Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 24.	V Ljubljani, dne 31. avgusta 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina ,	„	20-—
četrtletna naročnina. . . . „	10’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. -	Oglasi po ceniku. —-
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddci. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Dr. Joža Glonar:
Ignoranca ali cinizem*)
Vis consili expers moleruit sua,
Vi m temperatam di quoque provehunt In maius.	Hör. III, 4.
Redukcija uradništva, ki se je v zadnjim času začela energično vršiti, se vrši na način, o katerem ne moremo ravno reči, da bo ž njim dosežen oni uspeli, ki se namerava doseči. S tem ne bo pomagano nobeni strani, ne uradništvu in ne državi. Na videz se vrši brezglavo, vendar pa tiči v njej premišljen sistem, ki nam ga je oni dan, 4. avgusta, odkril Krsta Marič v oficijalnem tedniku radikalne stranke, v »Novem Životu«. V članku »Uradniško vprašanje«, ki ga revija prinaša na prvem mestu, podaja Marič najprej lastno definicijo uradništva :»Brez dvoma; je, da je uradniško vprašanje v vsaki državi, torej tudi v naši, važno društveno vprašanje. V moderni državi uradnik ni samo intelektualen delavec in narodov služabnik, ampak tudi važen kulturen in socijalen faktor. Moč kake države je v narodni, državljanski zavesti njenih državljanov, ta zavest pa se ustvarja z uradniškim aparatom, z uradniki kot predstavniki državne oblasti.
Kaj je torej pri nas bistvo uradniškega vprašanja, v kakem razmerju sta si pri nas uradništvo in država? O tem govori v nadalj-nem Marič z jasnostjo, ki ni treba večje. »Rekli smo, da uradnik ni intelektualen roko-delcc, ampak kulturen faktor v narodu, v dr-ža\ i. Kaj pomeni to? Mnogim tega ni treba razlagati, posebno ne uradnikom iz Srbije in Cine gore. I oda uradnikom iz novoosvobo-jemh krajev, iz Bosne, Hrvatske, Slovenije,
evuucvV," Vv3 vodinc ie trcba Pojasniti, ker tega ne \ edo ah ne marajo vedeti.
I o naši teoriji je uradnik prijatelj naroda in države; c„ JC prosvetni delavec med narodom m državotvorni element. Ro avstrijski teoriji pa je birokrat, intelektualni rokodelec, čuvaj oblasti, dinastije in narodov gospod! »Ljudštvo j c ostudna žival,« pravijo vsi uradniki bivše Avstro-Ogrske Monarhije (da ne bo kakega suma: velike začetnice so Maričeve, ne moje!) in ž njim ravna najboljše oni, ki mu strogo zapoveduje in ga drži v temi in neznanju. Ljudstvo jc živina, in če je že človek, potem je brez vseh pravic, uradniki pa so višja bitja. Družiti se s kmetom, tem umazanim in bedastim stvorom, je nedostojno za cesarsko - kraljevega uradnika, in če se je kateri res tako daleč izpozabil, jc prišel v črno knjigo, ker se narodu zapoveduje, ne pa
) Objavljeno v »Slovencu« z dne 19. avgusta t 1.
pojasnjuje. Zato se z narodom govori v uradu v izpačenem jeziku, ki ga celo šolani ljudje težko razumejo, kaj šele neuki kmetje. Oblast in država, vse to je sedemkrat zapečatena skrivnost za kmeta. Kako se država ^uporablja in zakaj baš tako, tega narod ne sme in ne more izvedeti...
