Številka LETO LIH. 17. DECEMBER 2021 CENA 1.98 EUR Dnevi cepljenja v Zgornji Savinjski dolini Možnost cepljenja v domačem kraju brez naročanja STRAN 9 STRAN Se rekreacijskemu centru na Golteh z novim lastnikom obetajo boljši časi? STRAN 5 V Brinečevem kmečkem mlinu Zgornjo Savinjsko dolino povečujejo prodajo moke prečkala nenavadna popotnica in izdelkov iz nje z oslico in psičko <~i oc o fi — 2 STRAN 6 STRAN 21 tf»m.»ni)iiiiMlH»Hititn|mi Voščila, Oglasi 2 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 Vsebina Trajnostno obdarovanje Okolju prijazna darila in podpora lokalnim ponudnikom.....................4 Občina Rečica ob Savinji Cesta v Vimpasle pred zaključno fazo sanacije...................5 Zadružna zveza Slovenije V prihodnjem letu osredotočeni na digitalizacijo....................................7 Epidemija covida-19 V Zgornji Savinjski število okužb pada počasneje kot v državi.............................................8 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nova oprema v referenčnih ambulantah................8 Občina Nazarje V letu 2022 za novorojence 6000 evrov denarne pomoči.......8 Planet generacij Za dvig kakovosti življenja predvsem ranljivih skupin prebivalstva...........................................9 SAŠA ima talent Izzive je treba sprejemati kot priložnost, ne kot nevarnost.......12 Koronarno društvo Epidemija koronavirusa krojila društvene aktivnosti........12 Literarno srečanje Besedičica Mladi literati v družbi pisatelja Toneta Partljiča.............19 Lara Slapnik Zmagala na mednarodnem tekmovanju mladih talentov.....20 Športnik leta 2021 Posebna nagrada za Frančka Gorazda Tirška..........23 Tretja stran Še dobro, da vsi še niso obupali Tik pred zaključkom redakcije za predpredzadnjo številko Savinjskih novic v letošnjem letu nas je razveselila vest, da je bil Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Gradu s strani slovenskih športnih novinarjev izbran za športnika invalida leta 2021. Več o tem prihodnji teden, ko boste lahko prebrali tudi, kako Tiršek ocenjuje letošnjo sezono in kakšni so njegovi načrti za leto 2022. Vedno radi pišemo o izstopajočih dosežkih naših občanov ali nekdanjih občanov in imenovanje Polone Rifelj, ki je doma iz Lok pri Mozirju, za državno sekretarko v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sodi v to kategorijo. Pogovor z Ri-fljevo, ki se te dni mudi na svetovni razstavi v Dubaju, je opravila Barbara Rozoničnik. »V politiki se dogaja negativna selekcija kadrov in dokler se v politiko ne bodo podali izobraženi in kulturni ljudje s pravimi vrednotami, bomo imeli, kar si pač zaslužimo,« je ena izmed izjav nove državne sekretarke, ki ni članica nobene politične stranke, je pa očitno blizu stranki Konkretno, prej SMC, saj je v nasprotnem primeru le-ta zagotovo ne bi že v preteklosti predlagala za različne funkcije. S tem ni nič narobe, tako pač deluje politični sistem, narobe je to, v tem se popolnoma strinjam z Rifljevo, da je vsak, ki stopi na politični parket, ne glede na svoje delo, rezultate in vrednote, avtomatsko oblaten, saj ima politika na Slovenskem v širši javnosti zelo negativno podobo. Kdo si torej sploh še želi v politiko? Očitno marsikdo, saj na državnozborskih volitvah doslej še nikoli ni zmanjkalo kandidatov, vprašanje pa je, kakšne so kompetence teh posameznikov. Glede na pomembnost odločitev, ki se sprejemajo v parlamentu, govorimo o zakonodaji, ki vpliva na pogoje delovanja vseh sestavnih delov družbe in države, bi bilo logično, da poslanec ne more biti kdorkoli, vendar je lahko dobesedno vsak. Lepo prosim, potem pa se ne čudimo več, kaj predstavniki ljudstva na Šubičevi 4 v Ljubljani govorijo in kako govorijo. Še dobro, da vsi še niso obupali nad sedanjim stanjem in so pripravljeni tvegati svoj ugled zato, da bi se stvari v prihodnosti izboljšale. Ta teden je bila najavljena ustanovitev nove zelene stranke z imenom Vesna, katere predsednica bo poleg Uroša Macerla tudi Urša Zgojznik, prav tako kot naša tokratna sogovornica doma iz Lok pri Mozirju. Tudi o tem več v prihodnji številki Savinjskih novic, pri prebiranju tokratne številke pa ne izpustite zapisa o popotnici iz Francije, ki hodi naokrog z oslom in psom. Ja, življenje je lahko res zelo preprosto, ampak če bi vsi ravnali tako, kdo bi potem ustvarjal novo vrednost? