r •Q knjižnica -'.C dnj >- Številka 10 ■■■Beeeeeaee LETO XI. Mraivj bVbNVV. INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Sedemnajsti delavski svet podjetja II. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV Zahtevamo učinkovite ukrepe za izboljšanje političnih in gospodarskih razmer v državi Delegati so na II. kongresu samoupravljavcev strnili svoje predloge, zahteve in sklepe v več resolucij. Te resolucije obravnavajo probleme nadaljnje izgradnje učinkovitosti samoupravljanja, razširjene reprodukcije, razvoja samoupravne družbe in krepitve vloge združenih proizvajalcev pri nadaljnjem razvoju samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Delegati so na tem kongresu tudi poudarili, da v naši skupnosti, razen samoupravno združenih delovnih ljudi, ni druge družbene moči, ki bi lahko uspešno in po demokratski poti razreševala družbene probleme in nasprotja ter bila nosilec revolucije v prihodnjem obdobju. Zaradi tega je II. kongres samoupravljavcev sprejel tudi resolucijo o aktualnih političnih nalogah, s katero je zahteval, da se z vso odgovornostjo in doslednostjo zagotovi uspešen nadaljnji razvoj sprememb v političnem, gospodarskem in samoupravnem razvoju dežele. Ta resolucija med drugim nalaga in zahteva naslednje: 1. Kongres podpira ustavne spremembe in poudarja potrebo, da se po končani javni razpravi le-te sprejmejo in da ob angažiranju vseh družbenih sil njihovo bistvo dobi praktični izraz v uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov. Izrazujoč stremljenja in zahteve delovnih ljudi Jugoslavije, poudarja kongres odgovornost vseh nosilcev političnega in samoupravnega odločanja in vseh nosilcev javnih funkcij, da odločno in dosledno izvajajo načela in vsebino ustavnih sprememb. 2. Zahteva se neodložljivo vsestransko in dosledno izvajanje tistih ustavniih sprememb, ki se na- našajo na neodtujljivo pravico delavcev in njihovih samoupravnih organizacij pri razpolaganju s pogoji, .sredstvi in rezultati dela. Istočasno se zahteva, da se preprečijo vse Oblike pridobivanja in prilaščanja dohodka, ki niso v skladu z rezultati dela in z delitvijo po delu in ki povzročajo neupravičene socialne razlike. Pri uresničevanju tega je nujno potrebno premagati tudi odnose in prakso, ki omogočajo odtujevanje dela dohodkov v obliki državno-lastniškega in tehnokratsko-uprav-Ijavskega monopola in ki vodijo v krepitev od delavcev odtujenih centrov ekonomske in politične moči. 3. Razredni, ekonomski, kulturni in drugi interesi delavskega razreda terjajo, da se v mednacionalnih odnosih dosledno uresničujejo načela polne enakoprav- nosti, enake odgovornosti in udeležbe vseh republik in pokrajin pri upravljanju skupnih poslov kot edine domene za dosego enotnosti naše večnacionalne družbe. Enako odločno se bo treba upirati tudi vsem nadaljnjim poskusom, da bi šovinistični nacionalizem postal podlaga za politični boj socialističnim, samoupravnim in humanističnim dosežkom naše revolucije. 4. Poseben pomen ima dosledna zgraditev takšnega političnega sistema v državi, ki bo krepil vpliv neposrednih proizvajalcev in samoupravnih delovnih skupnosti na vse tokove, centre in ravni političnega odločanja. V ta namen je potrebno ves politični, zlasti pa skupščinski sistem zgraditi na samoupravni strukturi združenen,?, dela in na samoupravno organiziranih interesnih skupnostih, da bi lahko postal čim neposrednejši izraz svobodno izrečenih in samoupravno uskladenih interesov delovnih ljudi. 5. Kongres je v celoti podprl sklepe 17. seje predsedstva ZKJ ter na osnovi uvodnih in sklepnih besed tov. Tita in Kardelja izrazil upravičena pričakovanja in zahteve delovnih ljudi, da se njune misli in zahteve dosledno in učinkovito izpeljejo na vseh ravneh političnega in družbenega odločanja. Od vseh nosilcev javnih in samoupravnih funkcij kongres zahteva takšno obnašanje in takšno izražanje predlogov in stališč v javnih razpravah ter političnih in družbenih organih, da so pred njimi in tistimi, ki so jih izvolili, polno in osebno odgovorni za svoje javno delovanje in za posledice svojih opredelitev in odločitev. (Nadaljev. na 