Bivše avstro-ogrsko uradništvo, ki sc danes nahaja v naši državni službi, je po svoji veliki večini nepatriotično in nedržavotvorno. Če že ne mrzi naroda in ne dela nič proti državi, pa tudi ne dela nič za narod in za državo, ne poučuje naroda in ga ne vzgaja v ideji narodnega in državnega edinstva. To uradništvo ni nikak kulturni državotvorni faktor, ampak povprečen intelektualen rokodelec. Če bi to ne bilo res, ali bi potem nasprotniki narodnega in državnega edinstva mogli pri volitvah dobiti tako silno število kroglic!«
Kje je študiral Marič tip tega slabega uradnika, ki ga jc tukaj tako podrobno opisa!, tega ne pove. Mogoče je tak uradnik samo v deželi muh ur jev, kusurja, intervencij in krvavih volitev, kar vse označuje razmere, ki jih je tak uradnik sam povzročil in za katere je on sam odgovoren. Ta dežela pa se zaenkrat še ne zove — Prečanija! Silna jeza, ki jo kaže Marič, kadarkoli se v tem članku spomni zadnjih volitev in ki jo potem izlije na preča nske uradnike, jc obenem tudi dokaz, da so vse njegove besede o kulturnem poslanstvu državotvornega uradništva gole, prazne fraze: po njegovem bi naj bil državni uradnik v prvi vrsti strankarski priganjač! Jezi ga, da prečanski uradniki niso zlorabljali svojega položaja v ta namem, da bi ljudstvu odvzeli svobodo izražanja lastne volje ob zadnjih volitvah! Kako se jc sijajen uspeh forsira! po drugih krajih, to je tako dobro znano.
In potem sc še drzne napisati napeto-hčeno frazo: »Uradniki, kot predstavniki oblasti in države, kot izvršitelji narodnih žfelj in potreb uživajo med državljani ravno tako veliko spoštovanje kakor država.« Mari' ne ve ali ne mara vedeti, da so državni uradniki pri nas sploh eksekutivni organi države In da jim je vsaka iniciativa in legislativa izrečno odvzeta s tem, da jim je zabranjena izvolitev v parlament, kjer bi jim bila dana edina možnost, izvrševati narodove zelje in govoriti o njegovih potrebah. Bog da' jim še ni prepovedano pisati v časnike! Ministra, ki se je čudil nad predrznostjo nižjih državnih uradnikov, da se upajo javno povedati svoje mnenje, smo namreč res že doživeli! — Naš narod, namreč prečanski, pa jc danes že toliko izobražen, da vc prav na‘-tahko razlikovati, k cd a j izvršuje uradnik samo to, kar mu jc zaukazan o in kedaj rav-
na samovoljno. Da se vsled tega v petih letih ni mogel ravno ogreti za vsakokratni režim in da je dobro spoznal neko vrsto njegovih tipičnih zastopnikov, za to ne leži krivda niti v njem samem, niti v prečanskem uradnišvu sploh. Ni kriva palica, kriv je gospodar, ki ga ž njo bije. In temu gospodarju je izrazil svoje »veliko spoštovanje« na prav jasen način baš ob priliki zadnjih volitev. Kdor ga razlaga s protidržavnostjo in »e-državnostjo, uganja čisto navadno govorniško prestigitaterstvo!
Kaj nas uči 3. avgust 1923.
Novega nič, dokazilno nam potrjuje naše trditve, da uživamo samo žalostne uspehe našega organizatoričnega nastopa, če gazimo dan za dnevom globje v socijalno mizerijo, iz katere nam ni rešitve, ker je niti ne zaslužimo.
Prostovoljno smo se vkovali v težke verige državne službe, odrekli se vsem pripomočkom v boju za vsakdanji kruh in si vsaj zasigurati človeku primerno eksistenco; ostane nam edino še resignacija na vse, o čemur smo nekdaj sanjali.
3,-avgusta je nameravalo državno usluž-benstvo manifestirati proti nedostojnemu postopanju vsem prošnjam nedostopnega delodajalca, pokazati smo hoteli našo moč, pokazali pa smo žalostno sliko nesloge, ki ne zasluži druzega kakor pomilovalne prezirljivosti zastran drugih slojev, ki znajo z možatim nastopom uveljaviti upravičene zahteve.
Nekaj groženj in vzgojena bojazljivost je premagala vsak čut solidarnosti, pohlevno smo se uklonili ter molče nadaljevali trnjevo pot pod jarmom državne uprege.
