78890 Poštnina ptačana v gotovini VSEBINA Novoletna poelamica marSala ТИа — NoroizvoHeni Iz- vrlni odbor OLO Ptuj — Zadruge rabijo več gospodar^ tkih objektov — Frontna predavanja — Zgledne ¿rupe ljudskih iuipektorjev — Veselje pod Novoletno jelko — Pred davčno obremenitvijo za 1950 — Ljudska univerza v Ptuju — Orgati zacije ZB NOV — Pravljična igra »Mi- klavžkove vragolije« — Čestitke — Koleda-r Stev. 1 — Letnik III. PTUJ, 5. januaiia 1951 Cena din Novoletna poslanica maršala Tita Tovnrlii in iovariilee, drlavlfani in držootfanket Vstopamo v novo leto 1951 ê étevllnimi novimi zmagami naSih delovnih Ifudt Lahko rečemo, da smo v preteklem letu premagali razne velike teiava, ki so se včasih zdele skoraj nepremostljive. Vstopamo v novo leto navzlic vsem nezgodam, ki so nas spremljale v preteklem letu, z velikimi delovnimi zmagami naših delovnih ljudi. Splošna nervoznost v sveta, it strahu pred novo vojno, ni zajela naie dr fave. Naii delovni ljudje so izpolnjevali svoje delovne naloge vztrajno in aspešno, saj so se zavedali, da bi sleherna izguba dragocenega časa, sleherna omahljivost, nervoznost in strah pred futriinjim dnem občutno vplivala na izpolnitev petletnega plana in nas oddalfita od naüega cilfa, od hitre zgraditve socializma in uresničitve srečnejšega jutrišnjega dne. Naii delovni ljudje so lani vestno izpolnili svojo dolžnost, ki jo imajo kot graditelji socializma, in prepričan sem, da bodo to storili tudi v prihodnjem 1951. leta. Da bi olajšali breme našim driavljanom. smo v Ljudski skupSčini 7 zako- nom podaljšali popolno Izpolnitev petletnega plana do konca leta 1952. Vzroki tega so vsem dobro znani, kakor je tudi znano, da se fim nismo mogli izogniti, ker to ni bilo v naših močeh. Tam, kjer je bilo to odvisno od naših delovnih ljudi, so bile daleč preseiene ali pa ie izpolnjene naloge petletnega plana. Iz- rabljam priloinost, da izrazim globoko zahvalo delovnim ljudem pri prometu naše države, ki so po zaslugi svoje junaške poirtvovalnosU, izpolnili petletni plan v štirih letih. Prav tako izrekam zahvalo tudi vsem tistim delovnim lju- dem. ki so s svojim samopoirtvovalnim delovnim poletom izpolnili aH izpolnju- jejo svoje delovne naloge na srečo naše socialistične skupnosti. Hudo elementarno nezgodo, ki nas je lani zadela, smo prebredli, ker smo se uspešno izognili osamitvi, ki jo je hotela tki vse mogoče načine doseči Sovjetska zveza. S svojim doslednim načelnim bojem za mir na svetu in r bojem za ohranitev neodvisnosti si je naša država pridobila visoko priznanje na svetu. Danes nismo več osamljeni, pa tudi ne bomo dovolili, da bi bili osam- ljeni. Prijatelji miru in mirnega sodelovanja bodo naši prijatelji. Prizadevamo si, da bi izkoristili nauke iz preteklih let, zlasti pa iz zadnjega leta, in posvetimo v prihodnje največjo pozornost takim problemom, kot je var- čevanje z vsem. kar potrebujejo ljudje za svoje delo in življenje. Naši kmečki delovni ljudje naj o prihodnjem letu posefejo sleherno ped zemlje, posvetijo živinoreji in drugemu vso pozornost, da bi se povečal naš živinski fond, kajti nikdar ne moremo v naprej vedeti, kakšne nezgode nas utegnejo zopet doleteti in kakšnega življenjskepa pomena je to lahko za našo državo. Delovnim ljudem naših tovarn, rudnikov, transporta in vseh drupih deltv- nih mest želim v 1951. leta nove velik« zmage na srečo nase socialistične skuo- nosti. Državljani in državljanke! Vstopamo v novo 1951. leto s številnimi starimi skrbmi, toda trdno moramo zaupati, da jih bomo uspešno prebredli. Obračam se na naše delovne ljudi, naše znanstvenike, našo ljudsko inteligenco sploh, posebej pa na našo mladino, naj v letu 1951 napno vse sile pri izpolnjevanja svojih nalog. Glejmo z zaapanjem v našo prihodnost in storimo vse, kar nam naltga naša dolžnost, ki jo imimo koi državljani socialistične Jugoslavije, da hi izpolnili petletni plan, prav teko pa storimo vse Za obrambo našega mirnefa razvoja. Želim srečno 1951. leto vsem državljanom naše države. Okrajni odbor OF Ptuj ždi vsem članom in članicam OF na področju ptujskega okraja v leiu 1951 mnogo delovnih uspehov fn celoti г dvigom rok soglasno izvoljen. V novi IO so bili izvoljeni: 1. Petrovič Janer, predsednik, 2. Carli Borut, tajnik, 3. Purg Anton, predsednik Planske komisije, 4. Prim Anton, predsednik Kontrol- ne komisije, 5. Kolarič Ciril, poverjenik za kme- tijstvo In gozdarstvo, e. Sotlar Jože, poverjenik za komu- nalne gospodarstvo, 1. Zadravec Jurica, predsednik svèta 7a lokalno industrijo, 8. Ogorelec Mirko, predsednik sveta za obrt, 9. Fijavž Vlado, poverjenik za trço- vino In preskrbo, 10. Vobič Ivan, po'^rjenik r.a držav- ne nabave, 11. Kolarič Miha, poverjenik za fi- nance, , 12. Perner Stane, poverjenik ri delo, 13. Frangež Lojze, predsednik' sveta za kulturo in pioeveto. 14. Kolšek Joie, predsednik sveta za zdravstvo, 15. Nunčič Zinka, predsednik sveta za eocialno skrbet4'0, 16. Predante Jože, poverjenik za no- tranje zadeve. Predsednik je po izvolitvi lO opomnil odbornike na nujnost povezave vsakega posameznega odbornika z lO in s pred- sedstvom ÓLO. Diskasija V diskusiji ee je prvi oglasil k besedi eabomik iz Desternika, tov. Kjamber- ger In navajal težave glede odkupov v njegovem kraju. Odbornik tov. Šalamun iz Obreža je prikazal škodo zaradi po- plav Dotoka Libanjp obrelkem po- lju, tov. ZnldariC Ivan iz Gorišnice pa nekatere probleme lokalnega gospodar- stva, urnetnih gnojil, poplav reke Pes- nice. Odkupna in druga vprašanja so še Iznašali odborniki iz Ptujske gore. Bre- zo vec, Gajevec, Pavlovec in drugod. Na vse predloge je na splošno odgovarjal predsednik, posamezno pa poverjeniki ptTsameznih resorov. Nato je govoril tov Stopar Viktor, direktor tovarne aluminija v Strnišču. Omenil je preha- janje prebivalstva iz kmetijstva v in- dustrijo vsled industrializacije države, ki pa je prepočasno. Zato nam na in- dustrijskih objektih primanjkuje delav- cev ter je zato izpolnjevanje planskih nalog graditve industrije ob eedanjl mednarodni politični situaciji Se bolj otežkočeno. Vendar nastaja z zgradit- vijo industrije za našo državo svetla perspektiva. Produkti naše industrije bodo v inozemstvu drago plačani. S tem bo odpadla potreba Izvaianja in jasno je, da bodo naše potrebe krite v veliko večji meri, kot so doslej. Tov. Majhen, predsednik Ob LO Mariborske oblasti je govoril nato o vlogi stalnega predsed- stva OLO, ki prihaja predvsem v dobi poglabljanja ljudske demokracije po- sebno do izraza. Delo na I rajevnih ljudskih odborih naj opravljajo voljeni predstavniki. Zborom volivcev je treba posvečati več pozornosti kot doslej ter upoštevati kritiko dobronamernih