27. številka.
Ljubljana, v soboto 3. februvarja.
XVI. leto, 1883.

lshaja vsak dan ivel«r, izimfti  nedelje in praznike, ter veljapopoSti prejeman  za  avstrijsko-ogcrske dežele za  vse leto 16 gld., za   pol leta 8  gld.,  za čotrt leta. 4 gld., %» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 glđ. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po
10 kr. Ka  mesec, po 30 kr. za ietri leta.  —  Za tnje dežele toliko veft, kolikor pofitnina znafca.
Za oznanila plafinje &e od četiristopne petit-Trste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po B kr.   Ce se dvakrat,  in po 4 kr., fc se trikrat ali večkrat tioka.
Dopisi naj se tzvol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v  Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledališka stolba".
D prarnifitva naj se blagovolijo pošiljati naroćnine, reklamacije, oznauila, t. j. vse administrativne stvari.
Kako nemški c. kr. deželni šolski svet štajerskim Slovencem kruh reže.
Narodne učilnice na slovenskem Štajerji ao po velike) vefcini še na krivej, vsaj napačnej in za na:v>e ljudstvo pogubrej podlogi,   ker   ne gleda se na to. đa mladež dožene do pravega kana pametnega raz-vitja    in    nabora    najpotrebnejših   uaukov   nižjega znanja, nego po dotičnih oblasteh na to, da se slovenski otroei  prikroje in prirede pripravnim za germansko žrclo in to je uzrok, da se učenci jako malo ali skoro nič stvarnih predmetov ne nauče, ker uaj-▼efc vrednosti polaga nemškutarstvo na nemško slov nico, vse drugo, vsaj ćelo pravilno Čitanje in istega potrebni razum jim je deveta briga. Da  se naiodno Šolstvo nekoliko spravi v pravo kolomijo in na umno Htalo, učinil je laui okrajni šolski svet ptujski sklep, naj  se pouk v drugem jeziku, to je  v nemščini ni-kakor ne počina pred petim Kolskim letom in še tuđi onda ne, ako učenci nemajo gotove podloge v pisanji in čitanji materinSčine,  to je,   te  niao dosti Urepki v pregibanji in razumu domače slovenske besede in eicer v govoru in pismu, kar je redko pri deei pe-tega   šolskega   leta,   ker pohajanje sole na selih je zbog neogibljivih ovir Često neredno, kar jako preči napredek v pouku in razvoji. Ta sklep bil je predložen na   odobrenje in pritrjenje veleslavnemu c. kr. deželnemu  šolskemu  svetu   v   Gradci;   poleg   tega sklenila   je   učitt.ljska  konferenca dne G. julija mi-novšega leta s 33 glasovi proti 22 glasom,*) naj se drugi   deželni   jezik   iz   pedagogiško-didaktiških in znanstvenih razlogov povse odpravi iz slovenskih narodnih učilnic, saj se na NemSkem,   Luškem, Fran-coskem itd.  tuđi na tiemskem Štajerskem, v narodnih učilnicah ne uči kak drug jezik, nego samo materinski in  jedino v njem vsi šolski   predmeti,   kar je naravno, umno in pravično,   a inačno  postopanje mori razvoj in napredek,   torej   je   strup  otrokom, Le mi Slovenci smo v Avstriji na duševno smrt ob-
*) Nikdor ni   besedo   črhnol proti   navedenim   razlogom, a ipak so proti glasovali neinškutarčcki.
sojeni tuđi pod sedanjo viado. Za učenje tujih jezi-kov odločena ho srednja učilisča.    Od c. kr.  dežel-nega Solskega sveta riospelo je naslednje resilo: Br. 88.
Vsem šolskim vodstvom.
Glede na vprašanje nkdaj je početi s poukom v drugem (nemškem) deželnem je zikuw, naznanja se šolskim vodstvom vsled dežel-nega šolsko-svetovalskega uka/a od dne 7. janu-varja 1883, br. 7985, na točno ravnanje, ka za po-četek pouka v drugem (nemškem) deželnem jeziku je v vis. naredbi od dne 14. septembra 1870, broj 1598 (3. anopič novih Solskih zakonov) zadržana od-ločba slej ko prej merodajna iu ima biti vodilo, in ka ni uzroka, odstopiti od običaja, kakor je isti v predmetu došle bii v narodnih učilnicah na spodnjem Štajerskein po različnosti jihovih kategorij, in navedenim občnim odredbam odgovarjsl.
Okrajni šolski svet v  Ptuji dne 21. jan. 1883.
Predsednik: Premerstein  1. r.
Najprvo treba je vedeti, kaj veleva omenjena naredba; dotične besede so: „Ako bi se v katerej soli poleg materinščine tuđi Se drugi deželui jezik učil, držati se je načela, ka se s poukom v drugem deželnem jeziku atuprv or>da ima početi, kedar so učeuci v čitanji in pisanji materinščine položili „trdni tcmelja (sichereu Grund). Iz navedenih besed raz-videva se, da ni ukazano po naredbi od dne 14. septembra 1870, da se mora drugi defcelni jezik učiti v narodnih naSih ualnieah, nego je sumo rečeno, ako bi se naj učil še tuđi drugi deželni jezik, in v postavnem slučaji ima čas odmeriti učiteljstvo, a trdni temelj v Čitanji in pisanji materinščine ne položi se v dveh ali treh letih, najmenje pa nu sehh, koder je redno pohajanje čebto uemožno, in raznotere zapreke napredek motijo. t^. 51. naredbe ministerstva za bogočastje in nauk od dne 20. avgusta IS70, br. 7G4 8, označuje kan jezikovnega pouka tuko: „Pravi razum tega, k**r mu drugi priobčijo v ma-terinSčini, sposobnost  ustno in pisno izraziti se dobro
in glndko; urnost v izrazitem čitanji tiska in pinina, točua razumnost citanili sestavkov po njihovej vse-bini in po zvezi posumiiih delov." Dospevdi učenci do te popolnosti položili so trdno podlogo v fiitanji in pisan.ji materinštine. Krivo, budalasto in protipostavno je torej rnvnnl okrajni žolski nadzornik v Ptuji g. Rarner, rekši v \Vurmbergu pri nadzoro-vanji g. poduftitelju : „zakaj ne mS čine ne po-učuje v I. razredu." Neumno je, ako sb pod njegovim nadzorstvom učenci v II. Sol^kem letu v slo-venskej soli ptujske okolice morajo ukvarjati z nem-ško slovnico, kar je prejasno dokazal prol. Ž. lani v nekej seji  okrajnega »olskega sveta.
Tako nam Slovencem kruh reže nemški c. kr. deželni ftolnki svet v Ciradci; Slovenski poalanci! povejte torej  TaallVjevej  vladi:   ali — ali.   Amen.
Minister Kallay pred 18 leti.
Navadno se trdi, da vsed presnovljanju človek v treh ali vsaj v sedmih letih premeni svoj značaj. Je li temu v istini pri vsakem posamičniku tako, kdo bi to trdil, interesantno pa je vsekako, ako mej nušim vkupnim ministrom finaifij in Iiosne gosp. Kallay-em, kiikerSen je bil pred 18 leti in kakerSea je danes, izvajnmo paralelo, ker pri tem poBlu pri-demo <lo zaključku, da v/gled Kallay-a ni baš red-kost, teinvec, da se •/. novini dostojanstvom meujajo tuđi nazori in po!itirii;i naćela in da, ako se ozrcmo okolu sebe, vidimo mnogo tacih Kallay-ev — si licet parva componere magnis — v svoje) ne posred nej blizini.
Sedmiji minister Knllay je 1. IH(J5 v J^ontan^ Ureji ni\<l Buiiimpešto impruvil šolsko ustanovo v znesku 30Q gld. z rfoločenim pogojem, da hl* vsako leto dve tretjini obresti nukužeUf oininu učencu ali učenki, ki bode najbolj veži: srb^čine, jedna tretjinu pa onemu otroku, ki bode najholj znal pravoslavni katechi/.em. Da m sam osvodoči o naprnlku Šent-andrciskc dece, piišel je l«(i.r) I. sam k izpitu in bil jako sloveano vzprejct. V svojem po/druvu po-udiirjal j«1. tamošnji župnik, koliko zahvale je vreden
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Lcrmontova posl. J. P.)
Bela.
(Dalje.)
Pečorin me je pogledal, zmajal z glavo in uda-ril konja z bičem. Bila sva samo jeden streljaj od jezdeca. Njegov konj bil je slabBi od najinih, kljubu vsemu priganjauju pomikal se je le pofiasi dalje. Takrat, mislim, spomuil se je svojega Karagosa. V polnem diru pomeril je Pečorin .  . .
— Ne streljaj, zaklical sem mu; prihrani svoj strel za drugo priložnost, suj ga tako ujameva.
Ob, mladost, mladost! Kako si prenagla ob nepravem času!
„Pok !" in krogla zadela je konja v zadnjo nogo. Konj je poskočil, zmajal se in pal na kolena. Kazbič planil je laz konja in videli smo, da je imel
v rokah Žensko s zukritim obrazom. Uilu jh liela, uboga Bela!
Kričal je nnmu nasproti v svojem jeziku, in potegnil je nož . . . niti trenutka nisva smela izgubiti; ustrelil tsem tja v en dan, in moja krogla zadela ga je najbrž v ploču, kajti povesil je roko. Ko se je razkadil dim mojega strela, vidim, da je ležal ranjeni konj na tleh in Bela poleg njega. Kaz-bič je pa urno pobral svojo puško in planil proti grmovju; kakor mačku splazil se je na neke skale. Rad bi ga bil izstrelil od tam doli, a nisem imel časa basati, hitela sva k I»eli. — Bila je bleda kakor smrt, in kri lila jej je iz rane. Prokleti razbojnik! Ko bi jo bil vsaj zabodel v srce, da bi bila hitro umrla, a k;«kor pravi ropar zabodel jo je v hibet. Nič se ni zavedla. Iiaztrgala sva jej pajtolan in obvezala z njim njeno rano. Zaman poljuboval je Pečorin njena ustna,  —  nič več se   ni   aavedla.
Zasel je zopet konja in jaz položil sem pre-denj nesrečnico. Prijel jo je za roko in pocasi sva odjezdila. Ko sva že dolgo molčala, rekel je Pečorin :
„Čuj  Maksini  Miik^imič, i-e ne bova hitela, ne prineseva žive v  tnlnjuvo."
—  Prav imate, odgovori) sem mu  in   pognala sva konju.  l*ri trdnjavinih vratili čakalo   naju je že mnogo ljudij.    Nesla   sva   nesretnicu   v   Pečorinovo stanovunJLS   in   poslala   sva   po   zdravnika.    liil   je sicer pijan,   vemler je  piišel,   pogledal njeno   rano, potem pa izjnvil, da ne bode v<?č   jeden   dan   živa. A v tem se jo zmatil . . .
„Ali   je  zopet  ozdravelaV"  vprašal sem  vesel stotnika.
—  Ne, odgovori  ini.  zdravnik se je   le toliko zmotil, da je živelii  Se dva tlni.
