965 * ŠT. 7- JULIJ 1989 • LETO XXIV POZORA V S CVETOČEGA JADRANA V TEJ ŠTEVILKI: • Proizvodnja: - Nadaljevati s timom kakovosti - Trgosurovina Sinj -Tosama • Razvoj: - Dela na novi proizvodni hali praktično končana -Akcija O RS Domžale: Koristen predlog • Novo - Zamenjava centrifuge ■ Razmišljamo: - Pomladno pomladna pomlad - Zlovešče • Rekreacija: - Razgibajmo življenje • Čez ograjo: - Silvo in njegovi mali prijatelji • Naši upokojenci: - Novi članici KU - Zanimivo in veselo na izletu • Zanimivosti: - Obisk sejma Interhospital ’89 • Mi pišemo: - Prvo potovanje | ‘ Dr. Činč, zunanji sodelavec našega TIMA KAKOVOSTI: »NADALJEVATI S TIMOM KAKOVOSTI« O kakovosti našega dela smo v zadnjih številkah kar precej pisali, tokrat pa vam predstavljamo zunanjega sodelavca dr. Činča iz Zavoda za farmacijo in preizkušanje zdravil iz Ljubljane. Zavest ljudi in pripadnost firmi morata biti osnovni karakteristiki vsakega zaposlenega. To se izvaja z izobraževanjem ljudi, ki prihajajo v tovarno in nadgradnjo izobraževanja ljudi, ki so že v tovarni. S Pravilnikom proces ne bo končan, mora se nadaljevati, da se doseže konkurenčnost na tržišču in da ne bo v bodočnosti problema s prodajo. Zakaj naj bi delali po dobri proizvajalni praksi? Izvajanje kakovosti po dobri proizvajalni praksi ne pomeni, da je kakovost vprašljiva. Potrebno je kakovost postaviti na sodobne principe, da se poveča in postavi na nivo, ki je v svetu. Spremenjena zakonodaja, ki je uvrstila sanitetne izdelke v pomožna zdravilna sredstva in so s tem izdelki dosegli enak trend kot zdravila, to je registracijo na zveznem nivoju, je kot dodatni prispevek k temu, daje zagotovljena kakovost. Kje vse ste si nabirali dolgolet- Kaj bi bilo potrebno še nare- ne izkušnje? diti? Bil sem zvest stroki. Kot oficir v vojski, v Leku sem bil direktor Službe kakovosti, pa pri Bayer-pharmi, v Keniji in na Zavodu za farmacijo. Tekom let sem pri sprejemanju inšpekcij, študiju, pridobival ustrezne izkušnje in postal svetovalec svetovne zdravstvene organizacije za nadzor zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev. Sodelovanje z nami poteka že eno leto. Kakšne izkušnje ste si nabrali v tem času v Tosa-mi? Prijetno sem presenečen nad dobrim sodelovanjem in mi je v zadovoljstvo delati s takimi ljudmi, saj smo našli skupni jezik. Nadaljevati s TIMOM KAKOVOSTI tudi izven okvirov kontrolne službe, obvladovanje procesov v celoti, tako glede kakovosti, količine in stroškov. Kaj priporočate vodstvenemu kadru, delavcem Tosame? Sleherni v kolektivu mora biti pripravljen delati dobro in se zavedati, da lahko govorimo o produktivnosti dela le, če delamo kakovostne izdelke. Količina brez kakovosti ne more biti rezultat proizvodnje. Razvoj mora iti v tej smeri, da bo vsak posameznik vedno več sam sebe preverjal in kvalitetno delal, da bi širili kontrolo. Dr. Činč, najlepše se Vam zahvaljujem za pogovor. Vida Vodlan Uspešno sodelovanje TRGOSUROVINA SINJ - TOSAMA Pred približno 4 leti smo sorazmerno veliko razpravljali o nabavi nove strojne opreme za podjetje »Trgosurovina« Sinj, kjer naj bi po predvidevanjih čistili bombažne odpadke za naše podjetje. Očiščeni bombažni odpadki naj bi delno zamenjali bombažne izčeske, kijih na tržišču občasno primanjkuje. Pomanjkanje izčeskov je posledica porabe le - teh pri izdelavi rotorsko predenih prej. V drugem četrtletju letošnjega leta so v podjetju Trgosurovina Sinj začeli z rednim obratovanjem na liniji za čiščenje, tako da smo prve količine tako očiščenih bombažnih odpadkov že predelali v naši delovni organizaciji. Začetek obratovanja je sovpadal s splošnim pomanjkanjem izčeska na tržišču. Čiščeni bombažni odpadki so za nas zanimivi tudi zaradi ugodne cene v primerjavi s ceno izčeskov. Cena bombažnega izčeska znaša trenutno 30.000 din/kg, cena bombaža II. vrste okoli 34.000 din, medtem ko je cena očiščenih bombažnih odpadkov 15.000 din/kg. Iz navedenega lahko zaključimo, da je izredno negospodarno uporabljati izčesek za higienske vložke, če zagotovimo zadovoljivo kakovost čiščenja bombažnih odpadkov. Podjete Trgosurovina Sinj je nabavila ustrezno strojno opremo z našo pomočjo pri znani švicarski firmi Rie-ter. Čistilno rahljalni stroji delujejo kot celota avtomatsko, tako da iz linije dobijo v balo stisnjene očiščene bombažne odpadke. Pri čiščenju nastali odpadki, t. j. ostanki semen, stebel, kratkih vlaken in prah se stiskajo v »brikete«, ki jih podjetje prodaja za sežiganje v gospodinjstvu (za kurjavo). Pri obisku v tej firmi v mesecu juniju smo lahko videli, da so pripravljeni storiti vse, da bi ustregli našim zahtevam. Opaziti je bilo, da so z vso skrbnostjo in zavzetostjo pripravih stavbo in vanjo postavili vso potrebno strojno opremo. V oddelku skrbijo za red in čistočo na vsakem koraku, tako da ne ležijo kosmi vate kjerkoli, kot je to dejstvo v naši delovni organizaci- Dogovorili smo se za kakovost čiščenja in za vhodno surovino, ki je najprimernejša za naše izdelke, tako da bomo omenjeno surovino začeli redno uporabljati. Seveda pa pri tem ne gre brez problemov, ki so se že v celoti pokazali. V bombažnih odpadkih so prisotna tudi umazana vlakna ali drugače obarvana vlakna, ki jih z nadaljnimi postopki ne moremo izločiti oz. pobeliti, zato tak material ni primeren za uporabo v vložkih, še manj pa v higienski ah celo sanitetni vati. Ker kljub sortiranju pred čiščenjem pride do različnega efekta čiščenja bombažnih odpadkov, bo potrebno opraviti tudi sortiranje očiščenih bal pred beljenjem. Na ta način bi zagotovili