Poučne utegnejo biti slike iz predpr prav za nameravano manifestacijo: V vrstah lastnih tovarišev so sc našli ljudje, ki so v hvalevredni vnemi za dobrobit države skrbeli, da se ogrožena nesloga ohrani, na kateri te-I melj; danes reševanje uradniškega vprašanja pri nas.
Vse je bilo pripravljeno, sporazum z že-! lezničarji dosežen, akcijski odbori so izdali I navodila, vse je šlo tiho in tajno, treba je bilo še zadnjega zaupnega sestanka tik pred odločilno uro. V odkritih besedah nam je govoril naš zastopnik, brez pomisleka smo mu obljubili solidarnost, poznamo ga kot poštenjaka, ki uživa vsestransko zaupanje, nihče ni ugovarjal.
Oglasi se še drugi govornik k besedi, sicer nevabljen, »slučajno« navzoč:
V izbranih besedah je svaril gospod iz ! Vi ubijane zapeljane tovariše pred nepremišljenimi koraki, češ da ni misliti na uspeh, ker I odrekajo organizacje sodelovanje, slikal je
nesrečo, ki nam preti, dokazoval neprimernost nameravane akcije, ministri da so na počitnicah, parlament pa ne deluje, bil bi vrhunec lahkomiselnosti, ko bi to gospodo motili lačni državni uslužbenci s »pobuno« v njih težko zasluženem oddihu na raznih letoviščih.
Podporo za svoja duhovita in državotvorna dejanja, ki gotovo ne ostanejo brez uspeha, je imel naš skrbni »tovariš« kar s seboj v osebi vdanega prijatelja za take izredne zasluge za narod in domovino takisto vnetega moža.
To se je odigralo precej oddaljeno od Ljubljane, še domačini smo komaj uro poprej izvedeli za zborovanje, ali oblast je poskrbela, da sta bila njena odposlanca »slučajno« navzoča.
Izvršila sta zaupno nalogo izborno in nehvaležno bi bilo, če se jima »višjim mestom« ta zasluga ne vračuna.
Dan 3. avgusta 1923 velja kot preizkušnja med nami in vlastodržci države, mi smo podlegli, brez napora za našega nasprotnika je bila borba, ker nam manjka najboljše orožje:
sloga in disciplina.
Pes da smo praznovali 3. avgust t. 1., pa ne iz lastnega nagiba; ko opozorila, da se držimo danih obljub, niso zalegla, prisilila nas je preteča brahijalna sila naših zaveznikov, da smo zapustili urade, kolikor se jih ni po nedostopnih pisarnah poskrilo.
Tudi za ta dan so se našli »vneti« tovariši, ki so spretno izrabili položaj v osebne koristi, seveda pod pretvezo posebne požrtvovalnosti za službo.
Pri nas je pošta, seveda iz navedenih vzrokov višje sile, počivala; ampak vodja urada se je »žrtvoval«, osebno je stregel pri telefonu, se osebno vsakokrat javil, če je klicala direkcija »tukaj upravnik R ...«, 21 ur je posvetil zaslužni mož javni upravi, škoda bi bilo v resnici zamuditi tako ugodne prilike, pokazati svoje vdanosti, vneme in marl.ivosti pristojni oblasti, ki bo gotovo primerno ocenila to redko prikazen iz ogromne množine lahkomiselnih malkontcntov.
Ta gospod pride vsaj do zaželjenega »ordena«.
Vem da se čitateljem gabi daljše razpravljanje o tako nečednih zadevah, besedam samim ostanemo itak nedostopni .mogoče nas vzpodbujajo dokazi in dejstva, da obračunamo enkrat temeljito z našimi »organizatorji« in si postavimo kot branik za naše pravice čvrsto oporo v obliki zveze, ki se ne bo rušila pri prvi priliki poskusa.
Tipičen primer žalostnih organizatorič-nih razmer nam daje pošta, tovariši iz te kategorije jih živo občutijo,pri njih torej ne bomo iskali vzora, pač pa jih obžalujemo ter upamo, da se jim kmalu odpro oči.