„Povejte mi no,   kako   jo   je mogel   odpeljati Kazbič?4'
— Takole: Dasi je bil prepovedal Pečorin Beli, Maje vender sprehajat se iz trdnjave. Bilo je jako vrofu, into usedla se je pri reki na kamen in umivala nogi v vodi. Kar plane iz grmovja Kazbič na njo, zamaSi jej usta, ter odpeljo v grmovje, kjer je bil pustil konju.   Mej tem posrećilo >e jej je je-
moŽ.   ki  ni  član Šeutandrejske  občine,   niti   pravoslavne cerkve, pa je  dal   tak   velikodušen   dar   na korist srbake omike v Ogrskej. Kallav   zahvaljevaje se    za    nazdrav    s    (istim    srbskim   naglasom   ia povzdignenira   glasom   izavil   je,   da: „ako   hoćemo, da   nas proti   svojim   sosedom   ohranimo   svojo   narodno ličnost in ako nećemo biti   žrtev   vedno   več-jega inostranega upliva, treba, da se z voemi siluiui potezamo za većji uapredek n* polji splo^ne omike. To pa mi   sinovi   različnih   narodnoatij    samo   tedaj đoBežemo, ako brez ozira na razliko   drug drugemu kot pravi bratje pomagamo.    Baš to bil je z jedne strani uzrok, da sem, akoravno Magjar po jeziku, v jednej srbskej soli   napravit dve mali   ustanovi.    A jaz pravim, sumo z jedne strani, kajti   pri  tem vodila me je tuđi ona simpatija, katero že davno go jim za vae Slovane v obče, osobito pa za plemeniti in junaški narod srbski." — Človek bi skoraj   svojim ocem ne veroval,   kajti   kaj   jednacega   je   dan danes v Ogerskej nemogooe.    A to Se   ni vse.    Po izpitu obdaril je siroto, ki je najbolje odgovarjula, z dvema enkinoina, drugej pa je dal jednega, ker tisto leto še ni bilo obresti od njegove ustanove.   Popo-ludno   odpeljala   se   je   družba   na   goro   k   vrelcu „stara voda",  glede   kuteregu obstoji običaj,   da se vsakdo krsti,   kdor   priđe  prvikrat k „starej vodi". Tako se je tuđi takrat zgodilo. Vesela družba zbrala ne je okolu vode, snela pokrivala,   se   prekrivala in pela svete posni.    Mej tem pu je pop  (prota) zajel vode   iz   studenca   in   blr.goslovivši  jo,   oblil  z njo Kallay-evo   glavo  rekoč:    „krštajet   sja   rab   božij Srboljub,   vo  imja   ote:i   i   sina   i   svjatago   duha, amin."    „Živio Srboljub!" zaorili   so   klici   po   vsej družbi,    katere   vsi   Člani   vzprijeli    so    novo   ime „rodoljub1'.    Splošni   i/rsi/.i   navdušenja   in   bratov-ske   ljubezni  pojavljali   *o   se  v vsej    družbi   vsled tefea    vesele^a    in     pobožnega     čina    in    dvakrat kiščeni  Srboljub   pravil   )-■.•  svojej   materi in svojim prijateljem, kako ga je  pretre>lo lo slovesno dejuuje. Ko se je družba vrnila v mesto, Čital je mestni be-leznik članek* kateri j« v nekih novinab napisal Kal-luv pod naslovom:   „lilas iz Ugarske o pitanju narodnosti", v katerent se poudarja važnost narodnost-' nega vprašanja,  ki se ne more resiti jednostransko, tem već v sporazum ljenji z   vsenn   mt rodnu htm i,   kar tu* pa doseže le tedaj,   ;iko   bode   mi   obeh straneh vladala pravičnost,   ako   bodo z rošitvijo tega vpra-Kunja zadovoljeni Magjari,  a tuđi Sluvani.     „Zaradi t^gti me je že toliko let neprestano v najvočjej meri zanimal   jey.ik,   življenje   in   zgodovina   Slovauov   v ofoče, posebno pa, Srhov,   kojih  književnosti sem se v poslednjem času   naibol)   posvctil.    Zures,   morda noben naro i no zasluži   toliko, kolikor Slovaui, one pozornosti,  ki   je v nnvejgeni času v  Evropi na nje obrnena. Naglaša iia dalie, du murejo Magjari že po geografskom   položaji   le   todaj   računiti   na   boljfio bodočnost,   aUo   mipmiuji'jo s Slovani roko v roki, ako so vsi: Magjari,   Srbi,   Ruinuui,   11 rvati in Slo-vaki zavzeti za svojo   domovino  ittl.,   ter   pr.ivi na-poBled:  „Složimo se U'daj, to nam bodi splošni oil-ziv!    Složimo se slobodno,   dostojno   in  brez vsake
strasti, nepoKdbivši na svoje osobne koristi ia tuđi nikdar izgubivši izpred očij ono, kar sreča in blagostanje domovine terja od nus vseh brez razlike. — Toliko smemo reći že zdaj naprej: da bodo Magjari v vsakem slučaj i o zabtevab hrvatskega naroda kot prijatelji vodili račune. Naj nam verujejo hratje Hrvati in z njimi vđi drugi narodi drugega jezika, ki žive v našej občnej domovini, da se bode ino mi se le tedaj zadovoljnimi smatrali, kudar bodo taisto tuđi ostale narodnosti od svoje strani mogle reci o sebi." — Vse to se danes čita, kakor kake lahke sanje; postopanje Magjarov ne kaže nikake bratovske ljubezni, vse narodnosti hočejo se siloma pomagj ari ti in glavna naloga uiagjarske politike je, cepiti in ščuvati južne Slovaoe mej seboj. Kako je danes mišljenje g. Kallav-a, se niti domnevati ne more, a to pa znamo, da je v Bosni od pravil skoro vse hrvatske uradnike, kar pa morebiti ni pisati vse na njegov račuu. Ako pa se še zdaj drži prvot-nega programa, utegnil bi s časoma postati „herr der Situation", ko bode prej ali slej .nazaj potisnen magjarski šovinizem.
Politični razgled.
Iklotranj^ dežele.
V Ljubljani 3. februar ja. rSudgetni    odsek   državu«*  zbornice
nadaljeval je v četrtek svoja posvetovanju o na-učnem budgetu. Poroi'eviilec Jireček prodlaga, da se naj za učiteljska izobraževaliSča 9909 gold. manj nastavi, kakor vlada želi. Dr. Ton kl i izrazi željo, da se zidu novo poslopje za učiteljisče v Gorici. Russ graja knjige/a pripravnike, k^r so vedno učenejSe; nekateri pripravniki dovršili so meščan-ske Sole in dobft potem v roko Unjigo, katere ne umejo n. pr. slovnice s kazuistuimi definicijami. Kniigf naj bi se nekoliko omej'le. Prej so bile knjiR« osem do deset let v rabi, zdaj pa se vedno menjiivajo in im»jo včasih budulosti v sebi; tako stoji n. pr. v neki t.:ki knjigi: „Devi^ksi starost traje od 16 *\o 21. leta*. (Veselost) Naruvos'.ovje se večjidel na pamet uči bre/: nnzorov. Moogo učen-ct»v ne razumi knjig; jako bi bilo lorej treba, »ia se vse knjige temeljito revidiralo in iztrebijo. Pri naslovu n pod pora vodnostnim svrham" graja Suess nndostat.no podpiranje vladine uprave. Možje kakor dr. IJolub morajo s privatnimi predavanji prislu ževati se sredstva za svoja znanstvena poro van ja. Zeithammer se str inja s predgovoi nikom, a pravi, da je tuđi doma So nmogo mnogo posla; tako se n. pr. čisto nič ne pospeAuje znanstveno preiskovan je Češke. Dumba priporoča podporo utnetuosti z naročili in zahteva v ta namen v ekstraoriiiutrij nastaviti 25 000  gld.
V  pra vo so dn em   o;lseku   obravnavaU   se je v  mtvzočuosti barona   Prazukii peticija  iiižjfav-strijske odvctniSke kamore   o   reformi   odvetni skega reda in soiini jskega  p os to pa nj a.   P< rijej  naj bi se izdala nova  postava,  da smejo v vseh krajih;   kjer sta dva odvetnika ali pa   jeden   odvet-nik in jeden  notar, privatni puoblaščenci   le pri ba-^atelnih   obravnavah   pred   sodnijo   posredovati,   iz-imAi  postuvne poobla^čence,   sopruge in   prokuriste Nadalje znhteva   i><t'cij»,   da   se   ima   odpniviti po stava,   ki  brani  odvetnikom posredovati   pri   obliga-tornih razsodiačih in pa   da se ima  pri   sodnijskem udjustiranji   pristojbi u    za   advokate   povprašati   za moenje odsek odvettrske kamore.
VnaiUc države.
Mej TurcIJo in Črnogroro sklenile so se glede mejne ureditve te-le doloćbe, kakor se po-roča „Pol. Cor.u iz Skudra: Na severovzhodaej strani skadrskega jezera osfanejo Turčiji vaai M^ta-gosk ia Vladnja, mej tf»m ko obdrži Črnagora vas Gošik in iz strategićaih obzirov za utrjenje Podgo-rice tuđi grifi Vojna. Od Vojne do Planice ostane mejna crta ista. kakor jo je nasvetoval mejnarodni komisijon za Kuci-Kraj no, Grudo in Klementi. Glede okrožja Gusnije-Plava se obojestranski poterjeniki nišo mogli zjediniti, ker Rd hoče ttneti Čruagora, Rklicevaje se na nekdajSnii predlog grofa Cortija, Turčija pa reklamuje Gusinje-Plava kot nadomeati-tev za Ulcinj.
Kakor se čuje, trajal bo na Srbukem parlamentarni odmor le malo času; že meseca maja bodo namreč nove volitve v veliko skup^Čino. Ta se bode potem meseca junija sešla v kratko zase-danje, mej katerim se bode tuđi vršilo kraljevo kro-nanie v samostanu Žica. Trdi se, da se bode pri tej priliki dalo mnogo auverenov zastopati po iz-rednih poslenstvih. — Radikalci v zvezi z liberalci ustanovili so si nov list „Alijanco", katerega glavai nalog bode vspetino uplivati pri prihodnjih vol i Inih agitacijsh. Zjedinjena opozicija uvideva važni pomen prihodnje skupščine in hoče na vsak mogoč način naprednjaško stranko nekoliko oškoditi. — Kmalu ae bode tuđi zvrfiila volitev novega metropolita za Srbijo, ker je dosedanji upravitelj, Žkof Mojsije, de-misijoniral. Štednji ima malo upanja postati nasled nikom Mihajla, ker mu nedostaju globokega znanja in značaja.
V   zadnji   dan   preteklega   meseca   vstprijel j ruski car svojega vrnivšega se ministra pl. Giersa. Zvečer bil je veliki   ples v zimskem   dvorcu.    Prvo delo došlega ministra vnanjih zad»iv  bode nujbrž di-plomatična izjava   o   njegovem sestanku   z   vodjami vnanjih poslov v Berolinu,   Runu in na Dunaji,   ka-tera bode  v   obliki   okrožuice   ruskim   zastopnikom poudarjala sporazu mljeti je v vseh   važnih  vpra4aujih ter občno zatrjevanje  miru.  — V sredi aprila potu.-jeta car in carica v  Moskvo, kjer se bode slovesno blagoslovila stolna cerkev Izveličarja.    Vsi metropoliti in  12 nadškofov bod^ prisotnih pri tej  svečanosti.  — Termin za  kronanje določen je deiinitivno na 27.  dan maja meseca.