kriti- kov — ljudi, ki eami najprej opravijo tvoje dolžnosti do skupnosti. Proti zlo- namernim kritikom je treba >stro na- stopati. Krajevni ljudski odbori morajo áe bolj čutiti, da so oblast na svojem področju, da se ne bo dogajalo, da bi posamezniki ignorirali odloke nadreje- nega KLO, kot je bil slučaj v Loperšl- cah, kjer nekaj kmetovalcev ni hotelo očistiti potoka, da je poplavil 50 ha zemljišča. Vse skrbi je treba posvečati razvoju zadružništva in vsem ostalim problemom našega kmetijstva. Skupščino je nato v imenu vlade LRS pozdravil minister tov. Goršič Milko. Po krajšem orisu zunanjepolitičnega položaja je govoril o problemih našega gospodarsko-političnega stanja ter ugo- tovil, da težave in pomoč, ki jo dobi- vamo iz inozemstva, ne pomenita spre- ntcmbe naše notranje in zunanje i>o!i- tike, kot ei to domišljajo sovražniki na- šega razvoja. Težave in pomoč sta pre- hodnega značaja in naša država bo gradila naprej, oprta na lastne sile, svoje gospodarstvo in svojo obrambno moč, da bi očuvala ljudsko oblast, ki je bila priborjena s tolikimi nadčloveški- mi napori. Preprečevanje špekulacije ima poleg odpravljanja gospodarske škode še drug velik pomen, ki je v tem, da pre- prečuje nastajanje splošne demoraliza- cije v osnovnem pomenu te besede. Tudi to vprašanje zasluži vso pozor- nost Tov. minister je opozoril skup- ščino na težko mednarodno politično stanje, ob katerem prevzema svoje na- loge ter da je še zaradi tega tem bolj potrebno vložiti vse sile za Izpolnitev vseh nalog. Ob zaključku je skupščini želel mnogo uspehov pri delu za dvig okraja. Po govoru tov. ministra so ee v dle- kusijl oglasili še nekateri odborniki, nato pa so bili izvoljeni Se sveti za soc. skrbstvo, ljudsko zdravstvo, prosveto in kulturo ter disciplinska komisija, komisija za gospodarski plan in finan- ce, mandatna, imunitetna, komisija za odloke, prošnje in pritožbe ter komisija za postavitev in razrešitev sodnikov porotnikov. Tov. predsednik Je nato prečital sklepe zasedanja. TI se nanašajo na rekonstrukcijo kmetijstva, pospešitev odkupov, realizacijo dohodnine in ljud- skega posojila, uvedbo krajevnega sa- moprispevka, kjer Se ni uveden, aktivi- zacijo krajevnih ljudskih odborov ter za sodelovanje v davčnih komisijah. Vse sklepe so odborniki soglasno spre- jeli. Pred zaključkom zasedanja je skup- ščina sprejela pozdravno resolucijo, ki so jo naslovili na Prezidi j Ljudske skupščine LRS. V resoluciji odborniki zatrjujejo, da se bodo vztrajno borili za Izvedbo vseh nalog, ki so pred njih po- stavljene. Nn. IXadalJujemo Tehnične ovire, ki so onemoRočale iz- hajanje »Našega dela« v drugem pol- letji. 1950, so odpravljene. Za ponovni In nadaljnji tisk lokalnega glasila OF za ptujski okraj so dani vsi pogoji. »PTUJSKI TEDNIK« je novo ime gla- sila namesto prejšnjega imena »Naše delo«., da ne bodo v Sloveniji trije isto- imenski lokalni časopisi. »Ptujski tednik« Je razposlan med Ifudstvo v ptujskem okraju In tudi iz- ven okrajnih meja. 2eIimo, da bi ga pcvaod sprejeli kot dobrodošlega lokalnega agitatorja, pro- pagandista in organizatorja kot močno politično in organizacijsko pomoč de- lavcev in kmetov ter delovnih inteli- gentov v naporih za vzgojo socialistič- nega Človeka In za zgraditev socialistič- nega gospodarstva pomoč v borb! nr(»tl kontrarevolucionarnim klevetnikom ña- Sega državnega In partijskega vodstva, birokratom in vojnim hujskačem. Skelimo, da bi Izražala v »Ptujskem tedniku« vrsta požrtvovalnih, Ijndsfva In ljudski oblasti predanih članov OF v Člankih o uspešnem delu delovnih ko- lektivov mesta In vasi svoje misli, za- pažanja in predloge za izholjševanjo dela, odpravljanje naprk in Škode, pri- znanja in pohvale. Želimo, da bi bil »Ptujski tednik« slika Junaških naporov, podvigov, uspe- hov In napredka. Id so plod požrt\'oval- nep dela državljanov nove Titove Ju- goslavije in modr ira vodstva CK KPJ s tov. Titom čelu. Želimo, da bi bile v ptu,fskem okraju sčasoma vse vasi In na«!e!ia ter mesta In njihovi pošteni prebivalci skupno s svo.iimi gospodarskimi In poMtIčnimi uspehi v člankih predstavljeni vsemu delovnemu ljudstvu v okraju in tudi Izven okraja kot dosledni borci za ljud- sko demokracijo In za socializem, za petletko, kot zavestni Izvrševalci direk- tiv CK KPJ. kot neustrašni patrioti svoje miroljubne socialistične domo- vine. Priporočamo se bralcem in naroč- nikom ter dopisnikom, naj nam sporo- čajo svoje predloge, nasvete in tudi kritike, ki bodo koristile veMnskemu in oblikovnemu napredku tednika. Uredništvo. NovoizvoÜenl Ss^rrSni odbor OLO le pretfzel težke nologe 27. decembra t. 1. se je vršilo v Ptuju v Titovem domu prvo zasedanje novo- Irvoljenega Okrajnega ljudskega od- bora. Ob 9. uri je napolnilo dvorano, okrašeno v ospredju z zastavami, grbom FLRJ izza doprsnega kipa maršala Tita, 88 novoizvoljenih odbornikov Med njimi sta se kot gosta nahajala tov. Goršič Milko, predsednik sveta za ener- getiko in ekstravtivno industrijo vlade LJIS kot zastopnik vlade LRS ter pred- sednik Oblastnega ljudskega odbora za Mariborsko oblast tov. Majhen. Zasedanje je pričel najstarej.ši od- bornik, tov. Kojc Miha iz Ormoža. Po pozdravu navzočih odbornikov in go- stov je predlagal sprejetje obširnega dnevnega reda. Izvolitvi verifikacij ske komisije je sledil nekajminutni odmor, da je komisija potrdila mandate. Od- moru je sledilo poročilo komisije ter prisega odbornikov. Izvolili eo stalno predsedstvo Okrajnega ljudskega odbo- ra namesto dosedanjega vsakokratnega delovnega predsedstva. Stalno predsed- stvo OLO ima razen tega precej večji delokrog. Predstavljajo ga sedaj tov I eskovec Franc kot predsednik, Vidlc Jože kot podpredsednik in Belšak Frano kot tajnik. Predsednik je zavzel mesto ter vodil skupščino. Poročilo dosedanje ga odbora je podal predsednik OLO tov. Petrovič Janez. Delo dosedanjega IzvrSnega odbora OLO Tov Petrovič je v svojem poročilu prikazal najprej v svrho boljšega razu rr>evanja gospodarskih problemov олга- ja njegov okvirni oris ter nanj navezal cDstoJeče gospodarsko stanje. Po opisu go?podarskih pogojev in sta«ja na Dravskem in Ptujskem polju ter v elo- venjegoriškem predelu ptujskega okraja j« posvetil obširen del referata proble- mu haloškega predela, ki je na dnev- nem redu že ves čas po osvoboditvi. Ze v času stare Jugoslavije je bilo mnogo govora o haloških problemih. Resno je pristopila k rešitvi problema Haloz šele naša ljudska oblast. Tov. Petrovič je v obravnavanju haloškega problema podčrtal ugotovitve v naslednjem: Ko- renine takozvanega haloškega problema Je treba Iskati v načinu njegovega kme- tijskega gospodarstva. V večjem delu Je omejeno na