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 50, 17 december 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šuka-lo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 150,17 december 2021 3 Tema tedna TRAJNOSTNO OBDAROVANJE TREND LETOŠNJEGA DECEMBRA Okolju prijazna darila in podpora lokalnim ponudnikom Veseli december ni le mesec zabav ampak tudi mesec nakupovanj in gneče v trgovinah. Letošnje leto so večja druženja odsvetovana, število kupcev po trgovinah pa omejeno. Poleg tega se je v času epidemije okrepilo gibanje za nakup lokalnih izdelkov in podporo lokalnim ponudnikom pridelkov, prehrambnih izdelkov ter domače obrti. To je, tako pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in društvu Ekologi brez meja, priložnost za razmislek o trajnostnih darilih. KUPUJEMO VELIKO IN TIK PRED PRAZNIKI Statistike kažejo, da se številni potrošniki v trgovine še vedno zapodijo le nekaj dni pred božičem in novim letom. Takrat nakupijo darila in si naredijo zaloge živil za praznične dni. Po zadnjih dostopnih podatkih slovenskega statistič- 26 % več prihodkov imajo trgovine z elektronskimi in gospodinjskimi napravami decembra glede na letno povprečje. nega urada so podjetja v trgovini na drobno decembra 2019 imela za dobrih 13 odstotkov večji prihodek od povprečnega mesečnega prihodka, v trgovini z elektronskimi in gospodinjskimi napravami pa celo za dobrih 26 odstotkov. Statistika tudi razkriva, da Slovenci pred novoletnimi prazniki kupimo veliko TV-sprejemnikov, računalnikov, mobilnih telefonov in ostale elektronike. ZPS pri tem opozarja, da so številni izdelki v »praznični ponudbi« dražji kot nekaj mesecev prej v redni ponudbi. Daril se vsi razveselimo, pozabljamo pa, da je že sama darilna embalaža precejšnja dodatna obremenitev za okolje. (Foto: Tatiana Golob) S TRAJNOSTNIMI DARILI DO MANJ ODPADKOV Praznično obdarovanje ima tudi temne plati. Med prazniki se količina odpadkov, tudi na račun darilne embalaže, poveča za četrtino. Temu se lahko z izbiro trajnostnih daril v veliki meri izognemo, so prepričani v društvu Ekologi brez meja. Njihov nasvet je, da podarimo nekaj, kar si obdarovanec res želi ali potrebuje, in je dovolj kakovostno, da bo v uporabi več let. S takšnimi darili, menijo tudi v ZPS, prispevamo k zmanjšanju količin odpadkov in porabe omejenih virov. Ekologi brez meja predlagajo nakup ustvarjalnih delavnic, tečajev, knjig ... Lahko se lotite peke piškotov, naredite domači namaz, kupite rožo, otrokom pa družabno igro, ki jo lahko igrajo leta in leta. ČE KUPUJEMO LOKALNO, POMAGAMO DOMAČIM 2e nekaj let antropologi zaznavajo premik potrošnikov od trgovin k tržnici in obrtnikom, predvsem pa se ljudje vedno raje obračajo na lokal- Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja: »Potrošništvo nas je tako prevzelo, da včasih celo pozabimo, kak je namen obdarovanja. Večinoma, sploh pa v teh časih, je več kot kup plastike in nepotrebne krame vreden obisk, razumevajoč pogovor, objem in poljub. Med prazniki se obišči-mo brez slabe vesti, če nimamo dragih daril, seveda ob upoštevanju varnostnih ukrepov. Z nakupi pa podprimo lokalne pridelovalce hrane, kmete, rokodelce, filcarke, ilustratorje itd., ki jih imamo v Zgornji Savinjski dolini mnogo. Podpora njim ne pomeni nakupov dragih jaht in delnic, temveč podpora našim družinam za vsakodnevno življenje.