V  francuski kamori  prebral je pravosodni minister Deves govor odsotuega   niinistra-prvosed-nika. V njem pravi Fallieres:  S tem,  da je leta 1873. grot   Pariški pripoznal  grofa   Chamborda, potrdil je pravico obitelji Bourbonov in se je   izdal za dediča republike.  Vsled  tega ima republika uzroka dovolj,  da postane   oprezna   i u se   zavaruje. Vlada ne zahteva   sumaričnega   proguatija  en  bloc, kajti taka naredba   imela   oi značaj nasilstva   in bi zadela tuđi  nedolžne osebe.    Vojska   ne   more   biti vznemirjepa z določbo, namerjeno le proti  nekiterim osebam.    Ta do!očba ćelo osigura  stopiujo vo.jaško, ker se ž njo odstranijo   nerednosti  v   avanc^mentu. Sednnjn  po.sava nema sskrbeti za slučaj, da bi   kongres voli princa; temveč je le oprezna obramba te. se no protivi volji naroda. — Miđier d^ Montjau zagovarja prt-dlog Floqut?tov  in zahteva takojšno odstranitev prinčev.     Kamora   sklene   potem z 396 glasovi proti  134, da se preide  v specijaluo debato o tem pređlo£ti.    An;lrieux   predlaga,   da   se   prva točka z«menja z drugačno v katerej se izraza jednakost vseh državljnnov pred postavo.   Luvica je govorniku večkrat utrgala besedo,   na kar jej je Andrieux za-Idical:   Vi  nemate pravice motiti me v imenu   ?vo-
Dalje v prilogi.
denkrat zukričati; straizniki jeli so kričati in stre-ljati za njim, pa gu ni nikdo zadel ... Ta trenutek prišla sva s Pečoriuom.
„A z.ikaj hotel jo je odpeljati  KazbičV"
—  Kako, zakaj V    Kor so   vsi   Čerkesi   rojeni roparji in tatje.    Vse kar   ni   pribito,   uzamejo,   čt,-ludi nič ne potrebujejo;   to   že sumo radi   ropanja.
„Umrla je tedaj V"
—  Da, umrla je, u ne le po dolgih inukah, in tuđi mi smo mnogo trpeli. Okolu desete ure  zvečer povrnila se jej je zavest. Si'delu sva na njenoj   postelji.   Konnij odprl.i   je   oči.   lnnnrala je že Pećo-rinovo ime.
—   Pri tebi sem, golobičiea moja, odgovori 1 joj je ter prijel jo za roko.
„Jaz utuiram," vzdihuila je. Skušal sem jo potolažiti, rekel sem jej, da je rekel zdravnik, da vsekako ozdravi. — Zmajala je x glavo in obniila se proti stini. Revica, kako rada bi bila   Se živela.
Drugo nor jelo se jej je mefiati v Rlavi, vro-čina silila jej je v glavo   in včasih jo je pa stresel
mraz. Blodla je. Govorila je o očetu, materi, bratu, in ?--ek'ia nazaj v gore, v svojo rojstno vas; potem je pji zopet govorilu o Pcčorinu, pridevala mu je vsakovrstna najnežnejša imena, in očitala mu je, da jo več ne ljubi . . . Poslusal sem jo molče in zakril obraz z rokaini. A ves čas nisem opazil soize na njenih trepalnk'.ah — ali se res jokat: ni mogla, ali se je pa proniayovald, ne veni. Jaz še nikdar nisem nikogar vidt-1 tako irpeti.
Proti jutru nehalo se jej je mesuti. Ćelo   uro bila je bleda in Uko   slaba, da   se   ni   nič ganila; ; koinaj  smo viiieli, da diše.    Potem se je opočila in | jela govoriti. A o čem? Tega ne uganete . . .     Kuj | tacega priđe le onim na um, ki umirajo . . .   Rekla !je, da jej j« žal,   da ni knstjanku,   da bi   se združila njena <lu-a s Pečorinoro na onom svetu, ter bila bi  vsaj v raji  njegova žena.     Hotel sem   jo   krstiti pred sinrtjo, in povedal sem jej to.    Dolgo   gledala me je, n*1 vetle,  kuko bi se odtočila, naposled ie pa rekla   da umrje v veri, v katerej je rojena.
Tako minul je dan.    Kako   se   je spreinenila
ona! Njena bleda lica so upula, njene oči se razSU rile.   V njej je gorelo, kakor bi jej bil potisnil go-reče železo v prsi. — Naredila se je nož.   Ves caa nisva se ganila od njeje postelje. Strašno je Upela, zdihovala in tarnala; a kadar so se jej le malo po-legle bolečine,   zagotuvljala   je Pečorinu,  da  jej je bolje, ter ga pregovarjala,  da naj   gre spat,   polju-bovala mu je roke in vedno gledala zti njim.   Proti jutru obšel jo je oni strah, ki naznanja smrtno uro. Zopet se jej je jelo mesati v glavi, odtrgala je obvezo, in kri ulila se jej je iz rane. Ko smo jo !?opet obvezali, pomirila se je malo, tur poprosila lVčorina, da jo poljubi.    Pokleknil   je   poleg  njene   postelje, rabio piivzdignil njeno glavico ter pritisnil poljub na njene že mrzle ustne.    V tem  trenutku   okleuila se ga je strastno oUrog vratu, kakor bi  hotola  oddati dušo v tem poliubu ....   Oh, bila je sreča za njo, da je umrla!    Kaj bi bila počela,   ko bi jo bil za-pustil Pečorin.    Prej ali slej   bi se  bilo to zgodilo. (Dalje prih.)
Ak.ijr   narodne WuU                                     ~:A
Kreditne akrije......              .     2D4     ,     :"><>
Lui.don    .....                                          i 19       „*»•"»
Srebro                      .          .......         —       „                 ,
Nstpoi.            ..........            9       .       4i>
(;. kr. cekini .          ......          .    .            5       „       *J3        t
Nemske marke           .....              .        r>8      ,      45        r
4'V* državne srečko  h  I. 1HM     250 «fM.     118     „     50
Državne srećke h. 1. 18«4 ,           100    „       170     ,     —
4e/, »V8tr. zlata renta, davka prosta  .    .       ^6     „     1")
Obruka zlata i ;nta 6°/0.....     11H     „     50
,                  *%......     g«         «?
n        papirna ronta 5°;u           .          .    .      85     „    3:»
5";, štajerske zeinljišč. odvez. obli«?.   .    -    103     ?    —        ,
Dmiava re>r. Hručke 5°/,.     -    •     100 «ld.   11.'I          75
Z«mlj. ol>C. sivbtr. l1/,0/^ zlati zast. Hsti    .   UH     .     75
l'rior.  o'rdig   EUzuberine zaputi, zekznice      ^H     ,     (JO
Prior.  oh!itf.  Ferdiuatidove ?ev. žoleznice    104     r     75
Kreditne  đreeke.....100 «W.    170     .     75
liiidolfov« sroCke.....        10    „        20     4    30
Akciju, iuiKlo-avHtr. banku .    .      UO    „      117     .     80
Trannnway-driuk. volj. 170 jrld. a- v.  .    .    210     ,    bO
l'oslaiio.
Gospodu Cm. JPIccolšjii« lekarnarju v  Ljubljani.
Veliko let uže zdravim ninog-o boleznij z yoii'dnhni leki iti skoro veđiu* 't.  najboljfiim vapchoin.
Mej drugim ordinujem" Vhšo Francovo eaenco, ki ima to posebnost, da prouzrora obilno izpr:unenja, ne da hi družila želodec in črova, ćeprav  su rubi   dlje rasa.
Trst, v oktobru 1882.                   l»r. Purd<»,
praktićen. zdravnik.
Podpisani s tein potrjujuni, tlu se Francova osenca, ki jo nan-ja leknrnar (1. I'iccjli v Izubijam, zaradi svojega toi'iu'^a in čudovitoga učirku jio umolili holnikiti moje ture in okolico v ravnih bok-mili i;ibi, vodilo h posebnim vape-hom; zato izrečeni oinenjeneum ^. lekainarju to zaslužimo javno zahvalo.
Pristavljam šc, dc ne mine dnova, ko bi ne primci kedo k meni po sklenico te čudoviti! esence, katern imam vedno za svojo  in družine rabo  pri   rokab.
Fianoua (Istra,1, v oktobru  1882.
Auton  VIiiHHi<rli« župnik-kanonik.
Od Vas dobljenili 12 steklenl! Francove esencs je proti nmjcj dolgotrajnej bolečini v želodcii, iu. tuđi tfospej Mariji KaSelj, pekarid v Mokromi#u proti zaprotji jnko dobro pomagalo, za kar se Vam najtoplije zahvalim.
Tuđi So oporom ni, da liom Vašo dobro Francovo esenco v  teh  krajih knr se bo dalo niz Sir jal.
Z  odličnim »poštovanji;m
(694—14)                                                Miliu   Trefl'uH,
užitiiiiiHki u^iu.t.
Mokronog, v februvarji 1882.
Prancova eaenca, ki jo izdeluje O. IBic«olI9 U-kar „pri an^uiji1' v Ljubljani, im Dimajakrj iTMti je pomagala užu tisočeiim ijudum, kakor j« razvidno iz zahvalnih pišem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bole/ni v želodcu in trebnhu, kr<", bo/jast, trebušno in prenienjavno mrzlico, zabasaojt', hcuiorojiile, zlatotiico itd., ki si> vse nevarn**, cc ac v pravom času no ozriruvijo.   1 ateklenica 1*> kr.
5OO zlatov
plačaui onetnu, kdur pri  vporabljanji
Kothejeve zobne vode
I Hteklenioa 35 kr.^   Ao kedaj  6uti zubne bolečine inui iz ust duh.
«1. €i. Kotlić*.
umirov. dvorili zaloznik v  ModliTigu (144—49)                                pri bunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri  lekurji Jul. pl. Trn-k«>czyjl in v vseh lekarnab, dro-uerijali, part'enii'rijab, pro dajalnicah  ^alauierijskih  rečij  itd. na Kranjskctn.
Velik pes,
(Ulmer Dogge , 8 uiesecev star. čoz 2 čevlja visok, ti^rast, (siTkaato-rujav s ćrnimi pru^auii\ * porezanima uSesania in dol^iui repom, kateri čuje na ime „Lord", se mi je zgu-bil ali pa bil ukiaden. Kdor nit naznani, kje je pea, dobi 5 k!<1. platila. rt> uii Krt lm eetukaj pripelje, 3o posebej atroSke za pot povrnene.
Martin Petrič, vulgo Kramar,
(«7—:ij
v Dolenjrtn Lo^atci.
Poslano.
(4 - .'{)
GLAVNO SKLADIST
c
MSI
OBIJJ«
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Izkušan liok proti trajnom kašlju plućevine I itladoa bolesti grkljana I proti mčhurnim kataru,
Ut'pSfiff " (PASTI LLEN)
nim*iM kod Hinke Mattonija (Karlovi v«nU CesM).
Lepe raznovrstiH!
maske -»■
dobe 80 na idoso6Lo prav po cezil 70)            na sv. Jakoba uabrežji št. 45.
Usojani   si   y. n. občinstvu   ponizno   naznanjati,    da imam v prodajuinici
Tereek & Nekrep,
nu   j^r«(«4liiviim   ti*n-u   »li. IO   v    JLJitl>lJuni,
dobro a»ortiraiu» /,;ilu^o Uraniiili iu ^«>l>rllt
SMP"   VOZ,
osobito kuiflHhc vozove (lin^crl»'\ nt* |»ol ku«1«*1»iic T«»zuv«', l«*|»e Muiii ird. in prodiLJc-tu jih i»«» prav niskih  CU'UHll.