ustreznejšo kakovost naših izdelkov. Pri tem bi morala glavno vlogo odigrati vhodna kontrola. Zaradi slabo očiščene linije v belil-nici pridejo nečistoče tudi v sanitetno vato, zato je uporaba tovrstnih odpadkov v belilnici še omejena. Precejšnje izboljšanje pričakujemo tudi od spremenjenih postopkov beljenja, ki pa od nas zahtevajo doslednejše izvajanje predpisanih postopkov. Mnogo bo potrebno storiti tudi na področju mešanja prečiščenih bombažnih odpadkov z ostalimi surovinami. Na ta način bo možna vključitev teh surovin v higiensko vato. Tudi izvajanje teh nalog zahteva dosledno in odgovorno delo posameznikov. Tudi na področju mikanja vate še zdaleč nismo storili vse. Ne glede na dosledno izvajanje predpisanih postopkov ne moremo mimo dejstva, da popolna zamenjava bombažnega izčeska nujno predstavlja nižanje kakovosti naših izdelkov. Zato je pri uporabi prečiščenih bombažnih odpadkov potrebno računati tudi s tem dejstvom. Iz navedenega lahko zaključimo, da le popolno usklajeno delo med podjetjem Trgosurovina Sinj in Tosamo ter upoštevanje vseh zahtev, vodi do trajnejših rezultatov in s tem tudi uspehov. Jože Podpeskar, dipl. ing. Iz proizvodnje . . . zj. ^3 Nova proizvodna hala Dela na objektu praktično končana V sredo 21. junija je bil izveden tehnični pregled objekta s strani inšpektorjev, ki so za gradnjo izdali svoje soglasje. Bistvenih pripomb, ki bi zadržale predajo objekta, ni bilo. Pomanjkljivosti, navedene v zapisnikih inšpektorjev, bodo odpravljene predvidoma do konca julija 1989. Tehničnemu pregledu je sledil kvalitetni prevzem s strani TOSAME. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile vnešene v zapisnik in se bodo tudi odpravile v juliju. Objekt je izveden kvalitetno, kar potrjujejo tako inšpektorji, kot tudi naši pregledi, malo več truda pa bo moral izvajalec posvetiti nekaterim detajlom strehe. Ta sicer ne pušča, a ob obilici nalivov so se pokazale slabe rešitve obrob, polic ventilatorskih odprtin na fasadi. Ker na objektu ni bilo hujših pomanjkljivosti, smo ga 5. julija 1989 prevzeli in prejeli ključe, tako da lahko že pristopimo k pripravljalnim delom za selitev. Selitev strojev bo možna ob prejemu dovoljenja za poskusno obratovanje, za katerega bomo zaprosili okoli 20. julija. Do takrat morajo biti odpravljene pomanjkljivosti, kar je pogoj za izdajo dovoljenja za poskusno obratovanje. Tako bo do odprave napak še nekaj časa na objektu prisoten tudi izvajalec ( zaključuje se montaža in usmerjanje adiabatske klima naprave). Po odpravi vseh napak in dokončni finančni poravnavi pa bo objekt prišel v last TOSAME. Janko Velkavrh dipl. ing. Akcija ORS Domžale: KORISTEN PREDLOG Občinska raziskovalna skupnost Domžale (ORS Domžale) je pred dvemi leti prvič podelila priznanja vidnejšim inovatoijem v občini. Prijavljenih kandidatov je bilo precej, saj se je štelo za prijavo celo preteklo obdobje. Lansko leto je odziv padel, enako letos. Tako seje ORS Domžale odločila, da po svojih močeh inovacijsko dejavnost v občini spodbudi z akcijo imenovano »KORISTEN PREDLOG«. Po objavi razpisa v Občinskem poročevalcu ni bilo praktično nobenega odziva, zato je ORS sklenila akcijo popularizirati s plakatom in brošuro, kiju že nekaj časa lahko opazite tudi v Tosami. Kako je akcija »koristen predlog« zamišljena? Pravila so sledeča: 1. Vsak delavec ali skupina delavcev ima pravico in dolžnost predlagati izboljšave vseh delovnih postopkov v svoji delovni organizaciji. 2. Kot »koristen predlog« lahko smatramo vsako pobudo ali izboljšavo, ki vodi k racionalizaciji proizvodnje: - poenostavitev ali sprememba delovnega procesa - izboljšava strojev in druge opreme - zmanjševanje porabe surovin - izboljševanje kakovosti proizvodov - uporaba odpadnih surovin. 3. Delavec, ki predlaga »koristen predlog« stori to v pisni obliki, tako da obrazloži problem, predlaga rešitev in opiše pričakovani učinek izboljšave. 4. »Koristen predlog« pošlje v enem izvodu komisiji za inovacije v svoji delovni organizaciji in en izvod na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska 36, 61230 Domžale. 5. Komisija za inovacije v delovni organizaciji je dolžna, da vsak mesec enkrat pregleda prispele predloge ter oceni njihovo uporabnost in izvedljivost. Pozitivno oceno predloga posreduje vodilnim delavcem v proizvodnji, ki poskrbe za realizacijo predloga. Pozitivno ali negativno oceno vseh prispelih predlogov posreduje komisija enkrat mesečno na naslov Občinske raziskovalne skupnosti Domžale. 6. Občinska raziskovalna skupnost bo enkrat mesečno prispele predloge ter njihove ocene pregledala. Za vsak logičen in resen predlog bo ORS Domžale izplačala predlagatelju nagrado v dogovorjeni višini. 7. Postopek za vsak predlagani »koristen predlog« mora biti zaključen najkasneje v dveh mesecih. 8. Pritožbe na oceno predloga, ki jo izdela komisija za inovacije v delovni organizaciji, sprejema Občinska raziskovalna skupnost Domžale. 9. Komisije za inovacije v delovnih organizacijah lahko poleg nagrade ORS Domžale priznavajo predlagateljem »koristnega predloga« tudi dodatne nagrade po pravilniku o inovacijah in tehničnih izboljšavah. 10. Komisija za inovacije v delovni organizaciji izdela vsako leto poročilo o prispelih koristnih predlogih in o njihovi učinkovitosti. Poročilo oziroma izvedbo posreduje Občinski raziskovalni skupnosti Domžale vsako leto v mesecu januarju za preteklo leto. 11. Občinska raziskovalna skupnost Domžale bo spremljala izvajanje akcije in najmanj enkrat letno o rezultatih poročala na skupščini ORS in v javnih občilih. 