« ne ponudnike. Kot ugotavljajo raziskovalci navad, postaja zavedanje o okoljskih problemih povečane potrošnje in o potrebi po lokalni samooskrbi vedno močnejše. Tudi v naši dolini je v lanskem letu postalo jasno, kako pomembna je samooskrba. Po dolini je svoj prostor našlo kar nekaj aparatov za prodajo domačih prehramb-nih izdelkov, ki so dobro obiskani in nudijo odlične ideje tudi za decembrsko obdaritev. OMEJENE MOŽNOSTI ZA PRODAJO Poleg tega je v naši dolini vedno več domačih ustvarjalcev, ki ponujajo pester izbor kakovostnih produktov v skladu s cilji trajnostnega obdarovanja. Sejemska dejavnost v decembru je podrejena ukrepom za omejevanje širjenja bolezni covid-19. Nekateri ustvarjalci so priložnost za ponudbo svojih izdelkov sicer dobili v okviru Božične bajke v Mozirju, dober glas o njihovi ponudbi pa se v sedanjih razmerah še najbolj širi preko družabnih omrežij. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Gospodarstvo, Iz občin REKREACIJSKI CENTER GOLTE Se z novim lastnikom obetajo boljši časi? V zimsko sezono rekreacijski center Golte vstopa s spremenjeno lastniško sestavo, saj je prekmurski podjetnik Robert Kuzmič novembra preko podjetja Jeros postal skoraj polovični lastnik družbe. NOVI LASTNIK CILJA NA RAZVOJ IN DOBIČEK S podjetjem Jeros je prekmurski poslovnež Robert Kuzmič, ki je v NK Mura uspešno privabil ruske vlagatelje in klub iz tretje lige popeljal do državnega prvaka, postal skoraj polovični lastnik smučišča Golte. Naš cilj je, da se bodo Golte razvijale in poslovale z dobičkom, je za Dnevnik poudaril Kuzmič. Dodal je še, da je ena od možnosti, da OBČINA REČICA OB SAVINJI bi se po zgledu avstrijskih smučišč na Golteh več deležnikov povezalo v eno organizacijo. OD PREMOGOVNIKA VELENJE K SICOM INVESTU Leta 2017 je podjetje Sicom invest Sandija Brezovnika, častnega konzula Ukrajine v Sloveniji, do-kapitaliziralo Golte, od bank upnic odkupilo terjatve in tako pridobilo več kot tričetrtinski lastniški delež v družbi. S tem se je hčerinskima družbama Premogovnika Velenje lastniški delež znižal z dobrih 75 na 18 odstotkov. V nadaljevanju je Sicom Invest z odkupi deležev lastništvo v družbi Golte povečal na okoli 95 odstotkov. Cesta v Vimpasle pred zaključno fazo sanacije Odsek ceste Rečica ob Savinji - (Foto: Barbara Sanacija odseka javne poti trg Rečica - Vimpasle je v grobem končana. Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo sledila še zaključna dela. SANACIJA CESTE IN NOV MOST V okviru odprave posledic po naravnih nesrečah poteka sanacija ceste v dolžini 330 metrov. Projekt zajema stabilizacijo in zamenjavo dotrajane voziščne konstrukcije ter ureditev odvodnja-vanja meteornih in zalednih voda. Neustrezen most čez potok Loznja Ukrajinski partnerji so se odločili, da v Golte ne bodo več vlagali in se umikajo iz lastništva. (Foto: arhiv podjetja) JEROS DO POLOVIČNEGA DELEŽA Leta 2019 je družba Bonam pridobila četrtinski delež, družba BDG pa je postala skoraj polovična lastnica družbe Golte. Obe družbi, Bonam in BDG, sta v lasti Ukrajincev. Novembra letos je skoraj polovični delež družbe BDG prevzela družba Jeros, ki jo je ustanovil Kuz-mič, Sicom Invest pa ostaja četr-tinski lastnik. UKRAJINCI SE UMIKAJO Mili zimi v letu 2020 je sledila epidemija in omejitve poslovanja. Kot je povedal Brezovnik, so se ukrajinski partnerji odločili, da v Golte ne bodo več vlagali in se umikajo iz lastništva. Ob njihovem vstopu v lastništvo so bile razmere perspektivnejše, pričakovali so subvencije za gorske centre. Okoli milijon evrov so investirali v dokončanje apartmajev, ki jih sedaj odprodajajo, preko 300 tisoč evrov so vložili v topove za umetno zasneževanje. Ob slabih zimskih sezonah je bil eden od