3. str.) Obisk sindikalnih delavcev iz Savone 28. maja je bila na obisku v naši tovarni delegacija združenih sindikalnih organizacij iz Savone v Italiji. Delegaciji sta izrekla doorodo-šhco tov. Stetan Marcijan, predsednik sindikalne organizacije in taj-mk te organizacije tov. Tonček Bajuk. Gosti so si v spremstvu vodnikov najprej ogledali posamezne delovne enote. Po enotah so se zadržali dalj časa, saj so hoteli zvedeti čimveč zanimivosti od neposrednih proizvajalcev — to je od delavcev na delovnem mestu. Za tak neposreden stik pa so se odločili verjetno zaradi tega, ker njihovo dolgotrajno delo na področju sindikalnega dela to ou njih tudi zahteva; saj le tako lahko neposredno spoznajo prooieme ueiavcev. V razgovoru, ki je sledil, je tov. Marcijan gostom orisal zgodovinsko pot poujetja m njegovega samoupravljanja. Velik del govora pa je posvetu našim načrtom m novim oruzoenim odnosom. Za nas so vsekakor zanimive pripomoe sindikalnega delavca, ki dela v drugačnem družbenem sistemu m se ob tem srečuje z drugačnimi problemi. Enotna ugotovitev, da so delovni pogoji v Savi zelo tezo, verjetno drži. Drugi problem, ki so mu posvetni veliko pozornosti, je ta, da delavci nimajo ali pa ne uporabljajo zaščitnih sredstev, kot so to zaščitna očala, rokavice, maske in drugo. Veliko je bilo govora tudi o delovni enoti valjarna, za katero so naši gostje trdili, da je v njej težko delati. Prav v zvezi s tem zadnjim vprašanjem jih je zanimalo, kaj konkretnega je sindikat v Savi naredil, da bi s. stanje izboljšalo. Slišali so tudi za naše odbore v podjetju, delavski svet podjetja in o vsestranski zaščiti. Zato jih zanima vloga tega celega aparata pri reševanju takega in podobnih problemov. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal tov. Marcijan in poudaril, da se sindikat in tudi druge družbenopolitične organizacije v podjetju prizadevajo, da bi se to stanje izboljšalo. Prostori, v katerih je valjarna, niso bili grajeni za potrebe gumarske industrije in razumljivo j. da ne odgovarjajo njenim normam. Da pa bi se to popravilo, gradimo nove sodobne objekte, v katerih bomo odstranili vse pomanjkljivosti. Trenutno pa nam ni moč storiti nič drugega, kot da s preventivnimi pregledi zatremo vsako bolezen, ki bi se morebiti pojavila. Zaščitrv sredstva pa so dostopna vsem, ki delajo na takih delovnih mestih, da bi le-te morali imeti. Če tega ne delajo, pa to ni skrb sindikata, ampak nekaterih drugih služb v podjetju. Dejstvo, da so se razgovori zavlekli kar celo uro čez določen čas, da slutiti, da so bili resnično zanimivi. Ugotovili smo, da vlagate velike napore za boljše delovne pogoje delovnega človeka in njegovega položaja v družbi in vas prosimo, da nam oprostite, če smo zastavljali neposredna vprašanja, ki so včas zvenela kar malce provokativno. Želeli bi, da bi bilo sodelovanje med vašo in našo sindikalno organizacijo kar najboljše, je bilo rečeno v zahvali naših gostov ob slovesu. Janez Jereb pomankljivi podatki v primerih, ko sta oba zakonca zaposlena v Savi. S preverjanjem in popravki so pomanjkljivosti odpravljene. Anketiranih je bilo 2732 delavcev. Sem so vključeni tudi delavci v trgovinski mreži in delavski restavraciji. Iz naslednje razpredelnice je razvidno, koliko Savčanov je lastnikov hiš, avtomobilov in koliko je tistih, ki imajo nad 1000 m2 zemlje. V razpredelnici so tudi vse kategorije delovnih mest. Še to. Podatki so navedeni v dejan-skh (absolutnih) številkah in v odstotkih glede na število zaposlenih v posameznih skupinah delovnih mest. Kateg. DM Štev. zaposl. Število lastnikov in struktura Avto 1% Hiše A + H •o/o zemlja 1000 m2 % n + pr. DM 1.000 157 15,7 310 31,0 75 7,5 63 6,3 P DM 1.185 348 29,3 468 39,5 164 13,8 96 8,1 T DM 319 159 49,8 110 34,5 69 21,6 13 4,1 I DM 82 66 80,5 39 47,6 27 32,9 3 3.7 Dl DM 146 115 78,8 58 39,7 47 32,2 8 5,5 Skupaj 2.732 845 30,9 985 36,1 382 14,0 183 6,7 Od tega zakonci 460 101 114 54 Iz razpredelnice je razvidno, da ima vsak tretji Savčan avto in vsak tretji hišo ali stanovanje. 