Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Mera Številka 6 - Leto X - Junij 1990 Merx, sestavljeno podjetje sestavljajo: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinstvo ir turizem Celje, Gostinsko podjetje Ravne na Koroškem, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Korotan Ravne na Koroškem Kozjak Radlje ob Dravi, Izbira Laško, Jelen Slovenske Konjice, Jelša Šmarje pri Jelšah, Košenjak Dravograd, Lipa Šentjur, Meja Šentjur, Mlinsko predelovalno podjetje Celje, Mesarstvo Jurij Šentjur, Moda Celje, Potrošnik Celje, Potrošnja Zagorje ob Savi, Prodaja Šoštanj, Resevna Šentjur, RTC Golte Mozirje, Savinja Laško, Savinja Mozirje, Špik Šentjur, Teko Celje, Tok Šentjur, Toper Celje, Trgovsko podjetje Radeče, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Žila Slovenj Gradec. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica: člani: Danica Dosedla, Zdenka Mažgon, Darinka Oset Zdenka Zimšek. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Naslov uredništva- Merx, sestavljeno podjetje, ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje ie Vestnik Merx oproščen plačevanja davka sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica Ljubliana Pred nami je čas dopustov Nagel razvoj hranilništva Projekt obveznic Dobrne uspel Po vsakem določenem obdobju moramo napraviti obračun svojega dela, da spoznamo napake in prednosti ter poskrbimo za temelje za še boljši jutri. Tudi delegati delavskega sveta so »napravili obračun« uresničevanja programov treh temeljnih funkcij sistema Mera za prvo trimesečje letošnjega leta. Z opravljenim delom so bili zadovoljni. To potijuje tudi dejstvo, da so vsa tri poročila sprejeli soglasno brez poprejšnje razprave ali celo morda pripomb. Tudi področje financ v preteklem obdobju ni bilo imuno na številne spremembe in nove zakone, posledica česar je bila vsesplošna nelikvidnost, tudi v sistemu Mera. Najbolj kritično obdobje je bilo v marcu, ko tudi Mera banka ni bila sposobna kriti vseh obveznosti in je zagotavljala likvidnost le za pokrivanje najosnovnejših obveznosti, to je osebne dohodke in davke. Seveda je v takšni situaciji Mera banka iskala in sprejamala različne ukrepe, v dogovoru z družbenimi podjetji, še posebno tedaj, ko je bilo potrebno dobiti likvidna sredstva za vsako ceno in ko so se zaradi tega pojavili nenormalno visoki stroški poslovanja. Naj povemo, da se likvidnostna situacija v Mera banki izboljšuje. Še posebno je to pomembno zato, ker je še vedno veliko poslovnih sistemov in podjetij izven Meraa popolnoma nelikvidnih. K izboljšanju likvidnostnega položaja, tako je ocenil direktor banke Anton Guzej. je veliko pripomogel tudi nagel razvoj hranilništva in še posebej hranilnica odprtega tipa v Celju. Tu mislimo na pred kratkim uradno odprto Agenicjo št. 1. Naj ob tem povemo, da bo prav kmalu odprta še druga takšna hranilnica v Slovenskih Konjicah, pripravlja pa se že tudi program za Agencijo št. 3 v Mozirju. Kljub temu, da ima Mera banka zelo stimulativne obresti, pa v tem oddelku ugotavljajo, da obstaja v okviru Meraa še ogromen potencial varčevalcev, ki ne varčujejo v Mera banki in bi ga morali preusmeriti v varčevanje znotraj Meraove hranilne službe. Upamo, da jim bo to sčasoma ob dobri propagandi tudi uspelo, kajti pogoji vačevanja so v Mera banki veliko ugodnejši kot v drugih podobnih institucijah. Na področju dolgoročnega poslovanja so delavci tega oddelka zagotavljali potrebne vire sredstev za naložbe. Še posebej veliko časa so porabili za pridobitev ustrezne dokumentacije za vlaganje v projekte gospodarsko manj razvitih občin. Z opravljenim delom in doseženimi rezultati so zadovoljni. Trenutno pa se ukvarjajo z zbiranjem sredstev fonda za manj razvite za večje število projektov. Če že »delamo obračun« opravljenega dela v Mera banki za prvo trimesečje, ne smemo pozabiti na projekt obveznic za Zdravilišče Dobrna, ki so ga uspeli realizirati kvalitetno in v relativno kratkem času Meraovi mladi strokovnjaki in intuziasti brez sodelovanja zunanjih institucij. Prodaja obveznic je že v teku, o tem ste lahko veliko prebrali v prejšnji številki glasila, pripravlja pa se že nov projekt obveznic za Savinjo Mozirje. Seveda je bilo v tem času v Mera banki opravljenega še mnogo drugega, kar je prav tako pripomoglo k dobremu poslo- vanju in imidžu Mera banke v celotnem slovenskem prostoru. V Mera banki imajo še veliko v načrtu za še boljše in hitrejše prilagajanje tržnemu sistemu gospodarjenja. O tem pa kaj več drugič, kajti realizacija teh načrtov je povezana s številnimi zunanjimi vplivi. Volja in pripravljenost -pogoji novega Merxa Dolgo sem razmišljala, kaj bi napisala za uvodnik te številke. Hotela sem nekaj spodbudnega, z iskrico novega upanja za vse delavce Meraa, ki se v teh resnično dokaj zapletenih razmerah odpravljajo na zasluženi dopust. Ali sem uspela ali ne, presodite sami. Toda pokazala sem vsaj voljo in pripravljenost, to pa je tudi nekaj, kajne? Celo najboljši zaidejo v težave. Nihče ni imun. Niti Meraove članice ne! Vendar, kriza je hkrati tudi priložnost v preobleki in običajno je dovolj le podvojiti napore v iskanju poti, kako iz nje. Toda za nekatere Meraove članice v sedanjem času različnih izzivov rešitve iz pasti razvojnega in konkurenčnega zaostajanja ni več mogoče iskati zgolj v podvojitvi naporov. Povsem bodo morale spremeniti strategijo razvoja! Samozadostnost, opiranje zgolj na lastne sile ali samozadovoljstvo, ki je temeljilo na neambicioznih jugoslovanskih ali netržnih merilih, bodo zamenjali mednarodno priznani kriteriji uspešnosti - dobiček, donosnost, dodana vrednost, zadovoljstvo odjemalcev, prodaja, na zaposlenega in podobno. S tem bo Mera spet postal odprt do svojih odjemalcev, do povezave z znanostjo, znova bo privlačen za strokovnjake, za mlade in tiste, ki mislijo enako kot mi. Le tako bodo njegove članice mladostne, kot so v svetu panoge sodobnih podjetij, S' katerimi tekmujejo. Niti malo ne dvomim, tudi vodstvo Meraa ne, da za to ne bi mogli pridobiti ustreznih programov in znanja - navsezadnje so rezultati poslovanja prvega trimesečja pa tudi polletja še vedno pravi dokaz za to! Kot smo za svoje slabosti v marsičem krivi sami, ne le nespodbudno in netržno okolje, tako smo tudi za svoje uspehe zaslužni sami. Sposobnim pa je ena sama prava priložnost dovolj - in z NOVIM MERKOM in porajajočim se tržno podjetniškim gospodarstvom je ta priložnost za Mera zdaj tu. Zanjo smo se odločili zavestno, odprtih oči... Pri tem bomo veseli vsakogar, ki je podjetniško pripravljen tvegati z nami. V tej igri pa ni pomembno le sodelovati, potrebno bo zmagati. Danes pa tisti, ki tekmujejo s srcem, ne morejo izgubiti, saj nimajo pravih tekmecev. Urednica Imenovano vodstvo Meraa Na drugi seji delavskega sveta Mera, sestavljenega podjetja (štirinajstega maja) so med drugim poslušali tudi poročilo razpisne komisije za imenovanje poslovodnih delavcev našega sistema. Predlagala je (po vseh razpisnih procedurah), da se za predsednika poslovodnega odbora Mera, sestavljenega podjetja imenuje Franca Bana. Predlagala je tudi imenovanje namestnika predsednika in treh podpredsednikov. Za namestnika predsednika je predlagala Jožeta Gračnaija, za podpredsednika, zadolženega za področje razvoja, Zvonka Straška, za podpredsednika za področje trženja Alojza Forštneija in za podpredsednika za področje financ in hkrati za direktoija Mera banke Antona Guzeja. Vse predloge je delavsld svet potrdil. Novo vodstvo Merxa (od leve proti desni): Zvonko Strašek, Alojz Forštner, Franc Ban, Jože Gračnar in Anton Guzej. STRAN 2 MERK VESTNIK JUNIJ 1990 Ponovna oživitev izvozno-uvozne dejavnosti Težave pri pridobivanju podatkov Na osnovi sprejetega programa tržnih aktivnosti so vse članice Mera sestavljenega podjetja podpisale pogodbe o sodelovanju z Mera Marketingom. Naloge, ki so jih družbena podjetja zaupala strokovni službi sestavljenega podjetja, se seveda med seboj razlikujejo glede na heterogeno dejavnost članic. Tako so nekatere naloge stalne, druge so občasne, tretje pa so odvisne tudi od trenutnih potreb, ki se pojavljajo v vsakodnevnem poslovanju. Vendar pa se dinamika in pogoji poslovanja v tržnem sistemu gospodaijenja zelo hitro spreminjajo. Zato nas je zanimalo, kako to vpliva na uresničevanje poslovne politike na področju marketinga. Po seji delavskega sveta, na kateri so delegati poslušali tudi poročilo o izvajanju poslovne politike s področja trženja za prvo trimesečje, smo se pogo-vaijali z Alojzom Forštneijem, podpredsednikom za področje trženja. Povedal nam je mnogo zanimivih stvari, za katere navadni potrošniki in kupci ne vemo, ko se odločamo za nakup blaga. Dejal je, da smo trenutno v obdobju, ko se pri nekaterih artiklih cene še vedno povišujejo, pri nekaterih pa padajo. Prav ta odnos postavlja naše trgovske organizacije pred zadrego, koliko naj kupijo določenega blaga, kajti zniževanje zalog v skladiščih trgovin je bilo vedno problematično. Na tržišču pa se pojavljajo dvojne cene. Še večji nered na tržišču je povzročila ponudba uvoženega blaga, tako glede konkurenčnosti kot tudi kvalitete. Kljub vsem tem pojavom pa kupna moč pada, privatni sektor