ukrepov zniževanja stroškov prenos upravljanja hotela na Golteh na družbo Sicom hoteli, ki je v Brezov-nikovi lasti, medtem ko družba Golte upravlja s smučiščem. Kot navajajo v Dnevniku, so na Golteh v preteklem letu ustvarili skoraj 650 tisoč evrov izgube, negativno poslovanje se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Barbara Rozoničnik LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Vimpasle bo kmalu saniran. Rozoničnik) so nadomestili z novim in vzpostavili pretočni profil struge ter zavarovali brežine. Sočasno z obnovo ceste poteka tudi obnova dotrajane komunalne infrastrukture in novogradnja telekomunikacijskih vodov. Vrednost projekta znaša dobrih 260 tisoč evrov. VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST Tudi letos so v Občini Rečica ob Savinji izvajali vzdrževalna dela na gozdnih cestah, in sicer v skupni vrednosti dobrih 8000 evrov. Barbara Rozoničnik Delo želijo nadaljevati kot skupen LAS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vsem lokalnim akcijskim skupinam izdalo povabilo za izkaz interesa za oblikovanje lokalnih akcijskih skupin za izvajanje pristopa LEADER/CLLD iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskem obdobju 2021-2027. S tem namenom je Lokalna akcijska skupina Zgornje Savinjske in Šaleške doline objavila javni poziv za začetek oblikovanja Lokalne ak- cijske skupine v programskem obdobju 2021-2027. Direktorica Zavoda Savinja, ki je vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, Ivica Orešnik je povedala, da so povabilo objavili, da bi preverili interes partnerjev. V osnovi si želijo nadaljevati zastavljeno delo kot skupni LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, tako so na eni izmed sej sveta županov SAŠA regije sklenili tudi župani občin iz obeh dolin. Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 5 Gospodarstvo BRINECEV KMEČKI MLIN NADALJUJE DOLGOLETNO TRADICIJO Epidemija povečala povpraševanje po moki V Spodnji Rečici, ob glavni cesti med Logarsko Dolino in Mozirjem, stoji mlin. In pekarna s prodajalno pekovskih izdelkov. Boštjan in Marjana Kolenc sta zadovoljna s poslovanjem Bri-nečevega kmečkega mlina, družinskega podjetja z dolgoletno tradicijo, saj se prodaja moke in izdelkov iz nje iz leta v leto povečuje. MLIN ŽE LETA 1800 Kmečki mlin na vodo je na kmetiji Brinovc deloval že okoli leta 1800. Leta 1940 so ga razširili, vendar ga je dvajset let kasneje Boštjanov oče Franc Kolenc zaradi nerentabilnosti in takratnih neugodnih tržnih razmer ustavil. Mlin je obmolknil za skoraj četrt stoletja, potem pa se je v družini zbudila želja po ponovnem zagonu dejavnosti. PREKVALIFIKACIJA IN ZAČETEK PODJETNIŠTVA Za začetek so leta 1985 ponovno usposobili nekaj mlinskih kamnov in mleli za lastne potrebe. Kmetje so izkazovali vse večje zanimanje za njihove storitve, zato so na domačiji postavili sodobnejši valjčni mlin za mletje pšenice. Boštjan Kolenc, ki je bil dotlej zaposlen kot mizar v nazarskem podjetju Glin, se je prekvalificiral in se leta 1990 pogumno podal na pot samostojnega podjetnika. 60 kilogramov kruha dnevno spečejo v pekarni v Brinečevem kmečkem mlinu. PEKARNA, PRODAJALNA IN APARTMAJI Obseg dela je postopoma rasel, količine zmlete pšenice so se povečevale, vse več je bilo tudi prodaje mlinarskih izdelkov na domu, zato so leta 2003 na mestu, kjer je stal star gospodarski objekt, postavili nov poslovno-turistični objekt. V njem so mesto dobili prodajalna mlinarskih in pekovskih izdelkov, manjša pekarna, bar Mlinček, v nadstropju pa apartmaji z velnesom. VALJČNI MLIN IN MLIN NA KAMNE Valjčni mlin kapacitete 500 kilogramov na uro, ki je začel delovati leta 1985, se je medtem iztrošil. Leta 2010 ga je zamenjal nov, ki ima enkrat večjo kapaciteto, obenem pa so z uvedbo novih tehnologij za čiščenje žita