14 odstotkov od vseh zaposlenih v Savi pa ima kar oboje — avto in hišo ali stanovanje. V teh številkah so zajeti tudi zakonci, kjer delata oba v Savi. Le-teh je 460. Od teh ima 101 avtomobil, 114 pa hišo ali lastno stanovanje, 54 pa avto in hišo ali stanovanje. Iz katerih skupin delovnih mest je največ lastnikov avtomobilov in hiš? Zelo različno, a vendar značilno. — Delavci, ki imajo svoje hiše ali stanovanje so iz vseh skupin delovnih mest (od priučenega delavca do diplomiranega inženirja) in zelo izenačeni. — Pri avtomobilih pa so razlike precejšnje: od vseh zaposlenih v Savi ima avtomobil 15,7 % tistih, ki delajo na nepriučenih ali priučenih delovnih mestih in 78,8 % tistih, ki delajo na diplom, inženirskih delovnih mestih. Podobno razmerje ali porast je tudi pri ugotovitvah, na katerih delovnih mestih so delavci, ki imajo oboje — avto in hišo. Priučena delovna mesta 7,5 %, dipl. inž. delovna mesta 32,2 %. Gotovo ste opazili, da smo k lastnikom hiš prišteli tudi delavce, ki so lastniki stanovanj. Le-teh je 40, od tega eden z garsonjero, dva pa imata vikend. Primerjava statističnih podatkov o številu prebivalcev in številu avtomobilov v Sloveniji kaže: v Sloveniji je na vsakih 11,5 prebivalcev en avto, v Jugoslaviji na 28,6, v Savi pa ima avto vsak 8,7 Savčan. V to število Savčanov so všteti tudi družinski člani, in sicer poprečje 3,5. To poprečje velja za Gorenjsko, pomeni pa, da ima vsaka družina (poprečno) toliko članov. Res da je to samo ena plat življenjskega standarda Savčanov. In res je tudi, da so to poprečja, ki pa vendar kažejo, da je naš delavec priden in varčen tudi doma, tako kot v tovarni. Na koncu še tole: tega sestavka nismo objavili zato, da bi odprli ali načeli razprave o visokih ali nizkih plačah. Objavili smo ga zato, da bi se bolje poznali in več vedeli o sebi. Jože štular Samoupravni sporazum Italijanski sindikalni delavci si ogledujejo delovno enoto stiskama II. Standard savčanov To so vprašanja, na katera ste tudi vi pred nedavnim odgovarjali. Rezultati so zdaj znani. Rabili bodo predvsem strokovnim službam, ker pa menim, da bodo zanimali tudi vas, jih v prirejeni obliki objavljamo. V anketi smo želeli zvedeti, koliko Savčanov ima svoje hiše, koliko avtomobilov, ali Savčani živijo v (ne)urejenih stanovanjskih razmerah. Seveda nimamo popolnega zagotovila, da so zbrani podatki do odstotka točni, ker je bila točnost odvisna od načina zbiranja podatkov, od medsebojnega poznavanja anketiranih in anketirancev in pa od resničnosti izjav. Podatke smo preverjali samo »na oko«. Domnevamo, da je nekaj netočnosti pri podatkih o urejenosti stanovanjskih razmer in pri podatkih o hišah, ki so v gradnji. Zlasti so bili Parkirišča ob naši tovarni bodo skoraj premajhna za vse »jeklene konjičke« naših delavcev. Delavski svet podjetja je na prvi seji med drugim razpravljal tudi o pomenu samoupravnega sporazumevanja pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka morajo po zakonu pripraviti in sprejeti vse delovne organizacije v Sloveniji do konca julija letos. Štefan Marcijan, ki je delavskemu svetu tolmačil pomen sporazumevanja in način oblikovanja skupine podjetij za sporazumevanje v naši panogi, je uvodoma dejal: »Samoupravne sporazume praviloma sprejemajo med seboj podjetja iste vrste; ker pa je Sava v Sloveniji edino podjetje gumarske industrije, naj bi sporazum sestavili skupaj z dvema podjetjema gumarske proizvodne obrti. To sta Sigma, podjetje gumijevih in kovinskih izdelkov Ptuj, in Protektor — Vulkan, obrtno podjetje Ljubljana. Kaj je samoupravni sporazum? Slovenska skupščina je na začetku letošnjega leta sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju glede usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki predpisuje, da določajo in usklajujejo osnove in merila za delitev dohodka delovne organizacije s samoupravnimi sporazumi. V omenjenem zakonu že 1. člen določa, da morajo merila za delitev dohodka med drugim vključevati odvisnosti od doseženih delovnih rezultatov in obveznost, da so v samoupravnih sporazumih razlike med osebnimi dohodki pri enakih ali sorodnih delih med skupino podjetij, ki se sporazumevajo, predvsem odsev razlik v