Izčrpali smo vsa sredstva, prosili, zahtevali, pretili smo, vse je bilo zaman; kaj torej?
Dokler nas še ne omami obup, nam ostane še duševna moč k novemu delu, orisali smo v prejšnjih številkah načrte, teh se poprimimo, izvršimo jih, prisilimo usodo, da nam milejše zasije, rešitev lež v slogi!
Trezno mislečim ljudem ne bo treba tolmačiti, da predstoječe vrste ne izvirajo iz delamržnosti ali celo iz protidržavnih nagibov, narekuje jih žalostni položaj državnih trpinov, ki imajo več žive ljubezni do drage domovine ko oni brezsrčni njeni izkoriščevalci, ki so si prisvojili vladno moč, pod katero ječijo tisočeri zvesti sinovi domovine, ki naj bi bili njena opora.
Vrhunec finomehanike pisalnega stroja STOE-WER. Zastopstvo Ljubljana, Šelcnburgova u. 6/1.
I. K., Kranj:
K poslovanju naših zadrug.
Lansko jesen se je obrnila na nas neka zadruga s prošnjo, da bi ji preskrbeli vagon krompirja. Ker sami še nismo bili pripravljeni za neposreden nakup, smo preskrbeli zanesljivega posredovalca, ki je potem v obojestransko zadovoljnost izvršil naročeni posel. Seveda je pri tem vtaknil najmanj zmeren zaslužek v žep. Za pardnevno razmeroma malenkostno delo zaslužil je znesek, ki gotovo vidatno presega plačo vsakega državnega uslužbenca za tisto dobo.
Letošnjo pomlad je prodajal Dalmatinec pri nas olivno olje po nižji ceni, kakor je bila v trgovini. Ljudje so pridno kupovali in olje hvalili. Prišlo nam je na misel, ali ne bi mogli storiti tudi mi to. Obrnili smo se na nabavno zadrugo v Splitu s prošnjo, ako bi nam hotela posredovati nakup olivnega olja. Ustregla nam je drage volje. Naročili smo sod olja in ga v enem mesecu razprodali. Cena je bila pri litru okoli 5 Din nižja kakor v trgovinah. Tudi zadrugi je ostalo nekoliko dobička. Tedaj smo naročili drug sod. Za prihodnje božične praznike naročimo vino za svoje zadrugar j e. V dogovoru smo z zadrugo, ki nam nakup oskrbi. Zadrugarji dobijo tedaj takrat vino po ceni, ki bo gotovo za tretjino nižja kakor bi jo morali plačati v gostilni ali pa pri trgovcu.
Jesen se bliža. Pridelki sc zbirajo v shrambah proizvajalca ter čakajo odjemalcev. Državni uslužbenci, domačini, zamorejo kriti svoje potrebščine z neposrednim nakupovanjem. Oni pa, ki nimajo pridelkov v neposredni bližini, so navezani na posredovalce in morajo plačevati višje cene. Zakon o poli i j an ju draginje jim dovoljuje brez vsega 25 odstotkov čistega dobička. Mi smo pač bolj skromni. Pomagajmo si sami in se zadovoljimo samo s par odstotkti!
V vseh krajih naše domovine obstojajo nabavljalnc zadruge. Zadrugarji poznajo dobro svoj okoliš in vedo kaj proizvaja. Ali ni naravno, da prevzamejo posredovanje pri nabavi blaga za one zadruge, ki tega nimajo v neposredni bližini? Dobiček bo dvojen. Iz zmerne provizije, ki se zaračuna za posredovanje, nagrade se oni zadrugarji, ki opravijo naročeni posel. Na ta način pripomoremo posameznikom do poštenega postranskega zaslužka. Nakupovanje na debelo da pa tudi dosti nižje cene, ki pridejo v prid vsem udeležencem.