Naroeila vozov veake vrstu se sprejemajo in dajejo naznanila o eenah ravno tam. Za dobro in čedno blago «e <l:\jo popolno   poruštvo,
l'riporoeaui se v obila iiiiročovuuju. HpoHlovanjuui
Fran Šiška,
48-2)
kovaSki niojster v llr.istji.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika,
da si za polovico  prave cene
omisli vsakdo izvrstno uro.
FROMM ^ MU.
razj)ro(laja.
Tolitifne razmere, ki so nastalo v vnej Evropi, zadele so tuđi Švico; vsled teli razmor sojo na stotine ik'litveev izselilo, tako da je obstanek tovaru jak«> dvomljiv. Tuđi največ-ja i'ab'rikji za ure, katero amo mi z«8iopali, no. je zaprla zsu'aano, trr nam je zaiipala prodajo svojih ur. '1\> tako zvane WuhIa1iik-toiiMke žepne urs so najV.oljSu ure vsepi sveta, koje ao izredno elegantno gravirane in ^iljoSirane ter bo amerikanske^a sist ina.
Ym; ure »o natanko reuaNirane ter garanlujeino sa VNMko uro pet !«kt.
V dokaz Kolovoza JauiHiva iu Mirove ho-liduoNli, |»i-<>vzoumiiio nIoui <lolžiioMt.|nvuo, <ln VMiko iic|»rlttf4>je4*o uro unsnj yxniiM>ino in x tlru^o zhuicu|mjuio.
1000 koinadov remontoir žepnih. iir, katere bo pri koždei navijajo brez kljura, h kriHtalniiu okro-vou), i^r«<luu ■iMlaui-no re^ulovauu; ražen te^a so ludi elektro^alvanirno pozlaćene, z verižieo, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 1O.20.
1000 komadov krasnih ur na aidro (ankeruhr) od srobrno.ua nfklja, tekorih na 15 rubinib, z einaili-r.'Htuni ka/.ali, ka/^loiii za trenutke iu kriHtiilniin plošcnaliin biekloiti, iihIhuciio »u Nekuntlc re-liuMiiaiie; nreje jeden komad gl. 21, zdaj f-avno gl. 7.1i5.
1000 komadov ur na valje (eylinder-uhr) v f,riljo-»iji-ii'iih okr«»\ih od sii-brue^a niklja, h krisinluim ploseiiatiin slekloiu, lekoeih na H rubinih, li no re-pasiraue, z \eri/.ieo, nicdalionoiu, in bar/.nua.stiin etiiijuni, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60.
1000 kutuudov ur n:» sidro (anker ubr; od pravoga l.'ilol iit-^a Hi'ciM'a, odobi'cut'ica o«l c. kr. «A«>-uariM'tt'a ur»«lu. teku ih n.i \<~, rubnih ra/cii tr»" i   tuni   rlckiin;liiui   |ii»tv:ii   po/.lareue,    lilio  n'^n
lirane. VsaHa taku, ura staiu, je preje gl. 27, zdaj pa £i?Tao g\. 11.40.
6bO komadov Ui' zj, darne od pravica l.Mutuegsi sh'Imh, odobiciic^a «itl <-. kr. tlenaini^ii uriidn, li'koedi na W rnbinit«, fk-^aMliiD in imjli i.'iiit* po-'li-čiMie, pridjan.i j•• l ndi henecijsiiiMka vratna veriMea; prej je stal jede a komad. gl. 23. zdaj pa s;imo gl. lo.
iuCO komadov AA/a >bingLonskih rein nloir žep-n' ti ur, od praveći l;Jloiue^:i HroIiiM odobrene^a od c. kr. deuariie^a urada, ]iod najst-rožjiiii jamstvom n.i tiL'iiotek lepafjii-anu, h kolesjem od niklja, tako da nij treba teli ur nikdar popravljati, i'ri vsakej uri da se zasionj tuđi jviltia urna verižica, uieilatjon, har/iuiasli t-lut !u kljnr; vaalta t.-ka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno saino gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z  M) ruhiui   preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 kouiailov remontoir ur od pravega zlata /.a »ospode ali gospe. preje gl. 100 zdaj gl. 40.
65O komadov ur za stene v tinem email okviru iu l bilom, ie|)asir.me; pr. Je komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75.
65O komadov ur z ropotcem, Uno ie;julovane, dajo se rabili trn'« na pisalnej uit/.i, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.60.
Pri  naročilih  za  ure z maj at ni kom (pendel-uhren) priloži naj se tuđi mala svota.
Naslov:
Uhren-Ausverkauf
der
Uhrenfabrik Fromm,
'^Vit'ii, lto( iK-iilliiiritiKtniwwo IN r- *>,
ruriorp«-.             i 28—4)
5*<^j
Zoper jotil^o!
Radgostski 9šViivew&atni viti
rožnovski inaho-rastlinsti celtlicki,
l>ri,n .ruoaji*   ■*•»  p >8ebliO
za vse, tuđi za zastarane bolo/ni na pljueah, za srčno, prsne in vratne bolecino, posebno za sušico, Jrlodčevo slabost, za splo.šno slabost čut-nic iu zju'tMijajočo se pljučniro!
Vehkn slovilo piizn1 :iskili pišem ra'/.polagajo so v prepričanje
Gospodu  lekarju J. Nrfclicrtu v  Ko/,navi.
Uže tri menoco litdelia moju   Nunro^a zn nevarno pljudio holp/.uijo. Kef sfl mi \* ud množili strnnij pri pororalo, pro.-iin, di mi posijetc povr-tu.»  1  z;»vit-k KadK"Mt-4^"^r;i ^>0il •" ~ »kat. niabo-nistlm.skili celtiie-kov.    Naslov:
Župun v Crešnjevci poleg Ilirske Histrico.
(lOHpoiiu b'karju J. Noicltcrlu v Kožtiavi S t'ui vhh prijazno probnu, p >Hljiti< ini Avnjc^a izvrarin'^a H:«<l^ostHki'tra univei/alne^a <Vtj;<, ki me je popolnuin »zilravil moji'^u (iol^oletnc^a liudc^u kataru v žt'lodci, -tup t 2 zavitka prej • k> ino^oei, po poHtnetu pov/.oiji. l'revorjen hoiu, da bode ozdravil tuđi moju Htipni^o, ki za i.it,o holeznijo hol<<lia. I'ro-Hiin vati pa na iMjo nuli. d.i mi pošIJMe at: dva i.\-vitki vaših maho-rastliiiiikih celtličkov, kateru rahijo moji   otro-i y.opcr oslovaki kašolj.
86 Bpoštovanjrtn  udati >
F. Mikller, votlja. Uonov, na Čeakein, '.ti.  aprila  1H78.
Vaše hl.'iKorodju!
Izv«»lite mi brzo poHlari s poštnim |)ovzitj tu 2 /.avitka Had^oHtske^a univorzalne^a čaja in 2 Akaf-Iji« i Itožnavskib celilićkov. — Obojo .se jo dobro ob-neslo.   Niibiov :
'l'lioreNlH Koufuly9
eale  dei  tiutori,   III. piano časa Madovič a Zma (I)a'-uiaciia .
V'ašit bia^orodjo!
Kei hv. mi je van.« izvrslno zdcuvilo ud mnogih stranij tupili priporniahl, /.;n-» \as promiu. ili uii kmaln posljetn » poštuuu pov/uijeui ;* zivitko Itul-t,'<'Mtnki -^a nir vor/aiiieg.i 6:\\n ini šk. luaho-raatlinskih c" il ćkov.                               Ud.ini
IfHii  1'oduHka, ■ v e grofu Clioivka v  Nediiuu pri  Kloku v Sremu.
<>t( ; ..; i no r.<lravnihk''i !■••'«!■ VA i*t pn-d;«!'*"'! ju ipi a*- Johi c.ij, vn j;i y;i 1 ilni'\ no ratni jinprav Iji-ni piki1) / n^ka/.om o ih.Ii, 1 gl«!. sv. V. .leda« ori-^ina :■ :i,;i;'j:i 1\ ./. u i v.i \ ili mali >- r:i.*i lin.ski li ."iJltč-k >v 5O    r. L\ koh>k in <. ivijniije   »a IO kr. po.sobo.
ItHd^oHlNki uui\erxHli<l *#hJ i i Ko/.nuvMlti inalio-rikNlliiihlii v*'llli^ki d<'i>ivH,<> mi- v«>«Im«» !■■ x elciuiM J. St'lckt'rtu » lto^uovl na Morav-;-!;iU>',  iu  ra/.poHiija ,o .i ■   naučila u i v.ie  jtiaiii (»roti
j .i.H!M'u;U   \)t}\ /.' »JU.
Da je pa [) n. obeina, vu holj prini.-m , imajo ludi u\. ,,re aird'.'di 'rkari: \V. Mayr v lJubl|Mul, W. K »i ri i <; . ^lttribovu« S. SI i i t e i !»h e li iu J. C u j b e k v Zagrebu, li a r in b \m /. i tf o Hi ■ ini e r in A. Nodveti v <iru<lfl, A M a r i1 k in J K u p t .i r-Hcbiuied v < elji, U. 1{ u « u \\ e i \u \ Upulvl, Ci i! (i ra'> .< c b* . \- ITI ura u. J Illiit? v Kot-Ivuuittuiit  VV.   I' h u r n \v a id   v  <'»lovci.
Zai o gr ©
napravile   »o   builo  v  v.icb   lekarnab   in  večjib  pro-(lajaluic.'ih matt'i'ijalne^a   l)latfH.
fg£~ l>oklor IlorHtovtt jetlluo pravu vod«
em «»i*i, pili'ji'iia tjiiiaiiko po aiarem lodbin.Hkeui reeeptii ti'^a bviMcivno Hlavne^a /alraviiikn za ući, piipravna jn v.i okit»pljtuje in vzdržanjn vida v vst-koj HtaiD.Hfi; v knukeui o/.diavi ne da bi boluika uio-i.l.i v iiji>^uv<uij pokuca, IViHrit ali utari pr Had na učVh.   P(^e   :ia   lo/.ni-.i   iu   kašo   t<«r   odpravi   silno
Snl/a'Ilii'.
1/.vi i na ^[ikleuiea ' navniioui za rali i velja 7O kr.* za k- ■ k iu zavoj   IO kr. već
l'ravtt sr d<ibi Hnmo nnmvuort iz lokarne v  kop"'iHei  Koznavi.
WtF~ Kožnovskl cvet za živ«<s hilro in trajno o diaviia puiiko, ufanju po uuib m vaako vrate h abnHt \ živcib iu kitali, l/.virna Hklenica 70 kr. nv. v., /.a knitik in zavoj IO kr. več. Pravi ao dobi Harno nuraviuint i/, okarno v Rožnavi (Blo-r;*vsk;u.                                                               { 0—t)
Friloga „Slovenskenui Narodu" St. 27, 3- febrnvarja 1883.
bode. Govornik pravi, da doslej dežela ni veliko pa* i žila na pretendente; ta postava pa bo delala re-' klaino za nje. Govornik da občuduje principije re- t volucije, da pa ni prijatelj m Ih Robc^pierrea-ov, \ ki parodirajo krvavo povestnico. — Njegov anaende- \ ment zavrfc«1 se s 3f>i   proi:  100 glasom.
Dopisi.
