GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. IL NADSTR - FliLErON вТ. I5ô ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANKJ PTUJ SIbV. ИЗ-90323-0 UREJUJE UREDNISK) ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV NE VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev. 43 — Leto V. PTUJ, 24. oktobra 1952 Cena din 8.— Stara resnica je, da so v času REDNIH IN IZREDNIH ZA- SEDANJ GENERALNE SKUP- ŠČINE vse oči uprte na ono me- s*to, kjer se zasedanje tudi vrši. Tam namreč obravnavajo vs-a ona pereča vprašanja, ki so se med letom nabrala v glavnem tajništvu OZN ali pa. preostala iz prejšnjih zasedanj. V glavni razpravi se navadno njih število še poveča, kajti predstavniki naj- različnejših narodov lahko ne- moteno iznašajo svoja opažanja o mednarodnih dogodkih in zah- teve svojih držav. In če upošte- vamo, da se je na letošnjem zasedanju v'New Yorku zbralo 60 delegacij iz vsega sveta, po- tem ni odveč trditev, da ne mo- re mimo njih niti en .važnejši dogodek mednarodnega pomena, posebno še, če je v pos-redni ali neposredni zvezi z vprašanjem splošnega miru in varnosti. Po vesteh z zasedanja Gene- ralne S'kupščine se bo — kakor lani — prav vse sukalo okrog KOREJSKEGA VPRAŠANJA. Za razliko od lani bodo letos sku- šali odločneje najti pot, da sled- njič prekinejo korejsko tragedi- jo in dosežejo premirje. V ta na- men sta tudi dva glavna govor- nika, ameriški predstavnik Ache- son in sovjetski predstavnik Vi- šinS'ki v primerjavi z lanskim le- tom precej usmerjeno govorila, četudi v bistvu nista popustila v svojih stališčih. Višins-ki se na primer ni preveč zaletaval v za- hodne kapitalitične države. Z zmernim tonom napram malim državam — opustil je take izra- ze, kakor so y>ameriški glasoval- ni stroj«, -»ameriški podkupljen- ci« in podobno — si je hotel pridobiti njih naklonjenost. To- da že sedaj je jasno, da sovjet- skim frazam »o miru« in »med- narodnem sodelovanju« nihče več ne verjame, ker jih s svo- jimi dejanji na vsA«! RIMSKI PARLAMENT pa je pričel s protijugoslovan-'ko kam- panjo, da bi tako podprl vlad'ne težnje. Slišali so se že prvi dan zahteve, da nàj vlada prekine vse stike z Jugoslavijo ter si s tem osvobodi roke, t. j. da lahko nemoteno rovari proti naši držaVr. Temu namenu služijo tudi 're- dentistične proslave, kjer se vse pogosteje slišijo težnje po »sta- rih italijanskih pokrajinah«, ka- kor so 1'tra, Reka in -f^almaci/a. PERZIJSKA VLADA je po dalj- ši izmenjavi not z Veliko Brita- nijo načelno prekinila diplomat- ske stike z Londonom, ¿etudi sklepa doslej še ni uradno spo- ročila. Perzijskih predlogov za re- šitev anglo-perzijskega spora namreč v Londonu niso hoteli sprejeti. Sedaj skušajo ZDA omi- liti nastali položaj, govore tudi o pos-redovanju Turčije. Vendar pa zadnje izjave perzijskega zu- nanjega ministra dokazujejo, da se perzijska vlada ne bo odrekla svojega sklepa in da je uradno obve^ilo britan'=kemu veleposla- niku, da naj zapusti Teheran, kakor tudi obvestilo vladi, samo še stvar časa. V FRANCIJI so policijs-ke oblasti odkrile zaroto KP Fran- ciji podrejenih organizacij, ki so pripravljale načrt za sistematično slabljenje Francoskih obrambnih moči. V ta namen so zaprli več članov CK KP Francije. Med nji- mi je tudi glavni tajnik komin- formistične Generalne konfede- racije dela. Zadeva je prepušče- na vojaškemu sodišču. Kaže, da bo francoska skupščina v krat- kem odvzela poslaniško imuniteto onim poslancem, ki so vmešani v načrt. V Milanu je končal svo- je delo KONGRES SOCIALISTIČ- NE INTERNACIONALE. Nastopil je proti politiki sile in ogroža- nju svobodoljubnih držav. Za- vzel se je Za sklicanje četverne konference z Nemčijo, kjer naj bi sedanje zasedbene s-ile do- končno odločile o njeni bodoč- nosti. Nastopil je proti sprejemu Francove Španije v ustanove Združenih narodov in obsodil rasno diskriminacijo v Južno- afriški uniji. BRITANSKI LABURISTI bodo te dni slednjič odločili o usodi skupine voditelja levega krila stranke Bevano, ki je dobila na strankinem kongresu močne po- zicije v svoje roke. Napetos-t med s^edanjim strankinim vod- stvom in to skupino je vse večja, kajti skupina nasprotuje nekate- rim konkretnim prijemom bivše laburistične vlade kar zadeva oboroževanja Velike Britanije in njene politike na socialnem pod- ročju. IZ ZDA poročajo, da se je ameriška javnost zadnje dni že bolj naslonila na demokrat- skega kandidata Stevensona in da je njegova zmaga — kljub nasprotnim trditvam raznih in- štitutov za »javno mnenje« — zagotovljena. Nova finančna sredstva za iinansiranfe kcmunalne izgradnje ptujskega okraja Ptuj. 22. oktobra (PA). — V našem listu smo že poročali, da si Gospodarski svet in OLO po- leg ostalega močno prizadevata za izboljšanje raznih komunal- nih naprav in objektov družbe- nega standarda. V tem priza- devanju je tudi okrajni ljudski odbor od letošnjih proračun- skih dohodkov namenil 15 odst. za investicijsko izgradnjo in cestni promet. Za investicijsko izgradnjo je bilo določeno 13.5 milijonov, ki so se porazdelili na Splošno bolnico Ptuj, Dom onemoglih Muretinci, osnovno šolo v Selah in Veterinarsko bolnico v Ptu- ju. Za vzdrževanje okrajnih cest je bilo določeno 12 mili- jonov dinarjev, za ostalo ko- munalno ureditev pa 5.8 milijo- nov dinarjev. S temi relativno visokimi zneski pa bo do konca leta mo- goče kriti le del nujnih potreb. Pereč problem ostaja še vedno dograditev stanovanjskega blo- ka in razsvetljave v Ptuju, iz- gradnja in popravilo mostov na Dravinji in drugod, odstra- nitev nevarnih plazov v halo- žkem predelu itd. Poseben pro- blem predstavljajo komunalna vprašanja v haloikem predelu in to iz dveh razlogov: prvič zaradi tega, ker so komunalne naprave v slabem stanju ali pa jih sploh ni in drugič ker re- šitev teh vprašanj v pasivnih haloških občinah ni izvedljiva brez finančne pomoči okraja ali republike. Ob razpravljanju teh vpra- šanj, je gospodarski Svet OLO zaključil, da je pomoč revnemu hamškemu ljudstvu, v obliki zaslužka nujna, in da je mož- no najti določene finančne vire. V to svrho je sklical gospodar- ski svet OLO konferenco vseh predsednikov delavskih svetov, predsednikov upravnih odbo- rov in direktorjev podjetij, ki imajo svoj sedež uprave v ob- močju ptujskega okraja. Na konferenci, kjer se je obravna- valo vprašanje izpolnitve ob- veznosti do dnižbenega plana LRS, je bil soglasno sprejet tu- di sklep, da bodo vsa gospodar- ska podjetja odvedla najmanj 25 odst. sklada za samostojno razpolaganje, ki ga bodo po planu za leto 1952 ustvarila, skladu za investicije komunal- ne izgradnje OLO Ptuj. Iniciativo gospodarskega sve- ta so kolektivi poedinih podje- tij pozdravili z visoko delav- sko, socialistično zavestjo in odločili, da prispevajo v splošni sklad okraja preko 25 odst. Predvsem so podprli prizadeva- nje Gospodarskega sveta de- lavski svet: Tovarne glinice in aluminija v Strnišču, ki je od- stopil 40 odst. sklada za samo- stojno razpolaganje, okrajnega gradbenega podjetja »Drava« z 60 odst. prispevkom. Mestnih pekarn s 50 odst. prispevkom in »Preskrba« Ptuj s 40 odst. delom svojega sklada. Učinek tega skupnega priza- devanja pa bo lahko še večji, od 6 milijonov, če bosta sklep in iniciativa Gospodarskega sveta OLO Ptuj našla odmev in razumevanje tudi pri kolek- tivih onih obratov, katerih se- dež uprave se nahaja izven ptujskega okraja. Za škodo v pod ef ju „VINO-SAOJE" v Ptuiu so se morali zegavar^ti pred sodiščem Ptuj, 22. oktobra (LP). Dese- tine strani obsegajoča sodba okrožnega sodišča v Mariboru z dne 2. 10. 1952 z imeni vodilnih uslužbencev ptujskega podjetja »Vino.sadje«, ne pomeni samo obračuna ljudske oblasti s po. samezniki v zvezi z njihovim škodljivim gospodarjenjem v podjetju, temveč pomeni drago- cen elaborat, ki bi moral služiti marsikateremu vodstvu podjetja in kolektivu za študij, kako je treba upravljati podjetje, da ne more priti do nepravilnega rav- nanja z milijoni in stotisoči in do nasprotij, ki jih onemogoča dosledno izvajanje naših gospo, darskih zakonov. V tej sodbi o obtoženih Puhar Francu, enologu, Vnuku Jožetu,, direktorju, Potočniku Rupertu, kletarju, Primožič Žigi, naku- povalen Ferk Adolfu, nakupo- valcu in Velunšek Otonu, ko- mercialistu je razčlenjena nji- hova odgovornost za škodljive in nezdrave pojave v tem pod- jetju v letih 1950 in 1951, ki jih je odkrila priskava in potrdil sodni proces, enako pa je raiz- členjena tudi njihova krivda in določena kazen. Puhar Franc je bil obsojen na 6 let in 10 mesecev strogega zapora, Vnuk Jože na 1 leto in 6 mesecev zapora, Potočnik Ru- pert na 8 mesecev strogega z¡a- pora, Primožič Žiga na 3 mese- ce zaipora, Ferk Adolf na 15.000 din denarne kazni in Velunšek Oto na 10.000 din denarne ka- zni. Glede nekaterih očitkov obtožnice je sodišče izreklo oprostilno sodbo. Razumljivo je, da je moralo priti do škode in posledic pri podjetju, kjer nekateri odgo- vorni uslužbenci z direktorjem na čelu niso upoštevali gospo- darskih uredb in predpisov in opozoril računovodje, kjer se je nekontrolirano gospodarilo z velikimi zneski gotovine in ve- liko vrednostjo materiala, kjer je bilo delo vezano na številna potovania z osebnimi avtomobi- li in potne stroške ter razne koristne in nekoristne zveze, kjer se je dalo vse te prilike iz- rabljati tudi za razne prekupče- valske posle, in da je prišlo do tega, da se končno prepreči na- daljna škoda in da se znajdejo krivci pred sodiščem in pred vprašanjem, kako bodo podjet- ju nadoknadili nastalo škodo, kako bodo kolektivu vrnili za- upanje, da se nikdar več ne bo gospodarilo na njegovo škodo, da se ne bo več izrabljalo nji- hovo zaupanje in da se njihovo vodstvo ne bo okoriščalo s pò- ložajem, ki sta jim ga zaupala kolektiv in ljudska oblast. Ta primer, ki bi ga bilo v vsej njegovi obsežnosti in po- učnosti sicer koristno podrob- neje obdelati v listu, kaže na nebudnost v podjetju, kjer uva- ja direktor z nekaterimi svojimi najbljižnjimi sodelavci take po- slovne metode, ki so v nasprot- ju z vsemi predpisi o poslova- nju državnih gospodarskih pod- jetij in ki jim omogoča, da ne- kontrolirano razpolagajo z več- jimi denarnimi zneski (tudi nad milijon) in z večjimi količinami vina, da s pomočjo številnih lažnih računov ali z dvigi na ra- čun raznih nakupovalcev pride ta ali oni vodilni uslužbenec do več kot milijon dinarjev goto- vine, da z niirn razpolaga mimo računovodstva, da izdajajo ose- be okrog direktorja z njim na čelu neupravičenim osebam blago podjetja in da se bavijo še zraven tega z nedovoljeno trgovino ob pomoči raznih po- močnikov v in izven podjetja in na konec, ki ni zaviden za prizadete. K