n URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 27 Ljubljana, sreda 31. julija 1974 Cena 18 dinarjev Leto XXXI 327. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o tržni inšpekciji Razglaša se zakon o tržni inšpekciji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. St. 334-1/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o tržni inšpekciji 1. člen Tržna inšpekcija obsega nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov s področja prometa blaga in storitev, mer, standardov in kakovosti blaga v prorpetu ter cen in tarif izdelkov in storitev, ki jih opravljajo organizacije združenega dela, druge organizacije, društva, civilnopravne osebe in posamezniki. koliko! niso posamezne take zadeve v pristojnosti drugih organov. 2. člen Občinski organ tržne inšpekcije opravlja vse zadeve iz pristojnosti tržne inšpekcij"e. če s tem ali drugimi zakoni posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugim organom tržne inšpekcije. 3. člen Republiški tržni inšpektorat opravlja neposredno nadzorstvo: — nad kakovostnimi lastnostmi blaga, ki ga proizvajalne organizacije združenega dela dajejo v promet to za katerega so določeni standardi, interni standardi. Proizvajalne specifikacije ali mu je kakovost določena z drugimi predpisi; — nad cenami vseh proizvodov in storitev, razen Ustih, za katere zagotavljajo neposredno družbeno kontrolo cen občinski organi. Republiški tržni inšpektorat opravlja neposredno nadzorstvo tudi nad zadevami s področja blagovnega Prometa, ki so na podlagi zveznih predpisov v pristojnosti republike in za katere je po tem zakonu pristojna tržna Inšpvkcija. 4. člen Če poslovni prostori, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost ali njihova oprema ne ustreza minimalnim tehničnim pogojem, ki so predpisani za to dejavnost, izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove opravljati gospodarsko dejavnost <1q odprave pomanjkljivosti. Če se opravlja gospodarska dejavnost brez ustreznega dovoljenja, ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti, izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove tako dejavnost. 5. člen Ce posameznik opravlja gospodarsko dejavnost brez dovoljenja, zaseže tržni inšpektor delovne priprave, izdelke in material, ki se uporablja za opravljanje te nedovoljene dejavnosti. O zaseženih predmetih dokončno odloči pristojni sodnik za prekrške oziroma sodišče. 6. člen Ce je po zakonu mogoče vzeti predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek, lahko inšpektor tak predmet zaseže. O tem mora izdati potrdilo z natančnimi podatki o zaseženem predmetu. O tem. da je zasegel predmet, mora inšpektor takoj obvestiti organ, ki je pristojen za uvedbo postopka za kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek. Ce je zaseženi predmet tak, da se hitro kvari, ali če zahteva njegova hramba nesorazmerne stroške, je inšpektor upravičen odrediti, naj se proda; o tem mora obvestiti organ, ki je pristojen za uvedbo postopka iz prejšnjega odstavka. 7. člen Ce tržni inšpektor pri opravljanju nadzora ugotovi, da je bila s kršitvijo predpisov o cenah dosežena pozitivna razlika v ceni, je dolžan v ovadbi ^zaradi kaznivega dejanja oziroma gospodarskega prestopka oziroma v predlogu za uvedbo postopka zaradi prekrška ugotoviti znesek te pozitivne razlike v ceni in predlagati, da se storilcu kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma prekrška odvzame ta razlika kot protipravno pridobljena premoženjska korist. 8. člen Ce tržni inšpektor ugotovi, da se organizacija združenega dela v svojem poslovanju ne ravna po dobrih poslovnih običajih in poslovni morali, mora to naznaniti tožilcu pri častnem sodišču gospodarske zbornice. 9. člen Rok za pritožbo zoper odločbo prve stopnje, ki jo je izdal organ tržne inšpekcije, je 8 dni. Pritožba odloži izvršitev odločbe. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko tržni inšpektor odloči, da pritožba ne odloži izvršitve odločbe: — če poslovni prostor, v katerem ali oprema, s katero se opravlja gospodarska dejavnost ne ustrezata minimalnim tehničnim pogojem, ki so predpisani za registrirano gospodarsko dejavnost, — če se opravlja gospodarska dejavnost brez dovoljenja, — če je prekoračen obseg predmeta poslovanja oziroma registrirane dejavnosti. 10. člen Za postopek upravnih organov za tržno inšpekcijo vejajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni v tem ali v drugem zakonu drugače določeno. Izvršljivo odločbo tržnega inšpektorata je, mogoče izvršiti glede na naravo obveznosti tudi z neposredno prisilitvijo, ne da bi bilo potrebno poprej uporabiti izvršilno sredstvo iz 285. člena zakona o splošnem upravnem postopku. 11. člen Do uveljavitve novih izvršilnih predpisov se kot republiški predpis primerno uporablja navodilo o poročilih in evidencah organov tržne inšpekcije (Uradni Ust FLRJ, št. 6/60 in 19/60). 12. člen , Z dnem uveljavitve tega zakona se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o tržni inšpekciji (Uradni list SFRJ, št. 12(65 in 30/68) in preneha veljati zakon o organizaciji tržne inšpekcije v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 12/70). 13. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 334-1/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 328. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1973 Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zl?ora združenega dela dne 24, julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. St 400-49/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1973. f 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1973 takole: ' , din skupni dohodki 1.384,782.350,29 skupna razdelitev dohodkov 1.384,781.693,12 nerazporejeni dohodki 657,17 3. člen Nerazporejeni dohodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1973 v znesku 657,17 din se prenesejo med ostale dohodke republiškega proračuna za leto 1974. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-49/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1973 A DOHODKI Klasifikacijska številka Oblika Podoblika dohodka dohodka Vrsta dohodka po proračunu Znesek po proračunu In poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 3 4 5 6 Vrsta 1 — Davki iz osebnega dohodka na dohodek ii m Republiški davek od dohodka temeljnih organizacij združenega dela 149.400.000,00 149,400.000,00 149,400.000,00 112 Posebna stopnja republiškega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja 174,500.000,00 180,100.000,00 211,428.803,71 12 Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 10,000.000,00 10,000.000,00 10,323.225,68 13 Republiški davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 33.600.000,00 33,600.000,00 33,688.178,23 14 Davek na sredstva skupne porabe 29,400.000,00 29,400.000,00 29,715.852,26 Skupaj vrsta 1 — Davek iz osebnega dohodka in na dohodek 396,900.000,00 402,500.000,00 434,556.059,88 1 21 \ Vrsta 2 — Davki Temeljni davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 634,300.000,00 664,600.000,00 638,652.446,50 22 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 165,600.000,00 173,300.000,00 183,839.675,98 25 Davek na dobiček tujih oseb od sredstev vloženih v gospodarske organizacije 1,400.000,00 5,700.000,00 6,718.542,85 Skupaj vrsta 2 — Davki 801,300.000,00 643,600.000.00 829,210.665,33 31 Vrsta 3 — Takse Sodne takse 47.400.000,00 47,400.000,00 34,075.882,92 Skupaj vrsta 3 — Tak^e 47,400.000,00 47,400.000,00 34,075.882,92 51 511 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni: « Denarne kazni za carinske prekrške 26,600.000,00 27,"800.000,00 34,951.672,35 512 Denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, ki pripadajo republiki 36,000.000,00 41,000.000,00 46,095.687,25 Skupaj vrsta 5 — Davki po posebnih predpisih 62,600.000,00 68,800.000,00 81,047.359,66 Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 62 Dohodki republiških upravnih organov in drugi dohodki 10,000.000,00 10,000.000,00 5,892.382,56 Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 10,000.000,00 10,000.060,00 5,892.382,56 V Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—6) 1.318,200.000,00 1.372,300.000,00 1.384,782.350.29 B SPLOSN1 RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka Oblika Podobllka dohodka dohodka Splošni razpored dohodkov po proračunu Znesek po proračunu in poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 3 4 5 6 02-2 02-2-2 Glavni namen 02 — znanstvena dejavnost Sredstva razporejena v določenem znesku za posebne namene 141,545.000.00 141,895.500,00 141,895.500,00 Vsega glavni namen 02 (02-2) 141,545.000,00 141,895.500,00 141,895.500,00 03-2 03-2-2 Glavni namen 03 — Kulturno-prosvetna dejavnost ' Sredstva, razporejena v določenem znesku Za posebne namene 47,188.400.00 47,902.400.00 47,836.966.90 Vsega glavni'namen 03 (03-2) 47,188.400.00 47,902.400,00 47,836.966.90 04-2 04-2-2 , i Glavni namen 04 — Socialno varstvo Sredstva razporejena v določenem znesku Za posebne namene 209,296.000,00 205,460.030,50 198,976.211,41 Vsega glavni namen 04 (04-2) . 209,296.000,00 205,460.030,50 198,976.211,41 05-2 05-2-2 Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo Sredstva razporejena v določenem znesku Za posebne namene 16,790.000.00 16,790.000,00 16,789.995.85 Vsega glavni namen 05 (05-2) 16,790.000,00 16,790.000,00 16,789.995,85 07-2 07-2-1 07-2-2 Glavni namen 07 — Delo državnih organov Sredstva razporejena v določenem znesku Za redno dejavnost Za posebne namene 431.395.187.00 116.467.708.00 489,896.781,00 128,425.705.50 489,839.619,00 127,506.518,31 Vsega glavni namen 07 (07-2) > 547.862.895.00 618,322.486,50 617,346.137.31 10-2 Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva drugim družbenopolitičnim skupnostim .organom in organizacijam Sredstva razporejena v določenem znesku 18,074.800.00 16,935.000,00 16,935.000.00 Vsega glavni namen 10 (10-2) 18,074.800,00 16,935.000,00 16,935.000.00 13-2 Glavni namen 13 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Sredstva razporejena v določenem znesku 51,882.800.00 52,122.800,00 52,122.800,00 Vsega glavni namen 13 (13-2) 51,882.800,00 52,122.800,00 52,122.800.00 14-02 14-2-21 14-2-22 Glavni namen 14 — Negospodarske investicije Sredstva razporejena v določenem znesku za tekoče naložbe za odplačilo anuitet 70.381.720.00 25.558.895.00 75.951.098.00 25.558.895.00 75,951.098.00 25,557.638.65 Vsega glavni namen 14 (14-2) 95,940.615.00 101,509.993,00 101,508.736.65 18-1 x Glavni namen 18 — Rezervni sklad Sredstva razporejena v odstotku od vseh dohodkov 17,800.000.00 17,800.000,00 17,808.625,40 Vsega glavni namen 18 (18-1) 17,800.000,00 17,800.000,00 17,808.625,40 19-2 19-2-2 Glavni namen 19 —^ Nerazporejeni dohodki Sredstva razporejena v določenem znesku 45.956.000.00 7,486.900.00 7,486.829.60 Vsega glavni namen 19 (19-2) 45,956.000,00 7,486.900,00 7,486.829.60 Klasifikacijska številka Oblika Podoblika dohodka dohodka Splošni razpored dohodkov po proračunu Znesek po proračunu in poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 / 3 4 5 6 Skupaj razporejeni in nerazporejeni hodki Glavni namen 02 do 19 j do- 1.192,336.510,00 1.226,225.110,00 1.218,706.803,12 Dotacija računu za izravnavanje v gospodarstvu in za popeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 125,863.490,00 146,074.890,00 166,074.890,00 Skupaj 1.318,200.000,00 1.372,300.000,00 1.384,781.693,12 329. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o oprostitvi plačevanja prispevkov in davka iz osebnega dohodka, doseženega z delom, ki je opravljeno za družbeno organizirane solidarnostne akcije Razglaša se zakon o oprostitvi plačevanja prispevkov in davka iz osebnega dohodka, doseženega z delom, ki je opravljeno za družbeno organizirane solidarnostne akcije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. St. 422-26/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik « Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o oprostitvi plačevanja prispevkov in davka iz osebnega dohodka, doseženega z delom, ki je opravljeno za družbeno organizirane solidarnostne akcije 1. člen Delavci v organizacijah združenega dela. ki ustvarjajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja in z namenom, da bi iz svojih osebnih dohodkov prispevali sredstva za družbeno organizirane solidarnostne akcije .dodatno organizirajo delo prek 42-urnega delovnega' tedna, ne plačajo prispevkov in davka iz tako doseženega osebnega dohodka: če takšen osebni dohodek v celoti prispevajo kot pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč. 2. člen *1 Oprostitev iz prejšnjega člena velja, če Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotovi, da se zbiranje pomoči izvaja kot družbeno organizirana akcija v republiki. ‘ 3. člen Oprostitev plačevanja prispevkov po tem zakonu nima posledic na pravice, ki jih delavci na podlagi dela uresničujejo v samoupravnih interesnih skupnostih. 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se tudi za osebne dohodke, ki so bili v skladu s tem zakonom plačani kot pomoč za odpravo posledic potresa, ki je dne 20. in 21. junija 1974 prizadel območja občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. St. 422-26/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 330. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Sloveije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona, o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov Razglaša se zakon o spremembi zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. St. 402-164/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o združevanju sredstev, uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih «ob-jektov 1. člen V zakonu o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-188/71 in št. 8-61/73) se v drugi vrsti drugega odstavka 1. člena nadomesti odstotek »2 %>*• z odstotkom »3,2 "/o«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974. St. 402-164/74 ' Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 331. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov Razglaša se zakon o spremembi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. St. 402-166/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1, r. ZAKON o spremembi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov 1. člen V zakonu o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71 in št. 8-62/73) se v tretji vrsti drugega odstavka 1. člena nadomesti odstotek »10 °/o- z odstotkom »16 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974. St. 402-166/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije 332. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov Razglaša se zakon o spremembi zakona o prispevku odjerpalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektpv, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. St. 402-165/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 1. člen V zakonu o prispevku odjemalcev električne ener-, gije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-190/71 in 8-63/73) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Odjemalci električne energije na "nizki napetosti plačujejo do vključno leta 1978 prispevek v odstotkih od fakturiranega zneska za električno energijo, in sicer: — odjemalci v gospodinjstvu — v višini 40 “/» drugi odjemalci — v višini 32 °/o. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974. St. 402-165/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. ! | 333. Na podlagi 3. točke "379. členu ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o najmanjšem osebnem dohodku Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o najmanjšem osebnem dohodku, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zboru združenega dela dne 24. julija 1974 in na seji Zbora občin dne 24. julija 1974. . St. 113-483/74 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o najmanjšem osebnem dohodku 1. člen V zakonu o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17-148/73) še 2. člen dopolni z novim tretjim odstavkom, ki se glasi: »Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da lahko med letom z odlokom poveča znesek najmanjšega osebnega dohodka, izračunanega po prvem odstavku tega člena, zaradi porasta življenjskih stroškov, ki je posledica izjemnih gospodarskih ukrepov.« 2. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. avgusta 1974 dalje. St 113-483/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 334. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147., 316., 335. in 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 30. člena družbenega dogovora o temeljih razvoja elektrogospodarstva od 1974. do 1980. leta je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. julija 1974 sprejela t ODLOK o potrditvi družbenega dogovora o temeljih razvoja elektrogospodarstva od 1974. do 1980. leta Potrdi se družbeni dogovor o temeljih razvoja elektrogospodarstva od 1974, 4o 1980. leta. ki so ga podpisali predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 9. maja 1974. St. 312-5/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 335. Na podlagi 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvih odstavkov 68.. 69. in 72. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) in v zvezi z odlokom o potrditvi finančnega načrta Vodnega sklada SR Slovenije za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13-104/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije ha sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK 0 Potrditvi rebalansa finančnega načrta Vodnega sklada SR Slovenije za leto 1974 Rebalans finančnega načrta Vodnega sklada SR Slovenije za leto 1974, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji 15. julija '1974 in ki izkazuje dohodke v višini 197,400.000 dinarjev in izdatke v enaki višini, se potrdi. St. 400-21/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 336. Na podlagi 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list' SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora« občin dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1974, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije Del dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem načrtu za leto 1974 znašajo 9,660.400 dinarjev se razdeli takole: ■ 1 • din 1. socialno-humanitarnim organizacijam 5,689.300 2. zvezi organizacij za tehnično kulturo 187.400 3. organizacijam telesne kulture 3,783.700 Socialno-humanitarne organizacije in Zveza organizacij za tehnično kulturo so udeležene v dohodkih od loterije, ekspresne loterije in lota. Organizacije telesne kulture so udeležene v dohodkih od športne napovedi. II Znesek 5,689.300 diharjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka, se razdeli med socialno-humanitarne organizacije takole: din 1. Zveza društev telesnih invalidov Slovenije. Ljubljana 434.400 2. Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Ljubljana 641.600 3. Zveza slepih in slabovidnih Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana , 977.300 _ 4. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije, Ljubljana 750.300 5. Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Ljubljana 276.400 6. Društvo za mišična in živčno-mišična obolenja, Ljubjana " 236.900 din 7. Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana 197.400 8. Društvo paraplegikov Slovenije, Ljubljana 195.500 D. Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana 879.000 10. Rdeči križ Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana 640.000 11. Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana 260.000 12. 'Koordinacijski odbor Slovenije za boj proti alkoholizmu in narkomaniji 150.000 13. Društvo defektologov Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana 50.000 14. Zveza društev socialnih delavcev Slovenije, Ljubljana 500 III Znesek 187.400 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku 1. točke pod 2. tega odloke, se uporablja za financiranje objektov tehnične kulture in njihove opreme, ki služi neposrednemu razvoju tehnične kulture. IV Znesek 3,783.700 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku 1. točke pod 3. tega odloka, se uporablja samo za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture. Znesek sredstev po prejšnjem odstavku se razdeli temeljnim telesnokulturmm skupnostim( na območju katerih so bili doseženi dohodki od športne napovedi. V Del dohodkov loterijskega zavoda iz prvega odstavka 1. točke pod 1. do 3. tega odloka se bo izplačeval trimesečno, tako kot bodo pritekali dohodki zavoda, sorazmerno z zneski, ki so določeni za navedene organizacije. VI Ce loterijski zavod Slovenije ne doseže dohodkov, ki jih pričakuje Po svojem finančnem načrtu za leto 1974, se sorazmerno zmanjšajo sredstva, določena v tem odloku organizacijam, navedenim v pravem odstavku I. točke pod 1. do 3f. Kolikor bo Loteriski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1974, se bo naknadno razdelil presežek dohodkov’ob zaključnem računu zavoda za leto 1974 organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 1. do 2. tega odloka. Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1974 na športni napovedi, se presežek razdeli temeljnim telesno-kulturnim skupnostim, na območju katerih so bili doseženi dohodki. St. 47-4/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije 337. Na podlagi 147., 149., 335. in 396. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavita 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, da v imenu Skupščine Socialistične republike Slovenije sklene družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju Skupščina Socialisične republike Slovenije pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v imenu Skupščine Socialistične Republike Slovenije sklene družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju. S. 113-563/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 338 Na podlagi 335. in 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o spremembi in copolnitvi odloka o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani I V odloku o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani (Uradni list SRS. št. 14-154/65) se II. točka spremeni tako, da se glasi: »V svete temeljnih organizacij združenega dela Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, delegirajo predstavnike: a) v svet temeljne organizacije združenega dela Drama po dva delegata — Skupščina SR Slovenije, — Skupščina mesta Ljubljane, po enega delegata — mestna konlerenca SZDL Ljubljana, — mestni svet Zveze sindikatov Slovenije. Ljubljana, — mestna konferenca Zveze mladine Slovenije, Ljubljana; b) v svet temeljne organizacije združenega dela Opera In balet po dva delegata — Skupščina SR Slovenije, — Skupščina mesta Ljubljane, po enega delegata — mestna konferenca SZDL Ljubljana, — mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, — mestni svet Zveze mladine Slovenije, Ljubljana; c) v zbor delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela Slovenski gledališki muzej po enega delegata — Skupščina SR Slovenije, — Skupščina mesta Ljubljana, — mestna konferenca SZDL Ljubljana.« II Za II. točko se doda nova II. a točka, ki se glasi: »V svet zavoda Slovensko narodno gledališče v Ljubljani delegirajo tri predstavnike Skupščina SR Slovenije, po enega predstavnika — mestna konferenca SZDL Ljubljana, — mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, — Skupščina mesta Ljubljana, — mestni svet Zveze mladine Slovenije, Ljubljana.« III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. / St. 022-72/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 339. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 18. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skup-ščihe Sodialistične republike Slovenije na seji dne 24. julija 1974 sprejel O D-L O K o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Odbora Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za agrarno politiko V Odbor za agrarno politiko Zbora združenega dela se izvolijo za predsednika: Janko Mlakar, za podpredsednika: Franc N e 1 e c , za člane: Franc Čampa, Štefan Klanjšček, f Stanko Kos, Janja Košar, Miha K r h i n , Vlado Kreft, Matevž Lončar, Dušan Obad, Malka Š t e f a n i č , Andrej Š t u 1 a r , Marjan Tovornik. St. 02005-1/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. t. 340. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 43. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in direktorja Zavoda Socialistične republike Slovenije za planiranje Dolžnosti člana Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in direktorja Zavoda Socialistične republike Slovenije za planiranje se razreši: Jože Novinšek. * Št. 0207-1/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. . Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. \ ■ •* 341. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena prečiščenega besedila zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-214/72 in št. 25/72) in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo Razreši se: dr. Stanko Lajevec, dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo. Št. 111-6/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r. 342. NMa podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o imenovanju predstavnikov Skupščine Socialistične republike Slovenije v svete temeljnih organizacij združenega dela Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in v svet zavoda Slovensko narodno gledališče v Ljubljani I 1. V svet temeljne organizacije združenega dela Drama se imenujeta: Ivan Potrč, književnik. Ljubljana, Resljeva 13, Dino K o d a r i n . diplomirani pravnik, sekretar, »Saturnus«, kovinsko-predelovalna industrija, embalaža, avtooprema Ljubljana, 2. V svej temeljne organizacije združenega dela Opera in balet se imenujeta: • Radovan Gobec, profesor glasbe, dirigent »Partizanskega pevskega zbora«, Janko V e 1 i k o n j a i tajnik samoupravnih organov »Emona« Ljubljana, * 3. V zbor delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela Slovenski gledališki muzej se imenuje: Bruno Hartman, ravnatelj Visokošolske in študijske knjižnice Maribor. II i/ svet zavoda Slovensko narodno gledališče v Ljubljani se imenujejo: Radovan Gobec, profesor glasbe, dirigent »Partizanskega pevskega zbora«, Bruno Hartman ravnatelj Visokošolske in študijske knjižnice Maribor, -Ivan Potrč, književnik, Ljubljana, Resljeva 13. St 111-23/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije, Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 343 Na podlagi 28 alinee 335 člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1974 sprejela ODLOK o določitvi števila In izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Celju I Okrožno sodišče v Celju ima 160 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Jože Aljaž, varnostni tehnik, Rudarsko elektro energetski kombinat REK, Velenje, TOED Rudnik lignita Velenje; Alojz Batič, vodilni organizator, Gorenje, tovarna gospodinjske opreme Velenje; Zora Batič, upokojenka, Celje, Ljubljanska 12; Jože Belina, avtomehanik, Avtoturistično podjetje Izletnik, Celje; Marija Birsa, predmetna učiteljica, Osnovna šola Rogaška Slatina; Dragica Božič, materialna knjigovodkinja, Lesna industrija Bohor, Šentjur pn Celju, PE Mestinje, p. Podplat; Alojz Bratuž, skladiščnik lesa, Lesna industrija Bohor, 'Šentjur pri Celju;. 1 Maks Brečko, sekretar Občinske konference SZDL Slovenske Konjice; Ana B r e m e c , vodja službe otroškega dodatka, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje; Anica B r u m e c , referent za splošno gospodarske zadeve, Skupščina občine Slovenske Konjice; Jože Brumen, vodja tehnične službe, Veletr-govsko. gostinsko-turistično in proizvodno podjetje Merx, Celje; Janko Buh, vodja centra za vzdrževanje telegrafskih naprav, Združeno PTT podjetje, Podjetje za PTT promet, Celje; Franc Cerjak, zasebni kmetovalec, Polana 8, p. Jurklošter; Viki Cilenšek, strugar, Strojno industrijsko podjetje SIP, Šempeter v Savinjski dolini; Franc Cink. referent za narodno obrambo in civilno zaščito, Splošna bolnišnica Celje; Nevenka Cmok, inženir agronomije, predavatelj, Kmetijski izobraževalni center Celje; Marjan Cvek, vodja storitvenih dejavnosti, EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje; Marjana Debenak, administrator, Komite občinske konference SZDL Šentjur pri Celju; Milan Dobnik, profesor, Gimnazija Celje; Božena D o j e r , vodja splošnega kadrovskega oddelka, Tovarna modne konfekcije Toper, Celje; Lelja Dolničar, vodja splošnega sektorja, Trgovsko podjetje na debelo in drobno Tkanima, Celje; Vincenc Dolžan, tržni inšpektor, Skupščina občine Celje; Viktor Domjanič, skupinovodja, Cinkarna, metalurško kemična industrija. Celje; » Ivanka Drganc, predmetna učiteljica, Osnovna šola I. celjske čete, Celje; Anton F a r č n i k , vodja varnostne službe, Tekstilna tovarna Prebold; Stanko Fidler, pomočnik skladiščnika gotovih izdelkov. Lesno industrijski kombinat LIK Savinja, Celje; Jožica F 1 a n d e r , vodja kadrovske in socialne enote, Tovarna žičnih izdelkov Žična. Celje: Jože Florjančič, metalurški delovodja. Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana. Železarna Store: Jože Forštner, tkalski'mojster, Tekstilna tovarna in konfekcija Metka, Celje; Jože Gaberšek, izmenovodja modnega salona, Komunalno obrtni center Velenje, TOZD Storitve, Ve-k lenje; Stefan G m a j n 1 č , inštruktor učencev, Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad, Celje; Martina Gobov, rezalka formatov, Aero, kemična, grafična in papirna industrija, Celje; Srečko Godec, pomočnik finančne službe, Rudarsko elektro-energetski kombinat REK, Velenje, TOZD Skupne službe, Velenje; Pavel G o 1 i č n i k , zasebni kmetovalec, Šmihel nad Mozirjem 26, p. Mozirje; Vida Gorišek, gospodinja, Žalec, Partizanska c., n. h.; Andrej Goršek, sekretar, Kmetijski kombinat Hmezad, Žalec, TOZD Mesnine, Celje; Miro Gradič, vodja splošne službe, Plinarna-vodbvod, Celje; Jože Grobelnik, trgovski poslovodja, Trgovsko podjetje Savinjski magaicin, Žalec; Vili Gruber, pomočnik vodje enote. Obnova, gradbeno in obrtno podjetje, Celje; Franc Herič, vodja skupine, Zdravilišče Rogaška Slatina; Zofija II i n d e 1 . kontrolorka dolžin in velikosti, Pplzela, tovarna nogavic, Polzela; Tatjana Hribar, tehnični sekretar, Komite občinske konference ZKS Žalec; Stane Hudnik, upokojenec, Celje, Ulica Tončke Čečeve 9; Hilda Jager, odmerni referent, Skupščina občine Slovenske Konjice; Janez Jazbec, gozdarski tehnik, Gozdno gospodarstvo Celje, gozdni obrat Podčetrtek; Drago Jelenko, referent za kadrovska vprašanja, Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje; Vida Jerneje, predmetna učiteljica. Osnovna šola Prebold; • ( Vera Jošt. referent za delovna razmerja, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, prometna sekcija Celje; Darinka Kar če, predmetna učiteljica, Osnovna šola Mozirje; Vikica Kavčič, odmerni referent, Skupščina občine Celje; Antonija Klančnik, rezalka. Tovarna modne konfekcije Toper, Celje, TOZD EJegant. Celje; Rudi K o b o 11, pedagoški svetovalec. Zavod za šolstvo SRS. Organizacijska enota. Celje; Ivanka Koprivc, vodja računovodske službe, Splošna bolnišnica Celje. TOZD Topolščica; Drago Korbar, delovodja brusilnice, Steklarska šola Rogaška Slatina; Martin K o s a b e r . zasebni kmetovalec, jeke 23, p. Gorica pri Slivnici; Alojz Kotar, upokojenec, Liboje 34, p. Petrovče; Marica Kotnik-Sipec, profesorica, Pedagoški šolski center Celje; Alojz Kovač, upokojenec, Celje, Trubarjeva 24; Janko Kovač, skupinovodja, Združeno podjetje Slovenske železarne. Ljubljana, Železarna Store; Jože Kovačič, steklarski delovodja, Steklarna Boris Kidrič. Rogaška Slatina; Ivanka K r a g 1, analitik za kadrovske zadeve, Skupščina občine Žalec; Anica Kranjc, skladiščnik gotovih izdelkov, TOLO, tovarna lahke obutve Šentjur pri Celju; Tomaž Kravogel, vzdrževalec elektronskih in avtomatskih naprav, Tovarna dokumentnega in kart-nega papirja Radeče; ^ Vida Kreže, predmetna učiteljica, Osnovna šola Primoža Trubarja, Laško; Jernej Kuzman, samostojni obrtnik, Vitanje 82, p. Vitanje; Silvester Lampret, strojni ključavničar Opekarna Ljubečna, p. Celje; Ivan Lenko, trgovski poslovodja, Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodnp podjetje Merx, Celje; Edvard Lešnik, delovodja, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Štore; Marija Lešnik, načelnik oddelka za družbene službe, Skupščina občine Velenje; Stanko Marič, delavec v proizvodnji, Tovarna žičnih izdelkov Žična, Celje; Julka Marinič, profesorica, Gimnazija Celje; Alojz Mavrič, nakladalec lesa, Gozdarstvo in lesna industrija Glin, Nazarje; Franc Metelko, strojni ključavničar. Livarna sive litine in barvnih kovin Ferralit, Žalec; Lojz^ Metelko, direktor investicijskega vzdrževanja, Zdravilišče Rogaška Slatina; Slavko Mihelčič, upokojenec, Celje, Cankarjeva 7; Franc Mihelič, upokojenec, Celje, Tavčarjeva 2; Jože Miklavc, sociolog, Rudarski šolski center Velenje; Stanka Mirnik, vodja enote, Tovarna perila in modne konfekcije Toper, Celje; Hubert Mravljak, upokojenec, Velenje, Gubčeva 16'; Vera M u s e c , tehnični sekretar, Komite občinske konference ZKS Celje; Simon Napotnik, pomočnik vodje poslovne enote, Kmetijski kombinat Hmezad, Žalec; Laura N a t e k , namestnik saldakontista, Tovarna usnja Šoštanj; Slavica Oman, referent za rejništvo, Center za socialno delo, Celje; Drago Omerzu, trgovski poslovodja, Trgovsko podjetje Jelša, Šmarje pri Jelšah, Poslovna enota Imeno, p. Podčetrtek; Vera Pelko, upokojenka, Celje, Drobničeva 2; Alojz Pen š ek, vodja jamomerstva, Rudarsko elektro-energetski kombinat REK, Velenje, TOZD Rudnik lignita Velenje; Stefan Petelinšek, skladiščnik, Cestno podjetje Celje; Matija Petrin, zasebni kmetovalec, Spodnje Pobrežje 11, p. Nazarje; Zdenka P i k e 1 c , ekonomski tehnik. Veletrgovina s tehničnim blagom, izvoz-uvoz Kovinotehna, Celje; Jože Pilih, upokojenec, Žalec, Prešernova 4; Slavko Pintar, referent nabave, Comet, umetni brusi in nekovine, Zreče; Janko Pirnat, delovodja, Gozdno, gospodarstvo Celje, obrat Slovenske Konjice; Edita Plemenitaš, predmetna učiteljica, Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, podružnica Lemberg; Vili Plevnik, zasebni kmetovalec, Sela 18, p,-Podčetrtek; Anton Podergajs, zasebni kmetovalec, Zagrad 1, p. Celje; Avgust Podgoršek, zasebni kmetovalec, Rečica ob Paki 28, p. Šmartno ob Paki; Tugomir Pokorn, strojni inženir v investicijah, Industrijski kombinat Konus, Slovenske Konjice; Franc Potočnik, zasebni kmetovalec, Kaplja vas 26, p. Prebold; Ljudmila P r e s k a r , šivilja, Tekstilna tovarna in konfekcija Metka, Celje, obrat Kozje; Ljudmila Prešiček, knjigovodja, Krajevna skupnost Radeče; Emo Rahten, vodja jamomerstva, Rudarsko elektroenergetski kombinat REK, Velenje, TOZD Rudnik Lignita Velenje; Dragica Repenšek, vodja plana, Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje; Anica Repnik, socialna delavka, Osnovna šola Polzela; Franc Ribič, upokojenec, Žalec, Savinjska c. 51; Alojz Rihter, obratovodja, Klima, industrija aerotermičnih aparatov, Celje; Karl Romih, skladiščnik, Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice; Boris Rosina, referent za upravno pravne zadeve, Skupščina občine Celje; Nevenka Roš, referent, Skupščina občine Laško; Rado Rotar, destilater, Etol, tovarna arom in eteričnih olj, Celje; Emil Rozman, visokokvalificirani zlatar. Zlatarna Celje. Celje; Stevo R o ž a n s k i, vodja oddelka družbeni standard, Vodna skupnost Nivo, Celje; Franc Rumpf. upokojenec, Kozje 142, p. Kozje; Justina Sešel, skladiščna delavka, Kovaška industrija Zreče; Franc Smodiš, tajnik. Krajevna skupnost Ga-berje-Hudinja, Celje; Alojz Sotlar, inženir, tehnični vodja. Tovarna arom in eteričnih olj Etol, Celje; Jože Stanonik, trgovski potnik. Lesnoindustrijski kombinat Savinja, Celje; ' Ivan Starc, nadzornik separacije, Rudnik rjavega premoga Laško; Vlado Stojič, strojnik, Ceste in kanalizacije, Celje; Tamara Strahovnik, socialna delavka, Proizvodno podjetje MIK, Prebold; Ivan Stvarnik, planer proizvodnje, Lesna industrija Lesna, Šoštanj; Miroslav Suhadolnik, vodja konttole, Gorenje. tovarna gospodinjske opreme, Velenje; Ivan Šalej, lesni manipulant. Lesnoindustrijski kombinat Savinja, Celje; Milka Šinkovec, psiholog, III. osnovna šola Velenje; Maks Škoda, mojster elektrodelavnice, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče; Viljem S m e r c, vodja nadzomištva, Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Celje; Janko S os ter, kvalificirani krojač. Tovarna modne konfekcije Toper, Celje, TOZD Elegant, Šentjur pri Celju; Frape Štiglic, gradbeni delavec, Gozdarstvo in lesna industrija Glin, Nazarje; Ivan Štorman, šablonar, Pohištvena industrija Garant. Polzela; Erika Štruc, vodja delovne enote, Veletrgovsko gostinsko-turistično in proizvodno podjetje Merx, Celje; Alojz Šturbej, inženir, vodja kemičnega laboratorija, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Store; , Zofka S u p e k , upokojenka, Celje, Trubarjeva 16; Klara S v er ko, vodja oddelka, Steklarna Boris Kidrič, Rogaška Slatina; Jože T a n š e k , vodja remonta, Industrija fino-mehanike Libela, Celje; Mira Ternovšek, kontrolor kvalitete, Tovarna modne konfekcije Toper, Celje; Lev Tičar, upokojenec, Smarjeta 15, -p. Rimske Toplice; Albin Tofant, vodja kadrovske službe, Cestno podjetje Celje; Ivan Toplak, delovodja. Keramična industrija Liboje; Mira Travner, obratovodja, Industrija volnenih izdelkov Volna, Laško; Vida V a 1 e n č a k , medicinska sestra, Splošna bolnišnica Celje; Leopold Veber, pedagoški svetovalec, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana, organizacijska enota Celje; Majda Veber, gospodinja. Žalec, Celjska c. 3; Milan V e 1 e n š e k . visokokvalificirani avtomehanik. Cestno podjetje Celje; Anton V e n e k , inženir, direktor, Komunalno obrtni center Velenje. TOZD. vrtnarstvo Velenje; Franc Ver de v. upokojenec, Celje, Košnica 29 b; Hermina Veronovski, zlatarka, Zlatarna Celje. Celje; Alojz Vizjak, vodja izobraževanja. Emo, emaj-lirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje; Karolina Vodenik, inštruktor v tkalnici, Tekstilna tovarna in konfekcija Metka. Celje; Vinko Vodušek, delovodja. Savinjska industrija opreme in gradbena montaža Sigma, Žalec; Marta Vogrinc, vodja finančnega oddelka, Kmetijski kombinat Hmezad. Žalec; Fani V o š n j a k , šivilja, Tovarna modne konfekcije Toper, Celje: Franc V r a n k a r . računovodja, Gorenje, tovarna gospodinjske oprerhe Velenje; Terezija Vrečko, tehnični risar. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah; Franc Vreže, skladiščnik, Kmetijski kombinat Hmezad, Žaleč, Vital Mestinje; Zinka Zabukovec, organizator na IMB, Kovinotehna, veletrgovina s tehničnim- blagom izvoz-uvoz, Celje; Alojz Zagožen, inšpektor, Trgovsko podjetje ’l'ehnomercator, Celje; Jože Zajc, vodja splošno kadrovskega sektorja. Tekstilna tovarna Juteks, Žalec: Franc Zdovc, vodja nadzorništva. Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Celje; Pavla Zdovc, vzgojiteljica, Vzgojno varstvena ustanova Slovenske Konjice: Jože Žlender, zasebni kmetovalec, Lesično 50; Stane Ž v i p e 1 j . varilec, Gozdarstvo in lesna industrija Glin. Nazarje. St. 111-12/74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 344. Na podlagi 2. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 18. julija 1974 sprejelo POSLOVNIK o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom so določeni organizacija in pravila za delo Predsedstva Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Predsedstvo). 2. člen Sveti, komisije in druga delovna telesa Predsedstva delajo v skladu s tem poslovnikom. 3. člen Predsedstvo predstavlja predsednik Predsedstva. 4. čleri Predsedstvo ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba pa napis; »Predsedstvo socialistične republike Slovenije«. Pečat hrani generalni sekretar Predsedstva. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV PREDSEDSTVA 5. člen Člani Predsedstva imajo pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava SR Slovenije in ta poslovnik. 6. člen Člani Predsedstva imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Predsedstva in sej njegovih delovnih teles, katerih člani so in sodelovati pri njihovem delu. 7. člen Člani Predsedstva, ki se ne morejo udeležiti seje Predsedstva oziroma seje delovnega telesa, katerega člani so, morajo to sporočiti predsedniku Predsedstva oziroma predsedniku delovnega telesa Predsedstva vnaprej ali pozneje opravičiti svoj izostanek. 8. člen Člani Predsedstva morajo biti obveščeni o vseh vprašanjih, ki jih morajo poznati, da lahko opravlja^-jo svojo funkcijo ter ocenijo in izberejo in predlagajo vprašanja, ki naj jih Predsedstvo obravnava. Člani Predsedstva morajo biti pravočasno obveščeni o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje sprejete politike, o izvrševanju zakonov ir drugih splošnih aktov Skupščine SFRJ in Skupščine SR Slovenije in drugih družbenopolitičnih skupnosti, o delu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in upravnih organov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jjomembni za uresničevanje funkcije Predsedstva in njegove odgovornosti. 9. člen Za redno in pravočasno obveščenost članov Predsedstva skrbi" strokovna služba Predsedstva ob pomoči in sodelovanju ustreznih služb republiških organov in organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter občin oziroma skupnosti občin kot družbenopolitičnih skupnosti. 10. člen Člani Predsedstva imajo pravico dati pobudo za obravnavo posameznih vprašanj na seji Predsedstva in predlagati, naj se posamezna vprašanja uvrstijo v njen dnevni red. 11. člen Člani Predsedstva pridobijo imunitetne pravice z dnem, ko so izvoljeni za člane Predsedstva oziroma z dnem, ko so izvoljeni na funkcijo, na podlagi katere so člani Predsedstva po položaju. Člani Predsedstva uživajo imunitetne pravice do preteka mandata oziroma do dneva, ko jim preneha mandat oziroma ko jim preneha funkcija, na podlagi katere so člani Predsedstva po položaju. O imuniteti svojega 'člana odloča Predsedstvo. Član Predsedstva ne more biti priprt brez dovoljenja Predsedstva, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja Predsedstva. Brez dovoljenja Predsedstva sme biti član Predsedstva priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predvidena kazen strogega zapora nad' 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je članu Predsedstva vzel prostost, to sporočiti predsedniku Predsedstva. Ta predloži primer Predsedstvu, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Predsedstvo sme vzpostaviti imuniteto tudi članu Predsedstva, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. 12. člen Člani Predsedstva dobijo posebno legitimacijo. Legitimacija vsebuje poleg podatkov o identiteti člana Predsedstva tudi kratek povzetek o imunitetnih in drugih pravicah, ki jih član Predsedstva lahko uveljavlja z legitimacijo. Legitimacijo izda predsednik Predsedstva. Za izdajanje legitimacij in za evidenco izdanih legitimacij skrbi generalni sekretar Predsedstva. III. PREDSEDNIK PREDSEDSTVA 13. člen Predsedstvo ima svojega predsednika. / 14. člen Predsednik Predsedstva predstavlja Predsedstvo, predstavlja v imenu Predsedstva Socialistično republiko Slovenijo, v imenu Predsedstva opravlja med vojno, ob neposredni vojni nevarnosti in drugih podobnih izrednih razmerah, ko se Predsedstvo ne more sestati, pravice in dolžnosti, za opravljanje katerih ga pooblasti Predsedstvo ter opravlja še zlasti naslednje naloge: — sklicuje seje Predsedstva in jih vodi; — podpisuje akte, ki jih sprejema Predsedstvo in skrbi za izvajanje aktov in sklepov Predsedstva; — podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov; — nadomešča člana Predsedstva SFRJ iz SR Slo- venije v primeru njegove odsotnosti oziroma daljše zadržanosti; , — skrbi za sodelovanje s Predsedstvom Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstvi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin; — skrbi za izvajanje določb poslovnika o delu Predsedstva; — opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik. 15. člen - Predsednika Predsedstva nadomestuje v njegovi odsotnosti član Predsedstva, ki ga določi Predsedstvo. IV. NAČIN DELA PREDSEDSTVA 16. člen Predsedstvo dela na sejah Predsedstva in njegovih delovnih teles. Predsedstvo veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov predsedstva. Naloge iz svoje pristojnosti Predsedstvo opravlja kolektivno. Vsak član Predsedstva je soodgovoren za celotno delo Predsedstva. 17. člen Predsedstvo dela praviloma na podlagi usklajenih stališč svojih članov. O vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje Predsedstva, njegovi člani razpravljajo in usklajujejo svoja stališča, da bi za odločitev o njih dosegli soglasj.e Ce se na seji ne doseže soglasje za odločitev o posameznem vprašanju, Predsedstvo sklepa o načinu nadaljnjega usklajevanja stališč oziroma sprejme odločitev z večirto glasov članov Predsedstva. V izjemnih primerih, ki so določeni v 381. členu ustave SR Slovenije, lahko sprejme odločitev o posameznem vprašanju predsednik Predsedstva. Tako odločitev predloži predsednik Predsedstva v potrditev Predsedstvu, brž ko se lahko Predsedstvo sestane. V. PRIPRAVA IN SKLICEVANJE SEJ TER DOLOČANJE DNEVNEGA REDA . 18. člen Za organiziranje in pripravljanje sej Predsedstva skrbi predsednik Predsedstva. Pri tem mu pomaga generalni sekretar. 19. člen Predsednik sklicuje seje Predsedstva na svojo pobudo. na podlagi sklepa Predsedstva ali ko je to potrebno zaradi izvrševanja nalog v okviru funkcije in pristojnosti Predsedstva, Predsednik skliče sejo Predsedstva tudi na pobudo predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, predsednika Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ali kadar to zahtevajo vsaj trije člani Predsedstva. 20. člen Vabilo za sejo Predsedstva skupaj s predlogom dnevnega reda se pošlje članom Predsedstva praviloma najmanj 5 dni pred dnevom, določenim za sejo. Izjemoma lahko predsednik Predsedstva skliče sejo Predsedstva tudi v krajšem roku. Skupaj z vabilom za sejo se članom Predsedstva pošlje praviloma tudi ustrezno gradivo za sejo In zapisnik s prejšnje seje. 21. člen Dnevni red za sejo Predsedstva predlaga predsednik Predsedstva. Pri sestavljanju predloga dnevnega reda predsednik Predsedstva upošteva vprašanja, ki so jih za sejo Predsedstva predlagala delovna telesa Predsedstva ali posamezni člani Predsedstva, Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, kot tudi pobude, ki so jih dali vodilni organi družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Predsednik Predsedstva na seji Predsedstva obrazloži, zakaj posameznega vprašanja, ki ga je predlagal predlagatelj iz 2. odstavka tega člena, ni uvrstil v predlog dnevnega reda. 22. člen Predsednik Predsedstva lahko odloži uvrstitev posameznega vprašanja v predlog dnevnega reda seje Predsedstva, če ugotovi, da gradivo v zvezi z zadevnim vprašanjem ni pripravljeno tako, da bi moglo Predsedstvo o njem razpravljati in odločati in o tem obvesti Predsedstvo. 23. člen Predsednik in vsak član Predsedstva lahko na seji Predsedstva predlaga, da se posamezno vprašanje uvrsti v dnevni red te seje. V tem primeru je treba obrazložiti, zakaj je nujno tak predlog uvrstiti v dnevni red seje. 24. člen Dnevni red seje Predsedstva določa Predsedstvo. VI. DELO NA SEJI 25. člen Predsedstvo dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. 26. člen Glede na posamezna vprašanja, ki so na dnevnem redu seje Predsedstva, se lahko seje Predsedstva udeležijo na vabilo tudi druge osebe in sodelujejo v delu Predsedstva, toda brez pravice odločanja. 27. člen Sejo Predsedstva vodi predsednik Predsedstva. 28. člen O seji Predsedstva se piše zapisnik, ki vsebuje glavne podatke o delu na seji Predsedstva, zlasti pa stališča in sklepe, ki so bili sprejeti o posameznih vprašanjih. O seji Predsedstva se pišejo tudi stenografski 'zapiski. Vsak član Predsedstva ima pravico pregledati svoje izvajanje in v njem izvršiti redukcijske popravke. Za zapisnik skrbi generalni sekretar Predsedstva. 29. člen Na vsaki seji Predsedstva se sprejme zapisnik iz prejšnje seje. Vsak član Predsedstvu ima pravico dati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb odloča Predsedstvo, sprejete pripombe pa se vnesejo v zapisnik. Ko je zapisnik sprejet, ga podpišeta predsednik in generalni sekretar Predsedstva. Zapisnike in stenografske zapiske sej Predsedstva hrani generalni sekretar. VII. AKTI PREDSEDSTVA 30. člen Pri opravljanju svojih, z ustavo določenih pravic in obveznosti Predsedstvo razglaša zakone z ukazom, razglaša odlok o izvolitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, izdaja uredbe z zakonsko močjo, sprejema odloke in sklepe, določa predloge, zavzema stališča o vprašanjih, ki jih obravnava ter daje mnenja in pobude za njihovo obravnavo in reševanje. 31. člen Predsedstvo v razširjeni sestavi (381. člen ustave SR Slovenije) izdaja uredbe z zakonsko močjo med vojno ali ob neposredni vojni nevarnpsti, na svojo pobudo ali na -predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, če se skupščina ne more sestati. 32. člen Predsedstvo odloči, s kakšnim aktom ureja posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti in kateri akti Predsedstva se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije. • 33. člen Akte Predsedstva podpisuje predsednik Predsedstva. • Na akte Predsedstva se vtisne njegov pečat. ' 34. člen i Akte Predsedstva hrani generalni sekretar Predsedstva. VIII. DELOVNA TELESA PREDSEDSTVA 35. člen ‘ ' N Delovna telesa Predsedstva so sveti in komisije Predsedstva. Predsedstvo ustanovi svete in komisije z odlokom, v katerem se določijo njihova sestava in delovno področje. Sveti in komisije so posvetovalna telesa Predsedstva, ki koordinirajo delo na svojem delovnem področju in usklajujejo stališča ter dajejo Predsedstvu pobude in predloge za urejanje vprašanj z njihovega delovnega področja. Sveti in komisije so za svoje delo odgovorni Predsedstvu. 36. člen i Pri uresničevanju ri&log iz svoje pristojnosti Predsedstvo v skladu z zakonom imenuje oziroma delegira svoje člane oziroma člane sveta republike v ustrezna delovna telesa Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije oziroma v ustrezna de-Jovna telesa samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij po dogovoru z njihovimi vodstvi. Da bi Predsedstvo pri izvrševanju nalog iz svoje pristojnosti lahko ustrezno spremljalo dogajanja na posameznih področjih družbenega dela in življenja, e člani Predsedstva in člani sveta republike dogovorno s Predsedstvom vključujejo v delo tudi drugih delovnih teles Skupščine SR Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij po dogovoru z njihovimi vodstvi. 1. Sveti , 37. člen Predsedstvo ima svet za ljudsko obrambo, katerega predsednik je predsednik Predsedstva. 38. člen Svet dela na seji. Sejo sveta sklicuje predsednik na lastno ppbudo ali na podlagi sklepa sveta; "mora pa jo sklicati, če to zahtevata Predsedstvo ali polovica članov sveta in navesti vprašanja, ki so predlagana za dnevni red seje. 39. člen Predsednik organizira in pripravlja seje sveta, vodi seje, skrbi za izvajanje sklepov sveta in opravlja druge zadeve, ki jih določi svet. Predsednika sveta nadomestuje v primeru- odsotnosti ali zadržanosti član sveta, ki ga določi svet. 40. člen Seja sveta je sklepčna, če je na njej navzočih večina članov sveta. Seje sveta se lahko udeležijo na vabilo tudi druge osebe, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. 41. člen . Dnevni red seje sveta* predlaga predsednik. Predsednik mora uvrstiti v predlog dnevnega reda seje sveta vsako vprašanje, za katero to zahteva Predsedstvo. Predlog dnevnega reda skupaj z ustreznim gradivom predsednik pošlje članom sveta praviloma najpozneje pet dni pred dnevom, ki je določen za sejo sveta. Predsednik in vsak član sveta lahko na seji sveta predlagajo, naj se posamezno vprašanje uvrsti v njen dnevni red. Dnevni red seje sveta določi svet. 42. člen Po obravnavi vprašanj, ki so na dnevnem redu seje, svet poroča- o tem Predsedstvu. O seji sveta se piše zapisnik, za katerega skrbi sekretar sveta. 43. člen Svet določi poročevalca, ki po potrebi na seji Predsedstva obrazloži stališča in predloge sveta o posameznih vprašanjih. 44. člen Svet sodeluje v mejah svojega delovnega področja z ustreznimi telesi 'Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, z republiškimi organi in organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter z ustreznimi telesi Predsedstva SFRJ in predsedstev republik ih avtonomnih pokrajir. tako, da izmenjujejo stališča, mnenja in gradiva, imajo skupne seje in z drugimi oblikami sodelovanja. 45. člen Za proučevanje posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja in za pripravljanje dolpčenega gradiva o teh vprašanjih lahko sVet ustanovi komisije ali delovne skupine. Delovna telesa iz prvega odstavka tega člena prenehajo z delom, ko izvršijo nalogo, zaradi katere so bila ustanovljena. 46. člen Predsedstvo v skladu z zakonom imenuje svoje elane oziroma člane sveta republike v naslednji telesi pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije kot skupni telesi Predsedstva in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije: — v svet za notranjo politiko in državno varnost in — v svet za zunanjo politiko. 47. člen Člani Predsedstva in člani sveta republike dogovorno s predsedstvom in Izvršnim svetom sodelujejo v delu naslednjih teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije: — sveta, za družbenopolitična in ustavna vprašanja, — sveta za družbenoekonomska vprašanja, — komiteja za družbeno planiranje in razvoj. 2 2. Komisije 48. člen Predsedstvo ima naslednje stalne komisije: — Komisijo za pomilostitve, — Komisijo za odlikovanja, — Komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja, — Komisijo za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic ih dolžnosti človeka in občana. Predsedstvo v dogovoru z Republiško konferenco SZDL Slovenije delegira svojega člana oziroma člana sveta republike v Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. 49. člen Pri izpolnjevanju nalog iz svoje pristojnosti pri spremljanju uresničevanja in zagotavljanja varstva svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana ter varstva ustavnosti in zakonitosti Predsedstvo v dogovoru s Skupščino SR Slovenije delegira svojega člana oziroma člana sveta republike v Komisijo Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe. 50. člen ' • Glede načina pri delu komisij Predsedstva se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta Predsedstva. 3. Občasna delovna telesa 51. člen Za preučitev določenega vprašanja in pripravo gradiva d tem lahko Predsedstvo ustanovi komisijo ali delovno skupino kot delovno telo z določeno na-Ipgo. 52. člen Predsedstvo ustanovi občasno delovno telo s sklepom, v katerem določi njegovo sestavo in nalogo. Člani občasnih delovnih teles so lahko poleg članov Predsedstva ali članov kakšnega njegovega sveta in sveta rdpublike tudi predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij in skupnosti ter znanstveni, strokovni in javni delavci. 53. člen Glede načina pri delu občasnih delovnih teles se smiselno uporabljajo u;» rezne določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta Predsedstva, če ni v sklepu o njihovi ustanovitvi drugače določeno. Občasno delovno telo preneha z delom, ko izvrši nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno ter v drugih primerih, kadar Predsedstvo to odloči. IX, SVET REPUBLIKE 54. člen Predsedstvo sklicuje Svet republike zaradi obravnavanja vprašanj samoupravnega socialističnega razvoja, odnosov z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama in tujine ter zaradi obravnavanja drugih vprašanj splošne politike. Seje sveta republike sklicuje predsednik Predsedstva. 55. člen Strokovno in drugo delo, ki je potrebno za pripravljanje sej Sveta republike in za izpolnitev nalog, ki jih Predsedstvo poveri Svetu republike oziroma posameznemu njegovemu članu, opravljajo službe Predsedstva. X. JAVNOST DELA ' # 56. člen Delo Predsedstva je javno. Za obveščanje javiiošti o delu Predsedstva skrbi predsednik Predsedstva. Pri tem mu pomaga generalni sekretar Predsedstva. 57. člen O navzočnosti predstavnikov tiska in drugih oblik Informacij na sejah Predsedstva, odloča Predsedstvo. Predsedstvo praviloma obvešča javnost o svojem delu s posebnimi sporočili za^tisk. 58. člen Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih oblik informacij organizira in opravlja za potrebe Predsedstva posebna služba. 59. člen Za obveščanje javnosti o delu delovnih teles Predsedstva skrbi predsednik ustreznega delovnega telesa. O delu delovnih teles Predsedstva se javnost po potrebi obvešča s sporočili, ki se dajejo za tisk. 60. člen Člani Predsedstva lahko skladno s stališči Predsedstva o posameznih vprašanjih prirejajo tiskovne konference. O tiskovni konferenci morajo člani Predsedstva poprej obvestiti predsednika Predsedstva. 61. člen Gradiva, ki se pripravljajo za delo Predsedstva in njegovih delovnih teles, vsebujejo oznako o stopnji njihove zaupnosti. Za hrambo zaupnih gradiv skrbi generalni sekretar Predsedstva. Način evidentiranja in ■ ravnanja z zaupnimi gradivi se določi s posebnim aktom Predsedstva. XI. SODELOVANJE PREDSEDSTVA S PREDSEDSTVOM SFRJ IN PREDSEDSTVI DRUGIH REPUBLIK IN AVTONOMNIH POKRAJIN TER Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI . 62. člen Pri izvrševanju svojih nalog Predsedstvo sodeluje s Predsedstvom Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsedstvi drugih republik in avtonomnih pokrajin ter z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami in organi v republiki. 63. čler^ Sodelovanje s Predsedstvom Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstvi republik in avtonomnih pokrajin Predsedstvo uresničuje zlasti z izmena j vo mnenj in stališč o vprašanjih iz pristojnosti Predsedstva. ? sodelovanjem delovnih teles Predsedstva z ustreznimi telesi v Predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstvih republik in avtonomnih pokrajin z izmenjavo dokumentacijskega. informativnega in drugega gradiva in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 64. člen Ko so na dnevnem redu seje Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije vprašanja, o katerih je potrebna predhodna izmenjava mnenj, predsednik Predsedstva skliče 'sejo Predsedstva, na katero povabi tudi člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz SR Slovenije. Predsednik Predsedstva lahko o posameznih takih vprašanjih, ki po svoji vsebini to dopuščajo, sam opravi potrebno predhodno izmenjavo mnenj. XII. RAZMERJA PREDSEDSTVA DO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE TER SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 65. člen • Predsedstvo v okviru svojih pravic in dolžnosti obravnava vprašanja izvajanja politike, ki jo je v svojih aktih določila Skupščina SR Slovenije, zavzema o njih stališča in daje predloge za njihovo reševanje. 66. člen Predsednik Predsedstva skliče sejo Predsedstva, kadar Skupščina SR Slovenije zahteva, da Predsedstvo da stališče o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki imajo pomen za delo Skupščine SR Slovenije in uvrsti ta vprašanja v dnevni red seje Predsedstva. 67. člen Splošno pravico predstavljati Predsedstvo v Skupščini SR Slovenije in njenih zborih ima predsednik Predsedstva. Predsedstvo lahko določi enega izmed svojih članov, da predstavlja Predsedstvo v Skupščini SR Slovenije in.njenih zborih v zvezi z obravnavanjem posameznih vprašanj. 68. člen Predsedstvo razpravlja o delu delegacije SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ na podlagi poročil delegacije, ha njeno, zahtevo ali na lastno pobudo. Posebno pomembna vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti in usklajevanje temeljnih skupnih interesov SR Slovenije in drugih republik in avtonomnih pokrajin, Predsedstvo obravnava tudi ob sodelovanju članov delegacije SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. 69. člen Predsedstvo v okviru svoje pristojnosti in po lastni oceni obravnava poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki jih le-ta na lastno pobudo ali na zahtevo Predsedstva predloži Predsedstvu o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. 70. člen Pri obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti Predsedstvo daje pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti pobudo za njihovo obravnavo in predloge za njihovo 'reševanje. XIII. SLUŽBE PREDSEDSTVA 71. člen Strokovno in drugo delo za Predsedstvo in njegova delovna telesa, predsednika in člane Predsedstva opravljajo službe Predsedstva. N Službe Predsedstva se organizirajo v skladu z nalogami in potrebami Predsedstva in njegovih delovnih teles, predsednika in članov Predsedstva. Službe Predsedstva opravljajo delo in naloge iz svojega delovnega področja kot enotna služba. 72. člen Organizacijo in delovno področje služb, medsebojna razmerja služb in njihovo odgovornost ureja po-serbni, odlok Predsedstva. 73. člen Splošno vodstvo služb Predsedstva opravlja generalni sekretar predsedstva. Generalni sekretar pomaga predsedniku Predsedstva pri pripravljanju sej Predsedstva, organizira in usklajuje delo služb predsedstva pri izvrševanju nalog in zadev za Predsedstvo in njegova delovna telesa in skrbi za njihovo enotno delovanje. 74. člen Generalni sekretar irpa glede delovnih razmerij in samoupravljanja v službah Predsedstva pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ. Generalnega sekretarja nadomestuje pri opravljanju posameznih zadev kakor tudi, če je odsoten ali zadržan, pomočnik generalnega sekretarja. 75. člen Sredstva za delo Predsedstva in njegovih služb, ki naj. bodo zagotovljena v predlogu republiškega proračuna, določa Predsedstvo. l Generalni sekretar Predsedstva je odredbodajalec za Izvrševanje predračuna Predsedstva. XIV. KONČNE DOLOČBE 76. člen Ta poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Predsedstvo. Poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS. St. P 021-2/74 Ljubljana, dne 18. julija 1974. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1, r. 345. Na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 18. julija 1974 sprejelo ODLOK o ustanovitvi in sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo 1 2 1. Pri Predsedstvu Socialistične republike Slovenije se ustanovi svet za ljudsko obrambo. Naloge sveta so določene z zakonom. 2. Svet ima predsednika in 14 članov. 3 Predsednik sveta je po svojem položaju predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Za člane sveta se imenujejo: B a r b o r i č Janez, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov ‘Slovenije, Briški Alojz, član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije, Butara Miha, republiški sekretar za ljudsko obrambo, Dragan Zvone, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Hafner Vinko, sekretar komiteja MK ZKS Ljubljana, Hribernik Rudolf, poveljnik GŠ za SLO SR Slovenije, J a s n i č Ljubo, predsednik predsedstva RK ZM Slovenije, Korbar Slavko, predsednik RO ZRVS Slovenije, Lah dr. Avguštin, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Lončarič Jože, član Predsedstva SR Slovenije, Marino Andrej, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Orožen Marjan, republiški sekretar za notranje zadeve, \ . Poglajen Franc, predsednik koordinacijskega odbora za SLO pri RK SZDL Slovenije, Tavčar Franc, generalpolkovnik, poveljnik ljubljanske armadne oblasti. 4. Tajnik sveta je republiški sekretar za ljudsko obrambo. 5. Odlok začne veljati z dnem, ko je sprejet, objavi pa se tudi v Uradnem listu SRS. St. P 0214-1/74 Ljubljana, dne 18 julija 1974. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 346. Na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 18. julija 1974 sprejelo ODLOK o ustanovitvi, nalogah in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana 1 ' Pri Predsedstvu Socialistične republike Slovenije se ustanovi Komisija za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana. 2. Komisija obravnava v pkviru pravic in dolžnosti Predsedstva Socialistične republike Slovenije razmerja in pojave, ki so temeljnega pomena za uresničevanje in varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana, spremlja stanje in družbeni razvoj na tem področju ter pripravlja gradivo in predloge za seje Predsedstva. Komisija obravnava tudi vloge in pritožbe, s katerimi se občani obračajo na Predsedstvo oziroma na predsednika in člane Predsedstva. Komisija pri svojem delu sodeluje z ustreznimi organi in telesi Skupščine SR Slovenije in drugih družbenopolitičnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, z Ustavnim sodiščem SR Slovenije, z organi pravosodja, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja SR Slovenije, z organizacijami združenega dela. s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z organi družbenega nadzorstva in delavske kontrole, z upravnimi in drugimi organi in organizacijami. katerih delo in ukrepanje je potrebno za opravljanje nalog komisije. Za opravljanje nalog iz delovnega področja komisije se v okviru komisije postavijo posebni svetovalci. 3. Komisija ima predsednika in devet članov. 4. V komisijo se imenujejo: za predsednika: Lončarič Jože, član Predsedstva SR Slovenije; za člane: C u n j Leander, član Izvršnega sveta Skupščine občine Koper, C e r n e j dr. Darko, svetovalec Skupščine SR Slovenije, G a s p Ei r i Milan, svetovalec Predsedstva SR Slovenije, K u h a r Anica, članica Predsedstva SR Slovenije, Ratajc Lojze, član Republiške konference Zveze mladine Slovenije, Roblek Tone, član Republiške konference SZDL Slovenije, Sisinger Ivo, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Svetina Mira, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, 2 a v c e r Pavle, član Predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. 5. Sekretar komisije je vodja strokovne službe Predsedstva za področje varstva ustavnosti in zakonitosti ter uresničevanja svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana. 6. Odlok začne veljati z dnem, ko je sprejet, objavi pa se tudi v Uradnem listu SRS. St. P-0215-1/74 Ljubljana, dne 18. julija 1974. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 347. Zaradi izvajanja 1., 4. in 5. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije in na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 18. julija 1974 sprejelo ODLOK o ustanovitvi, nalogah in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja 1 2 1. Pri Predsedstvu Socialistične republike Slovenije se ustanovi Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja. 2. Komisija obravnava vprašanja in pripravlja predloge iz pristojnosti Predsedstva Socialistične republike Slovenije na področju kadrovske politike, obravnava in pripravlja predloge za imenovanja in razrešitve funkcionarjev in svetovalcev Predsedstva, ki jih postavlja Predsedstvo, opravlja administrativne zadeve v zvezi z določanjem nadomestil funkcionarjem Predsedstva, obravnava vprašanja in predloge v zvezi z nagrajevanjem svetovalcev Predsedstva, ki jih postavlja Predsedstvo, pripravlja predlog predračuna za delo Predsedstva in njegovih služb ter opravlja organizacijske, administrativne in druge zadeve, ki ji jih poveri Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. Pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja komisija sodeluje z ustreznimi telesi Skupščine SR Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacij. 3. Komisija ima predsednika in štiri člane 4. V komisijo se imenujejo: za predsednika: Bole Tone, član Predsedstva SR Slovenije; za člane: Jereb Silva, predsednica koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, Kuhar Anica, članica Predsedstva SR Slovenije, Lenarčič Marjan, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Zalar Zvone, generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije. 5. Komisija ima sekretarja. 6. Odlok začne veljati z dnem, ko je sprejet, objavi pa se tudi v Uradnem listu SRS. St. P 0216-1/74 Ljubljana, dne 18. julija 1974. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 348. Na podlagi 7. točke 379. člei^a ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Brglezu (Jakoba) Francu se odpusti neprestani del kazni. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. P 25-1/74 Ljubljana, 18. julija 1974. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 349. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/ 73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1974 1. člen Najmanjši osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, se za leto 1974 poveča tako, da se k znesku, do katerega je delavec upravičen v sorazmerju z delovnim časom, prebitim na delu, doda znesek 120 din. 2. člen Dodatek iz prejšnjega člena se upravičencem izplačuje najdlje do 31. 12. 1974. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974 dalje. St. 113-26/66 Ljubljana, dne 26. julija 1974. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 350. Na podlagi 2. člena zakona o ukrepih SR Slovenije za pospeševanj« proizvodnje mleka (Uradni list SRS, št. 26-288/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o dodatni premiji za kravje mleko in o namenskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela ) 1. Organizacijam združenega dela oziroma temeljnih organizacijam združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki pridobivajo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in ga prodajajo, se plačuje dodatna premija 0,20 dinarjev za liter prodanega mleka. Organizacije, ki pridobivajo mleko v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, izplačajo za mleko, pridobljeno v kooperaciji, prejeto dodatno premijo iz prejšnjega odstavka individualnim proizvajalcem. 2. Organizaciji, ki sama pridobiva mleko, pripada ob pogojih iz tega odloka še namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: namenski prispevek) v znesku 0,30 dinarjev za liter prodanega mleka, če se odloči za modernizacijo mlečne proizvodnje ali če na novo gradi objekte za pridobivanje mleka. Namenski prispevek iz prejšnjega odstavka pripada tudi organizaciji, ki organizira za pridobivanje mleka kmečko skupnost ali posebno organizacijo združenega dela iz 33. člena zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22-209/72), in sicer za sovlaganje pri organiziranju take skupnosti. 3. Dodatna premija in namenski prispevek po tem odloku se izplačujeta za dejanske količine prodanega mleka, ki izpolnjuje pogoje določene v 2. točki odloka o minimalni odkupni ceni za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 9-69/74). 4. Dodatna premija in namenski prispevek po tem odloku se izplačujeta iz proračuna SR Slovenije. 5. Dodatna premija in namenski prispevek" se iz- plačujeta na zahtevo, ki jo organizacija predloži republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo hkrati z zahtevo za izplačilo premije za kravje mleko za pretekli mesec. ; Organizacija priloži zahtevi za dodatno premijo in namenski prispevek: aj obračun dodatne premije glede na dejanske količine prodanega mleka v litrih; b) obračun namenskega prispevka glede na dejanske količine prodanega mleka v litrih; c) izpolnjen prenosni nalog za izplačilo dodatne premije v breme računa št. 50100-630-10014/54 — izvrševanje proračuna SR Slovenije. Ljubljana; č) izpolnjen prenosni nalog za izplačilo namenskega prispevka v breme računa št. 50100-630-10014/54 — izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana. 6. Organizacije iz 2. točke tega odloka morajo do 1. oktobra 1974 najaviti republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo program modernizacije mlečne proizvodnje ali gradnjo novih objektov za pridobivanje mleka, do 31. decembra-1974 pa predložiti temu sekretariatu ta program .izdelan na podlagi enotne metodologije in potrjen po kmetijski razvojni skupnosti Slovenije. Program mora vsebovati časovno opredelitev izvršitve del. Organizacije, ki niso prijavile oziroma predložile programa modernizacije ali gradnje npvih objektov za pridobivanje mleka v rokih iz prejšnjega odstavka, lahko uveljavljajo namenski prispevek z dnem predložitve programa. Organizacija mora namenski prispevek vrnit), če prijavljenega programa modernizacije ne predloži v predpisanem roku, oziroma če posameznih del ne izvrši po časovno opredeljenem programu modernizacije ali gradnje novih objektov. Namenski prispevek izgubi za čas, dokler ne uskladi del s programom. 7 Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo pri vsaki zahtevi iz 5. točke tega odloka ugotovi, če so pogoji za izplačilo dodatne premije in namenskega prispevka izpolnjeni, in obvesti o tem republiški sekretariat za finance, da ta odredi izplačilo dodatne premije in namenskega prispevka iz prve ter druge točke tega odloka. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo nadzoruje izvajanje ukrepov za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah, in sicer v obsegu, kot je določeno v sprejetih programih. 8. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974. St. 426-6/68 Ljubljana, dne 23 .julija 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 351. Na podlagi druge alinee 18 člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškemu proračunu) za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13-88/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetov-borcev NOV za leto 1974 I S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam« v republiškem proračunu za leto 1974 se dodeli občinam 1,670.100 dinarjev za priznavalnine kmetov-borcev NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943, ki so stari več kot 60 let in živijo v težkih socialnih razmerah. II Namenska dopolnilna sredstva se razdelijo občinam upoštevajoč: — narodni dohodek na prebivalca; — proračunski dohodek na prebivalca; — število kmetov-borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, starih nad 60 let (ugotovljeno s popisom). Sredstva se dodelijo občinam glede na razvrstitev po teh merilih, in sicer v višini od 85 do 35 odstotkov potrebnih sredstev za priznavalnine kmetov-borcev NOV v posamezni občini. III Na podlagi meril iz prejšnje točke pripadajo posameznim občinam naslednji zneski: din din 1. Ptuj 13.800 25. Tolmin 82.400 2. Slovenska 26. Trebnje 13.000 Bistrica 31.800 27 Kočevje 25.500 3. Žalec 76.200 28. Idrija 87.700 4 Šmarje pri 29. Ajdovščina 37.000 Jelšah 22.200 30. Zagorje ob 5. Sevnica 26.300 Savi 12.100 6. Grosuplje ' 90.800 31. Črnomelj T07.000 7. Radlje ob 32. Vrhnika 8.800 Dravi 68.300 33. Ljubljana 8. Murska Sobota 16.900 Vič-Rudnik 25.800 9. Dravograd 8.400 34. Kamnik 59.000 10. Gornja 35. Novo mesto 49.600 Radgona 69.800 36. Postojna 18.900 11. Ormož 8.100 37. Metlika 37.100 12. Mozirje 8.000 38 Tržič 7.800 13. Slovenske 39. Sežana 71.100 Konjice 7.900 40. Maribor * 5.000 14. Slovenj 41 Domžale 51.100 Gradec 19.500 42. Trbovlje 4.800 15. Litija 34.600 43. Izola 2.4(0 16. Ribnica 18.900 44. Nova Gorica 90.800 17. Brežice 44.800 45. Ljubljana 18 Ljutomer 18.400 Moste-Polje 13.300 19. Krško 21.800 46. Ljubljana 20. Cerknica 42.800 Šiška 23.800 21. Ravne na 47. Kranj 29.500 Koroškem 10.600 48. Celje 6.200 22. Hrastnik 3:500 49. Radovljica 2.000 23. Ilirska 50. Ljubljana Bistrica 23.900 Bežigrad 5.900 24. Škofja Loka 93.800 51. Piran 11.400 V Namenska sredstva za priznavalnine kmetov-borcev NOV, razdeljena občinam po tem odloku, pripadajo posamezni občani le v primeru, če izpolnjuje naslednja pogoja: — da v svojem proračunu zagotovi za priznavalnine kmetov-borcev NOV toliko sredsrtev, da bo poprečna priznavalnina za kmete-borce NOV 450 dinarjev mesečno; — da izplačujete priznavalnine od 1. januarja 1974. V Republiški sekreariat za finance dodeljuje sredstva občinam v mesečnih obrokih v mejah zneskov, navedenih v III. točki tega odloka. VI Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-43/68 Ljubljana, 29. julija 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik ' Andrej Marinc 1. r. 352. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 18. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškemu proračunu) za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13/74) na 11. seji dne 26. julija 1974 sprejel SKLEP o namenskih dopolnilnih sredstvih občinam za občinske priznavalnine borcem NOV v letu 1974 S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam«, zagotovljena v republiškem proračunu za leto 1974 se dodelijo sredstva v višini 7.656,00 dinarjev za priznavalnine borcem naslednjim občinam: din din Ajdovščina 383.000 Ormož 33.300 Brežice 52.000 Postojna 170.600 Cerknica 286.200 Ptuj 102.000 Črnomelj 630.000 Radlje ob Dravi 127.500 Dravograd 34.200 Ravne na Gornja Radgona 78.000 Koroškem 170.300 Grosuplje 90.900 Ribnica 192.100 Hrastnik 71.800 Sevnica 120.800 Idrija 317.000 Sežana 216.000 Ilirska Bistrica 322.000 Slovenj Gradec 185.300 Izola 60.200 Slovenska Kočevje 262.500 Bistrica 133.200 Krško 101.200 Slovenske Laško 103.800 Konjice . 70.700 Lenart 17.100 Šentjur pri Celju 105.000 Lendava 30.600 Škofja Loka 74.200 Litija 153.000 Šmarje pri Ljutomer 33.300 Jelšah 323.500 Logatec 43.500 Tolmin 528.800 Metlika 444.500 Trebnje 177.200 Mozirje % 204.000 Velenje 103.000 Murska Sobota 34.500 Vrhnika 36.700 Nova Gorica 411.300 Zagorje ob Savi 98.900 Novo mesto 294.500 Žalec 227.800 Namenska dopolnilna sredstva za priznavalnine, razdeljena po tem sklepu, pripadajo posamezni občini le v primeru če izpolnjuje naslednja pogoja: — da zagotovi iz svojih virov za ta namen v letu 1974 sredstva v višini iz leta 1973, povečana za porast izvirnih dohodkov proračuna; — da najnižja stalna priznavalnina znaša vsaj 163 din mesečno. Republiški sekretariat za finance dodeli sredstva posameznim občinam v mesečnih obrokih v okviru navedenih sredstev, upoštevajoč pogoje iz prejšnjega odstavka. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S. 400-43/68 Ljubljana, dne 26. julija 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 353. V skladu s 6. členom zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS. št. 26/73), dajejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije naslednje PRIPOROČILO o dopolnitvi priporočila o postopkih za realizacijo postavk iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 9/74) 1. Zaradi zvišanja cen osnovnih življenjskih potrebščin lahko udeleženci samoupravnega sporazumevanja povečajo vsoto kalkulativnih osebnih dohodkov za 3 "Z«. To povečanje se lahko izjemoma opravi pred potekom 9-mesečncga obdobja z namenom, da se udeležencem samoupravnih sporazumov omogoči usklajena rast nominalnih osebnih dohodkov. To predhodno povečanje bo upoštevano pri naslednjem rednem povečanju v smislu priporočila. ?. S tem povečanjem dosežena sredstva naj udeleženci samoupravnih sporazumov namenijo predvsem za osebne dohodke delavcev, katerih osebni dohodki so izpod ravni poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji. 3. Ta izjemni ukrep, ki je posledica podražitev najnujnejših življenjskih potrebščin, ne sme zmanjšati prizadevanj temeljnih organizacij združenega dela, da razvijajo sistem delitve osebnih dohodkov skladno z rastjo produktivnosti in skupnih rezultatov dela tako, da bolj kot doslej vzpodbujajo osnovne nosilce rasti produktivnosti dela. 4. Odbor za izvajanje in spremljanje družbenega dogovora o osnovah programiranja in financiranja splošne in skupne porabe, naj ukrepe iz svoje pristojnosti po 32. členu tega dogovora čimprej uskladi s tem priporočilom. St. 113-36/68 Ljubljana, dne 23. julija 1974. Izvršni svet skupščine Republiški svet zveže SR Slovenije sindikatov Slovenije Predsednik Predsednik Andrej Marinc 1. r. Janez Barborič 1. r. Gospodarska zbornica SRS Predsednik Andrej Verbič 1. r. f 354. Na podlagi 16. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 3. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS št. 6/73, 21/73, 23/74) ter v zvezi z odloki o določitvi maksimalnih cen za sladkor, jedilno olje in pšenično moko (Uradni list SFRJ, št. 36/74 od 21. julija 1974) izdaja direktor Zavoda SRS za cene ODREDBO o marži za sladkor, jedilno olje in vse vrste pšeničnih mok v prodaji na drobno 1. Trgovske organizacij^ združenega dela krijejo svoje trgovske stroške v prometu na drobno iz marže (razlike v ceni), ki jo lahko za spodaj navedene proizvode zaračunavajo do naslednjih zneskov: 1) — za sladkor, kristalni in v kockah — rinfuza 0,85 din/kg — za industrijsko drobno pakiran sladkor — kristal in v kockah (nad 0,30 kg) 0,65 din/kg 2) — za jedilno olje — rinfuza 1,00 din/kg — v litrskih (tudi plastičnih) steklenicah 1,00 din/l 1 — v pollitrskih (tudi plastičnih) steklenicah o,60 din/%1 — v plastičnih tričetrtlitrskih steklenicah 0.80 din/%1 3) — za vse vrste pšeničnih mok 0,45 din/kg 2. Marža se prišteva k nabavni ceni proizvoda. Z nabavno ceno proizvoda je mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški nakladanja in razkladanja, prevozi od skladišča grosista do poslovalnice na drobno, stroški zavarovanja blaga v transportu, transportni kalo, lom. 3. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o marži za jedilno olje v prometu na drobno (Uradni list SRS, št. 2/74). 4. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, marže določene s to odredbo pa uporabljajo trgovske organizacije združenega dela od dneva, ko začnejo veljati zvezni odloki o določitvi maksimalnih q£n za sladkor, jedilno olje in pšenično moko (Uradni list SFRJ, št. 36/74 od 21. julija 1974). St. 38/6-60/74 Ljubljana, dne 19. julija 1974. Zavod SRS za cene Direktor Boža Gorišek 1. r. i AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS 353. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Jožeta Borštnarja, dr. Josipa Globevnika, Marijana Jenka, Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika, Tineta Remškarj.a in Olge Vrabič v sporu med Zavodom »Pionirski dom« Ljubljana ter Temeljno organizacijo združeneg'a dela . »Mladinsko gledališče« Ljubljana in Temeljno organizacijo združenega dela »Pionirska knjižnica« Ljubljana zaradi ocene pogojev, ki se zahtevajo za organiziranje temeljne organižacije, po javni obravnavi dne 8. julija 1974 odločilo: Sklep delavcev v organizacijski enoti »Mladinsko gledališče« in sklep delavcev v organizacijski enoti »Pionirska knjižnica«, da se vsaka od teh enot organizirata v temeljno organizacijo združenega dela v sestavi zavoda »Pionirski dom« Ljubljana nista v nasprotju z ustavo in1 zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela ter njihovem vpisu v sodni register. Obrazložitev Delavci organizacijske enote »Mladinsko gledališče« v sestavi zavoda »Pionirski dom« so dne 10. januarja 1974 sprejeli sklep, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. Enak sklep so dne 15. januarja 1974 sprejeli tudi delavci organizacijske enote »Pionirska knjižnica«. Delavci drugih enot v sestavi zavoda pa se s tema sklepoma niso strinjali ter so na podlagi sklepa, sprejetega na zboru dne 18. januarja 1974 sprožili dne 14 februarja 1974 pred ustavnim sodiščem SR Slovenije spor po 36. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela ter njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22/73)> Predlagatelji so mnenja, da enoti ne izpolnjujeta pogojev, ki se po ustavi in zakonu o konstituiranju zahtevajo za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela. Svoje stališče utemeljujejo predvsem z naslednjim: . — analiza pogojev, ki jo je izdelala skupna komisija v zavodu in na podlagi katere sta enoti odločili, da se organizirata v temeljni organizaciji, ni popolna; — dejavnosti zavoda se v tolikšni meri prepletajo, da zaenkrat ni možnosti za formiranje temeljnih organizacij, marveč je nujno potrebno, da ostane zavod homogena celota; — za enotno organizacijsko obliko zavoda govori tudi način pridobivanja dohodka: nekatere enote pokrivajo svoje potrebe pretežno z lastnimi dohodki, pri drugih" enotah pa pomenijo lastni dohodki le manjši del, pretežni del pa se krije iz subvencij kulturne in temeljne izobraževalne skupnosti oziroma iz sredstev, ki se prelivajo iz drugih enot; — enotno organizacijsko obliko nalaga tudi skupna uporaba festivalne dvorane, ki si jo po določenem razporedu delita »Mladinsko gledališče« in dosedanji oddelek za filmsko vzgojo, upravlja pa z njo zavod kot celota. V sporu po 36. členu zakona o konstituiranju ocenjuje ■ ustavno sodišče, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za organi^jranje temeljne organizacije določata prvi odstavek 38. člena ustave SR Slovenije in 33. člen zakona o konstituiranju. Ti pogoji so: — tla zainteresirani del delovne organizacije pomeni delovno celoto; i — da se rezultat skupnega dela delavcev v zadevnem delu delovne organizacije da samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu; — da lahko delavci v takem delu delovne organizacije uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Na podlagi zbranega gradiva in pojasnil udeležencev na javni obravnavi je bilo ugotovljeno, da »Mladinsko gledališče« in »Pionirska knjižnica« pomenita tako z organizacijskega vidika kot tudi z vidika dejavnosti, ki jih opravljata, delovni celoti. Ze po dosedanjem statutu zavoda sta organizirani kot posebni organizacijski enoti z izrečno priznanim položajem tako imenovanih »poslovnih enot«. V odnosu do zunanjih strank poslujeta pod imenom zavoda, toda z dodatnim nazivom enote. Za izpolnjevanje svojih nalog sprejemata subvencije od kulturne in temeljne izobraževalne skupnosti ter od drugih skupnosti in interesnih skupin na podlagi svojih programov in dogovorov za tekoče leto. V okviru finančnega načrta zavoda samostojno razpolagata s sredstvi za osebne dohodke in materialne stroške, priznana pa jima je tudi pravica, da sta v okviru ustrezne panoge tudi podpisnici samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov: Iz vsega tega izhaja, da sta vsebina in obseg njune dejavnosti tako v odnosu do zavoda kot v odnosu do zunanjih strank določno opredeljena in da je mogoče rezultate njunega dela tudi samostojno izraziti kot vrednost. Delovni ljudje v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v kateri se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost, pa imajo ustavno pravico, hkrati pa tudi dolžnost, organizirati se v temeljno organizacijo združenega dela, da lahko tako na podlagi svojega dela s sredstvi družbene reprodukcije neposredno odločajo o vseh zadevah družbene reprodukcije ter o pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti. Sprejeta sklepa zato nista v nasprotju z ustavo. # Obe enoti sta tudi, kar se tiče postopka, izpolnili pogoje za organiziranje v temeljno organizacijo. Pred njunim organiziranjem je bila izdelana pismena analiza po- • gojev, ki jo predpisuje 34. člen zakona o konstituiranju; analiza je bila dana v obravnavanje vsenj delom zavoda; sklepa o organiziranju obeh temeljnih organizacij sta bila sprejeta potem, ko so analizo obravnavali zbori njunih delavcev in sta bila v skladu s 35. členom zakona o konstituiranju poslana vsem drugim delom delovne organizacije. Sprejeta sklepa zato tudi nista v nasprotju z določbami 34. in 35. člena tega zakona. V zvezi s trditvijo predlagatelja, da analiza ni popolna, sodišče poudarja, da se ustavno sodišče v sporih po 36. členu zakona o konstituiranju omejuje na oceno tistih pogojev, ki jih tza organiziranje temeljne organizacije določata 38 člen ustave ŠR Slovenije in 33. člen zakona o konstituiranju. Presoja o tem, ali ima analiza iu'*i elemente, ki so ob organiziranju neke temeljne organizacije potrebni zaradi ureditve medsebojnih pravic med posameznimi deli iste delovne organizacije oziroma zaradi zavarovanja interesov in pravic delovne organizacije kot celote, pa ne spada v pristojnost ustavnega sodišča! temveč odloča o sporih glede teh vprašanj po 38. členu zakona o konstituiranju gospodarsko sodišče. Po 423 členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva. Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. U-V-15/74-27. Ljubljana, dne 8. julija 1974. Predsednik Ustavnega sodišča SRS dr. Jože Brilej 1. r. SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 356. Na podlagi 80. člena in 3. točke 90. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 54/72, 26/73) in 181. ter 3. točke statuta skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73) ter IV točke družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin sklenejo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ,SR Sloveniji, izvršni svet skupščine SR Slovenije, zveza sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o uskladitvi pokojnin med letom 1974 I Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je ugotovila in obvestila podpisnike družbenega dogovora, da so gibanja življenjskih stroškov, nominalnih osebnih dohodkov v letu 1974 dru-gačnti kot so bila planska predvidevanja. Ta gibanja se bodo predvidoma do konca leta še nadaljevala, kar bo močno vplivalo na zmanjševanje realne vrednosti pokojnin. II Podpisniki dogovora sprejemajo ugotovitev skupnosti o gibanjih, ki vplivajo na realno vrednost pokojnin v tem letu in soglašajo, da se pokojnine vskladijo med letom. Pri vskladitvi pokojnin v letu 1975 se upošteva med letom 1974 opravljena vskladitev. III Upoštevajoč ugotovitve iz prejšnjih odstavkov bo skupnost povečala pokojnine od 1. avgusta 1974 dalje povprečno za 8 °/o z uporabo degresivnega načina povečanja. IV Sredstva za uskladitev pokojnin so predvidorrta zagotovljeni iz povečanja dohodkov skupnosti zaradi t višjih osebnih dohodkov. V Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. avgusta 1974 dalje. St. S-140/16-1974 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Podpisniki družbenega dogovora: Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji podpredsednik skupščine Anton Šturm 1. r. Za izvršni svet skupščine SR Slovenije sekretar republiškega sekretariata za delo Pavle Gantar 1. r. Za zvezo sindikatov Slovenije podpredsednica Ivanka Vrhovčak 1. r. Za gospodarsko zbornico Slovenije podpredsednik Rado Dvoršak, dipl. inž. 1. r. 357. Na podlagi 181. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 25. julija 1974 SKLEP o uskladitvi pokojnin med letom 1974 I Starostne, družinske in invalidske pokojnine se Uskladijo s 1. avgustom 1974 v skladu / družbenim dogovorom o uskladitvi pokojnin med letom 1974, v poprečju za 8 odstotkov. II Uskladitev se izvede tako, da se povečajo: a) starostne in invalidske pokojnine za 5 odstotkov in 45 din b) družinske pokojnine za 5 odstotkov in še za 31.50. 36,00 40.50 ali 45 din — glede na to ali uživajo družinsko pokojnino eden, dva, trije, štirje ali več družinskih članov. III Pokojnine borcev NOV, odmerjene od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji se povečajo skladno z II. točko tega sklepa. IV Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo skupaj z varstvenim dodatkom za 5 odstotkov. K tem zneskom se prišteje še znesek 45 din pri starostnih in invalidskih pokojninah oziroma znesek 31,50, 36,001 40.50, ali 45 din pri družinskih pokojninah. V Pokojnine, odmerjene po določbah sporazumov c socialni varnosti v sorazmernih delih, se povečajo za 5 odstotkov in za sorazmerni del enotnih zneskov iz II. točke tega sklepa. VI Uskladijo se vse pokojnine, razen tistih, pri katerih so bili vzeti osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1974 kot zadnjega leta zavarovanja. VII Po tem sklepu povečane pokojnine gredo od 1. avgusta 1974. Uskladitev pokojnin po tem sklepu se opravi uradoma. VIII Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec julij 1974. IX Pri uskladitvi pokojnin v letu 1975 se upošteva med letom 1974 opravljena uskladitev. X Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974. St. S-139/36-1974 Ljubljana, dne 25. julija 1974. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Podpredsednik Anton Šturm 1. r. 358 Na podlagi 2. točke prvega odstavka 270. člena in v zvezi z drugim odstavkom 104. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 25. julija 1974 SKLEP o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov I 1. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov se od 1. avgusta 1974 določi na 1.090 din. 2. Določba prejšnjega odstavka velja za odmero varstvenega dodatka k pokojninam ki so bile ali bode uveljavljene v letu 1974 in pri katerih je bil vzet za odmero pokojnine osebni dohodek oziroma zavarovalna osnova iz leta 1974 kot zadnjega leta zavarovanja. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974. St. S-139/35-1974 Ljubljana, dne 25. julija 1974, Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Podpredsednik Anton Sturm 1. r. e 359. Uresničujoč določila ustave SR Slovenije, resolucijo o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe 14. in 28. seje centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije o kadrovski politiki, sklepe 5. seje republiške konference SZDL Slovenije in sklepe 22 seje republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije ter z namenom uresničevati osnovne programske postavke srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoju SR Slovenije sprejemajo Zveza komunistov Slovenije Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Zveza sindikatov Slovenije Zveza združenj borcev NOV Slovenije Zveza mladine Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Izobraževalna skupnost SR Slovenije Raziskovalna skupnost SR Slovenije Skupnost za zaposlovanje SR Slovenije Kulturna skupnost SR Slovenije Zveza skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Univerza v Ljubljani Združenje visokošolskih zavodov Maribor Skupnost višjih in visokih šol Ljubljana _ Zveza delavskih univerz SR Slovenije . Združenje izobraževalnih centrov in služb SR Slovenije < Gospodarska zbornica Slovenije Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij Poslovno združenje »Papirles« Poslovna skupnost Združenje kemične industrije Poslovno združenje proizvajalcev tekstila in konfekcije Poslovno združenje tekstilne industrije Poslovno združenje za trgovino Združenje poslovnih bank in hranilnic DRUŽBENI DOGOVOR o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji TEMELJNA DOLOČILA 1 Osnovna naloga kadrovske politike kot neločljivega sestavnega dela politike našega socialističnega samoupravnega družbenega razvoja je, da soustvarja takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se bo krepila in uveljavila oblast delavskega razreda in ki bodo omogočale vsestranski razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti vseh delovnih ljudi, .zlasti mladine, uveljavljanje svobodne, odgovorne, idejno in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti in njenih socialističnih ter mo-ralno-političnih vrednot Temeljni, smotri kadrovske politike so zato: — razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi materialnih in duhovnih dobrin v socialistični in samoupravni družbi, — organizirana in sistematična skrb za delovne ljudi, ki so nosilci in organizatorji družbenopolitične, samoupravne in strokovne dejavnosti pri razvijanju družbenih odnosov in produktivnosti dela, — usposabljanje delovtiih ljudi v skladu s potrebami načrtovanega družbenega razvoja. 2 Družbeni dogovor o -kadrovski politiki v SR Sloveniji temelji.na načelih samoupravno zasnovane kadrovske politike kot sestavnega dela družbene in razvojne usmeritve: • — organizacij združenega dela, — samoupravnih interesnih skupnosti, — krajevnih skupnosti, — družbenopolitičnih skupnosti in — družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Dejanski tvorci in nosilci družbenih odločitev in akcij za uveljavljanje načel kadrovske politike so delovni ljudje na vseh področjih združenega dela in organiziranj v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih. Družbenopolitične organizacije bodo v skladu s svojo družbenopolitično vlogo in družbeno funkcijo zlasti skrbele za uresničevanje sprejetih načel in meril kadrovske politike, ustvarjale pogoje za demokratične postopke in mobilizirale delovne ljudi za vsestransko izvajanje družbenega dogovora. 3 Delovni -ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so odgovorni za delovanje družbenih organumov in prevzemanje družbenopolitičnih, strokovnih, obrambnih in drugih dolžnosti v občini, republiki in federaciji. Prav tako delovni ljudje v teh asociacijah ocenjujejo družbenopolitične ih strokovne kvalitete ter etične lastnosti delavcev, kj naj bi delovali oziroma predstavljali organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti v tujini. 4 Podpisniki bodo pri oblikovanju svojih samoupravnih aktov in v vsakodnevni praksi izhajali iz načel, ki jih vsebujejo v uvodu navedeni dokumenti. S tem družbenim dogovorom zato določajo: • — osnovna izhodišča, načela in norme za katere se bodo zavzemali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih 'in samoupravnih interesnih skup-, nostih; — naloge za uresničevanje temeljnih družbenih norm kadrovske politike, ki so opredeljene v dokumentih iz prvega odstavka tega člena in za njihovo izvedbo zadolžene podpisnike; — naloge za ustvarjanje potrebnih pogojev za uresničevanje občinskih in medobčinskih dogovorov o kadrovski politiki. 5 Za uresničevanje Smotrov tega dogovora bgdo podpisniki v skladu s svojimi pristojnostmi in družbeno funkcijo: — organizirali in vodili sistematično in načrtno samoupravno' akcijo za stalno ugotavljanje potreb po kadrih in zagotovili izdelavo metodologije planiranja na področju kadrovske politike; — zagotovili hitrejše izboljšanje izobrazbenega in poklicnega sestava delovnih ljudi ter ustrezno razporejanje v skladu z njihovimi sposobnostmi in z načrtovanimi objektivnimi potrebami; — izboljšali in stalno izpopolnjevali pogoje za vsestransko razvijanje sposobnosti delovnih ljudi in njihovih možnosti za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje ter usposabljanje; — sodelovali pri uresničevanju in usklajevanju občinskih in medobčinskih družbenh dogovorov o kadrovski politiki z določili tega dogovora; — vzbujali oblikovanje celovitega sistema vzgoje in izobraževanja, da bo ustrezal smotrom, potrebam in možnostim družbenega razvoja ter temeljil predvsem na permanentnosti, marksistični idejnosti,-enakopravni dostopnosti in vertikalni odprtosti izobraževanja; — zagotavljali in omogočali vsestransko uresniče* vanje delegatskega sistema in odnosdv in — zagotovili medsebojno izmenjavo podatkov o kadrih zaradi izdelave in dopolnjevanja evidence. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST 6 Sistemizacija delovnih mest mora biti zasnovana tako, da zagotavlja pogoje za funkcionalno organizacijo in delitev dela ter za uspešno vodenje kadrovske politike na vseh področjih. Tako zasnovana sistemizacija je osnova za: — racionalno, smotrno delitev dela in razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti; — načrtovanje pridobivanja, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja delavcev v skladu z načrtovanimi objektivnimi potrebami; — izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovih strokovnih, delovnih in drugih sposobnostih v skladu z zahtevami dela na delovnih mestih; — vrednotenje dela po vseh značilnih zahteyah in elementih in s tem za nagrajevanje; — ustrezno zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb; — smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu in — zagotovitev socialne varnosti in stabilnosti. 7 Podpisniki se bodo pri sistemizaciji delovnih mest ravnali po naslednjih načelih oblikovanja delovnih mest: — združevanje tolikšnega obsega vsebinsko zaokroženih delovnih nalog, da bo zagotovljena najboljša izraba polnega delovnega časa in delovnih sredstev; — združevanje takšnih delovnih nalog, del in opravil, da bo omogočena najboljša izkoriščenost strokovnega znanja, strokovnih in delovnih sposobnosti zaposlenih ; — takšno združevanje delovnih nalog, del in opravil. ki bo najbolj ustrezalo psihofizičnim zahtevam zaposlenih. V okviru sistemizacije je potrebno posebej zagotoviti • možnosti za prilagoditev delovnih mest za zaposlitev invalidnih, prizadetih in težje zaposlivih oseb. 8 Objektivno je treba oceniti, kakšne delovne izkušnje in sposobnosti so potrebne za posamezno delovno mesto. Izkušenj oziroma prakse se ne sme enačiti z delovno dobo, temveč jih je potrebno ocenjevati po funkcionalni usposobljenosti delavcev. Podpisniki sprejemajo načelo, da v sistemizaciji zahtevana ustrezna praksa tudi za delavce, ki opravljajo dolžnosti individualnih in kolektivnih poslovodnih organov ter na vodilnih strokovnih delovnih mestih, ne sme presegati 5 let. 9 Sistemizacijo delovnih mest je potrebno nenehno dopolnjevati v skladu z organizacijskimi, tehnološkirrti in poslovnimi spremembami v razvoju in dejavnosti organizacij združenega dela. 10 Podpisniki bodo pripomogli k izpopolnjevanju sistemizacije delovnih mest. Gospodarska zbornica Slovenije bo izvedla postopek za uskladitev metodologije in kriterijev za sistemizacijo v sodelovanju z zavodom SRS za planiranje, republiškim sekretariatom za delo, republiškim zavodom za zaposlovanje SR Slovenije in zvezo delavskih univerz Slovenije ter skupaj z njimi na osnovi dogovorjene delitve dela zagotovila: — potrebno strokovno pomoč organizacijam združenega dela in drugim podpisnikom občinskih in medobčinskih družbenih dogovorov, — uveljavljanje osnovnih načel in izvajanje določil o sistemizaciji za posamezna področja (panoge) ter za republiko kot celoto, — obveščanje organizacije združenega dela, občinskih skupščin in drugih podpisnikov družbenih dogovorov o kadrovski politikj o poteku izdelave sistemizacije delovnih mest, — usposabljanje in vključevanje ustreznih strokovnih služb in drugih strokovnih organov v občinah za pomoč organizacijam združenega dela, — predlaganje potrebnih ukrepdv. Za področje družbenih dejavnosti in za organe družbenopolitičnih skupnosti so dolžne zagotoviti opravljanje teh nalog samoupravne interesne skupnosti in organi družbenopolitičnih skupnosti v sodelovanju z zavodi navedenimi v prvem odstavku. Podpisniki se bodo'zavzemali za odnose, ki naj preprečijo medsebojno nekorektno prevzemanje strokovnjakov. NAČRTOVANJE 11 Delovni ljudje so temeljni dejavniki gospodarskega in družbenega razvoja, zato mora biti načrtovanje kadrov in izobraževanja sestavni del celotne politike razvoja SR Slovenije. Podpisniki dogovora morajo s svojim delom in medsebojnim sodelovanjem zagotoviti, da bodo to politiko izvajali in da bo tako načrtovanje kadrov in izobraževanje sestavni del vsakega načrta. Sporazumno bodo zagotovili izdelavo dolgoročnega načrta usposabljanja in izobraževanja delavcev. Načrtovanje in vzgoja kadrov je še posebej pomembna za zagotavljanje hitrejšega gospodarskega in kulturnega razvoja manj razvitih območij, v skladu s politiko dč> razvoja manj razvitih. • 12 Podpisniki1 se bodo zavzemali, da bodo bančni in drugi krediti za razvoj področij posameznih dejavnosti in območij za razširjanje zmogljivosti, za odpiranje novih delovnih mest in podobno, ter sredstva iz sklada skupnih rezerv in drugih oblik pomoči družbene skupnosti dodeljena le, če bodo v programih tudi kadrovski načrti. Podpisniki tega dogovora bodo pri svojem delu v okviru svojih pristojnosti zagotavljali, da bodo kadrovski načrti vselej obsegali: — realne potrebe, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah; — programe stalnega in dopolnilnega izobraževanja; — načrt štipendiranja; — programe za urejanje stanovanjskih in drugih vprašanj družbenega standarda in — program za urejanje socialnih razmer delavcev. 13 Zavod za plan SR Slovenije bo v sodelovanju z gospodarsko zbornico, skupnostjo visokošolskih zavo- dov, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in pristojnimi republiškimi sekretariati oziroma zavodi: — zagotovil metodologijo načrtovanja kadrov na vseh nivojih in pri tem upošteval vse komponente družbenoekonomskega razvoja; — spremljal načrtovanje kadrov v organizacijah združenega dela; — predlagal ukrepe za zagotavljanje kvalitetnega načrtovanja in — nudil strokovno pomoč pri usposabljanju kadrov za načrtovanje. 14 Podpisniki ugotavljajo, da je nomenklatura poklicev ena poglavitnih osnov za načrtovanje in programirano izobraževanje kadrov. V ta namen je potrebno: — izdelati enotno nomenklaturo poklicev in profile poklicev za vse dejavnosti; — spremljati spreminjanje in nastajanje novih poklicev in dopolnjevati nomenklaturo in profile poklicev ter — uveljaviti profile in nomenklaturo na vseh področjih. Za uresničevanje teh nalog bo skupnost za zaposlovanje SR Slovenije v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in združenji na področju gospodarstva organizirala izdelavo nomenklature in profilov poklicev ter njihovo spremljanje in dopolnjevanje. Za uveljavljanje nomenklature bodo organi Gospodarske zbornice odločali o predlogih nomenklature in profilov poklicev zp področje gospodarstva, za družbene in druge dejavnosti pa ustrezni republiški upravni organi. Podpisniki bodo tako uveljavljeno nomenklaturo in profile poklicev upoštevali pri svojem delu, zlasti pri sistemizaciji delovnih mest, načrtovanju kadrov, poklicnem usmerjanju in zaposlovanju, programiranju izobraževanja, izdelavi predmetnikov ter učnih načrtov, izobraževanju ter strokovnem izpopolnjevanju in statističnem spremljanju podatkov. Zaradi izrednega pomena usklajenosti izdelave in uporabe nomenklature, poklicev na celotnem območju SFRJ bo Izvršni svet dajal pobude za tovrstno usklajevanje v republiki in med republikami in pokrajinama. 15 Za uveljavljanje sprejetih načel kadrovske politike na področju javne uprave, skladno z novo vlogo upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti bodo ob uveljavljanju ustavnih načel pristojni republiški upravni organi zagotovili enotno metodologijo za ugotavljanje sedanjih in bodočih potreb po pridobivanju, izobraževanju in strokovnem usposabljanju delavcev. Republiški sekretariat za pravosodje in' občo upravo bo v sodelovanju z ustreznimi organi in organizacijami izdelal za upravne organe družbenopolitičnih skupnosti sistem stalnega izobraževanja in usposabljanja kadrov ip enotna izhodišča za napredovanje in nagrajevanje dela in delovnih uspehov. Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti bodo enako nalogo izdelale za svoja področja. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 16 Podpisniki pojmujejo in sc zavzemajo za vzgojo in izobraževanje^ delavcev kot njihovo neodtujljivo pra- vico in dolžnost, ki jo uveljavljajo v organizacijah* združenega dela. Pri tem upoštevajo tako delavčev odnos do dela in do. delovne skupnosti, njegove osebne sposobnosti m nagnenja, kot kadrovske potrebe organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. Za zagotovitev kvalitetnega usposabljanja delavcev na vseh področjih združenega dela, za uspešno opravljanje njihovih delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih nalog‘ter napredovanja po sposobnostih in delovnih uspehih je potrebno sistematično programirati izobraževanje. Programiranje mora zagotoviti: — da se ustvarjajo take možnosti, da bo izobraževanje dostopno pod enakimi pogoji vsem delavcem; — da je družbeno izobraževanje sestavni del vsakega usposabljanja za delo in uvajanja delavcev na delo; — da se s stalnim izobraževanjem omogoča uspešnejše uveljavljanje delavcev v samoupravljanju ter izkoriščanju dosežkov znanosti. 17 Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja bodo skupno z zavodom za šolstvo SRS analizirale sedanji sistem vzgoje in izobraževanja in predlagale spremembe in dopolnitve glede na sedanje ter zlasti še na bodoče potrebe po kadrih, kj jih terja hiter razvoj znanosti in tehnologije ter družbenih odnosov. Na podlagi dolgoročnih potreb po novih delavcih in znanstvenih spoznanj o razvoju tehnologije bodo izdelale predlog izpolnjevanja sistema izobraževanja in vzgoje na osnovi resolucije skupščine SR Slovenije o nadalnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. xPri tem se bodo zlasti zavzemale za čimprejšnjo uresničitev naslednjih izhodišč resolucije: — povezanost vzgoje in izobraževanja s proizvodnim delom; — marksistično idejno usmerjenost vzgoje in izobraževanja; — učinkovitost in racionalnost izobraževanja; — ustvarjanje enakopravnih možnosti za vzgojo in izobraževanje mladine in odraslih glede na njihove sposobnosti in na načrtovani družbeni interes; — enakopravnost vseh oblik in smeri izobraževanja in — večjo povezanost in prehodnost (horizontalno in vertikalno) med posameznimi ravnmi izobraževanja. 18 Samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje bodo stalno preverjale in se zavzemale za to, da bo zagotovljena enakopravnost zaposlenih pri izobraževanju ne glede na območje, kjer živijo in. ne glede na njihov socialni položaj. Dolžne so predlagati in v okviru svojih pristojnosti samostojno ukrepati pri štipendiranju in drugih oblikah pomoči družbe za izobraževanje mladine in odraslih. V tem smislu se bodo podpisniki zavzemali za izpopolnitev in dosledno izvajanje družbenega dogovora o štipendiranju. Za hitrejše uveljavljanje sodobnega sistema vzgoje in izobraževanja bodo organizacije združenega dela, ki prednjačijo v tehnološkem in družbenem razvoju v posameznih panogah in imajo razvite strokovne službe, poleg nalog iz občinskih in medobčinskih družbenih dogovorov, v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in s sveti gospodarske zbornice: — stalno preverjale učinkovitosti izobraževanja, zlasti tistih profilov poklicev, katere pretežno zaposlujejo; — dajale predloge in pobude za izpopolnjevanje vzgojnoizobraževalnega sistema, programov ter učnih načrtov in — sodelovale pri izmenjavi informacij o razvoju stroke in Znanosti na posameznih ,področjih Z izobraževalnimi in znanstvenimi organizacijami dobo sodelovale pri naslednjih nalogah: — organizaciji učne in študijske prakse za učence in študente; — izobraževanju in mentorstvu pripravnikov; — organizaciji stalnega dopolnilnega izobraževanja zaposlenih delavcev, zlasti vodilnih, vodstvenih in strokovnih kadrov; — organizaciji in izvajanju specializacij podiplomskega študija in — stimuliranju vključevanja ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev v pedagoško delo izobraževalnih zavodov in v raziskovalne projekte raziskovalnih organizacij. DELAVCI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ' 19 Izvršnj svet Skupščine SR Slovenije bo v mejah svojih pristojnosti in v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in zavodom za šolstvo SR Slovenije predlagal (n sprejel ukrepe, ki so potrebni za stalen dotok zadostnega števila potrebnih strokovnih delavcev za vse vrste in stopnje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti S posebnimi ukrepi bo pospeševal dotok zadostnega števila ustreznih delavcev na manj razvitih območjih. 