Iz 1J ti biju us ko okolice 29. januvarja. [Izv. dop.j Pretef'eni teden prišel je jako elegantno napravljen ćlovek v Sotesko, malo a imovito vus na Savi. Prižcl je k nekemu imnviteniu vinskemu trgovcu in položil nek zemljevid na nnizo ter rekel, da je na zemljevidu zazuumovL.n krai, kjer se v zemlji zaklad nahaja. Prosi hišnepa gospodarja. da bi mu posodil kramp in da bi g;i spremi! v hrib. Gospodar ga uboga iu se poda ž njim zaklnd kopat. lu glej čudo! Komaj začne kopati, že uduri na pisker, iz kojega se usuje polno zlatov ! Od toh izkopunih zla-tov da tri gori onu'ujrnemu kmftu za izkazano mu ljubav. Polem začne uledriti zopet na zemljevid in pravi, da je še jeden zaklad pri nokem znamenji zakopan. Poda se tja a kmetom in začne tuđi tu kaj kopati po zakladu. Sreča mu je bila tuđi tukaj jiiko mila. Izkoplj*- tuđi tukaj cei pisker samih — zlatov! Mej tem čudom s<- |» nabralo mnogo ljudi) in je zavidalo srečnega. Zdaj je še le začel srefcni ue-znanec svoje delo. Jako veselja obraza ponuja kmetom, ako hočejo ka* 7-n'ov vm^ninti, kajti d»l bi jih jim rad po dva goldiii^ja, t-eravnu so bili 5 gld. vredni. Tola skuSnja je izučila našega kmeta do dobrega. Začeli so se posmehovati njegovi ponudbi, nevarnost mu je jela pretiti in kmalu bi ga bile močne roke prijHe, ako bi no bil odnesel ob pravem času peta. Da je bil prišel sam zakopat zakladi in da zlati nišo bi!i pravi, temveč „Spielmarkeu, je gotovo častiti čitatelj sam /.e ugauil.
Iz Vl|»av<k   dne   31. januvarja.  [Izv. dop.] Dne 28.  t.  m. je bil v Vi.avi, v krasno dekorirani dvorani   g. Jus. Žvokelj-na,   prvi   ples   naše   mlade vipavake požarne brambe,   ali   kakor   se brambovci mej saboj baS boljke   razumovajo,   našega   mladoga vipavpkega  „t'ajerbera."  Ples je bil tuđi od   „ne-fa-jerbercov"  prav   dobro   o'oiskiin,   in   i/.ttikel   se   je, izimši neko, pa ue od „inouaoiti" ampak od nekegd gospoda   oh'i'irjii   kvrAt'no   nclost-Miiost   —   prav   v redu   in prav veselo.    Posebno   lepo   je   bilo vi leti kako je „mouSoft" — razume se,   da   večinoma   iz priprostih roko eltev   in   te/utkov   rukrutirunu, — s priproHtimi nec.ivilnimi dekletami   iu   žonicatni   piav pravilno  „četvoi ::■■•'  pii-sal.  Hv.'.la za njih izvežbanje v četvorki    katero  i«.   ,ot"V■■> kaj    dosti   truda stilo, gre   gospodu   Joa.   Žvok^Ji4u,   kulcri   je   tuđi   s>m „i ticir fajerbera". Ples konfial ae je izimši že navedeno  nedostojnost   popoluem  v redu 3t5 U' pozno   v jutro,   čast tnonšofti!  Marsikateri ne bodu* cisti  slo-venščini tega dopisa čudi1, pu  predmet, ikolo kate rega »e suce, znliteva   tako   slovenSrino,   kujti   ves slovenski    svi=.t    zvedi     —-    da    vipavsku    požarnu bromba nemSkutari, saj se poslužuje v svojih vajab le iiemške komande. To v Vipavi, tišti za ultra slovensko razupiti Vipavi! Tako je; in zakaj  je takoV — za  to, ker so nekateri  izmej  vodstva  mlucni, da ne rabim hujšega izraza,   da jim je naša sveta alo venska stvar popolnem  „poinade" »li   pa   Še   miinj. Sieer  pa  bog vari misliti,   da   bi   se nasu vipavska požarna braniba kaj  moćno v brambiuem poslu ,,vu dilau; to jej je postranska stvar, „soldatke se igrati" pa glavna.    Ta   dopis   dregnil   bode   kaj  močno   v bitstvo vipavske požarne brambe, možda  tako silno, da se bude  za  nekoliko   časa   rnzpršila.    In   to   si mora ravno vsak   pošteno   slovensko   misleći brani bovec,    vsak    pošteno    sloveusko    misleći    Vipavee sploh želeti, kajti či'mu je potrebno, temu koristno to nemško   spakovanje?! Ako   so v požarni biambi elementi,   kateri   se   ue   morejo   /, doinačo   besedo strinjati,   kateri vedno mislijo, da moru  „komanda" za to nemška biti, ker se pri vojacib dru^ačne učili nišo:   ali ni mogoče brez njih   izhajati?   —    Torej reorganizacije, radikalne  reorganizacije  je treba  in te pričakujemo.   Ako ima vipavska požurim bramba takega duba ostati   kakorduega je danes,   potem je boljAi, da je ni. — Pereat nemćurizem!            X.
£x Ljuloiuortt 1. l'ebt uvarj.i. n'zv. dopis.] (DoneS'-k k bojnomu načinu naAih uem-čurjev.) Dopis, katerega je prinesel „Slovenski Narod" lanskega leta i/ Ljutomera o zadnjih volitvah v občinski zastop, je kaj hudo razkačil naše nera-Čurje. Posebno se v jednega Slovenca zalet&vajo, češ, da ga morajo od tukaj spraviti. Ta gospod, dr. V., c. kr. okrajue sodnije pristav, ni zakrivil nič druzega, kakor da se je očitno Slovenca deklari-ral. Vs; uemčurski psi dobili so ud svojih gospodar-jev povelje, da Ipjajo nad tem gospodom. Ćela četa „špicelnov" že več časa zasleduje tega gospoda na vseh njegovih potih. In ue za^touj! Strmeti svet izvedel je nekega dne, da so naši nemčurji „mit Sack und Pack" odšli mej — <1 enuncijante. Za-tožili so bili namreč omenjenegii gospoda pri njego-vej višjej oblastniji, a ker nišo bili v stanu kakih pregreh tega gospoda navesti, so si pomagali s tein, da so mu svoje nataknili. Ta glasovit Čin jim ni bil Se dosti. Pred nekimi dnevi so gospodu dr. V. sipe pobili; dva kamna sta bila v atanovauje tega gospoda priletehi. Ne bodemo se motili, d;i za tem novim činom zopet tićijo naši nomčurji! A propos! Ko je lani omenjeni dopis v „Slovenskein Narodu" izi.Htl in su to pri neinčurjih izvedelo, l)i ti bili radi čitali ti dopis. Kakor se nam je zagotovilo po prijatelj ih, so uemčurji za tega delj nekej izpridenej osebi iz mej njih naložili, naj jih preskrbi z dotično številko. Ta izvržek družbe podal se je v kavarno gospoda Sršena ter dotično stevilko v pravem po-menu besede — u k r a d e 1; ukradel, ker ni ver-jetno, da bi bil ta gospoda kavarnarja zaprosil.
Taki in jednaki čini naših na:protnikov kažejo, kake qualitaete da so. Siromaki Slovenci smo tukaj, ćelo po noči nimamo miru: ker še „Nochtbochtar" po nemSko kriči!
Domaće stvari.
—   („Špehovka" pevskt'ga zbora ljubljanske   Čitalnice)   na   debeli   četrtek  bila je dobro   obiakovana,   program   pa   za   ta večer prav srečno   đesUvljen,   akoravno bi se morda v bodoče priporočnlo, sestaviti krajši   spored,   ker je vsekako neugodno,   ako   se   pri   Se   tako eksaktnih prednu-šanjih pogrosa pozornost,   ki   je   vsa obrnena le trn ples.    Ha/en   izvrstnih  zborov   „Ustaj  rode*'  in  „V naravi'   (E senhut)  je posebno dopadcl J. Uurga rell-ov „Puslui potpouri", v kaU-rem so gtj. Klein, Kazingei,   Pribil,   Stegnar   in Paternoster po svojih opravuh in po svojem prednaSauji izzvali veliko ve-selo.st in Se ver-je priznavanje.    Kompozicija  morah se je ponoviti in navzučni gospod   skladatelj   bil   je burno izzvun. Mej poznejimi točkami pel su je čve-turospev  „Srčnu ni iglica" posebu«) i/Jiorno, a „Žubja kantat.  "   'lm*vu primcina,   imela   je   mijvcč obtudo-vutcljev, pivkosil jo j(! sumo se ples, ki je bil jako živahon in trujen.
—  (Slovensko g 1 eda 1 išče.) Kljubu temu, da zadnje dni  predpusta vesehe kar inr^uli, je ven-der   igra  nPi«žigaU:eva  hčiu precej   dobro   impolnila gledalisce iu nam dala priliko konstatovati.   da ima dramatično društvo juko nadarjene in mnogo obeta-joče mori,   sploh   izborni   materijal,   a   kuterim   ae more doseći še boljši vspeh,   nego je bil včerajSnji. lzmej  posnintčuih   predstavljalcev   nam   je   pohvalno onieniti gospice:   (iospoihko,   Voi uiiltovo   m Pc tri usko   iu  gg. Kocelj,   Danilo,   Potrift Gorazd iu Bonač, vender bi bilo opaziti, da se je sem ter tja nekoliko pretiravalo, deloma   ćelo kuri• kiralo,    in    da   vkupnost   ni    b la   vsikdar   gladka. Tuđi   glede   oprave,   zlasti   Kauunšeka,    urudnika krvavo sodnije itd. bi se d.>lo kaj   opomniti,   a ker je predpustni ias menda tuđi tu nekoliko uplival in ker je većina predstavljalcev  še noviucev,   smemo v obče s predstavo biti zadovoljni.
—    (Vabilo.)   P. u. gospodje   odborniki   za Sokolovo maskurado vabijo   se   najuljudneje   v sejo jutri nedeljo dne 4. t. m, točno ob 2. uri popoludno v pev^ko   sobo   ljubljanske Čitalnice,   1. nadstropje.
—    (U a t o p n a   znamenja    v   Sokolovo maškara do)   dobivajo   se   od   jutri   naprej vsaki dan od 2. do 4. ure popoludue  v Čilalnici, 1. nad-rttropje, in tuđi čez dan v prodajulnici goap. J. Geba
v sloaovih uliLah. — Ker ne je bati, da iiastopi zadnji dan pri nakupovanji ustopnic popoiudne v Čitalnici in na večer pri kasi prevelika gnječti, opo-/orujemo slavno občinstvo, da si blagovoli ustopnice kolikor možno že prve dni preskrbeti.        Odbor.
—  (Gospodjepevci ljubljanske Čitalnice), ki žele udeležiti se   velike Sokolove  maska-rade in sodelovati   t   pevskih   skupinah,   vabijo   se uljudno v ponedeljek dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v Čitalnico k vaji.                            Pevski odbor.
—   (Umri) je včeiaj g. Ma ti ja  Kulavic, knezoSkofovi duhov,  svetovalec, župnik v Šent Vidu pri Zatičini, po vsem  Dolenjskem   poznati  in   obče sjmštovani veljak. Blag mu spomin!
—    (Obtina   sv. Benedikt) v Slov. gori-cah in Ščavnica  je  podpisala   slovensko   prošnjo za jednakopravnost.
—   („Sočo") zadnja (5. štev.) bila je konfiscirana zaradi  uvodnega članka.