12. Z akcijo KORISTEN PREDLOG začnemo po objavi v Občinskem poročevalcu. Če na kratko povzamemo: vsak koristen predlog, ki bo v DO koristen kot gospodaren, prijavi inovator sam, ali preko komisije tudi pri ORS v Domžalah, ki ga bo dodatno nagradila. Nagrada? Trenutno bi znašala med 500.000 in 1,000.000,- din, glede na razpoložljiva sredstva in število predlogov in se bo mesečno revalorizirala. V Tosami se Komisija za inovacije redno sestaja in bo tako v tovarni sprejete predloge redno sporočala ORS, tako da težave s prijavljanjem odpadejo. Dobrodošla je vsaka prijava, ne glede na višino gospodarske koristi. Na potezi so torej inovatorji. Dodatne informacije lahko dobite pri predsednici Komisije za inovacije, dipl. ing. Mariji Koman ali pri našem delegatu v ORS, dipl. ing. Janku Velkavrhu. Janko Velkavrh, dipl. ing. V BI LIIMC1 ZAMENJA V A CENTRIFUGE V prvih julijskih dneh je bila v oddelku belilnice opravljena zamenjava stare, dotrajane centrifuge, z novo istega dobavitelja firme H. KRANTZ GmbH iz Zahodne Nemčije. Nova že obratuje s polno paro, stara pa bo po temeljiti obnovi zopet usposobljena za obratovanje v rekonstruirani belilnici. V, oziroma na novo proizvodno halo so se že naselili prvi prebivalci. Pod balkonom na severni strani stavbe so gnezdo za svoje mladiče spletle lastovke, ki s svojo skrbnostjo ustvarjajo pravcati živ-žav na našem dvorišču. POMLADNO POMLADNA POMLAD - obstransko razmišljanje o slovenski pomladi S pomladjo je že tako, daje nepredvidljiva. Zna biti prijetno božajoča s toplim vetrcem, zna pa seveda presenetiti tudi z ihtavo burjo in prijetno sonce zameglijo celo snežinke. V naravi je že tako, da se noč z dnevom kisa, mraz s toploto - toda pomlad slej ko prej pride, čeprav ne kar s prvo lastovko. V podnaslovu je povdaijeno obstransko razmišljanje oziroma podoživljanje naše, lipove pomladi. Preu-ranjeno je govoriti o pomladi, kajti še vedno se lahko zgodi kot seje zgodilo pred 21 leti nekim drugim Slovencem (Slovakom). Sodim v generacijo, zraslo v t. i. socializmu, informbiro mi je bil dan v zibko, šolska leta so se začela z uduše-no »Madžarsko pomladjo«, srednješolska doba se je končala s študentskimi nemiri in poparjeno »Praško pomladjo«. Torej so ti važni dogodki »socializma« tudi posredno vplivali na razumevanje sveta in seveda neposredno stvarnost v ožji in širši domovini. Na nek način smo tudi »indoktrini-rana« generacija, ki je živela v razmerah svetlega slikanja socializma in svojo zrelost dosegla v sorazmernem blagostanju. Zato je »travmatičnost« streznitve še veliko hujša. Ni naključje, da je tudi »heretična« t.i. Slovenska pomlad tako različno razumljena po Jugoslaviji. Že res, da se spremembe ne zgodijo čez noč, tudi zelo hitrih korakov ne more biti. Demokracija, o kateri tako z lahkoto govorimo (in včasih ne vemo, kaj sploh pomeni), ni proces nekaj tednov. Tu so potrebna leta. Leta pa so potrebna zaradi »zadrževanja« na starih pozicijah (kar je slabo) in hkrati pritegovanje vajeti za neučakance, ki bi hoteli vse kar čez noč (kar je dobro). Težko je najti neko srednjo sprejemljivo pot, kjer sta objektivno obe strani zadovoljni. Zato pa je potrebna strpnost z OBEH strani, te lastnosti ponavadi ne premore niti ena od strank v tem »boju«. Načelno sem proti »šinfanju«, kar lahko dela pravzaprav vsak. Vrednejša je analiza preteklosti in ne z namenom obsojanja kogarkoli, temveč zato, da se zgodovina ne bi ponovila - seveda tisti temni del - ker ima zgodovina dovoj svetlih zgledov. Teh pa kakor da nočemo videti. In še slabše - nočemo jih videti ali jih enostavno prekrije prah, dvignjen ob neprijetnih in tudi usodnih slabih odločitvah. Eno in drugo pa je TREBA priznati. Zaradi »slikanja« (v belih barvah namreč) naše polpretekle zgodovine so se pojavile »sive lise«. Te nočejo in nočejo izginiti, nekaj zato, ker je danes akterje teh lis pravzaprav sram dejanj v »revolucionarnem zanosu« in si nikakor ne želijo temnega pečata na svoji duši. V »sive lise« vdirajo raz-no-razni, največkrat mladi, neobremenjeni s hipoteko preteklosti ali pa tisti, ki bi radi »korigirali« zgodovino v svojo korist. Čas je tako in tako nepodkupljivi sodnik in je pravzaprav »barvanje« (kakršnokoli) brez uspeha, ker čas z neusmiljeno logiko vrže na svetlo le dejstva, hladno logiko zaporedja dogodkov brez psihoze strahu in ostale čustvene razlike. Tako je pač, - zgodovino vedno piše zmagovalec! Toda tudi zmagovalcem napiše zgodovino - zgodovina! Zato mi je tudi všeč poteza Madžarske. In kot je dejal eden od govornikov, simboličen pokop Imra Nagya potrebujejo oboji. Ti, ki so kakorkoli »vpleteni« v njegovo smrt, kot tudi mlada generacija, ki bo tako lahko svoje sile usmerila v danes, jutri in pojutrišnjem. Brskanje po rani naredi rano še večjo in še bolj bolečo. Na Madžarskem in podobno na Poljskem so končno spoznali, kako le z medsebojno toleranco lahko popeljejo družbo naprej v razcvet, brez topovskih cevi in pendrekov. Menda je jasno, da pendreki vodijo v apatijo, v blokado intelekta, razum pa je tako in tako najhujši sovražnik represije’ Pa smo tam, oziroma tu - v Jugosla- viji, kjer smo prišli že kar do dualizma. Polovica države prisega na razum, na toleranco, na »miroljubno koeksistenco« in druga polovica, ki stavi vse na izolacije, izredna stanja, monolitnost. Dva svetova smo - eden bližji Madžarski, Poljski in drugi - Kitajski. Tudi v tej polovici se bo prelomilo slejkoprej, razvoj družbe je stolnica, ki se je ne da v nedogled zadrževati. Tudi tanki v Madžarski in »vojaški udar« pa Poljskem so proces samo zadržali - preprečiti ga niso mogli. Zato je treba vztrajati na poti, ki se je začela v Sloveniji. Vztrajati, ker to vodi v humanizem in si besede socializem že ne upam uporabljati, ker je preveč poškropljen s krvjo - že od Stalina dalje. Pa delamo zase in za svojo prihodnost, ki ji kot vemo tudi morebitni pendrek ne more do živega. Zelo rad bi že enkrat doživel (Kitajci, Romuni itd.), da bi se končno končal »inkvizicijski« socializem, prvo zase in potem za »proletarce vseh dežel«. Nalašč sem uporabil »inkvizicijo«, ker je v zgodovini ta institucija počela pravzaprav to, kar počne v imenu socializma: dogma - in nihče si naj ne dovoli dvomiti v »boga«. Sicer pa: »Epur si muove!