sreči, da se večina delovnih kolektivov v ptujskem okraju v večji meri zaveda pravic de- lavskega upravljanja podjetja ko+ se je tega zavedal upravno operativni voditelj na čelu de- lovnega kolektiva tega podje- tja, ki nista dovolj kritično ocenjevala početja svojega di- rektorja in bližnjih sodelavcev in ki nista podprla računovodje v upravičenem opozarjanju na škodo, ki preti podjetju ob udo- mačeni praksi direktorja in Pu- harja. Nedvomno bo ta izkušnja podjetja »Vino-sadje« dovolj zgovorno opozorilo posameznim podjetjem v okraju, da se vsa- ke podcenjevanje zaupanja de- Ljudstvo iz okolice Zavrča si želi akt vnosti množičnih organizacij Za vrč, 17. oktobra (VK). — Nocoj je imel občinski odbor OF svoj redni sestanek s pregle- dom dosedanjega političnega dela. Izčrpno poročilo, ki ga je podal predsednik tov. Ivan Kranjc, je prikazalo neagilnost posameznih članov odbora OF. Takoj po izvolitvi občinskega odbora OF je delo popustilo, kar so občutile vse množične organizacije, ki so ostale brez zadostne opore. Neaktivna je organizacija AF2, čeprav je ne- šteto problemov in veliko zani- manje zlastih mlajših žen in mater za vzgojo otrok in nji- hove uspehe v šolah. Predava- nja o družinski vzgoji bodo v marsičem koristila skrbi star- šev za otroke. Organizacija RK je dosegla plansko število čla- nov za leto 1952, vendar bi lah- ko ta plan tudi presegla. Ljud- stvo samo si želi tesnejšega so- delovania s političnimi funkcio- narji in mu ne zadošča samo obiskovanje ob času zbiranja članarine. To je .dokazala akci- ja v zvezi s popravilom cest, ki je pritegnila veliko število članov vseh organizacij. Ob majhnih sredstvih je bil po- pravljen velik del ceste, ker je bilo o potrebnosti in koristno- sti te akcije ljudstvo dovolj poučeno. Občinski odbor je na tem sestanku sklenil, da bo za'^el z intenzivnim političnim delom ob pomoči partijske organiza- cije in pričakuje, da bo pri tem tudi dosegel uspehe, ki bodo za zgled ostalim organizacijam OF na Dravskem in Ptujskem po- lju. Pred volitvami v občinske ljudske odbore Nekaimesečna praksa novih krajevnih organov oblasti Odkar je bil Izglasovan novi zakon o ljudskih odborih, se je pokazal ugoden razvoj krajev- nih organov ljudske oblasti, ki so dobili z občinskimi ljudskimi odbori ne samo večje območje, močnejšo gospodarsko osnovo, ki je vsekakor predpogoj iispeš- nega delovanja krajevne obla- sti, ampak tudi široke pristoj- nosti. V zadnjih mesecih so ime- li občinski ljudski odbori širom vse Slovenije neiprimerno več sej, kakor so jih imeli nekdanji KLO, na katerih so sprejeli vrsto predpisov in odločb, ki so jih mogli nekdaj uvesti edinole okrajni ljudski odbori oziroma ministrstva. Zaradi vsega tega je porastlo tudi ¿animan j e ljud- skih odbornikov kakor tudi vseh občanov za delovanje od- bora, ki je postal pristojen za mnoge važne stvari, ki se v ob- čini dogajajo. Kdor bi pregle- dal etatistlko obiska sej nekda- njih KLO in današnjih občin- skih ljudskih odborov, bi brez nadaljnjega ugotovil neprimerno večji obisk sej krajevnih orga- nov ljudske oblasti po izglaso- vanju zakona o ljudskih odbo- rih. Krajevni ljudski odbori so bili v času po državnem apa- ratu vodenega gospodarstva le podaljšek okraja, oziroma vlade, medtem ko so novi občinski ne samo na papirju, ampak tudi v nekajmesečni praksi, odkar ob- stajajo, pokazali, da so pravilno zamišljeni, skratka taki, ki uspešno regulirajo in razvijajo sproščeno gospodarstvo, čeprav se neposredno z njim ne bavijo. Pri občinskih ljudskih odbo- rih, ki so prevzeli mnoge pri- stojnosti višjih organov oblasti, so se medtem izoblikovali svet, ki se vsakodnevno bavijo s po- sameznimi področji odborovega delovanja. Skoraj v vsaki obči- ni so ustanovili prosvetni in zdravstveni svet, kaiti ti sveti imajo že precejšnjo tradicijo. Medtem je razvoj pokazal, da so začeli prosvetni sveti baviti predvsem z šolskimi zadevami in postali nekakšni šolski odbo- ri. Tod nameravajo tak svet ukiniti, ker je postal nepotre- ben, ustanoviti pa šolski svet, ki sicer ni del občinskega ljud- skega odbora, toda zato nič manj važno družbeno telo. Se- stoji se iz upravitelja šole, dveh občinskih odbornikov in pred- stavniki posameznih vasi, ki jih izvolijo na zborih volivcev. V drugih občinah pa bodo pro- svetne. svete združili z zdrav- stvenimi, ker bi vsak posebej ne imel dovolj dela, pač tako, kakor je občapom najbolj pri- kladno. Medtem ko so gospodarski sveti OLO že vpeljani v vsako- dnevne probleme, ki jih rešu- jejo v imenu ljudskega odbora, tovrstni občinski sveti še niso zaživeli. V nekaterih manjših in gospodarsko šibkejših obči- nah jih sploh ne nameravajo ustanoviti, ker smatrajo da bo lahko občinski ljudski odbor sam dovolj hitro in uspešno ukrepal v vsakodnevnih rečeh, ki se pojavljajo vsak dan. To je popolnoma v skladu z nače- lom celovitosti krajevne oblasti, ki jo načelno zahteva zakon o ljudskih odborih. V večjih ob- činah, posebno v onih, ki imajo značaj mesta, pa brez gospodar- skih svetov ne bi mogli, ker so postali neobhodno potrebna te- lesa za nemoteno in hitro ukre- panje. Prav zanimiva je ugotovitev, da so se osnovani vaški odbori, ki se po zakonu lahko oblikuje- jo kot pomožni organ ljudske oblasti v posameznih vaseh in naseljih, najuspešneje uveljavili v hribovitih predelih, tam kjer so zveze med vasmi in sedežem občine zelo slabe, kjer obsega občina več dolin s svojimi po- lo^ega kolektiva in neupošte- vanje uredb in določil ljudske zakonodaje prej ali slej kruto maščuje nad kolektivom samim, predvsem pa nad povzročitelji nereda in škode. sebnostmi, ki se drugih vasi ne tičejo. Marsikateri studenec na hribovitem Tolminskem je že bil kanaliziran prav na pobudo vaškega odbora, ki se je lotil stvari, ne da bi čakal na ukre- pe občine. Tudi v goriškem in kočevskem okraju so se vaški odbori zelo razmahnili, vendar bolj kot upravni pomočnik ob- činskega ljudskega odbora, ki zaradi obsežnosti občine in raz- tresenosti naselij ne zmore vse- ga območja. Ko bodo v teh kra- jih sestavljali pravilnike občin- skega ljudskega odbora, bodo tem vaškim odborom določili meje pristojnosti, ki v izročilu nimajo prav nobenih zasnov. V kratkem času delovanja občinskih ljudskih odborov pa se je pokazala hiba, ki lahko resno ogrozi njihovo pravilno in vestno delovanje. Krajevni organi ljudske oblasti nimajo več opravka z odkupovanjem pridelkov, razdeljevanjem živil- skih nakaznic in drugim, kar je zahtevalo mnogo upravnega osebja. Njihovo delovanje je postalo kvalitetno drugačno. Na osnovi zakonov morajo iz dneva v dan predpisovati za vsak po- sebni primer, kar pa zahteva izurjen in razgledan upravni aparat, ki bo politično in stro- kovno dovolj usposobljen da- jati odlokom občinskega odbora pravno podlago. V glavnem ob- stojata le dve možnosti, politi- čno zrelo osobje občinskega urada strokovno izpopolniti, ali pa obratno. Cez nekaj let, bo najbrž tako, da bodo prišli v občinske urade mladi ludje, ki bndo strokovno in politično koe upravljanju občinske pisarne. Borut Irgolič Vsem odbornikom okrajnega odbora OF Sklicujemo sejo Okrajnega odbora OF Ptuj za ponedeljek, dne 27. oktobra 1952 ob 8. uri predpiildne v sejni dvorani OK K PS Ptuj. Dnevni red: Volitve v občinske ljudske cdbore in razno. Prosimo za gotovo in toino udeležbo. S. f. — s. n. Sekretar: Predsednik: (Frangež L.) (TramSek J.) Vsem občinskim odborom OF ntujskega okraja! Za, v nedelio, dne 26. oktobra 1.1. ob 8. uri predpoldne skli- cujemo množična predvolilna zborovanja vseh volilcev. Zbo- rnvnnja se naj vršijo v okviru občin na sedežih Občinskih Ijv^skih odborov. Na zborova- njih bodo govorili poslanci Liudske skupščine in njihovi nam^^^iiki. ođbn»Ti5ki Okr?ine- ga ljudskega odbora In člani Izvršnega odbora OF. Občinski odbori OF so dolžni î'yvïîtf frse potrebno ter s tem zagotoviti polnoštevilno udelež- bo zborovanj. Gornje se ne nanaša za me- sto Ptuj. St f. — s. n. Sekretar: Predsednik: Frangež L. 1. r. Tramšek J. 1. r. Ptuj dobiva vedno prijaznejše lice Ptuj, 21. oktobra (LP). Zače- tek Lackove ulice je postal mnogo prijaznejši kot je bil preje. Fasada zgradbe mestnega odbora ljudske občine Ptuj je na novo prepleskana. Dela na tej strani so gotova. Ko bo kon- čan tudi del fasade na Kvedro- vem trgu, bo imela ta zgradba mnogo prijaznejše lice kot ga je imela preie, ko j e bila večina hiš v Ptuju prevlečena z rjavo barvo in odbijajoč tujsko na- vlako. A 1411 I v soboto in v nedelio vsi no Wl—/^INI nr\WI\l I C-i predvolilna ZBOROVANJA! Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK^ Ptuj, 24. oktobra 1952 Za dosego socializacije vasi bo potrebno se veliko političnega dela Ptuj, 20. oktobra (LP). — Na V. okrajni partijski konferenci v začetku t. m. so poslušali de- legati med drugim tudi poročilo sekretarja OK KPS tov. Tram- šeka Jožeta o uspehih in bodo- čih nalogah političnega dela OPO po tej konferenci in po VI. kongresu KPJ, da bomo dosegli na gospodarsko-političnem pod- ročju uspehe, ki jih zahteva eo- cialistična družbena ureditev. O tem je poročal tov. Tramšek med drugim sledeče: jo boljše in rentabilne kmetij- ske obrate. Imajo več ali manj uveden gospodarski račun, ki omogoča pravilnejše nagrajeva- nje. So sposobne organizirati svojim članom primeren živ- ljenjski standard ter že kažejo napram svoji okolici prednosti socialističnega obrata. Zadruž- niki ne kažejo tendence po iz- stopanju, temveč nasprotno skrbijo za napredek svoj« za. druge_ Med te spadata Osojni- kova in Litmerška delovna za- druga. 2. V to grupo spadajo zadru- ge Dravinjski vrh in Gorca- Dežno, Grajena in Središče, kjer so zadružniki sicer dokiaò navezani na svojo KDZ, katere pa zaradi neurejenih razmer največ po zaslugi notranjih sporov težko izhajajo, ker so slabega finančnega stanja. To stanje bo treba popraviti z uvedbo pravilnega gospodarske- ga računa in pa s koristnimi in. vesticijami z obnovo nasadov, z graditvijo cistern, cest itd., da Se dvigne produktivnost dela In s tem tudi zaslužek in zadovolj- stvo zadružnikov. 3. Sem spadajo gospodarsko močne KDZ Trniče in Sobetin- ci, ki predstavljajo večje socia- listične obrate, kjer pa so no- tranji odnosi msd zadružniki zelo neurejeni in predstavljajo veliko nevarnost za nadaljnji obstoj teh zadrug. Pri njih je potrebno popraviti te notranje odnose, ker bi razpuSčanje teh zadrug pomenilo Škodo in pre- cejšen korak nazaj. 