napreduje, družbeni stagnira. Na podlagi znanih podatkov ugotavljamo, da je fizični obseg prometa v zadnjih petih mesecih padel kar za 25 do 30 odstotkov, pri nekaterih artiklih na obmejnem področju z Avstrijo pa celo za več kot 50 odstotkov. V Sloveniji so vsi trgovci mnenja, da takšna situacija ne more in ne sme dolgo trajati, zato so preko Poslovnega združenja za trgovino in Komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve ustanovili posebno komisijo. Član te komisije je tudi Alojz Forštner. Komisija bo skupaj z republiškimi institucijami ugotovila dejansko stanje in predlagala spemembo zakona o odpiranju zasebnih trgovin. Sedanjega načina odpiranja zasebnih trgovin namreč ne ureja zakon o blagovnem prometu, ampak obrtni zakon. O tej problematiki bodo razpravljali tudi na drugi seji izvršilnega odbora za marketing, ki bo še pred koncem meseca. Pregledali bodo, kako so uspeli razrešiti številne naloge s prve seje, na kateri so obravnavali problematiko izteijave superrabatov, problematiko plačane raalizaci-je in imenovanje Mera Marketinga za agencijo za tako imenovano akcijsko prodajo. Problematika superrabatov je bila vedno aktualna. Članice večkrat očitajo, da dobijo premalo iz superrabatov preko sistema. Hoteli smo odgovor tudi na to vprašanje in ga tudi dobili. V Mera Marketingu ugotavljajo, da podpisane pogodbe za letošnje leto prikazujejo porast, priznanih superrabatov, tako procentualno, kakor tudi po številu dobaviteljev. Prav sedaj pa pripravljajo tudi analizo realizacije prometa za vseh 65 dobaviteljev. Z njo bo mogoče ugotoviti pri vsaki članici posebej, kakšne bonitete je pridobila s tem, ko je podpisala skupno pogodbo. Seveda pa imajo v Mera Marketingu težave - to so povedali tuši na delavskem svetu -pri pridobivanju podatkov o realizaciji. Kljub temu da je preteklo skoraj dva meseca od zahteve po podatkih, jih niso posredovale tri članice: Potroš- nik Celje, Korotan Ravne na Koroškem in Izbira Laško. To seveda onemogoča hitro in točno posredovanje podatkov, na drugi strani pa kaže na neodgovorno obnašanje delavcev Mera Marketinga do članic. Sam podpredsednik za trženje Alojz Forštner ocenjuje, da bo skupnih prihodkov iz naslova superrabatov za letošnje leto, seveda če bodo vsi izterjani - za pri- bližno pet milijonov novih dinarjev. Seveda pa je to samo ena izmed težav, ki se pojavljajo pri hitrem prilagajanju novim oblikam tržnega sistema. Čas bo pokazal, da je sodelovanje in dogovarjanje vendarle koristno, če že ne drugače, pa vsaj za mnogo lažje uveljavljanje preko sistema Mera na domačem in tujem trgu. Zadovoljni z rezultati Izguba v šestih podjetjih Delegati so na drugi seji delavskega sveta, bila je 14. junija, sprejeli informacijo o poslovanju družbenih podjetij v okviru sistema Mera. Informacija, ki jo je podala Boža Dakič, je bila splošna, kajti po njeni oceni je bilo preteklo trimesečno obdobje prekratko za realno oceno doseženih rezultatov gospodarjenja družbenih podjetij in sestavljenga podjetja. Prav tako ni bilo mogoče primerjati podatke s preteklim obdobjem zaradi spremenjenih pogojev gospodaijenja in izrazitega sezonskega nihanja. Vendar pa smo lahko, tako je dejal v svoji dopolnitvi namestnik predsednika Jože Grač-nar, sorazmerno zadovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli v tem obdobju, čeprav seje ravno v tem času izredno poslabšala likvidnost naših članic. Pa si to informacijo poglejmo nekoliko podrobneje. Mislim, da ni potrebno več ponavljati, da so bile v letošnjem letu bistveno drugačne družbenoekonomske razmere, da smo se srečevali z velikimi likvidnostnimi težavami, restriktivno monetar- no politiko, visokimi stroški poslovanja in seveda velikim padcem kupne moči. Verjetno ste v svojih okoljih ob potrjevanju rezultatov poslovanja spregovorili tudi o tem, da so za večino podjetij Meraa z umirjanjem cen in inflacijskih stopenj usahnili viri, ki so imeli do nedavnega pomembno vlogo pri pokrivanju stroškov poslovanja. To so visoki zneski prihodkov od obresti, ki so se oblikovali v preteklih letih na temelju posojanja denarja. Če pogledamo Mera kot celoto, - to je verjetno tudi tema, ki vas najbolj zanima - naj povemo, da je večina podjetij zaključila poslovno trimesečje brez dobička ali z minimalnim ostankom dobička. Po besedah Bože Dakič ti podatki niso najbolj točni, kajti meni, da so nekatera podjetja prikazala boljši rezultat, nekatera pa tudi nekoliko slabšega, da so si zagotovila določeno rezervo. Med 35 povezanimi podjetji v sistemu Mera, jih je 6 izkazalo izgubo, in sicer s področja trgovine Teko in Jelša Šmarje, s področja gostinstva in turizma pa Na podlagi 18. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za oblikovanja v MERX, SP komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje NATEČAJ za zbiranje predlogov za podelitev zlatih značk, plaket in priznanj v letu 1990 - 3 zlate značke - 25 plaket oz. priznanj za poslovne partnerje - 20 plaket za posameznike (delavce ali kooperante) - 5 plaket za skupine delavcev ali kooperantov - 20 priznanj za posameznike (delavce ali kooperante) - 5 priznanj za skupine delavcev ali kooperantov Zlate značke, plakete in priznanja se podeljujejo delavcem, združenim kmetom in kooperantom povezanih podjetij ter delavcem, zaposlenim v MERX, SP in MERX BANKI, drugim delavcem in poslovnim partnerjem. Predloge za podelitev lahko posredujejo - organi upravljanja - komisija za priznanja in odlikovanja MERX, SP - vodstva povezanih podjetij, MERX, SP in MERX BANKE. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite komisiji za priznanja in odlikovanja MERX, SP v Celju, Ul. 29. novembra 16, najkasneje do 15. 9. 1990. Po tem datumu komisija predlogov ne bo sprejemala. Zlate značke, plakete in priznanja bodo podeljena ob DNEVU MERXA - novembra 1990. Komisija za priznanja in odlikovanja Turist Nazarje, Košenjak Dravograd, Savinja Laško in Golte in Golte Mozirje. In kako naprej? Podatki o tekočem poslovanju zadnjih dveh mesecev nam povedo, da je realizacija družbenih podjetij na isti ravni kot v marcu, kar seveda pomeni nadaljevanje stagnacije povpraševanja. Torej bo potrebno še veliko dela, idej, in novosti vseh nas skupaj za preprečevanje nadaljnjega zaostrovanja razmer poslovanja. Nekatere akcije že tečejo uspešno in upamo, da bodo rezultati teh ackij že vidni pri obravnavanju informacije o poslovanju v prvem polletju letošnjega leta. J.M. Komisijo - imenoval jo je delavski svet na drugi seji -ki bo letos izmed številnih predlogov izbrala najboljše in jih predlagala za Meraova priznanja, sestavljajo: predsednica Rezika Jančič iz Kmetijske zadruge Laško, in člani Edvard Fijavž, Mlinsko predelovalno podjetje, Zdenka Zimšek, Blagovni center, Lidija Tamše, Potrošnik, Marta Šeligo, Gostinstvo in turizem Celje, Albin, Ojsteršek, Blagovnica center, kot predsednik delavskega sveta in sekretar Mer-xa Tone Rožman. Varčujmo z nami- varčevanje je osnova za varnejšo prihodnost Prva Agencija Mera banke uradno odprta Anton Guzej Pred kratkim je Mera banka tudi uradno odprla svojo prvo Agencijo v Ulici Ivanke Ura-njek 4, nasproti študijske knjižnice. V svojih spodbudnih nagovorih sta navzoče pozdravila direktor Mera banke in podpredsednik za finance Anton Guzej in odgovorni »mož« za hranilni-štvo Srečko Gorenjak. V lepo urejenih prostorih Agencije, ki je odprta vsak dan med 9. in 12. uro ter od 13. do 17.30, ob sobotah pa od 8. ure do 11.30, lahko postanete novi imetnik Meraove hranilne knjižice z najmanjšim pologom 140 din. »Obrestne mere so velike, veliko višje kot v poslovnih bankah, zato vabim vse delavce Meraa, da zaupajo svoj denar v hrambo,« je dejala Anita, delavka v novi Agenciji, ki je v imenu vseh prerezala trak in prostore predala svojemu namenu. J.M. Ukinitev predstavništva v Somborju Pogoji gospodaijenja so se zaostrili, hkrati pa je prišlo tudi do sprememb (nabavno področje je obvladljivo brez predstav- r/1SW ništva, odprla so se nova naba na področja, reorganizaci Meraa in marketinškega sekto ja je postavila organizacijs enoti za pogoj obstoja samol nanciranja, prodaja na tem ol močju je omejena zaradi bloki de in nelikvidnosti). Zaradi vsi ga tega ni več razlogov za obsti predstavništva v Somboiju i ker ni več tudi možnosti za nji govo ekonomično poslovanji bo z 31. julijem ukinjeno. Merxovi proizvodi za vzhodno tržišče Prvi korak - predstavništvo in prodajalna v Pragi Sedmega junija je Mera, sestavljeno podjetje skupaj z YU boutique in Adriatic Turistom iz Poreča odprlo svoje predstavništvo v samem središču Prage, v najimenitnejši četrti v Domu kulture. Za Mera so podpisale pismo o nameri tega predstavništva članice Blagovni center, Avto-tehnika, Dravinjski dom, Toper in seveda Mera, SP. Ob odprtju predstavništva je hkrati tekel tudi pogovor z ministrom za tekstilno industrijo, gospodom Gubkom. Skupaj so se dogovorili o najetju prodajnega prostora, ki bi ga stalno uporabljalo podjetje Toper za svoje proizvode, v drugem delu pa naj bi bilo predstavništvo Adriatic Turista iz Poreča. V tem prodajnem prostoru, ki je prav tako v središču Prage, naj bi prodajali tudi visoko kvalitetno jugoslovansko kozmetiko. Prvi rezultati