniciativni odbor, med tistimi, ki so aktivno sodelovali v ustanavljanju Društva Sava. Od registracije Društva naprej je prevzela vlogo sekretarke Društva, ki jo je opravljala vse do četrte redne letne skupščine. Z resnim in sistematičnim pristopom, je dala pomemben prispevek, da se od samega začetka Društvo postavi na osnove, ki mu bodo omogočile razvoj usmerjen k ciljem predcidenim s, Statutom. Prosim vas, da nam poveste nekaj o svojem rojstnem kraju v Sloveniji ter okoliščinah, ki so vas pripeljale v Beograd? Rojena sem v Zloganju pri Skocjanu, v pisanem in prelepem delu Dolenjske. Iako sem se kot mlada preselila v Srbijo, sem ostala duhovno navezana na prijazne predele mojega rojstnega kraja, gozdnate gričke, vinograde, turkizno vodo reke Krke in lepe bele jišice z okni polnimi rož. Gimnazijo sem končala v Novem mestu, tam sem spoznala mojega življenskega spremljevalca in se preselila v Beograd. Takoj sem se zaposlila, diplomirala na Ekonomski fakulteti in ostvarila družino. Imam dve hčerki. Celo delovno dobo sem delala v Republiškem zavodu za statistiko, kot načelnica oddelka. Zelo trdno sem navezana na svoje sorodnike v Soveniji in jih obiskujem, kadarkoli imam priložnost za to. Kako ste pred štirimi leti doživeli ustanavljanje društva Slovencev v Beogradu? Po osamosvojitvi Slovenije so se stiki z domovino praktično prekinili. To so zame in mojo družino bili težki časi. Zato je novica o ustanavljanju društva Slovencev v Beogradu zame bilo T t\/\ C pomembno in lepo doživetje. Ustanovitveno srečanje na Karaburmi je meni in mojima hčerkama ostalo v najlepšem spominu. Imela sem občutek, kot da se nahajam med starimi znanci, čeprav sem mnoge navzoče prvič videla. Z veseljem in velikim elanom sem aktivno soedlovala v delu, kot članica inciativnega odbora, pripravi Statuta, potem sem sprejela mesto sekretarja, delala na pripravi za registracijo Društva in po registracije na urejaniu dokumenatov ob vpisu članstva. V enem letu je k Društvu pristopilo okoli 500 članov. Kao izkušena statističarka sem skrbno spremljala strukturo članstva po spolu, ššoslki izobrazbi, starosti, itn. Društvo je ustanovljeno zaradi ohranjanja jezika, kulturne in zgodovinske identitete, negovanju tradicije in običajev slovenskega naroda. Katera oblika dela Društva je, po Vašem mnenju, najbolj prispevala k uresničevanju teb ciljev? Pridobitev prostorov v Višegradski 23 je za Društvo bil eden pomembnih prdpogojev za nadaljnji razvoj in uresničevanje ciljev predvidenih s Statutom. Beograjska nadškofija nam je, kot lastnik prostorov odstopila inventar, tako da smo tu imeli seje Predsedstva, potem je z delom začel tudi dopolnilni pouk slovenščine, druženje članov ob petkih... Organiziran je pevski zbor in vokalni kvartet, ki sta skupaj z učenci dopolnilnega pouka bili temelj vseh prireditev, s katerimi so zaznamovani slovenski prazniki, tradici|a in običaji. Velik pomen v tem ima ga. profesorica Maja Dukanovič, člani Predsedstva in mnogi drugi člani. Od prvega dne ste bili del Društva in dobra poznavalka vseh okoliščin v katerih je nastalo in se do sedaj razvijalo. Kaj bi na podlagi teh izkušenj lahko priporočili članom Društva? Finančni problemi so spremljali delo Društvo od samega začetka. Število članov je hitro naraščalo. Računalnik je nabavljen šele po treh letih in pol, pohištvo (mize in stoli) pa niti do danes. Predsedstvo Društva si je zelo prizadevalo, ob velikih naporih, da kljub tem problemom Društvo napreduje. Rezultati su očitni. Članom Društva bi svetovala, naj vsak po svojih zmožnostih prispeva k delu Društva. Struktura članstva po starosti kaže, da je okoli 12 % članov starejših od 70 let. Mnogi med njimi se fizično ne morejo več udeleževati srečevanj ob petkih, ali drugih prireditev. Zanje je edini stik z Društvom prejem Biltena. Moje priporočilo vsem članom je, da se aktivno vključijo v delo Društva in v dogovoru s Predsedstvom organizirano obiskujejo starejše in bolne člane, katerim bo živa in lepa beseda veliko pomenila. Zdi se mi, da je lep pobičaj, da se v vsaki številki Biltena objavi po ena izvirna slovenska narodna pesem. Katera pesem bi, po Vaši izbiri, naj bila objavljena v Biltenu številka pet? Moj predlog je, da se u Biltenu številka 5 objavi moja priljubljena pesem, "Kje so tiste stezice". Ona me z vsakim svojim taktom spominja na steze mojega otroštva in moje mladosti, ki so ostale globo v mojem spominu in globoko v mojem srcu. Anica Sabo Toplo se zahvaljujemo založbi KLETT za podarjene knjige, ki so bile razstavljene na beograjskem knjižnem sejmu. Z njimi je knjižnica Društva Sava v veliki meri posodobljena. Knjige so na voljo vsem članom društva. IV REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU Četrta redna Jetna skupščina DRUŠTVA SLOVENCEV "SAVA" je bila 03. aprila 2005 v dvorani BDM v Beogradu. Predsednik skupščine, Vladimir Znidarčič, je po pozdravni besedi, povabil podpredsednico skupščine, dr. Tanjo Jozič in sekretarja skupščine, Vladimira Uršiča mlajšega, naj zavzamejo svoja mesta, za zapisnikarja pa je predlagal Ludvika Puclja. Na podlagi evidence verifikacijske komisije, je predsednik ugotovil, da je na seji prisotnih 36 delegatov od skupaj 50 izbranih, in da obstaja kvorum za nemeoteno delo skupščine in njeno odločanje. Predsednik skupščine je potem povabil prisotne, naj se z dolžno pieteto spomnijo vseh pokojnih članov in prijateljev društva, ki so nas zapustili med dvema sejama ter pokojnega papeža Janeza Pavla II. in da se z minuto molka spomnijo nanje. Potem je predsednik dal besedo msgr. Antonu Rojcu, ki je v imenu Beograjskega Nadškofa, msgr. Stanislava Hočevarja in v svojem lastnem imenu pozdravil delegate, člane društva in goste, ter poudaril, da je pokojni papež dvakrat obiskal Slovenijo, kjer je ob drugem obisku škofa A.M. Slomška razglasil za blaženega, pomagal pa je tudi k hitrejšem vstopu Slovenije v EU. Potem je prisotne pozdravil prvi sekretar Veleposlaništva Slovenije, g. Jožef Dajčman, ki je poudaril, da društvo poseben doprinos daja ohranjanju slovenskega jezika in kulturne tradicije in je zaželel uspešno delo. Pred začetkom obravnave zadev po dnevnem redu, je skupščina enoglasno odločila, da se bo o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, glasovalo javno, z dviganjem rok. Potem je predsednik skupščine predlagal naslednji dnevni red: 1. Sprejemanje zapisnika s III. redne letne skupščine; 2. Poročilo Predsedstva Društva o delu za I. 2004; 3. Finančno poročilo za 1. 