20 Pri izobraževanju teh delavcev je potrebno privzgojiti ustvarjalni odnos do samoupravnih socialističnih vrednot in njihovo marksistično idejno usmerjenost ter pri kadrovanju upoštevati poleg teh kriterijev tudi njihove etične lastnosti Za stalno družbeno in strokovno izpopolnjevanje učiteljev so zadolženi ustrezni visokošolski zavodi v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zavodom za šolstvo SR Slovenije in marksističnim centrom pri centralnem komiteju ZK Slovenije. Posebno pozornost je treba pri tem posvetiti stalnemu marksističnemu izobraževanju vseh učiteljev. POGOJI ZA IZOBRAŽEVANJE OD DELU 21 Podpisniki bodo v okviru svojih pristojnosti in družbene funkcije skrbeli za to, da bodo imeli vsi delavci enakopravne možnosti za izobraževanje ob delu glede na sedanje in bodoče potrebe organizacij združenega dela in pri tem upoštevali kriterije iz prvega odstavka 16. člena dogovora. 22 Podpisniki bodo za mlade delavce, ki se posebno izkažejo pri opravljanju svojih delovnih nalog na delovnem mestu m pri delu na področju samoupravljanja ter v družbenopolitičnih organizacijah, ustanovili poseben sklad — Titov sklad za štipendiranje. V ta namen bodo v okviru splošnega družbenega dogovora o štipendiranju združevali sredstva in skupno zagotavljali ustrezen izbor štipendistov sklada. 23 Za stalno Izobraževanje vodilnih in strokovnih delavcev v gospodarstvu bo gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s podpisniki: — ocenila sedanjo vsebino, obseg in učinkovitost izobraževanja; — izpopolnila sistem stalnega izobraževanja, ki bo vključeval tako osvajanje znanstvenih dosežkov stroke, organizacijskih znanj kot tudi družbena znanja ter znanja iz psihologije in sociologije; — angažirala nosilce posameznih vrst izobraževanja, zlasti visoke in višje šole ter znanstvene in strokovne institucije in — preverjala učinkovitost uvedenih oblik izobraževanja. Za področje družbenih dejavnosti pa naštete naloge opravljajo samoupravne interesne skupnosti oziroma ustrezni republiški upravni organi. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE 24 Družbenopolitične organizacije, zlasti zveza sindikatov Slovenije bodo proučile sedanje oblike in obseg družbenoekonomskega izobraževanja ter obstoječe materialne in druge pogoje. Na tej osnovi bodo sprejele oziroma predlagale sprejem potrebnih ukrepov, predvsem za izvajanje družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v SR Sloveniji. V tem smislu se bodo zavzele za oblikovanje konkretnih norm o pravicah in dolžnostih delavcev, še zlasti članov samoupravnih organov in delegacij v občinskih in medobčinskih družbenih dogovorih o družbenem izobraževanju. 25 Zveza delavskih univerz bo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami izdelala programe družbenoekonomskega izobraževanja, skrbela za njihovo izvajanje, organizirala usposabljanje predavateljev ter skrbela za izdelavo učnih pripomočkov. Podpisniki pa ji bodo za izvajanje teh nalog zagotovili potrebne materialne in kadrovske pogoje. Zveza delavskih univerz bo usmerjala dejavnost delavskih univerz v sistematično planiranje in izva-vanje družbenega izobraževanja ter dajanje pobud za izboljševanje programov in metod na osnovi stalnega sodelovanja z organizacijami združenega dela ter družbenopolitičnimi organizacijami. PODIPLOMSKI STUDU 26 Podpisniki dogovora se bodo zavzemali, da bodo občinski in medobčinski družbeni dogovori o temeljih kadrovske politike usmerjali na podiplomski študij sposobne delavce, ki so se uveljavili na svojem delovnem mestu, v samoupravljanju in družbenopolitičnem delu. 27 Univerza v Ljubljani, združenje visokošolskih zavodov Maribor in skupnost višjih in visokih šol v Ljubljani se bodo ustrezno organizirali, tako da bo na visokošolskih in raziskovalnih zavodih omogočeno stalno dopolnilno izobraževanje delovnih ljudi. Fakultete, višje in visoke šole bodo programe stalnega dopolnilnega izobraževanja delavcev uvrstile v svojo redno dejavnost. Pri tem se bodo povezovale z organizacijami združenega dela katere na posameznih fakultetah ter visokih in višjih šolah izobražujejo svoje delavce. Fakultete, višje in visoke šole (visokošolski zavodi) bodo organizirali sodobne oblike izobraževanja ob delu. Temu primerno bodo prilagodile študijske načrte in oblike pedagoškega dela in razvile ustrezno mrežo centrov. 28 Visokošolski zavodi bodo v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo SR Slovenije proučili obstoječe obveščanje strokovnjakov o dogajanjih in dosežkih v njihovih strokah. V sodelovanju z organizacijami združenega dela in znanstvenimi zavodi bodo organizirali izmenjavo informacij o najnovejših strokovnih in znanstvenih dosežkih. 29 Podpisniki dogovora bodo pri izbiri kandidatov za podiplomski študij doma ali v tujini upoštevali poleg družbenopolitičnih in strokovnih meril tudi etične lastnosti delavcev. DELAVCI NA NAJODGOVORNEJŠIH DELOVNIH MESTIH 30 Pri izboru individualnih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih je potrebno zagotoviti celovitost strokovnih, družbenopolitičnih kvalitet in etičnih lastnosti. Podpisniki se zavzemajo za to, da bodo v občinskih in medobčinskih družbenih dogovorih opredeljeni postopki, ki bodo zagotavljali javnost in demokratičnost izbire teh delavcev. 31 Pri izboru individualnih poslovodnih organov in vodilnih delavcev je treba posebej upoštevati odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih njenih pridobitev, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in delitve po delu, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, poštenost, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo. .Poleg samoupravnih organov bodo ustreznost 'kandidatov ocenjevali tudi delovni ljudje, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah. Podpisniki bodo spremljali upoštevanje navedenih kriterijev v občinskih in medobčinskih družbenih dogovorih, sodelovali pri izpopolnjevanju meril, norm in metod za preverjanje dogovorjenih zahtev in lastnosti ter zahtevali uveljavitev odgovornosti teh delavcev. 32 Podpisnik; si bodo prizadevali, da se načelo ponovne izvolitve in preverjanja uspešnosti ob koncu vsakega leta uveljavi za čim širši krog delavcev. Prizadevali si bodo, da se kot vodilna delovna mesta opredelijo delovna mesta vodij in pomočnikov individualnih poslovodnih organov in delovna mesta, na katerih delavci opravljajo najodgovornejše naloge v organizacijah združenega dela: proizvodno-tehnična, komercialna, finančna, organizacijska, kadrovska, izobraževalna in razvojna. Pri tem bodo ocenjevali te delavce na osnovi uresničevanja sprejetih programov oziroma konceptov razvoja organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti ter uspešnosti uveljavljanja samoupravnih odnosov. Eden pomembnih kriterijev' je tudi uresničevanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 33 Z dolgoročnimi kadrovskimi in. izobraževalnimi programi je potrebno zagotoviti stalno rast in napredovanje sposobnih delavcev na vodilna delovna mesta. Skupščina SR Slovenije bo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami dala pobudo, da organizacije in samoupravna skupnost, ki podelujejo družbena priznanja izpopolnijo merila in jih opredelijo tako, da bodo družbena priznanja podeljevana za celovito strokovno, družbenopolitično in samoupravno delovanje. 34 Podpisniki dogovora si bodo prizadevali, da bodo v organe (žirije) za podeljevanje družbenih priznanj izbirali družbenopolitično ter etično neoporečne in strokovno sposobne delovne ljudi. KADROVSKE IN IZOBRAŽEVALNE SLUŽBE 35 Podpisniki podpirajo določila občinskih in medobčinskih družbenih dogovorov, ki določajo obvezno ustanavljanje kadrovskih služb pod določenimi pogoji (velikost organizacije ipd.), organizacijski položaj teh služb in njihovo ustrezno zasedenost. 36 Podpisniki se zavzemajo za izoblikovanje kadrovskih in izobraževalnih služb, ki bodo enakovredne drugim strokovnim službam in usposobljene za ustvarjanje vseh potrebnih osnov za samoupravno odločanje na tem področju. Njihova naloga je zlasti ustvarjanje potrebnih stro-koynih in drugih osnov za samoupravno urejanje naslednjih vprašanj: — vodenje načrtne in sistematične kadrovske politike; • — planiranje potreb in sistematično kadrovanje delavcev; — uvajanje delavcev na delovna mesta; — spremljanje razvoja in uspešnosti kadrov ter predlaganje napredovanja in razporejanja kadrov na ustrezna delovna mesta; — programiranje in izvajanje stalnega in dopolnilnega strokovnega ter družbenoekonomskega izobraževanja; — skrb za ustrezne življenjske in delovne razmere zaposlenih; — analiziranje samoupravne organizacije dela In dajanje pobud za njeno izpopolnjevanje; — zagotavljanje’ pravočasne in celovite obveščenosti zaposlenih in — skrb za oblikovanje in izvajanje politike delitve dohodka in osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. 37 Samo ustrezno zasedene in organizirane kadrovske in izobraževalne službe lahko zagotavljajo strokovno delo in dajejo predloge, ki so potrebni za objektivno in utemeljeno odločanje samoupravnih organov. Podpisniki podpirajo povezovanje manjših organizacij združenega dela za kvalitetno opravljanje teh nalog, tako da strokovno usposobljene j še ali speciali- zirane organizacije na osnovi dogovorov ali pogodb opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela. 38 Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo proučila in predlagala ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno temeljno in stalno usposabljanje delavcev, ki delajo v kadrovskih službah. Izobraževalne organizacije, ki izobražujejo strokovne delavce za delo v kadrovskih in izobraževalnih službah, bodo v sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije organizirale njihovo stalno izobraževanje in tekoče obveščanje o novih dognanjih znanosti in prakse. 39 Najkasneje v šestih mesecih po podpisu tega družbenega dogovora bo ustanovljen ustrezen republiški organ ali služba - za opravljanje nalog s področja kadrovske politike, izdelavo informacij, analiz in študij. V okviru te službe bo tudi republiška kadrovska evidenca. Ta evidenca ipora omogočiti celovit pregled evidentiranih delovnih ljudi za opravljanje odgovornih družbenopolitičnih in drugih dolžnosti. Hkrati mora ugotoviti primanjkljaj posameznih poklicev na določenih območjih in dejavnostih, zagotoviti stalno spremljanje sprememb v kadrovski strukturi in pravočasno predvidevanje potreb po kadrih. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 40 Za spremljanje izvajanja tega dogovora bodo podpisniki ustanovili odbor, sestavljen iz njihovih delegatov. Podpisniki bodo pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz tega dogovora, medsebojno sodelovali. To še posebej velja, kadar so pozvani k sodelovanju od posameznega nosilca naloge. Zagotovili bodo javno obveščanje o Izvajanju nalog In omogočili kontrolo Izvrševanja sprejetih obvez. V pristojnih organih bodo najmanj enkrat letno obravnavali izpolnjevanje svojih nalog in sprejemali potrebne ukrepe. Ce odbor iz 1. odstavka tega člena ugotovi, da posamezni podpisnik ne uresničuje določil družbenega dogovora je dolžan takoj o tem obvestiti pristojni samoupravni organ ali organizacijo, da sprejme ustrezne ukrepe. V težjih primerih pa tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sodišče združenega dela. 41 K družbenemu dogovoru lahko pristopijo druge zainteresirane organizacije in skupnosti. 42 Dogovor velja z dnem, ko ga podpišejo podpisniki. Dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Zveza komunistov Slovenije Centralni komite Vlado Janžič 1, r. namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva ZKS Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Republiška konferenca Vladimir Beznik 1. r. podpredsednik republiške konference Zveza sindikatov Slovenije Republiški svet Ivanka Vrhovčak L r. ’ generalni sekretar republiškega sveta Zveza združenj borcev NOV Slovenije Republiški odbor Janko Rudolf 1. r. predsednik republiškega odbora Zveza mladine Slovenije Republiška konferenca Dušan Gačnik I. r. član predsedstva republiške konference t Skupščina socialistične republike Slovenije le vršni svet Pavle Gantar 1. r. član IS in republiški sekretar ža delo Izobraževalna skupnost SR Slovenije Jože Deberšek 1. r. predsednik izvršnega odbora Raziskovalna skupnost SR Slovenije dr. Edo Pirkmajer 1. r. glavni tajnik Skupnost za zaposlovanje SR Slovenije Janez Japelj 1. r. predsednik skupščine Kulturna skupnost SR Slovenije dr. Boris Kuhar L r. I predsednik predsedstva skupnosti Zveza skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije Jože Piano L r. generalni sekretar Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Nace Nagode 1. r. predsednik izvršnega odbora Univerza v Ljubljani dr. Janez Milčinski 1. r. rektor univerze Združenje visokošolskih zavodov Maribor Branko Leskovar 1. r. glavni tajnik Skupnost višjih in visokih šol Ljubljana1 •• Silvo Šivic 1. r. predsednik izvršnega odbora Zveza delavskih univerz SR Slovenije Marjan Lah 1. r. predsednik zveze delavskih univerz Združenje izobraževalnih centrov in služb SR Slovenije Tone Vard 1. r. predsednik združenja Gospodarska zbornica Slovenije Andrej Verbič L r. predsednik zbornice Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij Franjo Urlep 1. r. tajnik izobraževalne skupnosti Poslovno združenje Papirles Dušan Kosmina 1. r. direktor poslovnega združenja Združenje kemične industrije dr. Lev Premru L r. direktor združenja Poslovno združenje proizvajalcev tekstila in konfekcije Rudi Polak 1. r,-glavni direktor poslovnega združenja Poslovno združenje tekstilne industrije Stanislav Dolenc 1 r. direktor poslovnega združenja Poslovncf združenje za trgovino Miloš Vehovar 1. r. predsednik poslovnega združenja Združenje poslovnih bank in hranilnic Hugo Skala 1. r. direktor združenja 3C0. Na podlagi 143. in 144. člena ustave SR Slovenije in 1., 8., 25. in 32. člena zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74) sklenejo temeljne organizacije združenega dela SAMOUPRAVNI SPORAZUM / o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije I. TEMELJNA DOLOČILA 1. člen S podpisom tega samoupravnega sporazuma lahko postanejo članice kmetijske razvojne skupnosti Slovenije: ' ' / / — Temeljne in druge organizacije združenega dela v panogi družbenega kmetijstva (čista dejavnost) oziroma, ki jim je družbena kmetijska proizvodnja pretežna dejavnost. — Temeljne in druge organizacije združenega dela v panogi kooperacijskega kmetijstva (čista dejavnost) oziroma, ki jim je kooperacijska kmetijska proizvodnja pretežna dejavnost. — Temeljne in druge organizaqije združenega dela s področja predelave in trgovine kmetijskih pridelkov, kakor tudi druge organizacije ter skupnosti, ki so zainteresirane za razvoj kmetijstva v Sloveniji, če se zavežejo sodelovati s svojimi sredstvi v obliki skupnih naložb ali kreditov pri investicijah v kmetijstvu. Z člen , Temeljne in druge organizacije združenega dela iz 1. člena (v nadaljnjem besedilu: podpisnice) se združujejo v kmetijsko razvojno skupnost zato, da bi skupno: 1. učinkovito uresničevale družbene plane razvoja kmetijstva in na le-teh temelječe skupne programe razvoja kmetijstva, 2. usklajevale svoje razvojne programe med seboj in z razvojem živilske industrije in s tržnimi potrebami, 3. načrtno vključevale raziskovalne in strokovne organizacije združenega dela v uresničevanje razvoja kmetijstva in v ta namen posebej združevale sredstva, 4. združevale in upravljale sredstva iz 3. člena in druga dopolnilna sredstva, ki jih dobijo kot udeležbo za razvoj kmetijske proizvodnje, 5. sc dogovarjale z bankami in drugimi družbenimi dejavniki, zainteresiranimi za razvoj kmetijstvo o zagotovitvi potrebnih sredstev za naložbe v kmetijstvo in o enotnih pogojih za kreditiranje teh naložb. 3. člen Na podlagi določb 8., 25. in prve alinee 1 odstavka 32. člena zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela Uradni list SRS, št. 13/74 (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzamejo s podpisom tega sporazuma podpisnice iz 1. in 2 alinee 1. člena sredstva, pravice in obveznosti na način in po merilih iz tega samoupravnega sporazuma. Sredstva iz prejšnjega odstavka podpisnice združujejo in jih uporabljajo kot združena sredstva na način in za namene določene s tem samoupravnim sporazumom. 4. člen Kmetijska razvojna skupnost je poslovna skupnost podpisnic in je pravna oseba. Sedež kmetijske razvojne skupnosti je v Ljubljani. 5. člen Podpisnice sprejemajo kot programsko osnovo delovanja kmetijske razvojne skupnosti razvojne programe s področja govedoreje, prašičereje,- perutninarstva, vinogradništva, sadjarstva, hmeljarstva, pridelovanja koruze in krompirja ter druge programe, ki jih bodo sprejele na zboru delegatov podpisnic. 6. člen Da bi zagotovili usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov pri uresničevanju razvojnih programov v kmetijstvu in družbenih planov, ■ pooblaščajo podpisnice kmetijsko razvojno skupnost, da sklene z Gospodarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, s poslovnimi bunkami in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in skupščinami občin družbeni dogovor o uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980. 7. člen V kmetijski razvojni skupnosti bodo podpisnice zlasti opravljale in izvrševale naslednje zadeve skupnega pomena: 1. dopolnjevale obstoječe in sprejemale nove panožne razvojne programe v skladu z družbenimi plani SR Slovenije, dolgoročnimi tržnimi gibanji in potrebami živilske industrije, 2. določale prednostne proizvodne dejavnosti, v katere se prioritetno usmerjajo sredstva za naložbe, 3. spremljale uresničevanje razvojnih programov in predlagale bankam ustrezne ukrepe v njihovi poslovni in kreditni politiki, 4 določale namene in pogoje za kredite iz združenih sredstev, 5 sodelovale pri usmerjanju drugih namenskih sredstev za razvoj kmetijstva, 6. se dogovarjale o skupni organizirani proizvodnji reprodukcijskega materiala in o skupnem prevzemanju rizika zanjo,- 7 se dogovarjale o skupnem nastopanju pri izvajanju naložb po tipskih projektih do izvajalcev del in dobaviteljev opreme. 8 določale enotne oziroma minimalne tehnične, tehnološke in ekonomske rešitve za projektiranje in izvedbo proizvodnih objektov in opreme, 9 določale minimalne zahteve za kooperacijske nasade v strnjenih kompleksih in za skupne objekte v kooperacijski proizvodnji, 10 usmerjale raziskovalne programe v reševanje proizvodnih problemov, 11. pospeševale hitrejše uvajanje tujih in domačih raziskovalnih dognanj v proizvodne procese, 12 sklepale sporazume z bankami in Zvezo HKS o obsegu in strukturi naložb po namenih, o udeležbi bančnih kreditov in kreditov iz družbenih sredstev, o obrestnih merah in odplačilni dobi za kredite po posameznih namenih, o drugih pogojih za dodeljevanje kreditov. 8. člen Kmetijska razvojna skupnost bo v skladu s cilji tega samoupravnega sporazuma sodelovala tudi pri usmerjanju: — sredstev za pospeševanje govedoreje v hribovitih območjih SRS, — sredstev za izboljšanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, — sredstev zveze hranilno kreditnih služb iz premij za mleko, — sredstev razvojnih premij in — inozemskih kreditov, če imajo ti značaj dopolnilnih sredstev za kmetijstvo. II. PREVZEM IN RAZDELITEV SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI SRS ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVU 9. člen Podpisnice iz 1. in 2. alinee 1. člena soglašajo, da se sredstva, pravice in obveznosti iz 3. člena razdelijo / mednje in prenesejo v njihove poslovne sklade po naslednjih kriterijih: 1. Sredstva in pravice iz 8. člena zakona se razmejijo v globalu po dosedanjih plasmanih na družbeni sektor in kooperacijsko kmetijstvo. Tako razmejena sredstva- in pravice se razdelijo med temeljne organizacije združenega dela sorazmerno deležu družbenega proizvoda vsake temeljne organizacije združenega dela, v skupnem družbenem proizvodu družbe- ■ nega oziroma kooperacijskega kmetijstva Slovenije in ugotovljenem na podlagi zaključnih računov za 1973. leto. 2. Sredstva in pravice iz 25. člena in 32. člena zakona se razmejijo in razdelijo po enakih osnovah in merilih kot v 1. točki tega člena. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN UPORABA ZDRUŽENIH SREDSTEV 10. člen Za uspešnejše uresničevanje svojih razvojnih ciljev združujejo podpisnice brezobrestno in za nedoločen čas v smislu zakona: — sredstva in pravice pridobljene po določbah zakona in — dopolnilna sredstva za razvoj kmetijstva v kooperaciji in na podlagi 18. člena medrepubliškega dogovora o razvoju kmetijstva (Uradni list SFRJ, št. 41/73). Združena sredstva se vodijo ločeno za družbeno proizvodnjo in za kooperacijo. 11. člen Združena sredstva se odobravajo kot dopolnilni kredit k lastni udeležbi podpisnic pri najemanju bančnih kreditov za investicije v kmetijsko proizvodnjo. Kredite iz združenih sredstev lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom dobijo: 1. podpisnice, ki po 3. členu združujejo sredstva, 2. druge podpisnice, ki vlagajo v kmetijsko proizvodnjo svoja sredstva skupaj s podpisnicami iz 1. točke tega člena. 12. člen Na podlagi presoje ekonomsko tehnične dokumentacije sklepajo poslovne banke oziroma Zveza HKS obenem z dokončno odobritvijo bančnega kredita tudi o predhodni odobritvi kredita iz združenih sredstev.. Kmetijska razvoja skupnost izdaja dokončni sklep o odobritvi kredita iz združenih sredstev. Krediti iz združenih sredstev sc vračajo hkrati z bančnimi krediti v rokih, ki veljajo za bančne kredite po družbenem dogovoru. Obrestna mera zg kredite iz združenih sredstev se določi v višini bančnih manipulativnih stroškov in stroškov kmetijske razvojne skupnosti. 13. člen Za opravljanje bančno tehničnih poslov z združenimi sredstvi izbere Kmetijska razvojna skupnost banko, ki nudi najboljše pogoje. V tozadevni pogodbi z izbrano banko se opredelijo tudi odnosi do'drugih poslovnih bank pri uporabi in plasmanih združenih sredstev. • 1 14. člen Stroške svojega poslovanja pokriva Kmetijska razvojna skupnost iz obresti, ki jih plačujejo dolžniki sredstev iz 9. člena, in ki jih podpisniki prepuščajo skupnosti. Ce ta sredstva ne zadoščajo, lahko skupnost predpiše prispevek v obliki obrestne mere na plasirana združena sredstva po določilu zadnjega odstavka 12. člena. IV. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE KMETIJSKE RAZVOJNE SKUPNOSTI 15. člen Kmetijsko razvojno skupnost upravlja zbor delegatov podpisnic. Podpisnice lahko zastopajo v zboru tudi delegati izvoljeni za delo zborničnih organov. Zbor delegatov kmetijske razvojne skupnosti se sestaja po potrebi najmanj pa enkrat letno. Sklicuje ga izvršni odbor kmetijske razvojne skupnosti. Zbor sklepa z večino glasov vseh podpisnic. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor temeljnih organizacij združenega dela zastopa. 16. člen Zbor delegatov ima naslednje pristojnosti: I. sprejema nove in dopolnjuje obstoječe razvojne programe kmetijstva Slovenije, 2. določa prednostne proizvodne oziroma razvojne usmeritve in okvirne kreditne pogoje za kredite iz združenih sredstev, 3. sprejema predračun stroškov skupnosti in potrjuje poročila o izvajanju razvojnih programov in ciljev tega sporazuma, 4. določa prispevek kreditojemalcev za stroške skupnosti v obliki obrestne mere na plasirana združena sredstva, 5. določa predloge sprememb tega sporazuma, 6. sprejema statut Kmetijske razvojne skupnosti, 7. voli predsednika in člane izvršnega odbora Kmetijske razvojne skupnosti, 8. daje smernice za delo izvršnemu odboru, 9. odloča o ugovorih na odločitve izvršnega odbora, 10. določa raziskovalne naloge splošnega pomena in osnove ter merila za združitev sredstev za financiranje takih nalog, II. potrjuje zaključni račun skupnosti, 12. sklepa o drugih zadevah, ki so po tem sporazumu in statutu v njegovi pristojnosti. 17. člen ' " Predsednik izvršnega odbora Kmetijske razvojne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje izvršnega odbora. 18. člen Izvršni odbor se sestaja po potrebi. Sklepi se sprejmejo z večino glasov vseh članov. Izvršni odbor ima tele pristojnosti: 1. skrbi za izvrševanje sklepov zbora delegatov, 2. pripravlja predloge sklepov za zbor delegatov, 3. sklepa družbene dogovore o uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v Sloveniji, 4. sklepa sporazume z bankami in zvezo hranilno kreditnih služb, 5. potrjuje pogodbe in sprejema ostale sporazume in družbene dogovore, ki jih sklepa skupnost pri izvrševanju svojih nalog, 6. ugotovi pravilnost izračuna deležev posameznih temeljnih in drugih organizacij združenega dela v razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu, 7. predlaga bankam ukrepe v njihovi poslovni in kreditni politiki glede kreditiranja naložb v kmetijstvo, 8. določa namene in pogoje za kredite iz združenih sredstev v okviru sklepov in smernic zbora delegatov, 9. sodeluje pri usmerjanju drugih namenskih sredstev za razvoj kmetijstva, 10. imenuje strokovne svete za posamezna razvojna področja in njihove predsednike, 11. sprejema na predloge bank sklepe o odobritvi kreditov iz združenih sredstev, 12. opravlja druge posle, ki je zanje pristojen po statutu ali po posebnem pooblastilu zbora delegatov podpisnic. 19. člen Problematiko posameznega razvojnega področja in posamezne dejavnosti v proizvodnji in predelavi kmetijskih pridelkov spremljajo in proučujejo strokovni sveti. Strokovni svet posameznega razvojnega področja ali posamezne dejavnosti sestavljajo strokovnjaki podpisnic, znanstveno raziskovalnih in drugih ustanov, ki so specialisti za delovno področje posameznega strokovnega sveta. 20. člen Strokovni sveti se sestajajo po potrebi, delujejo pa po pooblastilu izvršnega odbora in pripravljajo za odločitve izvršnega odbora predloge: 1. o skupni organizaciji proizvodnje reprodukcijskega materiala in skupnem prevzemu rizika zanjo, 2. o skupnem nastopu investitorjev do izvajalcev naložb in dobaviteljev opreme, 3. o enotnih oziroma minimalnih tehničnih, tehnoloških in ekonomskih rešitvah pri projektiranju in Izvedbi investicij ter v proizvodnih postopkih, 4. o minimalnih zahtevah za kooperacijske nasade v strnjenih kompleksih in za skupne objekte. Strokovni sveti so pobudniki tesnejšega povezovanja raziskovalcev, s proizvodnjo in usmerjanja raziskav v reševanje proizvodnih problemov. V ta namen strokovni sveti: — samostojno predlagajo raziskovalnim organizacijam naloge, — dajejo v imenu Kmetijske razvojne skupnosti soglasje k raziskovalnim programom, — usklajujejo financiranje splošnih raziskovalnih nalog iz različnih namenskih virov In sredstev podpisnic, — organizirajo izmenjavo strokovnih izkušenj in hitrejše uvajanje znanstvenih dosežkov v proizvodnjo. 21. člen Izvršni odbor lahko Imenuje komisije za posamezne naloge iz svoje pristojnosti. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Operativno delo za Kmetijsko razvojno skupnost, njen izvršni odbor in strokovne svete opravljajo strokovne službe Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in združenj po posebni pogodbi s Kmetijsko razvojno skupnostjo. 23. člen Ce podpisnica krši določila tega sporazuma ali ne izvaja sklepov organov sporazuma, je izvršni odbor pooblaščen sprejeti ustrezni ukrep zoper podpisnico. Ukrepi so: javni opomin, odvzem pravice do kredita iz združenih sredstev za eno ali več let. 24. člen Podpisnice sklepajo in podpisujejo ta sporazum neposredno, posredno prek delovnih organizacij pa le tedaj, če so v samoupravnem sporazumu o združevanju v organizacije združenega dela, ali sestavljene organizacije združenega dela tako sklenile. V primeru posrednega sklepanja in podpisovanja delovna organizacija v pismenem sklepu izjavi, za katere temeljne , organizacije podpisuje ta samoupravni sporazum. 25. člen Podpisnice soglašajo, da se sredstva iz 9. člena tega sporazuma vodijo na skupnem računu do 30. junija 1974, razdelijo pa se po tem terminu in na podlagi določb tega sporazuma na vse tiste organizacije združenega dela. ki so do 15. junija 1974 s podpisom tega samoupravnega sporazuma pristopile v kmetijsko razvojno skupnost. 26. člen Šteje se, da je sporazum sklenjen, ko ga podpiše vsaj polovica možnih podpisnic iz 1 in 2. alinee 1. člena in ko se objavi v Uradnem listu SRS. Samoupravni sporazum o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije, sklenjen na ustanovnem .zboru v Ljubljani 30. maja 1974 so podpisale 102 organizacije združenega, dela za 173 temeljnih organizacij združenega dela. 361. Na podlagi 1. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS. št 26-282/741 je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 16. julija 1974 sprejela S K I, E P o določitvi višine prispevka za financiranje programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela. ki so v skladu z zakonom zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. ter občani, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek na niso pristopili k samoupravnemu dogovoru o sprejetju programa izobra- ževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (Uradni list SRS, št. 26-320/74), plačujejo v letu 1974 izobraževalni skupnosti SR Slovenije prispevek iz dohodka po stopnji 8,14 %>. Osnova za izračun višine prispevka po prejšnjem odstavku je davčna osnova po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS št. 8-49/73 in 37-315/73) oziroma po zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74). 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 400-1/74 V Ljubljani, dne 16. julija 1974. Izobraževalna skupnost SR Slovenije Namestnica predsednika skupščine Milena Vršnik-Štifter 1. r. 362. Na podlagi drugega odstavka 41. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 16/74) objavlja odbor podpisnikov družbenega dogovora /' 1 ugotovitev stopenj prispevkov in davka iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka na dan 1. julija 1974 1 Odbor podpisnikov družbenega dogovora Ugotavlja, da so delavci organizacij združenega dela in drugi delovni ljudje v SR Sloveniji s samoupravnimi sporazumi in z aneksi k tem sporazumom, na podlagi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 18/74) sprejeli prispevne stopnje, kot so navedene v naslednjih točkah. 2 Stopnje prispevkov in davka iz osebnega dohodka ter stopnje prispevkov iz dohodka so na dan 1. julija 1974 naslednje: prisp. iz Prispevki iz osebnega dohodka dohodka (osnova Občina otroško varstvo temelj. republ. skupnost skupnost izobra- ževanje temelj. skupnost kultura temelj. »skupnost telesna kultura zdravstveno varstvo in zavarovanje oseb. doh.) zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu 1 2 3 4 5 6 7 Ajdovščina 0,43 2,26 5,76 0,61 0,51 8,27 2,63 Brežice 0,4? 2,43 5,72 0,60 0,70 8,26 2,79 Celje 0,43 2,26 5,18 0,79 0,51 8,26 2,79 Cerknica 0,22 2,26 5,79 0,31 0,41 8,27 1,48 Črnomelj 0,70 2,43 5,68 0,58 0,51 8,35 2,50 Domžale 0,46 2,43 6,10 0,52 0,51 8,27 1,48 Dravograd 0,43 2,43 5,85 0,61 0,51 8,27 2,04 Gornja Radgona 0,90 2,43 6,75 0,61 0,54 8,27 1,85 Grosuplje 0,43 2,43 6,03 0,61 0,51 8,27 1,48 Hrastnik 0,94 2,43 5,30 0,56 0,50 8,27 1,48 , Idrija 0,43 2,26 5,73 0,68 , 0,44 8,27 1,48 Ilirska Bistrica 0,43 2,43 5,75 0,45 0,40 t 8,27 1,98 Izola 0,43 2,43 5,44 0,61 0,51 8,27 1,98 Jesenice 0,51 2,43 5,44 0,58 0,92 8,15 1,73 Kamnik 0,38 2,43 5,50 0,50 0,48 8,27 1,48 Kočevje 0,43 2,43 5,87 0,61 0,51 8,27 1,48 Koper 0,43 2,43 5,44 0,61 0,51 8,27 1,98 Kranj 0,52 2,43 5,47 0,57 0,64 8,15 1,73 Krško 0,46 2,43 5,74 0,50 0,34 8,35 2,50 Laško 0,70 2,43 5,18 0,61 0,51 8,26 2,79 Lenart 0,90 2,43 6,86 . 0,61 0,54 8,11 1,77 Lendava 0,65 2,43 6,90 0,73 0,55 8,27 1,85 Litija 0,60 2,43 5,70 0,55 0,73 8,27 1,48 Ljubljana 0,47 2,43 5,10 1,23 0,74 8,27 1,48 Ljutomer 1,00 2.26 6,08 1,21 0,71 8,27 1,85 Logatec 0,43 2,43 5,80 0,61 0,51 8,27 1,48 Maribor 0,61 2,43 5,71 0,89 0,54 8,11 1,77 Metlika 0,43 2,43 5,90 0,58 , 0,50 8,35 2,50 Mozirje 0,43 2,43 5.46 0,61 0,51 8,26 2,79 Murska Sobota 0,60 2,43 6,79 0,70 0.60 8,27 1.85 Nova Gorica 0,45 2,26 ,5,59 0,65 0,53 8,27 2,63 Občina otroško varstvo temelj. republ. skupnost skupnost Prispevki iz izobra- ževanje temelj. skupnost osebnega dohodka kultura temelj. skupnost telesna kultura prisp. iz dohodka (osnova zdravstveno oseb. doh.) varstvo zdravstveno in zava- zavarovanje rovanje za nesreče pri delu 1 2 3 4 s 6 7 Novo mesto 0,53 2,43 6,32 0,58 0,70 8,35 2,50 Ormož 0,71 2,43 6,63 0,86 0,41 8,11 1,77 Piran 0,43 2,43 5,44 0,61 0,51 8,27 1,98 Postojna 0,48 2,43 5,57 0,49 0,41 8,27 1,98 Ptuj 1,15 2,43 0,08 0,74 0,55 8,11 1,77 Radlje ob Dravi 0,43 2,43 5,72 0,61 0,51 8,27 2,04 Radovljica 0,47 2,26 5,49 0,58 0,51 8,15 1,73 Ravne na Koroškem 0,47 2,43 5,70 0,58 0,80 8,27 2,04 Ribnica 0,43 2,26 5,68 0,39 1,48 8,27 1,48 Sevnica 0,57 2,43 5,82 0,61 0,51 8,26 2,79 Sežana 0,43 2,26 5,82 0,61 0,51 8,27 1,98 Slovenj Gradec 0,51 2,26 5,78 0,54 0,50 8,27 2,04 Slovenska Bistrica 0,70 2,43 5,68 0.38 0,54 8,11 1,77 Slovenske Konjice 1,00 2,43 6,84 0,61 0,51 8,26 2,79 Šentjur 0,45 2,43 5,73 0,61 0,51 8,26 2,79 Škofja Loka 0,55 2,26 5,94 0.61 0,53 8,15 1,73 Šmarje 0,45 2,43 5,18 0,61 0,51 ' 8,26 2,79 Tolmin 0,43 2,26 5,56 0,58 0,51 8,27 2,63 Trbovlje 1,05 2,43 4,37 0,45 0,69 8,27 1,48 Trebnje 0,43 2,43 5,72 0,61 0,51 8,35 2,50 Tržič 0,63 2,26 5,18 0,60 0,52 8,15 1,73 Velenje 0,51 2,26 5,18 0.61 0,51 8,27 2.04 Vrhnika 0,43 2,43 6.03 0.51 0,61 8.27 1.48 Zagorje 0,69 2,26 5,70 0,43 0,43 8,27 1,48 Žalec 0,45 2,26 5,28 0,53 0,49 8,26 2,79 Za vse ostale prispevke in davek : iz osebnega do- j) prispevek iz dohodka z£ i pokojninsko in invalid- hodka, prispevke na osebni dohodek ter prispevke iz sko zavarovanje za zavarovalno dobo, ki se šteje s po- dohodka so stopnje v vseh občinah enake, in sicer: večanjem, se obračunava in plačuje: a) prispevek iz osebnega dohodka za kulturno skupnost Slovenije 0,18 b) prispevek iz osebnega dohodka za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 11,48 c) občinski davek iz osebnega dohodka (razen za občino Maribor, kjer je 0,56) 0,20 d) prispevek iz dohodka od osnove osebnega dohodka za skupnosti za zaposlovanje (razen za občino Radovljica, kjer je 0,16) 0(20 e) prispevek iz dohodka od osnove osebnega dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nesreče pri delu 0,80 f) prispevek iz dohodka od osnove čistega osebnega dohodka za obnovo Bosanske Krajine 1,00 — za povečanje osebnega dohodka od 12 na 14 mesecev 3,5 »/o od — za povečanje osebnega dohodka od 12 na 15 mesecev 5,2 »/o od — za povečanje osebnega dohodka od 12 na 16 mesečev 7,0 »/o od — za povečanje osebnega dohodka od 12 na 18 mesecev 10,5o/o od 3 Obračun po prispevnih stopnjah, navedenih v točki 2 te ugotovitve izvajajo vse organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevke in davke v SR Sloveniji od 15 dneva dalje po objavi v Uradnem listu SRS. 4 g) prispevek iz dohodka od osnove korigira- ne davčne osnove za Izobraževalno skupnost Slovenije 8,14 h) prispevek iz dohodka od osnove korigira- ne davčne osnove za Raziskovalno skupnost Slovenije 1,80 i) prispevek iz dohodka od osnove poslovnega sklada za tekočo letno valorizacijo pokojnin 0^35; 1,35 Vsaka nadaljnja sprememba stopnje se objavi prek odbora podpisnikov družbenega dogovora v Uradnem listu SRS. St. 016-1/74 Ljubljana, dne 19. julija 1974. Član Izvršnega sveta in predsednik odbora prim. dr. Anton Fazarinc L r. 363. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so predstavniki proizvajalcev in predstavniki porabnikov sklenili SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki porabnikov so dne 23. maja 1974 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo s tem, da proizvajalne organizacije združenega dela lahko ob upoštevanju meril in pogojev iz tekstnega dela sporazuma uporabljajo cene iz cenika, ki je sesrtavni del tega sporazuma in se nahaja v Gospodarski zbornici Slovenije. 2. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo, št. 38/313-1/74 z dne 16. julija 1974. 3. Ta sporazum začnp veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predstavniki proizvajalcev: 19 proizvajalcev, podpisnikov sporazuma Predstavniki porabnikov: 49 porabnikov, podpisnikov sporazuma PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 784. Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za' ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/63), 1. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št ,5-29/70) ter 221 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 13-298/741 je izvršni svet skupščine mesta Ljubljane na 14. seji dne 24. julija 1974 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o najvišji drobnoprodajni ceni kruha 1 člen V odredbi o najvišji drobnoprodajni ceni kruna (Uradni list SRS, št. 19/70, 43/72 in 5/73) se spremeni 1. člen, tako da se glasi: »S to odredbo se določa najvišja maloprodajna cena za 1 kg kruha iz moke tipa 1000 na 3.60 din. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 361/1-74 Ljubljana, dne 24. julija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster L r. SKUPŠČINA OBČINE BREZICE 785. Na podlagi 220. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na skupnem zasedanju zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne 5. julija 1974 sprejela ODLOK o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij Skupščine občine Brežice 1. člen Za proučevanje predlogov normativnih in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine in njeni posamezni zbori, kakor tudi za proučevanje drugih vprašanj iz področja svoje pristojnosti, ima občinska skupščina komisije, določene v 219. členu statuta občine Brežice. Posamezne komisije sestavlja naslednje število članov: 1. Komisija za družbeno nadzorstvo — predsednik in 8 članov 2. Komisija za prošnje in pritožbe — predsednik in 8 članov 3. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve — predsednik in 6 članov 4. Statutarnopravna komisija — predsednik in 6 članov 5. Komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi — predsednik in 8 članov 6 Komisija za zadeve borcev — predsednik in 6 članov 7. Komisija za odlikovanja in priznanja — predsednik in 6 članov 2. člen Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja, kako OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo veljavne predpise in izvršujejo z zakonom določene.obveznosti, opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini ter če smotrno in pravilno uporabljajo in upravljajo družbena sredstva Na podlagi ugotovljenega stanja predlaga občinski skupščini ali njenemu posameznemu zboru ukrepe oziroma odpravo morebitnih pomankljivosti. predvsem pa ukrepe iz 36. člena statuta občine Brežice. 3. člen Komisija za prošnje in pritožbe rešuje vloge občanov, naslovljene na komisijo ali na druge organe izven upravnega postopka s tem, da ugotavlja dejansko stanje in jih nato skupaj s svojim mnenjem in predlogom za rešitev odstopa pristojnim organom. 4. člen Komisija za volitve In imenovanja ter kadrovske zadeve proučuje kadrovske zadeve občinske skupščine in njenih organov, predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev posameznih funkcionarjev ali strokovnih delavcev v skupščini, njenih organih in drugih organizacijah, če je za izvolitev, imenovanje ali razrešitev pristojna občinska skupščina. Spremlja kadrovsko politiko v delovnih in drugih organizacijah na območju občine in po potrebi daje ustrezne predloge pristojnim organom ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih. 5. člen Statutarnopravna komisija skrbi za izvajanje določb statuta s tem, da spremlja skladnost normativnih aktov občinske skupščine in njenih organov s statutom občine Brežice, ustrezno tolmači posamezne določbe statuta in daje občinski skupščini predloge za spremembo in dopolnitev statuta. 11. člen Kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, se za delo komisij uporabljajo določbe poslovnika občinske skupščine Brežice. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. > St. 020-51/74-1 Brežice, dne 5. julija 1974. Predsednik Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Brežice Franc Mohor 1. r. Franc Bukovinsky 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Kok Kržan 1. r. 6. člen Komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi spremlja stanje, proučuje in ureja posamezna vprašanja med verskimi skupnostmi in organi družbenopolitične skupnosti ter drugimi organizacijami v občini. 7. člen Predsednik družbenopolitičnega zbora Ivan Videnič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 786. Z Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja stanje in proučuje materialna vprašanja borcev in invalidov NOV in sicer predvsem probleme s področja stanovanj, priznavalnin, strokovnega usposabljanja, zaposlitve in uveljavitve pravic iz delovnega razmerja borcev in invalidov NOV. denarnih pomoči otrokom borcev in invalidov NOV v času rednega šolanja in druga vprašanja iz svoje pristojnosti, ki so ji dana z veljavnimi predpisi. Občinski skupščini predlaga sprejetje ustreznih ukrepov za izboljšanje materialnih in drugih pogojev borcev in invalidov NOV. 8. člen Komisija za odlikovanja in priznanja v skladu z določbami zakona zbira predloge za odlikovanja in druga priznanja ter daje mnenja o predlogih pristojnim organom. 9. člen Stalne komisije občinske skupščine delajo in odločajo o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih sklicuje predsednik komisije. Pobudo za sklic seje komisije lahko poda predsednik skupščine občine ali predsednik posameznega zbora skupščine občine, izvršni svet in sekretar skupščine občine. 10. člen Administrativno tehnično in strokovno delo za posamezne komisije opravljajo: , — za komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, kakor tudi 'za komisijo za odlikovanja in priznanja, strokovna služba pri občinski skupščini, — za statutarnopravrio komisijo in komisijo za prošnje in pritožbe pravni svetovalec, za komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV pa druga ustrezna služba v oddelku za 'družbene službe in občo upravo, — za komisijo ^a družbeno nadzorstvo, oddelek za gospodarsko upravne zadeve, — za komisijo za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi, oddelek za notranje zadeve. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po '2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS. št 14-378'73 in 26-373/74) na seji dne 20. julija 1974 sprejel ODREDBO o najvišjih tlrobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha 1. člen Določijo se naj višje drobnoprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha: a) iz pšenične moke kvalitetne skupine B tipa 1.000 (črni) 3.10 din/l kg tipa 800'ipolčrni) 1 3,30 din/l kg tipa 600 (polbeli) 3,50 din/l kg tipa 400 (beli) 390 din/l kg b) za mešani pšenični kruh z dodatkom 30 °/o ržene moke 3,50 din/l kg Za polkilogramske štruce vseh gornjih vrst kruha se navedene cene povečajo za 0,10 din/kg oziroma za 0,05 din/kos. 2. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974 dalje. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se začne uporabljati ta odredba pred 1. VIII. 1974, če se v tem času povečajo cene kruha na podlagi zveznega ali republiškega predpisa zaradi zvišanja cene pšenice in sicer od dneva, ki ga bo določil ta predpis. St 38-2/74-3 Celje, dne 20. julija 1974. Predsednik Izvršnega sveta .Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 787. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 3. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-378/73 in 26-737/74) na seji dne 20 julija 1974 sprejel ^ SKLEP 0 soglasju k spremembi tarife za prodajo mestnega plina I Daje se soglasje k spremembi tarife za prodajo mestnega plina, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna-vodovod Celje. II Sprememba je naslednja: v tar. št. 1 se cena 2,14 din poveča na 2,45 din za 1 m3 v tar. št. 2 se cena 1,96 din poveča na 2,20 din za 1 m3 v tar. št. 4 se cena 2,34 din poveča na 2,65 din za S tem sklepom se razveljavijo ustrezna določila navedena v sklepih skupščine občine Celje o soglasju k tarifi za prodajo mestnega plina (Uradni list SRS, št. 19/71, 42/72-33/73). IV I Ta sklep ee objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/74-3 Celje, dne- 20. julija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 788. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 3. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS. št 14-378/73 in 26-737/74) na seji dne 20. julija 1974 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za pitno vodo I Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna-vodovod v Celju. II Za vse potrošnike pitne vode se določi enotna cena 2,30 din za 1 m3. III V določeni ceni je 0. 12 din namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev. IV S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Celje o soglasju k ceni za pitno vodo (Uradni list SRS, št. 33-809/73). V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/74-3 Celje, dne 20. julija 1974. t ' Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 789. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 3. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-378/73 in 26-737/74) na seji dne 20, julija 1974 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov I Daje se soglasje k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna-vodovod v Celju. II Cena za 1 m2 stanovanjske ali poslovne površine znaša 51 din letno. III V določeni ceni je 1,55 din namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev kotlarne. IV S tem sklepom se razveljavi sklep o soglasju k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SRS, št. 42/72). V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/74-3 Celje, dne 20. julija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 790. Izvršni svet Skupščine'občine Celje je po 3. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni Ust SRS, št. 14-378/73 in 26-737/74) na seji dne 20 julija 1974 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij I Daje se soglasje k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij, ki jo jc določilo komunalno podjetje Javne naprave v Celju. II Cena za izpraznitev greznice in odvoz znaša za eno cisterno (4 m3) 150 dinarjev. III V določeni ceni je najmanj 2 din namenjeno za redno investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev. IV S tem sklepom se razveljavi sklep o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij (Uradni list SRS, št. 33/73). V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/74-3 Celje, dne 20. julija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine ■ občine Celje Marjan Ašič 1. r. 791. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 3. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS. št. 14-378/73 In 26-737/74) na seji dne 20. julija 1974 sprejel SKLEP o soglasju k cenam za odvoz smeti I Daje se soglasje k cenam za odvoz smeti ki jih je določilo komunalno podjetje Javne naprave v Celju. II Cena za 1 m2 stanovanjske oziroma poslovne površine znaša mesečno — za gospodinjstva in zavode ter ustanove 0,20 din — za gospodarske organizacije 0,25 din Cena je mišljena za odvoz smeti dvakrat tedensko. i ' , III V določeni ceni je najmanj 0.02 din namenjeno za redno investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev. IV S tem sklepom se razveljavi sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 42-831/72). V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 38-6/74-3 Celje, dne 20. Julija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 792. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica tUradm Ust SRS, št- 23/69) in 167. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti m zbora združenega dela dne 20. junija 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi urbanističnega načrta Cerknica 1. člen S tem odlokom se sprejme in potrdi dopolnitev urbanističnega načrta Cerknica s koridorji za električne daljnovode po projektu, ki ga je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana enota Ljubljana okolica pod št. proj. 37/72. 2. člen Dopolnitev urbanističnega načrta Cerknica je na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu SO Cerknica, pristojnem za urbanizem. 3. člen Izvajanje dopolnitve urbanističnega načrta nadzira pristojna urbanistična inšpekcija. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-3/73-1 Cerknica, dne 20. junija 1974. , Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. I. r. 793 Na podlagi 234 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21/74). 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 168 člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št 20'74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1974 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1973 I Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in prispevkov občine Cerknica za leto 1973 ki ga ie pregledala strokovna komisila- za pregled letnega davčnega zaključnega računa. ' II Letni zakjučni račun izkazuje: . 1. Davki in prispevki razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — zaostanki iz leta 1972 — obremenitev v letu 1973 — obresti — stroški 1973 — odpisi v letu 1973 — plačila v letu 1973 — zaostanek 31. 12. 1973 din 2,132.610,10 6,039.532,45 195.396,55 259.426,65 6,558.700,70 1,549.411,75 2. Prispevek za.starostno zavarovanje kmetov: - din — zaostanek iz leta 1972 322.074,00 — obremenitve v letu 1973 678.423,00 — plačila v letu 1973 680.232,95 — odpisi v letu 1973 25.838,80 — zaostanek 31. 12. 1973 294.425,25 III Letni davčni zaključni račun prispevkov in davkov občanov vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/66-7 Cerknica, dne 20. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Cerknica ^ Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r. SKUPŠČINA OBjClNE GROSUPLJE 794. Svet krajevne skupnosti Ambrus je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi samoprispevka, opravljenega dne 14. julija 1974 na svoji seji dne 15. julija 1974 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu 1. člen Za območje krajevne skupnosti Ambrus, ki obsega naselja: Ambrus. Bakerc, Brezovi dol, Kal pri Ambrusu, Kamni vrh, Primča vas, Mali Korinj, Veliki Korinj in Višnje pri Ambrusu se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 14. julija 1974 uvede krajevni samoprispevek za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let od 1. septembra 1974 do 31. avgusta 1979. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: — po stopnji 2 °/o zaposlene osebe (osebe v delovnem razmerju) od čistega osebnega dohodka iz redne- ga delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, — po stopnji 2 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, — po stopnji 2 °/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev, — po stopnji 50 din na vsake tri mesece vsa kmečka gospodinjstva. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku. 5. člen Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se bo gradil družbeni center v Ambrusu. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja. Kmečkim gospodinjstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SOb Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 7. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti Ambrus — sredstva za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu, in so strogo namenska. 8. člen Svet krajevne skupnosti Ambrus je ddlžan, da vsako leto na krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 5. člena tega sklepa. 9. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti zboru občanov krajevne skupnosti Ambrus. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1974. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Ambrus Jakob Hrovat 1. r. 795 POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus Volilna komisija krajevne skupnosti Ambrus daje po 10. členu zakona o referendumu '(Ur. 1. SRS, št. 29/72) svetu krajevne skupnosti Ambrus poročilo o izidu referenduma v fCS Ambrus na dan 14. julija 1974. Referendum je razpisala Krajevna skupnost Ambrus s sklepom o razpisu referenduma v KS Ambrus za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo družbenega centra v Ambrusu. Referendum je bil 14. julija 1974. Glasovanje je bilo na šestih glasovalnih mestih. Samo glasovanje je bilo pod vodstvom uradno imenovanih volilnih odboro^ in volilne komisije KS Ambrus. Volilna komisija je pri pregledu volilnega-glaso-valnega materiala ugotovila, da je bil postopek pri glasovanju v skladu z zakonom, in da ni bilo nepravilnosti, ki bi uplivale na izid glasovanja. Volilna komisija je ugotovila: — volilnih upravičencev je bilo 619 — glasovanja se je udeležilo 575 upravičencev — »ZA« je glasovalo 507 glasovalcev — »PROTI« je glasovalo 56 glasovalcev — 12 glasovnic je bilo neveljavnih — 44 vol. upravičencev se glasovanja ni udeležilo. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 81,90 °/o glasovalcev. Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izresla velika večina volilcev. V smislu 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku ima krajevna skupnost Ambrus zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. Ambrus, 15. julija 1974. Volilna komisija krajevne skupnosti Ambrus Tajnik Predsednik Ante Vidmar 1. r. Karel Puš 1. r. 1 1 Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor v skladu s sklepom o izdelavi zazidalnih načrtov v zazidalnih okoliših občine Lenart (Uradni list SRS, št. 33-771/72) za stanovanjsko cono Gradišče-vzhod, dopolnitev, ki je izdelan pod št. 76/6-63 z dne 1. februarja 1974. 2 Zazidalni načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. Zazidalni načrt je javno razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart pri urbanistični službi in pri krajevni skupnosti Gradišče na sedežu krajevnega urada Gradišče. 3 V času javne razgrnitve lahko dajo na rSžgrnjeni zazidalni načrt pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani. St. 351-3/65-5 . Lenart, dne 25. junija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franjo Muršec, oec. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 797 Na podlagi 55 in 56 člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti, v SR Sloveniji (Uradni' list SRS. št. 36 64. 13/67. 40/68 in 43?70) in 154 člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. julija 1974 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973 X 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973. Član Ivanka Mlšmaš 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 796. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67. 27-255/72), 190. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 2 člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart, je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji dne 25. junija 1974 sprejel S K I, E P o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Gradišče-vzhod, dopolnitev v zazidalnih okoliših v občini Lenart 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1973 takole: skupni dohodki skupna razdelitev dohodkov odvod v rezervni sklad nerazporejeni dohodki 3. člen Nerazporejeni dohodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973 v znesku 2,444.589,50 din se v skladu s 1. in 3. odstavkom 6. člena družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti pridobijo Iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavno- din 45,031.601,65 42,161.239,10 425.773,05 2,444.589,50 s ti v letu 1973 na področju splošne in skupne porabe v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 41/73), prenesejo v: din Sklad za intervencijo v gospodarstvu občine Ljubljana Bežigrad 1,805.000,00 Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Bežigrad 639.589,50 4. člen Sredstva rezervnega sklada v znesku 2,763.326,75 din se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-5/72-2 Ljubljana, dne 9. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973 Vrsta dohodka Dohodki Doseženo Štev. glav. nam. Razpored dohodkov Porabljeno * 1 Davki iz OD 36,256.210,85 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 2,949.000,00 2 Prometni davek, davek 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 926.924,45 na premoženje in na dohodke 04 Socialno skrbstvo 4,890.105,90 od premoženja 8,009.896,20 05 Zdravstveno varstvo 1,442.399,65 3 Takse 106.881,55 06 Komunalna dejavnost 3,803.235,95 6 Dohodki organov 07 Delo državnih organov 6,613.840,10 in razni drugi dohodki 658.613,05 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,350.700,00 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev . 3,241.151,70 14 Negospodarske investicije 15,104.288,15 16 Gospodarski posegi 1,715.645,05 18 Vlaganje v rezervni sklad 425.773,05 19 Nerazporejeni dohodki: — tekoča proračunski) rezerva 123.948,15 Presežek dohodkov nad izdatki 2,444.589,50 Skupaj 45,031 601.65 Skupaj 45,031.601,65 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER II. Rezervni sklad - . 798. dohodki 3,638.225 Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o finan- izdatki 93.405 tiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji presežek dohodkov nad izdatki 3,544.820 (Uradni list SRS. št 36 64 43'67, 40/68 in 43/70) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list 3. člen ŠRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 2 seji zbora združenega dela in 2 seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1974 sprejela O D I. O K o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1973. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebni računi. 2. člen Doseženi dohodki in Izdatki po zaključnem računu za leto 1973 so znašali: Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna ' v višini 4.025.215 din se prenese v sklad za intervencije v gospodarstvo občine Ljubljana Center. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 3,544.820 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1974. 5. člen Neporabl jena sredstva na posebnih računih se -prenesejo kot dohodek za leto 1974. 6 člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. I. Po proračunu dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki dm 56.545 282 52.520 067 4.025.215 St 400-02/74 Ljubljana, dne 24. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flts-Strela 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1973 Vrsta ^ w dohodka D jhodki Skupaj Štev. glav. nam. Razpored dohodkov Skupaj i Prispevki , 39,380.323 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 9,848.700 2 Davki 9.595.449 03 Kulturnoprosveina dejavnost 1,926.000 3 Takse 1,920.239 04 Socialno skrbstvo 10,845700 5 Dohodki po posebnih zveznih 05 Zdravstveno varstvo 1,108.677 predpisih 2,326.192 06 Komunalna dejavnost 3,480 949 6 Dohodki organov 07 Delo državnih organov 8,260.258 in razni drugi dohodki 3,323.079 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,886.290 9 Prenesena sredstva — 13 Dejavnost družbenopolitičnih 4,452.096 j organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 8,002.276 15 Gospodarske investicije — 16 Gospodarski posegi 1,445 346 17 Obveznosti iz preteklih let 152 754 18 Vlaganje v rezervni sklad 565453 19 Nerazporejeni dohodki 545 568 Skupaj 56.545.282 Skupaj 52.520.067 ' Presežek dohodkov nad izdatki 4,025.215 799 Na podlagi 176 členu statuta občine Ljubljana Centei lUradm ust SRS. Sl 10 74) je Skupščin« občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 24. junija 1974, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 19?4 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Center in njenih zborov 1. člen Skupščina občine Ljubljana Center ima naslednja stalna delovna telesa: — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe, — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisijo za samoupravne akte organizacij združenega dela, — komisijo za verska vprašanja, — komisijo za volitve in imenovanja, — komisijo za odlikovanja, — statutarnopravno komisijo, — svet za ljudsko obrambo, — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 2. člen Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja, ali se organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami delovnih ljudi in občanov in politiko občinske skupščine, ali pravilno in družbeno ter ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolagajo z njimi ter zagotavljajo uresničevanje samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev Na podlagi svojih ugotovitev predlaga komisija občinski skupščini potrebne ukrepe. Komisija za družbeno nadzorstvo ima 15 članov. Predsednika in 10 članov komisije imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenujejo organi oziroma organizacije, ki jih določi komisija za volitve in imenovanja. i 3. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki (ih občani ali organizacije pošiljajo občinski skupščini oziroma njenim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost tet po potrebi posreduje pri pristojnih organih oziroma organizacijah da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve na katere se prošnje oziroma pritožbe nanašajo Na podlagi obravnavanih prošenj in pritožb komisija ugotavlja in proučuje njihove vzroke, o tem poroča občinski skupščini in drugim pristojnim organom ter predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe ima 9 članov. Predsednika in 5 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane imenujejo organi oziroma organizacije, ki jih določi komisija za volitve in imenovanja. 4. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ugotavlja in obravnava materialno stanje borcev in invalidov NOV, borcev za severno mejo 1918/19 ter slovenskih dobrovoljcev iz vojn 191218: upravlja s finančnimi sredstvi sklada za varstvo borcev NOV ter opravlja druge naloge na tem področju, določene v statutu občine in v drugih predpisih Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima 13 članov. Predsednika in 7' članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov. 5 članov pa imenuje občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Center. 5. člen Komisija za samoupravne akte organizacij združenega dela občinske skupščine obravnava samoupravne sporazume o združevanju organizacij združenega dela, statute in druge samoupravne akte organizacij združenega dela, predlaga občinski skupščini pripombe k tem aktom, spremlja uresničevanje ustavnih določb v samoupravnih aktih organizacij združenega dela ter jim nudi strokovno pomoč pri izdelavi teh aktov. Komisija za samoupravne akte organizacij združenega dela šteje 13 članov. Predsednika in 7 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenujejo organi oziroma organizacije, ki jih določi komisija za volitve in imenovanja. 6. člen Komisija za verska vprašanja spremlja in analizira dejavnost verskih skupnosti, ugotavlja njihovo izven-cerkveno dejavnost in uspostavlja stike z verskimi skupnostmi. V zvezi s svojim delom sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in šolami, daje mnenja in priporočila občinskim upravnim organom ter poroča občinski skupščini. Komisija za verska vprašanja ima 9 članov. Predsednika in 5 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenujejo organi oziroma organizacije, ki jih določi komisija za volitve in imenovanja. , J 7. člen Komisija za volitve in imenovanja sprfemlja in Proučuje kadrovsko politiko v občini, spremlja izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in štipendiranju v občini, predlaga v skladu z zakonom občinski skupščini imenovanje poslovodnih organov v organizacijah ' združenega dela posebnega družbenega pomena, predlaga občinski skupščini imenovanje članov stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine, spremlja izvajanje družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Komisija za volitve in imenovanja ima 15 članov Predsednika in 8 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, po efiega člana pa imenujejo občinski komite ZKS. izvršni odboi občinske konference SZDL. občinski odbor zveze združeni borcev NOV in predsedstvo občinske konference ZMS; dva člana pa delegira občinski sindikalni svet. 8. člen Komisija za odlikovanja v skladu z Zakonom obravnava pobude za podelitev odlikovanj Socialistične federativne republike Jugoslavije posameznikom, organizacijam združenega dela. drugiVn organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za delo ali dejanja, ki Zaslužijo splošno priznanje in obliko ter daje mnenja Pristojnim republiškim organom. Komisija za odlikovanja ima 9 članov. Predsednika in 7 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, enega člana pa Imenuje občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Center. 9. člen Statutarnopravna komisija oblavnava osnutke odlokov in drugih predpisov občinske skupščine in njenih zborov, ugotavlja skladnost teh predpisov s statutom občine, zakoni in drugimi predpisi ter pripravlja predloge za avtentično razlago statuta občine, odlokov in drugih predpisov občinske skupščine oziroma njenih zborov. Statutarnopravna komisija ima 9 članov. Predsednika in 5 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenujejo organi oziroma organizacije, ki jih določi komisija za volitve in imenovanja. 10. člen Svet za ljudsko obrambo v skladu z zakonom usklajuje, usmerja in vodi obrambne priprave ter skrbi za uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora in mobilizacijo vseh sil in šredstev v občini. Kolikor z zakonom pl drugače določeno, ima svet za ljudsko obrambo 17 članov. Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine, podpredsednik sveta je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, člani sveta so po svojem položaju vodja službe za ljudsko obrambo v občim, in predsedniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, druge člane pa imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov političnih in družbenih organizacij.' organizacij združenega dela, oboroženih sil ter drugih organov in organizacij, ki so pomembne za ljudsko obrambo. 11. člen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnava in proučuje cestno-prometno problematiko, pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje učencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo: izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja; predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njihove varnosti ter oprh vi j a druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima 15 članov. Predsednika in 8 članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenujejo organi oziroma organizacije, ki jih določi komisija za volitve in imenovanja. 12. člen , Komisije ža verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov pregledujejo pooblastila delegatov za zasedanje zborov občinske skupščine in o tem poročajo zbirom ter opravljajo druge naloge v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov. Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov imajo 5 članov. Predsednika in člane komisij imenujejo zbori občinske skupščine izmed delegatov. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. 020-13/74 Ljubljana, dne 24. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis-Strela 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 800. Skupščine občine Domžale, Litija, Ljubljana Moste-Polje (na podlagi 226. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje) in Zagorje so kot priznanje aktivistom Osvobodilne fronte litijskega okrožja za njihovo idejno politično in revolucionarno delo, za neomajno predanost pri organiziranju in vodenju vseljudske vstaje za ustvarjanje pogojev, za zmago narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, za ohranjevanje in prenašanje junaške narodnoosvobodilne borbe mladi generaciji sprejela ODLOK o podelitvi domicila litijskemu okrožju Osvobodilne fronte 1. člen Litijskemu okrožju Osvobodilne fronte se podeli domicil v občinah: Domžale, Litija, Ljubljana Moste-Polje in Zagorje. 2. člen Listina o domicilu bo podeljena litijskemu okrožju Osvobodilne fronte na zboru aktivistov Osvobodilne fronte litijskega okrožja dne 8. septembra 1974. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem* listu SRS. St. 010-3/73-1 Ljubljana, 21. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK \ 801. Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o stalnih. delovnih telesih Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Stalna delovna telesa Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik so: — komisija za družbeno nadzorstvo, — komisija za prošnje in pritožbe, — komisija za zadeve borcev in invalidov NOV — svet za ljudsko obrambo, — komis-ija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, — komisija za odlikovanja in druga priznanja, — statutarno-pravna komisija, — komisija za verska vprašanja. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti m družbenopolitični zbor imajo svoje komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 2. člen Stalne komisije opravljajo naloge določene s tem odlokom in drugimi predpisi. Občinska skupščina lahko določi stalnim komisijam tudi druge stalne in občasne naloge. 3. člen Stalne komisije proučujejo predloge, predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina in njeni zbori, proučujejo druga vprašanja s svojega delovnega področja ter o svojih ugotovitvah obveščajo občinsko skupščino in njene organe ter predlagajo sprejem predpisov in drugih aktov. 4. člen Stalne komisije opravljajo naloge Iz svojega delovnega področja na sejah. Seja komisije je sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Seje vodi predsednik komisije. Ce je predsednik odsoten vodi sejo član komisije, ki ga določi komisija za vsako posamezno sejo O sejah se piše zapisnik. 5. člen Za pripravo gradiva, izvrševanje sklepov ter opravljanje administrativnih poslov za stalne komisije so zadolženi tajniki komisij. Tajnike komisij imenuje izvršni svet občinske skupščine. II. DELOVNO PODROČJE KOMISIJ 6. člen Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugo- x tavlja ali delovne in druge organizacije poslujejo P° predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi interesi, potrebami občanov In politiko občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter ali pravilno in smoterno upravljajo in uporabljajo družbena sredstva. 7. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov, organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skuphosti ter predlaga pristojnim organom ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Naloga komisije je predvsem pomagati občanom in organizacijam pri uveljavljanju zakonitih pravic ter skrbeti, da organi in organizacije pri reševanju prO' Senj in pritožb odločajo v skladu s predpisi. Organi in organizacije so dolžni dati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila, ki so potrebni za njeno delo. 8. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV proučuje materialni in socialni položaj borcev in invalidov NOV. Komisija pomaga borcem in invalidom NOV pri uveljavljanju z predpisi urejene posebne družbene skrbi ter opravlja druge naloge 'določene s predpisi. 9. člen Svet za ljudsko obrambo usklajuje in in usmerja priprave za ljudsko obrambo ter delovanje gospodarstva in družbenih služb v raznih vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora ter mobilizacijo vseh sil in. sredstev v ■ občini. 10. člen Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve proučuje kadrovsko politiko v občini, spremlja uresničevanje kadrovske politike, skrbi za sistematično izpopolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike v občini. Komisija predlaga občinski skupščini izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, članov organov občinske skupščine ter predstojnikov občinskih upravnih organov, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina. Na podlagi predpisov določa mesečna nadomestila osebnih dohodkov in drugih povračil ter stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem. Komisija imenuje delegate družbenopolitične skupnosti v razpisne komisije organizacij združenega dela za imenovanje individualnih poslovnih organov in članov kolegijskih poslovodnih organov. 11. člen ^ Komisija za odikovanja in druga priznanja zbira Predloge za odlikovanja in druga priznanja ter daje mnenje pristojnim organom. 12. člen Statutarno pravna komisija skrbi za izvajanje statuta občine, skrbi za skladnost predpisov, ki jih izdaja občinska skupščina s statutom ter drugimi predpisi. Pripravlja predloge za spremembo in dopolnitev statuta občine. 13 člen Komisija za verska vprašanja spremlja delovanje verskih skupnosti, skrbi da verske skupnosti delujejo v okviru predpisov, usklajuje odnose med verskimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami. 14. člen Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na začetku vsake seje zbora, komisija družbenopolitiinega zbora pa le na začetku prve seje zbora, pregledajo pooblastila delegatov ter o svojih ugotovitvah obvestijo zbor občinske skupščine. Ko zbor občinske skupščine ne zaseda odloča komisija o imunitetnih vprašanjih delegatov. Komisija mora svojo odločitev predložiti zboru v potrditev na Prvi seji. * III. SESTAV KOMISIJ 15. člen Večino članov komisij imenuje občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini. Komisija za družbeno nadzorstvo ima sedem članov, štiri člane imenuje občinska skupščina, tri pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Komisija za prošnje in pritožbe ima sedem članov, štiri člane imenuje občinska skupščina, tri pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima devet članov, pet članov imenuje občinska skupščina, štiri pa delegira občinski odbor ZB NOV. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ima devet članov, pet članov imenuje občinska skupščina, štiri pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Komisija za odlikovanja in druga priznanja ima sedem članov, štiri člane imenuje občinska skupščina, tri pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Statutarno pravna komisija ima devet članov, pet članov imenuje občinska skupščina, štiri 'pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Komisija za verska vprašanja ima sedem članov, štiri člane imenuje občinska skupščina, tri pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. • Delegate zborov, ki so člani komisij ter predsednike komisij imenuje občinska skupščina s sklepom. 