«. To me navdaja z optimizmom! Zato bo po-pomladno pomladna pomlad postala pomlad z veliko začetnico. Ampak šele takrat, ko bo človek napisan z veliko začetnico in ne ideologija (kakršnakoli). Milan Drčar ZLOVEŠČE - Vojaki vseh dežel razorožite se! - Beseda žlahta ne prihaja od žlahten, temveč od žlehten. - Predsedstva si pošiljajo pisma. Še dobro, če bi pošiljali novinarji, bi potovali - paketi! Bog ne daj, da bi si kaj pošiljali vojaki! - Vse bolj mi je jasno, zakaj imajo rdeče zastave v SZ, Kitajski, Kosovu... - Pojem ENOTNOST ni izpeljanka od ENA NOTA. - Slišal sem še za ime novega bankovca - SIROTA JERICA (samo, da ne bo njegova barva preroška) - Na mestu, kjer so ponavadi obvestila o sklicih sej samoupravnih organov je zadnjič visel plakat za »Brezsrčno komedijo«! Več kot očitna asociacija... Milan Drčar V domžalskem športnem parku »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE« V prizadevanju, da bi športna rekreacija postala ena od vsebin vsakdana sodobnega človeka, z vsemi njenimi pozitivnimi prispevki h kvaliteti in zdravemu načinu življenja, sta zveza za splošno telesno vzgojo PARTIZAN Slovenije in ZTKO Občine Domžale v sodelovanju s TKO in društvi naše občine in tudi od drugod, v soboto, 10. junija v športnem parku v Domžalah pripravili akcijo »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«. Pripravljen in izveden je bil resnično pester celodnevni program, ki je v lepem, sončnem vremenu na prireditev privabil okoli 4000 športnikov-rekrea-tivcev vseh starostnih struktur. Predstavniki ŠD Krašnja pod pokroviteljstvom naše DO. V času prireditve je bilo organiziranih nekaj turnirjev v različnih športih. Največja pozornost pa je bila dana predstavitvam in usmerjanju udeležencev v najrazličnejše kontaktne točke, ki jih je pripravil in vodil Mito Trefalt v sodelovanju s športnimi novinarji ljubljanske TV ob kar eno in polurnem neposrednem prenosu iz Domžal. Omenjena akcija je bila še toliko bolj zanimiva zaradi tega, ker je bila v takšni obliki organizirana prvič. Zato ni čudno, da so se k predstavitvi poleg RTV Ljubljana vsesplošno vključili tudi drugi mediji javnega informiranja. Poudariti pa je potrebno tudi veliko in pomembno sodelovanje celotnega domžalskega gospodarstva, ki je bilo prisotno v obliki reklamnih sporočil in veliki finančni pomoči organizatorjem. K temu sodelovanju se je priključila tudi DO TOSAMA, ki je bila glavni pokrovitelj in sponzor ŠD Krašnja, ki se je na akciji predstavilo z metanjem varpe skupaj z ostalimi varpisti iz Ljubljane, Kranjske gore, Gozd Martuljka in Blejske Dobrave. In kaj vse se je še dogajalo skozi ves dan v Domžalah? Že zgodaj zjutraj so se pričele tradicionalne sindikalne športne igre delavcev zaposlenih v SOZD-u ABC Domžale. Letos je tekmovanje organizirala TGDO Napredek iz Domžal. Okoli tisoč nastopajočim so se v popoldanskem času pridružili še ostali. Glavni del prireditve, ki jo je zasnoval in vodil Mito Trefalt, je bil na osrednjem domžalskem stadionu. Že uvoden, prisrčen nastop domžalskih mažoretk in Godbe na pihala je naznanil, da bomo ta dan veselo in neobremenjeno prosti čas namenili vses- plošni športni rekreaciji. Sledila je množica kontaktnih točk, od katerih so bile nekatere že predhodno prijavljene, nekatere pa so bile kot nalašč za priključitev k aktivnosti vseh, ki so se zbrali na prizorišču. Igre, ples, iznajdljivosti in obilo zadovoljstva so dodobra, a prijetno utrudili nastopajoče. Nič drugače ni bilo tudi na vseh ostalih športnih igriščih športnega parka v Domžalah. Dan se je že močno prevesil v mrak, a razpoloženja še ni bilo konec. Zato je poskrbel ansambel ŠOK, dobro organizirani prodajni paviljoni in mnogi udeleženci akcije, ki so ob prijetni družbi prijateljev in znacev ter ostalimi prisotnimi rajali še dolgo v noč. Prav vsi, ki smo se akcije »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE« udeležili, smo z njo v celoti lahko izjemno zadovoljni. Telesnokulturni delavci iz najrazličnejših krajev naše občine pa verjetno še bolj, saj smo prvi v dejanja prenesli zasnove obeh glavnih organizatorjev prireditve in s tem v najlepši možni obliki pokazali, kako množično, ustvarjalno in vsestransko je športna rekreacija prisotna v naši občini. Ob tej priložnosti sem se dolžan v imenu ŠD Krašnja, svojem imenu in imenu vseh ostalih metalcev varpe najlepše zahvaliti DO TOSAMA za razumevanje in sodelovanje pri predstavitvi te športne panoge. Vsi metalci varpe smo namreč mnenja, da smo prav v tej akciji širšemu krogu ljudi na najboljši možni način prikazali novo, še ne dovolj poznano obliko rekreacije. In prav gotovo bo ta demonstracija pripomogla k temu, da bo metanje varpe v slovenskem telesno-kulturnem prostoru prisotno s še večjo množičnostjo. Marjan Štrukelj Tet - , ^ '.. Ko slečemo delovno haljo Silvo in njegovi mali prijatelji Silvo odide z delovnega mesta domov med cvetje, zelene travnike in zorane njive. V veselje so mu vsa opravila okrog hiše, a najrajši se ukvarja s svojimi malimi prijatelji. »Ce se vrnem nerazpoložen iz službe, če mi v popoldanskem času delo ne gre tako od rok kot bi želel, potem Stkani iz srebrnih žic so domovi naših ptic in nam vsem v veselje njih prijetno žvrgolenje Silvo s svojimi prijatelji: papigo, pustim vse skupaj ter se za uro ali dve zamotim s svojimi ptički, pa potem zopet lahko pomirjen nadaljujem z delom«, pojasni Silvo. »Brez tega si ne morem zamišljati življenja, da ne bi imel stvari, ki te pomirjajo, razveseljujejo in dajejo voljo.