2004; 4. Poročilo Nadzornega odbora o delu za I. 2004; 5. Sprejemanje programa dela in načrta dejavnosti za I. 2005; 6. Sprejemanje finančnega načrta za I. 2005; 7. Sprejemanje odločbe o spremembah i dopolnilih Statuta; 8. Sprejemanje odločbe o spremembah i dopolnilih Poslovnika skupščine; 9. Verifikacija sprejema v članstvo Društva; 10.Članarina in plačevanje članarine; 11.Odpoved sekretarja društva, gospe Jožice Jozič; 12. Imenovanje novega generalnega sekretarja Društva; 13.Različno, predlogi in informacije. Predlogov za dopolnilo dnevnega reda ni bilo, in je le-ta enoglasno sprejet. f POROČILO O DELU DRUŠTVA SLOVENCEV V BEOGRADU "DRUŠTVA SAVA" V LETU 2004 Društvo Slovencev "Sava" je ustanovljeno z namenom, da se ohranijo narodna enakost, jezik, kultura in navade, prav tako pa tudi vzpodbujanje prijateljstva med slovenskim, srbskim in ostalimi narodi na področju Republike Srbije. V skladu s temi cilji je Društvo oblikovalo program za preteklo leto, ki je potrjen na skupščini dne 20. 03. 2004. Program je v celoti objavljen v Biltenu št. 3. Po potrjenem programu so izpeljane naslednje aktivnosti: 1. Ohranitev slovenskega jezika V letu 2004 je šola slovenskega jezika, zahvaljujoč dr. Maji Dukanovič odlično delala, saj so vsi udeleženci zelo napredovali pri pridobivanju znanja slovenskega jezika. Akcijo učenja jezika za cicibane in najstnike je podprlo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Posebno poročilo o delu bo podala dr. Maja Dukanovič. 2. Kulturne aktivnosti in ohranitev kulturne dediščine V skladu z osnovno opredelitvijo svoje ustanovitve in obstoja je Društvo, v okviru projektov, ki so posredovani Ministrstvu za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije uresničilo naslednje: a) Kulturni praznik b) Martinovanje c) Miklavž d) Pomlad v Društvu Sava e) Predstavljamo vam Slovenijo našo deželo f) ustanovitev knjižnice in čitalnice g) Bilten i t' r Potem je enoglasno sprejet zapisnik s III. redne seje skupščine. V zvezi z drugo točko dnevnega reda, je predsednica društva, gospa Anica Sabo, najprej pozdravila vse prisotne, potem pa je predstavila poročilo o delu Društva v 1. 2004, ki ga objavljamo v celoti. O udejanjanju dopolnilnega pouka slovenščine je poročala dr. Maja Dukanovič. Podraila je, da je cilj pouka, da se vsak učenec nauči knjižne sovenščine. lJredsedništuo skupščine Učenci so razvrščeni v cicibane, najstnike-začetnike, najstnike-nadaljevalce, ter prevajalce. Posamezni učenci so se lani udeležili poletnih šol slovenskega jezika v Novem mestu in Portorožu, Seminarja slovenskega jezika na Ljubljanski univerzi, Tabora slovenskih otrok ter seminarja za prostovoljno delo. Dodatne aktivnosti šole so bili nastopi na vseh prireditvah društva. Pomemben je bil tudi obisk gospe Dragice Motik z Zavoda za šolstvo R Slovenije. Pouk obiskujejo samo redni člani društva, s ciljem povezovanja dveh kultur in narodov. V tej številki Biltena objavljamo tudi celotno besedilo poročila. Gospod Bogdan Pišot je poročal o deluknjižnice in čitalnice ter je poudaril, da je nabavljen računalmnik, tiskalnik in skener, ter omara za hranjenjue dokumentacije, kaset in CD-jev. Zaradi povečanja števila knjig je nastal problem pomanjkanja prostora za njihovo hranjenje. Poročilo o športno-rekrativnih dejavnostih je predstavil g. Mirko f Jožef Dajčman _J NAČRT DELA DRUŠTVA SLOVENCEV V BEOGRADU ZA LETO 2005 Društvo Sava je utemeljeno s ciljem "utrjevanja prijateljstva med slovenskim in srbskim narodom ter vsemi ostalimi narodi na ozemlju Republike Srbije" ob ohranjanju kulturne in nacionalne identitete. V skladu s tem Društvo v svoj program dela uvršča naslednje dejavnosti: 1. Ohranjanje jezika je zagotovo najpomembnejše za obstoj enega naroda in zato bo Društvo tudi v naslednjem letu podpiralo vse akcije, ki so v zvezi z učenjem jezika. 2. Kulturne dejavnosti m ohranjanje kulturnega izročila V skladu z osnovnimi opredelitvami svojega utemeljevanja in obstoja, je Društvo v okviru projektov, ki so posredovani Ministrstvu za zunanje zadeve Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije predvidelo naslednje: a) Kulturni praznik b) Avdio in videoteka društva Sava c) Mladi slovenski pisatelji v Beogradu d) Diez koncert Igorja Lumperta v Beogradu e) Tiskanje Biltetna f) Projekt seminarja o načrtovanju, pisanju in izvedbi projektov M. Dukanovič in A. Sabo V Uršič mlajši M. Dukanovič in A. Sabo V Uršič V Uršič M. Kužnik 3. Program športnih dejavnosti Jovan Kclič in Mirko Detiček 4. Gostovanje umetnikov iz Slovenije 5. Obezbedivanje sredstava za najam prostorija za rad Društva, druženja i obavljanja drugih delarnosti 6. Pridobtev sredstev za opremanje prostorov 7. Če nekdo hoče prijaviti projekt za katerega obstaja interes članov, naj to stori pisno. Prijava naj vsebuje: ime projekta, vsebino projekta, ime odgovorne osebe, sodelavce na projektu, vsoto potrebno za realizacijo projekta razloženo po točkah, imena ustanov in posameznikov od katerih se sredstva lahko zaprosijo in čas realizacije projekta. Vse predloge je treba vložiti predsedstvu Društva, ki jih bo podrobno obravnanvalo. Bilo bi zelo dobro, da se člani vključijo v takšno, organizirano obliko dela. 8. Pridobitev sredstev za angažiranje tehničnega sekretarja. Glede na to, število članov Društva nenehno narašča in glede na to, tekoče obveznosti, ki so pomembne za sam obstoj Društva, intenzivno naraščajo, predsedstvo meni, da je nujno angažirati eno plačano osebo. Predsedstvo meni, da je to celo najpomembnejša potreba, ki bo pomembno vplivala na obstoj in razvoj Društva. 