otvoritve predstavništva so se pokazali že dobra dva dni kasneje, ko so iz Prage prišle prve ponudbe za nakup Toprove robe. -an MIERX VflESTNIK JUNIJ 1990 Manjka le finančni inženiring Naložbo lahko prevzamejo v celoti Razvojni inženiring je v prvem trimesečju na osnovi sklenjenih pogodb, podpisale so jih vse članice razen Gostinskega podjetja Ravne, skušal ugotoviti, kaj je za članice najbolj potrebno in koristno, ter porabil veliko časa za organiziranje učinkovite in strokovno kvalitetne službe v okviru funkcije razvoja. Pri analizi svojega dela so ugotovili - z oceno dela so se strinjali tudi delegati delavskega sveta - da so se v tem obdobju zlasti kvalitetneje organizirali na področju inženirinških storitev. Tako so sposobni naložbo prevzeti v celoti, od pripravljalnih del, projektiranja pa vse do organizacije izvajanja in nadzora. Po njihovi oceni jim za popolno samostojno izvajanje inženiringa manjka še samo finančni marketing, ki bi skrbel za pridobivanje najugodnejših razpoložljivih virov za izvajanje načrtovanih naložb. Toda tudi to, tako nam je vsaj zagotovil podpredsednik za razvoj Zvonko Strašek, bodo poizkusili v interesu vseh članic razrešiti v najkrajšem času. V tem obdobju so v razvojnem inženiringu spoznali, da obstajajo zelo velike potrebe na področju strokovnega razreševanja notranjih organizacijskih problemov družbenih podjetij (dolgoročne sanacije in preoblikovanje podjetij). Za to področje dela je vsekakor potrebno sistematično delo in v razvojnem inženiringu se zavedajo, da so prav to področje dela predolgo zanemarjali ob kopici naložb, ki so jim v preteklem obdobju vzele ves delovni in tudi prosti čas. Prvi konkretni primeri v praksi in vse večji interes podjetij Merxa pa potrjujejo dejstvo, daje bila pravilna odločitev razvojnega inženiringa, da se del njihovega področja dela usmeri tudi na področje tehnologije blagovnega prometa in delno tudi v gostinstvo. Seveda pa se v vodstvu podjetja in razvojnem inženiringu zavedajo, da vseh prej naštetih nalog in razvoja celotnega sistema ne bodo mogli speljati brez znanja, ki je, kot pravijo, osnova vsakega razvoja. V ta namen so tudi registrirali izobraževalni center, ki pa po njihovi oceni še ni opravičil vseh pričakovanj in ga bodo od junija dalje opredelili kot profitni center. Sekretar Merxa Anton Rožman Delavski svet je 14. junija imenoval na svoji seji za sekretarja Merxa, SP Antona Rožmana, roj. 5. 1. 1937, inženirja organizacije dela. Anton Rožman je v našem delovnem okolju že od leta 1988, ko je opravljal dela in naloge poslovnega sekretarja in v.d. direktorja delovne skupnosti sozda Merx. Od 15. decembra 1989, ko seje Mera preoblikoval v drug poslovni sistem, pa je po sklepu delavskega sveta opravljal dela in naloge v.d. sekretarja Meraa, SP. -an Merx banka CELJE, 63000 Ulica 29. NOVEMBRA 16 Povečajte vrednost svojega denarja, postanite imetnik Mer-xove hranilne knjižice. Letna obrestna mera za vloge na vpogled je 33 odstotkov in jo sproti pripisujejo vsak mesec. Če pa imate na vpogledni vlogi vsaj 21.000 din več kot šest mesecev, vam Mera banka za celotno vlogo daje 38-odstotne obresti, ki vam jih bodo obračunali in pripisali konec meseca, v katerem je poteklo šest mesecev. Za vezane vloge nad 1 mesec Mera banka daje 35 % letne obresti nad 3 mesece Mera banka daje 37 % letne obresti nad 6 mesecev Mera banka daje 39 % letne obresti nad 12 mesecev Mera banka daje 41 % letne obresti Podrobne informacije dobite v Agenciji št. 1 Mera banke, v Ulici Ivanke Uranjek št. 4, nasproti študijske knjižnice ali na blagajnah hranilnih služb svojih podjetij, tam, kjer jih že imate ustanovljene. VARČUJTE Z NAMI - VARČEVANJE JE OSNOVA ZA VARNEJŠO BODOČNOST. Banka kmetij cev Slovensko kmetijstvo je sredi letošnjega maja dobilo pomembno bančno ustanovo: Slovensko zadružno kmetijsko banko, delniško družbo, ki jo je ustanovlo 184 delničarjev. 128 delničarjev je s področja zadružnega kmetijstva in gozdarstva in ima v rokah kar 51 odstotkov upravljalskih delnic. Ustanovitelji so vplačali 500 delnic ustanovnega sklada v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev. Banka domuje v prenovljenih prostorih v hiši Zadružne zveze Slovenije. Delnice iz drugega prodajnega kroga bodo lahko kupovali tudi kmetje in drugi občani. Na prvem rednem občnem zboru banke so za direktorja izvolili Milana Kneževiča, dosedanjega predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zanimivo pa je, da je bil samo razvojni inženiring v svojem poročilu za prvo trimesečje kritičen do sebe in napisal tudi to, daje določenim nalogam posvetil manj pozornosti, kot bi bilo potrebno. Gre predvsem za področje inovativnosti in razvoj drobnega gospodarstva. Vendar pa za te dejavnosti, ki so tako rekoč temeljni kamen razvoja, razvojni inženiring ne prevzema sam vse odgovornosti. Zatrjujejo, da so tudi članice pokazale premalo interesa in da so jih pri razvoju omejevale tudi ekonomske možnosti. -an Akcijske prodtge so bile uspešne Ker je bila prodaja blaga vedno manjša, se je marketinški sektor Meraa s posameznimi dobavitelji dogovoril za organi-zarinje akcijskih prodaj. Tako je bilo v aprilu in maju organiziranih več takšnih prodaj za področje prehrambenega, tehničnega in tekstilnega blaga. Pri prehrambenem blagu se je cena izdelkov znižala za 15 do 40 odstotkov. Znižani so bili mlečni in mesni izdelki, moka, konditorski izdelki, sokovi in sirupi, ki jih dobavljajo Mlekarna Hmezad, Intes Maribor, IPK Osijek, Sloboda Osijek, ABC Pomurka, Apis Šentilj in Vital Mestinje. Pri tehničnem blagu so bili ugodnejši kreditni pogoji na 6 mesecev z nižjo obrestno mero, pri posameznih proizvodih pa so bile cene izdelkov tudi nižje od 20 do 35 odstotkov. Pri teh akcijah so sodelovali Era iz Titovega Velenja za belo tehniko, Libela Celje za vse vrste tehtnic, Ograd Ormož za module in polnila, Agrina Žalec za barve in lake, Opekama Ljubečna za klinker in zidake ter Opekama Križevci in Agrotehnika -Ljubljana za kosilnice in škropilnice. Po oceni Ivana Grobleija iz marketinškega sektoija - analiza je še v pripravi - se je prodaja blaga v Meraovih prodjalnah s temi akcijskimi pridajami povečala za približno 20 odstotkov. nr-i v • Tudi naši na celjskem Golovcu Od devetnajstega do šestindvajsetega maja je v Celju potekal Celjski pomladanski sejem, ki je bil prva tovrstna prireditev v sklopu sejemskih prireditev Alpe-Jadran. Med številnimi razstavljale! so bile tudi članice Poslovnega sistema Mera, in sicer Avto Celje, Avtotehnika, Blagovni center. Na skupaj enajst tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo več kot 320 proizvajalcev, firm, zasebnikov, kar desetina pa je bila iz tujine. J.M. NAŠ RAZGOVOR_______________ Pogovarjali smo se s predsednikom Merxa - Francem Banom Merx sistem -dober za dobre? Delavski svet vas je imenoval za predsednika poslovodnega odbora Merxa v najtežjih pogojih gospodarjenja. Z imenovanjem so vam delegati dali priznanje za vaše dolgoletno uspešno gospodarsko delo, na drugi strani pa so pred vas postavili nelahko nalogo, to je »pripeljati« poslovni sistem Merx v sodobno korporacijsko družbo na kapitalski osnovi. Kako se boste s svojimi sodelavci lotili te naloge? »Še pred leti je bilo imenovanje za direktorja firme resnično priznanje za vsakega posameznika, danes pa je to bolj ali manj »kruta« obveznost, pred katero je postavljen vsak poslovodni delavec. Pri nas v Merau se zavedamo odgovornosti, tu mislim na celoten poslovodni organ, ki jo je pred nas postavil delavski svet z imenovanjem. V nas je še vedno dovolj optimizma in mislimo, da je tudi v teh kriznih časih možno najti izhod v boljši jutri za vse dele Meraa. Naš osnovni cilj je, to smo tudi zapisali, celotni sistem Mera preoblikovati v sorazmerno trdnejšo korporavijo na osnovah kapitalskega upravljanja. To bo vsekakor dinamičen in zahteven proces, ki ga po nekaterih ocenah ni mogoče uresničiti prej kot v treh do petih letih. V medčasu se mora Mera iz izčrpanega sozdovskega modela, ki ga je legaliziral ZZD, temeljito prenoviti in prestrukturirati svoje programe, jih razvojno, kapitalsko in konkurenčno usposobiti. Za učinkovitejše gos-podaijenje pa bo nujna tudi pretvorba »nikogaršnje lastnine« (družbena lastnina) v druge oblike lastnine. Ob vsem tem pa nam manjka predvsem znanja in sposobnih ter pogumnih ljudi. To velja za vseh 34 družbenih podjetij, ki so povezana v Mera. Naj povem še to, da novi Mera že snujemo, da bomo dela še bolj pospešili v jesenskih mesecih in da se bomo pri tem tudi posluževali znanja izven Meraa.