storilnosti in delovnih pogojih. Samoupravni sporazumi morajo zato zagotoviti, da se sredstva za osebne in skupne potrebe delavcev gibljejo odvisno od doseženih rezultatov dela ali da preprečujejo povečevanje osebnih dohodkov brez povečanja proizvodnje in poslovnih rezultatov. Če samoupravni sporazumi to zagotavljajo, se bo presojalo v posebnem verifikacijskem postopku, ki ga opravi skupna komisija predstavnikov izvršnega sveta Slovenije, gospodarske zbornice in republiškega sveta sindikatov Slovenije. Ti so po določilih zakona že tudi sprejeli medsebojni družbeni dogovor na osno- vi katerega bodo presojali predložene samoupravne sporazume in odločali o njihovi vsklajenosti z zakonom. Verifikacijo lahko označimo za postopek, po katerem komisija opravi ekonomsko politično presojo, ali so osnove in merila v samoupravnih sporazumih dejansko takšna, da zagotavljajo praktično uveljavljanje glavnega smotra v 1. členu zakona. Med osnove in merila v samoupravnih sporazumih je predvsem šteti število zaposlenih delavcev z izračunom kalkulativnih osebnih dohodkov, oceno splošnih pogojev dela v podjetju in izračun dela stimulacije iz ustvarjenega dohodka na osnovi doseženih poslovnih rezultatov. Kot posebna merila bodo določeni tudi maksimalni zneski za koriščenje sredstev sklada skupne porabe, in to za dopuste, družbeno prehrano in še nekatere druge izdatke. Pri vsem tem pa je osnovni družbeni smisel samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka v tem, da se na osnovi sporazumov zagotovi delavcem pri najmanj zahtevnih delih (nekvalificirani) osebni dohodek vsaj 1000 ND, po drugi strani pa preprečijo izplačila izredno visokih osebnih dohodkov, ki niso rezultat delovnih uspehov in ki so se ponekod v Sloveniji povzpeli že na neupravičljivo visoko raven v razmerju do naj nižjih osebnih dohodkov. Če vsega naštetega neki samoupravni sporazum ne bo zagotovil, bo v materialno-pravnem pogledu v nasprotju z zakonom in ga imenovana verifikacijska komisija ne bo potrdila in s tem dovolila njegove praktične uporabe t. j. izplačila osebnih dohodkov. Delavski svet je po razpravi imenoval naše člane komisije, ki bodo s člani iz drugih podjetij sestavljali sporazum. Med njimi so: Rudi Babnik, direktor finanč-no-računovodske službe kot vodja komisije, Andrej Košič, vodja oddelka za analizo in razvoj sistema delitve osebnih dohodkov in Štefan Marcijan, analitik in programer kadrovske službe, kot člana. Iz obrtnih podjetij Sigma in Protektor bosta v delovni skupini po dva člana, tako da bo komisija v celoti štela 7 članov. Ko bo predlog samoupravnega sporazuma pripravljen in ko bodo končane razprave po delovnih enotah, ga bodo dokončno sprejeli delavski svet podjetja, sindikalni odbor podjetja in direktor podjetja. Zaradi odobritve splošne veljavnosti pa bo moral biti predložen verifikacijski komisiji, da ga potrdi in vpiše v register pri sekretariatu za delo Slovenije. Štefan Marcijan Jože štular Zgornja slika prikazuje demonstrativne vaje poklicnega gasilca z ročnimi aparati. Poklicni gasilec poučuje na novo sprejete delavce. Ročni gasilni aparati so pripravljeni samo za začetne požare. Uspeh teh demonstrativnih vaj se vidi, saj je bilo v letu 1971 — 18 začetnih požarov, ki so bili v kali zadušeni. Naš razgovor Marija Bogataj Za današnjega sogovornika sem zaprosil našo sodelavko, s katero sve se pogovarjala o prvi pomoči. Toda, naj vam jo naprej predstavim: Marija Bogataj, tehnična risarka v RTI, v Savi zaposlena pet let. Tov. Bogataj je vodja zmagovite savske ekipe prve pomoči, ki deluje v okviru civilne zaščite. Ta ekipa je bila najboljša izmed 9 ekip na občinskem tekmovanju, zato se je uvrstila v republiško tekmovanje, ki bo v juniju; istega meseca bodo tekmovali tudi v Avstriji, kamor jih je povabil njihov rdeči križ. Najin razgovor: — Od kdaj delujete v tej ekipi prve pomoči? Tri leta. Opravila sem tečaj prve pomoči. Sedaj sem sodelovala na občinskem tekmovanju, republiško pa bo v mesecu juniju. 