4. Imamo pa še končno KDZ, ki do danes niso pokazale nlka- kih uspehov v proizvodnji, še manj pa glede notranje sociali- stične ureditve. Notranji odnosi so tako neurejeni in nepoprav- ljivi, da bi njihovo nadaljnje držanje bilo možno samo s silo, kar bi pa samo škodovalo za- družni misli in pokretu. Pri sledniih se reorganizacija usmerja k ustanovitvi zadružnih posestev v okviru kmetijske za- druge in sicer iz zemje, ki je splošno ljudsko premoženje in pa iz zemlje katero vza- mejo KZ v najem. To so v glavnem tudi male pritlikave delovne zadruge Gorišnica, Moškanjci, Osluševci, Cvetkov, ci, Placar, Desternik, Desenci in Trnovska vas. Sovietske metode dela na vasi so nevzdržn za naše prilike in sploh za socializem Od V. kongresa pa do danes, posebno pa zadnja leta, je naše gospodarstvo v okraju doživelo vrsto sprememb, ki vse vodijo k poglobitvi demokratičnost^ v naši družbi in odpravljanju ad- ministrativnega, od zgoraj diri- giranega gospodarstva. Vsi ti no- vi ukrepi v gospodarstvu so se zelo hitro pokazali kot pozitivni, naši cielovni ljudje pa so jih z zadovoljstvom sprejeli. Pri tem emo sicer imeli včasih posle e počasnim dojemanjem največ- krat celo v naših lastnih vrstah, kar je dalo včasih prednost reakciji, vendar so se stvari hi- tro urejale s pomočjo naših par- tijskih forumov. Največ težav v našem okraju smo gotovo imeli na področju kmetijstva kot za nas najvažnejšega sektorja go- spodarstva. Sicer pa je to tudi popolnoma razumljivo, ker je morala naša partijska linija prav na tem sektorju napraviti naj- večje korekture z ozirom na prakso, ki emo jo po V. kon- gresu izvajali na naši vasi. Ob pomanjkanju vsake lastne iz- kušnje smo uporabljali prav v kmetijstvu v največji meri so- vjetske metode dela na vasi. Na- ša praksa in marsikatera teore- tična dognanja, ki smo ee do njih dokopali v tem časii, so nam pokazala nevzdržnost teh oblik za naše prilike in ne samo za naše prilike, ampak celo ne- vzdržne za socializem sploh. Do- volite, tovariši delegati, da se, v našem poročilu izognem sploš- nih teoretičnih utemeljevanj te naše nove partijske Unije, ker jo je Okrajni komite že do po- drobnosti utemeljeval, seznanil z njo vse partijske organizacije prav v zadnjem času. Ves ma- terial je bil obdelan na naših partijskih sestankih рк) vaseh in centrih, bil pa je objavljen tudi v časopisju, posebno v lokalnem. Tako emo prepričani, da je ta linija v splošnih obrisih jasna vsaj našim delegatom v toliko, da bo dobra podlaga današnje diskusije, ki bi se naj veliko su- kala okrog kmetijstva, tako da bi dobro ocenili naše dosedanje delo in da bi prišli do smernic za bodoče delo. Splošne KZ bodo pomagale dvigniti proizvodnjo in odpraviti Izkoriščanje na vasi ter izboljšati življenje kmstov Naše osnovne partijske orga- nizacije so skupno z okrajnim komitejem v skladu s partijsko linijo skušale na celi črti poži- veti delo splošnih kmetijskih zadrug, ki so se v obdobju ustanavljanja KDZ več ali manj zanemarile. Splošna KZ dobiva na naši vasi počasi svoje dolo- čeno mesto. Naše organizacije so se posebno založile za to, da to pot socialističnega razvoja na- še vasi do dobra ob jasnijo na- šemu kmetu, tako da ta začenja dojemati, da je kmetijska zadru- ga tukaj predvsem zato, da bi njemu, kmetu, pomagala dvigniti proizvodnjo, odpraviti izkorišča- nje z vasi in s tem približati kmetovo življenje boljšemu in lepšemu. Toda večji poudarek na KZ, posebno pa še dejanske možnosti razvoja za zadrugo, ki jih je odprl novi gospodarski si- stem = prosta trgovina — od- prava obveznih odloipov — ugodni krediti itd., vse to je raz- umljivo pripeljalo v akcijo tudi sovražnike socializma. Posebno klerikalci so začutili, da jim bo 'taka KZ v kratkem postala ze- lo nevarna Zato so s stopnju- jočo aktivnostjo skušali zavzeti vodilne položaje v naši KZ. Par- tija in OF sta imele polne roke dela, posebno ob spomladanskih pripravah na volitve v nove od- bore kmetijskih zadrug. In kljub temu je marsikje uspelo sovražniku vriniti svoje ljudi ali pa vsaj take slabe gospodarje, ki bodo objektivno delali za njih. Tp je sploh značilno, da reakcija ne potiska v ospredje svojih, v veliki večini že razkrinkanih ljudi, ampak da se v veliki meri poslužuje znanih omahljivcev, po večini večjih kmetov, napeto vemih možakarjev, če jim pa to ne uspeva, pa manjše, toda sla- be kmete. Tako smo morali v več kot polovici naših KZ med letom ponavljati občne zbore in se boriti Za to, da smo dobili boljše odbore. Imeli pa smo tudi take primere kot na primer pri Vidmu, kjer se je klerikalna reakcija ob indiferentnosti na- ših komunistov skrbno pripra- vila za novi občni zbor in pod firmo »hočemo imeti dobre go- spodarje, če hočete, da dvigne) mo deželo« izrinila komuniste in druge pozitivne odbornike ter jih nadomestila s svojimi ljud- mi. Graje vredno je to, da se je od okrog 30 komunistov naha- jal na občnem zboru pri Vidmu samo eden od njih, ta pa ni po- znal situacije. Okrog 214 nakupovalcev hoče živeti na račun kmeta in KZ Značilno za delo v KZ je tudi to, da skuša preko svojih ljudi angažirati KZ samo na trgovini in kvečjemu še na odkupu kme- tijskih pridelkov ter se z vsemi štirimi upira prenesti delovanje KZ na ostala področja kmetij- skega gospodarstva. Zato smo morali in še moramo tudi v tej smeri orati skoraj popolno le- dino. Dobri uspehi se kažejo na področju živinoreje in v zadnjem času z ozirom na večje kredite tudi v mehanizaciji. Do sedaj je nabavljenih oltrog 40 traktor- jev in cela vrsta večjih kmetij- skih strojev. Prosta trgovina e kmetijskimi pridelki je kot mrhovina privabila celo krdelo špekulantskih hijen, starih pre- kupčevalcev, brezdelnežev, špe- harjev, obsojencev in kaj vem, kakšna golazen vse, ki bi se na škodo kmetov rada omastila na svojo korist. V času obvezne od- daje smo imeli v okraju 25 na- kupovalcev Za živino, takoj po sprostitvi jih je samo pri KZ prijavljenih okrog 214. Imamo primere Polenšak, Leskovec, da so prekupčevalci pri zadrugi za- služili po 2 din od kilograma, dorim je imela KZ samo 1 din zaslužka. V zadnjem primeru se je tega posluževal celo predsed- nik KZ. Sploh je tendenca, da se hočejo odborniki KZ pretvoriti v navadne trgovce na veliko in kaže, da je to zelo vabljiv po- klic. V Cirkovcih se odborniki sami bavijo z nakupom vina za zadružno gostilno itd. Smatram, da je to treba hitro končati. Naj kmet ostane kmet, zadruga pa naj z odpupom blaga zadolži poslovodje, ki imajo za to stro- kovno znanje in ki morajo za svoje delo po službeni dolžnosti odgovarjati upravnemu odboru. Na ta način se bomo otepli vri- vanja v odbore vseh mogočih sumljivih »privatnih kmetov« in omogočili, da se bo odbor KZ v celoti posvetil obširni kmetij- ski pridelovalni dejavnosti. Na- ša Partija mora poskrbeti za to, da pridejo odbori kmetijskih za- drug dokončno in v vsakem pri- meru v roke resnično poštenim delovnim kmetom, takim, ki so svojo pripadnost ljudstvu in ljudski oblasti dokazali tako za časa NOV, kakor tudi v najtež- jih letih po osvoboditvi, takrat ko je bilo treba obve2ino dajati mast, kruh in drugo. Št^rl skupine KDZ so se različno razvüe, ker so se zacfružniki za nie razixno zavzenalì v skladu z navodili CK so se OK KPS. kakor tudi občinski ko'Tiitei- in OPO. veliko bavili s situacijo v KDZ in pristopili k nnhovi reorganizaciji na osnovi ob'fiktivnih in subjektivnih po- goiev. ki v л'еј »»bsta^ajo Naj- ve'''^ TX)zomost 'e bilo treba pf- ^ 'urr-^anju njenih notra- njih odnosov in stremeti za tem, da se v kratkem odpravijo škodljiva navlake birokratskega sistema. Z ozirom na sedanje stanje lahko razdelimo naše KDZ v štiri skupine: 1. KDZ. ki so prebrodile za- četne težave predvsem v mate- rialnem oziru ter n-ihova go- spodarstva danes že predstavlja- Gosiioftars^l račun in akordni sistem dele manjkita tistim zadrugam, kier se situacija ne more izbollš^tl Mnenja smo, da bi se v prvih štirih KDZ situacija zelo hitro lahko izboljšaLa, ^e bi dosledne- je uvajali gospodarski račun in akordni sistem dela pri vseh delih v zadrugi. Toda tu je še mnogo popuščanja nazadnja- škim in največkrat lenuhar- skim elementom. Cesto nasedajo tem tudi komunisti. Dalje je prav v teh KDZ popolnoma ne- opravičeno še mnogo samopaš- nosti in neupoštevanja dejanske volje zadružnikov samih. Kot pri delavskih svetih se tudi tu izvaja marsikatera demokratič- na oblika zaradi forme. Po na- vodilih CK KPJ bi morale vse te zadruge speljati funkcijo upravnika zadruge na to, da bi se predsednik vmil nazaj na proizvodnjo, vendar se to do se- daj v nobeni od teh KZ ai dilo, čeravno je preteklo že sko- raj leto. odkar je izšlo pismo CK KPJ. Mislim, ia bi bilo do- bro, da bi tovariši delegati v diskusiji obrazložili, zakaj nji- hove organizacije teh navodil doslej niso upoštevale. 2e več- krat smo poudarili, da se zatem navodilom nikakor ne skriva samo nova forma, ampak da gre za močan udarec samopašnosti in birokraciji v zadrugi. Prav zaradi tega, ker se to pojavlja v naših zadrugah, gre tako tež- ko s sprova j an jem tega navo- dila. Kmet u^TuMk KDZ in zadružnik KZ siadata v šfroki krog rte!oviîih kmetov Poseben problem je predstav- ljala in še predstavlja arondaci- ja. Gotovo, da bo veliko koristi- la tireditvi naših delovnih za- drug, toda doslej nam je poli- tično več škodila kakor koristi- la. OK je sicer s pomočjo ob- činskih komitejev in OPO po- skušal popraviti nepravilnosti, vendar še povsod stvari niso urejene, ker nekateri tovariši gledajo na to zelo sektaško, brez politične občutljivosti. Razdor med privatniki in za- družniki na vasi je ponekod za- radi prejšnjih napačnih metod v našem delu močno razpihan. Naše partijske organizacije bo- do morale dojeti to, da na vasi nikakor ni samo delovni za- družnik pošten in delaven kmet, ampak da je ta krog mnogo mnogo širši in da zaje- ma veliko večino naše vasi, ne- glede na to, ali je kmet zadruž- nik kmetijske delovne zadruge, ali pa zadružnik splošne kme- tijske zadruge. Naši komunisti še ne razumejo tega povsod,^ da je njihova komunistična dolžnost biti najtesneje povezan s celo vasjo, ne pa samo z ljudmi iz KDZ. Seveda ni mogoče priča- kovati, da bi • to povezavo ustvarjali ljudje sami, brez ko- munistov, ampak lo morajo ko- munisti znati ustvarjati, pa če je še tako težko z ozirom na ne- katere naše napake v preteklo- sti. Komunist, ki z množicami ni povezan, bo nujno prenehal biti komunist. Podobne težave ustvarja našim kmetom v za- drugah problem, ki ga je naka- zal tov. Tito v Niou, ko je govo- ril o krivici, ki smo jo nare-iili kmetom, kateri so vložili svojo zemljo, pa iim nismo dali na- jemnine. Težko jim je razumeti, da je to v sedanjih pogojih iz- redno važna stvar, ki nam lah- ko pomaga ali pa škoduje. V precejšnji meri zavisi pač od te- ga, kako smo stvar rešili. To se seveda ne da rešiti s par dinar- ji, kakor da bi dajali miloščino, samo