« Programska strategija novega sistema Merx oziroma vaša vizija dela za boljši jutri je vsekakor dokument, v katerega so uprti kritični in tudi pričakujoči pogledi številnih delov Merxa, navsezadnje pa tudi širša slovenska javnost. Zato zasluži, da ga v glasilu podrobneje predstavimo. Kljub podpori, ki mu jo je že namenil poslovodni in delavski svet, bo prav od zmožnosti njegove uveljavitve v praksi v marsičem odvisna prihodnost Merxa v okolju nenehnih sprememb in kriz. »O treh ključnih dejavnostih Meraa, financah; trženju in razvojnem inženiringu, smo že dosti pisali in govorili. V teh nekaj mesecih smo si pridobili nove izkušnje in znanje, ki ga moramo prenesti v prakso. Mislim, da moramo na področju financ preiti na nove, sodobnejše oblike dela, ki se v tem trenutku kažejo za izjemno potrebne. Tu gre za področje hra-nilništva, razreševanja medsebojnega zadolževanja in podobno, kar vse naj bi počeli ob sodelovanju poslovnih bank in nekaterih večjih sistemov znotraj Slovenije. Gre torej za razširitev dejavnosti, vse s ciljem obvladovanja razmerij na tržišču denarja. V tesni povezavi s tem je dejavnost trženja, ki na novo oblikovana že daje prve konkretne rezultate. Tudi tu imamo še odprtih nekaj poti, ki pa jih nekatera družbena podjetja znotraj Meraa vse premalo uporabljajo in s tem zanemarjajo ekonomsko krepitev svojih lastnih firm. Ena izmed takšnih poti je izvozno-uvozno področje. Ena pomembnih nalog je tudi naš nadaljnji razvoj, razvoj slehernega družbenega podjetja, ki pa ne temelji več samo na naložbenih vložkih, ampak tudi na notranji, vsebinski preobrazbi, iskanju novih področij dela in novih delovnih mest. V prihodnje mora biti najčvrstejša vez medsebojnega sodelovanja povezanost med tremi ključnimi dejavnostmi, ki bo hitro prešla v kapitalsko povezanost tam in v tistih primerih, ko se bodo za to pokazali interesi. Ponovno naj poudarim, da je ob vsem tem potrebno izostriti odnos do pridobivanja znanja, torej do usposabljanja, ne samo poslovnih delavcev, ampak tudi vseh drugih ljudi Meraa. To vlogo pa bi moral kvalitetno opraviti Meraov izobraževalni center.« Pri vsem tem bo, kot kaže, najpomembnejša kvaliteta in trdnost povezav med Merxovimi podjetji, ki pa bi morale temeljiti na ekonomskih, tržnih in kapitalskih interesih in ne več na stari »sozdovki« formuli, ki je bila v marsičem dobra za slabe (potuha, lažna sociala, varnost) in nespodbudna ali celo zaviralna za dobre in uspešne. Kako bo vodstvo Merx, sestavljenega podjetja ukrepalo p posameznih primerih, ko bo kakšna članica prišla p kritično fazo uspešnega gospodarjenja? »Želimo čimprej izbrisati tozdovsko in soz-dovsko miselnost, ki je bila v preteklosti globoko zakoreninjena, in preiti na prave ekonomsko tržne odnose, kjer morajo vladati .čisti računi’. Prvo fazo tega smo.že uresničili, saj bo večina ljudi v sestavljenem podjetju opravljala svoje naloge na tržni osnovi. Gre za novo kvaliteto dela, ki medsebojne odnose in zaupanje še bolj krepi. Tako imenovana čista uprava bo štela samo 15 ljudi in mislim, da smo se pri tem obnašali maksimalno racionalno. Seveda pa moramo biti v sestavljenem podjetju usposobljeni tudi za kvalitetno razreševanje - to pravico nam daje SaS - težkega položaja v posameznih okoljih. V nekaterih družbenih podjetjih smo že pričeli konkretno delati in mislim, da bo čas pokazal, da smo imeli prav. Občutek pa imam, da bo tega vedno več, zato smo se v vodstvu odločili, da bomo v razreševanje posameznih zadev vključevali nove principe delniškega povezovanja. Sposobni bomo morali biti obvladovati vse morebitne grožnje pred stečaji posameznih družbenih podjetij, seveda pa glede na razmere to ne bo tako preprosto.« Toda pošteno je treba povedati, da novega Merxa ne bo zgradil samo svež denar ali tuj kapital, če ne bo enotnosti med vodilnimi Mer-xovci, volje in ambicij vseh, zaupanja in soglasja, da takšen Merx zares hočemo. Kakšen je odnos vodstva Merx, sestavljenega podjetja do kadrov, do ekip v posameznih podjetjih, na čem boste gradili zaupanje? »V teh časih sta resnično najpomembnejša enotnost in razumevanje vodilnih ekip v celotnem Merau, z veliko zaupanja, medsebojnega sporazumevanja in notranjega komuniciranja. Odnos do posameznih ekip mora biti kritičen, vendar odprt in pošten. Mislim, da se zaupanje gradi z rezultati in potezami, ki kažejo na neko ustvarjalnost, aktivnost. Vzpostavljati ga moramo vsak dan, predvsem s tem, da stvari, za katere se dogovorimo, točno in dosledno izpeljemo. Resnično želimo, da bi bil Mera dober za dobre in da bi tisti, ki so v njem vsak dan, ugotavljali, da je zanje boljše, če so v Merau, kot pa zunaj njega. Podjetja morajo začutiti, da je Mera tu zaradi njih, ne pa, da je namenjen sam sebi.« V prihodnjih številkah bomo o programu preoblikovanja Merxa še pisali in soočili tudi kakšno kritično misel glede njegove uresničitve. MERK VESTNIK JUNIJ 1990 Poskrbite za svoje zdravje in denar Kupite obveznice Zdravilišča Dobrna, dokler je še čas Že na predstavitvi projekta prodaje obveznic Merxa - Zdravilišča Dobrna, ki je bila 31. maja v zdraviliški dvorani na Dobrni ob prisotnosti številnih poslovnih partnerjev, predstavnikov finančnih institucij in stalnih gostov iz tujine - so bile prodane prve obveznice. Zanimanje zanje je vsak dan večje predvsem zato, ker se lahko vsak kupec namesto izplačila 10-odstotnih obresti posluži uslug Zdravilišča Dobrna v višini pripadajočih obresti s še dodatnim 10-odstotnim popustom. Obveznice Zdravilišča Dobrna imajo še veliko drugih prednosti, ki jih tu ne bi naštevali, saj upamo, da jih delavci in upokojenci Merxa že dobro poznajo. Če se motimo in vam je še kaj nejasno o pogojih in ugodnostih, pa lahko vsak dan pokličete na tel. 778 000; prijazno vam bomo podrobneje obrazložili projekt prodaje obveznic. Naj povemo še to, da bodo zaradi velikega zanimanja obveznice v prodaji tudi po 31. maiu in da za vse delavce Mer- xa še vedno velja ugodnost, da jih lahko v apoenih po 500 in 1000 DEM kupite na štiri obroke. Kreditne pogodbe o nakupu obveznic na kredit lahko dobite v svojih podjetjih pri referentu za obračunavanje osebnih dohodkov. V primeru, da se boste odločili za nakup obveznice brez obročnega odplačevanja, pa jih lahko kupite na teh prodajnih mestih: na blagajni recepcije hotela Dobrna, na blagajni Merx banke v Ul. 29. novembra 16, na blagajni Agencije št. 1 v Ul. Ivanke Uranjek 4. Pohitite, da ne bo prepozno, kajti obveznic ni več veliko in lahko se zgodi, da ne boste mogli poskrbeti za svoje zdravje in ienar, ker ga ne boste mogli več varno in donosno naložiti v obveznice Merx - Zdravilišče Dobrna. a Prvi kupci obveznic Merx - Zdravilišče Dobrna Sprejet program za izhod iz krize Že v prejšnji številki glasila smo zapisali, da se pogoji poslovanja v Merxovi članici Teko slabšajo iz dneva v dan. Zato je bila imenovana posebna delovna skupina, ki naj bi s pomočjo strokovnih delavcev Teka do konca junija pripravila dolgoročni program izhoda iz krize in prilagoditve sedanjim in prihodnjim pogojem gospodarjenja. Ker pa seje stanje v Teku nepredvidljivo hitro slabšalo, je strokovni team, vodi ga Zvonko Strašek, podpredsednik Merxa za razvoj, dal prednost takojšnjim ukrepom. Izdelali so program ukrepov za interno sanacijo podjetja s smernicami za razvoj. Ta dokument so 22. junija obravnavali na delavskem svetu Teka in ga po daljši razpravi tudi sprejeli. Delegati so se strinjali s programom v celoti, z zaupanjem so sprejeli tudi vse posledice, ki izhajajo iz njega. Nikakor pa se niso strinjali z imenovanjem začasnega vodstva, iz vrst obstoječih delavcev Teka, ki naj bi ob sodelovanju strokovnega tima Merxa vodil podjetje v prehodnem obdobju, dokler se ne bi pridobil novi kader. Po daljši razpravi so delegati vendarle doumeli, da se dober kader ne da pripeljati v podjetje čez noč in da je potrebno takoj z izvajanjem ukrepov. Teh pa strokovni tim Menca ne zmore brez notranje strokovne pomoči oziroma brez pomoči celotnega kolektiva, ki mora ta program takoj začutiti, stati za njim in ga tudi izvajati. S sprejetjem programa in začasnega vodstva pa je delavski svet sprejel tudi odstop direktorja Vinka Pečnika, ki je ponudil svoj odstop vodstvu Menca že pred sejo delavskega sveta, ne da bi, kot je sam dejal, s tem bežal pred odgovornostjo, tega kolektiva, ampaa bi v svojem enoletnem delu do upokojitve na drugem delovnem mestu pomagal strokovnemu timu in celotnemu kolektivu Teka za dobro izpeljavo sanacije. Delavski svet je tako za v.d. direktorja Teka potrdil Milana Zajca, sedaj na mestu vodje komerciale za v.d. računovodkinjo Marinko Les, sedanji vodja bla- govnice Mirko Hutinski bo opravljal delo komercialista, za v.d. vodjo blagovnice Silvo Fajgl. In kateri so začetni impulzi, ki jih strokovni tim preko programa, da je ta resnično dober, nam pove še dejstvo, da za njim stoji Mene s svojim kapitalom in seveda ob sodelovanju zaposlenih misli izpeljati že takoj? Za tekoče poslovanje bo Teku zagotovljen obratni kapital. V sami blagovnici se bo takoj pričelo tehnološko prenovo in zmanjševanjem oddelkov, iz dosedanjih 20 na samo 8 oddel- Dvaindvajsetega junija se je ponovno sestala, tako kot že tri petke pred tem, skupina najodgovornejših delavcev Topra in Merxa, da bi nadaljevala zizva-janjem tekočih nalog iz dolgoročnega programa tehnološke in organizacijske prenove Topra. Za to sejo, vodil jo je tako kot ponavadi podpredsednik Merxa za razvoj Zvonko Strašek, so si zadali dve pomembni vprašanji, in sicer finančno usklajevanje in reševanje vprašanja tehnoloških viškov. Vendar pa je bilo prvo vprašanje zelo kompleksno in je v sami razpravi dalo veliko idej, pa tudi nasprotij, da je vprašanje reševanja tehnoloških viškov ostalo nedogovorjeno. Kljub temu, da sem prvič prisostvovala eni takšnih sej, saj so