Glavne življenske potrebščine moka, mast, sladkor itd. moramo dovažati od daleč. Dosedaj smo jih dobivali vedno po posredovalcih. Ali bi sc ne dalo teh izključiti? Vsaka, posebno manjša zadruga, se jim pač sama ne more izogniti. Toda če se strnemo v večje skupine, ki bi skupaj poslovale v gotovih primerih in naročale blago skupaj, da se mnogo doseči. Znano mi je, da neka večja zadruga pri nas kupuje pšenico naravnost pri kmetih ter jo da mleti v lastni režiji. Poslovanje te zadruge se ne bo prav nič bolj zamotalo, ako bi njen zastopnik kupil na svojem potovanju par vagonov pšenice tudi za druge zadruge. Nasprotno, zadrugi bi bilo to le v prid. Kot močnejši odjemalec dobila bi večji ugled, režijski stroški pa, ki ostanejo enaki, porazdelili bi se na večjo množino blaga, vsled česar bi sc to tudi nekoliko po: cenilo.
Izdelke industrije in obrti kupujemo po večini iz druge ali tretje roke in še dostikrat tujega izvora. In vendar vemo, da sc v naših krajih mnogo proizvaja. Vsaka zadruga pozna svoj okoliš in ve, kaj se dobrega v njem izdeluje. Priporoči naj te izdelke tudi drugim zadrugam. Dobiček bo zopet dvojen; mi dobivamo od tovarišev preizkušeno dobro
blago po prvotni ceni, na drugi strani pa podpiramo domačo obrt, ki ima težko stališče v boju s tujo konkurenco. Priporočevanje domačih tvrdk naj se vrši po naših organih. »Naš Glas« in »Nabavljalna zadruga«. Tvrdke, ki hočejo biti dobavitelji Nabavne zadruge, morajo imeti oglase v naših organih. Ako jih zadruga res priporoča, morajo imeti oglasi izrecni dostavek, da so dobavitelji teh j n teh zadrug.
Vse to so misli, ki zamorejo po mojem mnenju izdatno pospešiti razvoj naših zadrug. Na tovariših je, da jih pretresejo in izrazijo o njih svoje mnenje. Zadruge pa, ki bi sc strinjale z nasvetovanim načinom poslovanja, se bodo pač morale dogovoriti o skupni akciji po svojih zastopnikih na sestanku, ki bo naravna posledica razvoja, ako so padle besede na rodovitna tla.
Redukcija IV.
Železničarje so baje že izreducirali, korenito, vsevprek! kvalificirane in nekvalifici-j rane — če je sploh kaj takih v Sloveniji. Zdaj j pridemo drugi na vrsto. Po deželi gre glas, da bodo »gospodje Simonoviči« pognali vse, kar leze ino gre, namreč vse tiste, ki služijo že izza leta 1893. in prej.
Lepo število bo to, sama avantgarda. Odleteli bodo uradniki in služabniki, katerim je bila služba vse: najprej služba, potem služba in nazadnje zopet služba. Takih se dandanes več ne rodi ali so pa bele vrane.
Starejši nadzorni uradniki so brezdvom-no opazovali, kako je zajel človeški materijal — naraščaj — glede kvaifikacije pojemati in upadati, nekako po letu 1900, še prav posebno pa tam, kjer so uvajali tista »napol« uradniška mesta — pri nas bi jim rekli »pil-pogačice«, pol miši, pol tiča, To so namreč taka mesta, za katera se je zahtevalo manjše šolske naobrazbe, zato so jih pri ceneje plačevali, da se je čimveč prištedilo. In tako se je štedilo leta in leta. Kaj se je prištedilo in koliko, bomo prešteli po izvršeni redukciji.
Ako misli gospoda tam »preko«, da poj-' de potem vse gladko ali vsaj tako kakor doslej, se korenito moti. Če izvedejo nameravano redukcijo res tako, kakor se govori, bo pokalo na vseh koncih in krajih, neizogibna polomija!
Stebri, opore službe in — kar recimo — države bodo padli, ostalo bo le ogrodje s šibkimi stebriči, ki najbrž np bodo spodnašali ogromnih obokov nad seboj. Nekega lepega dne se bo sesulo vse na kup — groblja!