9. Samostojni projekt Pavla Joviča ob priporočilu Društva - publicistično delo. Bogdan Pišot Detiček, ki je navedel, da je uresničeno: smučanje v Bolgariji, izleti na Avalo, Fruško Goro (maraton) in Rudnik, ter priprava za obisk Slovenije (Karavanke in dolina Soče). Poudaril je, da pohod po dolini Soče ni bil samo planinski, temveč tudi kulturološki. Vse naštete akcije je vodil g. Jovan Kelič, realiziral pa jih je g. Mirko Detiček. Potem je navedel, da za organiziranje vseh teh akcij bila pomembna pomoč planinskih društev iz Slovenije, pri čemer se je zahvalil za pomoč tudi gospe Anici Sabo in gospodu Jožefu Dajčmanu. Poročilo Predsedstva društva o delu za 1. 2004 je sprejeto enoglasno. Finančno Poročilo je v okviru 3. točke dnevnega predstavila predsednica društva, Anica Sabo, ki je navedla, da je Poročilo naredila gdč. Milica Spasič iz Knjigovodstvene agencije "Cenzus", ki 0! r Pavla Milouanouič sicer vodi knjigovodstvo za društvo "Sava", Ona je predstavila podatke o prihodkih društva v I. 2004 od članarine, donacij in drugih oblik pomoči. Povedala je, da so sredstva od članarine zelo skromna, glede na to, da okoli 400 članov društva ni plačalo članarine za posamezna leta. Predstavila je podatke o stroških za obdobje od 01.01. do 31.12.2004, gre pa za stroške najema prostorov, finančne storitve, vzdrževanje prostorov, nabavo pisarniškega materiala, fotokopiranje, tiskanje biltena, poštnine, interneta, stroške za organiziranje Anica Sabo srečanj, stroške kulturnega sodelovanje, reprezentace ipd. Finančno Poročilo društva za 1. 2004 sprejeto enoglasno. Poročilo o delu Nadzornega odbora med dvema skupščinama je predstavila gospa Pavla Milovanovič, ki je poudarila, da se je delo Društva Slovencev "Sava" v 1. 2004 uresničevalo v skladu z zakonom in statutom. Odbor je mnenja, da se je delo junij 200S. Vse programe so v celoti realizirali zavzeti člani Društva. Vokalni kvartet Sava zaradi objektivnih razlogov (eden od članov služi vojni rok) ni samostojno nastopal, ampak je sodeloval v ostalih projektih. Nosilci projektov so: Vladimir Uršič - Bilten; Bogdan Pišot in Dušanka Tomič -Knjižnica in čitalnica, ter Maja Dukanovič in Anica Sabo - pet kulturnih projektov. Pristojnim Ministrstvom je podano točno poročilo o realizaciji projektov (finančno in vsebinsko). 3. Program športnih aktivnosti Pri realizaciji teh programov, ki so polni pozitivnih dogajanj v Društvu, sta izredno aktivna Jovan Kelič in Mirko Detiček. Zal, pristojna Ministrstva ne financirajo teh projektov. Člani Društva so še posebno hvaležni Ambasadi Republike Slovenije za ustrežljivost in izdajanje viz za potovanja. Te akcije nudijo izredno važno in pomembno možnost pri uresničevanju enotnosti vseh struktur Društva. O obsegu in vsebini vseh aktivnosti lahko preberete v zadnji številki Biltena. 4. Potovanja, katerih namen je obisk sorodnih društev Realizirana so v obsegu, ki je bil možen v skladu z razpoložljivimi materialnimi sredstvi. 5. Obisk umetnikov iz Slovenije Na obisku sta bila zbor Revoz in Pihalni orkester iz Novega mesta. To sta bili izredni priložnosti za druženje, izmenjavo izkušenj, predvsem pa priložnost, da člani spoznajo kulturno dediščino Slovenije. Nekateri od najavljenih prihodov umetnikov so preloženi na leto 2005. 6. Zagotovitev sredstev za redno delo Društva Zelo obsežen in niti najmanj enostaven angažma, v zvezi z zagotovitvijo sredstev za nemoteno delo, je v celoti realiziran. 7. Zagotovitev sredstev za opremo prostorov Nabavljena so osnovna sredstva za delo: računalnik z ustrezno opremo, telefon, faks in električni klavir (Klavinova v prenosni izvedbi). 8. Vabilo članom Društva za prijavo objektov Na vabilo je odgovorilo relativno malo članov. Prepričani smo, da bo v prihodnjem obdobju večji odziv članov. 9. Pridobitev sredstev za angažma Tehničnega sekretarja Z ozirom na to, da število članov Društva nenehno raste, kakor tudi to, da se intenzivno veča obseg tekočih del, pomembni za obstoj Društva, je predsedništvo zelo intenziviralo pridobitev rednega priliva sredstev za plačilo osebe, ki bo opravljala tekoča administrativna in druga dela Društva. Na veliko žalost predsedništva, verjetno pa tudi vseh članov Društva, ta akcija, ki lahko usodno vpliva na njegov obstanek, ni uspela. Poleg teh aktivnosti je v preteklem letu realizirano: 1. V delo Društva so se aktivno vključili: Ana Nuša Gerden v organizaciji aktivnosti Društva - sekcija taroka, Alda Čebulj - merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, Olivera Ciraj - izdelava programa za oblikovanje baze podatkov in Miloš Aradanin - začetek akcije za izdelavo web predstavitve Društva. 2. Tiskane so članske izkaznice za prijatelje Društva, ki se v vse večjem številu vključujejo v delo Društva. 3. Sprožena je intenzivna akcija za konkretizacijo formiranja Narodnega sveta. 4. Uresničeni so številni kontakti z relevantnimi ministrstvi v Republiki Sloveniji. 5. Prepričani smo, da je sodelovanje Društva z Ambasado Republike Slovenije v Beogradu zelo dobro, v obojestransko zadovoljstvo. Anica Sabo Predsedstva uresničevalo v skladu s statutom društva, predvsem pa to, da so stroški narejeni racionalno tj. ekonomično, brez odvečnih izdatkih. H Msgr. Anton Hoje Poročilo Nadzornega odbora za 1. 2005 je sprejeto enoglasno. Predlog načrta dela društva v 1. 