5. junija pa nas je v Avstrijo povabil avstrijski rdeči križ, ker smo bili na tekmovanju prvi. — Koliko vas je v ekipi? Šest in ena rezerva, dve dekleti in fantje. Pri nudenju prve pomoči smo si kar enaki. — Kako je potekalo vaše delo? V vsaki ekipi sta dve bolničarki, ena obvezuje, druga pa pripravlja obveze. Na zadnje tekmovanje je vsaka tovarna poslala po eno ekipo, med temi smo bili tudi mi. — Kakšen naziv imate? Vodja ekipe. To je sedaj v času, ko je narodna obramba dolžnost vsakega, precej odgovorno delo. — Kako bi se počutila, če zaradi nesposobnosti nudenja pomoči ne bi uspela? Imeli smo veliko vaj in vsi v ekipi znamo nuditi prvo pomoč. — Kako lahko nudite pomoč? Najprej je treba ugotoviti, kaj je ponesrečencu. Pri pretresu možganov ga je npr. treba čimpreje prepeljati k zdravniku. Krvavitve lahko ustaviš s pritiskom na žile, če je zlom, ga položiš v pravilno lego itd. — Ali bi se ustrašila resnične nesreče? Ne. Bila sem na pohodu Prešernove brigade kot bolničarka. Bilo nas je 240. Bili so tudi hujši primeri nezgod (nekdo si je skoraj odrezal prst), vendar se tega ne ustrašim. — Kakšen je odnos v tovarni do vašega dela, ki ne sodi v delovne dolžnosti? Kako gledajo drugi na to, vaši sodelavci, nadrejeni? Odnos vseh je čisto dober. Dajo mi prosto, če je potrebno in dobila sem plačane tudi dnevnice. — Menite, da bi bilo potrebno več ekip? To pa. — Zakaj? Ker je ena ekipa premalo. — Zakaj mislite, da ste najboljši? Prizadevni smo in tudi pripravljali smo se. — Se dobro počutite v tovarni in RTI. Ali vas je več tehničnih risark? Ne, sama sem. — Ali vas delo veseli? Da, veseli me. — Ali imate pripombe, pritožbe, ali menite, da ste dovolj obveščeni? Ne, obveščeni pa nismo zadosti. Za občinsko tekmovanje smo zvedeli šele zadnji dan. O tem bi nas moral obvestiti tov. Božič. — Imate dovolj opreme za prvo pomoč? Mislim, da imamo zaenkrat opreme kar dovolj. — Koliko ljudi bi bilo mobiliziranih, če bi v Savi prišlo do velikega požara? Ce bi bila večja katastrofa, če bi gorela tovarna, bi bilo potrebnih vsaj pet usposobljenih ekip. In, kolikor vem, so te ekipe tudi pripravljene. No, ja. Vsaj seznami teh ekip so narejeni. Ni pa prav, da nimajo vaj. — Torej, aktivna je samo vaša ekipa, druge pa so samo na papirju? Kaj, če bi vi malo pospešili akcijo, da bi se še druge ekipe v tovarni večkrat sestale in vadile nudenje prve pomoči. — Vas to veseli? Ja, me veseli. Tov. Bogatajeva, hvala za razgovor. Na vseh naslednjih tekmovanjih želim vam in vaši ekipi največ uspeha. Jože Štular Zahtevamo učinkovite ukrepe... (Nadaljev. s 1. str.) 6. Polna podpora se daje vsem prizadevanjem za vzpostavitev večje stabilnosti na trgu in za premagovanje inflacije. Pri tem nihče nima pravice, da bi trošil preko dovoljenih razpoložljivih sredstev, da bi investiral brez kritja, da bi uvažal brez realnih možnosti plačevanja, da bi razvijal splošno potrošnjo mimo ustvarjenega do-dohodka in podobno. Odločno je bilo poudarjeno, da je nedopustno kršiti zakone in predpise, izigravati ukrepe ekonomske politike in samovoljno odstopati od družbenih dogovorov in poslovnih sporazumov. Vsem organizacijam združenega dela ter interesnim in družbenopolitičnim skupnostim se nalaga dolžnost, da se prilagodijo stabilizacijski politiki in uresničujejo zato ustrezne programe. 7. Delavski razred in delovni ljudje Jugoslavije imajo enoten interes, da se dosledno urede pogoji, ki bodo zagotavljali izgraditev in učinkovito funkcioniranje enotnega gospodarskega trga v državi. Ta naj vsem enako zagotovi svobodno povezovanje vseh organizacij združenega dela ter ekonomskih in drugih zmogljivosti naše družbe. 8. Kongres je opozoril na nefaz-družljivo povezanost naše samoupravne poti socialističnega razvoja in neuvrščene politike, za katero se zavzema Jugoslavija, in pri tem poudaril pomen vztrajnega in doslednega boja za nadaljnjo krepitev njene neodvisne pozicije, suverenosti in obrambnih sposobnosti, enakopravnega so- delovanja med narodi in državami ter medsebojne podpore delavskih osvobodilnih in drugih naprednih gibanj v boju za mir in družbeni napredek. Tudi v bodoče bo Jugoslavija odprta vsem progresivnim tokovom in vplivom; odločno se bo zoperstavljala vsem pritiskom in poskusom delovanja s pozicij sile, neenapravnosti in kršitve suverenosti. 