zato, da zopet enkrat za- radi forme zadostimo partijskim navodilom. Nujno potrebno je, da se problem prouči in se da taka renta, ki odgovarja dejan- skim ekonomskim pogojem. S takimi in podobnimi teža- vami se še borimo v našem kmetiiskem zadružništvu, kar moramo hitro odpraviti, da za- moremo v čimvečji meri kon- centrirali VSe naše sile za dvig kmetijske proizvodnje, katera je pogoj za razvijanje pravih so- cialističnih odnosov, za dejan- sko izboljšanje življenia delov- nega kmeta, kateri tiaj postane kakor deîavtîc v tovarni tisti, ki bo sam odločal o presežku svo- jega dela. 23.iieveiiitfûoo№iiffiloMiiie v nedeljo 19. t. m. so pred- sedniki strelskih družin iz okra- ja sklenili, da se bo 23. novem- bra t.l. vršilo v Ptuju okrajno strelsko tekmovanje na čast 29. novembra. Dneva republike. Da bi se strelske družine na to tekmovanje čim bolj pripravile, se bodo začela že sedaj izvajati tekmovanja za prvake v dru- žinah in meddružinska tekmo- vanja. Predsednik strelske družine iz Stmišča je poročal, da si v Strnišču urejajo novo strelišče. Ob tej priliki je povabil vse navzoče zastopnike strelskih družin, oz. vse strelske družine iz okraja na tekmovanje, ki ga bo pripravila strelska družina Stmišče ob priliki otvoritve novega strelišča v Strnišču 29. novembra 1952 Bilo je govora tudi o regi- straciji strelskih družin, katero bi mosel izvršiti OSO na pod- lagi izpolnjenih formularjev »Prijava strelske družine ' ven- dar je do danes OSO sprejel od 34 strelskih družin le 13 teh prijav. Sprejet je bil sklep, v kolikor ostale strelske družine v najkrajšem času ne dostavijo prijav svojih strelskih družin, se jim odvzame orožje in mu- nicija. Predsednik OSO tov. Stevo Ečedin je opozoril predsednike SD, da Je treba voditi več skr- bi o orožju in municiji. So po- nekod primeri, da se orožje uporablja v druge namene (na primer divji lov) itd., ne pa sa- mo izključno za strelsko dru- žino, kot je namenjeno. Strel- ske družine morajo orožje in municiio shranjevati na posta- jah LM v kolikor so pa te preveč odaliene od postaje LM pa na Občinskih ljudskih odbo- rih. Nadalje se je na tem posve- tovanju sprejel sklep, da je treba SD razširiti, predvsem pa je treba stremeti za tem, da se v strelsko pritegne čim večje število žensk. Svečanost ob odprtem grobu padlili borcev NOV v Markovcih je bila pre- sega zvestobe KPJ in našemu ljudstvu Markovci, 19. okt. (LP). Danes popoldne je bilo na tukajšnjem pokopališču v navzočnosti nad 1500 udeležencev svečano polo- ženih v skupni grob pet borcev NOV in v družinski grob en ta. lec, ki 8o bili 18. oktobra t. 1. aa pobudo organizacije ZB NOV Markovci izkopani iz prvotnih grobov na pokopališču na Po- lenšaku In na Ptuju ter 19. okt. t. 1. svečano prepeljani na do- mače pokopališče v Markovce. Borci NOV, pripadniki pred- vojaške vzgoje, pionirji in pio- nirke, gasilci in člani ostalih množičnih organizacij so v veli- kem številu s prapori pričakali pred zadružnim domom sprevod na avtomobilih, s katerim so bi- li v spremstvu častne čete PC'- pcdnikov JLA iz ptujske gar- nizije, sorodnikov in gasilske godbe prepeljani s Polenška in Ptuja posmrtni ostanki Legvart Mimlce, Fajs Sonje in Golob Franca iz Stojnc, Petrovič Kon- rada Iz Bukove. .Tanžekovič An- dreja iz Nove vasi ter Vlncek Janeza Iz Stojnc, ter so jih v velikem sprevodu spremljali na končno počivališče, na pokopa- lišče v Markovcih, kjer je bila zaključna sVečanost nad odprti- ma groboma. Okrog skupne.ga groba je bi- lo položeno veliko število ven- cev sorodnikov in organizacij, dalje okrog pa zgrnjena množi- ca iz vseh vasi markovskega okoliša, ki je prišla na to žalno svečanost iz spoštovanja do padlih borcev NOV, ki so dvi- gali množico ptujskega okraja k oboroženemu uporu proti faši- stičnim okupatorjem, dokler jih ni izdajalčeva roka pokazala fa- šistom. Ljudstvo ne bo pozabi- lo, s kakim bolom jé sprejelo vest o izdaji skupine borcev v Slovenskih goricah v Braslav- cih, kjer je fašistično orožje pokosilo sedem mladih življenj, preostale pa so sodelavci po zverinskem mučenju in vlačenju po zaporih poslali v taborišča. Žalna svečanost ob grobu je začela z recitacijo skupine pio- nirjev, nato je govoril o padlih borcih in NOV predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOV tovariš Belšak Franc, za njim sta govorila učiteljica to- varišica Kafolova in tovariš Strafela; po himni, ki jo je igrala gasilska godba na piha- la so spustili rakve v grob. Sve- čanost je bila ganljiva manife- stacija predanosti vodstvu KPJ, ljudstvu in naši svobodni socia- listični domovini. Pravilno jo je treba smatrati kot svečano za- prisego vseh navzočih, da ne bodo nikdar dovolili da bi še kdaj katerikoli sovražniki sto- pali na naše ozemlje in rušili, kiar so nam te žrtve, ki jim dol- gujemo VSe spoštovanje, ubra- nile s ix>močjo vsega zavednega ljudstva tudi za ceno svojih mladih življenj. Plapolanje zastav, ihtenje ma- ter in svojcev, globoka ganje- nost ostalih navzočih, globoke, iskrene in borbene besede go- vornikov in zvoki himne, vse to se je zlivalo z nepozabnim spoštovanjem do žrtev naše na- rodne in socialne revolucije, ki jih s ponosom sprejema vase in čuva naša svobodna, domača, slovenska zemlja, pripravlje- nost, ki navdaja KPJ s Titom na čelu, socializrrfti, ljudstvu irt ljudski oblasti predane delovne ljudi. Ob tej pripravljenosti se zdrobi v prah vsaka izdajalska misel in vsi načrti posamezni- kov, ki se v "aái revoluciji niso otresli hlapčevstva, ki se še ni- so naučili ceniti in spoštovati narodne in socialne svobode in ki v svojih ozkih interesih ni«o doumeli prezira delovnega ljud- stva do izdajalcev svojih do- mov in ljudstva vse dômovine. Po žalni svečanosti se je zo- pet razlila velika množica nav- zočih na vse strani in je odne- sla na svoje domove globoke vtise in izraze spoštovanja do pokopanih borcev NOV in nji- hovih svojcev, ki so priče nepo- pisne bolečine ¿aradi življcn- skih žrtev in velike cene, ki -o je plačalo naše ljudstvo, da lahko danes živi svobodno in srečno na svoji neodvisni zem- lii pod vodstvom KPJ s tov. Titom na čelu, kjer ljudstvo sa. mo upravlja svoje gospodarstvo, kier samo brani svoje meje in oblikuje svojo kulturo sociali- stične družbe. S tem se je organizacija ZB NOV oddoložila časti in spomi- nu na padle borce NOV ter jih spravila na svoje domače poko- pališče, kjer bo ljudstvo vedno častilo spomin na nje in kjer bodo svojci in organizacije kra- sile njihove grobove v znak ne- omajne pripravljenosti vedno in pred vsakomur ohraniti oskrunjenost grobov junakov naše borbe za narodno neodvis- nost in socialno revolucijo. K članku: Kai dela desfertiiško učifeljstvo? Dne 17. oktobra smo brali v naîem listu članek, namenjen učiteljstvu destemiške šole. Pi- sec dopisa je v njem močno oblatil ugled našega kolektiva. Priporočamo mu, naj bi drugič prišel raje v šolo. Ce že lahko pride do soseda, naj se oglasi še pri nas. Radi mu bomo po- vedali, kaj delamo in kam za- hajamo. Prepričani smo. da to- variš ni dovolj seznanjen z na- šim delom, ker je še malo časa med nami. Gotovo pa je nase- del izjavam in netočnim podat- kom nekaterih, ki našim učite- Ijeni iz neznanih vzrokov niso naklonjeni. Priporočamo mu, da si v tem članku temeljito prečita sledeče: Ali so omenjeni ljudje po- zabili, da ima učiteliski kolek- tiv šole Desternik diplomo za dosežene usoehe v predpripra- vi za okrajni festival v Ptulu od 21. junija do 22. julila 1952, ki nam jo je podelil OK LMS Ptuj? Prav tako hranimo diplo- mo in pohvalo za sodelovanje v kulturno-nrosvetnem delu. I.gralska skupina, v kateri je sodelovalo aktivno od sedmih učiteliev , jt. ima priznanje za svoje delo. V sezoni v letu 1951- 52 smo pomagali pri sedmih predstavah. Kdo na je t>omagal pri ureditvi odra? Nekateri marljivi člani in spet učitelj- stvo! Tudi Pionirski odred, kjer bi morali sodelovati vsi napredni ljudje Desternika, leži na ra- menih učiteljstva. Pionirski dramatski odsek je uprizoril pet predstav. Kdo je pa vodil te predstave, kdo šahovski krožek za odrasle in pionirje, kdo pevskega, vrtnarskega, kdo je vodil Ljudsko univerzo in Imel predavanja, kdo je vodil higienski tečai. kdo je priprav- ila! krpsovanje in proslave ob državnih in narvvdnih nra7ni- kih? Kdo le ljudski knjižničar? — Učiteljica? Kdo je preskrbel fizkultume rekvizite naši mla- dini, kjer so mladinci preživeli mnoETo priletnih ur in zdrave- ga razvedrila? — Učiteljstvo! K"ómu je na bilo \'se to nat)oti? Ki^o ie o'^'^psel drog za m^-ežo odbojke? Kdo je postavil dru- gega? — Učitelj stvo! Kdo se udeležuje vseh sestankov in potrpežljivo čaka ure dolgo na ostale ljudi? — Učitelj stvo! Tu- di za novo sezono 1952-53 je igralska družina že postavila svoj načrt, pripravljamo tečaje za kmečko mladino in druge kulturne akcije, pri čemer že- limo moralne in dejanske po- moči vseh naprednih ljudi, staršev in mladine ter pred- vsem tudi pisca članka, ki bi bil vsai po pismu sodeč dol- žan podpreti vsako napredno kultumo-prosvetno akcijo. To je v glavnem pregled iz- venšolskega dela učiteljstva. Iz tega sledi, da naše delovanje vendar ni tako negativno, ka- kor nam dopisnik očita. Potreb- no je poudariti, da se dopisnik ni udeležil sestankov izobra- ževalno-umetniskega društva, niti poslal svojega zastopnika kljub pismenemu povabilu. . Pot učiteljev ne vodi v cer- kev, ker so člani učiteljskega kolektiva na svojih študijskih sestankih spoznali napredno ideologijo ter v njenem duhu poučujejo v šoli in delujejo izven nje, ampak samo mimo cerkve v menzo, zadrugo, na občinski ljudski odbor, posto, Ljudsko milico itd. Prav radi pa žrtvujemo svoj prosti čas za obiske staršev naših otrok in vemo;»kaj je naša naloga in dolžnost. Da pa stoji šola ob cerkvi in ne kje drugje, pa ni krivda učiteljstva. Sicer je pa destwnifika šola kljub svojemu mestu dala slovenskemu ljud- stvu velike može in narodnja- ke: dr. Matija Murila, dr. Jože- ta Potrča — stebre slovenske napredne inteligence, ki izha- jajo iz delovnega ljudstva. Tovariša dopisnika prosimo, naj v bodoče pride do n <; '^ч se tovariško pomenimo iz oči v oči. Tovariša tudi pozivamo, da prekliče neutemeljene izjave, kajti iskrenost in resnicoljub- nost sta najlepši lastnosti so- cialističnega in naprednega člo- veka. Desternik, 20. oktobra 1952. Učiteljski kolektiv šole Desternik Ptui, 24, oktobra 1952 »PTUJSKI TEDNI K< Stran 3 Na Hafdini-ne gre več brez primerne dvorane Hajdina, 22. okt. (r). Osnovni problem kulturno prosvetne de- javnosti v Hajdini se skozi raz- dobje več let odraža v glavnem v pomanjkanju primernega prostora. Dosedanji prosvetni dom že zdavnaj