2005, ki ga objavljamo v celoti, je predstavila gospa Anica Sabo. Načrt dela za I. 2005 je enoglasno sprejet. Predlog finančnega načrta dela društva za 1. 2005 je predstavila tudi Anica Sabo. Poudarila je, da je treba ohraniti raven sredstev za tekoče poslovanje, nabavo inventarja in opreme za prostore, priskrbeti sredstva za izdajanje "Biltena", kulturne aktivnosti in druge načrtovane namene. Sredstva za uresničevanje načrtov je treba pričakovati na podlagi sprejetih in odobrenih projektov in javnih razpisov, ter od članarine in donacija. Finančni načrt Društva Slovencev "Sava" za I. 2005 je enoglasno sprejet. Po tem, ko je vljudno pozdravil predsednika skupščine, podpredsednico in sekretarja skupščine, prisotne delegate f V ■Maja Dukanovič in cenjene goste, je član Predsedstva g. Vladimir Uršič začel obrazlagati predlog odločbe o spremembah in dopolnilih Statuta društva pod točko 7 dnevnega reda, čigar besedilo so delegati dobili pred tem, skupaj z gradivom za sejo 1 skupščine. Poudaril je, da gre večinoma za manjša dopolnila, ki se nanašajo na uvajanje stalnih odborov skupščine, o generalnem sekretarju društva, informiranju, biltenu, knjižnici in čitalnici, ter ustanavljanju avdio in videoteke društva. Navedel je, da je med razlogi, s katerimi se je vodilo Predsedstvo ob uvajanju instituta stalnih odborov prizadevanje, da se čim večje število članov aktivno vključi v redno delo društva, oziroma, da se čim večje število članov motivra za prostovoljno delo, ki je nujno za življenje drušrva. Dodal je, da so različni in številni motivi prihoda v društvo, toda, da se nikoli ne sme pozabiti, da je za življenje društva najpomembneje ustvarjalstvo in delo na ohranjanju slovenskega jezika in kulturnega izročila, ki naj predstavlja kulturne in umetniške dosežke znotraj v breme ustreznih računov v razredu 5 31.12.2004 Finančno poročilo o poslovanju v letu 2004 "DRUŠTVA SAVA", Višegradska 23, Beograd, za potrebe SKUPŠČINE DRUŠTVA t. UVODNI DEL: Finančno poročilo o poslovanju za organizacijo "DRUŠTVO SAVA", Beograd, je narejen na podlagi obveznih računovodstvenih poročil (Bilanca stanja in Bilanca uspeha) za obdobje od 01.01.2004. do 31.12.2004. Knjiženje nastalih dohodkov in stroškov je opravljeno v skladu s predpisi SCG o računovodstvu in mednarodnih računovodstvenih standardih. Stroški so v bilanci uspeha zbrani v treh celotah: - poslovni stroški - finančni stroški - ostali stroški Stroški so med obračunskim obdobjem knjiženi celotnem znesku. II. POROČILO O POSLOVANJU ZA OBDOBJE 01.01.2004 A. DOHODKI: V preteklem letu je društvo ustvarilo dohodke iz treh izvorov: 1. od donacij 2. od članarin 3. od obresti na denarna sredstva v banki 1. Dohodki ustvarjeni od donacij so nepovratno dobljena denarna sredstva na ime podpore za delo Društva. V času 01.01 - 31.12.2004 so nepovramo dobljena denarna sredstva od naslednjih donatorjev: Donatorji doma: - "GORENJE" - "KRKA" - "NUTR1CLA" - "MERCATOR" - "mu D AI AUTO" - "PETROL" - "JUB TRGOVINA" Donatorji v tujini: - "MINISTRSTVO ZA ZUN. ZADEVE" - "MINISTRSTVO ZA KULTURO" - "MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT' "ZVEZA UPOKOJCEV SLOVENIJE" znesek od 62.000,00 dinarjev znesek od 25.000,00 dinarjev znesek od 5.000,00 dinarjev znesek od 19.500,00 dinarjev znesek od 6.000,00 dinarjev znesek od 25.000,00 dinarjev znesek od 7.200,00 dinarjev SKUPAJ: znesek od 375.156,14 dinarjev znesek od 169.943,94 dinarjev znesek od 96.222,54 dinarjev znesek od 31.689,57 dinarjev 822.712,19 dinarjev 2. Na ime dohodkov od članarin je ustvarjeno 43.000,00 dinarjev. 3. Na ime dohodkov od obresti je ustvarjeno 1.488,11 dinarjev. B. STROŠKI: V času 01.01.2004 - 31.12.2004 je Društvo imelo naslednje stroške - Pisarniški material 19.492,40 dinarjev - Režijski material 8.690,07 dinarjev - Strošek taksija 2.390,00 dinarjev - Strošek poštnine 13.770,00 dinarjev - Strošek fiksnega telefona 21.062,62 dinarjev - Strošek vozne karte 370,00 dinarjev - Strošek telefona (karrice) 2.200,00 dinarjev - Strošek najema 475.952,00 dinarjev - Strošek amortizacije 9.950,000 dinarjev - Strošek knjigovodsrvenih uslug 31.725,00 dinarjev - Strošek interneta 1.316,00 dinarjev - Strošek forokopiranja 2.704,00 dinarjev - Strošek tiskanja Biltena 63.900,00 dinarjev - Strošek riskanja plakatov 2.520,00 dinarjev - Strošek najema narodne noše, 4.320,00 dinarjev - Strošek reprezenrace (hrana in pijače) 26.200,00 dinarjev - Strošek bančne provizije 5.151,00 dinarjev - Strošek davka na fin. transakcije 1.967,84 dinarjev - Strošek taksija 375,00 dinarjev - Strošek takse - Center za boniteto 1.200,00 dinarjev - Negativne tečajne razlike 2.811,52 dinarjev - Donacije za šolo jezika 48.809,52 dinarjev SKUPAJ: 746.876,97 dinarjev C. OSNOVNA SREDSTVA V času 01.01.2004 - 31.12.2004 je Društvo nabavilo naslednja osnovna sredstva: Kovinska omara z vratmi 13.290,00 dinarjev Panasonic fax 15.900,00 dinarjev Tiskalnik in skener 14.678,86 dinarjev Računalnik 35.389,20 dinarjev Yamaha P 60 70.510,00 dinarjev Obešalniki 6.970,00 dinarjev SKUPAJ: 156.738,06 dinariev D. DENARNA SREDSTVA: Denarna sredsrva Drušrva se sestojijo od denarnih sredstev na dinarskem in deviznem računu. Stanje na dinarskem računu pri "Procredit banki" na dan 31.12.2004 znaša 11.567,21 dinarjev. Stanje na deviznem računu pri "Procredit banki" znaša 432,00 EUR (kar v dinarjih po tečaju na dan 31.12.2004 znaša 34.078,74 dinarjev). V Beogradu, 15.03.2004 Za "CENZUS" dip.ecc. SPASIČ MILICA Mirko Detiček Anica Sabo Finančni načrt za leto 2005 I STROŠKI A. TEKOČE POSLOVANJE 1) Najem prostorov a) Za pisarno b) Za enkrat tedensko druženje članov c) Dvorana za letno skupčino 2) Ogrevanje, elektrika in ostalo 3) Telefon 4) Obiski društvom Slovencev v SCG 5) Pisarniški material 6) Cisti 1 ka 7) Cisrila in higienski pripomočki DIN 172.800,00 83.200,00 24.000,00 101.760,00 48.000,00 35.000,00 40.000,00 8.000,00 30.000.00 SIT 514.080,00 247.520,00 71.400,00 302.736.00 142.800,00 104.125,00 164.000,00 23.000,00 89.250.00 542.760,00 1.659.711,00 B. STOŠKI ZA NABAVE INVENTARJA 1) Sto za kompjuter 2) TV sprejemnik, DVD in video-recorder 3) Pisarniška omara 14.600,00 . 