« Z živalmi se Silvo ukvarja že vrsto let. Še pred odhodom v vojsko je imel ptice pa divje race. Ko pa se je vrnil iz vojske, je pričel z vzrejo ptic skobčevk »standardov«, tako da jih je bilo pred nedavnim že 80 v njegovi oskrbi. Sedaj bo večino ptic oddal, ker se je hrana zelo podražila. »Prej sem lahko nabavil semena za ptice v Jablah, potem pa se tam niso več dobila in moram vso hrano kupovati v škatlah, kar pa je postalo predrago«. Tudi tako je moral Silvo skrbeti za dovolj vitaminov, mineralov za mladiče vse to pa potem ljubiteljstvo preveč finančno obremeni in pade odločitev za oddajo pernatih ljubljencev. Ve, da bo pogrešal, posebno ko bo sedel k svoji delovni mizi in ne bo toliko nemško in škotsko ovčarko . . . žvrgolenja, kot ga je bil že navajen poslušati. Ko ga povprašam, če tudi te ptice v času valjenja skrbijo druga za drugo tako kot v naravi, je Silvo pojasnil, da samec ves čas nosi samici hrano in ko ona odleti, potem samec tisti čas hodi v gnezdo, drugače pa pazi, da ne prihaja drugi samec v bližino gnezda. Ta skrb je zelo opazna v času valjenja, je še dodal Silvo. Tako kot je do sedaj rad posedel v sobi in opazoval ptice, ga na daljše sprehode v naravo zahtevata čistokrvni nemški in škotski ovčarki. Doksi in Meuri sta z nestrpnim prestopanjem in mahanjem z repom opominjali Silva, daje že čas, da preneha s klepetom in da odidejo v tek na travnik med ptičji spev bližnjih krošenj dreves’ Vida Vodlan ' ' \ in Silvo s svojo mamo. Skoraj ne izide naša »Tosama«, ne da bi v njej zasledili slovo naših delavcev, ki odhajajo v zasluženi pokoj. Tokrat sta med njimi: MARIJA ŠTRUKELJ Marija je zadnjih 16 let dela preživela v Tosami. Pričela je v mikalnici, na pletilnem stroju in zaključila pri higienskih vložkih. Zopet moram zapisati, da se je tudi Marija prav dobro razumela s svojimi sodelavci, rada prihajala na delo in zato nekaj mesecev celo »potegnila« čez 35. leto dela. K nam je prišla iz Induplatija in čeprav ne več tako mlada, pravi, se je kaj hitro vključila v delovne navade in delokrog novega kolektiva. Zdrava je, pa pravi, da z veseljem odhaja v pokoj. Mnogo stvari bo počela: tako kot vsaka gospodinja bo lahko nekoliko bolj umirjeno opravljala vsakdanja opravila, potem jo čaka še delo na nji-vi-vrtu in z domačimi živalmi, pazi tudi otroke, saj je vsak dinar v današnjih časih dobrodošel. Hčerka obiskuje srednjo šolo in se ve, da s pokojnino ni kar tako lahko preživeti meseca. Sin bo odšel v jeseni k vojakom, tako da ji bo življenje v pokoju kar dovolj zapolnjeno s skrbmi in delom. Prav rada seže, če ji le čas dopušča, po pletenju in upa, da se bo temu delu lahko nekoliko več posvetila. Sicer pa pravi Marija, tako kot njeni sodelavci, ki odhajajo v pokoj, »da bi bila le zdrava, da bi vladalo sožitje in mir!« Ne pozabi tudi povedati in zaželeti kolektivu veliko uspehov in skupnega razumevanja! Pridružujemo se njenim iskrenim željam in upamo, da bomo vsi skupaj uživali sadove naših pridnih delavcev, ki odhajajo v pokoj in za kar vsem topla zahvala. MARI JERETUSA Poslovilne besede so ponavadi žalostne, četudi je to poslovilna beseda ob odhodu v pokoj. To je pravzaprav čas, ko si človek mora priznati, da se je njegovo življenje v bistvu prevesilo v jesenski del. Po 35 letih v Tosami je odšla MARI JERETINA iz otroške konfekcije. Odšla je tiha, mirna in delavna - skoraj neopažena delavka. Pa ji vsaj ob odhodu namenimo zasluženo pozornost. Pred 35 leti je prišla kot šivilja in pričela delati pri »Kocjančiču«. Vsa leta je ostala zvesta Tosami, šivalnemu stroju, tiskarni v treh izmenah in nazadnje - kot da je krog sklenjen -spet pri plenicah. Ni ji bilo težko prihajati na delo, rada je delala, razumela se je s sodelavkami. Ni ji bilo težko poganjati kolesa v snegu, vetru in dežju, niti kasneje, ko sije ustvarila družino bfižje Tosami. Bila je pač brezimna mravljica, ki jo bomo pogrešali. Ve se, da bo tudi njej nekaj manjkalo. Njena navezanost na delo, svoje delovno okolje, na Tosamo, so lastnosti, ki niso ravno pogoste. Posvetila se bo pač drugačnemu delu, stika s Tosamo pa gotovo ne bo izgubila, že zavoljo otrok ne. Ti bodo kot živa vez nadaljevanja njenega dela v Tosami. Milan Na izletu ZANIMIVO IN VESELO Tudi letos smo se na sestanku KU odločili, da izlet organiziramo čim-preje. Torej spomladi - v maju - ko je narava najlepša in ko tudi upokojenci pozabimo, da smo že v tretjem življenjskem obdobju. Naša relacija je bila že v naprej določena in sicer Radgona, Avstrija in Kramberger. 