ponavadi vedno za zaprtimi vrati, torej se tudi na področju obveščanja premika naprej in da je bilo na seji večkrat čutiti napetost tako na eni -Toprovi kot na drugi - Merxovi strani, pa sem jo vendarle zapustila s prijetnimi občutki, da se oboji zavedajo, da smo, kot je rekel nekdo, v eni vreči in da moramo ta voz potegniti naprej. Mislim, da delavci Topra vedo, kaj hočejo, da pravilno ukrepa- kov. Okrepili bodo aktivnosti na področju pospeševanja prodaje s temeljito reklamno s propagandnimi akcijami. Osebni dohodek bodo vsem zaposlenim s prvim julijem uskladili z ostalimi trgovskimi organizacijami kot neke vrste stimulans, v vseh naslednjih mesecih pa bodo stimulirali samo dobro delo in uvedli nagrajevanje po učinku. Skušali bodo izboljšati asorti-man, in še bi lahko naštevali. Strokovni tim predvideva, da bo sanacija Teka trajala od šestih mesecev do enega leta. Če v tem času Teka ne bodo uspeli kapl- jo za povečevanje prodaje, zmanjšanje zalog gotovih izdelkov ipd. Potrebno je samo malo več medsebojnega zaupanja in hitrih akcij zato, da pripeljejo denar nazaj v firmo. V vsesplošnem kaosu, ki vlada na tržišču, ima Toper namreč odprtih še veliko terjatev do kupcev, ki mu niso poravnali računov za prejeto blago. Zato je izterjava dolgov v tem trenutku najpomembnejša naloga in v Topru so v 'to talsko rešiti, se bodo poizkušali kapitalsko povezati z domačimi ali tujimi partnerji v mešano podjetje. Mislim, da so delavci Teka zadovoljni zapuščali sejo delavskega sveta. Poleg nakazanih rešitev za izhod iz krize dobili tudi zagotovilo, da bo šla sanacija pretežno v smeri razširitvi poslovanja, za eventalne tehnološke viške pa se bodo iskale sistematične rešitve ali z prerazporeditvijo na druga delovna mesta, ali s prekvalifikacijo in podobno. J.R. akcijo vključili tudi ves razpoložljivi kader. Prav tako so se tudi dogovorili, da bodo v prihodnje postavljali realne mesečne proizvodne in likvidnostne plane, prilagojene stanju na tržišču in možnostim glede kapitala in se vseh medsebojnih dogovorov tudi držali in izpeljali, kajti to je osnova za dobro izvajanje zadanega programa. Zbrali že lep kup pristopnih izjav Iz gradiva, ki smo ga dobili v uredništvo, je razbrati, da Svobodni sindikati Slovenije pridobivajo veljavo med delavci. Nemajhno zaslugo za to imajo glasila imajo glasila v podjetjih, ki so objavila kar precejšnje število člankov in drugih prispevkov o novem gibanju v slovenskih sindikatih. Doslej je v sindikalno hišo v Ljubljani prispelo že veliko pristopnih izjav. Sindikat jih pričakuje še več in je na teren poslal še dodatno število obrazcev. Naj povemo še to, da so že številni »novi« člani prejeli članske izkaznice. Kot je videti, delavci tudi v današnjih časih potrebujejo nekoga, ki se bo v novih gospodarskih razmerah zavzel za njihove pravice. In kot je videti, si za svojega zaveznika najraje izbirajo prenovljeno Zvezo sindikatov Slovenije, ki pravzaprav nima pravega »strankarskega« nasprotnika, lai pa ta, Če ga že ima, s svojimi sporočili in programom ne prodira dovolj globoko v tovarniške dvorane in pisarne. Kako pripeljati denar nazaj v Toper Več zaupanja in hitrih akcij Od letošnjega 25. maja do 9. junija so v Celju potekale desete poletne športne igre Merxa oziroma prvič pod pokroviteljstvom Merxa kot sestavljenega podjetja. Nastopile so ekipe samo trinajstih družbenih podjetij, in sicer Avto Celje, Blagovni center, Dravinjski dom, Gostinstvo in turizem Celje, Kmetijska zadruga Laško, Mlinsko predelovalno podjetje, Moda, ŠPIK, Toper, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Žila Slovenj Gradec in Mera, sestavljeno podjetje. Videti je, da kljub reorganizaciji Meraa ni zamrla želja, da se na športnem področju družijo še naprej, kot so se doslej. Športni duh je v Meraovcih tako rekoč neminljiv in prepričana sem, da bo trajal še lep čas. Škoda le, da se je odzvalo tako malo družbenih podjetij, da na igriščih razen direktorja Blagovnega centra in Žile Slovenj Gradec nismo opazili nobenega drugega od vodstev podjetij in tudi ne od vodstva Meraa, sestavljenega podjetja. Zdenka Zimšek iz Blagovnega centra je sodelovala na vseh desetih igrah in osvojila 26 medalj, od tega 16 zlatih, 3 srebrne in 7 bronastih, česar zagotovo ni dosegel nihče drug. Torej jo lahko ob jubi-Ijenih desetih igrah razglasimo za športnico Merxa. Igre so končane, nekateri so bili zadovoljni, drugi spet ne. Tako je pač vedno pri vsaki stvari, še posebno takrat, če je celotna organizacija zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v rokah samo enega človeka. Toliko samo v premislek pred naslednjimi športnimi igrami, ki jih bo treba - interesentov bo še vedno dovolj - temeljito spremeniti tako po obliki in načinu kot tudi propozicije in kriterije tekmovanja, da bomo imeli spet igre kot pred dobrimi osmimi leti. Saj se še spominjate prvih, drugih in tretjih Meraovih iger? Ne pozabite, tu mislim predvsem na vodstveni kader podjetij, da nas preproste delavce poleg dela še vedno druži tudi pesem in šport. Športniki so se pomerili v tehle športnih disciplinah: plavanje, streljanje, kegljanje, namizni tenis, odbojka, mali nogomet in šah. Letos so odpadle discipline: atletika, kolesarjenje in vlečenje vrvi, in sicer zaradi premajhnega števila prijav. Za prvo zmagovalno stopničko so se letos spopadle tri ekipe: Blagovni center, Avto Celje in Dravinjski dom. Na koncu je največ moči imel Blagovni cen- ter in - tako kot so mnogi pričakovali, ponovno stopil na zmagovalno stopničko. Poglejmo, kdo je v posameznih zvrsteh dosegel prva tri mesta: Plavanje - ženske nad 40 let / 25 m posamezno čas 1. Zdenka Zimšek -BC 25,0 2. Elizabeta Hvalec -BC 31,4 3. Bogomica Grimšič -BC 42,1 Ekipno točk 1. Blagovni center 23 Ženske od 30 do 40 let posa- mezno čas 1. Dragica Fijavž -DD 18,4 2. Snežana Rozman -DD 3. Alenka Ogorevc - 18,8 BC 21,0 Ekipno točk 1. Dravinjski dom . 23 2. Blagovni center 21 3. Avto Celje 19 Zenske do 30 let posamezno čas 1. Blanka Jan-BC 19,0 2. Ada Pečnik - SP 3. Blanka Sejnkar- 19,8 BC 22,8 Ekipno točk 1. Blagovni center 23 2. Dravinjski dom 21 3. Mera SP 19 Plavanje - moški nad 40 let / 50 m čas 1. Anton Herman BC 45,2 Ekipno točk 1. Blagovni center 23 Tudi to se zgodi. .. Največ smole so letos imeli šahisti. Pred Šahovskim domom so vsi tekmovalci čakali na dežju dobro uro, da so sploh prišli do ključa in so lahko šli v dom ter tekmova- li. Vesti iz Kolesarskega kluba Merx 24. junija je Kolesarski klub Mera organiziral že XI. tradicionalni celjski kolesarski maraton »Unior« 90 km in mali maraton »Trim« 35 km. Proga velikega maratona je potekala v smeri Celje - Šentjur - Šmarje - Podplat - Poljčane -Slovenske Konjice - Zreče - Celje, proga malega maratona Trim pa v smeri Celje - Hudinja - Škofja vas - Arclin - Ljubečna - Žepina - Proseniško -Lokarje - Šentjur - Štore - Celje. Oba maratona sta štela tudi za akcijo »Celjski kerlc«, veliki maraton pa še za akcijo »Brazde vzdržljivosti - RTV Ljubljana in Zavarovalne skupnosti Triglav. * * * 3. in 4. julija pa bo Kolesarski klub Mera organizator dveh dirk za pokal Meraa, in sicer Memorial Vita Vitanca na progi Štore-Svetina in kriterij v Novi vasi, ki šteje za pokal Slovenskih mest. * * * V letošnji dirki po Jugoslaviji sodelujejo oziroma vozijo tudi trije kolesarji Kolesarskega kluba Mera: Valter Bonča, Borut Rovšček in Sandi Šmerc. Dirka, po Jugoslaviji se je pričela 16. junija s strartom v Beogradu in se končala 24. junija v Portorožu. MIE RK VESTNIK JUNIJ 1990 Desete poletne športne prireditve Merxa Blagovni center ponovno zmagovalec Moški od 30 do 40 let čas 1. Boris Kmet - SP 29,1 2. Darko Kuder - AC 35,0 3. Stanko Marinšek - DD 35,9 Ekipno točk 1. Avto Celje 23 2. Dravinjski dom 21 3. Mlinsko predelo- valno podjetje 19 4. Mera SP 17 5. Blagovni center 16 Moškli do 30 let čas 1. Boris Skamen - BC 30,2 2. Bogdan Raučan - BC 32,2 3. Danilo Hribernik - MPP 33,2 Ekipno točk 1. Blagovni center 23 2. Mlinsko predelo- valno podjetje 21 3. Dravinjski dom 19 Streljanje - ženske posamezno krogov 1. Zofija Voler AC 170 2. Tatjana Žibert BC 169 3. Saša Videc - KZ Laško 169 Ekipno točk krogov 1. Avto Celje 23 585 2. Blagovni center 21 566 3. Žila Sl. Gr. 19 370 4. Dravinjski dom 17 171 5. KZ Laško 16 169 6. MPP 15 93 7. Turist 14 62 Streljanje - moški posamezno krogov 1. Peter Padežnik AC 165 2. Marjan Roškar AC 164 3. Sandi Gaber BC 163 Ekipno točk krogov 1. Avto Celje 23 646 2. Žila Sl. Gr. 21 557 3. Dravinjski dom 19 519 4. Blagovni center 17 472 5. Mlinsko pred. podj. 16 335 Kegljanje - ženske posamezno kegljev 1. Zdenka Zimšek BC 201 2. Terezija Preložnik - Toper 196 3. Nada Kužner - Moda 190 Ekipno točk kegljev 1. Toper 23 706 2. Blagovni center 21 696 3. Moda Celje 19 593 4. Avto Celje 17 549 5. Dravinjski dom 16 350 6. Mlinsko pred. podj. 15 281 7. Turist Nazarje 14 209 Kegljanje - moški posamezno kegljev 1. Darko Kuder AC 211 2. Andrej Gumzej ZD 207 3. Ivan Šket - Toper 200 Ekipno točk kegljev 1. Avto Celje 23 787 2. Toper Celje 21 728 3. Blagovni center 19 691 4. MPP Celje 17 660 5. Zdrav. Dobrna 16 579 6. Dravinjski dom 15 559 7. Mera SP 14 511 8. Žila Sl. Gr. 13 506 Namizni tenis - ženske točk 1. Avto Celje 23 2. Blagovni center 21 3. Moda Celje 19 4. Mera SP 17 5. Dravinjski dom 16 6. Mlinsko pred. podj. 15 7. Turist Nazaije 14 Namizni tenis - moški točk 1. Avto Celje 23 2. Mera SP ' 21 3. Blagovni center 19 4. Žila Sl. Gradec 17 5. Mlinsko pred. podj. 16 6. Zdrav. Dobrna 15 7. Turist Nazarje 14 8. KZ Laško 13 Odbojka - ženske točk 1. Blagovni center 23 2. Avto Celje 21 3. Mlinsko pred. podj. 19 4. Dravinjski dom 17 5. Zdrav. Dobrna 16 6. KZ Laško 15 Odbojka - moški točk 1. Žila Sl. Gradec 23 2. Avto Celje 21 3. Blagovni center 19 4. Mlinsko pred. podj. 17 5. Dravinjski dom 16 6. Zdravilišče Dobrna 15 Mali nogomet točk 1. Blagovni center 23 2. ŠPIK Šentjur 21 3. Mlinsko pred. podj. 19 4. Avto Celje 17 5. Žila Si. Gradec 16 6. Gost. in tur. Celje 15 7. Dravinjski dom 14 Šah točk 1.