52.400,00 16.000.00 83.000,00 43.435,00 157.200,00 47.600.00 248.235,00 C. REDNO DELOVANJE KNJIŽNICE IN ČITALNICE 1) Nabava knjig 2) Nabava knjižne omare 40.000,00 75.380.00 115.380,00 119.000,00 224.225.50 343.225,50 D. BILTEN (ZA 4 ŠTEVILKE) 1) Grafično oblikovanje in tisk 2) Poštnina 159.120,00 9.180.00 498.920,00 28.78.3.00 168.300,00 527.703,00 E. PROSLAVA DNEVA DRUŠTVA 1) Najem prostora 2) Stroški reprezentacije 12.000,00 10.000.00 22.000,00 37.560,00 31.300.00 68.860,00 F. TEHNIČNI SEKRETAR 1) Bruto osebni dohodek za eni leto 205.440,00 611.184,00 G. PROJEKT SEMINARJA O NAČRTOVANJU, PISANJU IN IZVEDBI PROJEKTOV 1) Namestitev: 2 nočitvi x 16 oseb x 4.720,00 din 75.520,00 236.377,50 2) Prehrana za udeležence za 3 dni 18 oseb x 1.500,00 din x 3 dni 81.000,00 253.530,00 3) Stroški prevoza za udeležence iz Srbije 14.000,00 43.820,00 4) Sroški programa ( predavatelji, gradivo) 24.000,00 75.120,00 51 SDrotni stroški 8.000.00 25.040.00 202.520,00 633.887,50 VSE SKUPAJ POD A + B + C + D + E+F+G 1.339.400,00 4.092.807,00 11 STROŠKI ZAKULTURNE DEJAVNOSTI a) Avdio in videoteka Društva "Sava" 1) TV spreiemnik 2) DVD predvajalnik 3) VHS predvajalnik 4) TV mizica na Iplescih 5) Ormara za shranjanje CD, DVD in VHS noslcev 6) Nabava novega avdio in video materiala 38.250,00 7.650,00 6.502,00 11.475,00 10.327,00 15.300.00 89.504,00 119.930,00 23.986,00 20.388,00 .35.979,00 32.381,00 47.972.00 280.636,00 b) Mladi Slovenski pisatelji v Beogradu 1) Potni stroški za 5 oseb 2) Prenočišče 5 x 5.355,00 3) Najem dvorane 4) Honorar pisateljem 5 x 3.825,00 27.540,00 26.775,00 15.300,00 19.125.00 88.740,00 143.916,00 83.951,00 47.972,00 59.965.00 3.35.804,00 c) Prešernov dan 2005 1) Najem prostorov 2) Najem kostumov 3) Scenografija 4) Tiskanje programov 5) Fotokopiranje materialov 15.000.00 5.000,00 5.000,00 2.000,00 3.000.00 3 0.000,00 47.032,00 15.677,00 15.677,00 6.271,00 9.407.00 94.063,00 d) Koncerno gostovanje Igorja Lumperta 1) Najem koncertne dvorane SKC 2) Tisk plakatov, vabil in koncertnih programov ,3) Lahki obrok za ansambel 38.500,00 15.000,00 1.5.000.00 120.505,00 47.032,00 47.032.00 68.500,000 214.569,00 Sve skupaj a + b + c + d 276.744,00 925.072,00 SKUPAJ ZBRANO I + II 1.616.144,00 5.017,879,00 skupnosti, ki istočasno podpirajo ohranjanje in okrepitev nacionalne in kulturne identitete. Odločba o spremembah in dopolnilih Statuta Društva Slovencev "SAVA" v Beogradu je sprejeta enoglasno. Član Predsedstva društva g. Vladimir Uršič je potem nadaljeval s pojasnilom točke 8 dnevnega reda in je navedel, da gre samo za manjše dopolnilo besedila poslovnika v zvezi z uvajanjem stalnih skupščinskih odborov. Odločba o spremembah in dopolnilih Poslovnika skupščine je sprejeta enoglasno. Poročilo po točki 9 dnevnega reda je dal podpredsednik, g. Slobodan Jakoš, ki je poročal, da je od prejšnje seje do te vpisano 192 novih članov. Društvo danes šteje skupaj 850 rednih članov. Predsedstvo društva je predlagalo, da skupščina verificira sprijem novih članov društva. Skupščina je verificirala sprejem novih članov drušrva zaključno z zaporedno številko 850. Vladimir Uršič Slobodan Jakoš je nadaljeval z obvestilom, da okoli 400 članov ni plačalo članarine za posamezna leta. Glede na to, da je to dohodek društva, iz katerega se financirata najem prostorov in redno delovanje društva, meni, da bi bilo treba resneje ukrepati v cilju zbiranja članarine. Predsedstvo predlaga, da se višina letne članarine za 1. 2005 vskladi s protivrednostjo 5,00 € na znesek od 400,00 dinara. Skupščina je enoglasno določila višino članarine za 1. 2005 za redne člane društva v letnek znesku od 400,00 dinara. Po točki 11 dnevnega reda je predsednik skupščine, g. Vladimir Znidarčič, seznanil prisotne z zahtevo gospe Jožice Jozič, da odstopi z dolžnosti sekretarja društva. Predsednica društva, gospa Anica Sabo, je zaradi tega izrazila obžalovanje in poudarila, da je ga. Jožica to delo opravljala zavestno skozi vsa tri prejšnja. Sprejela je osebne razloge gospe Jozič in se ji zahvalila na dosedanjem delu in angažiranju v društvu. Predsednik skupščine se je tudi zahvalil gospe Jozič na delu in angažiranju od začetka dela društva. Gospa Jožica Jozič se je v svojem nagovoru zahvalila predsedniku skupščine i predsednici društva na izkazanem zaupanju, posebno pa g. Jožetu Hauptmanu, ki je od utemeljevanja vedno pomagal društvu in omogočil njegovo delo na samem začetku obstoja. Upam, da se bodo v prihodnosti pogoji za delo društva izboljšali in da se bodo uresničili obiski starejših članov. Skupščina je razrešila gospo Jožico Jozič dolžnosti sekretarja društva na lastno zahtevo. Predsedstvo društva je po točki 12 dnevnega reda predlagalo, da se na dolžnost generalnega sekretarja društva imenuje Slavjanka-Sanja Milatovič dipl. pravnica, ki se je prostovoljno vključila v delo društva, redno bila nas sestankih Predsedstva in prihajala na petkova srečanja. Pokazala je pripravljenost in smisel za delo v društvu. Skupščina je enoglasno sprejela odločbo o imenovanju Slavjanke Milatovič za generalnega sekretarja Društva Slovencev "Sava" v Beogradu. Pod točko ostalo se je za besedo javil g. Mirko Detiček, ki se je pohvalno izrazil o spremembah in dopolnilih statuta, ter poudaril, da se bo z ustvarjanjem stalnih odborov večje število članov lahko vključilo v njihovo delo, Predsedstvo pa se bo do določene mere razbremenilo različnih dodatnih del. Meni, da bi bilo treba izpopolniti petkova srečanja, da bi le-ta bila bolj POROČILO O DELU DOPOLNILNEGA Udejanjanje pouka: Dopolnilni pouk slovenščine se v šolskem letu 2003/04 in 2004/05 udejanja v prostorih v ul. Višegradska 23. Najem učilnice plačuje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, zdaj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Pouk obiskuje več kot 40 cicibanov, najstnikov in študentov. Pouk vodi dr. Maja Dukanovič, profesorica slovenščine. Organizacija pouka: Dopolnilni pouk slovenščine je organiziran v štirih skupinah: 1.cicibani - zaradi razlik v letih in znanju 12-ih cicibanov, profesorici pomagajo študentke, ki sicer obiskujejo pouk v prevajalski skupini. To so: Jelena Rašič, Slavica Boštjančič, Dina Tomič, Ana Marija Vojinovič in Irena Kužnik. 