180 prijavljenih upokojencev se je odpeljalo s štirimi avtobusi. Tokrat smo imeli s seboj tudi dve vodički in verjetno bi jaz prav zato kmalu ostala v Tosami, kajti pri vratarju so me opazili nekateri v zadnjem - četrtem avtobusu. Malo je bilo smeha na ta račun in dobra volja se je na ta račun še povečala. Nekaj časa nas je spremljal tudi dež, vendar pa je na poti proti Mariboru že posijalo sonce. Ustavili smo se na parkirišču v Radgoni in tam na hitro potešili lakoto z obilnim in dobrim sendvičem ter sokom. Seveda pa so »tapridni« jedli kar med potjo, ko so hiteli proti carini v Avstrijo. Strogi cariniki so nam takoj povedali, da lahko prinesemo čez me- Počitek ob skodelici kave jo le 1 kg kave, ostalo pa bodo carinili. Ampak tam »na oni strani« pa so bile izložbe in trgovine privlačnejše od nasvetov carinikov in smo se kar pošteno obložili z vrečkami. Cariniki pa ne bi bili cariniki, če ne bi držali obljube, zato so povečali kontrolo in kar precej jih je plačalo carino. Torej prehoda čez Radgono ne priporočamo! Nato smo imeli pripravljeno kosilo v hotelu GROZD v Radgoni. Vsi so pohvalili hitro postrežbo in dobro kosilo. Od tam smo krenili v Negovo h Krambergerju, kjer je na ogled veliko zanimivega, škoda le, da njega in opice ni bilo doma. Z Marico sva tam izkoristili priložnost (za ogled sva bili s tem sicer prikrajšani) in upokojencem razdelili vsakoletno nagrado po 15 SM. Vsi so bili zelo presenečeni, zato se vsem tistim v tovarni, ki za nas skrbijo in ne pozabijo, da smo bili pionirji Tosame, prisrčno zahvaljujemo in jih toplo pozdravljamo. Ko je spet začelo deževati, sva bili z Marico ravno gotovi z delitvijo denarja in smo se kar odločili za odhod. Za kratek čas smo se ustavili še na Vranskem, kjer pa bi nekateri mlajši ob Ivanovi harmoniki in Vencljevi viži še kar radi ostali in brusili pete. Pot je bila dolga, veliko smo videli, kljub temu pa je vožnja hitro minila, saj so se v vsakem avtobusu po svoje zabavali. V našem npr. sta za vice skrbeli Monika in Mimi, sicer pa je luštno toliko, kolikor si sami naredimo. Med potjo je bilo izraženih tudi nekaj morda pametnih predlogov za v bodoče in sicer; da bi zaradi velikega števila upokojencev organizirali izlete v več krajev, vsak pa bi se prijavil lahko le za enega. Premislite in predlagajte, mi pa bomo vašim željam skušali ustreči. Obisk sejma INTERHOSPITAL ’89 Tudi na medicinskem področju je opaziti velik napredek v razvoju. To smo ugotovili tudi člani našega kolektiva iz proizvodnega, komercialnega in tehnično-razvojnega sektorja, ob obisku največjega svetovnega sejma medicinske opreme »Interhospital '89 v Hannovru. Na tem sejmu je sodelovalo 1200 razstavljalcev na 60.000 m2 neto razstavne površine. Sejem si je ogledalo stotisoče obiskovalcev. Prikazanje bil napredek v medicinsko-tehničnem razvoju in obiskovalci imajo na takšnem sejmu priložnost primerjave vseh v zdravstvenem področju relevantnih produktov uslužnostnih dejavnosti. Ta sejem zajema predvsem medicinsko tehnične pripomočke in medicinske porabne dobrine, opremo prostorov, organizacijsko tehnične pripomočke, preskrbovalne in oskrbovalne naprave, dezinfekcijske, čistilne, prehrambene in oblačilne pripomočke, uslužnostne dejavnosti in strokovno literaturo. Obiskovalcem takšnega sejma je dana možnost in redka priložnost, da dobijo aktualne specifične strokovne informacije, ki jim služijo kot pomoč pri nadaljnjih odločitvah. Predstavniki Tosame smo si ogledali predvsem razstavne prostore nam sorodnih artiklov. Z nekaterimi razstavljale! smo imeli tudi razgovore, saj je opaziti tudi na področju pomožnih zdravil kot tudi na področju pripomočkov za nego bolnika velik napredek. Proučili pa smo tudi možnost poslovnga sodelovanja z nekaterimi trgovskimi firmami. Franc Gornik dipl. ing. OPRAVIČILO Opravičujemo se bralcem našega glasila za zamudo pri izidu te številke, ki je nastala zaradi bolniške odsotnosti urednice. Ivanka Ogorevc »Mejdunej so fejst . . .« POSTAL SEM MORNAR PRVO POTOVANJE (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V vsesplošnem vrvežu objemov in poljubov sem se po ladijskih stopnicah prebijal jaz, »zelenec, kopenska podgana«, kot radi pravijo novincem. Z očmi sem zbegano iskal kapitana, ki me je na mojo srečo kar hitro rešil mučne situacije. Predstavil sem se mu, on pa mi je dal nekaj osnovnih napotkov ter me predstavil mojemu novemu šefu. Pokazal mi je kabino, v kateri sem odložil prtljago ter se seznanil s svojim sotrpinom, s katerim sva naslednje tri mesece skrbela za red in čistočo v stroju. Moj sotrpin je bil doma iz PULE, tako sva kmalu našla skupen jezik, saj mi je bila PULA znana iz časa služenja vojaškega roka. Razkazal mi je ladjo ter mi razložil, kaj je moje delo. Pri ogledovanju ladijskega motorja sem še bolj pozorno spremljal njegove razlage. Res ni od muh motor, katerega bati imajo en meter v premeru. Poleg glavnega motorja so bili v strojnici tudi pomožni motorji ali agregati Delovni vsakdan na ladji (skrbeli so za nemoteno dobavao električne energije) črpalke za sladko in slano vodo, za hlajenje glavnega motorja, pa veliki tanki za gorivo (nafto in mazut), kompresorji, sepa-ratorji... Srečanje s tako »pošastjo« je bilo za mene res nekaj enkratnega. Po večerji, kjer sem spoznal še ostalo posadko, sem se odpravil v kabino. Nikakor mi ni uspelo zaspati, dolgo v noč sem poslušal brnenje pomožnih motorjev, ki so neutrudno »izdelovali« elektriko. 