-2. Blagovni center 23 1.-2. Dravinjski dom 23 3. Žila Sl. Gradec 21 4. Mlinsko pred. podj. 19 5. Avto Celje 17 Ekipna uvrstitev - ženske točk 1. Blagovni center 153 2. Avto Celje 119 3. Dravinjski dom 110 4. Mlinsko pred. podj. 64 5. Turist Nazarje 59 6. Mera SP 53 7. Moda Celje 38 8. KZ Laško 31 9. Toper Celje 23 10. Žila Sl. Gradec 19 11. Zdravilišče Dobrna 16 Ekipna uvrstitev - moški točk 1. Blagovni center 182 2. Avto Celje 147 3. Mlinsko pred. podj. 144 lz rok sekretarja Merxa Antona Rožmana prejema pokal za Blagovni center Zdenka Zimšek, športnica, ki je do sedaj sodlovala na vseh igrah Merxa in prejela največ priznanj. Pokali so v rokah prvouvrščenih ekip na 10. športnih igrah Merxa. Pivo mesto je dosegla ekipa Blagovnega centra -po pokal sta prišla kar dva udeleženca (prva z leve), drugo mesto ekipa Avto Celje (tretji z leve) in tretje mesto ekipa Dravinjskega doma. Najbolj zanimivo je bilo finalno tekmovanje v namiznem tenisu med ekipama Avto Celje in Merx,‘ SP. Nazadnje sta več sreče imela tekmovalca Avto Celje. Na posnetku pa je predfinalni boj med Albinom Nagličem, direktorjem Žila Slovenj Gradec in Borisom Tamšetom iz Merxovega Marketinga. 4. Dravinjski dom 127 5. Žila Sl. Gradec 111 6. Mera SP 52 7. Zdravilišče Dobrna 46 8. -9. Toper Celje 21 8.-9. ŠPIK Šentjur 21 10. Gost. in tur. Celje 15 11. Turist Nazarje 14 12. KZ Laško 13 4. Mlinsko pred. podj. 208 5. Žila Sl. Gradec 130 6. Mera SP 105 7. Turist Nazaije 73 8. Zdravilišče Dobrna 62 9. -10. Toper Celje 44 9.-10. KZ Laško 44 11. Moda Celje 38 12. ŠPIK Šentjur 22 13. Gost. in tur. Celje 15 Na 10. poletnih športnih igrah je sodelovalo 200 posameznikov in posameznic iz 13 podjetij. Tekmovanja so se odvijala v sedmih športnih disciplinah za moške in v petih za ženske. Organizator in vodja tekmovanja Slavko Lisec Ekipna uvrstitev ženske in moški točk 1. Blagovni center 335 2. Avto Celje 266 3. Dravinjski dom 237 Planinska sekcija Avto Celje organizira 20. julija tridnevni izlet na naj višji vrh Češke - 2655 metrov visok Gerlahovski Štip. Cena izleta je 850 din. Prijave sprejema Marija Mesarič na telefon 32-609 do 10. 7.1990. Pa še to! V eno smer je štiri ure hoje! MERK VESTNIK JUNIJ 1990 Merx banka je registrirana Na zadnji seji delavskega sveta so delegati razglasili s spremembami dopolnjeni osnovni SaS o povezanosti v Mene, SP za veljaven in sprejeli sklep, da se od 14. junija dalje uporablja samo čistopis tega sporazuma. Hkrati so delegati sprejeli tudi ugotovitveni sklep, da je s tem sporazumom ustanovljena Mene banka in vpisana v register pri pristojnem sexlišču. Spomnimo se, kako je nastajal ta samoupravni sporazum! Delavski svet Menea je že 15. decembra 1989 ob sprejemu SaS o povezanosti sprejel tudi sklep o ustanovitvi finančne organizacije. S tem so bili dani vsi pogoji, da se je ta priglasila SDK in kot pravna naslednica Interne banke lahko nadaljevala delo. Zakonodajalec je pri tem postavil le pogoj, da se do 30. marca uredijo vse medsebojne obveznosti in odgovornosti med ustanovitelji in finančno organizacijo. Ker je bil pogoj, da lahko finančno organizacijo ustanovijo le tista podjetja, ki so se povezala v sistem Mera, je bilo seveda potrebno dopolniti SaS o povezanosti s členi o ustanovitvi finančne organizacije in predlagati skupni organ upravljanja. Zaradi zapletov pri določanju odgovornosti podjetij v poslovanju finančne organizacije, se je postopek sprejemanja dopolnil malo zavlekel. Tako so delegati lahko šele na tej drugi seji spre- jeli sklepe, katerih končni rezultat je, da smo registrirali Mera banko z različno odgovornostjo. Tako sedaj 21 družbenih podjetij Meraa odgovarja neomejeno za poslovanje, 14 podjetij pa omejeno, do višine svojih vložkov. Ta različnost v odgovornostih bo pogojevala tudi različnost v upravljanju v Mera banki ter v bonitetah v poslovanju Mera banke. -J.M. Utrinek s srečanja Merxovih delegatov Molk je lahko tudi zgovoren Kaj naj bi si mislil slučajni (!) opazovalec četrtkove druge redne seje delavskega sveta Mera, sestavljenega podjetja? Najbrž bi pričakoval kopico idej, vprašanj, konstruktivnih predlogov, pa tudi medsebojnih kritik in nasprotovanj - skratka nekaj ur sproščanja ustvarjalnosti glede na drugo točko dnevnega reda, ki je obravnavala izvajanje poslovne politike Meraa za prvo trimesečje. Ali če že tega ne, vsaj spoznavni občutek, da so tisti, ki vodijo Meraov sistem, delegati so namreč imenovali tudi novo vodstvo Meraa, na pravi poti. In kako je bilo? V dobrih dveh urah, kolikor je seja delavskega sveta trajala, so predsednik delavskega sveta in najodgovornejši delavci sistema Mera delegate na kratko in dokaj na- tančno seznanili z vsebino dnevnega reda. Razprave ni bilo, delegati so se razšli... Le ugibamo lahko, s kakšnimi občutki, in se površno vprašamo, kaj je narobe z našo kulturo medsebojnega komuniciranja. Ali nam je včasih resnično vseeno, kaj se dogaja okrog nas? Ali se včasih resnično še premalo zavedamo globine krize, v kateri je celoten jugoslovanski sistem, in samo čakamo na odrešenika z upanjem, da se bodo razmere uredile same po sebi, kot so se uredile že mnogokrat doslej? Ali pa sta današnji utrip življenja in preteklost že toliko zaznamovala ljudi, da v njih ni nikakršne energije, in moči za spremembe? Upam in mislim, da to ni res in da je bila tokrat na delegatih samo »senca« pred-dopustniškega razpoloženja, če- prav si danes tega ne bi smeli dovoliti. P. S. Vsi delegati pa le niso bili tako tiho in brez besed, kot smo zapisali. Dve delegatki sta pri drugi točki dnevnega reda, izvajanje poslovne politike, veselo in glasno čebljali in s tem motili vse druge delegate, še posebej pa izvajalca Jožeta Gračnerja, namestnika predsednika poslovodnega odbora. Torej je le nekaj na tem, da imajo ženske vedno glavno besedo. J.M. Anton Matvoz Trideset let dela v skladišču Kdo ga ne pozna? Vsi, saj je bil skoraj 30 let zaposlen v DE skladišče Slovenj Gradec, kjer je opravljal različna dela in naloge, od blagovnega knjigovodje, komisionarja, kontrolorja komisionov, pomočnika skladišča, etažnega skladiščnika, nabave blaga, do vodje etaže. To zadnje je bil vse do svoje upokojitve, kije prišla kar prehitro in nepričakovano. Tonček seje zaposlil leta 1959 v Trgovskem podjetju Mislinja in se v letu 1961 preselil v Mera. Rodil seje 24. 7. 1937 v Mislinji, kjer je tudi živel in se na delo vsak dan vozil v Slovenj Gradec. Pri svojem delu je bil vedno vesten. Marljivo in odgovorneje opravljal naloge in bil ves čas tudi izjemno družbenopolitično in samoupravno aktiven. Bil je delegat delavskega sveta in znal se je bojevati za svoje sodelavce, za izboljšavo njihovih tako delovnih kot življenjskih pogojev. Bil je tudi član izvršnega odbora svoje OO ZS in konference OO ZS, kjer je tvorno sodeloval pri razpravah, pobudah in odločitvah. Za svojo aktivnost je prejel tudi srebrni znak ZSS in bil tudi delegat na XI. kongresu ZSS. Opravljanje težkih del, brez delovnih pripomočkov, pa je pustilo na njem tudi posledice; zaradi bolezni se je moral invalidsko upokojiti. Za dolgoletno prizadevno opravljanje delovnih nalog ter družbenopolitično in samoupravno aktivnost se mu iskreno zahvaljujemo, obenem pa si iz srca želimo, da bi se še vrsto let srečevali z njim, vsaj na srečanju upokojencev ob koncu leta. ak Financiranje družbenih dejavnosti v prihodnje Največji del sredstev v družbenih dejavnostih terja funkcioniranje posameznih sistemov (zdravstveni, izobraževalni, raziskovalni itn.). Ti sistemi pa dobivajo za svoje funkcioniranje okoli dve tretjini sredstev iz javnih virov, zato bi morali v prihodnje s sistemom financiranja kar najbolj stabilno zagotavljati približno enako realno višino sredstev kot doslej. Vsaka dejavnost ima različne naloge, vsaka posebej pa ni takšna, da bi moralo biti financiranje urejeno na način, ki bi bil enak proračunskemu ali ki bi bil samo izboljšava sistema, ki je veljal v samoupravnih interesnih skupnostih. Pri vseh dejavnostih, kjer sta v neposrednih odnosih izvajalec storitve in njen naročnik (ali povzročnik) in ki imajo naravo predvidljivega dogodka z različno verjetnostjo, bi stroške ali škodo, nastalo z intervencijo invalidov družbene dejavnosti, kril posameznik prek zavarovalniškega sistema. Take vrste dohodki so medicinski, socialni in izobraževalni, zato tudi govorimo o medicinskih, socialnih in drugih