2.najstniki-začetniki: pouk vodita Jelena Rašič in Dina Tomič, po napotkih Maje Dukanovič 3. najstniki-nadaljevalci: pouk imajo vzporedno z najstniki-začetniki, zaradi šolskih obveznosti ga je možno organizirati samo ob sobotah popoldan. 4. prevajalci: pouk se udejanja ob sredah 18-20h. Cilj pouka: Poučevanje in izpopolnjevanje znanja knjižnega slovenskega jezika na vseh ravneh. Spoznavanje in sprejemanje slovenskih posebnosti - praznikov, običajev ipd. Seznanjanje s slovensko terminologijo in področji pouka, s katerimi v domačih šolah učenci nimajo stika. Posebnosti: - Cicibani: učenje in usvajanje slovenskega knjižnega jezika; slovenske pesmice in poštevanke; značilni prazniki; razlike in podobnosti med dvema kulturama. - Najstniki: izpopolnjevanje slovničnih znanj; slovenski pisatelji; slovensko ljudsko izročilo; usposabljanje za samostojno nastopanje. - Prevajalci: podrobno poznavanje slovenske slovnice in pravopisa; seznanjanje z jezikovnimi priročniki; prevajanje strokovnih in leposlovnih besedil; podrobno poznavanje slovenske kulture. Poročilo o delu knjižnice in čitalnice v letu 2004 Za potrebe knjižnice je izmed načrtovanih naročil opreme, knjig in pohištva uresničen samo nakup skupnega računalnika za skupne potrebe društva in knjižnice. Lastnik društvenih prostorov nam je dovolil uporabo omare za pohrano celotnega inventarja knjižnice. Vse du sedaj prispele knjige so darilo posameznih članov društva, NUK, časopisa "Dnevnik" in založbe "Klett" iz Beograda. Knjižni fond sedaj opsega okrog 500 monografskih publikacij; nekaj muzičkih CD-ejev, jezikovnih kaset in nekaj video kaset. Sedaj se ukvarjamo z vnosom podatkov o knjigah v inventarsko knjigo z izdelavo listnega abecednega kataloga monografskih publikacija in izdelavo seznama knjig po avtorjih in naslovih. Knjižnica je začela z izposojanjem knjig uporabnikom - članom društva. Knjige izposojamo ob sredah in petkih, ko dela šola slovenskeg jezika in ob rednih sestankih društva. Trenutno je največji problem zmanjkanje prostora za prihrano knjig, ker pričakujemo nadaljno pridobivanje knjig s strani darovalcev. Zato smo sklenili, da bo zaenkrat izbira knjig selektivna. Bogdan Pišot DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" Vljudno prosimo vse člane, ki niso priložili potrebne dokumentacije ali niso plačali članarine za leto 2003, 2004 in 2005, da to storijo najpozneje do 30. julija 2005. BILTEN POUKA SLOVENŠČINE ZA LETO 2004 Sodelovanje z Društvom Sava: Izredno dobro! Učenci šole so pomagali, da se mnogi starši in sorodniki aktivno vključijo v delo Društva. Na izjemno dober in učinkovit način uresničujejo temeljni cilj obstoja Društva -povezovanje dveh narodov ter vzpodbujaje medsebojne strpnosti. Štipendije: Na poletni šoli za otroke so v Novem mestu julija 2004 bili: 1. Marko Pandurov 2.Miljana Kljun 3. Marija Družijanič 4. Adriana Sabo 5. Irena Jakoš Prejeli so štipendije MSZŠ RS ter slovenskih podjetij. Tabor za slovenske otroke v Beli Krajini je obiskal - Marko Pandurov Poletne šole v Portorožu se je udeležil: - Strahinja Cvijanovič (štipendija Ministrstva za kulturo RS) Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture se je udeležila: - Jelena Rašič (štipendija Ministrstva za kulturo RS) Seminar za prostovoljno delo: - Marko Kužnik - Uroš Ivanovski Društvo ni prejelo štipendij za Poletno šolo v Ljubljani. Dodatne aktivnosti: - nastopanje na vseh prireditvah Društva: o Pomlad v Društvu Sava -o Jesen v Društvu Sava o Martinovanje o Miklavž o Prešernov dan - obisk slovenskih gledaliških in filmskih predstav v Beogradu, na lastne stroške - obisk Dragice Motik z Zavoda za šolstvo RS, februarja 2005 kakovostna, ter to, da bi bilo treba določiti enega člana Predsedstva, ki bi bil vez med Predsedstvom in stalnimi odbori in bi koordiniral sodelavo med njimi. Predlagal je, da se del sredstev od članarine in donacij nameni tudi drugim aktivnostim društva, potem, da se predstavitve različnih aktivnosti v Biltenu bolj enakomerno razporedijo, ter da se foto in video gradivo s planinskih pohodov v Slovenijo uvrstijo v videoteko društva. Potem se je za besedo javil g. Dušan Mešič z vprašanjem, ali v društvu obstaja evidenca nezaposlenih članov, ter ali bi se za te osebe lahko priskrbela sredstva iz Slovenije. Na to vprašanje je odgovorila predsednica društva, gospa Anica Sabo, rekoč, da take evidence ni, oz. da društvo ni registrirano za tako dejavnost. Predsednik skupščine je seznanil prisotne z idejo o formiranju Maja Dukanovič učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine zveze slovenskih združenj, s čimer bi se pospešilo sodelovanje in razumevanje med narodi na tem področju. Skupščina je potem prinesla sklep, da so diskusije zanimive in da je konkretne predloge treba dostaviti Predsedstvu društva na obravnavo. Predsednik skupščine je na koncu izrekel polno priznanje dleu Predsedstva društva in se zahvalil članom skupščine ter gostom na prisotnosti in sodelovanju v delu