več ne zadošča potrebam vsestranskega kultur- nega izživljanja. Vsled tega je odbor poudaril nujnost zgra- ditve primernega kulturno pro- evetnegia doma, ki bi ga — re- snici na ljubo bodi povedano — v Hajdini že zdavnaj lahko imeli, a je na žalost ostalo le pri temeljih, ki so danes porasli s t'-avo — vsekakor ne v ponos Hajdine, medtem ko so si dru- god (v bližnji in daljni okoli- ci) morali pod težkimi pogoji, a s trdno skupno voljo in s skupnimi napori ter iskrenim hotenjem zgraditi tak dom — središče kulturno gospodarske in politične dejavnosti. Vsled tega bo treba spomladi 1953 po- šteno prijeti že v začetku, da bo z zgraditvijo kulturno pro- metnega doma Izpolnjena veli- ka vrzel in nadoknadeno to, kar je ostalo pred leti samo v načrtu. Iz i>oročila zastopnika šole je bilo razvidno, da trpi intenziv- nost in uspešnost učno vzgojne- ga dela predvsem zaraidi dejstva, da velika večina učiteljstva ne stanuje v službenem kraju iz enostavnega razloga, ker ni sta- novanj. Razumljivo je, daje za- radi tega prizadeto tudi splošno prosvetno delo v kraju. Vsled tegia je svet za presveto soglas- no sprejel predlog, da v svoj stavbeni načrt vnese tudi zgra- dátev primernih stanovanjskih prostorov za učiteljstvo. Navzlic tem osnovnim težko- čam, je vključil odbor v načrt svojega dela med drugim tudi ustanovitev ljudske univerze, ki 'bo s poljudno znanstvenimi in drugimi predavanji ter skupin- skimi obiski razstav, tovarn, m'uzejev in podobnih institucij, ter obrazložitvijo pomembnosti istih, vsekakor lahko doprine- sla velik delež k splošni raz- gledanosti in dvigu kulturno prosvetnega in političnega nivo- ja delovnih ljudi iz Hajdine in okolice. Tudi pevski zbor je v načrtu. Pevcev ima Hajdina dovolj in to dobrih. Upajmo, da bomo našli tudi dirigenta. V zimskih mesecih se bo vršil na šoli splošno izobraževalni tečaj za šoli odraslo mladino, za žensko mladino pa posebej teòaj v okviru RK. Vodstvo tečaja je odbor poveril zastopnici AFZ tov, Stropnikovi. Posamezna predavanja pa bo prevzelo uči- teljstvo tukajšnje šole. Dramattska družina v sklopu SKUD-a »Stane Petrovič« je bi- la vsa leta v marljivih rokah. Na skromen oder je bilo od- igranih več kvalitetnih dram- skih del. Tov. Vobič je kot reži- ser in igralec vložil v delo mno- go tnida in prostega časa in je pripravljen tudi v bodoče se posvetiti svoji »družinicl«. Z novim prosvetnim domom bo seveda tudi igralski družini olajšano delo z novim primer- nim odrom. Tako je odbor sveta za kultu- ro in prosveto hajdinskega ob- činskega odbora teoretično re- šil več vprašanj. Njih izvedba pa bo merilo in dokaz kulturno prosvetne in politične dejavno- sti v Hajdini, Občni zbor IZUD v Cirkulanah Clrkulane, 20. oktobra (St.) V neJeljo, dne 19. oktobra je imelo tamka.išnje Izobraževalno umetniško društvo svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo prav lepo število član- stva. Po tem se vidi, da je med tukajšnjim prebivalstvom tudi xanimanje za Ijudsko-prosvetno delo in stremljenje za dvigom kulturne ravni našega delovne- ga človeka. Posebno je treba poudari^' ni med član^*vom same mladine, kakor tudi ne obratno, pač pa, da je soraz- m'—no zastopana mlajša in sta- ге<5а generacija. Iz podrobne analize dela v pretekli sezoni, ki jo je podrob- no analiziral predsednik tov. Bračič Mirko, si lahko razbral, da je društvo zopet zaživelo v takem razmahu, kakor pripada Cirkulanam po sknrai 50-letni igralski tradiciji. Društvo ima dramatsko sekcijo, glasbeno, pevsko in knjižnico. V pretekli sezoni je prav us-pelo delala ljudska univerza, ki je bila med najboljšimi v okraju. Pri- redili so pletarski in pletilni tečaj ter dva jezikovna tečaja in sicer za angleški in nemški jezik. Zaradi manjšega zanima- nja je tečaj nemškega jezika po 4 tednih končal, dočim se je nadaljeval tečaj angleškega je- zika skozi vse leto. Od ostalih sekcij je dramat- ska sekcija žela najlepše uspe- he. Na oder so postavili kvali- tetna dela ter dokazali, da »o sposobni podati igralsko posa- mezne vloge v glavnem tako, kakor si jih je zamišljal avtor sam. Kot pristni kmečki ljudje so take in slične vloge tako rešili, da je bil lahko vsak za- dovoljen, ki je prisostvoval predstavam In Imel pri tem kulturni užitek In razvedrilo. Najslabše je v tej sezoni delala knjižnica. Knjižničar, ki je bil Izvoljen, je sicer funkcijo spre- jel, ni pa svoje dolžnosti opra- vil tako, kakor bi bila njegova dolžnost. V nedeljo pa bo knjiž- nica pod vodstvom nove knjiž- ničarke zopet pričela z delom in sem prepričan, da bodo ljudje tako pridno posegali po naši pisani besedi, kakor Je bilo to že nekdaj v Cirkulanah. Po poročilu predsednika so dali poročila vodje posameznih sekcij; Rajher za dramatsko. Korenjak za glasbeno, Pucko za pevsko in Mohorko za knjiž- nico. Iz vseh poročil si lahko razbral, da se je odbor potru- dil in napravil vse, da bi delo bilo kar najbolj uspešno, ne more pa odbor doseči ničesar, če ni zavednosti in pripravlje- nosti članstva, ki je vztrajno premagovalo vse ovire in pri- hajalo redno k vajam kljub mnogim vremenskim neprili- kam, zlasti v zimskem času, za kar je treba dati članstvu vse priznanje. Izvoljen je bil v glavnem stari odbor, le predsednika je zamenjal tov. Janez Pucko, ker se dosedanji preseli za stalno v Ptuj, namesto podpredsednika pa je bil izvoljen eden izmed najstarejših igralcev. Občni zbor je sprejel sklepe o delu v novem poslovnem le- tu. Vse sekcije bodo načrtno pristopile k delu. Dramatska sekcija je že pričela z delom In bi na splošno željo ponovila MIklovo Zalo, ki je v pretekli sezoni žela splošno priznanje vsega prebivalstva. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Okrajnega od- bora ljudske prosvete, ki je ob zaključku poudaril velike in lepe uspehe, ki jih je društvo doseglo y lanski sezoni, apeli- ral na odbor in članstvo, da se temeljito oprime dela, če hoče izvesti obširen program, ki ga je sprejelo članstvo na občnem zboru ter posebno priporočal novemu odboru, predvsem taj- niku, da v določenem roku pošlje poročila, ki jih zahteva Okrajni odbor v svrho sestave skupnega poročila, ki ga za- hteva Republiški odbor. Tretîa uspela vaia PLX Corišnice Gorišnica, 21. X. 1952 (In). — V nedeljo, dne 19. oktobra 1952 je bila v Muretincih tretja kom- binirana vaja PLZ, PV in ga- silcev občinske organizacije PLZ Gorišnica. Čas nas je sicer nekoliko prehitel. Letos spo- mladi smo namreč že imeli va- jo v takem obsegu In smo na- meravali Imeti prihodnjo šele spomladi 1953. Ker se pa držimo tekmovalnega načrta PLZ na čast VI. kongresu KPJ, smo v to vključili tudi to vajo. Za pri- prave za vajo smo imeli pre- malo časa in zato tudi v ce- loti ni uspela. To je sicer ne- upravičljivo opravičilo po liniji PLZ, ker morajo biti člani te organizacije vedno in ob vsa- kem času pripravljeni stopiti v akcijo, prav posebno pa še na terenu, kjer je tradicija PLZ stara že štiri leta in ima za se- boj že dve vaji. OO PLZ s pred- sednikom tov. Mirkom Ravtar- jem in sekretarjem tov. Duša- nom Coklom na čelu z uspehom vaje ni bil zadovoljen in bo treba še precej dela, več napo- rov, več volje In zanimanja ter sarrioiniciativnosti pri članih oz. članicah. Krajevni In vaški od- bori bodo morali v bodoče skr- beti za čim večjo aktivlzacijo po liniji PLZ, predvsem in iz- ključno onih ljudi, ki bi v slu- čaju vojne ostali doma. Obdravčani so tudi doživeli Ifitalski nanad Mnoso kritičnih besed je pa- dlo tudi glede kraja vaje. Iz- brali smo Muretince iz dveh razlogov. Naj doživijo »letal- ski napad« enkrat tudi naši Ob- dravčani. — V Muretincih je velik zadružni dom. Edino tu se v gorišniškl občini lahko vrše vaje in po njih veselice večjega obsega v hladnem je- senskem času. Sama vaja je potekala po do- ločenem načrtu. (Sovražni na- pad čez Dravo preko mostu na Borlu. letalski napad na oko- lico Doma onemoglih in zadruž- nega doma. odboj in uničenje sovražnikovega mostišča, reše- vanje ranjencev in gašenje po- žarov). Sodelovali so: tečainice PLZ. gasilci 3. rajona in pred- voia^kn vzsoia. V kolikor v^ja sama ni uspela po točno dolo- čenem načrtu, je uspela v pre- cejšnji meri glede popularizira- nja PLZ. mobilizacije množice in povezanosti treh organizad i, ki imaio Isti cilj: braniti in ubraniti naše svobodne krove in ljudi se pred večjo nesrečo. Služba dnmovini v ničemer ne Vrne dekliške jsr^mif^njvosti Člani VO PLZ in vse tečaj- nice (120) se niso v celoti ude- ležile vaje in moramo odsotne najstrožje opomniti, da je služ- ba v PLZ z zakonom, z ljudsko voljo zapovedana in je izosta- janje neopravičljivo, ker škodi manj posamezniku, kakor vsem delovnim ljudem naše domo- vine. Tečajnice PLZ bi se že lahko iznebile nerazumljivega strahu in sramu pred nalogami in končno pred delovnimi hla- čami. Z odnorom dokazujejo, da so nekatere še vedno pri- padnice one stare, za ženo ali dekle krivične miselnosti, da se neodgovorni ljudje smejejo ženi ali dekletu, ki je odvrgla s sebe suženjski pečat. Poglej- te samo, kako resno se na voj- no nevarnost prinravljajo de- kleta in žene iz Švedske, Nor- veške, Švice in drugih držav. Pri resnični nevarnosti boste upamo stvar vzele tako resno kot je treba in se glede dela in nalog ter tudi uniforme ne bo- ste ozirale na drugo, kot na ljudi, ko jim bo vaša pomoč potrebna. Mladinci PV pod vodstvom komandirja tov. Staniča, vod- 'nikov tov. Petroviča in Bezja- ka so predpostavljene naloge sicer izvrševali, vendar s pre- malo resnosti in discipline, ki je prvi predpogoj za dosego uspeha. Gasilci so izvežbani, le njihove naprave so potrebne izoonolnitve Najmnožičnejšl in najudar- nejšl so bili gotovo zopet naši gasilci. Vaja pa je odkrila nji- hovo veliko tehnično napako. 