monokultumo pridelovanje vina, kj gj, spremlja nizka proizvodnost đeia^ Haloški vinogradnik mora za pri- . vina vložiti 18 delovnih dni Nižinski kmet vlaga za pridelek 100 kg koruze le 2,2 delovna dneva. Ce upcptevamo dejstvo, da zamenjuje ha- loški vinogradnik vino za koruzo z ni- žinskim kmetom v razmeru 1:1, vidimo, d» prejema prvi od drugega za 18 de- lovnih dni le 2.2 delovna dneva. V tem îe glavni vzrok nizkega življenjskega 'landarda haloškega kmeta. Posledico ^^ga je tudi kulturna zaostalost v vseh enojih oblikah. Ljur^ska oblast odpravlja med drugim tudi z ugodnim načinom zamenjave vina za koinizo v razmerju 1:4 S tem pa še ostaja osnovni vzrok — nizka proizvodnja — nerešen. Odprava tega bo zahtevala obnovo nasadov, za ker bodo potrebna ogromna investicij- ska sredstva, poleg tega pa bo treba dWgnitl še sadjarstvo in živinorejo. Le na ta način bo mogoče dvigniti živ- Ijenjeki nivo haloških ljudi. S tem bo tudi splahnel takozvani haloški pro- biem. Iz obstoja 13.610 gospodarstev v okra- ju je razvidna velika razdrobljenost ob- delovalnih površin. Številčno prevladu- jejo mala gospodarstva, ki pa posedujejo le 17 5^ obdelovalnih površin, tako da znaSa povprečje 2,5 ha na gospodarstvo. Iz te razdrobljenosti izhaja dejstvo, da tako mala gospodarstva niso v stanju, dvigniti in poceniti proizvodnje, kar je prav tako važno kot prvo. Jasno Je, da iz tega stanja ni drugega izhoda kot nov način kmetijskega gospodarjenja — kmetijsko zadružništvo. Tov. Petrovič je nato navedel raz- merje lastništva v kmetijstvu. Nato je prešel na obravnavanje problemov ob- veznega odkupa. Utemeljil je trditev, da kmečke delovne zadruge kljub svo- jemu še začetniškemu gospodarstvu v celoti boljše izpolnjujejo odkupne ob- veznosti kot privatni kmetje. Navadel le vrsto številk kot dokaz zadruirüh uspehov. Tudi davčnih obveznosti privatni kmetje ne izpolnjujejo v redu. Znano Je, da so letos prejeli kmetje samo od državne odkupne mreže preko 292 mlllj. din gotovine. Davčni zaostanki znašajo ie vedno okrog 17 mili j. din Nato je govoril še o trgovini, lokalnem g<»po- darstvu, prometnih objektih, obrtništvu ti»! ostalih vprašanjih gospodarstva v ptujskem okraju. Sproti je tako kot pri obravnavanju kmetijstva, nakazoval naloge novega Okrajnega ljudskega od- bora. Največ nalog se nanaša na kme- tijstvo kot najvažnejše gospodarske pa- noge ptujskega okraja. Predsednik tov. Leskovec je v dopol- niîo opozoril odbornike na važnost na- log ter nakazal potrebo posvečanja večje skrbi za rekonstrukcijo kmetij- stva kot neizogibnemu predpogoju po- večanja kmetijske proiz\''odnje. Stari način kmetijskega gospodarstva vodi prisebno pri kmetih nižjih posestnih skTjpin, to se pravi, pri večini kmeto- valcev v okraju, vedno bolj k ie več- jemu znižanju življenjskega nivoja. Ljudska oblast tega v nobenem slučaju ne bo mogla dovoliti ter je edini izhod v prehodu v zadružno obliko gospodar- stva. Dolžnost vsakega poštenega držav- ljana, posebno pa še vsakega odbornika OLO je, da v naporih za rekonstrukcijo kmetijstva daje zgled, da bo kmečko zadružništvo čim prej postalo edina oblika kmetijske proizvodnje. Inrolitev novera izvrlne«a odbora Tov. predsednik je nato predlagal listo ca novi Izvrini odbor OLO, ki je bil v Zadruge rcikifo vedno veó gospodarskih ohjehtov Pregled lanskih uspehov in težav gle- de kapitalne graditve v zadrugah daje prilično zadovoljivo sliko. Ni mogoče t.-diti, da že ti uspehi v celoti zadovo- liujejü potrebe zadružnega sektorja. Mnogi zadružni upravni odbori razu- mejo važnost gospodarskih objektov, zato so se tudi pravočasno lotili gra- denj. Njihova živinoreja, mehanizacija kmetijstva, obnova vinogradniških, sad- nih in gozdnih nasadov zahteva več vsega, kakor je potrebno v privatnem kmetijskem gospodarstvu. Veliki mo- demi hlevi za govedo, svinjaki, silosi šupe za poljedelske in druge stroje, mo- derne stiskalnice v vinogradih in drugo zahteva nadaljnje primerne nove zgradbe. Plan kapltahiih graditev (v Itu 1950) je obsegal 7 modemih hlevov za gove- do, 2 hleva za konje, 7 velikih svinja- kov, 4 kokošnjake s kapaciteto do 500 glav perutnine, velik ovčarnik, 3 skla- dišča, B cistern, 5 silosov, 1 obrtno de- l.avnicc, 2 strojni lopi, 2 stanovanjski zgradtH, 6 modemih gnojišč z gnojnimi Jamami, gradite^' 3 km dolge ceste med vinogradi, elektrifikacijo zadrug, obno- va 14 ha nasadov in 26 velikih popravil predstavlja ogromno delo. Vrednost planiranih del je znašala okrog 10 milijonov din. Pri tej vred- nosti je bilo treba prispevati 3 milljnne s prostovoljnimi deli in lastnim mate- rialom, dočim je ß 7 milijoni iwmagala država. Mnoge zadruge so dosegle plan, kar predstavlja velik gospodarski uspeh. Zadmga »O s o j n i k« Je zgradila mo- dern svinjak za 30 plemenih svinj, ki meri 64 m dolžine, zgradila je modemi silos, adaptirala velik goveji hlev s ka- paciteto 40 glav živine ter zrigolila 14 ha zemlje v globino 1 metra ter pri- pravila ta teren za plantažni nasad. Zadruga S o b e t i n c i ima sedaj 3 mo- deme silose, strojno lopo, mizarsko de- lavnico, 2 stanovanjski zgradbi ter ko- košnjak za 460 kokoši. Vinogradniška zddruga Gorca-Dežno je obnovila velik goveji hlev, zgradila 3 velike ci- sterne 8 kapaciteto 320 hi vsebine, kar pomeni veliko olajšanje škropljenja, ker ne bo treba več nositi iz grabe vo- de. Opravila je tudi velika gradbena dela pri graditvi 3 km dolge avtoceste. Tudi zadružne ekonomije se že uveljav- ljajo pri večjih graditvah. Ekonomija Turški vrh je samoiniciativno zgra- dila 500 metrov dolgo cesto med vino- gradi To 80 gotovo uspehi, ki jih nima nikdo pravice podcenjevati. Pri planu vzreje živine ni bilo lOOVo jspeha pri večjem števdlu zadrug, ven- dar je več zadrug med njimi, ki «o tudi v tem pogledu uspele. Zadružni sektor poseduje sedaj lepo število goveje živi- ne. prašičev in konj. Plan nabav poljskih strojev in opre- me je dosegel vrednost preko 2 mili- jona dinarjev Kaj pa graditev zadružnih domov? Marsikje trdijo, da je ostalo pri teme- ljih In deloma tudi pri zazidanih zido- vih brez "trehe in da sedaj vse skupaj propada Večvrstna kritika tu in tam potrjuje, da so res ni gradilo kakor je hilr potrebno Gradbišče zadružnega doma na Turnisču res predstavlja ob- čutno gospodarsko škodo pri propada- nju zidov. Nasprotno dokazuje zadružni dom Muretincih. ki služi svojemu na- menu. Od odborov za graditev zadruž- nih domov je bilo dost' odvisno, kako bp Izrabljen material in finančna sred- stva, ki so bila na razpolago. Uprava v Muretincih je dokazala, da je bilo mo- goče zgraditi dom s pomočjo domačega ljudstva ob podpori ljudske oblasti in sindikalnih podružnic iz Ptuja. Njihov zadružni dom je sedaj pravo kulturno središče za okoliške vasi in danes ni v Muretincih človeka, ki bi upal trditi, da je ta dom nepotreben. Tudi uprava pri Ix)vrencu je dokazala, da Je mogoče ?g?niti ljudstvo, zbrati material in zgra- d'ti, kar so začeli. Takih in sličnih pri- merov je še več v okraju. V letošnjem letu ne bo več ljudstvo niti ljudska oblast dopuščala, da bi za zadružne domove uporabljeni material ie dalje propadal temve'^ bo nadalje- vanje dela pomenilo korak naprej. Plan kapitalnih graditev za leto 1931 zajema vrsto predlogov zadrug in za- družnih ekonomij, pri katerih je bilo treba upoštevati materialne pogoje, vendar je dovolj zagotovil, da bodo le- to.