IV redne skupščine Društva Slovencev "Sava" v Beogradu, objavil, da je zasedanje skupščine zaključeno, ter povabil prisotne na koktel in druženje. Vladimir Uršič, mlajši PETKOVI VEČERI V DRUŠTVU SAVA Od trenutka ustanovitve Društva, so petkovi večeri zavzeli posebno mesto v njegovem življenju. V prvem letu obstoja Društvo ni imelo sredstev, da bi najelo prostore, toda predsedstvo je takoj vztrajalo pri jasnem stališču, da je srečevanje in druženje članova absolutna prioriteta. Prioriteta med nalogami tistih, ki Društvo vodijo, je bilo iskanje kotička, v katerem bi se člani, vsaj občasno, sestajali in spregovorili v materinščini ter zapeli kako zanano pesem, ki jo pomnejo iz otroštva. Jože Hauptman, ki je pomembno prispeval k ustanovitvi Društva in ki nenehno pomaga v njegovem razvoju, je prijazno in z razumevanjem odstopil del prostorov v katerih biva za delo in druženje, brez kakršne koli finančne nadoknade. Zahvaljujoč temu, je predsedstvo imelo možno'st, da določi petek zvečer kot čas v katerem se Slovenci, zbrani v Društvu Sava, njihovi prijatelji in gostje, lahko v miru sestanejo. Začelo se je skromno, v majhenm prostoru. Na druženjih je redno bilo prisotno vodstvo Društva, tisti, ki so sodelovali v njegovi ustanovitvi, toda vedno več je bilo tudi novih članov. Od približno trideset ljudi, zbranih v iniciativnem odboru in ustanovitveni skupščini, je Društvo v preteklih štirih letih zraslo v populacijo, ki šteje blizu devetsto rednih članovov ter okoli sto tistih, ki so se mu pridružili kot prijatelji in sirnpatizerji. Lahko rečemo, da so druženja ob petkih zelo veliko prispevala k obstoju in razvoju Društva. Danes, štiri leta po ustanovitvi, v stavbi Višegradske 23, kjer ima Društvo najete prostore, se še vedno vsak petek zbirajo člani. Veliko jih prihaja redno in petkov večer preživi ob pogovoru, pesmi in druženju Prihajajo tudi novi člani. Zmedeni, v veliki stavbi iščejo Slovence in verjamejo, da so prišli med prijatelje. juti i j 2005. Po že ustaljeni navadi, ki počasi prehaja v tradicijo, je za mnoge petek dan namenjen Društvu in druženju. V zgodnjih večernih urah, od 18 do 20h, se tu lahko sliši pogovor in pesem. Člani se informirajo o najnovejših dogodkih in se menijo o možnih dejavnostih. Posebno so aktivni tisti, ki radi hodijo na izlete, o katerih se potem dolgo govori, se povzemajo vtisi, doživetja in različne anekdote. V tem času se v prostorih lahko nauči tarok. Za mizo, prekrito z zelenim prtom, skupina zaljubljencev v tarok pasionirano igra, in vedno večje število je tudi tistih, ki iz kotička spremljajo nepredvidljive obrte te čudežne igre. Za sosednjo mizo, toda prekrito z belim prtom, se lahko izmeri pritisk ali nivo sladkorja v krvi. Petek zvečer je obenem tudi edini dan, ko se lahko dobijo informacije v zvezi s pristopanjem k Društvu. Prostori Društva so ob petkih vedno polni. Takrat je najeta tudi večja dvorana, v kateri se lahko vsi prijetno počutimo. Vseeno je v vseh stalno prisotna želja, da bi si omislili še boljše in še bolj vsebinske oblike druženja. Lahko se sliši tudi kakšna stroga beseda, namenjena predsedstvu, zato ker ni drugačnih oblik druženja. Zelja, da bi obstajal klub, v katerem bi se podobna druženja lahko pogosteje organizirala, je v nas prisotna od prvega dne. Toda, dajmo vsi skupaj premisliti. Pred štirimi leti, ni bilo ničesar. S prizadevanjem določenega števila ljudi so ustvarjeni pogoji, da se Društvo ustanovi in začne z delom. Zahvaljujoč temu, sedaj v Beogradu obstaja kotiček, kjer lahko vsaj občasno imamo občutek, da smo navezani na deželo iz katere prihajajo naši predniki. Vsekakor je vedno lahko in mora biti več in bolje. Ampak za to, morajo vsi člani vložiti veliko potrpežljivosti, ter nesebičnega, prostovoljnega angažiranja. Anica Sabo POMLAD V DRUŠTVU SAVA KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA JASMIN IZ NOVEGA MESTA S prelepo pesmijo Pomlad, Matije Tomca, s katero je ženski pevski zbor jasmin iz Novega mesta zaključil svoj večerni koncert, je simbolično podčrtan aktualni trenutek v Društvu Sava. Ob poslušanju kristalno čistih glasov in nadahnjene interpretacije, so se mnogi spomnili, da je pred štirimi leti, ravno v teh majskih dnevih, ustanovljeno društvo Sava. Dokler je v Katedrali Blažene Djevice Marije na Neimaru potekal koncert, so Maj, Pomlad, jasmin, prebujali različne prijetne občutke pri vseh, ki so se zbrali, da bi bili navzoči ob tem izjemnem dogodku. V organizaciji Društva, s pomočjo gospoda Andreja Klobučarja (Krka d.d. Predstavništvo Beograd), je ženski pevski zbor Jasmin iz Novega mesta, ki ga vodi gospa Marijana Dobovšek, članom Društva omogočil večer izpolnjen z bogatimi in zelo raznovrstnimi vsebinami. Na programu so se najprej vrstila dela umetniške glasbe Crux ave benedicta (Emile Anjou), Cantate . Domino (Giusseppe Ottavio Pitoni), Ave Maria (Jakob Arcadelt), Jezus i ajdovska deklica (Pavle Merku), Dekletom (Radovan Gobec), Gondilirjeva pesem (Fran Gerbič), Večerni ave (Anton Foerster). Sledile so obdelave narodnih pesmi, Lepo moje ravno polje, Venci beli, Lastovki v slovo, Tam na vrtni gredi, Rasti, rožmarin, ki so jih ustvarili slovenski skladatelji (Rado Simoniti, Slavko Mihelčič, Jože Leskovar). Del programa namenjen narodnim pesmim je v prisotnih prebudil najrazličnejše spomine. Veza z rojstnim krajem, ki jo je pesem prebudila, je bila tako močna, da se je v očeh posameznikov zaiskrila tudi marsikatera solzica. Večer je zaključen s pesmimi Zato sem noro te ljubil (Jože Privšek) in Pomlad (Matija Tome), na veselje vseh pa je zbor ustregel dolgemu aplavzu in zapel še nekaj melodij. V interpretaciji pevskega zbora Jasmin so mnoge znane skladbe zazvenele v novi podobi, nekatere pa, ki so se mogoče slišale prvič, so pokazale živahnost glasbenega