—  (Zlato poroko) praznoval je zadnji to-rek mežnar s  Tomtšljegu na Ižanskem, gosp. Jakob Kržič s svojo soprugo Ano rojeuo  Peček s Tomi-sljega.   Kržič je star 74  let,   njegova   žena 78 let. V Tomneljskej rerkvi sta bila po ižanskom župniku v pričo mnogoga  obč'nstva na novo  poročena.    Ju-bilanta sta starosti primerno   krepka.    Još muogaja leta! —
—   (Zmrznil   je)   v   noči   31. jan. na polji pod Tomišljem 17 let stari kmetski fant  J. Fister, po domače Urhov, z Brestu. Našli so ga popolnoma nezavedenega okoli 8. ure /jutraj 1. svečana, a čuli 80 kmalu po polunoči  vpitje v taistem kraji, meuda ko je nesrećnež klieal na pomoč.
—  (Vabilo) k veselici   narodne Čitalnice v Cerknici v   prostorih   gospoda   Josip   Miklavca dne 5. ftbruvarja  1883.    — Spored:   1. Maškerada. — 2. Petje. — 3. Ples. — 4. Šaljiva loterija. — Za-četek ob 7. uri zvečer.  -   Ustopnina za maske 10 kr. nemaske 30 kr. od osobe.  Maske izkažejo naj se z vubilom. — K obilni udeležitvi vabi uljudno
odbor.
—    (Spreraembe   v   Lavantinski   ško-fiji.) Č. g. Franc Jug j« postal mestni vikar, č. g. dr. Augustin   Kukovič,   mestui  kupluu,   katt'het   na gimnaziji   in   meščanskej   soli v Ptuji,   č. g. Anton Li'dnik, kaplan v Vojniku,  t. g. Jožtf Sattler, kap-lan v ltusah,   čast. gosp. Jakob Cujnkar,   kaplau v Kapeli.
Mct orologično poioeilo.
Barometar: Stanje barometrovo jo bilo v pretefie-učili inuseci prečoj visoko, in sploh z.n 3^33 nim. visjo, kot Hivdnju Htiinj« »poli; zmiSalo ic naumu' 7oH (>'<] umi, ter bilo 22knit nailuonuiili»», Uknit. psi pmlm»rni;iln<>. NajviSjit, 750 04 umi. je bilo stuiijc l'». jaimarijii, i»aji.i/jo, 7;jtN)H min. dno 31 jiimiviirij:i; razlofeli uuy luaksiinoiu i u luiitiiuoiu Hied-nJL'ga stanja znašu ted»j l'Jii(J«> umi. Tmli atanju Mploli jo bilo li'ikrat nad-, in I« Mlkrat podnoiuiiilno; najvišje, 7.n 7r)0-.*i«i luni. je bilo 1'.». jumivarija zvi-iii-.r ; najni/ji-, l'JH-'M .'il. januvarja zvečtir; razloOeU nn.j maksimom in luiiiiiuom »plo'b jo tedaj znsiSnl 22-0.'l uan. Nnjvti'ji razloćek v Btanji jeo'no^ii dne, za H-O.'i min., je iiuel buroiuetur 27. jauu-arijii; inijinaiijSi, za OGO niui. li), jauuoirju.
Thermometer: Srednja tuiu|icratura pretečenega luusci'a j« »liaAalu — 2H°(\, to ju za f>Ui) C. puci nonnaloin. Srednja dnevnu tcinporatnra je bila le llkrat nad- 'JOUrat pa pminoruiultia. Najvičja, -f ^"'lu ( ^ je bila "2. jatiuavijsi; najui/.jji -- 111° <'■ "20. jiunivarja; raz.luCek tuej makaimoiu in lniniiuom sreilnjc^a stanja je tiuiaj /.natial 18.0° i'. Tuđi temperatura sploh je bila le 40krar. iiudnonualna; lkrat podnorni:il:.a, frikrat pa podnonimhm. Na'\ iSja Hploh, -}- li)'lu ('., je Itila 2. jaiuiarijii i)]H)Uidnc; inijni/ja, — ll'Ou(J. 21. o/ii'oma 2'J. jamiarija /Jutraj; ni/Joček intj luakMiuioui in mtiiiiuoui sploh jo tedaj znašal culih 'M'7V V. Največji ra/.lorek v »tanji ji'diie^a dne, za lll-A" C, je imela temperatura 2lJ. januarija; najmaujtii,  >;a t)'Gu t'.,   1G. januarija.
Vetrovi pretCL-eia^a lueseca »o bili Hpiviuenljivi; jazuu ju^a Mi> liili zastupani vai, in B'«;er najviu-krat, 24krat „burjaa, r.lkrat „bie/.vetrijou, po 12krat „zahodtt in „jutjo-zuho'tl", lOkrat jugov/Jiod1', po tikrat „Aabod" in „^oreujec", ■lkrat „sover".
Nebo je bilo vkljub visocouiu stanju barotnetro-veinu najverknit, fiiikrat „oblaeno", *J3krat „jaano" in le Ukrat ,,di-lotu * jsimio".
Uokrina: Treteocni nicsec je imel 10 deževnili, O7iirouia wne/.eiuli  ilnij, x U; 4l-*5O niui. uiokrinc.
dne 5. t'ebruvarja. (Izvinu* tolegr itičnv) potoćilo.)
l'apirua renta........:.    .        «7 gld.   85       kr.
Srebrna renta ....         ...;..       78    „     05         „
Zlata renta........        }.    .       %    ,     60        ,
5°/u marena renta......               .        92    „     Gf>         a
Čujte in str mi te!
OskrbniŠtvo masu fali rane ,, velike aiifclo-brttlike nrebrnliiHke tovarne11 prodaje vso eiherno robo pod pravo ceno. Će se posije »li po&tno povzame H gl. 7O ltr., dobi se lična mizna oprava iz čistcga, najfinejfiepa anfclo-brltliltega srebra, (katora je veljala prej vež ko 40 si.)« in dobi vnak naroćnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo.
6 nttmiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom, 6 pravih anglo-britanskih srebrnih vilic, 6 masivnih an^lo-britanskih srebrnih žlic, 6 finih anglo-britiških srebrnih ilićic, 1 teška anglo-britiška srebrna zajemalnica za juho, 1  masivna anglo britiška srebrnazajenialnica za uilcko, 6 izvrstnih an^lo-britiških  srebrnih no*nih podstavkov, 6 masivnih anglo-hritifikih srebrnih žlićic za pojužnik, 6 pravih auglo-britanskih srebrnih vilic za pojužnik, 1 iz vrstna posorti'a za poper ali  aladkor, 6 lepih masivnih cnsic za jajca,
t> najfinejših an^lo-britanskih arebrnih žlioic za jajca, 1 krasen an^lo-britatisk  nrehern podstavnik 30 cm. doljr, 3 krasne najtinejŠe aklediee za sladkor z visokiuai nožicami,
1  cedilo za čaj, najboljše vrste,
2  izbornu namizna salonska svečnika,
64 kosov.
V dokaz, da moja anonsa
u IJ ileparsika,
se tu javno obvežetn, da vzatnein blago, ako ne ugajn,  brez ugovora nazaj.
Kdov hoće tedaj za svoj denar dobiti dobro in ao-lidno blago, no pu kako šušmarijo, ta nuj hc, dokler je še kaj  v zalogi, zaupljivo obrne  na
J. H. Rabincrvitz-a, Dunaj,
Oeutral-Depot   tler anglo-britisohen   Silberfabrik,   II., Scliifl'
iimtagasHe ~0.
Nnužtlul pranek za tako orodje se tuđi pri meni
dobiva.   Cena žkatuljci 15 kr.                                 (74—lj
Filijale: v Parizi, Londonu.
ftostk z vrtom ia M\m
prav blizu Ljubljane se ob »v. Jurji odrist v najcui. —  Natančneje pove iz prija/.nosti  upravniStvo  „sloven skega Naroda1.                                                         (.Hl—3)
Občeznana goatilna z dvonftčem in vrtom
uri Guzi-ji t Sptojej M
da se od bv. Jurijtt 1383 naprej "v mti^m. Pismeno   ali   ustao  zveđo  se  pogoji  ravno tam pri
Vinku Novaku,
♦♦♦♦♦»»♦♦♦»»♦♦♦"»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦
♦                                 TJiu«»e»»               (574—44)   ♦
Izobe in zobovja!
♦    postavlja po najnovejšem  anier i kaiisk eiu  ziHtetnu   ♦ J   v sintu,   vulkuiiilu ah velulojitlu brez botečin.   ^ +                       I'lombira m slatoin itd.                      i
♦        Zobne operacije izvršuje  popolr.etu brez bolečin        i
| sobni sdravnik A.Paichel, <
+            poleg Urudeokegu mostu,  v 1. imdst.ropji.
71-1)
trgovcu.
Zdravilstveno
parfumerijsko blago.
Anatherinova nstna voda a t>0 kr., Zotni praaek k 40 kr. priznana kot najboljša srodstva za riatvnje ust. — Pudra za dame, bela in rožna, izilelana iz najn'nejšc rižne moke, prav nefikodljiva r.a kožo, v zavitkih a 10 kr. iu v škatljirah a 40 kr. Esprlt de EsB"bouquBt, Heliotrope, Eeseda, Violette za part'omo-vatiju perila, robcev itd., v elegantnih mtniiitur-tlaco-nih h kovinskim zaporoin a 40 Ur. za komad. Gly-oerin-Orfime, posebno vspi'Sna pri razpokanih ustnah in praskali vio roki, 1 tlact>n .'10 kr. Kadilni papir, vžgsm v sobi razSirjn prijetim »iub, 1 zavitek IU kr. Toaletno medeno-glicerinako milo od Sarga, 1 k<»» .'to kr. Mandeljnovi otrooi, rai»ljeni nn-st«* mila, »tore kožo nežno, titio in mehko, 1 zavitek IO kr. — v»e to pro-(<U»ri  -lf))              daje in rnzpoAilja
€jt. Pi<'<M»li.
lekavnar .,pri uii^elji'1 v Ljubljani na danaJHkej cesti.
Častitema obiMnstvu naznanjam, da se pri fcottpodn l'.K«l-nu, v Koattlutol „Krlehaber** v tirtkdei  dohi-
\.ijo okuane
kranjske klobuse,
katere imenovanomu  gospodu  jaz  pošiljaoi in to  gostiluu toplo priporoćam.
Ljubljana 10. junuvarja 18M3.
Spoštovanj**ru
(««-•2.                           Marija Urbas.
:
V novič bistveno  znižane cene'.
i x vratno kakov onti po pravi rngroH-ceiii, iz znam: mzpo&iljalnc trgovine
lltibort H.a|»-lic*rr, Hamburga
v vre^ieah po 41 4 kilo   prave   vseblne (ne   brutto
5 kil za netto-tezo) z vAteto  poštarino   in   z;itn<»-
tanji'in po poAtueui povzetji:     AvHt. vr
Rio, iiiočuu..........gld. :t U."»
Domingo, oknaeii            ......„   :i.r»()
Santos, jako mof.en, lep ..... ,t .*i.7,r> Java, Hvitlozeleu, droben. inoi-eu . . ,, 4.H> Cuba, teintri/eltiii, jiiko droben, ino^.on ,, 4.45 .lava II., zlatoruincn, jako droben, omlu-
den............       „   4.2O
Java I., zlatoriuni'i., jako liti ....       ,,   4.*>O
Perl-Mocca, lin, zdateu.....      ,,   4.T.ri
Ceylon, moilrozelen, plotuetiit ... ,, fj.iU) Ceylon, Perl-, izreduo tin .... „ r>.4<> Menado, jako rmi«g,i okumi .... „ .r).Kr> Mocca, pravi amb., U^iodišeć ... „ 0.4Ti l'riporoca He /tne«: l'eylon, I'itI % .Tavo 1. — V»i» riharne \ rste kave si> pri-rvfiotaiu1 iti izbrani*, teilaj proste prahu in t'rnih /.rn. --- (► rt'.cliitisti tnojiii poAiljjitt'V dot)ivam HU'lit-rni duu tiajpnbvaltii'jsA (T.'t'J— 11)                         ]>ri/,uan|ii.