20 minut po prihodu čet na me- sto napada, voda še ni gasila. Agregati (vacuum črpalke) so namreč preslabe za studence okrog Doma onemoglih in za- družnega doma. Preden je uspe- lo pregrupirati čete in ustva- riti verigo, ki bi črpala vodo iz bližnjega potoka, je »grad z okolico vred do tal pogorel«. Vse čete so brez izjeme izvr- šile vajo brezhibno in za- dovoljivo. Pohvaliti moramo gasilke iz Mezeovec, ki so edi- ne same izvršile vse delo. S prenašanjem motorke so imele žuliave roke in nekatere celo krvave. Ob tej priliki predla- gam, da bi se ta četa pregru- pirala iz svojega sedanjega ra- jona v gorišnlškega, kamor Mezgovci že itak spadajo po svoji upravno-politični pripad- nosti. Gasilcem 3. sektorja se OO PLZ najlepše zahvaljuje za res odlično sodelovanje pod vodstvom tov. Janka Žnldarlča in jih stavi za zgled ostalim sektorjem in tudi ostalim mno- žičnim organizacijam občine Gorišnica. " koncu vaje je bila, manifestaniia nrinravlje- nosti za obrambo domovine Vajo je zaključil svečan mi- mohod vseh sodelujočih mimo tribune, na kateri so se zbrali zastopniki OLO in OK KP tov. Beláak, Predanič in Ošlaj ter zastopniki OO PLZ. gasilcev in ObLO Gorišnica. Po govorih, v katerih so podali govorniki kri- tičen pregled potelj:a vaje in kratek pregled svetovnega In domačega političnega in gospo- darskega položaja, je bila prosta zabâva s srečolovom. Na samo vajo smo namreč navezali ve- selico s srečolovom. OO PLZ je namreč brez svojih finančnih sredstev in je bila to pač naj- lepša prilika priti do denarja in 2 njim do različnih prinomoč- kov, ki so za uspešno delova- nje nujno potrebni. Pri pripra- vah za srečolov sta mnogo pri- pomogla tov. Antolič iz Mure- tinc in tov. Gomilšek iz Goriš- Šola v VflomarcilJ le imRla eosvetoven^e s storil In štirimi^ Vitomarci, 18. oktobra (LP). Prejšnjo nedeljo Je bil v tukaj- šnji šoli roditeljski sestanek. Udeležilo se ga, je 61 očetov in mater, ki so slišali poročilo šol. skega upravitelja o lanskoletnih šolskih uspehih in o težavah v zvezi s starši in oskrbniki, ka- ne znajo ceniti vrednosti iz- obraženosti svojih otrok. Uči. teljski kolektiv je slišal na tem sestanku razne pripombe in predloge staršev. Zal ni bilo tistih staršev in skrbnikov, ka- terih otroci so potrebni večjega razumevanja in opore zdoma kot so ]o imeli doslej glede ob. iskovan ja šole in učenja doma. Sola je močno zaskrbljena, da ne bi ti otroci po krivdi staršev vse življenje čutili posledic in da ne bi ostali vse življenje samo pastirji in hlapci. Uvodoma je govoril staršem šolski upravitelj o resni zaskr- Ijenostl šole nad tem, da ne prihajajo nekateri otrocj zlasti v jesen pa tudi ne pozneje red- no šolo, ker jih starši in skrb- niki navezujejo na razna doma- ča dela, neupoštevaje veliko škodo, ki jo morajo taki otroci trpeti vse življenje. Sola se je obvezala, da bo letos storila vse, da bo na tej šoli čimmanj otrok, ki bi morali trpeti posle- dice nerednega obiskovanja šo- le. Z obiski domov svojih učen- cev in z roditeljskimi sestanki po naseljih .bo ustvarila in utr- dila trdno povezavo med šolo in domom, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo, da bo dose- žen cilj. Na sestanku so razpravljali tudi o redu in telesni snagi otrok, o njihovem vedenju in obnašanju, pozdravljanju, 'ču- vanju šolskih potrebščin ter o skrbi za otroško zdravje. V diskusiji so se v velikem številu oglašali starši. Nekaj očetov Se je zavzelo za to, da bi šola v jeseni dopustila, da bi otroci ostajali doma in pomaga- li pri delu. Drugi očetje so bra- nili zahtevo, da bi moralo uči- teljstvo včasih otroke v šoli te- lesno kaznovati. Mnogim mate- ram se smilijo otroci, da se morajo veliko učiti, nekatere pa Se jezijo, da imajo otroci-¡doma- če naloge in pa, da jih otroci- ne pozdravljajo z verskim po- zdravom »Hvalien Jezus« tem- več z ■ narodnim pozdravom »zdravo, dobro jutro ali dober dan«. Družinam, ki jim je šolo- obvezni otrok delovna sila, vsaj pa.stir ali hlapček, ni prav, da bi morali otroci obiskovati šolo do 16. leta starosti, krivična pa se jim zdi zakonska zaščita s kaznovanjem staršev in skrbni- kov, ki ne pošiljajo otrok v šolo. Na vsia ta vprašanja in pred- loge so dobili navzoči primerne odgovore, iz katerih so lahko posneli, dia vztraja šola dosled- no na svoji nalogi, da izobrazi vsakega mlađega državljana, da bo pameten član socialistične družbe. Po diskusiji je bilo še preda- vanje o družinski vzgoji, ki je zapustilo staršem mnogo ko- ristnih misli in nasvetov, kako bo dom oblikoval mladi rod v duhu socialističnega junaštva in poštenja, napredka in patrio- tizma ter kulture. Šolski upravitelj je zaključil sestanek in pozval navzoče, naj prideio na prihodnji roditeljski sestanek z n^imi tudi starši in skrbniki, ki so bili tokrat odsot- ni, da ne bo na področju šole Vitomarci družine, ki ji ne bi bila skrb za mladi rod največja skrb in ki bi ne hotela razume- ti,'da lahko TXìStane socialistična le tista družba, ki si stalno pri- zadeva dvigati svoje gospodar- stvo in kulturo, in ki skrbi, da bo njen rod zdrav, pameten, srečen in vesel. Ollini ihT „SV0!!0ll6" ¥ Ptll'M bo 30. X.0I1I6. uri v iH'stnenì nfedaifšiu v Ptuju že dalje časa dela ini- ciativni odbor Za ustanovitev delavskega društva »Svoboda«. O nalogah društva je bilo Izre- čenih že precej besed in tudi o članstvu je »Ptujski tednik« priobčil že neka i misli. Ne bi hotel o tem članku diskutirati z avtorji dopisov, ki so govorili o članstvu, ker mislim, da bo o tem dal jasno sliko občni zbor društva, ko bodo sprejeta pra- vila in program dela. Mislim, da bo lahko član društva »Svobo- de« vsak pošten človek ki želi preko »Svobode« izobraževati in vzgajati samega sebe in druge v duhu revolucionarne borbe za izgradnjo socializma v na.il drža- vi, t. j. na naprednih kulturnih tradicijah našega delavskega razreda in ob naprednih vzgoj- no-izobraževalnih potrebah, ki jih danes narekuje naša sociali- stična stvarnost, Pri tem delu bo »Svoboda« v Ptuju težila za tem, da postane res prava po* sredovalka vseh kulturnih do- brin, ki jih je ustvarilo člove- štvo, in jih je delavski razred 6 svojo nesebično borbo za od- pravo vsakega izkoriščanja da- nes edini sposoben naprej raz- vijati. Zbiranje članov je v polnem te- ku in je pristopne izjave podpi- salo že nad 400 članov, med njimi tudi večina članov SKUD »J. Lacko«. Zato se je iniciativ- ni odbor odločil, da skliče občni zbor v četrtek, dne 30. oktobra, ob 16. uri. v prostorih mestnega gledališča. Vabimo vse sindikal- ne podružnice in vse ostale čla- ne OF v Ptuju, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo! nice. Mnogo skrbi nam je od- vzela tudi KZ Muretinci. Pred- sedniku tov. Petru Horvatu in vsem, ki ste pomagali, lepa hvala. Ljudje so se ob zvokih dobre godbe in sladke kapljice zaba- vali še pozno v noč. Pričakujemo, da bo prihod- nja vaja množičnejša in da bo bolje uspela. Vaja dela moj- stra. Mojstri pa moramo biti, saj bijemo veliko gospodarsko bitko pri revolucionarni pre- obrazbi naše vasi. Ce bo treba, jo bomo bili tudi s komerkoli iz vzhoda ali zahoda, ki bi ho- tel kratiti svobodo našega ljud- stva. 00 PLZ Gorisnice se vsem sodelujočim najlepše zahvalju- je s pozdravom: »Tu smo — pripravljeni!« Seje oböip'ikih odborov AFŽ V dneh od 27, do 31. o-ktobra 1.1. bodo na sedežih občinskih ljudskih odborov seje odborov ÁF2. Seje se bodo vršile v vsakem navedenih krajev ob 19. uri: 1. Središče, Ormož, Podgorci, Gorišnica, Markovci — v pone- deljek 27. oktobra 1.1. 2. Zavrč, Cirkulane. Lesko- vec, Vid. Podlehnik, 2etale — v torek 28. oktobra 1.1. 3. Lovrenc, Lešje, Makole, Desternik, Trnovska vas — v sredo 29. oktobra 1.1. 4. Juršincl, Polenšak, Hajdi- na, Starše — v četrtek 30. ok- tobra 1.1. 5. CirkovcI, Rogoznica, Gra- jena — v petek 31. oktobra t.l. Tajništvo okrajnega odbora AFŽ sklicuje sejo okrajnega od- bora AF2 za sredo 29. oktobra 1952 ob pol 9 uri v sejni dvo- rani Okrajnega ljudskega od- bora v Ptuju. Dnevni red: 1. konstituirani e odbora, 2. kongres AF2, 3. volitve v okrajne in občin- ske ljudske odbore, 4. organizacijska vprašanja AFZ In 5. razno. Vozne listke shranite, ker dobite potne stroške povrnjene. Bodite točne! Tajništvo Glavna žrebna lista Državne loterije za oktobrsko žreba- nje bo objavljena v prihod- nji številki! PETROVIČ JANEZ: Vinogradniški kofigres v FrelSiurgu (Nadaljevanje) IV. ODDELEK — GNOJENJE Ta oddelek je bil gotovo med najzanimivejšimi na razstavi. Nas je zanimal toliko bolj, ker so zemeljski pogoji nemških vinogradov zelo podobni na- šim, to se pravi: v glavnem precej strme lege z manj rodo- vitno zemljo, kateri primanj- kuje predvsem humusa. Ker je prav humus osnova za prehra- no trte so bili tako na parce- lah, kot tudi v paviljonu pri- kazani In tolmačenl vsi znani načini bogatenja zemlje z njim. Poleg starejših načinov kot je gnojenje s hlevskim gnojem in kompostom uporabljajo Nemci tudi šoto, zadnjih dveh letih pa vedno bolj uvajajo zeleno gnojenje pri čemer uporabljajo največ metuljnice. Zeleno gno- jenje je gotovo najenostavnejši in najresnejši način, ne samo bogatenja zemlje s humusom, temveč tudi prehrane vinske trte (z dodatkom določenih umetnih gnojil), zato mu je bilo v tem oddelku odkazano najvidnejše mesto. Na parcelah so bile med vr- stami zasejane vse tiste rastli- ne, ki pridejo v poštev za ze- leno gnojenje ali v vsaki drugi vrsti, pri čemer se v vmesnih vrstah trosijo umetna gnojila, kar je kombinirano zeleno gnojenje. Prikazana je bila tudi pra- vilna In nepravilna priprava hlevskega gnoja in komposta, kakor tudi pravilno in nepra- vilno trošenje naravnih in umetnih gnojil ter pravilna In nepravilna globina podorava- nja posameznih gnojil. Na po- sebni parceli smo videli rezul- tate pravilnega in nepravilnega oz. zadostnega in nezadostnega gnojenja, ki se pokažejo na trti In grozdju. Razlika je narav- nost presenetljiva. V paviljonu je bila na zelo poljuden in posrečen način ob- razložena furjiccija, ki Jo oprav- ljajo posamezna gnojila v trti in grozdju. Iz posebnih tabel smo razviden več načinov pra- vilnega in nepravilnega kom- biniranja posameznih gnojil in navodila, kako si naj posamez- na gnojila sledijo. Veliko pozornost v tem pavi- ljonu je vzbujala slikanica, v kateri vinska trta postavlja pogoje vinogradniku če hoče, da mu bo dala visok in kva- liteten pridelek: Dam ti mnogo pridelka — toda ti: 1. Zasadi me prosto (pravilni razmaki) — roditi znam tudi za tri; 2. Vzgajaj me pravilno; 3. Daj ml dovolj hrane, pred- vsem pa humus; 4. Varuj me pred boleznimi in škodljivci — pravočasno, pravilno in 2 učinkovitimi sred- stvi; 5. Zrači In rahljaj mojo po- steljo (zemljo). Dam ti kvaliteten pridelek, toda ti: 1. Sadi vsako sorto v odgo- varjajočo zemljo In pravilno; 2. Vzgajaj take otroke (nove sorte), ki bodo zgodaj dozoreli; 3. Vedi: zdrav list — zdrav grozd, zdravo vino; 4. Upoštevaj, da hočem mno- go svetlobe, mnogo toplote in malo vetrov; 5. Trgaj me, ko dozorim. V. ODDELEK — ZADRUŽNIŠTVO IN OBNOVA 2e v prejšnjih oddelkih raz- stave je bil močan poudarek na obnovi, iz česar ni bilo težko zaključiti, da je nemško vino- gradništvo kot celota v stadiju obnove; Peti oddelek pa je bil posvečen Izključno obnovi in je Imel namen poučiti vino- gradnika, kako mora obnoviti svoj nasad, če hoče postati tr- den in neodvisen gospodar. Iz vsega prikazanega in na- pisanega je izzvenel odločen nasvet, naj se vinogradnik ne zaveruje samo v sebe In svojo zemljo, temveč mora ozko so- delovati s svojimi bližnjimi in daljnimi sosedi, če hoče v svoj prid Izkoristiti vse pridobitve moderne znanosti In tehnike. Pozneje smo na terenu ugoto- vili, da v praksi nI ostalo zgolj pri nasvetu, temveč se je iz nasveta rodil zakonski predpis s strogimi sankcijami, ki se ga vsak posameznik, hočeš — no- češ, mora držati. Na prostem sta bili dve ve- liki maketi. Ena je prikazovala vinogradniško področje, podob- no našim Halozam, z neenot- nimi, drobno razparceliraniml nasadi, brez cest, odvodnih ka- nalbv itd., skratka področje, na katerem pri najboljši volji ni mogoče poceniti proizvodnje In zmanjšati človekov trud. Druga maketa pa je kazala sliko vinogradniškega - področja, ki je bilo obnovljeno po načrtu in po predhodno izvršeni ko- masaciji drobnih parcel po na- črtu izpeljane ceste, odvodni kanali, cisterne za vodo itd. V paviljonu so bili razstav- ljeni načrti za obnovo posa- meznih že obnovljenih vino- gradniških področij s fotografi- jami, ki so kazale, kako so Iz- gledala pred obnovo in kakšna so po obnovi. Nadalje smo vi- deli več miniaturnih modelov vinogradniških zadrug z mo- dernimi kletarskimi napravami in mehanizacijo. Posamezne tabele so prika- zovale, za koliko se zmanjšajo proizvodni stroški v nasadih, ki so bili obnovljeni po sodob- nih principih, dalje koristi skupnega kletarjenja — ker si pač vsak posameznik ne more nabaviti dragih kletarskih na- prav In strojev Vse to in še mnogo več smo pozneje videli na terenu, zato naj čitatelji potrpijo toliko časa, da bo naša ekskurzija prišla iz paviljonov v življenje samo. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 .PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 24. oktobra 1952 Nekaj okrog pokopališča na Polenšaku Ko so domaćini padlih parti- zanov dne 19. oktobra spravljali z našega pokopališča izčrpane ostanke junakov, me je prevzel ogorčen glas neznanega človeka; »Le poglejte te okupatorjeve grobove. Kako so nacirani. Za naše uboge partizane tukaj ni bilo rož Kar smo iih od doma prinesli, tiste so povenele in su- he obležale. Skrbno negovani grobovi s Hitlerjevimi križi na čelu — to je svinjarija.« Znan moški glas je odgovoril: »Gotovo so na tem mestu tu- di kaki tukajšnji pokojni zako- pani in njihovi svojci tako skrbe za grobove.« Sramota me je oblila radi opravičenega očitka in ogorče- nje me je prevzelo vsled pro- zornega odgovora. Resnično! Ob vhodu na levi strani našega pokopališča vzbu- jajo pozornost štirje ohranjeni nemški križi s poudarjeno Hit- lerjevo kljuko Pod njimi je za dobre štiri grobe široka greda, obdelana in s cveticami poseja- na. Od iesenske ^lane osmojeni cvetovi rdečih cinij spominjajo na minuli poletni okras. Vsi dobro vemo, da tukaj ne počiva nihče izmed naših občanov in tako ne moremo prikrivati okrasja pod Hitlerjevim kri- žem, Tudi tega ne smemo za- molčali, da cvetice na partizan-, skem grobu res niso imele ob- stanka. Ko so pionirji spomladi leta 1950 vzgojili močne sadike salvij in lih z vesoljem posadili na grobu padlih partizanov, so jih drugi dan našli izruvane in razmetane. Prav tako se je v letu 1951 zgodilo njihovim cini- jam. Nedeljski očitki nepozna- nega človeka so res neizpod- bitni. Pignarjevi Kristini, ki s skrb- no roko neguje okupatorjeve grobove in vsem tistim, ki to njeno dejanie odobravajo z ute- meljitvijo, da ti nemšld vojaki pač niso ničesar krivi, ker so morali priti v naše kraje po na- redbi njihovih takratnih oblast- nikov, glasno odgovarjamo: Se smo ljudje, še smo Sloven- ci! Hitler nas z vsemi njegovi- mi armadami ni mogel spraviti s sveta. En milijon sedemsto tisoč narodnih junakov je žrtvo- valo življenja za naš obstoj Ob tej dragi odkupnini imamo, žal, še vedno premalo narodne za* vesti. Nezavednost in mlačnost dopuščata cvetje Pignarjeve Kristine in opravičila popust- Ijivcev. Kristino in njene somišljeni- ke vprašamo samo to, če so v Hitlerjevi deželi le enemu sa- memu partizanu pustili grob in na njem znamenje peterokrake zvezde? Vprašamo jih še to, če imajo tisti naši Ijud'e, ki so umrli po ječah in taboriščih tam daleč v Nemčiji, sploh kak- šen grob, kaj šele oskrbovan grob z napisom njihove narod- ne pripadnosti? Zraven tudi ve- mo, " kar nam je zapisal češki človek dr. Jiri Beneš, ki je osebno preživel najstrašnejše nemško taborišče Dora. Tukaj je prišel'v stik tudi z nemškimi pripomiki, ki so z njim vred stradali in trpeli. Prav tedaj je z grozo ugotovil, da njihovo sovraštvo do Slovanov tudi v teh hudih časih ni ugasnilo. Ni- ti eden ni ^miloval slovanskih sotrpinov, pač pa so hujskali še k pospešenemu mučenju. Tako poučuje češki 'nterniranec iz strašnega Hitlerjevega taborišča Pignar'evo Kristino in vse tiste, ki razglaša'O popolno nedolž- nost nemških vojakov. Podoba in vrednost Hitlerjevega vojaka je staila pred nami prav poseb- no razločno tudi takrat, saj se spominjate, ko je februarja 1945 p£.dlo sedmero naših partiza- nov. Enega izmed ni ih je nem- ški strel podrl na tla. Nemcu, ki je pridrvel za njim, to ni bi- lo dovolj. Iz neposredne bližine je še pomeril nanj in ga ustre- lil v glavo. Ce je tak vojak res samo po sili, res samo po od- ločbi njegovih zapovednikov prišel med nas, ne bi streljal umira'očih. Ne smemo in ne moremo po- zabiti, kdo je do obupne strogo- sti stražil naše ljudi na Borlu, kdo je heroju Lacku trgal noh- te s prstov, kdo ie potujčeval naše otroke, kdo zavednemu Slovencu ni pustil prostora pod soncem. Ali je sploh še kdo med narni, ki more negovati njegov grob in dopuščati, da se znak nacistične pripadnosti bohoti na našem pokopališču? -z. Ali m oomem konec trgatve začetek novega oosnodarskep leta v дог сађ? Klopotci so večinoma že utih- nili. Mnogi vinogradniki so že »martinovali«, ker so pohiteli z branjem že rano v septembru in jim je novina že povrela, ki se je bolj ali manj očistila: novo vino. Ne bi hotel govoriti o letoš- njem pridelku, ki je po svoji količini vsekakor manjši, ali ka- kovostno zelo dober, pohitel bi raje po trgatvi v vinograd, kjer je do trde zime še obilo korist- nega dela. Jesenska kop prekosi pol gnojitve. Gnoj čez in čez enako- merno raztrosi ter ga ob globo- ki jesenski kopi sproti podkop- Iji. Nanosi in raztrosi ga samo toliko, kolikor ga kopači res lahko podkopljejo Globoko je treba vlagati tudi drugo trsje, ki mu letos ne gnojiš. Jeseni je treba pritegniti zemljo k trti, pri pomladni kopi pa narobe. Noben košček gorice naj ne ostane čez zimo v celini. Po ko- pi in vodi zdrči in spolzi mno- go zemlje navzdol po bregu, da je po vrhu primanjkuje, ob spodnjem robu vsakega razdel- ka se pa je preveč nabere. Tako zemljo je treba spraviti nazaj, od koder je prišla. Težavno de- lo se izplača. Ob Jarkih zbiral- nikih je to najlaže, te zemlje ni treba prenašati, marveč jo samo premečemo z ene na dru- go stran prekopa. Urediti je treba zbiralnike, odvajalnike, t. j. naprave za zbiranje in odvajanje deževni- ce Bolj ko je lega strma, več jih je treba Po vsakem nalivu jih je treba pregledati in oči- stiti, Letošnja suša nas je po- šteno izučila. Povsod nam je predlo za vodo. Misliti bo treba na to, kako se osigurati v polet- nih mesecih z vodo. Predvsem je treba padavine, deževnico prestreči in zbirati. Bližnja ob- nova bi marsikaj rešila (gradi- tev cistern itd,). Rifitolanje: V jesen, če že ne prej, je prvi čas za to veliko de- lo. Zima zemljo najlepše zrah- lja in zgodi, da bo zasad že pri- hodnio pomlad mogoč in uspe- šen. Pogoji za to so med drugim še: po izločitvi izrodnega trsja predhodno zadostno »počivanje zemlje«, prvovrstne sadike in pravilna saditev. Vinogradniki, ne držite se te- ga, da je za vas vinograd do ra- ne spomladi nezanimiv in mr- tev. Izkoristiti je treba vse ugodne dneve za najnujnejša opravila Med tem pa je pred- vsem jesenska kop. Prav sigur- no bo več trajnega zadovoljs-tva in več pravega veselja v togem srcu in v tvoji zidanici. FTIOSIMO VEC pietete... v Središču je bila dne 16 oktobra Tuberkulinacija goveje živine. V ta namen so izbrali prostor prav pred spomenikom žrtvam fašizma, čeprav je okoU občine še mnogo primernejših prostorov. Mizo so postavili ka- kih 10 metrov od spomenika. Posledica tega ravnanja je, da so krave spomenik močno za- mazale. Občinski odbor zveze borce-^ bo moral poskrbeti, da bo spomnenik očiščen. Ce že imajo člani ostalih množičnih organizacij toliko, da bi spomenik ob slavnostnih dneh okrasili, jih prosimo v imenu sorodnikov padlih žrtev, da ga skušajo vsaj ohraniti v okras trga pred občino Občinski odbor ZB v Središču nikoli ne ooi^iva v zadnjih dneh je ptujska bolnišnica nudila pomoč slede- čim ponesrečencem: Konradu Rižnerju iz Spuhlje (poškodo- val se je s koso po glavi), Ve- koslavu Vrabcu iz Ormoža (opekel se je v kropu), Ani Bu- tigam iz Turškega vrha (ooško- dovala si je nogo), Frideriku Petku iz Cvctkovc (z nožem ga je zabodel Tomaž Bombek), Neži Vesenjak iz Gorišnice (po- škodbe na hrbtenici in nogi), Ivanu Vavpotiču iz Hardeka (pes ga jp ugriznil), Francu Ki- taku iz Cermožiš (zaradi po- škodb po napadu s koli. ki sta ga izvršila Anton in Matevž Mikolič), Stanki Fric iz Pod- gorc (poškodba roke), Janezu Zadravcu iz Lahonc (padel je s kolesa), Francu Zorecu iz Ki- caria (poškodbe na nogi), Fran- cu Simoniču iz Zavrča (pes ga je ugriznil) Mariji Majcenovič Iz Gorišnice (poškodbe pri pad- cu) ter Jožetu Soboti ču iz Lov- renca (poškodbe levega kazal- ca). PRVO ŽREBANJE 35. KOLA DR2AVNE LOTERIJE FLRJ Mostar, 18. oktobra 1952 Premijo 400.000 dinarjev je dobila štev. 654496 ~ (ptujski okraj). Premijo 200.000 dinarjev je dobila ètev. 529820. Po 100.000 dinarjev so dobile štev. 761445, 508831, 377814, 558472, 688612. Po 50.000 dinarjev sc dobile štev. 700665, 555895, 323716, 598373, 796864, 377647, 692361. Naslednje dobitke so dobile vse erečke s temile končnimi številkami: Tolažilne dobitke po 10.000 dinarjev do dobile ßtevilke, ki so za 1 večje ali manjše kot sta številki srečk, ki sta dobili prf- mijo. to so štev. 654497, 654495, 529821, 529819. Srečka za premija 400.000 di- narjev je bila prodana v Ptuju! Srečka štev. 761445, ki je za- dela 100.000 dinarjev, je bila prodana v Mariboru. Srpčke za novo žrebanje so že v prodaji! MESTNI KINO PTUJ Od 24, do 27 10, ameriški film: GLAS V VIHARJU Od 28, do 30. 