16. člen Svet za ljudsko obrambo ima predsednika in 12 članov. Člani sveta so po svojem položaju poveljnik najyišjega Štaba partizanske enote, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito ter predstojnik občinskega upravnega organa za narodno obrambo. Druge člane sveta imenuje občinska skupščina izmed predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v občini. Predsednik sveta za ljudsko obrambo je predsednik občinske skupščine. Tajnika sveta imenuje svet izmed svojih članov. 17. člen Komisija družbenopolitičnega zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna Vprašanja delegatov 'ima predsednika In dva člana, ki jih imenuje zbor izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. 18. člen Komisija zbora združenega dela za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje zbor na začetku vsake seje izmed delegatov zbora združenega dela. Komisija zbora krajevnih skupnosti za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ima predsednika in dva člana, ki jih Imenuje zbor na začetku vsake seje izmed delegatov zbora krajevnih skupnosti. Mandatna doba komisij iz tega člena traja do pričetka prve naslednje seje zbora. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-3/74 Ljubljana, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Viljem Belič L r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 802. Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu prečiščenega besedila zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS. št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen 51. člen odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 17'74) se spremeni in se glasi: »Rovprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1973 znaša 2.200 din Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974.« Sedanji 51. člen postane 52. člen 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-31/74 Mozirje, dne 12. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 803. ZAČASNI POSLOVNIK občinske skupščine Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika ureja delo občinske skupščine Mozirje in njenih teles. 2. člen Poleg določil tega poslovnika se do sprejetja stalnega poslovnika smiselno uporabljajo določbe dosedanjega poslovnika skupščine občine v kolikor niso v nasprotju z ustavo SRS, statutom občine, zakoni in s tem poslovnikom. 3. člen Občinska skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. člen Občinska skupščina dela stalno razen v času letnega odmora. Letni odmor traja vsako leto od 25. julija do 5. septembra. Predsednik občinske skupščine lahko tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov, predsednik zbora, komisija ali odbora pa sejo teh teles, če to terja posebna potreba. 5. člen Delo občinske skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi skupščina ali njeno telo tako odloči. 6. člen Občinska skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog njega pa napis Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Mozirje. Pečat hrani sekretar skupščine. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 7. člen Delovni ljudje in občani občine Mozirje izvršujejo v skladu z ustavo SR Slovenije in statutom občine, funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve po svojih delegatih v zboru združenega dela. zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem ztSoru občinske skupščine Mozirje. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov praviloma enake pravice in dolžnosti. 8. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine in njenih organov, je brezplačno. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah občinske skupščine in na sejah komisij občinske skupščine in njenih zborov izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih aktov organizacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala v zbor občinske skupščine oziroma po sporazumu, ki ga sklenejo organizacije, katere oblikujejo konferenco delegacij. Za opravljanje drugih funkcij za občinsko skupščino določi višino in način povračila dejanskih stroškov z odlokom občinska skupščina. Višino nadomestila za funkcionarje, ki v skupščini opravljajo stalno dolžnost, določi v skladu z veljavnim družbenim dogovorom občinska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti. 9 člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine njenega zbora ali delovnih teles v ^okviru, pooblasti) njegove delegacije oziroma konference delegacij Pri tem mora upoštevati temeljna stališča katera je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delovnih ljudi. 10. člen Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se sej in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine ali njenih delovnih teles. Ce po določitvi za delegata ta naknadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega sestanka ali dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji, da ta določi drugega delegata. Ce nastopi zadržanost neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji in občinski skupščini. Delegati družbenopolitičnega zbora morajo vnaprej ali takoj ko je mogoče opravičiti nujne izostanke samo sklicatelju. 11. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje. za katero jih je delegacija delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oz. konference delegacij. Komisija iz prvega odstavka pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru, oziroma predsedujočemu. Potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oz. posameznega delegata pred prvo sejo. ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. Delegati morajo opravljati delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastila. 12. člen Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije pravico predlagati pri predlagatelju zadevo, katera je na dnevnem redu seje skupščine ali zbora, gradivo in spise, ki so z zadevo v zvezi, od predstojnika upravnega organa ali drugega predlagatelja, pa lahko zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila. ki morejo vplivati na eventuelno določitev stališč delegata in delegacije, katera ga je določila. 13 člen Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati: — izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov. odločb, sklepov in priporočil s področja zbora in amandmajev k predlogom teh aktov, — obravnavanje vprašanj s področja zbora in vprašanj, ki imajo pomen za delovne Ijidi in delovne skupnosti ali organizacije s področja zbora. — obravnavanje vprašanj ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta in na delo občinskih Upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja zbora v občini. — da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje, ki pa imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o njih razpravlja in določi stališča, — izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, ki se volijo na sejah njegovega zbora ali na skupni seji zborov, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov, — izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora. 14. člen Delegat ima pravico postaviti ustno ali pismeno izvršnemu svetu in predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov, in komisij ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik ustreznega upravnega organa oz. predsednik skupščine občine. zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mogoče, pa se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni, delegat pa je upravičen zahtevati pismeni odgovor. tudi če je bilo na vprašanje odgovorjeno že na isti seji. 15. člen Ko dpbi delegat odgovor na vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Ce delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilpo vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje stavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje. 16. člen Da bi mogli biti delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zaradi opravljanja dolžnosti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti občinske skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih delovnih teles, o delu izvršnega sveta in o delu občinskih upravnih organov, jim mora biti na sedežu delegacije ali konference delegacij vselej na razpolago gradivo za seje občinske skupščine, zbora ali delovnega telesa, v katerem so sodelovali delegati te delegacije. Na sčdežu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago za vpogled tudi gradivo za druge seje, v katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovali in zapisniki sej, za zamotanejša vprašanja pa lahko tudi zahteva strokovno pomoč ustrezne skupščinske službe. 17. člen Ce je gradivo za seje ali določen spis ali publikacija označen za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti. < 18. člen Delegat uživa v skupščini imuniteto tako, kot je določeno v 167. členu ustave SR Slovenije. Zakon določa, v katerih primerih in po kakšnem postopku je možno delegata odpoklicati. Delegat ima v skupščini pravico odstopiti. III. SKLICANJE SEJE a) Skupna seja vseh zborov 19. člen Občinska skupščina zaseda na skupni seji če tako določa zakon. h) Seje zborov 20. člen Zbori delajo na sejah in odločajo z glasovanjem. Zbori lahko sklenejo, da bodo na skupnem zasedanju obravnavali vprašanja o katerih odločajo enakopravno ali imajo zanje skupen pomen. Na skupnem zasedanju glasujejo delegati vsakega zbora posebej. 21. člen Sejo zbora skliče predsednik, na lastno pobudo, po sklepu zbora najmanj petine delegatskih mest na predlog delovnega telesa zbora ali občinske skupščine, predsednika skupščine in predsednika zborov ali na predlog Izvršnega sveta. s 22. člen Prve seje zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve predsednika zbora najstarejši na seji navzoči delegat. 23. člen Na pričetku seje zborov se izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ima predsednika in dva člana. 24. člen Gradivo na sejo zbora mora biti poslano delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Vabilo za sejo zbora se s predlogom dnevnega reda in z gradivom pošlje konferencam delegacij in delegacijam, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela, delegacijam krajevnih skupnosti in delegatom družbenopolitičnega zbora. V nujnih primerih lahko predsednik zbora izjemoma skliče sejo zbora tudi v krajšem roku. V primeru iz prejšnjega odstavka delegati prvo sklepajo o tem ali obstojajo razlogi za skrajševanje rokov za sklic seje. Ce ugotove, da razlogi niso utemeljeni, določijo datum zasedanja zbora, na katerem bodo obravnavali zadeve zaradi katerih je bila sklicana seja z rokom krajšim od 10 dni. 25. člen O sklicu in predlogu dnevnega reda seje zbora obvesti predsednik zbora predsednika občinske skupščine. 26. člen Preden stavi predsednik zbora vprašanje na dnevni red sejp zbora ga praviloma pošlje pristojnemu delovnemu telesu zbora oziroma občinske skupščine. Poročilo delovnega telesa zbora oziroma občinske skupščine se pošlje hkrati s sklicem seje. IV. DNEVNI RED 27. člen Dnevni red za skupno sejo zborov predlaga predsednik občinske skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora. Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo zborov se predsednik občinske skupščine posvetuje s predsedniki zborov, pri pripravah dnevnega reda za sejo zbora pa se predsedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih teles zborov. 28. člen Predsednik občinske skupščine kakor tudi predsedniki zborov dajo na dnevni red seje, ki jih sklicujejo, vprašanja zaradi katerih je bilo predlagano, da se seja skliče, kakor tudi vsa druga vprašanja, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki so s statutom ali poslovnikom pooblaščeni, da predlagajo, da se določeno vprašanje postavi na dnevni red skupne seje zborov ali na sejo zbora. Pri sestavljanju dnevnega reda predsednik skupščine oziroma predsednik zbora upoštevata predloge in iniciative dane s strani občinskega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij ter občanov. 29. člen Predlogi za vključitev posameznih vprašanj za dnevni red, se dajejo za skupno sejo zborov predsedniku skupščine, za sejo zborov zpa predsedniku zbora. 30. člen Dnevni red skupne seje vseh zborov oziroma zbora se določi na. predlog predsednika na začetku seje- Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda posvečena obravnavi poročila o izvršitvi sklepov prejšnje seje. Praviloma mora biti na vsaki seji predvidena točka za postavljanje delegatskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. j 31. člen Vsak delegat lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red vendar mora utemeljiti nujnost predloga. Tudi predstavnik izvršnega sveta, kakor tudi predstavnik delovnega telesa lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga. V. VODSTVO SEJ IN UDELEŽBA NA SEJAH / 32 člen Skupno sejo zborov vodi predsednik skupščine, sejo zborov pa predsednik zbora. Pri vodenju seje j ir0 pomagajo predsedniki. Skupno zasedanje dveh ali več zborov vodi na podlagi dogovora predsednik enega izmed zborov. 33. člen Kadar sta predsednik in podpredsednik odsotna se izvoli na seji enega izmed delegatov, ki naj sejo vodi in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primeru Prične sejo najstarejši na seji navzoč delegat in jo i vodi do izvolitve delegata, ki bo sejo vodil. Podpredsednik oziroma delegat, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času ko predsedujoči kot delegat dobi besedo in sodeluje v razpravi. 34. člen Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O prisotnosti delegatov na seji se vodi evidenca na Podlagi pooblastil delegacij kateri delegati so. Pooblastila zbere strokovna služba občinske skupščine. Prisotnost delegatov na . seji družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste, ki jih izpolnijo delegati in pred začetkom seje izroče predsedniku zbora. Predsednik pred pričetkom seje ugotovi ali obstoji kvorum za delo zbora. Seja zbora je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov vsakega zbora. 35. člen Na seji lahko brez pravice odločanja sodelujejo: — predsednik in člani Izvršnega sveta — predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani izvršnega sveta — funkcionarji upravnih organov kadar je na dnevnem redu seje obravnava aktov ali vprašanj, ki spadajo v njihovo delovno področje, — predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih, delovnih in drugih organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci, — predstavniki samoupravnih interesnili skupnosti, kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih. 36. člen Govornikom daje besedo predsednik. Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ab ga opomni na dnevni red. Predsednik mora skrbeti, da govornika pri govoru hihče ne ovira. 37. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi. Ce se govornik oddalji ,od vprašanja, ki je na dnev-hem redu ga mora predsednik pozvati naj se drži dnevnega reda. Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži • dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo. 38. člen Delegati se lahko priprijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka. • Predsednik daje delegatom besedo praviloma po Vrstnem redu kot so se prijavili. Predsednik da takoj besedo delegatu, ki želi govo-riti o prekrških poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda, ab zato, da bi popravil svojo izjavo V tem primeru ^nvor ne sme trajati dalj kot 10 minut. Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve Poslovnika ali prekršitve dnevnega reda. mu predsed- takoj da pojasnilo Ce se delegat s pojasnilom ne zadovolji, se odloči o vprašanju brez obravnave. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike. 39. člen Na seji se lahko na predlog predsednika in dele-lata, ki ga podpre 10 drugih delegatov, odloči, da sme govornik govoriti o istem vprašanju le enkrat in določi čas trajanja govorov. 40. člen Na začetku seje ugotovi predsednik skupne seje vseh zborov oziroma predsednik seje zbora, ali je skupna seja vseh zborov oz. seja zbora sklepčna. Če je podan dvom v sklepčnosti seje lahko predsednik odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatskih mestih. i 41. člen Ko je sprejet dnevni red, se preide na obravnavo vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu. Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava prodno se o njem odloči. 42. člen V času Seje se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če za to obstoje razlogi, in če se delegati s tem strinjajo. O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave. 43. člen Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razdeljena v dve fazi — splošno obravnavo in obravnavo o podrobnostih. Med splošno obravnavo se o predlogu načelno razpravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dane v predlogu. \ Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja o . predlogih po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če seja tako sklene pa tudi o posameznih členih oziroma točkah. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu. 44. člen Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila. Za tem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi. Predsednik skupne seje oziroma predsednik seje zbora daje besedo delegatom in drugim udeležencem na seji po vrstnem redu kakor so se prijavili. 45. člen Vsako vprašanje se obravnava dokler je zanj kaj priglašenih govornikov. Obravnavo sklene predsednik, ko ugotovi, da ni več govornikov. 46. člen Predsednik lahko sejo prekine im določi dan in čas ko se seja nadaljuje. Predsednik prekine sejo, kada je to s poslovnikom določeno, zaradi tega, ker ni kvoruma, zaradi pozne ure, zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo konsultacije in zberejo potrebna mišljenja, kakor tudi v drugih slučajih, .kadar to delegati sklenejo. Če je seja prekinjena zaradi tega ker ni kvoruma in tudi ko se seja nadaljuje kvoruma ni, predsednik sejo zaključi. / 47. člen O vprašanjih, ki se obravnavajo na skupni seji 'vseh zborov oziroma na sejah zborov, se lahko sprejemajo akti skupščine občine iz delokroga skupne seje vseh zborov oziroma delokroga posameznega zbora. Če vprašanje, ki'se obravnava, ne zahteva sprejem akta, sklepa ali smernic, se lahko obravnava konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda. 48 člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda skupne seje vseh zborov oziroma seje zbora, predsednik skupne * seje vseh zborov oziroma zbora zaključi sejo. VII ODLOČANJE 49. člen Za odločanje na skupni seji vseh zborov je potrebna navzočnost večine delegatov vsakega zbora Za odločanje na seji zbora Je potrebna navzočnost večine delegatov v zboru. Če predsednik skupne seje vseh zborov oziroma seje zbora dvomi ali je na seji navzočih potrebna večina delegatov, odredi ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih. 50. člen Veljavne odločitve, za katere je glasovala večina ■ navzočih delegatov, razen če je za zakonom ah občin- skim statutom določeno, daje potrebna za odločitev večina vseh delegatov. s* 51., člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot 5 minut. , 52. člen Glasovanje je praviloma javno. Delegat glasuje tako da se izjavi »za predlog« ali »proti predlogu« ali pa se »vzdrži« glasovanja. Glasovanje je istočasno — z dvigom roke ali na drug način ali z izvajanjem vsakega posameznega delegata. 53 člen Glasovanje z dvigom roke ali na drug način se opravi tako. da predsednik pozove delegate, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog nato kdo je proti predlogu in nazadnje, ali se kdo vzdrži glasovanja. 54 člen Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsednik zbora, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja, ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj 10 drugih delegatov Po delegatskih mestih se glasuje tako. da se pokliče delegatsko mesto, navzoči delegat pa se izjavi »za«, »proti« ali pa se »vzdrži« glasovanja. Ko je sklicanje delegatov po delegatskih mestih končano, se znova pokličejo delegatska mošta, za ka- tera v seznamu ni zaznamovano, da so delegati delegirani na to delegatsko mesto, glasovali. Klicanje delegatskih mest opravi na skupni seji vseh zborov v posameznem zboru sekretar skupščine občine ali pooblaščeni delavec strokovne službe občinske skupščine. 55. člen O predlogih, danih na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se nanašajo. Če je na posamezen člen danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih. Če je na posamezen člen danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma. 56. čen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen, oziroma razglasi, kateri kandidati so izvoljeni. VIII. ZAPISNIK 57. člen O delu na skupni seji vseh zborov oziroma o delu posameznega zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji. zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeli. Delegat ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik. * Za zapisnik skrbi sekretar občinske skupščine. Izvleček iz zapisnika iskiepe) je treba poslati delegatom skupne seje vseh zborov oziroma delegatom zbora najkasneje s sklicem naslednje seje. 58 člen Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji. O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje na kateri se obravnav^ zapisnik. v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na 'koncu besedila vpišejo sprejete spremembe Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega in sekretar občinske skupščine, ali drugi pooblaščeni Sprejeti zapisnik zboiia podpišeta predsednik zbora in sekretar občinske -skupščine, ali drugi pooblaščen: delavec strokovne službe, zapisnik skupne seje vseh žborov pa podpišeta predsednik in sekretar skupščine 59 člen Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora oziroma skupne seje vseh zborov skrbi sekretar občinske skupščine. 60 člen O delu na seji zbora oziroma skupne seje vseh zborov se vodijo tudi dobesedni zapisniki isejni zapiski). Delegat, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapiskih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil. V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora oziroma predsednik skupne seje vseh zborov. IX. DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH a) Splošne določbe 61. člen Glasovanje pri volitvah ali razrešitvah funkcionarjev, ki jih volijo ali imenujejo vsi zbori enakopravno oziroma posamezni zbori, je praviloma javno. Tajno se glasuje, če to določa zakon ali ta poslovnik sli če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj deset drugih delegatov. 62 člen Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov, ki so predlagana za izvolitev. Predlagani kandidati Morajo biti napisani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandi-1 bata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kan-bidata za predsednika mora biti zaporedna številka. Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in bar-v° in morajo biti overjene s pečatom skupščine občine. 63. člen Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število delegatov, ki jih določi skupna seja vseh zborov oziroma zbor na predlog predsednika. V primerih, ko zakon določa poseben način poteka tojnih volitev na skupni seji ali v posameznem zboru, Se uporabljajo določbe zakona. 64. člen ' Delegat glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako. da obkroži tekočo številko pred "benom kandidata oz. pred kandidatno listo. Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu oz. kandidatni listi tako, da prečrta tekočo številko ali lrhe kandidata oz kandidatno listo. Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitev ""legata ne tia ugotoviti. 65 člen Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsednik bera objavi, da je glasovanje končano. Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih Glasovnic. Predsednik ugotavlja rezultate glasovanja in ob-ayl' koliko delegatov je glasovalo koliko od njih za famozne predloge, koliko proti koliko je neveljavnih glasovnic. 66 člen Pri razrešitvah se smiselno uporabljajo določbe te-,a Poslovnika o postopku pri volitvah (61. do 65. "lena). 67 člen Če noben kandidat oziroma kandidatka lista pri Psovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje po- novi. Pri glasovanju o razrešitvi se ne, glasuje ponovno. Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge ali kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove. Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oz. kandidatne liste, če predlog kandidature ni bil umaknjen, kot tudi za nove kandidate oz. kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani. b) Posebne določbe o postopku pri volitvah 1. Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine 68. člen Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL. Predlog kandidature za predsednika občinske skupščine mora biti pismen in mora biti obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka. Predlog pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij, delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor-krajevnih skupnosti, ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti. 69 člen Za predlaganje kandidata za podpredsednika občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika občinske skupščine. 70. člen Volitve predsednika občinske skupščine in podpredsednika občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. 71. člen Volitve vodi predsedujoči, pri delu pa mu pomagajo trije na seji izvoljeni delegati in sekretar občinske skupščine. , 72.1 člen Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval. 73. člen Izid glasovanja se ugotovi tako: 1 da se ugotovi število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine, 2. da se ugotovi, koliko je bilo delegatov od vsakega zbora navzočih na skupni seji, 3. da se ugotovi, kolikim delegatom so bile izročene glasovnice, 4. da se ugotovi, koliko delegatov vsakega zbora je glasovnice oddalo, 5. do se ugotovi, koliko delegatov vsakega zbora je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za kandidata za podpredsednika in koliko glasovnic je neveljavnih. Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih delegatov za vsak posamezen zbor občinske skupščine in med številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah. 74. člen Izvoljen je tisti kandidat, ki je prejel več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru občinske skupščine. 75. člen Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči na skupnem zasedanju, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine. 76. člen Ce ni prišlo do Izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika skupščine, se opravijo nč>-ve volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine. Na ponovnih' volitvah iz prejšnjega odstavka se ponpvi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom. 77. člen Določbe o volitvah predsednika in podpredsednika občinske skupščine se smiselno uporabljajo tudi za volitve predsednika in namestnika predsednika posameznega zbora. 2. Volitve Izvršnega sveta 78. člen Kandidata za predsednika Izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL. Za predlaganje kandidata za predsednika Izvršnega sveta občinske' skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 79. člen Volitve kandidata za predsednika Izvršnega sveta občinske skupščine se odpravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora. 80. člen Glasovanje pri volitvah predsednika Izvršnega sveta skupščine je tajno ali javno in se opravi po določbah tega poslovnika. 81. člen Po končanem glasovanju v vseh zborih občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika Izvršnega sveta za vsak zbor posebej. Kandidat za predsednika Izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. 82. člen Kandidat, ki je izvoljen za predsednika Izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena predsednika in članov Izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov Izvršnega sveta naj občinska skupščšina imenuje za predstojnike temeljnih upravnih organov. 83. člen Občinska skupščina voli predsednika in člane Izvršnega sveta ter imenuje izmed članov Izvršnega sveta predstojnike temeljnih upravnih organov, ha podlagi predložene Tiste. O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. 3. Volitve stalnih teles občinske skupščine 84. člen Predsednika in člane stalnih teles občinske skupščine volijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno. Volitve se opravijo na , skupnem zasedanju vseh treh zborov, ali na ločenih sejah zborov občinske skupščine, če je na seji navzočih večina delegatov vsakega zbora. 85. člen Na skupnem zasedanju vseh treh zborov se volijo komisije občinske skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata 'za predsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Posamični člani komisije se volijo po posamičnih predlogih. 86. člen Posamezne spremembe v sestavi komisij lahko opravi občinska skupščina na skupnem zasedanju vseh treh zborov, lahko pa tudi vsak zbor na ločeni seji. 87. čen Po istem postopku, ki je določen v prejšnjih členih. lahko občinska skupščina na skupnem zasedanju vseh zborov ali njeni zbori na ločenih sejah, razrešijo komisijo v celoti, ali posamezne njene člane. 88. člen Kandidatno listo za izvolitev skupnih komisij občinske skupščine pr.edlaga komisija za volitve, Imenovanja in kadrovske zadeve. Predstavnik komisije za volitve in imenovanja ima pravico na skupnem zasedanju ali na ločeni seji obrazložiti predlog. Predlogi kandidatne liste ali predlog za posamezne kandidate se izročijo predsedniku skupščine. Vsi predlogi morajo biti pooblaščenim delegatom na razpolago do začetka seje. 89. člen Volitve komisij so praviloma javne. V primeru, če to zahtev g en delegat, ki ga podpre najmanj še delegatov, so volitve tajne. 90. člen Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje in s® ugotavljajo rezultati glasovanja po posameznih zborih. Pri javnem glasovanju se uporabijo določbe tega Poslovnika o javnem glasovanju. Ce se volitve opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju. 91. člen Komisija, ali posamezni član, je izvoljen, če je za kandidatno listo oz.' posameznega kandidata glasovala večina navzočih delegatov v vsakem zboru. X. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE 92. člen Zbori občinske skupščine sprejemajo odloke, družbeni načrt občine, proračun občine in zaključni račun občine, resolucije in priporočila. Zbori občinske skupščine in njihova delovna telesa lahko sprejemajo tudi sklepe. Zbori občinske skupščine lahko dajejo smernice. Občinska skupščina daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov. 93. člen Odloke sprejemajo zbori občinske skupščine v okviru svojih pristojnosti enakopravno, v primerih, ko so določeni s statutom in poslovnikom pa tudi samostojno. Avtentične razlage odlokov dajejo zbori občinske skupščine v čigar delokrog spada sprejem takega odloka. 94. člen Z resolucijo se opozarja na stanje, probleme in potrebe na posameznem področju družbenega življenja in določa politika ki jo je potrebno izvajati na tem področju in ukrepe za njeno izvajanje. 95. člen S priporočilom se opozarja na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov, drugih Predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališče občinske skupšči-116 glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanjem medsebojnega sodelovanja organizacij zdru-Honega dela in drugih samoupravnih organizacij, zdru-^enJ in skupnosti glede vprašanj, ki so za njih skup-nega pomena in vprašanj, samoupravnega sporazume-Vanja in družbenega dogovarjanja. S priporočilom se predlagajo ukrepi, katere naj bi Podvzele organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja, skupnosti in državni °rgani, za reševanje vprašanj. v skladu z njihovimi interesi in nalogami. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja in skupnosti ter držav-ui organi, katerim je priporočilo naslovljeno, so dolžni zavzeti stališča glede vprašanj na katera se priporočilu nanaša. 96. člen Resolucije in priporočila sprejemajo po določbah statuta in poslovnika v okviru svojih pristojnosti, zbori unakopravno oziroma samostojno. 97. člen Zbori lahko v okviru svojih pristojnosti s sklepi nalagajo obveznosti IS in organom uprave glede priprave odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov ali glede opravljanja drugih zadev z njihovega področja. S sklepom občinska skupščina oziroma zbori odločajo o izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij ali o soglašanju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima občinska skupščina po statutu in tem poslovniku. Vsak zbor občinske skupščine lahko v okviru svojih pristojnosti sprejema sklepe o svojem delu oziroma delu delovnih teles, kakor tudi o delu strokovnih služb za potrebe zbora in svojih delovnih teles. Delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov lahko sprejemajo sklepe o svojem delu. 98. člen Sklepi se predlože organom in organizacijam, na katere se nanašajo. 99. člen S smernicami se določajo obveznosti Izvršnega sveta in upravnih organov glede izvrševanja odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov, daje navodila za izvrševanje drugih zadev iz njihove pristojnosti ter še na druge načine usmerja njihovo delo. Smernice sprejemajo zbori enakopravno oziroma samostojno. Smernice se predloži; organom, na katere so nar slo vij ene. 100. člen Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora kadar je to s predpisi določeno ali kadar to odločijo zbori skupščine.' v katerih enakopravno %li samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Zbori, v katerih enakopravno oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora določi delovno telo, ki bo sodelovalo v pripravah družbenega dogovora. 101. člen Sprejet družbeni dogovor v imenu občinske skupščine podpišejo predsednik občinske skupščine in predsednik oziroma predsedniki zborov, ki so družbeni dogovor sprejeli. 102. člen Akte, ki so sprejeti na skupni seji zborov, podpisuje predsednik občinske skupščine. Akte. ki jih sprejemajo zbori ,občinske skupščine enakopravno oz. samostojno, razen odlokov, podpisuje predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, ki - so akt sprčjeli. 103. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov ter na obvezne razlage odlokov se pritisne pečat občinske skupščine. * Z izvirnikom odloka oz. drugega akta občinske skupščine ali obvezno razlago je mišljeno besedilo odloka oziroma akta oziroma obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike odlokov in drugih aktov občinske skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani občinska skupščina. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar občinske skupščine. 104. člen Odloki in drugi akti občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu SRS. Odloke in druge akte občinske skpuščine ter obvezne razlage odlokov pošilja v objavo sekretar občinske skupščine. Sekretar občinske skupščine daje na podlagi izvirnega besedila, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka akta, oz. obvezne razlage. 1. Postopek za izdajo odloka 105. Cen Samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter družbenopolitične, samoupravne organizacije in skupnosti ter občani praviloma dajo iniciativo za sprejetje odloka prek svojih delegatov. Predlog odloka lahko predlaga vsak delegat ali. skupina delegatov, v svojem zboru. Izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora. Vsak zbor lahko predlaga predlog odloka, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 106. člen Predlog odloka se pošlje predsedniku občinske skupščine. Predlog odloka mora imeti obrazložitev, iz katere izhaja potreba po novem odloku oziroma spremembi že veljavnega odloka, obrazložitev načel, na katerih odlok sloni in obrazložitev ocene finančnih posledic odloka. 107. člen Predsednik skupščine pošlje predlog odloka predsednikom zborov skupščine, v katerih pristojnost spada tak odlok in Izvršnemu svetu, kolikor ni predlagatelj odloka Izvršni sve’ Izvršni svet je dolžan dati mnenje k vsem predlogom odlokov, kjer ni predlagatelj in sicer praviloma predno gre predlog v obravnavo v pristojnih zborih, najkasneje pa do seje na kateri se o predlogu odloka dokončno odloča. 108. člen Preden obravnavajo predlog odloka pristojni zbori oziroma pristojni zbor, praviloma obravnavajo predlog delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov in dajo zborom oziroma zboru poročilo z mnenji in predlogi. 109. člen Predlog odloka morajo skupaj z ostalim gradivom in poročili skupščinskih teles dobiti delegati najmanj 10 dni pred zasedanjem skupščine oziroma ustreznega zbora. Izjemoma se lahko vroči delegatom gradivo in poročilo skupščinskih teles za sejo tudi kasneje, če gre za nujne neodložljive zadeve. 110. člen Predlagatelj mora biti povabljen na sejo zbora in ima pravico dati kratko dopolnilo obrazložitve predloga Pravico ima udeleževati se celotne obravnave odloka ter dajati pojasnila in svoja mnenja. 111. člen Skupščina ali Izvršni svet lahko skleneta, da se da predlog odloka še pred odločanjem v javno obravnavo ali, da se k obravnavi na seji pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organizacij in društev. V primerih, ki tako določa statut občine, je javna obravnava obvezna. 