Če sc utegne pripetiti kaj takega v Sloveniji — na zeleni veji — kaj bo šele tam preko — na suhi veji, kjer je uradništvo — z malimi izjemami — vse vprek, od najvišjega do naj nižjega nekvalificirano. In namen te redukcije je ravno ta, kakor se pripoveduje, da spravijo svojo manj kvalificirano in nekvalificirano »porodico« na kvalificirana mesta, dokler je še čas, to je med »interregnom* pragmatike.
Kakor že v uvodu omenjeno ,se namerava vpokojiti vse, ki so vstopili v državno službo pred 1893. letom. Zadnjim obsojenim letnikom bi manjkalo torej nekaj malega do popolne dosluženosti — 35 službenih let. Pravijo pa, da bodo ti obsojenci upokojeni še po starem, po novem zakonu pa samo tisti, ki so dovršili vso predpisano službeno dobo.
Gospoda moja, tu bi bila resna in pametna beseda na mestu, da se prepreči še pravočasno katastrofa. Ne igrajte se z ognjem, z ljudmi, da ne bo zavrelo in prekipelo; te opekline bi bile tako hude, da bi jih ne ozdravil noben zdravnik — državnik! »Quidquid agis, prudeuter agas et respicc finem!«
—r—
Vestnik.
— Opozorilo. Gg. naročnike prosimo nujno, da nemudoma poravnajo zastanke na naročnini. Vsem, ki so kakorkoli v zamudi, označili smo danes poleg naslova svoto, ki je z dnem 30. junija 1923 na dolgu. Pripominjamo, da so všteta vsa dana plačila in znači j o zabeleženi zneski svoto, ki je s 30. junijem t. 1. po odbitku vseh danih plačil še na dolgu. Nujno prosimo vse, da izvolijo to vpo-števati in nam dotične zneske čimpreje nakazati. Ker imajo nekateri na dolgu po 200 K in več in ker vemo, da vsak tako svoto težje utrpi, nimamo ničesar proti temu, če namjna-kažejo tudi manj, d očim naj ostanek poravnajo v obrokih, a to gotovo vsaj tekom dveh mesecev.	Uprava.
OKROŽNICA.
Z ozirom na predstoječo izvršitev službene pragmatike in uvrstitev v posamezne grupe poživlja Vas podpisano društvo, da si vsak in vsaka preskrbi v najkrajšem času zadnje šolsko spričevalo in ga hrani.
Kdor ga nima več v izvirniku, naj zaprosi za uradno poverjen prepis.
Zadeva je važna in nujna.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1923. Društvo sodnopis. uradnikov in oficijantov za Slovenijo v Ljubljani.
Popravek. V 22. številki »Našega Glasa« je izšel članek z naslovom »K članku Nedoslednost«. Pomotoma je bil ta članek signiran z J. B„ kakor prejšnji, ki je obravnaval isto temo. Članek v 22. številki bi moral biti pravilno signiran s črkama Iv. K.
Zagrebški »Naš Glas« prinaša v 33. številki prevod našega članka »Gospodje Simonoviči« iz 21. številke našega glasila.
Dosedanji inšpektor v ministerstvu prosvete gospod Fran Vajda, znan tudi čitateljem Našega Glasa po svojih stvarnih razpravah, je zapustil svoje mesto v ministrstvu in je bil imenovan za profesorja na vojni akademiji v G ružu pri Dubrovniku. Našemu zvestemu sotrudniku želimo, da bi se po trnjevi poti v beograjskem uradu prav dobro počutil na svojem novem službenem mestu in v svojem novem delokrogu.