izraza, ki v sebi nosi slovenska narodna pesem. Posebno je bilo zanimivo slišati stvaritve slovenaskih skladateljev. Vodene s sigurno roko Marijane Dobovšek, so članice zbora z izniansirano interpretacijo vsake skladbe dale pomemben prispevek njihovemu pravilnemu razumevanju. Zračni zvok sopranov, sonorna barva altov in sigurna intonacija, so lastnosti, ki krasijo ta ansambl. V dirigentki so prisotni odkrili izvrstno poznavalko zborovskega zvoka. Po koncertu so članice zbora, s člani društva Sava in vsemi, ki so bili na tem dogodku, ostale v večurnem druženju. Pesmi in pogovoru ni bilo konca. Vsi prisotni so lahko občutili željo gostov, da tistim, ki so kdo ve kdaj in kdo ve zakaj odšli iz Slovenije, podarijo prijetne trenutke spomina na rojstni kraj. Anica Sabo DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" BILTEN SLOVENSKE NARODNE JEDI PredstavIjenio slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del.naše kulturne dediščine. Po nastanku, pomenu in značilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov meščanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z različnimi ljudskimi običaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtentičnosti receptov, čeprav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnim zahtevom zdrave prehrane. STRUKLJI Štruklji so stara slovenska jed znana tudi izven meja kot "slovenski štruklji". Pripravljajo se iz belega vlečnega testa, z različnimi nadevi, kuhani ali pečeni. Prav tako so tudi iz vzhajanega belega testa, ajdovega ali krompirjevega testa. Včasih so morali biti na mizi ob vseh družinskih in drugih praznikih, obvezno pa ob večjih poljedelskih del in ob nedeljah. Strukeljci so le tanjše zviti štruklji, narezani na koščke. V novejših časih se je za pečene štruklje udomačilo ime zvitek oz. zavitek, čeprav je naziv štruklji bolj izviren. Vlečno testo za štruklje Sestavine: 1/2 kg mehke moke, 1 do 2 jajci, 1 do 2 žlici olja, sol, malo limoninega soka ali kisa, mlačna voda, maščoba za mazanje hlebčkov. Vse sestavine dobro pognetemo, da je testo prožno in se loči od posode in rok. Potem testo razdelimo na hlebčke; vsak hlebček dobro pognetemo, ga namažemo z oljem da se na vrhu ne naredi skorjica in damo na pomokano desko ali v skledo počivati, ter pokrijemo. Počivajo naj 1/2 ure ali pa tudi več. Posamezen hlebček nato na pomokanem prtu le prav malo razvaljamo. Gnesti ga ne smemo več, ker se potem testo slabo vleče. Namažemo ga z oljem ali s kako drugo raztopljeno maščobo. Testo razvlečemo z rokami in si pri tem pomagamo s hrbtom roke, da s prsti ne prebodento testa. Zvlečeno testo namažemo z nadevom in zvijemo. Se prej pa porežemo debele robove. Zvijati moramo tako, da se plasti testa lepo uležejo druga ob drugo in ni vmes zračnih lukenj. Če pa se le naredijo, jih prebodemo z iglo. Naprej ravnamo, kot zahtevajo posamezni recepti. Namesto tega lahko uporabimo 1/2 kg tenkega suhega testa ("kore"). Skutni štruklji in strukeljci, kuhani Nadev: 1/2 kg skute, 10 dkg masla ali margarine, 2 rumenjaka, 1 d I smetane, po potrebi zdrob ali drobtine, sneg iz beljakov, 10 do 15 dkg sladkorja za sladke štruklje, 10 dkg masla in 2 žlici drobtin za zabelo. Nadev naredimo tako da skuto pretlačimo, dodamo z maščobo umešana rumenjaka, smetano in nazadnje sneg. Pri redki smetani nadev nekoliko zgostimo z zdrobom ali drobtinami. Za sladke štruklje nadev osladkamo. Razvlečeno testo, pripravljeno po receptu za vlečno testo z začetka priloge, ki mu porežemo debele robove, namažemo z nadevom; če je nadev bolj redek, ga potresemo še z drobtinami ali zdrobom in zvijemo v klobaso. Zvitek prevalimo na ožet, z drobtinami potresen prt, povežemo z vrvico in počasi kuhamo v slanem kropu 1/2 ure. Kuhane štruklje pustimo na mizi nekaj minut, nato jih odvijemo, zrežemo na rezine in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Slane skutne V.£.5'£-t-A A • L* £■ L'V" J• A Maksim Gaspari Vesela Aleluja štruklje ponudimo kot samo-stojno jed s solato kot prilogo k mesu, raznim juham (fižolovi, grahovi), pa tudi kot začetno jed. S sladkimi postrežemo kot s sladico. Strukeljce, ki jih uporabimo kot vložek za v juho, narežemo z lesenim nožem v vrelo juho na 2 do 3 cm dolge kose, ki naj vro 10 minut. Lahko jih pa narežemo na približno 10 cm dolge kose ter skuhamo v slanem kropu in potem razrežemo na rezine. Skutni štruklji, pečeni Naredimo jih kot kuhane štruklje, le v nadev dodamo malo več maščobe. Polovico maščobe vmešamo, z drugo polovico pa poškropimo razprostrto testo. Testo namažemo z nadevom le do polovice, ostanek samo pomastimo, da se lepo lista, ko je pečeno. Pečen štrukelj vedno sladkamo. Nadevu lahko dodamo še nekaj rozin. Če želimo mehko skorjico, štruklje med pečenjem poškropimo z mlekom. Zelenjača ali zelenjak Naredimo ga kot skutne štruklje, le da nadevu primešamo U kg sesekljane surove špinače. Ajdovi štruklji z orehi, kuhani Testo: 3/4 kg ajdove moke, 3/4 do 1 1 slanega kropa, nekaj žlic pšenične moke, za zabelo ocvirki ali maslo in pest drobtin Nadev: 40 dkg sesekljanih ali zmletih orehov, 1 jajce, 5 žlic smetane, klinčki, cimet, 1 pest drobtin Moko poparimo, s kuhalnico zmešamo in stresemo na desko ali prt, ki ga prej dobro potre-semo s pšenično moko. Testo razvaljamo za nožev rob na debelo, namažemo z nadevom in zvijemo. Zvitek zavijemo v ožet, z drobtinami dobro potresen prtič in kuhamo 1/2 ure v slanem kropu. Rezine zabelimo z drobtinami, ali ocvirki. Ajdovi štruklji s skuto, kuhani Testo naredimo kot v prejšnjem receptu, le z nadevom iz 1 kg skute, 2 jajc, 4 do 5 žlic smetane, po potrebi drobtine. Za zabelo 5 dkg masla in drobtine. Jadranka Karan Uršič SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Kje so tiste stezice Ii) L s \ H 1=5= v .- h - v=3 M M + — -ti -J * -m -1— - S