Neposredni kup — največja varčnost!
Vofee liste
nemške in nemško-slovenske
priporoča po nizkt'j ceni
v Ljubljani.
ft
l
/i • *
Pustni torek dne 6. februvarja 1883. I.
YEU£A   ""'
mirnim umm>
v prostorih prejšnjega strelišša.
Začetek ob 7. uri zvečer.       Konec ob 6. uri zjutraj.
■i
iViV^_l^_l^i-_i'^_;->
~i..'-, v-11, ■-', "-,t„y.si~s--"- "-■= a\*
■?;       Filip Zupančič,       •:•
S
^tavbiiiski ntojNiei%
;t. ±3,
-jf T7" X-o-u."bljsin.i, ^Irrislsa, cesta,
B*B   priporoča so prei'astiti duhovičini in oerkvenim uradom, sliivn'm župan-
■^"   »tvom, t'estitim hi&nim posestnikom m slavneuni   občinstvu v i/.(hi<»v;i
1^1   ni« načrtov  in  proraounov   vsat-e^a  v stavbinsko   atroko  spadajore^a
♦    dela,  kakor tuđi za izvršltev   ra/nib    atavb   in poprav  pri poslopjib!     V.sa ■^"                                   (lt'ln izvršuje solidno, hitro in po oeni.                   (fil—iJj
■^■■^■^.^ ■■^.■■^ ■■^JBl
.*JOO"OZO«OZOZOZ*ZO>!I*>>"*>Z*ZOZ*-
^S     Tovarna ^ o 1 j n a t i li Vj>       l»arv.
8-------
Najboljša
dolu'1  st'  jiri
k«*f«n'sk*» robo ^\ in ri'esla     w
G. POPPOVIC-U.S
^      Velika Cl salona bojadi-%^f sarske robe.
T7" Za-g-reToio.,
rI^i"g' ♦Tol*t»c*itv*«.  banu,
Cenilnik na zahtevanje gratis in franoo. *9Q            O~    li
Zaloga laka ^ za kolar je i u { li^ilce        {

XXXXXXX)CCK)OO<XXXXXXXXX!
Kju;iv:;o,   zlatoi uiikmmi,   imjn.spešnojšr
«ibie Isćiife 0Kie»t>
Samo ob sebi in naravno iz ribjih jt'hr li-koi'-f xlutoruiit«>uo ril»j«« <>l|e je iiajuHpt'šnejSi U-k, kakor to liiuoKostiunsku potrjuje i/.kušiijii nujsprrt-nejsih' /.<lravnikov in dobri ^las te^a It'ka Siri sr <i;ui na duu po aijnjuih m\\v,-hib,   ki  Hii  se % njim  dognali.
izrtuliHi dobro deluje pri: HUrofVl|nlli. |*'liUi, HptiNi-H|ili. l»e*i-Kuvkuli ini.    .U'dna nitila* steklenim «»t>  kr.; dvojim toliku \v I   ^l«l
To  ribje olje  produja in r:t/poAilja                                                      (M*»~:t>
lekariia Jul. pl. Tmkocsy-ja „pri  sainoro^u^,
v   l^|iil»llaiit,   H«'»<iil  <ri;  ki.  1.
k*:j*:*::+~*
X   X  X  X   X  X X   X   X   X
j*I^K^^^^^K3
XX XX XI XX
Dosežena ozdravljenja
jclirn«' tiolpziii, »brii«' slabosti, slabija iircbavlj^iija iu teka, kašlja, holfKiii v grlu, /,»'l«»lci. prsili in plurali z It»ii Iloll-(»vi ini siadiiimi preparati, z }«Mlino pravim lv;m Ilitll-ovim sladntin zilravstvciiiin pivom, sladno zilravilno rokolatht in slati-iiimi boiiboiii, katari preparati sodobili w 58 odlikovanj: J«-<lini» pravi iu zilravilni  U1,  i'v  so  v nioilrtMii   papit'ji   iu  *''«'  imaju na
znamki izumiteljevo sliko.
('. ki. il'.ovneuiti založnikii glavnih siivi-inuiv Kvropskib, gospodu Ivanu IloH'-u« kr. koiniHijskiMiiu s\<^ovjlIcu. pnscstnikn /.'atf^.i kn/.<-:t z:t /.asin^c s krotio, \\W/. visokih pruskih in th-inskih redm. iiu Ikunuji: Iftvuriiu: 4iir»l)«'iiliot*, UrikuiMMstrrtSHi- 2. «>oui|»lt»ir in lubr*>un xii1o»ch: (■rulM'it.   ItiiiuntTNlrntiHv s.
Vafie hlii^onulje!                             lii-.rlin, .il. oktulira 1m«-_'.
K<» ne iiaii»Uni»"jše /ah val njeni i/uiiiileiju lv. IlulV <n ili slndnili i/.lci'--ko\-, evropsko šl;iviiemu dvuincinu /.alo/.iiikn inio^ili vladarjev, %. Iv. HolV-u v IM-olinu, Htoiiin (o /ato, krr mi je /. nji'ur«»vii cr.M-no i/.nujtlho slsidui-^a zdravilnc^a piva n-žil življenje, .ledilo leto je /.ti teinu, da »»sin obriitil v prsili neko ii:žo ki me je holela kotirati. V«'dtn» ojnsnejt! mi jf Uilu. Ko ne je moj zilra\tiik vseslraunku trndil oliijsati mi trpljenje, svelovui tni j«! sled-"njir, da n;«i opiiHtim vsa .loslej uporaliijiina /.dravila ili dn na i pt »nk tisi tti s H'lad'niin i/j'rkoiu lv. llolV-ovijn. Prav /. iipadliui iipanjcin prici setu /. na s. etovaniini  /.dravili.
l'a jedva je j!reU'Uln inesre d"ij, Uo je hil /.e moj život ka-- i/.jiri'-inenieii', novo /.ivljrnjr mi je v/.bajalo, obriitil sem iirpo|)islji v«» obiJHanje, kak'or uikdar iiM'i svojo do'tiotrajno bole/miju. Naravno, da h«mii inistavljal /.dravilo. — Hvala Uo'^ti, He»laj sem ztlrav Pole^ svojemu /.tirjiviiikn /.a-livaljnie.il »e le lv. 11«itV n /a «vi>je /dravje. N:*j bi fte ilol^o dol^'o (*uhh ileloval v  prid trpoeeinu t'lovi-Stvu!
\%. /It'Kfiiltt'i^t. /.atselmik, l!nn-r tlen   Liudeu IH.
/\_          praveiuu 1<    Ihff-urrmu  .-<hnim-mii  o/nniimitm jtivn:  l.'i Hteklenicam
U611c    noć, Kl,l., 28 sti-kleiii.-aui   1-'<"».S «ld., :"iS st^kleuirain   SrM  tcl(t- — Od   Vi  stekleiiir.  vifte proiii d<»vo/  v hiSo.  Posiljann izrvn  Ihnuijn:   l.'i  si*' klenic  7'J(i t^ld,   -'M  »leklenie.   11 <><> ^hl.,   ."ih »tekUuiic  2'.» 10  £\A\    ]/|   kil<-shidnr (-okulatlr I   -J't<> «M.,  II.   J-'iO t<ld.,   111.   1   tf'd.    ^»ri  višjih   iiiiuiž.itiali rabat.i   --   Shvim/i Imnhumiv zavitek (it) kr. '.tudi  l,t in \ 4 Artvitka').   Ispml
'J '//</.   sr  tlićr.sa  tir  rnZfHišilja.
(■lu% u«* *atl«u<* < Ljubljani: P. Las^uik, tr^ovvc; r (Ulji: .1. ICiiprerscliinied ; i Mariboru: Y\ V- llollanek; »■ (iorivi: (« rhristitfoletti: r lieki: N. l'avtttii ; v Huji:  •).  Knsimir, V*. Stidinsehetr^1,  r Trširi: V. Keitlmrt'k  iu pa po  vHeh
vi'rjih    <>kani:th po debeli.                               (M—4)
***************************
$ Bonboni iz sladnega izlečka, jt
koje izdeluje lekarnar
6. Piccoli ¥ Ljubljani, na Dunajski cesti
ti
iz najčistojšetfa sladne^a izletika (koncentriranoga 8 parom) so labko prnbavljivi, tečjiij nteŠivajo ruzdražene čutnlce, pribavljajo slino in razkrojevajo sliz; lečijo
kašelj, hripavost, bolezni v plučah, prsih in grlu.
Ne zamenjati jili s slunimi bonboni, ki so tiavadno prodajejo in ki so, proizvedeni ix priprostih snovij, večjidel zdravju škodljivi.
Sladni bonboni, kakor tuđi vae po meni izdelane pastile imajo izbunkano utisncno na jedne.j strani ime proizvodnika „(.!. Piccoli" in na drugoj strani „Laibach".   Jeden itivitch  IO kr.
Naručila se izvedejo obhodno s poštnim povzetjera.                      (46—5)

Bergerjevo medici nkiio
milo iz smole,
priporočeno po medio, strokovnjakih, rabi so v najvefc evropskih državah a sijajnim
uspeh om zopcr
vsakovrstne oprhe na životu,,
osobito zoper hraste, krorićen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pe^e, žoltine, rdee nos, ozebljino, potenju nog. — Bernerjev« milo iz Ninole ima *IO"/(I koncentr. smole Iz lena tor ae stvjirno od vBega druze^a mila iz smole, ki »e v trgovini nabuja, razlikuje. — Da se prekanjenja Ieokiic, zahteva naj se udločno Itorgorjevo inllo ta hiuo>>-    <     • "'i se pazi na
znano  varstvetto marko. Pri tr«I okrutnih pollulh bolesnih rabi se mestu mila iz smole k uspehoro
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj ai \edno Namo Horgerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozeiUNkn ponarejanja neuspoSni Izdelki.
Kut iuilejNe nulo is    iu<»m» za odstranjenje vseb
urrisfoslij na poli i
zoper oprhe na fjlavi in koži otrok in kot nepresežno kosino ti čuo milo xu umivanje in kopnuje pri vMuktliuijcj rubi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejočo fJf) "/u tflieerinsi tor fino dtfti.                                                              (44—2)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo Ima lekar €». 11 K ■> I,  v O 1» A \ I.
V zalomi v vseb lrkurnah ćelo države.   Glttvne Buloge pa imajo: V LJiibljimi  pri  ki*. lekar jili .1. Svoboda,   (■».  Picculi,   W.  Mayer  in J. pl. Trukoczv.   V Morevjl .1. Hraiinu. V Kriikeni J. Bome ker.   V  Irtriji .1. Warto.   V Krauji   K.  Slivnik.    V  Milji  Jok.  llcneš.    V   Nuvcin  uieHtii
]». Kizzol i.   V K«<l«\lji<i A. Roblek.   V Vlpavl A. Konečnv.