šnji uspehi daleč prekašali doseda- nje. RN. Fronlncf predovcîn'a v 27 ceîiîiîh v 27 sektorjih v okraju se vršijo od 1. Januarja t. 1. dalje predavanja o mednarodni vloge Jugoslavl.le v borbi za mir, o uspehih jugoslovanske delega- cije na V. zasedanju Organizacije zdru- ženih narodov, o vojni psihozi v svetu v zvezi z vojno na Koreji, o problemih zadružništva In o proračunski debati za IS.^íl. leto. Ta predavanja je organiziral Okrajni odbor OF. Predavatelji so člani Izvršnegu odboru OF. Prvo In uspelo predavanje Je bilo v Jnršlnclh. kjer sta predavala org. sekre- tar OK KPS tov. Rogl Rudi in sekretar okr. odbora OF tov. Vičar Stane. Pre- davanja se Je udeležilo 64 odbornikov OF In ostalih množičnih organizacij. V dl-skusljl po predavanju so odborniki чргејеИ predlog, da bodo zbrali 60.000 din za investicije v tamkajšnji osnovni šoH in da bodo poskrbeli za popravilo tamkajšnjega prosvetnega doma. Predavanja bodo zaključena s H. .1a- nuar.lem 1.1. Tudi v bodoče bo po celot- nem okraju vrsta frontnih predavanj o tekočih svetovnih In domačih političnih in gospodarskih problemih. VS. Stran 2 •PTUJSKI TEDV^K« Ptuj, 5. januarft 1951 Zgledne grope liodskiti ìn^peKlorlev Na prvem okrajnem zboni inspektor- Jev je T Ptuju v Titovem domu 28. ie- rembra 1950 nad 400 udeleiencev in udeleženk Iz vseti predelov ptujskega okraja ocenilo politično, organizacijsko in gospodarsko delo grup Ljudske in- ipekcije v letu 1950, v diskusij raz- pravljalo o predlogih za delo v letu 1951 ter sprejelo tozadevne sklepe. Razdelje- nih Je bilo 6 nagrad. Glavnemu odboru sindikatov Slovenije In IzvrJnemu od- boru OP sta bili poslani pozdravni resoluciji. V letu 1950 Je bilo na področju OLO Ptuj 170 grup s 594 Člani in 241 člani- oaml v 84 krajevnih ljudskih odborih. Od teh je 80 grup izvršilo 282 pregle- dov. S takojšnjimi ukrepi je bilo pre- prečeno več gospodarske ikode in po- učenih večje število usluZbencev o pra- vilnem ravnanju x blagom. Najuspeš- nejše Je bilo delo grup pri Lovrencu na Dr. p., Sikolah, Stojncih, Ptuj L teren. Bolnica Ptuj in Okrajno avtoprevoz- ništvo. Zaradi nedelavnosti pa so naj- bolj zaostale grupe v Pobrežju. Juriin- eih. Vitomaroih. Pacinju, Središču In Destemiku, ki niso ukrepale niti proti Jkodl, še manj pa proti povzročiteljem škode. Uspehov niso mogle doseči grupe v Vareji, Brezovclh, Cvetkovcih in na Polenšaku, kjer poedini člani grup niso hoteli bUi člani OF ali pa so bili člani «rup nepomirljivi nasprotniki sociali- stične zakonodaje. Med {enami so se т grupah najbolj izkazale tov. Kramber- ger Ivana. Resnik Vida, Tonejo Vera, Horvat Neža in Setar Marija. Glede po- litičnega in organizacijskega dela pred- njači v okraju grupa iz Lovrenca na Dr. polju, ki se Je s študijem zakonov in uredb seznanjala z nalogami in je skrbela za dosledno izvajanje uredb na svojem področju. S kakimi problemi se ukvarjajo po- nekod novoizvoljeni člani grup, je iz- l^ajala živahna diskusija na zboru. Ve- liko število članov še nI dobro sezna- njenih s pravicami in dolžnostmi grup, rato nasedajo poedlncem ali pa se izogi- bajo zameri namesto da bi neobzimo posegali v razne škodljive pojave in preprečevali škodljivo upravljanje in uporabo družbene imovine in onemogo- čali svojevoljno priznavanje pravio ali določanje gospodarskih bremen. Tov. Hočevar Slavica iz Ki>K in tov. Zmavc ii Republiške kontrolne komi- sije iz LJubljane ter predsednik okrajne kontrolne komisije, tov. Prime, so po diskusiji dali več pojasnil glede na vprašanja diskutantov. Nagrade so dobile grupe iz Lovrenca (radio), knjižne nagrade pa grupe Iz SI- kol, Stojnc, Ptuj I. teren. Bolnica Ptuj fn Okrajno avtoprevozništvo. Okrajno komisijo Ljudske Inšpekcije sestavljajo Izvoljeni: Kovačič Zlatko, Planjšek Zvonko, Kramberger МагЦч. Tadina Stanko, Lacko MIlan, LeSnIk Magda, Resnik Vida, Kosi Franc, Prime Franc, Polajnar Franc in Potočnik Anton. Večina sprejetih sklepov temelji na nalogah preprečevanja gospodarske škode, uveljavljanja široke ljudske de- mokracije, odpravljanja vseh pojavov brezdušnega odnosa in spoznavanja za- konov ljudske oblasti. Prvi zbor ljudskih inšpektorjev je Iz- redno dobro uspel tako glede udeležbe kot glede diskusije. Iz najoddalJeneJSIb rasi v okraju so prišli peš in z vorîll priletni In mlajši člani in članice grup. Ponoči so šli zdoma in se ponoči zopet vmill. Iz požrtvovalnosti in spoštovanja do reda v družbenem gospodarstvu so sprejeli obveznosti, da budo kot Izvoljeni funkcionarji OF dosledni borci za red In napredek v nalr m družbenem gospo- darstvu ter da bodo zvesti čuvarji pri- dobitev demokratične oblasti ne g'eđe na žrtve in obliko odpora protidemo- kratičnih poedincev. LM. veselje pod io¥oletsio felko 2e dalje časa, posebno pa v mesecu decembru, smo čitali v naših časopisih o pripravah za Novoletno jelko. Neka- tere okraje so pretirano hvalili, druge pe grajali, češ da vlada v okrajih mlaö- nost v pogledu priprav in da bodo v t«b otroci prikrajšani za tak vesel in srečen dan, kakor naj bi ga preživeli ob Novoletni jelki. O našem okraju v časopisih ni bilo niiesar. Nismo bili niti pohvaljeni niti grajani. Menda ni bilo mnogo govora o pripravah. Pa nismo spali. V mesecu decembru ni bilo večjega kraja, iz ka- terega ne bi bili dobili prav ugodnega poročila o vnetih pripravah za Novo- letno jelko. Ugotovili smo, da so bile priprave mnogo živahnejše In inten- flvnejše kot lansko leto. Imeli smo ob- îutek, da je dobila Novoletna Jelka tradicijo. V nekaj kratkih letih si ni osvojila samo otrok, ampak tudi odrasle s prav originalnimi domisleki, ki so prireditev napravili močno prikupno. V nekem malem in oddaljenem halo- Ikem kraju so krasno prikazali, kako sta zavladala dedek Mraz in starka Zima, ki sta se, oba krasno kostumirana in okusno maskirana pojavila med deco In odraslimi. Otroci so navdušeno peli pebem o »zimi beli«. V dvorani je na- stalo vsesplošno veselje in doseglo vrhunec, ko «ta dedek Mraz in starka