2. Obravnava v zborih skupščine 112. člen Obravnava predloga odloka se začne z obrazložitvijo predlagatelja. Po obrazložitvi povedo svoja stališča in pripombe še drugi predstavniki organov, ki so o predlogu predhodno razpravljali. Obravnava predloga odloka obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. 113. člen Predsednik zbora, delegat ali skupina delegatov, k> menijo, da predlog odloka še ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončni sprejem, lahko 5 primerno utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog odloži z dnevnega reda ali pa vrne pooblaščenemu predlagatelju v ponovno proučitev in uskladitev. O zahtevah iz prejšnjega odstavka se posebej gla' suje. , 114. člen Pooblaščeni predlagatelj lahko predlog odloka aU drugega akta umakne do trenutka, ko se o njem glasuje, brez obrazložitve. 4. Predlaganje amandmajev 115 člen Spremembe in dopolnitve predloga odloka (amandmaje) lahko podajo predlagatelji iz 1 odstavka 105 člena vse dotlej, dokler ni predlog odloka dan na gla' sovanje. 116. člen Amandmaji se predlagajo v pismeni obliki, izje' moma pa tudi ustno tako, da predlagatelj amandmaj* jaspo pove besedilo in predlog, ki naj nadomesti oziroma dopolni prvotni predlog predlagatelja odloka. Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je potrebno predložiti praviloma najmanj tri dni pred sejo vedno v pismeni obliki s konkretnim in obrazloženim predlogom. O amandmajih ni mogoče odločati brez stalil8 Izvršnega sveta. 117. člen Če vsebuje amandma k predlogu odloka ali drV' gega predpisa določbe, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva, predlagatelj obenem predlaga način zagotovitve potrebnih sredstev. \ 118 člen V primeru, da ima amandma za posledico večjo spremembo odloka ali če je podan šele na seji skuP' ščine ali zbora, njegovih posledic pa se ne more takoj predvideti, lahko skupščina ali zbor skleneta, da se obravnava odloži dokler oredlagatelj odloka ne Pr°' uči in ne poda svoiega stališča S sklepom o odložitvi se določi rok ponovne pred' ložitve zadeve na sejo. 119. člen O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej. 120. člen Skupščina ali ustrezen zbor lahko skleneta, da Prekineta obravnavo za toliko časa, da pristojni organ določi dokončno besedilo določb predloga odloka ali drugega akta in uskladi njegove določbe z amandmaji. 4. Odločanje o predlogu odloka 121. člen Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu. 5. Usklajevalni postopek 122. člen Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spojnega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti, se izvede usklajevalni postopek, kot ga določa občinski statut. 123. člen Ce ostane usklajevalni postopek'brez uspeha, lahko Izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko za-radi tega, ker akt m bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. 124. člen V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo pred-l°ga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko Iz-vršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine.Zbori občinske skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o predpisu o začasnih Ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsa-kega zbora. Predpis o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. 125. člen. Ce se do dneva, ko bi moral začeti veljati, zbori ne Zedinijo o sprejemu proračuna, se začasno izvaja pro-račun iz preteklega leta. 126 člen Drugi akti občinske skupščine, ki niso odloki, se prejmejo praviloma po določbah tega poslovnika o °bravnavanju predlogov odloka. XI. SKUPŠČINSKA TELESA 1. Splošne določbe •127. člen Za proučevanje predlogov predpisov in drugih ak-0v- ki iih sprejema občinska skupščina in njeni zbori er za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, ustanovi občinska skupščina ali njeni zbori komisije in odbore kot stalna ali občasna delovna telesa (skupščihska telesa). 128. člen Skupščinska telesa se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim odlokom, Odlok o ustanovitvi stalnega skupščinskega telesa sprejmejo zbori enakopravno z večino glasov navzočih delegatov v vsakem zboru. Odlok o ustanovitvi skupščinskega telesa določa njegovo delovno področje, pooblastila in sestavo. 129. člen Vsako skupščinsko telo ima predsednika in določeno število članov. Ce število članov v tem poslovniku oziroma v odloku o njegovi ustanovitvi, ni določeno, ga določi občinska skupščina oziroma posamezni zbori pred volitvami predsednika in članov skupščinskega telesa. 130. člen Predsednik in člani skupščinskih teles se volijo na način, kot ga določa ta poslovnik. 131. člen Predsednika in člane skupščinskih teles izvolijo občinska skupščina oziroma posamezni zbori praviloma izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. 132. člen Skupščinsko telo ima tajnika. Tajnika skupščinskega telesa imenuje sekretar občinske skupščine izmed delavcev občinskih upravnih organov. 133. člen Skupščinsko telo ima pravico zahtevati, da se seje telesa udeleži predstavnik občinskega Izvršnega sveta ali predstavnik občinskega upravnega organa, če se na seji obravnava vprašanje iz njihovega delovnega področja. Pravico udeleževati se sej telesa imajo tudi drugi predlagatelji predlogov' ki jih telo obravnava na seji. 134. člen Skupščinsko telo lahko za obravnavo posameznih vprašanj pritegne k svojemu delu tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter znanstvene, strokovne in javne delavce. 2. Komisije občinske skupščine 135. člen Občinska skupščina ima tele stalne komisije: 1. komisija za volitve in imenovanja, 2. komisija za družbeno nadzorstvo, 3. komisija za borce NOV, 4. komisija za ugotavljanje izvora premoženja, 5 komisija za pregled splošnih aktov organizacij združenega dela, 6. komisija za prošnje in pritožbe, 7. komisija za občinsko nagrado, 8. komisija za statut, 9. komisija za mejna vprašanja, 10. Izdajateljski svet »Savinjskih novic«. Sestavo, naloge in način dela komisij in sveta skupščine občine se določi z odlokom. 136. člen Dokler ne bodo uveljavljene določbe 2. odstavka 8. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na nadomestila izgubljenega osebnega dohodka in na povračilo potnih stroškov za delo delegatov v skupščini in njenih telesih se uporablja dosedanji odlok o višini nadomestil osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih orfeanov Skupščine občine Mozirje (Ur. 1. SRS, št. 32-737/72). 137. člen Ta začasni poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-1/74 Mozirje, dne 12. julija 1974. Predsednik Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Mozirje Kristjan "Planovšek 1. r. Franc Šarb 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Alojz Plaznik 1. r. Predsednik družbenopolitičnega zbora Jože Rakun 1. r. 804. Na podlagi 123 člena statuta občine Mozirje (Urad- . ni list SRS. št. 12/741 je Skupščina občine Mozirje na 2. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1974 sprejela ODLOK o Izvršncir* svetu Skupščine občine Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet), kot stalni izvršilni organ Skupščine občine Mozirje opravlja izvršilno funkcijo v okviru z ustavo, zakoni in statutom občine določenih pravic in dolžnosti občine Mozirje. Izvršni svet je odgovoren Skupščini občine Mozirje v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja,, za izvajanje politike, izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov federacije in republike, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in statuta občine Mozirje. « 2. člen V okviru svoje funkcije Izvršni svet: — obravnava stanje na vseh področjih dmžbenegg življenja. — predlaga odloke, druge predpise in splošne akte, daje mnenja o predlogih odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih predlagajo Skupščini občine Mozirje drugi upravičeni predlagatelji, — določa predlog družbenega plana občine Mozirje, — daje predlog za določitev skupnega obsega izdatkov občinskega proračuna, določa predlog proračuna in zaključnega računa za izvršitev proračuna občine, skrbi za izvrševanje proračuna občine, — sprejema odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine občine Mozirje, — skrbi sa izvajanje politike in izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine občine Mozirje, — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in s tem zagotavlja izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov federacije in republike, če so za njihovo izvrševanje pristojni občinski upravni organi, izvajanje politike in izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine občine Mozirje, nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja njihove predpise, če so v nasprotju z odlokom Skupščine občine Mozirje ali predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje odloka, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov, — imenuje pomočnike načelnikov oddelkov, — sprejme poslovnik o svojem delu. — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov, ki jih po ustavi, zakonu ali statutu ustanovi Skupščina občine Mozirje, — ustanavlja odbore in komisije za svoje potrebe t* skupne službe za potrebe občinskih upravnih organov, ' i — opravlja druge zadeve, ki so v njegovi pristojnosti po ustavi, statutu občine in drugih splošnih predpisih, — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina občine. Izvršni svet zastopa občipo kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj z zakonom ali sklepom občinske skupščine določeno drugače. 3. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija, Skupščina občin6 Mozirje, Izvršni svet. 4. člen . Pri opravljanju svojih nalog sodeluje Izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami združenega dela. drugimi organizacijami, njihovimi združenji in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi' znanstvenimi in drugimi skupnostmi tor njihovimi as0' ciacijami, republiškim izvršnim svetom, drugimi rc' publiškimi organi in strokovnimi službami. 5. člen Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah ustave, statuta občine, zakO' nov, in drugih splošnih predpisov 6. člen Izvršni svet ima do skupščine občine in njenih zborov pravice in dolžnosti, ki jih določa .ustava, statut občine Mozirje ter poslovnik Skupščine občine Mozirje. 7. člen Delo Izvršnega sveta je javno. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanjajo z njegovim delom. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni Podatki ali gradivo, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma da bodo ha razpolago javnosti šele po poteku določenega časa. 8. člen O svojem delu sprejme Izvršni svet poslovnik, s katerim podrobneje uredi način dela, sklicevanje sej, n»čin obveščanja javnosti, notranjo organizacijo in poslovanje. II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV 9. člen Izvršni svet sestavljajo predsedniki in 10. članov. Predsednika Izvršnega sveta izvolijo zbori Skupščine Občine Mozirje na predlog Socialistične zveze delov-dega ljudstva, člane sveta pa na predlog kandidata za Predsednika Izvršnega sveta na podlagi mnerjja komisije za volitve in imenovanja. Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta skupščine obline imenuje na predlog predsednika Izvršnega sveta 'zmed članov sveta podpredsednika Izvršnega sveta in Predstojnike, ki bodo vodili posamezne občinske uprav-he organe ter sekretarja sveta. Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev ali izvolitev posameznih članov Izvršnega sveta. 10. člen Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni Sv«t ter skrbi za uresničevanje politike in za izvajanje sklepov Izvršnega sveta. Predsednik sklictije seje in vodi seje Izvršnega sveta ter predlaga dnevni red znd-niei skrbi za organiziranje zadev v zvezi z delom Iz-vršnega sveta in uravnava delo v Izvršnem svetu. Predsednik podpisuje predpise, druge akte in sklepe Izvršnega, sveta, kolikor ni za to pooblaščen arue član Izvršnega sveta. 11. člen Podpredsednik Izvršnega sveta nadomestuje predhodnika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan Predsednik lahko v mejah svojih pravic lri dolžnosti tudi pooblasti podpredsednika, da ga stal-110 nadomešča v določenih zadevah. \2. člen Sekretar Izvršnega sveta skrbi za to. da se delo tv'ršneea sveta odvija pn sprejetem programu, poma-ga Predsedniku pri pripravah za seje Izvršnega sveta, skrbi za gradivo sej in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela Izvršnega sveta, ki mu jih poveri Izvršni svet ali njegov predsednik. 13. člen Predsednik, podpredsednik in člani Izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih o katerih razpravlja pz. odloča Izvršni svet na svojih sejah in opravlja tudi druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene. Člani Izvršnega sveta sp odgovorni za izvajanje politike in stališč Izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri Izvršni svet, kakor tudi pri delu občinskih upravrjih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo Izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajo pobudo in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta. 14. člen Član Izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališči sveta predstavlja svet v Skupščini občine Mozirje. 15. člen Člani Izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini občine Mozirje. Člana Izvršnega sveta ni d ovoj eno poklicati na odgovornost, mu odvzeti prostost ali ga kaznovati za mnenje, ki ga je povedal v skupščini občine ali na seji Izvršnega sveta. O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča Izvršni svet. 16. člen Člani Izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije po družbenem dogovoru, h kateremu pristopi skupščina občine Mozirje. Člani Izvršnega sveta imajo glede uporabljanja javnih prometnih sredstev in povračil za službena potovanja enake pravice kot delegati v Skupščini občine Mozirje. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 17. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. / Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik Izvršnega sveta po svoji pobhdi ali na zahtevo najmanj 5 članov Izvršnega sveta ali na zahtevo predsednika skupščine oz. na zahtevo posameznega zbora Skupščine občine Mozirje. 18. člen Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oz. za določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov, ter o osnutkih in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, sprejema splošne akte In druge sklepe, za katere je pooblaščen, obravnava delo občinskih upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. l Pri sprejemanju predlogov odlokov in drugih splošnih aktov postopa Izvršni svet po poslovniku skupščine občine. Vsak član Izvršnega sveta lahko zahteva, da Izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzema stališča glede posameznih vprašanj s’ področja občinskega upravnega organa ah službe, ki jo vodi oz. s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar meni, da gre za vprašanje splošnega oz. načelnega pomena za izvajanje politike Skupščine Občine Mozirje ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi. Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov sveta. 19 člen Izvršni svet v okviru svojih prqvic in pristojnosti izdaja odloke, kadar je za to posebej pooblaščen in druge predpise, če je to potrebno za izvajanje odlokov in drugih splošnih aktov. S predpisom, ki ga izda Izvršni svet podrobneje ureja določena razmerja in način izvrševanja posameznega vprašanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo splošen pomen ter sprejema druge odločitve, za katere je to določeno z zakonom ali odlokom. 20. člen Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov zvezne, republiške in občinske skupščine. Izvršni svet lahko naloži pristojnim občinskim upravnim organom, da izdajo predpise oz. ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti, lahko jim tudi naloži, da ugotovijo oz raziščejo razmere na posameznem podrpčju in mu poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje. Občinskim upravnim organom tudi lahko naloži, da pripravijo predloge za izdajo odlokov, osnutke ali predloge odlokov in drugih aktov skupščine občine, kakor tudi predloge predpisov Izvršnega sveta ter jim da smernice za sestavo takih aktov. 21. člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike oz. pripravi odlokov in in drugih predpisov z zavzemanjem stališč oz. sklepov O vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi. i Izvršni 'svet lahko določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike oz. pri pripravi odlokov in drugih predpisov ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 22. člen Pri Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje so naslednja stalna delovna telesa: 1. odbor za družbeno planiranje 2. odbor za gospodarstvo 3. odbor za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 4. odbor za zdravstvo, socialno varstvo in socialno skrbstvo, 5. odbor za prosveto in kulturo 6. odbor za notranjo politiko Vsak odbor oz. komisija ima predsednika in število članov, ki ga določi Izvršni svet ob imenovanju. Mandatna doba članov odbora in komisij traja 4 leta, lahko pa so razrešeni tudi pred potekom te dobe. 23. člen Odbori na svojem delovnem področju proučujejo problematiko tega področja, o ugotovitvah poročajo izvršnemu svetu in dajejo predloge za ukrepanje. 24. člen Člane odborov imenuje Izvršni svet na seji izmed članov Izvršnega sveta, strokovnjakov in drugih delovnih ljudi področja, za katero so odbori oz. komisije ustanovljeni. 25 člen Izvršni svet lahko ustanovi stalne in občasnč komisije za proučevanje določenega vprašanja na posameznem področju. Občasno komisijo ustanovi Izvršni svet s sklepom, v katerem določi sestav komisije, delovno področje in naloge, ki jih mora komisija opraviti. 26 člen Odbori in komisije so za svoje delo odgovorni Izvršnemu svetu, kateremu tudi poročajo o svojem delu. IV RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE IN NJEGOVA ODGOVORNOST 27 člen Izvršni svet je za svoje delo odgovoren Skupščini občine Mozirje. V skladu z določili statuta občine Mozirje mora Izvršni svet obveščati skupščino občine o svojem delu in o stanju na posameznem področju družbenega življenja, zbora občinske skupščine pa o zadevah iz delovnega področja zbora. 26 člen Po vprašanju odstopa članov Izvršnega sveta, zaupnice in drugih razmerij do skunščine občine in odgovornosti izvršnega sveta, se uporabljajo določila statuta občine Mozirje. V. STROKOVNE IN TEHNtGne SLUŽBE ,IZVRŠNEGA SVETA 29 člen Izvršni svet ima v svojem okviru strokovne in tehnične službe, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog. VI. KONČNE DOLOČBE 30 člen Izvršni svet si skladno z določbami statuta občine Mozirje in tega odloka s svojim poslovnikom ih drugimi akti uredi svojo notranjo organizacijo in poslovanje. 31. člen Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme Skupščina občine Mozirje. Odlok se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-30 Mozirje, dne 12. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc šarb 1. r. III Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 67-1/74-2/1 Mozirje, dne 12. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. • , 805. Skupščina občine Mozirje je po 125. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) na seji delegatov družbenopolitičnega zbora, na seji zbora delegatov združenega dela in na seji zbora delegatov krajevnih skupnosti dne 12. julija 1974 sprejela naslednji SKLEP I Izvršni svet Skupščine občine Mozirje se pooblašča, da izdaja pooblastila iz 3. odstavka 3b člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. S-26'68. 20-114-70 in 11-86/73) ustreznim vzgojnoizobra-ževalnim, zdravstvenim ali socialnim zavodom, da za Potrebe občine ustanovijo komisijo I. stopnje za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali da ti zavodi s svojimi komisijami opravljajo razvrščanje prizadetih otrok iz območja občine Mozirje. II Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 56-68-74-2/1 Mozirje, dne 12. julija 1971. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1 r. 806. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 67. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS. št. 12-297 74) ha seji delegatov družbenopolitičnega zbora, na seji delegatov zbora združenega dela in na seji delegatov krajevnih skupnosti dne 12 julija 1974 sprejela naslednji SKLEP I SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 807. ^ Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je na podlagi 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št, 33/73) in na podlagi pooblastila vseh zborov skupščine občine Sevnica z dne 15. julija 1974, na svoji seji dne 20. julija 1974 sprejel naslednjo » ODREDBO o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha 1. člen Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha: • a) iz pšenične moke kvalitetne skupine B tipa 1.000 (črni) 3,60 din/l kg tipa 800 (polčrni) 4,00 din/l kg tipa 600 fpolbeli) 4,40 din/l kg tipa 400 (beli) 5,20 din/l kg b) za mešani pšenični kruh z dodatkom 30 % ržene moke 4,40 din/l kg 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, cene pa se uporabljajo od 20. julija 1974 dalje. Predsednik IS Skupščine občine Sevnica Keršič Mišo 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 808. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. členu statutarnega sklepa in 163. členu začasnega poslovnika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela Občina Mozirje pristopa k družbenemu dogovoru 0 oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR -Sloveniji, ki bo podpisan za območje Socialistične republike Slovenije. ODLOK o spremembi odloka o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah II 1. člen Za podpis družbenega dogovora se pooblašča Stanko Prodnik, član Izvršnega sveta in načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Skupščine °bčine Mozirje. V odloku o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 9-109/74 in Uradni list SRS. št. 24-675/73 in 44-1021/73) se spremeni 1. člen tako, da se glasi: Upravo občine Šmarje pri Jelšah sestavljajo temeljni upravni organi in drugi upravni organi: I. Skupščinska pisarna II. Oddelek za samoupravne in družbene zadeve ter skupne službe — sekretariat Izvršnega sveta — referat za personalne zadeve — referat za kadrovske zadeve — referat za upravnopravne zadeve — referat za samoupravne' odnose, družbeno dogovarjanje in splošne zadeve — vložišče in glavna pisarna — tehnične službe , — ekonomat — krajevni uradi Bistrica ob Sotli Kozje Lesično Podčetrtek Posreda Polje ob Sotli Pristava Rogaška Slatina Rogatec Vinski vrh III. Oddelek za notranje zadeve IV. Oddelek za gospodarstvo, finance in družbene službe — splošne gospodarske zadeve — gradbene zadeve in urbanizem — komunalne in stanovanjske zadeve — finance in proračun ' — premoženjskopravne zadeve — inšpekcijske službe — kultura in prosveta — socialno varstvo — varstvo invalidov in borcev V. Davčna uprava VI. Oddelek za narodno obrambo VII. Geodetska uprava 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-61/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. Predsednik Skupščine občine , Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 809. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 163. člena začasnega poslovnika za delo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah komisije za prošnje In pritožbe 1. člen Občinska skupščina ima komisijo za prošnje in pritožbe. 2. člen Komisija za prošnje in pritožbe ima 5 članov. 3. člen Komisijo za prošnje kv pritožbe imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov za dobo štirih let. 4. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava vloge, predloge, pritožbe, opozorila in zahteve občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti, in društev, ki se nanašajo na delo občinske uprave, delo temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in posameznikov ter posreduje oziroma skuša najti najbolj ustrezno rešitev zadeve, skladno s predpisi in socialističnimi načeli v duhu humanizma in upoštevanja interesov delovnega človeka in občana. 5. člen Komisija odloča na sejah in si predpiše za svoje delo poslovnik. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS * Št. 010-50/74-1/1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 810. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 163. člena začasnega poslovnika za delo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela. seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah komisije za odlikovanja, občinska priznanja in nagrade 1. člen Občinska skupščina ima komisijo za odlikovanja, občinska priznanja in nagrade. 2. čen v Komisija za odlikovanja, občinska priznanja ih nagrade ima 7 članov in so v njej zastopane družbenopolitične organizacije, Izvršni svet in skupščina občine. 3. člen Komisijo za odlikovanja, občinska priznanja ir| nagrade imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov za dobo štirih let. 4. člen Komisija za odlikovanja, občinska priznanja in nagrade daje svoje mnenje k p’redlogom za odlikovanja, zbira predloge za občinska priznanja in nagrade ter deluje v skladu z odlokom o nagradi občine Šmarje Pr’ Jelšah za posebne došežke na področju gospodarstva ln družbenih dejavnosti (Uradni vestnik Celje, št. 16/70)' i 5. člen Komisija odloča na sejah in si predpiše za svoje delo poslovnik. 6. člen Ta odlok'velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 010-49/74-1/1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 811. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 163. člena začasnega poslovnika za delo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitič-• nega zbora dne 16. julija 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah komisije za družbeni nadzor 812. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 163. členu začasnega poslovnika za delo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega ddla, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela ODLOK o sestavi in .nalogah komisije za verska vprašanja 1. člen Občinska skupščina ima komisijo za verska vprašanja. 2. Člen Komisija za verska vprašanja (v nadaljnjem besedilu: komisija) ima predsednika, tajnika in 3 člane, od katerih je eden predstavnik občinske konference ZK, en predstavnik občinske konference SZDL, načelnik oddelka za notranje zadeve kot tajnik komisije in dva delegata zborov občinske skupščine. 3. člen Komisija obravnava vse zadeve, ki -se nanašajo na odnose med družbo in verskimi skupnostmi. 1. člen 4. člen Občinska skupščina ima komisijo zor. 2. člen za družbeni nad- Komisija za družbeni nadzor ima 5 članov. 3. člen Komisijo za družbeni nadzor imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov za dobo štirih let. 4. Člen Komisija za družbeni nadzor opravlja naloge, ki obsegajo področje družbenega varstva samoupravnih-Pravic in družbene lastnine, področje ustavnosti in zakonitosti in področje nadzorstva, za katerega je pristojna občinska skupščina v smislu zakona in statuta občine ter drugih predpisov. Komisijo imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov za dobo štirih let. 5. člen F imisija odloča na sejah in si predpiše za svoje delo poslovnik. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 010-53/74-1/1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 5 člen Komisija odloča na sejah in si predpiše za svoje delo poslovnik. 6 člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 010-52/74-1/1 . Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. i Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 813. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 163. člena začasnega poslovnika za delo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela I ODLOK o sestavi In nalogah komisije za statut občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Občinska skupščina ima komisijo za statut. 2. člen Komisija za statut je sestavljena iz 5 članov. 3. člen Komisijo za statut imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov za dobo štirih let. « 4. člen 2. člen Komisija za statut opravlja naloge, ki so določene v občinskem statutu glede priprav za spremembo in dopolnitev statuta občine Šmarje pri Jelšah in pomaga krajevnim skupnostim pri sestavi, dopolnitvah in spremembah statutov krajevnih skupnosti. 5. člen Komisija odloča na sejah in si predpiše za svoje delo poslovnik. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 010-51/74-1/1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-55/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. julija 1974. Predsednik . Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 815. Izvršni svet skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74). 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 2. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 23. julija 1974 sprejel ODREDBO o najvišjih maloprodajnih cenah za osnovne vrste kruha 814. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena statutarnega sklepa in 5. člena zakona ,o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) s soglasjem Republiškega sekretarja za notranje zadeve pod št. 21-S-22'’20-5/74 z dne 11. julija 1974. na seji zbora združenega dela. seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1974 sprejela 1. člen Določijo se najvišje maloprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha: — iz pšenične moke kvalitete skupine B tipa 1000 črni 3,60 din kg tipa 800 polčrni • 4,00 din kg, tipa 600 polbeli 4,40 din kg tipa 400 beli 5,20 din kg — za mešani pšenični kruh z dodatkom 30 "/o ržene moke 4,40 din kg V maloprodajni ceni kruha so upoštevani tudi stroški za dostavo kruha prodajalcem, marža trgovine in stroški embalaže pri prodaji. ODLOK o omejitvi hitrosti vožnje motornih vozil na določenem območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se začasno omeji hitrost vožnje Vseh motornih vozil skupne teže nad 2 toni v naseljih Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem in Pristava pri Mestinju na 30 km na uro, dokler ne bodo končana sanacijska dela na stavbah, prizadetih zaradi potresa. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS; cene določene s to odredbo pa uporabljajo organizacije združenega dela in zasebni peki od 24. julija 1974. St. 30-1/74-3 Žalec, dne 23. julija 1974. Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 816. Na podlagi zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za linanciranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26-12/7-1974) spr.ejme začasna skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije SKLEP o stopnji prispevkov Raziskovalni skupnosti Slovenije za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu Vse temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, in vsi občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in samostojno ugotavljajo dohodek, plačujejo v letu 1974 prispevek Raziskoval0* skupnosti Slovenije, tudi če niso pristopili k samo' upravnemu sporazumu o osnovah programa Raziskovalne skupnosti Slovenije in združevanju sredstev z* njegovo realizacijo v letu 1974. 2 Prispevek iz 1. člena tega sklepa se plačuje po stopnji in na način, kakor to določata 3. oziroma 4. člen samoupravnega sporazuma o osnovah programa Raziskovalne skupnosti Slovenije in združevanju sredstev za njegovo realizacijo v letu 1974 (Uradni list SRS, St. 21/74). 3 Sklep začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. Raziskovalna skupnost Slovenije sklad Borisa Kidriča Predsednik dr. Robert Blinc 1. r. 817. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na seji dne 17. julija 1974 sprejela SKLEP 0 plačevanju prispevkov za financiranje republiškega Programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o pro-Bramu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z °sebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni *)udje m občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sPorazumu o programu otroškega "varstva v letu 1974 *n o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje republiškega programa otroškega varstva v letu 1974 po stop-nji 2,43 »/o od osebnih dohodkov. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku. plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 %> dnevno od zneska nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v Predpisanem roku. se prispevek prisilno izterja po Predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-2/71 Ljubljana, dne '17. julija 1974. Republiška skupnost otroškega varstva Predsednica skupščine EHca Dolenc 1. r 818. Na podlagi 1. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74 z dne 12. julija 1974) je Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana na svoji seji z dne 11. julija 1974 sprejela SKLEP o stopnji prispevka za zaposlovanje, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v letu 1974 1 Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek na območju občin: Cerknica, Domžale, Idrija, Grosuplje. Kamnik. Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Vrhnika, Zagorje ob Savi. Trbovlje pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o financiranju skupnosti za zaposlovanje Ljubljana plačujejo prispevke v korist skupnosti: — delovni ljudje V združenem delu Iz dohodka TOZD, iz sredstev drugih organizacij ter delovnih skupnosti po stopnji 0,20 — občani, ki z osebnim delpm z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po stopnji 0,20. 2 Glede osnove za obračun prispevkov, načina obračunavanja in izplačevanja prispevkov ter rokov plačevanja se za zavezance iz 1. točke tega sklepa uporablja zakon o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 18/74). 3 Zavezanec, ki prispevka ne vplača ali ne vplača v roku, določenem v zakonu, plača poleg prispevka še povečani prispevek na dan v višini 0,05 dnevno od nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjatvi davkov občanov. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Brežice, dne 23. julija 1974. Skupnost otroškega varstva Brežice Predsednik Mara Kovačič 1. r. 823. Temeljna izobraževalna skupnost Krško razglaša 1. sklenjen je samoupravni sporazum o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo, uresničitev v občini Krško 2. a samoupravnim sporazumom o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev so določene naslednje prispevne Stopnje: a) temeljni izobraževalni skupnosti — skladu za financiranje otroškega varstva občine Krško: — delavci, vojaške osebe in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov po stopnji 0,46 "/o; — upokojenci in invalidi od izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 0,40 6/o; b) republiški skupnosti otroškega varstva: — delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov po stopnji 2,43%. — upokojenci in invalidi od izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 1,85%. St. 70-1/1974 Krško, dne 24. julija 1974. Predsednik Ciril Plut 1. r. 824. Temeljna izobraževalna skupnost Krško razglaša 1. sklenjen je samoupravni sporazum o programu temeljne izobraževalne skupnosti Krško za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Krško; 2. samoupravnim sporazumom o programu vzgoje in izobraževanja v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev so določene naslednje stopnje: delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredsvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. bodo za uresničitev programa vzgoje in izobraževanja v občini Krško pripevali po stopnji 5,74% od bruto osebnih dohodkov Od tega 4,90 % za kritje programa iz 1. člena samoupravnega sporazuma, po stopnji 0,84% pa v skupen solidarnostni sklad. St. 71-1/1974 Krško, dne 24. julija 1974. Predsednik Ciril Plut 1. r. 825. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 26/74) je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Krško na seji dne 24. julija 1974 sprejela SKLEP o plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa vzgoje in izobraževanja v letu 1974 za zavezance. ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu vzgoje in izobraževanja za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Delavci, temeljne organizacij'e združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi deloVni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu vzgoje in izobraževanja za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje občinskega programa vzgoje in izobraževanja v letu 1974 po stopnji 5,74% od osebnih dohodkov II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu vzgoje in ižobraževanja v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za vzgojo in izobraževanje ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 % dnevno od zneska nevplača-nega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 138-V74 .Krško, dne 24. julija 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Krško Predsednik skupščine Ciril Plut 1. r. _ 826. Na podlagi 1. in 2. člena zakona , o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Krško na seji dne 24. julija 1974 sprejela SKLEP o plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Delavci, temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samo' upravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. plačujejo v letu 1974 prispevek za financira-nje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 po stopnji 0,46% od osebnih dohodkov. II , Osnova za obračun prispevkov in način plačevanju sta določeni v samoupravnem sporazumu o program0 otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani Pr'' spevek v višini 0,1 % dnevno od zneska nevplačaneS0 prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v Predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po Predpisih o izterjavi davkov občanov. , i , ■ i IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 147-1/74 , Krško, dne 24. julija 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Krško Predsednik skupščine Ciril Plut 1. r. . 