Povišanje taks in pristojbin se izvrši s 1. oktobrom 1923. Vlada je tozadevni načrt že predložila in se sedaj nahaja v finančnem odseku. Na vsako prošnjo, vlogo ali pritožbo sc bo moralo po sprejetju tega zakona (1. oktobra 1923) pritisniti kolek 5 dinarjev (dosedaj 3 dinarje). Za rešitev (uradni odgovor) pa zahteva vlada 20 dinarjev (dosedaj 10 Din). Za vsako prilogo je veljal dosedaj kolek za 1 dinar, a odslej 2 dinarja. Torej bo čisto navadno vlogo na kakeršnikoli urad, nadalje prizivi (rekurzi) in prošnje treba kolekovati skupno z najmanj 25 Din.
V. jugoslovenski zadružni kongres v Celju. Dne 5., 6. in 7. oktobra letošnjega leta sc vrši skupno s proslavo 40 letnice celjske Zadružne Zveze v Celju 5. jugoslovanski zadružni kongres Kongresa se udeležijo ne-le odposlanci vseh zadružnih organizacij v naši državi, temveč tudi odlični zadrugar ji iz Francoske, Nemčije in Švice.
Radikalna vlada se je zopet močno utrdila, ker je pri občinskih volitvah v Srbiji in Črni gori, ki so bile 19. avgusta, dobila radikalna stranka veliko večino občin v svoje roke. Tudi Beograd ima v občinskem zastopa radikalsko večino. Morda je sedaj apetit radikalne vladne gospode nasičen in bo imela čas, da posveti vsaj neznaten del svojega časa naši zavrženi upravi in konsolidaciji razmer v notranjosti države.
Razširjenje raka v Franciji. Prof. Remond je poročal na zadnji seji pariške akademije, da se je rak zelo razširil. Leta 1912 je bilo 300 bo-lanih, 1. 1920 362, 1. 1921 589 in leta 1922 864. Samo v Toulousi je narastlo število od 22 1. 1919 na 126 v letu 1922. Ugotovilo se je, da se poloteva bolezen mlajših ljudij.
isaini stroji itd.
mehanična delavnica (popravljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/1.
L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
mm
NAJBOLJŠA til»!
9.CORfe
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in kro-iače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
Tovariši!
Tute
Ljubljana, Sv. P-etra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Grltzner“, potrebščine za šivilje in krojače, modno blago in galanterijo.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine poslovne in trgovske knjige, bloke itd!
Razmnoževalne priprave. Modno blago
TEGER
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 2
Specijalna trgovina pravih ročnih čipk (kleklanlh In flllet.)
Priporoča se Vam trgovina s papirjem,
pisarniškimi in šolskimi potrebščinami .	.	. .
_ _	■ ■ ol* 50 D,n naprej razprodaja
Karol Till, u “ .
Ljubljana, Kongresni trg št. 8- nGilNK KSIKm
(lastnik Gruber in Pokovet).	Ljubljana,
Prvovrstno blago in zmerne cene. Mestni trg številka 17
Najmodernejša kavarna in restavracija
„EmOHH"
IMfc	v palači Ljubljanske kreditne banke
LJUBLJANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavrater
*-	JAN FIALA.
oeoiosososoeoaoaoaoaoEoeoeosososc
■	BLUZE TSeh vrst ter narodne bluze, ročno delo. " 2 PERILO* Vsebarvne nogavice za dame in gospode.
2 OBLEKE ,n volnene (opice (Jumperji;)
0	_	_	Vsakovrstno blago za obleke, perilo I.t.d.
Ö Izredno nizke cene.
2 „ „„	Srečko Uršič
0 Liub|iana ŠELENBURGOUH ul. 3 Ljubljana
■	nasproti delikatesne trgovine Stacnl.
Odin IMR9
orodje in tehnižne potrebščine
UiiMiana, Kolodvoislia ulita Z8._
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
špecerija,
FranüMa ul. 10.
priporoča se cen j. občinstvu pri nabavi barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje jajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesu! prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žim-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožnlkl: konopneni, leseni in slamnati, salmijak, cvet in sol za elemente, Strobln za snaženje slamnikov, Syndetikon lepilo, sponke za perilo, Panatol za pokonča-vanje ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja, konjak, rum.