11 11 : V:: Teden dni smo se zadržali v KOPRU, potem pa je prišel čas odhoda. Ves ta čas sem bil zelo zaposlen, tako da nisem niti razmišljal, da se pravzaprav odpravljam v AFRIKO. Stisnilo me je šele, ko so potegnili na ladjo še zadnjo vrv. Slovo je pač vedno težko. Bil sem toliko na boljšem, ker ni bilo nikogar od mojih na obali. Slabše so jo odnesli vsi tisti, od katerih so se poslavljali otroci, žene, svojci. Vendar vse je minljivo, pravi latinski pregovor. Tudi na ladji, se je življenje hitro normaliziralo. Za tri mesece smo se poslovili od JUGOSLAVIJE. Naša naslednja postaja je bila luka PIREJ, ki predstavlja glavno pristanišče GRČIJE. Do tja bi se vozili približno dva dni. Med vožnjo sem zgodaj zjutraj stal na palubi in užival ob pogledu na vzhajajoče sonce. Sončni vzhod sredi morskih širjav je res prizor, ki se vtisne človeku v spomin. Človeku se zdi, kot da prihaja sonce naravnost iz morskih globin. Preden smo prispeli v PIREJ, pa so nam pripravili še lažni alarm, ki naj bi pomagal k boljši pripravljenosti v slučaju resne nevarnosti. Na ladji je bilo poleg mene vkrcanih tudi deset pripravnikov, učencev pomorske šole, s katerimi smo zaradi naše nevednosti naredili med ostalo posadko kar precejšnjo zmedo in s tem močno ovirali reševanje. K sreči je bil to le lažni alarm, kajti v nasprotnem primeru bi jaz še danes plaval nekje med grškimi otoki ter iskal svoj rešilni pas. To pot je bila sreča na moji strani. Na ladji smo imeli tudi brezcarinsko prodajo pijače, cigaret, kjer smo za majhen denar lahko nabavili želje-ne količine uvoženih cigaret in vvhiski-ja, s katerimi smo kasneje v pristanišču prislužili kak dolar »na črno.« Preprodaja uvoženih cigaret in pijače je lahko zelo donosen posel. Glede hrane lahko rečem, da bi bila težko še boljša, kot je bila ta, s katero so hranili nas. Tudi kuharja sta bila več kot odlična mojstra v svojem poklicu. Delovni čas sem imel deljen in sicer je potekal prvi del od 8-12 ure drugi del pa od 13-16. ure. Vmes smo imeli kosilo in krajši počitek. Delalo se je 6 dni v tednu, razen nedelj in praznikov, oz. po potrebi. Moje delo je potekalo uečji del pri stroju. Moram reči, da je bilo delo zaradi visokih temperatur dokaj naporno in je zahfbvaio predvsem zdrave ljudi. Kljub prezračevanju so dosegale tempetature v stroju (v delu kjer se nahaja motor ter ostali njegovi pomožni deli) 50 stopinj in tudi več. Zaradi pretiranega znojenja smo vsak dan prejemali tablete soli, s katerimi smo vzdrževali ravnotežje v telesu, ki je z znojem izločalo sol. Moram priznati, da mi je bilo zares najtežje prvih par dni, dokler se nisem prilagodil. Pogumni mornar Proti jutru drugega dne, smo prispeli v PIREJ. Veličasten prizor za moje oči, ki niso bile vajene takih prizorov. Na stotine večjih in manjših ladij, čolnov, jadrnic je bilo v pristanišču. Na ulicah je bil vrvež že v zgodnjih jutranjih urah. Ljudje so hiteli po opravkih zjutraj, kajti čez dan se je temperatura dvignila preko 30 stopinj, zato se so ljudje raje zadrževali v senci ali ob morju, kjer so hladili svoja pregreta telesa. »Bi si pa res lahko izbral primernejši trenutek za kreganje s kapitanom!« PIREJ predstavlja del glavnega mesta ATEN in je pravzaprav glavno grško pristanišče s 187.500 prebivalci. Atene so oddaljene od Pireja le par kilometrov, vendar ta daljava ne pomeni kak večji problem, saj so prometne povezave izredno dobre. V bistvu je PIREJ z Atenami povezan v celoto. ATENE predstavljajo gospodarsko in kulturno središče GRČIJE. (Se nadaljuje) sxX : ;x: .::::: SSiv^""' Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu maju 1989 Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu maju vsebuje podatke po oddelkih, sektoijih in za celotno delovno organizacijo. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas, ter osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije pri opravljanju del in nalog ocenjenih s pretežno 3 kat., z dosegom delovne norme 15 % in s 4 % faktorja delovne dobe. Albina Kosmač POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOŠA MA ZA MESEC Štev. poročila 5/89 RAZREDI V P 4 0 I zve D N I E K T 0 \ SKS ERS KS TRS SON VOD. DO D 0 TOSAMA 000 din PR TO TŠT BE VO MI SK OK PMS £gD- 29oo 2 9 1 2 67 26 12 15 1 135 29oo-5ooo 5 2 5 24 17 7 4 3 1 1 65 4 1 16 13 11 8 5 S 1 64 2 11 4 15 13 8 12 1 11 77 3?oo-33oo 7 7 14 6 9 7 2 lo 63 ' 6 6 1 5 1 7 9 3 1 8 48 34oo-35oo 1 e, 6 3 3 4 1 6 52 35oo-36oo 6 i 5 1 2 5 5 1 6 2 34 ^6oo-37oo 2 4 2 1 2 2 1 1 2 2 19 37oo-38oo ? 1 5 3 2 1 S 2 21 58oo-59oo 2 1 2 2 1 1 1 1 1 2 1 1 16 59oo-4ooo 1 1 1 1 1 1 2 1 9 1 19 4000—4100 1 1 3 1 1 5 12 4100-4200 L i.. 2 2 . 2 1 1 1 2 1 1 14 4200-4300 2 1 2 2 4 11 4 300-4400 i 1 2 2 5 2 3 3 17 44oO-45oO ? 1 ? 7> 1 1 2 3 1 18 45oo-46oo 1 5 2 3 2 1 ^ 46oo-47oo i 1 4 1 1 1 1 1 1 4 1 17 4700-4800 1 1 2 1 2 1 1 2 6 17 4800-49oo 2 2 1 3 3 11 4900 4 5 5 5 5 8 2 2 6 7 11 12 31 52 5 1 139 SKUPAJ 52 58 55 32 25 169 86 64 8o 9 34 28 lo2 78 8 2 862 Sen o prijetnem jutru Jutro me nežno prebuja s svojimi šumi in zarja me boža po vekah. V prijetni toplini postelje si pretegnem ude in ovijem telo v mehkobo pernice. Žvrgolenje ptic in umirjeno dihanje moža in hčerke, me zaziba še za čas v svet sanj. Trrrrrrrr... budilka. Prestrašeno skočim pokonci in mrzlično iščem gumb za ustavitev zvonca. Maja v pretrganem snu milo zajoka, Janez pa godrnja in potiska glavo pod vzglavnik. Tako, delovni dan se je začel. Naredim najnujnejša jutranja opravila. Poljubček možu in hčerki, ki jo pelje v vrtec in že hitim v službo, kajti minutke so neizprosne. Ura je 6.00 in jaz sem v Tosami. Sen o prijetnem jutru se je razblinil in delo me že čaka. Trnjulčica POVPREČNI OD 5.761.651 HAJNI2JI OD 2.511.57o KAJVIŽJI 0» lo.