Đediei se tšebf«
po c kr. oficijalu v pokoji Juriji Birkle-ji, ki je dne 20. junija 1878 v Gorici umri. V orijentiranje se navaja, da je njegova mati imenom Ana Birkle ali Birkla 1. 1848. v Ljubljani za Gradom (pri strelišči) št. 85 stauo vala, ter bajf1 malo vnukinjo, imenom Marija (Marička) Majer, pri sebi imela. — Kdor bi mo^el o tej zađevi kaj izpovedati, naj to blagovoljno stori pri dru. Alfonzu IVIoscIit'-tu, odvetniku t Ljubljani.                          (7o)
usta».^e„» Le pri Ed. Witteji, Dunaj! Vtl$g£"
Stadt,   verlangerte  Karntnerstrasse Nr. 59.
Jeden milij on
kotiljon-ordnov.
Plesni redi z znumenji za vojaškn, veteranska, pevska, atrelska, in požarno brambena dniStva,   trgovino  in obrt,   nuietnike,   sport
n* ledu, kmetijstvo itd.
Pini zlato-hriljantni ordni, 100 kosov za 80 kr., gld. 1, 1,50, 2; zelo fini briljantni in komični ordni, 100 kosov za ^ld. 4, 5, 6; zelo fini ženski crOpe-ordni  gld. 4,   ft,   »i,   8,   10,   dalje gld. 12.50,
lf> do 20 za 100 ko»ov.
Plesni programi,
proBti, 100 kosov g'd. 1, ele-ffantnejSi «ld. 3, fini, 100 kosov gld. 5, najfinejši gld. 6. 9^* Zametne maske 10,15, 20 kr., atlas 40, 50 do 75 kr. Norsko kapice,
sortirane, — 10 kosov. 8t. T. II. III. _ IV^ V. (H)kr., Rl. i, 1^0, 2, 3," v envelopi, 25 kosov, gld. 1.50, 2.r>0, iini f;ld. 5. — fl^" Nurnka znamenja, 10 kosov 51) kr., gU\. 1. 2—5., jjf^" Norsko orooje, 10 kosov 50 kr., £ld. 1, 2—5. — Nosovi, I kos 6, -8, 10, 15 do H0 kr. — fl^* Odbornika znamenja, bel ali bar-van atlas, 5, 10, 20, 30 in 50 kr. - D4C" Kotiljonski lampijoni, s svešami in pali-cami, \2 kosov #ld. 3. — Partija živalskih mask, napadnih clav, kaiikatur, politi«1«« osobe, 10 kosov ix-branib, gld._l, ,1.50, 3, 4, in viSje. — fl^" Živalski krar-tot, 7. notiiini <^ld. 4 50. — llladilne maske % drata, po-loviftne   50   in   90  kr.,   eelo
{flil. i   in  1.80 za jedno. JP^~ Snoženo kepe za bombardiranje v plesni   dvorani, tucnt 50 kr.,   veeji gld. 1.
Najnovejše
Cotillon-toure
z navodom. — Vsnki je aranffour. — 150 sort po 30, 50, 75 kr., fild. 1, 1.50, do 2.!iO. Krasne tourc po gld. 4, 5, 6, do 8. — Tako tuđi velike šaljive toure, pri ka-terib gospodjo pleSejo napravljeni kot: vreča moke gld. 1.20, 1.80; vinske skle-nice gld. 2.50; sladkorni klo-buki gld. 2.50 in 4; karte gld. 4 možjo iz Bnega gld. 4; otroci, poljski židje itd. Potem veksirtia palica ghl. 1.80. Nova Papageno-toura gld. (J. Grozdi Joziie(12pa-rov) gld. 2.50. — EffV.ct-loura: mine in mnibi gld. G. — Novo, elegantno, decentno : Amor kot eotillon-arangenr gld. 3.ii0. Toura s čepicami gld. 1.50 do 3, 8 sneženimi kepaini gid. 1 itd.
Ordni od kovine
posrebreni, pozlm'eni ali pa fino etnujlivani, 50 izbranih kosov gld. I, 2, 4 do 5; naj-iinejši veliki krizi, ordni Mftltezerjev z viri/.ieanii, 50 izbrnnih kosov gld. 8, 10, 15 do  17.
Coti U on-ordnov sortimenti
vsaki s linim cr«ppom in briljantnim oninom. 50 kos. I. Hortiment št. 0 gld. 1, št. I gld. 1.50, St. II. gld. 2, naj-finejfii St. III. gld. 2.50, št. IV. gld. 3, St. V. gld. 4, jako fini St. VI. gld. 5, št. "VII. gld. «.50, Št. VIII. gld. 7.50, št. IX. gld. 10, št. X. gld. 15. Ko til jonske <vetke, šopki, zelo elegantni, 25 kosov gld. 1.25, 1.75, 2.50.
Velika juks-tombola
obstojceu iz 57 kosov raznih
stvarij,   inoj   temi   eflektne,
glavni in postranski dobitki,
vkup gld. 10.G0.
3^" Karte   za   tombolo   z
udarjenimi številkami, 100 kosov gld. 2.50.
liazen  tej;a  plesno   potrebe,
kot: puhaljice,  lišp, zavrat-
niki,   parl'uni,  pader   itd. v
zalogi.
Ponarojeni dijamanti izvratno
i/.tlclani. UhiLiii in hroebe od
gld.   2.50  do   5.    Gumbe   a
gld. 1.50.
td-va,©^ Wi-bfce»,
Naslov telegramoin: Eduard Wittr, Wien.                       v-jr>—4>
Razpoillja ae * poitnlm povzetjem. (Vnilniki o ttmrub, Saljiviti stvareb itd. pratit.
5 Skrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1S47.
Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka
l>roti otilahfjmJH, siromasin< ii<t krvi,    Vsikor    tuđi   tiiijboljšc   sredstvo   rekonvalescentom  od  vHake bolezni.
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa
proti kašlj"/ hrijHivosti, zuslitijenosli vedno z najboljšiin vspehom rabljeni.
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najho/jši in unjsla/ši zrtjutn-k, hrepea želodrc, puspešuje prebarljenji-, nenadomestljiva posebno /a one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček
;u   nit  prvih   in  phtcih  tmine, za  ziisturdi ka-šilj  in  neiluho.
IMF* Tisoe luiAiiaiU i« vsch Uelov sveta je na.M>oljsi dokaz zaravstveiie vrediiosti "W
■van llolfovili sladnili lircn arator.
Najnovejše zahvalnice.
G. Ivanu Hoffu,   izumitelju   po vsem svetu   razširjonih  preparatov iz sladnega  izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I.,
Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2.
Hlauorodni gonpod! S bvalefcnostjo Vain javljam, da ho Vaše zdravstveno piro i: shitlneijtt izhvhn fvit mi f/ojf'n ter VsiSi Jtoff'ori slat/ni honhoiii :tt prsa pri iiioj('j bolezni izvrstno pomagali. Snittj fahko i/htsnvje. uororim, kašt'lj in bolceina r prsih mi putu huje ter se nudrjain. tla ImhI< in inogi-l uko'o V'ain na čast zaklieaii: „Živio plemeniti ijospmi han ll<>(}'!" I'rosim A'jih, da ini '/.opet po.šljutu 13 skU'iiic piva in jeden zavitek   sladu ili   bonbonov.    ZiisiiiH'imjriu   ho   odličnim   »poštovanjem
Trnoviic (na  llrvatskini), 8. avguata  !8H2.
IIliliMol I.ovr«»e, učitelj.
Vaše blagitrodjo! PioHim Vas, pofiljite ini /opet |>o poštnein povzetji 28 nklenie Vašega izvistnt'ga lv. IlolVevoga ziiravHtvi'ncga piva i/. sl;i<lnega izlei'ka in 5 zavitkov Ivan IlofVuvib sladnili bonbonov za prsa v inodmn papirji Ol> meni Vani porofmn, i/n s'cnt rs/n/ plnrnci/a rtietja in jedno leto trnjitjaveijtt bljuvanju krvi uh' pet hl hnhlml na bripavosli in biulenji v tlnšnikn; odkar |>a rabini slailno pivo, t*e uže veliko bolje por.iitiiu ter iiparn, da bodem ]>o daljšmn uporabljt>nji popobii'ni ozdravil; sict-r pa, ee ltv moje zdruvjit vsaj tako ostane, kakur je sedaj, sem po-polnem zadovoljni z zdravstvenim vHpeboin Vašega lv. llolVovega piva iz sladnega izlečka.   Z  najodlt^n<. i šini Hjmfitovanjein  Vam vodno lulani
K«luur«l Kollmun^ zoinljenu>r»ki nadzornik.
Maribor,  27. novcinbra   ISK'2.
S adno pivo in sladna čokolada me je nittjln in popolnem ozdravila od bron-ehialnnja katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Ja/, nadaljnjeiu sediij ta Ifk, da se ohranint uplivu nhtbcgn vremena; zatorej prosim, da ini poSljete šo '28 sklenic zdravHtvene^a Pivil VA »'alineja iaileeka, 5 zaviikov sladnib bonbonov in 2 zavitka sladne čokolade.    I'odpišem se Y:nu bvaležna in udana
Hitrija Imroiiirn «Iu Ifloul, rojena KrolicM IlHtthyauy.
Hitziiif; pri Dunaji, v aprilu.
Službeno spritevalo o uporabi IZ,* 'Zi^Z'^"JiZZ
iteija izlecka od strani e. kr. ^arnizijske bolnit-i« v Zagrebu ftt. 2M ter ob opazovanem zdravstvenem učinku Uoffovega zdrarstrenei/a pira iz sladnega izlečku in lloffove sladne čokolade, tiba izdelka pttkazala sta ae kot izvrstna zai/ofavljajoča sredstva pri rekon-vab'seeutib in pri boluikdi na kataru in razdrač/jirosti dihatnih organov in za pre-barfjenje; čokolada pa najboljSe nadoinestnju kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-draživanja iu>. smejo piti. Ct>kolada poHtula je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrduje na podlaci opazovanja.
l>r. iHcliilz,                                                            I>r. Kui«ter,
polkovni nadzdravnik.                                         polkovni in oddelka zdravuik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L Wenzel, Mih. Kastner.
V Krunji:   Franjo Dolenec;   c t'elji:   Kupl'erschiniiit, lekarnar;  r  lieki: (i. (!atti,   lekarnar;   v (lorici; (i. C'ristol'tihttti,   e. kr. dvorni lekarnar;   v   Mariboru;  P. Uolusek; v
If-ujt: Kaaiuiir; v I'ttlji;  Monay; r Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. S. Prinz.
Cene \ IJu1»1|hii1: Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 stekltmica 5(J kr., l.'I aklenif (1 ^ltl. 7^ kr., 2S skleire. M ^ld,, 5K sklenic 28 gld. — V zavitku iz Ljubljane: (> skleuic.'t {fld. S2 kr., l.'i sklenie 7 ^ltl. 'i'2 kr.; 138 sklonii' M ^ld. W kr., 8 sklenit- vi) tfld. l0 ^f. — Ktrnt-entrirani sladni izlečok 1 skleniea I tfld., '/, sklt:-nico <>0 kr.  —   Čokolada iz sladne^a izlečka a 2 ^hl. -10 kr.,   I tfid. <>0 kr. in  1 gld. za  !/» klff. —  Houboni iz sladuega izlečka  za prsa  po tiO,   .'10,   15   in   10 kr.^za za-
vitek; pri večjeni naročilu popusti ae v eenab.                                                                                   (7iU—8)
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.    Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
'ravi Hullim boithoni i/, slailiifira izleib m li1 v inoilrriii /iivitku. Izdatel.j in odgovorni urednik  Makao Armič.
Lastniua in tiak „Narodne tiskarne".
\