Zima začela razdeljevati darila, pozneje pa sta bila z otroki in starši vred po- goščena. Skoro v vseh krajih so pri pripravah učiteljstvu pomagale članice AF2. V teh krajih je Novoletna jelka tudi dobro uspela. Manj vneme so pokazale drug« množične organizacije, ki še niso do- umele, da je naloga in skrb vsakega odraslega državljana, da pomaga pri- rediti našim otrokom veder, ' razigran In srečen dan. Nemalo zaslug za dobro uspele prireditev Novoletne Jelke imajo tudi večji pionirji, posebno oni Iz naj- višjih razredov, ki eo pri pripravah prav agilno sodelovali. V mnogih krajih so se prireditve ude- ležili tudi starši otrok, posebno mamice, ki so bile vse zadovoljne ob občutku sreče svojih otrok. Prav dobro so priredili Novoletno Jel- ko otrokom v Strnišču, kjer se je mno- go trudil »Gradie«. V Majšperku i^o članice AF2 prinesle otrokom nad 30 tort, učiteljstvo pa je pridno pomagalo pr' kulturnem programu. Lepo je pri- reditev uspela tudi v Gorišnlci, na Bre- gu pri Ptuju, v Ptuju, v Grajeni, v Le- skovcu, v Lovrencu in skoro v vseh šolskih centrih. Iz nekaterih krajev pa še nismo dobili podrobnejših poročil. Pionirjem ptujske osnovne šole in nižje gimnazije je igralski kolektiv ptujske- ga Okrajnega gledališča priredil pred- stavo mladinske Igre, ki jo je pod Ime- nom »Mlklavžkove vragolije« dramatl- »«ral ptujski pesnik in pisatelj dr. Aloj- zij Remec. Gledališki kolektiv se je iz- kazal zelo požrtvovalnega, saj je v enem dnevu dal kar tri predstave. Igra je na Otroke vzgojno zelo pozitivno vplivala, kar se je izražalo posebno v tem, da so otroci pri odprti sceni glasno dajali duška svoji ogorčenosti proti ipeku- Ipntskemu kmetu Miklavžu. K uspehu prireditve Novoletne jelke nam je pripomogla tudi Zvezna vlada, kt nam je nakazala okrog 4000 kg bon- bonov In keksov, tako da je dobil vsak otrok v starosti do 14 let lep zavojček teh slaščic. Ministrstvo za prosveto LRS pa je nakazalo 100.000 din, ki so Jih prireditelji porabili po večini za nakup mladinskih knjig. Nakazala nam je tudi 2в00т tekstilnega blaga, ki so ga do- blU haloškl otrod. Republiški Ilnlda- livnl svet Zveze pionirjev pa Je vsake- mu pionirskemu odredu oskrbel kolek- tivno darilo v obliki tekstila, ki ga bodo odredi porabili za rekvizite v pionirski •01/4. Tudi letoe so se pojavile nekatere po- manjkljivosti pri organizaciji in izvedbi Novoletne jelke. Predvsem je treba za- četi s pripravami pravočasno, ne pa šele tik pred Izvedbo s pretirano nagli- co. Glavni poudarek prireditve Novo- letne jelke naj bi ne bil na obdarova- nju otrok, ampak na izbranem progra- тм, ki naj seže globoko v otroško psi- ho, da se bo otrok čutil sproščenega, veselega, vedrega in srečnega. Ce otro- ka povedeš v njegovi duševnostl ustre- zajoči svet, bo ob notranjem zadovolj- stvu In sreči pozabil na vse darove In užival v svoji notranjosti. Tak užitek ostane otroku globoko v spominu za vee žaljenje. Razveseljivo je ugotavljati dejstvo, da letos prireditev Novoletne jelke nI slo- nela na ramah učitelj stva In ljudske oblasti, marveč da so priprave zajele š'rši krog ljudi, ki je pokazal pravi tekmovalni duh ob zavesti, da hoče tudi pod težjimi pogoji pripraviti našim otiokom vesel In srečen dan. Izkušnje pr: letošnjih pripravah pa nam bodo pripomogle, da bo ta dan naslednje leto Se lepši. S. K. 140.000 diii za novoletno obdaritev Socialno skrbstvo MLO Ptuj je orga- niziralo širokopotezno akcijo za obdari- tev starostno-onemoglih oseb, bolnih oseb, otrok mladinskega skrbstva in osem z večjim številom otrok. V ta na- men so darovali: člani OF mesta Ptuj skupno 37.984 din. Ribarska zadruga Ptuj 2500 din. Čevljarska zadruga Ptuj 2000 din, Krojaška zadruga Ptuj 2000 din, Socialno skrbstvo MLO Ptuj pa je prispevalo iz svojega fonda 95.516 din, skupaj 140.000 din. Razdeljeno je bilo: 128 podpor za starostno-onemogle, be- lane ter ostale socialno ogrožene v iz- nosu 104.000 din, 50 podpor za 130 otrok mladinskega skrbstva v iznosu 36.000 din. Da so razumeli člani OF mesta Ptuj akcijo za obdaritev socialno ogroženih oseb, se vidi iz tega, da nobeno leto ni bilo nabranih toliko prostovoljnih pri- spevkov kakor letos. S tem so člani OF mesta Ptuj Izkazali svojo visoko social- no zavest in dokazali, kako je treba po- magati vsem tistim, ki si zaradi starosti ali bolezni ne morejo pomagati. Z ve- seljem In z ljubeznijo do sočloveka so darovali člani OF ko so prostovoljna prispevke zbirali aktivisti MOOF In obiskovalke Socialnega skrbstva. Najbolj pridni so bili sledeči tovariši in tovarišlce, ki so nabrali kakor sledi: Vodopivec Irma 3630 din, Bratanič Fra- nja 3410, Velkavrh Janez 3115, Colnarlč Marija 2745 din, Slaček Marija 2327 din, Vogrinec Marica 2166 din, Kosatnjevec Marija 2084 din, Rihtarič Anton 1290 din, Žnidarič Silva 2010 din, Kocmut Karolina 1670 din, Hrženjak Neža 1533 din, Marinič Elizabeta 1552 din, Oster- man Pavla 1025 din, Plajnšek Zvonko 1085 din, Tonejc Vera 905 din, Sok Miha 925 din, Rozman Franc 815 din. Kosec Marija 810 din, Podpadec Otillja 805 din, Korpar Marija 775 din, Meglič Olga 560 din, Capuder Ana 464 din. Seguía Janja 40C din, Potrč Jožica 385 din, Belčič Ga- brijel 96 din, Semrekar Franc 1380 din. Podpore so se delile v nedeljo, 31 de- cembra 1950 ob 9. url dopoldne na MLO Ptuj. Sprejemamo v objavo MALE mm Organizacijska navodila Vaškim odborom OF 1. Brn pravočasnega prejemanja po- ročil VOOr o uspehih dela v okviru šestmesečnega tekmovanja je Okrajne- mu odboru OF nemogoče, da bi pravo- časno podelil prehodne zastavice »a- služnim vaškim odborom. Do 8. januarja t. 1. naj dostavijo va- ški odbori OF tekmovalni komisiji pri Okrajnem odboru OF poročila o doee- i^nnlh uspehih v zvezi ■ tekmovanjem. Cc pošljejo poročila par dni pozneje, morajo opravičiti razloge zamude. 