žon.ooo IZ LETOŠNJIH »PASJIH« DNI Foto: Tina in Špela Kakšno poletje neki? Dež na dež - pa še na TV en HOV program! Ob smrti moje drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravljalnice iskreno zahvaljujem za izraze sožalja ter denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi sindikatu za denarno pomoč. Hinko Modlic Ob mnogo prerani izgubi ljubljenega moža in očeta SILVA CERARJA se iz srca zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice širokih tkanin in sindikatu za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hvala oktetu Tosama za lepe pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Brigita Cerar Ob izgubi očeta se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka filtra za izraze sožalja, denar in podarjeno cvetje. Hvala tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Milka Rems DO TOSAMA in klubu upokojencev se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. Dragica Pavšek Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iz komercialnega sektorja lepo zahvaljujem za venec, sindikalni organizaciji za denarno pomoč, še posebna zahvala pa velja sodelavkam in sodelavcem iz prodajne službe in službe za raziskavo trga za udeležbo na pogrebu. Joži Muhič Najlepše se zahvaljujem za socialno pomoč, vam želim veliko uspehov in vas lepo pozdravljam. Maksa Slapar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Zahvaljujem se tudi vodstvu DO za knjigo, vsem pa želim veliko zdravja in delovnih uspehov. Vida Marenk Iskreno se zahvaljujem delovni organizaciji za denarno pomoč, ki sem jo hvaležno sprejela. Regina Pichler Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za prelepo darilo. Kolektivu pa želim veliko delovnih uspehov. Danica Marinček Najtopleje se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije za vse dobre želje ob odhodu v pokoj. Med vami mi je bilo lepo, zato tudi vam želim kar največ uspeha in veselja še naprej. Mari Jeretina DO tosama in klubu upokojencev se v imenu moje mame Kristine Šimenc iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. Hčerka Kristina Ručman Hvala sodelavcem za lepe želje in darila. Stanka Klopčič • ROJSTNI DAN v mesecu juliju praznujejo PROIZVODNI SEKTOR PROIZVODNJA MEDICINSKIH SREDSTEV Hribar Ani, Lukane Brigita, Prašnikar Marija, Rožič Ani, Urankar Almira PRIPRAVLJALNICA Lončar Majda, Peterka Ana, Perkovič Marija, Sršen Janja TKALNICA OVOJEV Barlič Ana, Cipan Vesna, Kovič Marjeta, Klemenc Brigita, Krašovec Metka, Resnik Ani, Stegnar Alenčica, Zalokar Ana, Pavli Janez TKALNICA ŠIROKIH TKANIN Blatnik Magdalena, Črv Ivanka, Kosmač Brane, Kremič Uroš BELILNICA Okorn Peter OTROŠKA KONFEKCIJA Adlešič Darinka, Burja Magdalena, Kočar Soka, Maček Cilka, Pavlič Dragica, Pirnat Marija, Podbevšek Ani SANITETNA KONFEKCIJA Burja Olga, Hrovat Helena, Klakočer Marija, Mezek Alojzija, Sušnik Ivanka, Trdina Marija MIKALNICA Bremec Ana, Dragar Vinko, Franko-vič Zdenka, Gerlica Ana, Jarkovič Dragica, Jere Olga, Janjoš Tanja, Kordež Draga, Korošec Olga, Kramar Lojze, Morela Stanko, Nemec Julijana, Prašnikar Anica, Rode Marinka, Rokavec Marija, Rahne Marta, Razpotnik Anica, Slapar Nevenka, Vidovič Marija VLAKNO VINSKI ODDELEK Klander Franc, Rihtar Brane, Sankovič Robert TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Poznič Edvard, Smrekar Anton, Vidergar Marjan, Ravnikar Karmen, Juteršek Bogdan, Kovač Marjan, Korant Jakob EKONOMSKO -- RAČUNOVODSKI SEKTOR Bernot Irena, Narobe Vera, Resnik Olga, Jemec Metka SEKTOR ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE Merlin Danica KOMERCIALNI SEKTOR Borštnar Dušan, Cedilnik Ani, Joger Peter, Jenič Viktor, Kuzmanovski Vasile, Kocjančič Tomaž, Kvas Ani, Prstec Darinka, Peterka Marjan, Razboršek Marija, Vidergar Franc, Zajc Brane SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Drobne Marjan, Repac Marjana • PRIŠLI: Cerar Marjan - OK Rozman Mirjam - SKS Kramar Lojze - iz JLA Urbanija Viktor - iz JLA Mežnar Srečo - iz JLA Vrenjak Simona - ERS • ODŠLI: Dimič Ana - upok. Prašnikar Stanka - upok. Jeretina Marija - upok. Štrukelj Marija - upok. Smolnikar Vanda - na last. željo Kralj Tadeja - na last. željo Štrukelj Marija - na last. željo Kerč Olga - upok. Klopčič Stanka - upok. Klopčič Ivanka - upok. Šošter Ivanka - pred. upok. Marenk Vida - upok. RODILI SO SE: Murn Maruši - sin Urbas Mariji in Jožetu - hči Svetlin Darku - hči Lončar Francki in Viktorju - hči Kos Mirotu - sin • POROČILI SO SE: Pervinšek Marjanca por. Jerman A A NAGRADNA KRIŽANKA IIZEK KOROŠKI NARODNI SKELET VILKO imiJMlsM M. IME IME IN PRIIMEK _______ ODDELEK ______________ Rešitve oddajte do 10. avgusta Reševanje nagradne uganke iz junijske številke je bilo zares množično. V nabiralniku se je nabralo kar nekaj čez 100 rešitev. Ob tej priliki naj še povemo, da se rešitve nagradnih ugank, kot tudi vsi ostali prispevki za naše glasilo oddajajo le v nabiralnik pri vratarnici, ker so bili vsi ostali nabiralniki po tovarni, ukinjeni že pred leti. Srečo pri žrebu pa so imeli: 1. nagrada: Cilka Sušnik, PS-sanitet-na konfekcija 2. nagrada: Janez Pavli, PS-belilnica 3. nagrada: Betka Lončar, PS - TŠT Čestitamo! Rok Grošelj, vodja ekipe mladincev za čiščenje naših počitniških kapacitet, v elementu Uredniški odbor Tosanie: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Irena Šarc, Jože Podpeskar, dipl. ing., Jana Vidergar, Danica Avbelj • OOZSS, Milan Drčar ■ OOZK, Darko Svetlin • OOZSMS, Nada Korošec • blagajnik, Zdenka Kokalj ■ glavni urednik. Glasilo TOS AM A izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Šaranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1600 izvodih, Tisk: TCP »Djuro Salaj«, ' TOZD Papirkonfekcija Krško. l