Najcenejši in najboljši nakup vseh vrst sukna in manufakturnega blaga
ro.«.o ÄI
Poštni nameščenci na obroke.
Maribor» Glavni trg štev. 16.
Poštni nameščenci na obroke.
Modna in športna trgovina za dame in gospode P. Magdič LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Telefon int. 438.	Najboljše peči sedanjosti so Luc-ove peči Prosimo zahtevajte podpise!	Glavna zaloga za Slovenijo F. P. Vidic & Komp. zaloga stavbenega materijala Ljubljana	Prešernova ulica	Ljubljana.
L Mikuš ^#1%. Ljubljana, Mestni trg 15. ^ priporoča svojo zalogo dežnikov in soinčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno	Stara dobro znana gostilna pri Ljubljana DUNAJSKA C. Ljubljana popolnoma nanovo preurejena obratuje v polnem obsegu od jOflF* MT" 20. avgusta t.l. dalje. | hbt Za obilen obisk se priporočata ALEŠ in REZI ZALAZNIK.
	Gričar 4 Mejač zaloga oblek za gospode, dame in otroke samo Šelenburgova ul. 3 LJUBLJHIlIl	LJUBUflnfl
Pollnii! tole In vse druge divjih živali kupuje in prodaja trgovina usnja ur- D. Zdravic '»i Ljubljana, Florjanska ul. 9	•	
	Oblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zaloga oiainiMiimga Haga! s»,,,,,«,,	=.». a». Oglejte si pred nakupom I
„Pii iki tef IGU. ZARGI Ljubljana, Sv. Petra cesta št 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno. Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje.	
	Med dobrim najboljše! Šivalni stroji za rodbino, obrt in industijo., 0^	D_ vozna kolesa in vse v to stroko spadajoče I*UCIh	predmete NAJCENEJŠE pri TVRDKI Ljubljana	SCsf^ia	Novomesto Sodna ul. 7	Glavni trg 73.
fot. Staml špecerijska in delikatesna trgovina. LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 4.	
	Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka R. Mihiauc Ljubljana Lingerjeva ulica — Pred Škofijo št. 3. V zalogi se vedno nahaja velika izbira volnenega, suknencga in perilnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo in postelje izvrstne kakovosti, cvilh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd. Prijazna postrežba in znana ugodne cene.
Moj? Fuchs zlatar in fuvelir Ljubljana, Šelenburgova ul 6 nrinnmrfli za,oao zlatnine, pnpurucd srebrnine In ur. Popravila v lastni delavnici gjggc- točno im soaidno. -ümb	
	Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Priporočamo
trgovino
pisarniških in šolskih potrebščin
vseh vrst papirja na veliko in malo,
3os. Omerza
LJUBLJANA
Dunajska c. št. 6. /I. nadstropje
Hiša lekarne Di ja. Piccoli.
Ljubljana,
Pred Škofijo številka 19.
Našnifje cene!
Solidna intočna postrežba!
Popravila, preobleke.
■\ AMB/£7
' svih vrsti '
CIRIL SITAR
LJUBLJANA
*^tra ce«
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič »asi. K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Špecerija, delikatese, vinarna
Fr. Kham
nasproti hotela „Union“
tene zmeroel____Solidna postrežlia.
Iv. lax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje coučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji >&dier*
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa ša proili tooarn:
Bürkopp, Styria, WaKeorad.
Začasno znižane cene.

Pisaloi slini „liT icilela [
najmodernejše honštrukčlje. Razkazovanje lurezplačtio.
Tise Eess
L1U3LJANA, Oradiččc številka 10.
P. tl konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno • od prve in naj večje amerikanske tovarne hranil.
lömsttoigöitiefr)
Z žvečenjem teli prvovrstnih originalnih ameriških gumi
bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. $čiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobč pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. V smžbi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „Wriglcyjevi žvečilni gumi bonboni“.
Bobi so povsod in pri generalnem zastopstvu
Drogerija
»a
ma
Ljubljana, Šclenburgova ul. 5.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Šlebi "Alojziju - Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.