9. Delegati so izrazili polno priznanje velikemu borcu za socialistično samoupravljanje in se pridružili zahtevi vseh naših delovnih ljudi, da naj bo Josip Broz Tito doživijenjski predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na osnovi te in drugih resolucij II. kongresa samoupravljavcev stoje pred nami vsemi, še posebej pa pred političnimi, družbenimi in samoupravnimi organi, neposredne naloge za uresničitev celotne koncepcije našega nadaljnjega družbenega razvoja. Vse družbene organizacije in vsi pristojni družbeni dejavniki v federaciji, republiki, občinah in delovnih organizacijah so polno odgovorni, da na demokratičen način hitreje in uspešneje poiščejo rešitve za premagovanje obstoječih težav in za razreševanje odprtih problemov, nesporazumov in sporov. Prav na to pa čakajo vsi delovni ljudje Jugoslavije, kajti šele dejanja bodo potrdila njihovo zaupanje v številne sklepe in obljube za hitro izboljšanje političnih in gospodarskih razmer ter uspešno usmeritev nadaljnjega družbenega razvoja. Štefan Marci jan Francka Slapar, predsednik DS P Na 1. seji na novo izvoljenega delavskega sveta podjetja so člani na predlog družbenopolitičnih organizacij sklenili, da bo delo predsednika naslednjih dvanajst mesecev vodila Francka Slapar. Francka Slapar je diplomirala na ekonomski fakulteti in se 1967 zaposlila v Standardu, zdaj pa je analitik I. v ekonomsko-organiza-cijski službi: leta 1970 je bila sprejeta v ZK. Doslej je nismo videvali v družbenopolitičnih organizacijah ali v organih upravljanja; vsaj kot družbenopolitično delavko ne, često pa je sodelovala kot strokovnjak-ekonomist. Novo, odgovorno delo predsednika delavskega sveta podjetja bo zmogla le ob izdatni podpori strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij in ne nazadnje ob aktivnem sodelovanju vseh članov DS. Jože Vuk namestnik predsed. DS Tudi Jožeta Vuka so izvolili na prvi seji. Prevzel je nalogo namestnika predsednika delavskega sveta podjetja. To pomeni, da bo naslednje mandatno obdobje, ki bo trajalo do maja 1972, desna roka predsednice. Jože Vuk je diplomirani inženir strojništva, v Savi pa je od 1969 leta; sedaj je vodja razvojne skupine I. v razvojno-tehnološkem inštitutu. V razgovoru mi je povedal, da je že v gimnazijskih letih delal v družbenopolitičnih organizacijah, po zaposlitvi je bil večkrat član upravnega odbora in svetov delovnih enot. Torej izkušnje vsekakor ima in če naj bi bile le-te porok za uspešnejše delo, potem gotovo tako tudi bo. Vsekakor pa tudi njemu želimo vse najboljše. Jože štular 19. junija »piknik« Člane kolektiva obveščamo, da bo v soboto, 19. junija 1971, na škofjeloškem gradu piknik za člane kolektiva. Piknik se bo začel ob 14. uri; od 14. do 15. ure bo enourni program, v katerem bo nastopala folklorna skupina iz našega podjetja, recitatorji, ansambel Jožeta Kampiča s pevcema, program pa bo vodila znana gledališka igralka Jana Osojnik. Po programu bo od 15. ure dalje igral za ples ansambel »Jožeta Kreže-ta« s pevcem in pevko. Prevoz na piknik bo organiziralo avtobusno podjetje Creina. Avtobusi bodo pričeli voziti izpred kina Center ob 11.45, zadnji pa bo odpeljal ob 13. uri. Iz Škofje Loke bodo 'avtobusi pričeli -voziti ob 19. uri zvečer, zadnji avtobus pa bo odpeljal ob 24. uri. Avtobusi bodo ustavljali na vseh vmesnih postajah od Kranja do škofje Loke in obratno. Celotno izvedbo piknika je prevzel hotel Creina Kranj. Delavci bodo imeli na voljo popoldan pečenega odojka ali kozlička, zvečer pa še mešano meso na žaru. Vsak član kolektiva bo dobil 15. junija pri izplačilu osebnega dohodka poseben bon, ki bo veljal na pikniku kot plačilno sredstvo za Jedačo in pijačo. Poleg omenjenega bona bo dobil vsak delavec tudi karto za prevoz z avtobusom v Škofjo Loko in nazaj. Člani kolektiva bodo lahko pripeljali na piknik tudi svoje sorodnike, seveda pa za sorodnike prevoz, hrana in pijača ne bodo zastonj. Vodstvo hotela Creina nam je zagotovilo, da hrana in pijača na pikniku ne bo nič dražja kot na drugih podobnih prireditvah. Vsi udeleženci piknika bodo imeli prost vstop na škofjeloški grad. A Razpisi .