2. Škode zaradi nedelavnosti novoli- voljenh odborov OF nikakor niso dolini trpeti člani OF, kl so z udeležbo na dan volitev dokazali, da želijo delovni In borbeni odbor OF v svoji vasi. Kjer Se novoizvoljeni člani OF п1чо Imeli prve seje in Izvolili predsednika in sekretarja ter blagajnika, naj to sto- rijo takoj. Vsak novoizvoljeni odbornik naj bo zainteresiran, da bo novi irtbor takoj sestavljen In da bo začel z ref.nim delom. O izvolitvi vodilnih funkcionar- jev VOOF naj takoj pošljejo poročilo Okrajnemii odboru OF. I* sekretariata Okrajnega odbora OF Ptuj. Sííoraenfci3 m srt?e HOV Po sklepu Glavnega odbora ZB NOV Jugoslavije bodo še pred II. kongresom ZB NOV svečano razdeljene spomenice fvojcem padlih borcev NOV, pred 27. marcem 1951 pa spomenice svojcem ^rtev fašističnega nasilja. Obojevrstne siîomenice bodo v domovih ali družbe- nih prostorih naših državljanov zgovo- ren dokument o uporu naîega ljudstva rrtti nasilju okupatorjev in o junaški borbi za osvoboditev naših narodov iz- pod zasužnjevalcev In Izkoriščevalcev ki pa je stala naSe narode težke živ- Henjske Izgube. Krajevne zveze borcev NOV eo pre- vzele vso odgovornost, da bodo pravo- časno zbrani in pravilno sestavljeni p; odlogi za razdelitev spomenic, V predlogih bodo morali zajeti: 1 Partizane: a) ki so padli v borbi ali umrli v bolnicah, b) ki so bill ujeti Ш so padli pozneje kot talci ali pa so umrli v zaporih in intemacilah, c) ki so umrli po osvoboditvi na posledicah ran In bolezni, dobljenih v NOV, č) ki so pogrešani In za katere je verjetno, da so padli v NOV; 2. Vse člane VOS (člani borbenih erup); 3 Ilegalce, ki so padli v akcijah; 4 Zaščitnike, pl so padli v akcijah? ?.. Partijske funkcionarje na odgovor- n-h mestih, ki so- po nalogu Partije le- galno ali ilegalno živeli na svojem službenem mestu, ki so bili aretirani In so umrli v zaporih ali taboriščih ali bili ustreljeni kot talci. Pričakujemo, da bodo prizadeti svolcl in funkcionarji ter člani ZB NOV sode- lovali pri sestavi predlogov In da ne bodo dovolili, da bi zaradi zamujenih in n<îlo5nih predlogov zgubili pravico na spomenico svojci, ki jim ta glede n« Hive In škodo pripada. Vsa tozadevna navodlU imajo kra- jevni odbori ZB NOV. Iz pisarne Okrajnega odbora ZB NOV Ptuj Те!ш1Т!!бгао fJrednlltvo »Ptujskega tednika« te pristalo na udeležbo v NAGRADNEM TEKMOVANJU TISKA do 31. marca 1951, ki ga je razpisal la krajevna glasila OF Izvršni odbor Osvo- bodilne fronte Slovenije. Pogoji tekmovanja: Pisanje in objavljanje najboljših člankov In re- portaž, slik In podobno I* uspešne po- litične, organizacijske in gospodarske dejavnosti delovnih kolektivov tovarn, zadrug, podjetij, ustanov In množičnih organizacij v času tekmovanja v okraju. Udeležencitekmovanja: Do- pisniki in uredniki. Slednji tekmujejo v tem. kdo bo vsebinsko In oblikovno najbolj dvignil lokalni list, poskrbel njegovo pestrost In aktualnost, kdo bo dosegel najvišjo kvaliteto v nazornosti Ij prepričevalnostl in v razširitvi mre- žo dopisnikov krajevnih glasil OF. n ag r a d e : a) dopisnikov: 30 nagrad (3 po 2000, 3 po 1500, S po 1000 in 9 po 500 din); b) urednikov: 4 nagrade (1 po 8000. t po 6000 In 2 po 3000 din). Ocenjevalna komisija: 1 Član komIHf« za agitacijo in propagando pri lOOF Slovenije, 1 član uredništva »Sloven- skega poročevalca«, 1 član uredništva »Ljudske pravice« bi 1 član uredništva Kadlo-Ljubljana. Da bo »Ptujski tednik« dosegel med tekmovalci dostojno mesto, vabimo do- pisnike, naročnike In bralce, da nam pošiljajo članke, reportaže In slike, da nam bo mogoče vsebinsko in oblikovno ter časovno izpolniti vse pogoje tekmo- vanja. Uredništvo. Шшт gîedôlisce Pini Petek, 5. Jan. ob 14. ttrl: NtišIč: »Žalu- loči ostali«, komedija Selftneko zadolžitev. Pred delovni kolektiv j« bila poetavljena naloga 1*- grad^ije pital'.^f nf. državnih poeeetvih t TumiJču in Ormožu Tako je bila Izvrše- na v Tumliču dograditev dveh objektov la pitance e kapaciteto preko 300 kom. in novogradnje (Ajekta «a plemeneke prailče S tem * zvezi je blln nujno po- trebna tudi gradnja stanovanj i« zapo- sleno oeebje, ker se je z adaptacijo sta rlh poíílapij več ali manj zadovoljivo гебИо Na državnem posesrtvu v Ormožu pa je dmga ekipa gradbincev pričela «pomladi z novogradnjo dveh objektov ra pitance in preuredila že obetoječl hlev v razeežno pitališče. Skupna po- vršina izvršenih gradenj v teh dveh pri- merih zna§a do 300 kv m Ljudska oblaet je stavila na razpolago v to evrho preko 4 milijone dinarjev. To dejatvo nam ja^no priča o veliki ekrbi in naporih, ki jih vlnga naîe vodstvo v cilju izboljša- t\ja pre.=ikrbovanj« delovnih ljudi, ko trstvarja e tem oenovne pogoje načrtne oroizvodnje maSčob V«flkdo ee Še spominja, da je v zgod- nji «pomladi 1950 uničil nožar obsežrjo gospodareJto poslopje na državnero po sestvu v Domovi. Nujno fe bilo. da «e takoj pristopi k obтlovitv^ celotreaa ot»- jekta, kar je dejansko predstavlialo iiv- Ijenleko vprašanje za nadaljnji u«p<»Snf razvoj na tem poseetvu. Zaietno (linei- no fazo firaditve pa je žal oteževalo nfkaj epornlh vprašanj glede projekta in to me-d investltoriero tn merodajnimi projektanti. Veled tega je teža predvi- dene dograditve padla v zadnje mesece pretekleoa leta, kar j« nujno zahtevalo premik delovne sile Iz drugih gradUii^ na to mesto To hi bil v kratkem prikaz dela grad- benega kolektiva. Marsikdo bi si ob tem mlsHl, da Til bilo poeebnih težav. Sled- nje «o bile predvsem v vprašanju do- voljnih količin gradbenega leaa Tu mo- ramo preaveem visoko oceniti pozr;vo- ralnoet delovnih kolektivov in olgo- vornlh organov na državnem posestvu v Domovi in TurniSču, ki eo iz laminih virov poekrbell za preko 400 kub. m 1ев<» in C tem omogočili dovriiíey del. Teko lahko trdimo, da je dovráeno delo plod skupnih naporov gradbincev gradìbeiiega podjetja in delavcev na omenjenih državnih posestvih. Delavski evet podjetja, katerega tvo- rijo najzaslužnejši in zavesini delavci podjetja, je po«t«l faktor, ki je пд jiod- lagi razprav in z dobrim pregledom nad proizvodnimi nalogami usmerjal delo celotnega kolektiva po poti u^esničcmja letnega plana To se Izraža tudi v dose- ganju mesečnih planov, ki eo v primer- javi s preteklimi meseci — od meseca septembra stalno naraščali. Ako vzame- mo Za osnovo mesec avgust indeks 100, potem narašča po me«ecih kot sledi: september 117. oktober 120, november 132 In december 137. Vsekakor moramo tudi pripomniti, da eo se odigravale mnogokrat živahne d's- kusije okrog zveznih norm, in to pred- vsem z onimi, ki eo dvomili v njih do- segljdvoet. Toda delo eamo je pokaralo, da niso bile pretirane in da eo ee pri nekaterih vrstah dela celo preeeçiale. Zavedati ee je treba, da predetavljajo normativ* povprečni prerez vrednoetl proizvodnje in hrbtenico našega plana in jih veled tega ni mogoče spreminjati ali omajati, ker bi e tem onemogočili favrid- tev plana. K zaključku je treba pripomnit Se nekatere splošne stvari k delu tega ko- lektiva. Za dovršitev omenienih gradenj je bilo tudi podjetje pogodbeno vezano v okviru republiškega investicijskega plana. Ta okolnost je postavila odgovor- nost za izvršitev nalog in premagov.