827. Temeljna kulturna skupnost Krško razglaša 1. sklenjen je samoupravni sporazum o programu temeljne kulturne skupnosti Krško za leto 1974 in o 2druževanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Krško; 1 2. s samoupravnim sporazumom o programu kulturnih nalog v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev so določene naslednje stopnje: delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarno dejavnost, bodo za uresničitev programa kulturnih nalog v občini Krško prispevali po skupni stopnji °i68«/o od bruto osebnih dohodkov, ki se v skladu z značajem nalog ovrednotenih na podlagi enotnih meril, dogovorjenih med kulturnimi skupnostmi razdeli: •a) za temeljno kulturno skupnost Krško 0,50%) b) za kulturno skupnost Slovenije 0,18 °/o St. 276/74 Krško, dne 24. julija 1974. Temeljna kulturna skupnost Krško Matko Matjan 1. r. Predsednik skupščine 828. Na podlagi L in 2. člena zakona o obveznosti Plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti sa-teoupravnih interesnih skupnosti na področju družbe-nih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) Je skupščina temeljne, kulturne skupnosti Krško na Scii dne 19. julija 1974 sprejela SKLEP 0 hlaEevanju prispevkov za financiranje programa te-d^ljne kulturne skupnosti v letu 1974 za zavezance, ki ISl> pristopili k samoupravnemu sporazumu o progra-lt,u kulturnih nalog — akcij za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev Delavci, temeljne organizacije združenega dela, ‘‘dge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, “tani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi oprav-g.al° gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter dru-delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samo- dpra vnemu sporazumu o programu kulturnih nalog za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti v letu 1974 po skupni stopnji 0,68 “/o od osebnih dohodkov, ki se v skladu z značaje mnalog ovrednotenih na podlagi enotnih meril, dogovorjenih med kulturnimi skupnostmi razdeli: a) za temeljno kulturno skupnost 0,50 "/o b) za kulturno skupnost Slovenije 0,18 % II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za program temeljne kulturne skupnosti ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 %> dnevno od zneska nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 276/74 Krško, dne 24. julija 1974. Temeljna kulturna skupnost Krško Predsednik skupščine Matko Matjan 1. r. 829. Delovni ljudje, ki v skupnosti za zaposlovanje uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja in v njej združujejo potrebna sredstva ter samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Maribor sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o programu skupnosti za zaposlovanje Maribor za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost, organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v okviru krajevnih skupnosti, združujejo sredstva za uresničevanje programa skupnosti za zaposlovanje Maribor. 2. člen ' Skupnost bo na podlagi sprejetega enotnega programa dela službe za zaposlovanje SR Slovenije za leto 1974 izvajala naloge iz tega programa na območju občin Lenart. Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Povzetek tega programa je bil obravnavan in ovrednoten v postopku družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja in je sestavni del tega sporazuma. Program iz prejšnjega odstavka obsega: — smotrno in produktivno zaposlovanje; — urejanje pravic začasno nezaposlenim delavcem; — ustvarjanje možnosti za ponovno zaposlitev doma v tujini zaposlenih delavcev skupaj z odgovornimi dejavniki; — poklicno usposabljanje nezaposlenih delavcev zaradi večje usposobljenosti pri delu; — poklicno prosvetljevanje in informiranje učencev in dijakov; — poklicno svetovanje mladine in odraslih; — pomoč mladini pri iskanju štipendij ter neposredno štipendiranje; — spremljanje gibanj zaposlenosti in nezaposlenosti; — proučevanje skladnosti ponudbe in povpraševanja po kadrih. 3. člen Za uresničitev dejavnosti iz 2. člena, so skupnosti potrebna naslednja sredstva: 1. Socialna varnost delavcev (1., 2. in 3. alinea 2. člena) — denarna nadomestila — prispevki za zdravstveno zavarovanje 2. Priprava delavcev za zaposlitev (od 4. do 9. alinee 2. člena) — strokovno usposabljanje — poklicno usmerjanje in štipendiranje 3. Dejavnost skupnosti in zavoda 4. Sredstva za solidarnostno financiranje In izvajanje skupnih nalog v SR Sloveniji Skupaj 4. člen Za zagotovitev sredstev, opredeljenih v 3. členu, ki so potrebna za uresničitev programa, se delovni ljudje zavezujejo, da bodo v skladu s predvidenimi stopnjami prispevkov za uresničevanje globalnih planskih usmeritev skupne porabe za leto 1974 po republiškem družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 plačevali prispevke v korist skupnosti: — delavci v združenem delu iz dohodka TOZD. iz , sredstev drugih organizacij ter delovnih skupnosti po stopnji 0,20; — občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po stopnji 0,20. 5. člen Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega člena je osebni dohodek delavca, ki vključuje: — osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto); — del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu Iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesnih skupnostih in — del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih. Občani iz druge alinee 4. člena plačujejo prispevke od tistega dela doseženega dohodka, ki se šteje za osebni dohodek. Merila za ugotavljanje, kaj se šteje za osebni dohodek, se določijo s posebnim družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 6. člen Delovni ljudje in drugi občani plačujejo prispevke iz 4. člena v korist skupnosti na območju katere je sedež TOZD, v kateri delavec združuje svoje delo oziroma sedež druge organizacije, organa ali delovne skupnosti oziroma na območju katere imajo občani registrirano dejavnost. 7. člen TOZD. druge organizacije, organi in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci v sedmih dneh po izlačilu osebnih dohodkov, občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec. 8. člen TOZD. druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci obračunavajo in vplačujejo med letom akontacije prispevkov skupnosti P° stopnji, določeni v 4. členu. Obračun prispevkov po stopnji iz 4. člena se izvrši ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v letu 1974 s tem, da se vplačane akontacije poračunajo. 9. člen Občani iz 2 alinee 4 člena plačujejo akontacij® prispevkov na podlagi ugotovljen^ osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1973 v rokih in na način, kot plačujejo davek iz dejavnosti Dokončni obračun za leto 1974 se opravi na podlagi osnove, kot je za to leto ugotovi davčni organ. Akontacije, ki zapadejo v plačilo pred ugotovitvijo zneska, ki se šteje za osebni dohodek občana za leto 1973. je treba plačati v tridesetih dneh potem, ko le bil osebni dohodek ugotovljen. Občani, ki se jim ugotavlja dohodek, dokončno obračunajo in vplačajo pri' ; spevke v tridesetih dneh potem, ko je ugotovljen znesek, ki se šteje' za osebni dohodek za leto 1974. 10. člen Skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji združb' jejo sredstva za izvajanje skupnih nalog, določenih z enotnim programom dela in za katere je smotrno in pomembno, da se opravljajo skupno za območje republike. Skupnost bo izdvajala združena sredstva iz ^ člena pod točko 4 v skupna 'sredstva za zaposlovanj® za območje republike. Ta skupna sredstva se uporab' ijajo za: — financiranje skupnih študijskih in raziskovalnih j nalog, ki jih določa enotni program dela ter za infor' ‘ mativno-publicistično dejavnost; — štipendiranje talentirane mladine: ' — dejavnost republiške skupnosti za zaposlovanj® 11. člen Za uresničitev v družbenem dogovoru postavljen®' ' ga načela vzajemnosti in solidarnosti ter z namenoh1’ 1 da se na območju vseh skupnosti za zaposlovanj® SR Sloveniji zagotovi enake pravice brezposelnim d* lavcem iz naslova socialne varnosti in priprave za 13 1 poslitev, bodo na podlagi osnov in meril medsebojn®« < din 789.000 1.576.000 1.400.000 455.000 3.492.000 1.432.000 9.144.000 samoupravnega sporazuma skupnosti solidarno prelivale sredstva za te namene. Ta sredstva solidarnosti $e bodo uporabljala za. — kntje primanjkljajev pri sredstvih za denarna nadomestila in prispevkih za zdravstveno varstvo in otroški dodatek začasno brezposelnih delavcev; — dopolnitev rezervnih skladov za socialno varnost delavcev pri skupnostih, pri katerih ti skladi ne dosegajo zneska, določenega z zakonom; — dopolnitev sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev, ki so namenjena strokovnemu usposabljanju *n prekvalifikaciji delavcev, če ta sredstva ne dose-Snjo zneska, določenega z normativi na osnovi meril •hedsebojnega samoupravnega sporazuma; — dejavnost zavoda, če zbrana sredstva delovnih ljudi v skupnosti za to ne zadoščajo. Iz sredstev solidarnosti bo skupnost za zaposlovanje prejela 1.346.000 din, izdvojila za skupne zadeve Pa 1,432.000 din. 12. člen Vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji skle-nejo poseben samoupravni sporazum o izvajanju enotnega programa dela in o oblikovanju ter porabi skupnih tzdruženih), solidarnostnih in ostalih sredstev skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, v katerem s° tudi kriteriji za združevanje sredstev ter programa načel vzajemnosti m solidarnosti iz 10. in 11. člena tega sporazuma. 13. člen Skupnost je dolžna po poteku prvega polletja in nato vsake tri mesece obveščati delovne ljudi v TOZD o izvajanju programa dela, zbranih sredstvih in njihovi porabi. 16. člen Za eventualne spore iz tega sporazuma se podpisniki obvezujejo, da jih bodo poskušali rešiti sporazumno. Ce se spor sporazumno ne reši, odloči o tem posebna arbitraža, v katero imenuje vsaka sporna stran po dva članu. Arbitri izberejo skupnega nevtralnega predsednika arbitraže. Odločitev arbitraže v sporu je dokončna. 17. člen Zaradi zagotovitve pravočasnega plačevanja prispevkov se podpisniki sporazumno dogovorijo: — da zavezanec, ki prispevka ne vplača ali ne vplača v roku, določenem s tem sporazumom, plača poleg prispevka še povečani prispevek na dan v višini 0,05 "/u od zneska nevplačanega prispevka in — da se od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku. prispevek prisilno, izterja po predpisih o Izterjavi davkov občanov. 18. člen Skupščina skupnosti se obvezuje za objavo tega sporazuma, kakor tudi vseh eventualnih sprememb v Uradnem listu SRS. Skupnost bo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi ^ga sporazuma sklenila pogodbo z organizacijo za zaposlovanje za izvajanje programiranih nalog. V primeru, da program ne bo izveden v celoti ali bo izveden v slabši kakovosti, se vrednost programa, določena v 3. členu tega sporazuma ustrezno zniža. 14. člen Vrednost programa, ki je določena v 3. členu tega ^orazuma. se med letom ne bo spreminjala, razen v Primeru, da nastopijo bistveno spremenjene okoliščine kot: — č^ pride do znatnega nepredvidenega porasta Ceh blaga in storitev in s tem do znatnega povečanja P'Bterialnih stroškov, ki so nujni za izvedbo programa; — če pride do znatnega nepredvidenega povečala zakonskih in pogodbenih obveznosti organizacij za 2aposlovanje, ki izvajajo program. V primerih iz prejšnjega odstavka odobri spremembo vrednosti programa skupščina skupnosti. Ce hovo vrednost programa ni mogoče pokriti iz sredstev, branih po 4 členu tega sporazuma, predloži skupnost Povečanje prispevnih stopenj iz 4. člena ter na ta na-bih sproži postopek za spremembo sporazuma. 15. člen Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma izvadio podpisniki prek posebne desetčlanske komisije za bajanje sporazuma, ki enakopravno sestavljajo begati delovnih ljudi, ki združujejo sredstva za skup-n°st jn izvajalci nalog na tem področju. Komisijo ime-'mje skupščina skupnosti. Komisija spremlja izvajanje sporazuma, kontrolira atenska porabe sredstev daje razlago posameznih 0,očb sporazuma ter predlaga podpisnikom ukrepe za Jegovo uiesnlčevanje. 19. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati TOZD in skupnost za zaposlovanje, uporablja pa se 'od 1. januarja 1974. St. 010/2-7 Maribor, dne 8. aprila 1974. Predsednik Skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje Maribor Andrej Kajdiž 1. r. 830. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 26/74) je izvršilni odbor temeljiš kulturne skupnosti Nova Gorica na svoji izredni seji dne 15. julija 1974 sprejel SKLEP o plačevanju prispevkov za iinanciranje programa temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica za leto 1974 In o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavno,st ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica v letu 1974 po stopnji 0,65 °/o od svojih (bruto) osebnih dohodkov, oz. od zneskov, ki se štejejo za (bruto) osebni dohodek. združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica v letu 1974 po stopnji 4,85 °/o od osebnih dohodkov in 0,83 "/o od osebnih dohodkov za izpeljavo načela solidarnosti, ki je reguli' rana v 5. členu navedenega sporazuma. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica za leto 1974 in z združevanjem sredstev za njegovo ures-mičitev. m V primeru zamude pri vplačilu prispevkov oz. akontacij mora zavezanec plačati še dodatni prispevek v višini 0,05 “/o od zneska zaostalega prispevka oz. akontacije za vsakxdan zamude. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek • prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Plačevanja prispevkov so oproščeni zavezanci iz I. točke, ki so bili že po dosedanjih predpisih oz. splošnih aktih oproščeni plačevanja ustreznih prispevkov. V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 225/74-SP Nova Gorica, dne 16. julija 1974. Temeljna kulturna skupnost Nova Gorica Predsednik izvršilnega odbora . Marjan Tavčar 1. r. 831. _ Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica na seji, dne 17. julija 1974 sprejela II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določena v samoupravnem sporazumu o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica z8 leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,05c/' dnevno od zneska nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne plača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po pred-/ piših o izterjavi davkov občanov. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 109/74 Ribnica, dne 25. julija 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Ribnica Predsednik, skupščine CirU Grilj 1. r. 832 Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti pl3-čevanja prispevkov za financiranje dejavnosti sam0' upravnih interesnih skupnosti na področju družbeni*1 dejavnosti za leto 1,974 (Uradni list SRS, št. 26/74) in na predlog komisije za otroško varstvo, je skupščin3 temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica na seji, dne 17. julija 1974 sprejela SKLEP o plačevanju prispevkov za financiranje občinske?3 programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezane6, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o Pr° gramu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanj*1 sredstev za njegovo uresničitev SKLEP o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica v letu 1974 in za izpeljavo načela solidarnosti za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica za leto 1974 in o združevali u sredstev za njegovo uresničitev I Delavci temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k sa-moupravnenju sporazumu o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica za leto 1974 in o I Delavci temeljne organizacije združenega de*3, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške oseb6, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opi"av Ijajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost te drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k s3' moupravnemu sporazumu o programu otroškega stva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njeg°v uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financ ranje občinskega programu otroškega varstva v 1974 po stopnji 0,43 ‘Vo od osebnih dohodkov. II Osnova za obračun prispevkov in način plače''3 nja sta določena v samoupravnem sporazumu o P*0' gramu otroškega varstva v letu 1974 in o združevah* sredstev za njegovo uresničitev. St. 27 — 31. VIL 1974 URADNI LIST SRS Stran 1709 III Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 °/o dnevno od zneska neplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne plača v Predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 110/74 , Ribnica, dne 25. julija 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Ribnica Komisija za otroško varstvo Predsednik skupščine Ciril Grilj 1. r. 833. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti ptn-čevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 26/74). je skupština temeljne kulturne skupnosti Sevnica na seji dne 12. julija 1974 sprejela SKLEP o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti Sevnica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o sprejetju programa temeljne kulturne skupnosti Sevnica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS; št. 21 z dne 30. V. 1974 velja v celoti tudi za vse tiste, ki so Po 1. členu tega sporazuma dolžni plačevati, pa istega niso podpisali. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Sevnica v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za temeljno kulturno skupnost ne plača v roku. plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 %> dnevno od zneska ne-Vplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v Predpisanem roku. se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St 400-6/74 Sevnica, dne 17. julija 1974. Temeljna kulturna skupnost Sevnica Predsednik skupščine Tone Koren 1. r. 834. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS. št. 26/74), je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Sevnica na seji dne 12. julija 1974 sprejela SKLEP o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne izobraževalne skupnosti Sevnica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o sprejetju programa temeljne .izobraževalne skupnosti Sevnica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št 21 z dne 30 V. 1974 velja v celoti tudi za vse tiste, ki so po 1. členu tega sporazuma dolžni plačevati, pa istega niso podpisali. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne izobraževalne skupnosti v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za temeljno izobraževalno skupnost ne plača v roku. plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 °/o dnevno od zneska ne-vplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-1/74 Sevnica, dne 17. julija 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Sevnica Predsednik skupščine Jože Bavec 1, r. 835 Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74), je svet otroškega varstva pri temeljni izobraževalni skupnosti Sevnica na seji dne 12. julija 1974 sprejel SKLEP o uresničevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Sklep o podpisu samoupravnega spoiazuma o sprejetju programa otroškega varstva občine Sevnica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 21 z dne 30. V. 1974 velja v celoti tudi za vse tiste, ki so po 1. členu tega sporazuma dolžni plačevati, pa tega niso podpisali. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določena v samoupravnem sporazumu o programu otroškega varstva v letu 1974 in o" združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 °/o dnevno od zneska nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov IV Sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-2/74 Sevnica, dne 17. julija 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Sevnica Svet otroškega varstva Predsednik sveta otroškega varstva Milka Senčar 1. r. 836. Na podlagi 1 in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74), je skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti Sevnica na seji dne 16. julija 1974 sprejela SKLEP‘ o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne telesnokulturne skupnosti Sevnica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne telesnokulturne skupnosti Sevnica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev I Sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o sprejetju programa temeljne telesnokulturne skupnosti Sevnica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 21 z dne 30 V 1974 velja v celoti tudi za vse tiste, ki so •'po 1. členu tega sporazuma dolžni plačevati, pa istega niso podpisali. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne telesnokulturne skupnosti Sevnica v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. III i Zavezanec, ki prispevka za temeljno telesnokultur-uo skupnost ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,10/o dnevno od zneska nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku. se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV Sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-5/74 Sevnica, dne 17. julija 1974. Temeljna telcsnokulturna skupnost . Sevnica Predsednik skupščine Alojz Motore 1. r. 837 Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti ng področju družbenih dejavnosti za lete 1974 Uradni list SRS. št. 26-282/74) , je skupščina temeljne kulturne skupnosti Šmarje pr* Jelšah na seji dne 23. julija 1974 sprejela SKLEP o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranj® programa Temeljne kulturne skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za kulturno dejavnost I Delavci, temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije, delovne skupnosti .občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje 1° občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazum^ za leto 1974. plačujejo prispevke iz svojih osebnih dohodkov po stopnji 0,79 "/o. II Osnova za obračun prispevkov in način plačevanj® sta določeni v samoupravnem sporazumu o program0 temeljne kulturne skupnosti Šmarje pri Jelšah za let0 1974. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 05-43/1-74 Šmarje pri Jelšah, dne 23. julija 1974. Predsednik Temeljne kulturne skupnosti Tone Gaberšek I. r. URADNI LIST SRS St. 27 — 31. VIL 1974 Stran 1711 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER 838. Na podlagi 122. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, šl 43-70, 51-71, 43-72, 26-73) in 77. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper (Uradni list SRS. št. 43-70) v zvezi z določbami samoupravnega sporazuma d ustanovitvi Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS^ št. 45-73), odloka o prenosu sklada za gradnjo splošne bolnišnice na Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper ter o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada ter v zvezi z 58. členom ustave SR Slovenije je Skupščina Skupnosti zdravstvenega 'varstva in zavarovanja Koper na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 27. junija 1974 sprejela SKLEP 0 prevzemu sklada za gradnjo Splošne bolnišnice Koper 1. člen Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper prevzema od Skupščine Obalne skupnosti Koder sklad za gradnjo splošne bolnišnice. S tem preidejo ustanoviteljske ter druge pravice in obveznosti Skupščine Obalne skupnosti Koper po. odloku o ustanovitvi sklada (Uradne objave, št. 3-71, 1-72 in 3-73) in statutu sklada (Uradne objave, št. 1-72 in 3-73) na Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper. . 2. člen Dosedanji upravni odbor opravlja svoje naloge do konstituiranja sklada po novi ustavi in delegatskem načelu, vendar najdalj do 31. XII. 1974; enako velja glede statuta sklada. 3. člen Ta sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in Uradnih objavah, uporablja pa se od dne, ko stopi v veljavo odlok Skupščine Obalne skupnosti Koper o prenosu sklada za gradnjo splošne bolnišnice na Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper. St. 402-36/74-5 Koper, dne 27. junija 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. VSEBINA Stran ^27 Zakon o tržni inšpekciji 328 Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega prora-, čuna) za leto 197'J (229.1 Zakon o oprostitvi plačevanja prispevkov in davka X z iz osebnega dohodka, doseženega z delom, ki je opravljeno za družbeno organizirane solidarnostne akcije 33o. Zakon o spremembi zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov 32l. Zakon o spremembi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov 332. Zakon o spremembi zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 333 Zakon o dopolnitvi zakona o najmanjšem osebnem dohodku ^ Odlok o potrditvi družbenega dogovora o temeljih razvoja elektrogospodarstva od 1974. do 1980. leta 235. Odlok o potrditvi rebalansa finančnega načrta Vod-, nega sklada SR Slovenije za leto 1974 336. Odlok o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1974, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije 337. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, da v imenu Skupščine' Socialistične republike Slovenije sklene družbeni dogovor o osnovah In merilih za določanje osebnih dohodkov In drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o Sloven-« skem narodnem gledališču v Ljubljani ',39- Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov odbora zbora združenega dela Skupščine So-. socialistične republike Slovenije za agrarno politiko 's*°' Odlok o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike . Slovenije in direktorja Za-voda Socialistične republike Slovenije za planiranje Odlok o razrešitvi namestilika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo Odlok o imenovanju predstavnikov Skupščine Socialistične republike Slovenije v svete temeljnih organizacij združenega dela Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in v svet zavoda Slovensko na-741 r°dno gledališče v Ljubljani *3* Odlok o določitvi števila in Izvolitvi sodnikov porot-%. nikov okrožnega sodišča v Celju 14 Poslovnik c delu Predsedstva Socialistične republike •Ur Slovenije Odlok o ustanovitvi in sestavi sveta Predsedstva So-i. daltstlčne republike Slovenije za ljudsko obrambo 46 Odlok o ustanovitvi, nalogah In Imenovanju predsednika in članov KonUslje Predsedstva Socialistične 1637 1638 1641 1641 1642 1642 1642 1643 1643 1643 1644 1644 1645 1645 1645 1646 1646 1649 1654 Stran republike Slovenije za varstvo ustavnosti In zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic In dolžnosti človeka In občana 1654 347. Odlok o ustanovitvi, nalogah in imenovanju predsed- nika in članov Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za organizacijska In kadrovska vprašanja 165!» 348. ^ Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 1655 349. Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka V,- za leto 1974 1655 350. Odlok o dodatni- premiji za kra\rJe mleko in o na- menskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela 1656 351 Odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam zn priznavalnine Umetov-borcev NOV za leto 1974 1657 352 Sklep o namenskih dopolnilnih sredstvih občinam za z občinske priznavalnine borcem NOV v letu 1974 1657 1 353. Priporočilo o dopolnitvi priporočila o postopkih za realizacijo postavk iz resolucije o družbenoekonomski politiki In razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni Ust SRS, št. 9/74) 1658 354. Odredba o marži za sladkor. Jedilno olje in vse vr$te pšeničnih mok v prodaji na drobno 1658 AKTI USTAVNEGA SODlSCA 355. Odločba o ugotovitvi, da sklepa »Mladinskega gledališča- in »Pionirske knjižnice- o ustanovitvi TOZD v sestavi »Pionirskega doma- v Ljubljani nista v nasprotju z ustavo in zakonom 1659 SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ j56. Družbeni dogovor o uskladitvi pokojnin med letom 1974 357. Sklep o uskladitvi pokojnin med letom 1974 358. Sklep o mejnem znesku najnižjih .pokojninskih prejemkov 359. Družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji 360. Samoupravni sporazum o združevanju v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije 361. Sklep o določitvi višine prispevka za financiranje programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 362. Ugotovitev stopenj prispevkov in davka iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka na dan 1. julija 1974 . . ^ , 363. Sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimbnte' za mehanično in kemično lesno predelavo ter neposredno uporabo 1660 1660 1661 1661 1667 1670 1671 1673 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 784. Odredba o spremembi odredbe o najvišji drobnopro- dajni ceni kruha (Ljubljana) 1673 Stran 786. Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih ko- misij Skupščine občine Brežice 1673 786. Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Celje) 1674 787. Sklep o soglasju k spremembi tarife za prodajo mestnega plina (Celje) 1675 788. Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Celje) 1675 789. Sklep o soglasju k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov (Celje) 1675 790. Sklep o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij (Celje) 1675 791. Sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Celje) 1676 792. Odlok o dopolnitvi urbanističnega načrta Cerknica 1676 793. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1973 (Cerknica) 1676 794. SKlep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Ambrus za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu 1677 795. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega ‘ samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus 1678 796. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Gradišče- vzhod, dopolnitev, v zazidalnih okoliših v občini Lenart 1678 797. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1973 1678 798. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1973 1679 799. Odlok o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih teles skupščine občine Ljubljana Center in njenih zborov 1680 800. Odlok o podelitvi domicila litijskemu okrožju Osvobodilne fronte (Ljubljana Moste-Polje) 1682 801. Odlok o stalnih delovnih telesih Skupščine občine Ljubljana Vič-ltudnik 1682 802. Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Mozirje) 1684 803. Začasni poslovnik občinske skupščine Mozirje 1684 804. Odlok o izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje 1694 805. Sklep o pooblastitvi IS SO Mozirje, da za potrebe SO Mozirje izdaja pooblastila ustreznim zavodom, da razvrščajo prizadete otroke iz območja občine Mozirje 1697 806. Sklep občine Mozirje o pristopu k družbenemu do- govoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS 1697 807. Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za ošnov- ne vrste kruha (Sevnica) 1697 808. Odlok o spremenim utiioka o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah 1697 809. Odlok o sestavi in nalogah komisije za prošnje in pritožbe (Šmarje pri Jelšah) 1698 810 udlok o sestavi in nalogan komisije za odlikovanja, občinska priznanja in nagrade (Šmarje pri Jelšah) 1698 811. Odlok o sestavi in nalogah komisije za družbeni nadzor (Šmarje pri Jelšah) I699 812. Odlok o sestavi in nalogah komisije za verska vprašanja (Šmarje pri Jelšah) I699 813. Odlok o sestavi iri nalogah komisije za statut občine Šmarje prt Jelšah I699 814. Odlok o omejitvi hitrosti motornih vozil na določenem območju občine Šmarje pri Jelšah 1700 815. Odredba o najvišjih maloprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Žalec) 1700 SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 816. Sklep o stopnji prispevkov Raziskovalni skupnosti Slovenije za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu 1700 817. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje republiškega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopih k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1701 818. Sklep o stopnji prispevka za zaposlovanje, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v letu 1974 1701 819. Sklep o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti v občini Brežice v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za kulturno dejavnost 1702 Stran 820. Sklep Temeljne telesnokulturue skupnosti Brežice I702 821. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje ob- činskega programa vzgoje in izobraževanja v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu vzgoje in izobraževanja za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1702 822. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 In o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1703 823. Razglas Temeljne izobraževalne skupnosti Krško 1703 824. Razglas Temeljne izobraževalne skupnosti Krško 1704 825. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje ob- činskega programa vzgoje In izobraževanja v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu vzgoje in izobraževanja za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1704 826. Sklep u plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 17°4 827. Razglas Temeljne kulturne skupnosti Krško 1703 828. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili K samo up ravnemu sporazumu o programu kulturnih nalog —- akcij za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1705 829. Samoupravni sporazum o programu skupnosti za za- poslovanje Maribor za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 17®5 830. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro- grama temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Nova Gorica za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 17®' 831. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro- grama temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica v letu 1974 m za izpeljavo načela solidarnosti za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o sprejetju programa temeljne Izobraževalne skupnosti Ribnica za leto 1974 in o združevanju sred-štev za njegovo uresničitev 17 832. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva ta leto 1974 In o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 17V 833. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro- grama temeljne kulturne skupnosti Sevnica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k -»amoupras ne-mu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za nje- ^ govo uresničitev 17 834. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje programu temeljne izobraževalne skupnosti Sevnica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samou- , pravnemu sporazumu o programu temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sred- « štev za njegovo uresničitev 17U 835. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje ob- činskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 ^ In o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 17 836. Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro- grama temeljne telesnokulturue skupnosti Sevnica v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne telesno-kulturne skupnosti Sevnica za leto 1974 in o zdru- ^ Že vanju sredstev za njegovo uresničitev 1 837 Sklep o obveznosti plačevanja prispevkov za finan-ciranfe programa Temeljne kulturne skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1974 za zavezance. Ki niso pristopili k sam ounra vnem u sporazumu o zdru- ^ ževanju sredstev za kulturno dejavnost 1 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 838. Sklep o prevzemu sklada za gradnjo Splošne bol* ^ nišnice Koper 17 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Bftber - riška tiskarna Tone Torn4lu vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1974 110 din. inozemstvo 200 din - Reklamacija sr upoštevaj« ie mesec dni po izld vsake številke — Uredništvo in uprava; Ljubljana. Veselova 11 o«'štm oredal 179 Vil lelefon dtrektoi uredništvo, upr®^ In knjigovodstvo: 20 70i. prodaja, oreklicl in naročnine 23 579 - 2iro račun 50100-603 40323 - Oproščeno prometnega davk* po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile, št 421-1/72