rizikih. Pokrivanje teh stroškov bi prevzelo zavarovanje, v katerega bi bil vključen posameznik. Zavarovanje bi plačeval obvezno za stroške tistih rizikov, za katere bi se v parlamentu odločili, da morajo biti pokriti na ta način. Po grobih ocenah na podlagi sedanjih spoznanj je na takšen način že v začetni fazi mogoče zbrati sredstva vsaj za polovico sedanje vrednosti vseh sredstev - predvsem v zdravstvu za storitve in za socialno varnost, ki je opredeljena kot pravica iz dela. Obvezni del zavarovanja morajo nadgrajevati prostovoljne asociacije in različne druge možnosti. Vendar je že pri obveznem delu dopuščena konkurenca zavarovalnic, ki bi svoje prednosti za zavarovance lahko ponujale v obliki boljše kvalitete za isto ceno (premijo) oz. nižje premije za obvezne rizike. Letošnji prenos financiranja družbenih dejavnosti v proračune družbenopolitičnih skupnosti ne pomeni razpada sistemov družbenih dejavnosti, ker je (tudi zaradi izkušenj v svetu) mogoče pričakovati, da se bodo posamezniki organizirali v skupine, ki bodo, poleg države, v prihodnje delovale kot eden od partnerjev v odnosih z izvajalci. DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZA SKLADNEJŠI OBMOČNI RAZVOJ Tudi pri reševanju družbenih dejavnosti bo potrebno upoštevati specifičnosti razvoja manj razvitih in še zlasti hribovitih območij. Za nacionalno pomembne programe v okviru posameznih družbenih dejavnosti bi morali zagotoviti v sistemu javnih financ enakopravnejše pogoje za vsa območja. Ob enakih prispevnih stopnjah bi morali zagotoviti razporejanje sredstev po enotnih kriterijih za vso Slovenijo. Na ta način naj bi bil nadomeščen dosedanji si- stem solidarnosti v okviru družbenih dejavnosti. Hkrati pa bo potrebno upoštevati tudi nekatere specifičnosti na posameznih območjih, kar velja posebej za hribovita območja oziroma redko poseljena in demografsko ogrožena območja, in temu prilagoditi mrežo storitev na področju družbenih dejavnosti. V takih primerih bi moral imeti kriterij dostopnosti prednost pred kriteriji minimalnega demografskega zaledja za posamezne vrste storitev (npr. mreža osnovnih šol, zlasti nižjih razredov, zdravstvene ambulante itd.). Hkrati naj bi zagotovili aktivnim prebivalcem na kmetijah na hribovitih območjih tudi nekatere pravice, ki so jih deležni zaposleni (npr. pravica matere ob rojstvu otroka, otroški dodatek itd.). A.P. Preberite. .. Inšpekcijski nadzor (nadaljevanje) Popolni inšpekcijski nadzor Pri popolnem inšpekcijskem nadzoru usmeri inšpekcija pozornost na: - normativno urejenost SLO v samoupravnem sporazumu o združevanju, statutu, pravilniku o SLO in drugih samoupravnih aktov; - programe dela upravnih organov, komiteja za SLO in DS, upravitelja obrambnega načrta ter druge organe in telesa SLO, v katerih so določene aktivnosti, nosilci zadev in nalog ter roki za pripravo, izdelavo in sprejem obrambnih načrtov in drugih planskih dokumentov; - oceno vojaško-političnih, gospodarskih in drugih pogojev v primeru napada na SFRJ; - obrambni načrt z vsemi osnovnimi dokumenti, zlasti načrtom delovanja v vojni, pa tudi realnost in funkcionalnost, usklajenost in materializacijo vseh planskih rešitev; - načrt za izredne razmere z osnovnimi in ostalimi dokumenti oziroma politično varnostno oceno in sklepi za preprečevanje nastajanja izrednih razmer, nalogo, ukrepe in postopke za odpravo izrednih razmer ter naloge, organizacijo, sile, sredstva ter ukrepe in postopke za njihovo odpravo ter situacijski dosje; - načrt zaščite pred naravnimi nesrečami; - načrt razvoja SLO in DS, opremljenost in stanje skladišč, objektov za zaklanjanje in tudi materializacijo drugih planskih rešitev, usposabljanje in urjenje struktur SLO; - podružbljanje SLO. Z delnim inšpekcijskim nadzorom je praviloma zajeta posamezna sestavina obrambno-samozaščitnih aktivnosti. Na primer: mobilizacija, delovanje v vojni, civilna zaščita, zveze vodenja, služba opazovanja in obveščanja, varnosti in samozaščitni ukrepi. Za to obliko inšpekcijskega nadzora izdelamo tipiziran zapisnik, ki ga inšpektor izpolni na terenu. Na ta način so zagotovljeni: sistematičnost, popolnost in enotni kriteriji glede zahtev inšpektorjev ter sprejem končne ocene o ugotovljenem PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOTEHNBCA Bežigrajska 13 63000 Celje - IMV - CIMOS - ŠKODA - VVARTBURG - IDA OPEL - TAS VW Telefon (063) 37-131 stanju pa tudi časovni prihranek pri delu inšpekcije. Kadarkoli pri nosilcih planiranja ugotovimo več nepravilnosti pri delu oziroma pri celotnih obrambno-samozaščitnih aktivnostih, sledi ponovna inšpekcija. Če tudi ponovna inšpekcija ugotovi slabo obra-mbno-samozaščitno stanje, sledijo ukrepi proti odgovornim osebam, organizacijam in skupnostim. Izredni inšpekcijski pregled je opravljen na zahtevo pristojnih organov in organizacij širše družbenopolitične skupnosti, ali pa če upravni organ za LG oceni, da je nujno takoj ukrepati. Glede na mesto, vlogo in pomen mora inšpekcija SLO biti planirana in mora potekati po sprejetem programu. Inšpekcijo SLO smejo opravljati strokovni kadri z bogatimi delovnimi izkušnjami na področju SLO. Toda praksa kaže, da ni namenjeno dovolj pozornosti strokovnemu izpopolnjevanju teh inšpektorjev na tečajih, posvetovanjih, seminarjih, in-štruktažah... Ker obrambne načrte za izredne razmere izdelujemo po enotni metodologiji, ki jo določa zvezni izvršni svet, mislimo, da bi morala inšpekcija SLO opravljati nadzor po enotni metodologiji, kjer bi bili določeni temeljni elementi: predmet inšpekcije, metoda dela, kriterij ocenitve stanja obrambno-samozaščitnih aktivnosti in drugo. S.T. MIERX VESTNIK JUNIJ 1990 Savinjski magazin Žalec Pridi, vidi in se čudi, kaj Savinjski magazin ti nudi r Odtočni FILTER za odplake Velika izbira blaga iz uvoza po ugodnih cenah Spoštovani lastniki vozila FIAT - ZASTAVA! V servisu AVTO CELJE vam priporočamo, da storite tole, predno se odločite za daljšo vožnjo: - opravite test motorja: pregledali bomo nastavitev vplinjača, nastavitev kota predvžiga, delovanje vžigalnih svečk, stopnjo polnitve akumulatorja, popolnost izgorevanja ... - preverite nastavitev sprednjega mostu, uravnovešenost gum, pritisk v gumah ... - če je vaše vozilo staro že dve leti priporočamo, da zamenjate zavorno olje in hladilno tekočino. S tem dosežete zaviranje bolj učinkovito in varno in preprečite pregrevanje motorja. NEUNIČLJIVO HIGIENSKO ESTETSKO VEČNAMENSKO ZAKAJ PREIZKUSITE SAMI V Vaš servis AVTO CELJE telefon 33-521 '________L__________________/ v Novo v vseh naših trgovinah y Če se še niste odločili, s katerim materialom boste gradili stanovanjsko hišo oziroma gospodarski objekt, dovolite, da vam pomagamo pri vaši odločitvi. SVETUJEMO VAM, DA SE ODLOČITE ZA OPEČNO GRADNJO. Z opeko je toliko preizkušenj in na toliko načinov so jo že izdelovali, da je vsaj pri klasičnih gradnjah verjetno še dolgo časa ne bo mogoče nadomestiti z betonom ali drugimi gradivi prihodnosti. Prednosti opečne gradnje so tudi v tem, da si jo lahko ročno spretni ljudje, ki nimajo zidarskega poklica, vgradijo sami. Cena opeke je v primerjavi z drugimi gradivi zaradi vrste prednosti tudi cenejša. ŽELIMO VAM PONUDITI KAKOVOSTNE OPEČNE PROIZVODE PRIZNANEGA PROIZVAJALCA MERCATOR-OGRAD ORMOŽ, IN SICER: - opeka modul blok 6/1 dimenzije 290x190x190 - opeka modul blok 5/1 dimenzije 250x190x190 - stropna polnila dimenzije 380x250x140 Na željo kupca in za njegov račun organiziramo prevoz opečnih izdelkov na gradbišče. Proizvode lahko kupite po konkurenčnih cenah v vseh prodajalnah gradbenega materiala MERX-CELJE ali pa neposredno pri proizvajalcu. Če želite dodatne informacije, pokličite prodajni oddelek Mercator-Ograd na tekifon (062) 701 -211,701 -201. Mercator-Ograd Industrijsko gradbeno podjetje, p.o. Ormož, Kolodvorska 7 | zavarovalna skupnost triglav 5* OBMOČNA SKUPNOST CELJE '«/n\c* Zavarovalna skupnost Triglav sklepa vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj. V zasebnem sektorju lahko sklenete: - požarna zavarovanja - zavarovanje stanovanjskih premičnin - zavarovanje stekla in vloma - nezgodna zavarovanja - življenjska zavarovanja - avtomobilska zavarovanja - transportna zavarovanja - zavarovanje živali in - zavarovanje posevkov. Z različnimi vrstami premoženjskih in osebnih zavarovanj si lahko zagotovite jamstvo v primeru škode ali nesreče. Tokrat vam nekoliko podrobneje predstavljamo naslednje vrste zavarovanj: Za mirno spanje - STANOVANJSKO ZAVAROVANJE Vaše stanovanje je izpostavljeno številnim nevarnostim, ki lahko povzročijo veliko škodo in s tem ogrozijo vašo ekonomsko varnost. S sklenitvijo stanovanjskega zavarovanja se lahko temu izognete in s tem lažje nadomestite nastalo škodo. Predmet stanovanjskega zavarovanja so: 1. stanovanjski predmeti, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva ter stvari, ki jih uporabljajo na podlagi stanovanjske ali druge pravice; 2. stanovanjski predmeti, shranjeni na podstrešju, v kleti, lopi, garaži ali na terasi; 3. stvari, ki služijo za opremo stanovanja, osebno uporabo in potrošnjo, gotovina, vrednostni papirji, umetniški predmeti, dragocenosti in zbirke. Dodatno lahko zavarujemo tudi: 1. plesk, slikarije, tapete