—— -. Izobraževalni center industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov »SAVA« Kranj --------------- RAZPISUJE za šolsko leto 1971/72 naslednje štipendije: 3 štipendije na FNT — oddelek za kemijo, 2 štipendiji na FNT — oddelek za matematiko, 1 štipendijo na FNT — oddelek za liziko, 4 štipendije na ekonomski fakulteti, 2 štipendiji na visoki ekonomsko-komercijalni šoli, II. stopnja, 3 štipendije na fakulteti za strojništvo, 1 štipendijo na filozofski fakulteti, oddelek za psihologijo, 1 štipendijo na filozofski fakulteti, oddelek za sociologijo, 3 štipendije na srednji tehniški šoli, oddelek za kemijo, 3 štipendije na srednji tehniški šoli, oddelek za strojno stroko, 3 štipendije na srednji tehniški šoli, oddelek za elektro stroko. Višine štipendij so odvisne od učnega uspeha, letnika, socialnega stanja in se gibljejo od 300,00 do 850,00 din za višje in visoke šole ter fakultete in 200,00 do 530,00 din za srednje šole. Kandidati morajo pismeni prošnji priložiti še kratek življenjepis, zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in poprečnih dohodkih staršev zadnjih treh mesecev. Prošnjo in dokumente naj kandidati pošljejo najkasneje do 25. junija 1971 na naslov: Izobraževalni center »SAVA« Kranj, Medetova 1. Posojila za študij Naše podjetje omogoča študij nadarjenim dijakom in študentom s podeljevanjem brezobrestnega posojila. Pogoji za podelitev posojila: Posojilo lahko najamejo dijaki oziroma študenti z odličnim, prav dobrim in dobrim uspehom, če bi jim slabo materialno stanje preprečilo nadaljevanje ali zaključek študija. Prednost pri podelitvi posojila imajo otroci članov kolektiva ali upokojencev našega podjetja. Kandidati morajo pismeni prošnji priložiti še kratek življenjepis, prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo, potrdilo o premoženjskem stanju in poprečnih dohodkih staršev zadnjih treh mesecev. Prošnjo in dokumente naj kandidati pošljejo najkasneje do 10. julija 1971 na naslov: Izobraževalni center »SAVA« Kranj, Medetova 1. Izredni študij Naše podjetje razpisuje v šolskem letu 1971/72 izredni študij na naslednjih šolah: — na ekonomski fakulteti, II. stopnja, — na visoki ekonomski komercialni šoli, II. stopnja, — na fakulteti za strojništvo, II. stopnja, — na fakulteti za politične vede, novinarstvo in sociologijo, II. stop., — na višji šoli za organizacijo dela, — na srednji tehniški šoli, oddelek za kemijo, — na srednji tehniški šoli, oddelek za strojno stroko. Našim delavcem — strokovnjakom se omogoči tudi podiplomski študij na III. stopnji fakultete. Pogoji za sklenitev pogodb o izrednem šolanju so: — da je kandidat zaključil zadnje šolanje z vsaj dobrim uspehom, — da je uspešno opravil psihološki test, — da se z njegovim šolanjem strinja vodja in svet delovne enote, — da ni kandidat na stroške podjetja že enkrat obiskoval šolo iste stopnje, a druge smeri. Kandidati morajo vložiti: — pismeno prošnjo, — prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnjo in prepis spričevala naj kandidati pošljejo v izobraževalni center najkasneje do 10. julija 1971; prošenj, poslanih po tem roku, odbor za zaposlovanje in izobraževanje ne bo obravnaval. Prvi Romun v Savi 17. maja letos smo v Savi pozdravili — najbrž prvega romunskega državljana. To je bil dr. Marin Nedele, profesor ekonomske fakultete univerze v Bukarešti in inštruktor pri CK KP Romunije. Sestanku, ki je bil namenjen informiranju Savčanov o petdesetletnem razvoju komunistične partije Romunije, so poleg članov savskega političnega aktiva prisostvovali še nekateri politični delavci kranjskih podjetij. Sekretar ZK Save Borut Snu-derl je gosta pozdravil v imenu kolektiva Sava in prisotnih. Dr. Marin Nedele se je zahvalil za čast, da se lahko pogovarja s političnimi delavci velike tovarne in Člani DS v Novigradu 22. in 23. maja so bili na izletu v Novigradu člani delavskega sveta podjetja in nekateri drugi delavci, ki pogosteje sodelujejo pri delu samoupravnih organov. Izlet je bil organiziran ob zaključku mandatne dobe. Na vabilu