-inje težav v materialnem in traneportiem vpra-iianju neposredno pred «amo pod- jetje, Izvedba republiškega plena gra- denj v letu 1950 je uresničena do odo- brenih investicijskih kvot. Ne moremo v tem trenutku prezreti dejstva, da so v zadnji fazi naporov za uresničenje let- ne naloge doprinesli znaten delež tudi tovariSi iz tehniškega vodstva In knjigo- vodstva, ki 6o po cele dneve pomagali graxíbincem na gradilisču in e tem po- globili medsebojno tovarištvo na poti skupnih naporov pri graditvi naše eocia- listične stvarncGti. G. O. Pred ddVGRO obremsn'tvî'o dohodkov m !950 Koncem decembra 1950 je bilo v 12 «ntrlh v ptujskem okraju posvetovanje članov krajevnih davčnih komisij z re- ferenti okrajnega finančnega pover- lenlštva «lede ugotavljanja dohodkov »a leto 1950. Zaključno posvetovanje 2 *3mudnikl Je bilo v Ptuju, na katerem je bil epreejt predlog o napovedi tek- movanja vsem' okrajem v Sloveniji Diskusija Je bila zelo živahna. Mnogi diskutanti so prikazali številne mož- nosti doseganja dohodkov v mes^j in na podeželju, ki prejšnja leta niso prišle tako do izraza niti pri napovedi dohodkov niti pri odmeri davka. Nad бОО članov davčnih komisij je tekom poevetovanja spoznalo progre- sivnost naše davčne politike, ki zahteva od članov krajevnih davčnih komisij prEvlčno delo. Mno.ee komisije so do- slej štele med dohodke edino dohodke od pridelka, niso pa upoštevale rarnlh u?lue, ki jih spravljajo proti visokemu plačilu poedlncl v meetu in na vasi. Raznovrstni SuŠmarjl so se poskušali doklej Izmikati davčnim obremenitvam Prevozniki, butarjl, pokrivači slamnatih streh, tesarji, zidarji, zakotni pisarji. Čebelarji, pletarjli td sicer ne pred- navljajo s tvojim premoženjem gospo- iarske moči vendar pa jim razne uslu- tt sovaSčanom doprlnaiajo večje do- hodke kot mala posestva. Naročniki jim l&jejc hrano, zraven tega pa jih Se irago plačulelo, samo dr Imajo oprav- ijeno delo Tako dobivajo n. pr. butarjl 'raven hrane dnevno 300 do 600 dih na dan, enako tesari, zidarji In drugI, ki imajo delovne izkušnje, niso pa prl- .fflanl mojstri aH obrtniki. Dohodke če- belarjev ljudstvo eamo dobro pozna glede na cene medu. Pri davčnih obre- menitvah pa večina čebelariev prika- zuje, kot da PtuJskI tednik« le tistim naroč- nikom, ki že Imajo plačano naročnino in tistim, ki jo bodo plačali ob naročilu, ostalim pa bo tednik na ra^ipolaço v trafikah, pri kolporterjih KZ in OXM na podeželju. Ker Je dolžnike naročnine za »Naše delo« prevzela uprava »Ptujskega ted- nika« v izterjavo, prosimo vse dolžnike, naj zaost£.]o naročnino za 1. polletje 1950 takoj nakažejo. Tej številki smo priložili čekovne po- ložnice, ki še sicer nosijo naslov »Naše delo«, da jih lahko porrbljo dolžniki za nakazilo zaostanka, novi naročniki pa za nakazilo nove naročnine. Novi na- ročniki naj na položnici pripišejo »Novi naročnik«. Celoletna naročnina znaša 156 din, mesečna pa IS din. Pripominjamo, da starim naročnikom, ki ne bodo obnovili naročila, ne bomo ob svojem naprej pošiljali tednika. Uprava. Kaj smo lani pc šUjali Ena nastarejših javnih ustanov je po- šta. Prvi službeni zapiski o obstoju dr- žavne pošte v Ptuju pričajo, da je poeta poslovala že pred letom 1850 v sedanji Krekovi ulici. Kasneje se je preselila v minoritsko hišo, leta 1893 pa se je vse- lila v sedanje prostore. Do leta 1858 se je prevažala pošta do železniške postaje Pragersko e postiljo- nom, pred zgraditvijo južne železnice pa v Maribor. Leta 1882 je Ptuj dobil prvi morzejev telegraf) leta 1913 pa telefonsko centra- lo, ici je Imela takoj 40 naročniko Z okoliškimi poštami je bila telefo ka zveza vzpostavljena šele po letu 1919. Leta 1940 je Ptuj štel 110 telefonskih naročnikov, danee pa jih ima že preko 180. Pošta je tesno povezana z gospo- darskim, kulturnim in političnim življe- njem ljudstva. Dnevno doprinaša ptt kolektiv s požrtvovalnim delom pomem- ben delež h goepodarekemu, kulturnemu in političnemu razvoju Ptuja in ptujske- ga okraja. Prinašamo nskaj zanimivih podatkov v ilustracijo dela poStnih uslužbencev. Skozi roke ptujskih pnétnih uslužbencev je šlo leta 1950 preko 4 milijone pisem- skih pošiljk. Prenesli, prekladali in pre- vozili so preko 557 ton paketov. Od- pravljeno in sprejeto je bilo preko 37 tisoč telegtamov. Opravljenih je bilo 780 tisoč krajevnih in 370 tisoč medkrajev- nih telefonskih pogovorov. Ptujski pismonaši prehodijo dnevno 108 km, vsi o'.emonoši v ptujskem kraju pa 628 km dnevno, to je zračna črta od Ptuja pa skoraj do Skopi ja. Delo v ptt stroki je normirano, zato se kolektiv bori višjo produktivnost posamezne- ga uslužbenca, Istočasno pa vod^ uporno borbo la Izboljšanje kvalitete ptt uslug. Urednî?5tvo in uprava: Ptui, Prešernova ulica 6 Telefon štev. 138. — čekovni račun pri Narodni banki Ptui št. e4.?-90f503-3 Urejuj« uredniški odbor — Odgovorni urednik V r a b 1 Jože Rokopisov ne vračamo. — Naročnina 156 din za leto 1951 se plača vnaprej. Tleka Mariborska tiskarna Pravlî'cna тдг« „Miklovikove vrctfoli e" TI, preklicani Miklavfek TI, kako je oapetnajstil bogatega Miklavža! Otroški gledališki oder Je za pravljlč- |»o Igro bogatejši. Po AndersenovI prav IJId »Veliki in mali Miklavž t je dr. Aicjzlj Remec priredil In drairat'zlra' Miklavžkove vragolije. Pravljica, ki Jo Je Andersen tako ce- nil, da jo je v svoji zbirki postavil na drugo mesto. Je doživela krstno pred- stavo 31. decembra pravkar minulega leta v ptujskem gledališču. Krstna predstava je uspela, čeprav so bill gle- dalci v večini odrasli ljudje. Se bolj pa Je vžgala, ko eo Miklavžkove vragolije gledali otroci. Kakšne eo Mlklavfkove vralegljeî Ubogi bajtarček Mlklavžek dela ves teden tlako bogatemu »o.sedu, kmetu Miklavžu. Za plačilo mu ta vsako ne- deljo posodi 4 konje, katerim pripreže M'klavžek še svoje kljuse in tako orje *voje njivice. Seveda Je sila ponosen. Priganja konjiče In vpije: »TIhot, vsi Konjiči moji!« — Miklavža je taka pre- »emost na moč ujezila. Prepovedal je Mlklavžku, da bi n lesove konje vpregel •kupaj e svojimi. Zabičal mu je, da ne eme nikoli več vpiti, da so konji nje- govi. Mlklavžek ga ni ubogal. Zato mu Je Miklavž ubü konja. Ubogi Mlklav- žek! Na poti v trg, kjer naj bi prodal konjsko kožo, ga zaloti noč. Iskal je prenočišče. Naletel j« „a hišo bogatega mlinarja. Tega nI bilo doma, zato Je njegova žena gostila tnežnarja, v kate- rega se Je bila zagledala. Mlklavžek prosi za prenočišče, toda mlinarica ga cdblje. 