10. angleški film: MR. EMANUEL GLAS V VIHARJU Emily Brontë, ena od slavnih sestra, pisateljic romantičnega obdobja angleške literature, je avtorica zgodbe, po kateri je posnet film »Glas v viharju«. Lastnosti literature te dobe se prav značilno kažejo tudi v nje- nem delu: za to tudi v filmu: ljubezen do nenavadnega, usod- nega, celo temačnega, a nad resničnost privzdignjenega, ide- aliziranoga. »Glas v viharju« je zgodba o nesojeni ljubezni hlapca Heath- cliffa in lepe, muhaste Katarine. Heathcliff, naraven, strasten, celo divji, nima lahkega življe- nja na posestvu Wuthering Heighs, čeprav sčasoma obvisi vse gospodarstvo na njem. Nje- gov življenjski cilj je — Kata- rina. Ko pa se Katarina poroči z mladim Lintonom, se v Heathcliffu vse podre. Prevzame gr. trpka maščevalnost, a lju- bezni v sebi ne more zatreti. Pobegne v svet. Ko se vrne, premožen in ugleden, kupi -^Vu- thering Heighs od zapitega Ka- tarininega brata 'n se poroči z Lintonovo sestro Izabelo. Trage- dija dozori: nesrečna Izabela, nedolžna žrtev maščevanja, od žalosti shira, kmalu za njo umre še Katarina. Heathcliff se je trudil zaman, demonstvo v njan mu je zapra- vilo vse, kar si je želel, kar si je priboril, kar je imel... Državne loterije FLRJ izplačuje že od 24. dalje brez vsakega odbitka in takoj trafika Cuš (nasproti velebla- s:ovnice). Istotam imate naj- večjo izbiro srečk za novo žrebanje, ki bo zopet 18. in 23. novembra. Moramo povedati Ponedeljek je nadležen dan, ker marsikoga rada glava boli. Po nedeljski gasilski veselici ki je bila to jesen že druga na Polenšaku, tudi ni vse zdravo. To kaže mlaka krvi pred La- hovo gostilno. Junaki tepeža pa to pot niso bili vročekrvni mla- deniči. ampak poročen mož in oče Matjašič, ki je svojo ženo tako izdatno nabil. Na prvi gasilski veselici pred dobrim mesecem jo je metal ob tla. na drugi pa krvavo pretepel. Ob- čani marsikaj šepetajo o njem in njegovih nečednih dejanjih. Preglasno si ne upajo reči. ker je Matjašič blagajnik občin- skega ljudskega odbora na Po- lenšaku, predsednik ZB Vendar pri nas nekaj ne mo- re biti prav, če ljudje takih dejanj štejejo naš denar in vo- dijo naše organizacije. S taki- mi občinskimi uslužbenci sra- motimo ljudsko oblast na vasi in s takimi predsedniki vodil- nih organizacij se dajemo v zobe vsem jezikavim nasprotni- kom. -n. SPORT ZOPET ZMAGA ALUMINIJA IN PORAZ DRAVE Drava — Nafta 0:8 (0:4^ Lendava, 19. oktobra. — Da- našnja četrta prvenstvena tek- ma je prinesla visoko zmago domačega moštva. Prav tako, kot proti Železničarju je Dra- va odpovedala že po drugem golu, včasih pa je med Dravasi zavladal celo nešportni duh, kar je znal sodnik Orel iz Ce- lja v kali zadušiti. Drava razen požrtvovalnosti ni pokazala ni- česar, čeprav se je prvih 15. mi- nut uspešno upirala tehnično mnogo boljšim domačinom, ki so si zagotovili lepo zmago že v 30. minuti, ko so povedli na 3:0. -k Aluminij — Kovinar (M) 6:0 (3:0) Strniše«, 19. okt. — 2e sam pričetek tekme je pokazal, da se obeta lepa igra, saj so se gosti uspešno zoperstavljali vse do 28. .minute, ko je Aluminij po Berliču povedel na 1:0. Go- stje so bili celo boljši, vendar niso znali izkoristiti svojih pri- ložnosti za izenačenje. V 43. minuti je Berlič iz solo akcije povedel Aluminij na 2:0 in še v isti minuti Kučara na 3:0 Drugi del je pokazal, da bo Aluminij žel lepo zmago in res je ÎX) krivdi vratarja gostov dosegel še dva gola po Kučari in Kureliču ter Rep'ič je tik pred koncem poslal žogo šestič v mrežo. -k. Lestvica vzhodne skupine: Železničar M. 4 4 0 0 28:2 8 Aluminij 4 3 0 1 21:10.6 Kladivar Celje 4 3 O 1 13:9 6 Nafta Lendava 4 2 0 2 17:7 4 Mura Sobota 4 2 0 2 17:15 4 Drava Ptuj 4 2 0 2 9:22 4 Kovinar Store 4 0 0 4 4:26 O Kovinar M. 4 0 0 4 1:19 O Branik.(т1Л ■ Orava (ml.) • 4:1 (2:0) Ptuj, 19. okt. — Tudi mla- dinska enajstorica Drave je iz- gubila no-'f'r^ffno tekmo proti finalistu državne- fc^ nogometneira nrven<^tva ^^ra- nikom z rezultatom 4:1. Mari- borčani so bili vseskoTl boljši in zasluženo zmasrali. Edini ffol je za domače dosegel Erhartlč. Rokomet RK Velenje — RK Drava 6:5 (4:5) Ptuj, 19 okt. — Mladi roko- metašl Iz Velenja so danes be- ležil SVO.ÌO prvo zmago. Čeprav so Ptujčani že vodili s 3:0 so vendar do polčasa znižali na 5:4 in končno zmagali z rezultatom 5:6. Gole so dosegli za Velenje Bizjak 3, Končan 2, Kmecl 1 in za Dravo Vihar 4 ter Sluga 1. Sodil je po sporazumu Cvahte, ker dirigiranega sodnika iz Maribora ni bilo. Isti primer se je dogodil prejšnjo nedeljo na tekmi Jedinstvo — Drava 16:12, ko je sodil tekmo igralec Jedinstva. Kdaj sploh mislijo priti rokometni sodniki na igrišče? —k. Popravek V članku št. 42-52 pod na- slovom: »Takega roditeljskega sestanka še ni bilo v Gorišnici«, je pomotoma izostalo v član- ku, da zadeva članek Jero Va- lenko iz Gorišnice 103 in ne Valenko Terezijo iz Gorišnice štev, 72. POZIV Zaostankarie naročnine poziv - mo, da plačajo ob priliki raznih opravkov v Ptuju zaostanek pri naši blagajni, Kvedrov trg št 1 v II. nadstropju, da nam pri- hranijo visoke stroške ra tiska- nje in pošiljanje položnic, sebi pa poštnino. Ker moramo tiskarni sproti poravnati račune, smo prisiljeni zahtevati od naših naročnikov, da nam nakažejo zaostalo na- ročnino brez povzročan,ia nepo- trebnih izterjevalnih stroškov. Najljubše nam je plačilo pri naši blatçajni, kjer imajo naroč- niki vpogled, koliko so še dolžni. Pošilfanje položnic z označbo dolžnega zneska je ver-'no na stroške s poštnino, ki jih lahko prihranimo naročnikom. Uprava JAVNA ZAHVALA Podpisani se zahvaljujem pri- mariju ptujske ooinišnice tov. dr. Kuharju za ilspešno opera- cijo želodca, ter .sem mu hvale- žen, da sem ostal pri življenju Kodrič Maks Mala vas-Gorišnica Poziv! Oseba, ki je dne 18. oktobra 1952 ob 12. uri vzela pred ka- varno Evropa v Ptuju rjavo aktovko, naj isto z vsem, kar je bilo v njej takoj dostavi po- staji LM v Ptuju. V nasprot- nem slučaiu se bo dotično osebo potom NM prijavilo sodišču. Upokojenci! v nedeljo, dne 26. oktobra 1.1. se udeležimo polnoštevilno volitev v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je tudi naš zavod! S samo- upravo tega zavoda so njegove naloge in njegov pomen za vse delovno ljudstvo silno narasti! in je zelo važno, da tudi upoko- jenci v njegovi upravi soodlo- čamo. Naše volišče je v društveni pisarni v Ptuju, Prešernova uli- cn 10 ter bo odprto od 7. do 13. ure. Torej vsi na volišče! ZSJ — Društvo upokojencev podružnica Ptuj. Okrajno j^ledališče Ptuj Sobota, 25. oktobra 1952, ob 20. (8.) Uri: Cezar v Arx: »IZ. DAJA PRI NOVARI«, drama v treh dejanjih. Režija Peter Ma- lee, Sedmič. Nedelja, 26. oktobra 1952, ob 15. (3.) uri: Friderik Schiller: »KOVARSTVO IN LJUBEZEN«, žaloigra v petih dejanjih (osmih slikah). Režija Peter Malee, ki pri tej predstavi igra tudi vlogo Ferdinanda. Sedmič. Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in prazni- kih od 9, do 11. ure ter eno uro pred predstavo Rojstva, poroke, smrti... v septembru MA-KOLE Rojstva: Gab Julijana, Pečke 50, hčerko Rožo; Kitak Ana, Je- lovec 73, hčerko Marijo; Reber- šek Terezija, Ana 73, sina Fran- ca; Brglez Ida, Statenberga 33, vpisana po členu 52 z. d, m. k. Trs Terezija, Makole 1, sina Draga. Smrti: Novak, roj, Sagadin Matilda iz Stopnega ,17; Bru- mec Janez iz Dežna 71; Pšenič- nik Uršula iz Dežna '48. CIRKULANE Rojstva: Kelc Katarina roj. Brodnjak, Gradišče 80, sina; Jerenec Marija roj. Rakuš, Gru- škovec 69, sina; Gavez Marija roj. Majhen, Gradišče 66, hčer; Kolednik Marija loj. Korenjak, Paradiž 50, hčer. Poroke: Kočevar Anton roj. 6 12. 1928, Veliki vrh z Žagar Štefanijo roj. 12 10. 1931, Pe- /tike. Smrti: Kokot Martin roj. 12. 9.* 1869 na Pohorju, umrl dne 24. 9. 1952 na Pohorju štev. 17. Slapničar Alfonz roj. 7. 3. 1910 v Ljubljani se obesil dne 28. 9. 1952 v gozdu v Medribniku. ZAVRC Rojstva: Kelc Slava roj. Spe- van, sina; Težak Marija roj. Petrovič sina; Ivančič Elizabeta roj. Fijan, sina; Zebec Viktori- ja roj. Vidovič, hčer; Krajne Marija roj. Korpar, hčer. Poroke: Krajne Ivan roj, 1933 iz Velikega vrha 63 z Fijačko Marijo 115. Smrti: Zebec Barica roj. 1952 iz Hrastovca 169; Ožiger Marti- na roj. 1878 iz Gorenskega vr- ha 3. OBJAVA Občinski ljudsKi odbor Mar- kovci poziva prizadete, naj pri- javij» do i. 11. 1952 škodo, ki so jo utrpeli ob priliki vloma v mlinu Zabovci v času pod upra»- vo KLO Zabovci. Prijave se bodo sprejemale samo na podlagi pismenih po- trdil za oddane žitarice Po preteklem roku se prija.ve ne bodo sprejemale niti se ne bo poravnala nastala škoda. Razveljavitev Kmetijska zadruga Stoperce razveljavlja sledeče ukradene predmete: 1. Podolgovati žig Kmetijska zadruga z o. j. Stoperce. 2. Čekovno knjižico od štev. T 70551 do 70575 NB Ptuj 643. 3. Vse uradne dokumente ter listine žigosane s tem žigom. Upravni odbor KZ Stoperce. „Jiigopetrol" pojasnjuje K požaru, ki je nastal 15. ok- tobra po nesrečnem naključju na bencinski črpalki v Ptuju, smatramo za potrebno, da po- jasnimo občinstvu, da je bil ves preplah očividcev, češ, da lah- ko zaradi nastalega požara pri- de do eksplozije bencinskega rezervoarja v zemlji, popolno- ma odveč. . Sistem, po katerem so zgra- jene tovrstne ulične bencinske črpalne naprave, je popolnoma požamovaren glede onih de- lov naprav, ki so v zemlji, tako da lahko v slučaju požara zgori ves nadzemni del naprave, ào- čim bi ostal ves podzemni del zanesljivo nepoškodovan. Uprava Jugopetrol, Ljubljana. MALI OGLASI PRODAM manjše posestvo z vinogradom v Slatini 81, Ha- loze. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo na Polenšaku. Vprašati v upravi. TRAKTORSKO prikolico, no- silnosti od 3 do 5 ton kupi kmetijska zadruga Hajdina. DENARNICO sem izgubü v Ptuju z osebno izkaznico, vo- jaško knjižico (oficirsko), fiz- kulturno izkaznico ter ostale dokumente in precejšnjo vso- to denarja. Poštenega najdi- telja naprošam, da mi doku- mente vrne na naslov Strop- nik Feliks (Srečko), Ormož 53, denar pa naj obdrži za nagrado. Zeljne odpadke prodaja po niz- ki ceni Pulpna postaja na Bregu. Cene na ptujskem trf^u za kilogram, liter ali komad v sredo, 22. oktobra 1952 Privatniki: motovileč 60, ra- dič 20, špinača 60, peteršilj 60, korenje 40, pesa (rdeča) 20, če- bula 40—50, česen 160, solata (endivija) 35—50, korfijola 50, krompir 20, zelje 20—30, fižol 50, buče (jedilne) 20, paprika 20i paradižniki 20, redkev 20, kaša (ajdova) 100, kaša (prose- na) 80, koruza 50, pšenica 40, gobe (sveže) 50, gobe (sivke) 40, kis (domači) 20, mleko 18—20, smetana 100, sir 50—70, maslo (surovo) 300—350, jajca 12—13, kostanj 20, kostanj (pečen) 40, repa (kisla) 20, hren 40, hruške 30. jabolka 20—22, orehi 70—П0, purani 400—600. kure 300—400, piščanci 120—200. Mestno kmetijsko gospodar- stvo: moka ibela) 55. moka II 38, kaša (ječ vena) 40, krompir 20, ohrovt, 40, endivija 30—35, zelena 50, peteršilj 40, karfijola 40, mleko 18. Kmetijsko gospodarstvo Dor- nava: zelje (kislo) 40, špinača 20, paradižniki 20, paprika 25, zelje (rdeče) 40, ohrovt 40. zelje (v glavah) 3J, krompir 20, rdeča pesa 15, pšenica 40, zelena 30, mleko 18.