za izlet je bilo napisano: Pelicon Željko Tišler Janez T ekmovanje mladih Dolenc Matjaž Mikolič Alojz poudaril, da so odnosi med obema državama vse boljši in da si obe strani še naprej prizadevata, da bi bili še boljši. Gost iz Romunije je v precej dolgem predavanju očrtal razvojno pot komunistične partije Romunije, od ustanovitve pred petdesetimi leti do danes. Po predavanju je uglednemu gostu povedal nekaj osnovnih podatkov o Savi in o kranjski industriji Franci Rakovec, organizator upravljanja. V informacijah dr. Nedele je bil neverjetno veliko statističnih in teamskih podatkov, zato morda ob koncu ni bilo običajne živahne razprave vprašanj in odgovorov. Jože Štular »S tem... se želimo oddolžiti vsaj za del truda in porabljen čas za samoupravno delo, zato vas vljudno prosimo, da se izleta udeležite.« Moram priznati, od običajnih, suhoparnih vabil zelo privlačno in seveda je bil privlačen tudi izlet, zato se ga je udeležilo kar tričetrt povabljenih. Urednik Cvenkelj Stanko Rozman Marija V okviru praznovanja 50-letnice obstoja podjetja smo 19. maja organizirali tekmovanje iz kemije in fizike za dijake gorenjskih gimnazij. To tekmovanje smo prire-dili z namenom, da bi spodbudili dijake za študij obeh ved, za nas pa ima to tekmovanje in tekmovanja, ki jih bomo organizirali tudi v bodoče, širši pomen: odkrivali in usmerjali bomo nadar-jene_ dijake za študij kemije in fizike, vzbudili bomo zanimanje za morebitno kasnejšo zaposlitev v našem podjetju, s štipendiranjem najbolj nadarjenih dijakov pa si bomo pridobivali ustrezen strokovni kader. Obenem pa ima tako tekmovanje vzgojnoizobraže-valnl pomen, saj je spodbujanje mladih ljudi za študij naravoslovnih ved najboljši način vzgajanja bodočih strokovnih kadrov, ki jih naše gospodarstvo tako potrebuje. Za tekmovanje se je prijavilo kar 35 dijakov iz Kranja, z Jesenic in iz Škofje Loke. Moramo priznati, da nismo pričakovali takšnega odziva. Tekmovalo pa je 33 dijakov, dva se tekmovanja zaradi bolezni nista mogla udeležiti. Na dan tekmovanja so se vsi tekmovalci zbrali v sejni sobi upravne zgradbe, kjer jih je v imenu podjetja pozdravil dr. Pre-mru in jim na kratko razložil razvoj podjetja. Dijaki so z zanimanjem sledili razlagi, vendar vprašanj ni bilo, razumljivo, saj je tekmovalce čakala še težka naloga — 2 uri napornega tekmovanja. 19 mladih kemikov in 14 fizikov se je nato v prostorih izobraževalnega centra pomerilo v znanju iz kemije in fizike. Po tekmovanju so si naši mladi gostje ogledali proizvodne enote v obratu II. Mnogi izmed njih so bili tu že drugič, kljub temu so z zanimanjem sledili vodnikoma, ki sta jih popeljala na ogled podjetja. Medtem pa sta imeli obe strokovni komisiji polne roke dela: treba je bilo popraviti in oceniti 33 nalog. V komisiji za kemijo so bili inž. Ponebšek, inž. Lah in inž. Rakovčeva, v komisiji za fdziko pa inž. Poženel, inž. Druškovič in inž. Božič. Ob 13. uri so bili rezultati že znani. V sejni sobi je dr. Premru ob prisotnosti vodilnih delavcev podjetja in mentorjev podelil nagrade najboljšim tekmovalcem. Za fiziko so bili nagrajeni naslednji tekmovalcu: 1. nagrada Dolenc Matjaž (Gimnazija Kranj), 2. nagrada Cvenkelj Stanko (Gimnazija Kranj), 3. nagrada Tišler Janez (Gimnazija Kranj). Vse kaže, da gimnazija v Kranju vzgaja dobre fizike. Kljub temu njihov mentor tov. prof. Zdravko Pivk z rezultati ni bil preveč zadovoljen; od posameznih tekmovalcev je pričakoval boljše rezultate, kot so jih dosegli. Za kemijo pa so dobili nagrade naslednji tekmovalci: L nagrada Mikolič Alojz (Gimnazija Jesenice), 2. nagrada Rozman Marija (Gimnazija Kranj), 3. nagrada Pelicon Željko (Gimnazija Jesenice). Pričakovali smo, da se bo po podelitvi nagrad razvil živahen razgovor med tekmovalci, mentorji in predstavniki podjetja. Izgle-da, da so bili naši gostje že nekoliko utrujeni. V glavnem so se pogovarjali o tekmovalnih nalogah; o svojih načrtih, odločitvah za študij na fakulteti in njihovih problemih pa se bomo pogovorili drugo leto, ko se bomo, upamo, spet srečali na tekmovanju. Ema Pevc SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.