2e se mežnar veseli gosje pe- ienke in drugih »lastnih Jedi. Toda ne- ereča nikoli nI počiva. Mlinar se Je pri- peljal domov. Mežnar se mora skriti v skrinjo, dobre jedi pa romajo v skriva- lišče, v peč. Vse to Je Mlklavžek dobro videl skozi okno. Mlinarica Je slabe vo- lje sprejela moža in mu porinila kašo r.a mizo. Mož JÔ, toda v tem potrka Ml- klavžek, ki znova prosi za prenočišče. Mlinar ga sprejme in povabi k večerji Mlklavžek pa Je pameten. Pod mizo Ima V vreči 2a\'ezano konjsko kožo. Z nogo piltlsne na vrečo, koža zaškriplje. Ko mlinar vpraša, kaj Ima v vreči, odvrne M'klavžek, da Je ujel Čarovnico CopaJ- dro, ki vse ve In vse zna. Pristavi, da nn: Je CapaJdra pravkar povedala, da je v peči eljajna večerja IVTlInar vstane, najde večerjo to Je vee navdušen. Ko mo Mlklavžek pokaže še hudiča v Mež- rarjevl podobi, ki je tičal v skrinji, mu Miklavž ponudi za Capajdro — konjsko kožo v vreči — memik zlatnikov In mu da 5e skrinjo povrhu. RTlklavžek sklene kupčijo, dobi tudi od mežnarja — vraga — mernik zlatnikov za to, da ga ne bi vrgel v vodo. Miklavžek se srečno vrne domov. Pri sosedu Mikla\-iu si sposodi mernik, da bi doma Se enkrat Izmeril zaklad. Radovedni Miklavž namaže mernikovo dno e smolo In tako Izve. da Ima Mlklavžek zlatnike. Radoveden vpraša Miklavžka, kje je dobil toliko zlLta. Ta mu odvrne, da ga je Iztržil za konjeko kožo. Miklavž pobije svoje štiri konje In nese kože na prodaj. Seveda jih izkupl primejo ga m zapro, norca, ki je hotel memik zlatnikov za navad- no konjsko kožo. Toda Miklavžek spelje Miklavža Se dvakrat na led Iz pohlepa pc denarju ubije Miklavž svojo babico. da bi Iztržil zanjo memik zlatnikov, kot ga je bil dan prej dobil za svoj mrtvo babico prebrisani Mlklavžek in Irončno se da Miklavž zvezati v vrečo In vreči v vodo, misleč, da bo na dnu reki dobil čredo živine, kot jo je dobil Miklavžek od pastirja, ki ga je Miklavž vrgel v vodo namesto Miklavžka. To je prav na kratko vsebina prav- ljice. Koliko je vedrine v njej! In po- učna je! Svari pred vraževernosto. Otroci morajo vedeti, da nI čarovnic. Odrasli ie danes mislijo, da je človeška mast izvrstno mazilo, ki ga prodajajo lekarnarji, potem ga zvabijo k sebi rdtčelase ljudi In jih ubijejo. Pravljica dobiva močan življenjski poudarek v borbi med bogatim, a neumnim. In med revnim, a prebrisanim kmetom. Ml- klavžek je poosebljena zdrava pamet, bhter, zato zasluži, da kaj dobi. Baha- vost, grobost, neumnost Miklavževa pa zahteva kazen. Miklavž se upravičuje du ubije človeka, samo da dobi svoje zlato, ¿ato je prav, da ga Miklavžek vrže v vodo. Dr. Remec je pravljično dejanje do- bro obdelal. Živahno je. zanimivo In otroku pojmovno jasno. Mikaven je pri- zor z lekarnarjem In učenčkom, ki ga je avtor dodal zaradi oderske potrchs. Tekst bi morda potreboval mal kost- nih popravk. Igrica je priporočljiva za vsak oder. Dodati moram še to: Naši pisatelji, predvsem tisti, ki pišejo oder- ska dela, naj bi skušali priskrbeti ob- sežnejši otroški gledališki repertoar. Oder je dobra šola življenja. Naši mali imajo le redko priliko, da bi šli v gle- dališče. Kako so vselej ugajale Goljeve In Milčinskega igre. Zdaj je tudi dr. Rcmec pokazal, kako dela za pionirje. Otroci mu bodo hvaležni In g tem tudi odrasli. Miklavžkove vragolije to ptujski Igralci Imenitno podali. Glavno vlogo Je imel režiser sam. Tov. Cegnar Ima zelo Impatičen organ in je bil Miklavžek, d4 si boljšega želeti ne moremo. Ime- niten Je Gunžer kot mežnar. Tej dvo- jici se po odliki Igranja pridruži lekar- narjev učenček Sonja Modrlnjakova In pa naš odlični Vlčar kot Miklavž. Zares, v Miklavžkovlh vragolljah izvrstna četvorica. Tudi Lenartlč je bil sila za- baven policaj in dober krčmar. Mlinar je svojo vlogo dobro rešil, mllnaričlna Jeza Je bila pristna. Igralci so napre- dovali tudi v govorni tehniki Govore razločno In Jasno, doneče, le Izgovarjava eama mestoma šepa. Nekatere besede •o preveč dialektično pobarvane. 4ežlja snma kaže mojstra Izvrstna v tem po- gledu je prva slika, ko mlinarica skriva jedila, skozi okno po pogleduje Miklav- žek, ki nato tako Imenitno čaka Prav tako dobra Je druga sUka — odhod va- ruhov oblasti. Sijajna pravljična kari- katura. Sicer bi o režiji In Igri sprego- vcrlla še dragič kaj, za zdaj naj ome- nim Se to, da je scena ugajala In so blU kostumi odličiil, prav tako tudi maske Javno pohvalo zasluži gledališče tudi zato, ker je Miklavžkove vragolije, kot Je že zgoraj omenjeno, dalo predstavo v enem dnevu trikrat zaporedoma Igrali so kvalitetno In brezplačno za pionirje. Ptujsko gledališče naj da Miklavžko- ve vragolije še za okolico, naj gre go- stovat. Avtorju dr Remcu naj bi ee delo čimprej natisnilo Otroški gleda- liški svet bo s tem samo pridobil Sa-Va. v Želimo, naj bo Novo leto 1Q51 polno zmag in uspeiiov OKRAJNI KOMITET KPS PTUI штш OOiOR AFŽ Ptuj IZVRŠNI ODBOR OLO PTUJ Okrajni odbor Ljudske tehnike Ptuj Okrajni odbor Ljudske prosvete Ptuj želi vsem svojim odjemalcem veselo in uspešno Novo leto. v svoffiti poslovalnicah In ffostlnsklH obratili skrbi ка dobro postrea^bo ter se priporoča za obIsR. Tovarna ainoiinila Strnišče OKRAINI MAGAZIN PTUJ Uprava Okrajne zveze kmellisklh zadryg v Ptuju Vsem članom Kmetijsko delovniñ zadrug, Zadmmifi ekonomij in Kmetijsñ ñ zadrug želimo uspeña polno Movo leto, da ñi èlio leto 1951 èogato noviñ velikú zmag in ustvarjalnega poleta v nadaljni socializa" ciji vasi OKHÄiNi mum PTUJ San arsita (¡clowiia zaürnga Kieíifska deiovea zeÉiip Solielliicí MESTNE OBRTNE DELAVNICE s svojimi obrati: , . . v,, ' Vodovodne mstalacije Stro{no ključavničarstvo Kleparstvo Stavbno ključavničarstvo Elektromontaža PTTTT * * Mizarska delavnica Barvarna in apretura Klobučarna Čevljarska krpalnîca šiviljska krpdinica Frizerski salon Mîlama »»GRADIŠ« Strnišče «PETOVIA« Ptuf »OGRAD« Ptuf MESTNE LEKARNE Ptu} TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV Mafšperk TOVARNA STROJIL Majjperk MESTNE PEKARNE Ptuj MEHANIČNA TKALNICA Ptuf TOVARNA PERILA Ptuj VINARSKA ZADRUGA Ptuf VINOGRADNIŠKA DELOVNA ZADRUGA Gorca-Dežno OKRAJNA KOMISIJA LJUDSKE INSPEKCIJE Ptuf VINOGRADNIŠKA DELOVNA ZADRUGA Dravinjski vrh NEUBAUER ALOJZ eoboslikarstvo in pleskarstvo Ptuf TERPINC RUDOLF frizer Ptuf VAUDA LL4:iJA vrtnarstvo Ptoî MESTNA GOSTINSKA PODJETJA Ptuj SÖLÖSI LUDVIK kotlar Ptuj MREVLJE ALEKSANDER kamnosek Ptuj ZADRAVEC JURIJ dežnikau- Ptuj MAJCEN JAKOB vrtnarstvo Ptuj OKREPČEVALNICA »PRI RIBIČU« Breg pri Ptuju PU2 IVAN medičar Ptuj NEMEC MIHAEL lončar Ptuj LANGERHOLC FRANC fotograf Ptuj ŠEGULA PETER mehanik Ptuj ČEVLJARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA »OBUTEV« Ptuf UUBEC FRANC mizar Ptuj GJURASEK JULIJ frizerski salen Ptuf SJMONIČ JANKO fotograf Ptuf HAN2ELIČ IVAN kovač Središče NARODNA BANKA podružnica Ptuj ORMOŠKA OPEKARNA Ormož INVALIDSKA PODJETJA Ptuf OBRTNA PODJETJA Središče KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA Središče OKRAJNO AVTOPREVOZ- NIŠTVO Ptuf MESTNA EKONOMIJA Ptuf »PLETARNA« r. ». 2 o. f. Ptuf RADJEPOVIČ VILI slaščičar Ptuf ILEC JOŽE mehanik Ptuf MAR DRAGO mehanik Ptuf KROJAŠKA PRODUKTIVNA ZADRUGA Ptuf CIZERL ERNEST vulkanizer Ptuf VUKOTIČ NIKO brivec Ptuf HOZYAN ŠTEFAN fotograf Grm cz M.\RČEC ANDREJ sodarstvo Središče