ter razne zidne, podne in stropne obloge v stanovanju ali v pomožnih prostorih; 2. stekla v oknih in vratih stanovanja in steklenih stenah ter pregradah v stanovanju in pomožnih prostorih. Stanovanjsko zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi teh temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije, demonstracije, poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, vlomske tatvine in ropa ter poskusa teh dejanj. Zavarovanje krije tudi odgovornost zavarovanca za škode, ki jih povzroči kot zasebnik v vsakdanjem življenju (npr. z imetjem in uporabo kolesa brez motorja, pri ukvarjanju z rekreativnim športom, kot imetnik domačih živali...) ali ki jih povzročijo zavarovančev zakonec in otroci. Gospodinjske stroje in aparate, ki niso starejši kot 6 let, je mogoče s posebnim dogovorom zavarovati tudi pred vsemi nevarnostmi, ki jih ogrožajo med njihovo uporabo (npr. poškodovanje zaradi učinkovanja električnega toka, loma, razbitja zaradi udarcev ali padcev ipd.). Zavarovanje sklenemo z zavarovalno vsoto na I. riziko, kar pomeni, da zavarovalnica jamči do višine dogovorjene zavarovalne vsote pri vsakem škodnem dogodku. Jamstvo zavarovalnice je podrobneje opredeljeno v zavarovalnih pogojih STA-88. Primer izračuna zavarovalne premije za dvoinpolsobno stanovanje z vračunanim 10-odstotnim doplačilom za kritje inflacije do 300 odstotkov in 10-odstotnim popustom za 10-letno trajanje zavarovanja: PREDMET ZAVAROVANJA ZAVAROVALNA VSOTA PREMIJA Temeljno zavarovanje 250.000,00 din 346,50 din Plesk, slikarija, tapete in obloge - v stanovanjskih prostorih - v pomožnih prostorih 35.000,00 din 9.000,00 din 52,00 din 22,30 din Zavarovanje stekla - v stanovanjskih prostorih - v pomožnih prostorih 3.000,00 din 750,00 din 133,60 din 52,00 din SKUPAJ 606,40 din Minimalna zavarovalna vsota za temeljno zavarovanje znaša 175.000,00 din, kar pomeni ustrezno nižjo premijo. Za vaš avto - ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KA-SKA Pri zavarovanju avtomobilskega kaska je poleg nevarnosti, ki jih krije požarno zavarovanje in zavarovanje vloma, krita tudi škoda zaradi prometne nesreče, padca, udarca kakega predmeta na vozilo in določenih drugih nevarnosti. Lahko pa se dogovorimo tudi za jamstvo samo določenih nevarnosti (delno kasko zavarovanje). Posebno ugodnost nudi Zavarovalna skupnost pri kasko zavarovanju osebnih vozil, saj je možno premijo plačevati v desetih obrokih brezobrestno. Pogoj za sklenitev takšnega zavarovanja je, da se za takšen način zavarovanja odloči najmanj 6 zaposlenih, ki pridobijo dodatni 10-odstotni popust. Ob sklenitvi individualne pogodbe plačate 20 odstotkov premije kot prvi obrok, razliko pa pri izplačilu osebnega dohodka. Pri kasko zavarovanju je možna sklenitev zavarovanja na tuj račun, kar pomeni, da lahko zavarujemo tudi vozilo, katerega uradni lastnik niste vi (črna prodaja). Prav tako je možno plačevati premijo za določeno tretjo osebo. Naš zavarovalni zastopnik vam bo ponudil različne kombinacije in načine zavarovanja, saj imamo poleg oblike polnega kasko zavarovanja z različnimi soudeležbami pri škodi tudi razne oblike delnega kaska (steklo, vlom, požar, vleka vozila...). Pri avtomobilskem kasku je zaradi spremembe zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki v 100. členu ukinja kritje škod na stvareh, povzročenih z neznanim vozilom, uvedena dodatna H kombinacija. Le-ta krije škodo na parkiranih in ustavljenih vozilih zaradi dotika neznanega vozila in padca snega oz. sveč s streh. V primeru uveljavljanja odškodnine iz H kombinacije je potrebno dogodek prijaviti postaji milice. V v MI5RX VIESTNIK JUNIJ 1990 Merxov slovarček modnih (ne)slovenskih besed HOLDING - Finančna organizacija kot krovno podjetje za financiranje in usmeijanje razvoja delniške družbe na principih profesionalnega kapitalskega (lastninskega) upravljanja. Osnovne naloge so strateško načrtovanje in optimalno razporejanje resursov na najbolj obetavne (donosne) programe, pridobivanje svežih finančnih sredstev, evidenca razvoja ter selekcija iz izbor ključnih poslovnih kadrov, ipd. KORPORACIJA - Različno pojmovana združevalna podjetniška organizacijska oblika v različnih mednarodnih pravno-statusnih ureditvah (anglosaška, nemška, ameriška). Temelji na lastninskem (kapitalskem) upravljanju in polni profesionalizaciji vodenja poslov (managementa). Optimira in usklajuje razvojno politiko, program in kadre, naložbe itd. v zato običajno centraliziranih službah ali divizijah. KAPITALIZACIJA - Proces izboljševanja finančne strukture sredstev opdjetja (večje razpolaganje s trajnimi viri), ki je povezano z lastninsko = kapitalsko upravljalsko pravico lastnika (imetnika) kapitala. DEZINVESTIRANJE - Nasproten pojem od investiranja. Odprodaja objektov ali npr. osnovnih sredstev ipd., ki niso v neposredni funkciji kakega poslovnega procesa (primer poslovna stavba). Rešitev križanke iz prejšnje številke PISMA BRALCEV V uredništvu našega glasila bi radi »oživili« rubriko Pisma bralcev, kajti od vaših idej, razmišljanj, kritik bo odvisna kakovost časopisa. Torej, PIŠITE NAM! Merx banka Finančna organizacija n/r. tov. Srečku Gorenjaku, dipl. oec. 63000 Celje Ul. 29. novembra 16 Spoštovani! Za prejeta navodila in pristopnice se vam najlepše zahvaljujem. Posebno me je razveselila vaša ekspeditivnost. Po temeljitem razmisleku sem se danes odločila za varčevanje v vaši cenjeni organizaciji. Že z vašim načinom poslovanja ste mi vlili zaupanje. Priloženo vam pošiljam izpolnjeno in podpisano pristopnico s prošnjo za vaše posredovanje, da bi mi uslužbenci vaše cenjene organizacije čimprej izstavili hranilno knjižico, da bi lahko pričela varčevati. Za vse se vam še enkrat zahvaljujem in vas tovariško pozdravljam! Milka Rampih Vodoravno: PSIHIATER, ROTAPRINT, OMAN, TAT, MAL, KORAB, VELIKA, AZI, PITIJA, ART, FL, HASDRU-BAL, EJA, ŠOK, SOARES, ANALITIKA, JANIČAR, ARNA VT, STRAN, SAN, VIKAR, ANSA, ARAN, SEBIČ-NEŽ, PLJUNEK, TR, NO, KARANTANEC, AC, EROTIK, APARAT, AIROLO, NASO, LOKA, GORIČANE, VA, EL, DRIL, UČ, IME ANASTOMOZA, LISTINA, NETO, REK, NAO, KARETA, LIN, ITINERAR, TIT, SALON, BANAT, CENITEV, POCENITEV, MANILA, ARO, ANA, SKESANOST, OTOKAR. Izžrebani nagrajenci 1. nagrado 500 din prejme Slavko VOLOVŠEK, 62391 Prevalje, Trg 8/b 2. nagrado 300 din prejme: Tilčka GORENŠEK, 63000 Celje, Na Zelenici 8 3. nagrado 200 din prejme: Bojana ŠMICBERGER, 61000 Ljubljana, Koroška 24 4. nagrado 100 din prejme: Štefka ŠPEH, 63330 Mozirje, Prešernova 9 5. nagrado 50 din prejme: Silva VEDENIK, 63310 Žalec, Čopova 2 Nagradni razpis 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din 4. nagrada 100 din 5. nagrada 50 din Vsi, ki boste hoteli s svojimi rešitvami priti v boben za žrebanje bogatih nagrad, pošljite rešitev križanke v zaprti kuverti in seveda z vašim naslovom na naslov uredništva, najkasneje do 15. julija 1990. Na kuverto obvezno napišite: Nagradna križanka Uredništvo DELNICA - Lastninski vrednostni papir, ki izdajatelju pomeni trajen vir sredstev, imetniku pa solastništvo podjetja s trajno udeležbo pri dobičku v obliki dividend in povečanja njihove tržne vrednosti, hkrati pa daje upravljalsko pravico glasovanja o najpomembnejših poslovnih odločitvah. OBVEZNICA - Vrednostni papir, ki temelji na kreditnem zadolžniškem in ne na lastninskem odnosu in imetniku prinaša obresti. Pravice so torej omejene le na vračilo glavnice in obresti. Postanite naš kupec Z NAKUPNO KARTICO TEKO e NEVLJUDEN PROSTAŠKI MOŽAK ZAPONKA NA VZMET ZDRAVLJENJE Z ZABADANJEM I IGEL PREMI- ERKA PREBIVALEC RADOVLJICE IZLET Z OBEDOM NA PROSTEM UMETNO SLADLO ZELIKA, KO- EGIPČ. BOG SONCA PROPELER. VIJAK OBLJUBA SMUČARSKI OBJEKT OSVEŽUJOČA PUACA VOLOVSKA ANTILOPA STAVKO- SLOVJE .. MARIA RILKE AFRIŠKI VB-ETOK SODRGA, DRHAL OBŽALO- VANJE ŽJVAL- SKOST OBISKOVANJE, PRIHAJANJE V VAS PREMIK PO ZRAKU RIM. NARAVOSLOVEC MESTO V FRANCIJI VIDAV IVAN ČANDEK JANEZ IT.-RUSKI ARHITEKT (ZIMSKI DVOREC) ZALOŽNIK. IZDA- JATELJ KRAŠKA TVORBA IZVEDENCI ZA AK-SIOLOGUO ZNAMKA TU JIH RAČUNALNIKOV RAVEN. VRSINA MOS. GLAS MART LENARDIČ NEBESNI OBOK ČEBELJI PROIZVOD IZRASTEK NA GLAVI DIVJA MAČKA V SEV. IN JUŽNI AMERIKI REKA V SZ, TEČE V AZOVSKO MORJE ŽENSKA. KI HODI IZ KRAJA V KRAJ KRETSKI KRALJ TOVAPNA V DOMŽALAH FR.-SVIC. PISATELJ RUDI AVČIN ALFRED NOBEL IZPUŠČAJ NA OBRAZU JUŽNOAM. KUKAVICA UDELEŽE- NEC SVATBE UMETNI ČLOVEK, uAoinn 11. AVTOMAT SOCIALISTOV OPERA C.W. GLUCKA SOL OCETNE KISLINE ŽEN. IME. KLARA OČITANJE EMIL LUDVIGER LUKA V ALŽJRU SREDOZEM. RASTLINA STRUPEN PUN OSTREGA VONJA ŠVED. SMUČ. SREDIŠČE ANG. FILM. IGRALEC (DAVID) IGRALEC HUDSON ST. EGIPT. PISATELJ OSKAR NEDBAL SPONE MESTO V SLAVONIJI (D = DJ) DOBAV TERCIARU JEZERO V TIBETU VRSTA BLA-Z1NJAKA LETOV. PRI CRIKVENICI REKA V FIRENCAH TEZA EMBALAŽE OTOKI V BENGAL ZALIVU LETNI PRIDELEK GORANA FORMOZ1 NENADNA SMRT SNOVNI DELEC IGRALKA IBEGOVIČ SLOV. HUMORISTKA ONOREJ NEPELA ERtCH ENGEL PREBIVALEC ŠKOTSKE RAZLIČICA OČANEC MARTHA OSTENSO ŠPANSKI SPOLNtK NEM. P1SA-THJ.NOBE LOVEC '81 (ELIAS) VRHOVNI POVELJNIK GRKOV PRED TROJO GL MESTO ARMENIJE PREDSEDNIK ZVEZN. IS MARKOVIČ IGOR VDMAR KAČA VELIKANKA, UDAV OSEBNI ZAIMEK UGUSTER, Tl NT O VINA