izboljšali kakovost mlinarskih izdelkov. Boštjan, ki se v podjetju največ ukvarja z osnovno dejavnostjo - mlinarstvom, pojasni, da je valjčni mlin primernejši za mletje pšenice, medtem ko je mlin na kamne, ki ga vedno znova prenavljajo z novimi ma- Boštjan in Marjana Kolenc sta zadovoljna s poslovanjem družinskega podjetja. teriali, bolje odreže pri temnejših žitih, kot so pira, koruza, rž, ajda ... ŠE VEDNO UPORABLJAJO ENERGIJO VODE Ali za mletje še vedno uporabljajo energijo vode kot nekoč? Odgovor je pritrdilen. Vendar na drugačen način. Medtem ko je voda nekoč dejansko poganjala mlin, danes vodna energija poganja elektrarno, z lastno električno energijo pa oskrbujejo vse stroje, ki jih uporabljajo pri mlinarski in pekovski dejavnosti, vključno z mlinom na kamne. »Izkoristek vodne energije je tako občutno boljši, poleg tega je to najčistejši vir električne energije. Z električno energijo smo samooskrbni 80- do 90-odstotno,« je povedal Boštjan. ŽITA IZKLJUČNO SLOVENSKIH PRIDELOVALCEV Medtem ko je bila še pred desetimi leti osnovna dejavnost mletje za kmete, danes največ me-ljejo za lastno prodajo moke. Delajo izključno z žiti slovenskega izvora, večinoma iz konvenci-onalne pridelave. Pšenico, ki je je v naši dolini premalo za njihove potrebe, večinoma odkupujejo na Ptuju in v Lendavi. Ta še vedno predstavlja veliko večino povpraševanja po mokah, kar 90 odstotkov. Mesečno zmeljejo okoli petdeset ton pšenice. Žita, ki so na voljo v Zgornji Savinjski dolini, kot na primer ajda in pira, odkupujejo od domačih kmetov, vendar povpraševanje in tudi pridelava nihata, zato imajo dobavitelje iz različnih koncev Slovenije. Letno nameljejo okoli petnajst ton ajde in pire, ostalih žit, kot so proso, rž, oves in kamut, pa manjše količine, odvisno od trenutnih trendov. EPIDEMIJA POVEČALA POVPRAŠEVANJE PO MOKI Sveže mleto moko sicer prodajajo, tako kot pekovske izdelke, v lastni prodajalni, vendar veliko večino prodajo preko prodajaln v naši in bližnjih regijah. V času epidemije so, v omejenem Največ moke, okoli petdeset ton mesečno, naredi valjčni mlin, v katerem meljejo pšenico. 6 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 Gospodarstvo obsegu, začeli tudi z dostavo na dom. Medtem ko je epidemija koronavirusa precej prizadela njihovo turistično dejavnost, je ugodno vplivala na prodajo moke. »Sploh v prvem valu so se ljudje temeljito založili z moko. Nato je v naslednjih nekaj mesecih prodaja malenkost upadla, saj je bilo treba to moko porabiti. Ocenjujem, da se je prodaja od začetka epidemije povečala za okoli deset odstotkov,« povzame Boštjan. TREND PEKE KRUHA DOMA V podjetju Brinečev kmečki mlin opažajo, da se vse več mladih družin odloča za peko kruha doma. »Mladi vse bolj skrbijo za svoje zdravje, zato so pozorni na kakovostno prehrano in kakovostne osnovne sestavine. Ko pridejo v našo prodajalno, nas večkrat vprašajo za nasvet, na primer, katere sestavine naj uporabijo pri peki kruha ali na kakšen način naj uporabijo določene vrste moke. Mi jim priporočamo, da uporabijo samo osnovne sestavine za kruh, torej mo- ko, vodo, sol in kvas. Tako kot ga pripravljamo pri nas, brez konzervansov,« povesta Boštjan in njegova žena Marjana, ki je »ta glavna« v prodajalni. »Včasih gospodinje vprašajo, kako dolgo naj kuhajo ajdovo kašo. Odgovor je: tako dolgo, da je kuhana. Mi namreč žita samo zmeljemo v moko oziroma oluščimo v kašo, ni drugih postopkov, termične ali druge obdelave. Ker so žita na nek način unikatna, se nekatera kuhajo deset, druga dvajset minut ali pa pol ure. To spoznaš z izkušnjami,« še doda Marjana. ZAVZETI SODELAVCI - ZADOVOLJNE STRANKE V Brinečevem kmečkem mlinu je zaposlenih osem oseb. Poleg Boštjana, Marjane in Boštja-nove sestre Urške, ki skrbi za pekarno, imajo še pet sodelavcev. V pekarni, kjer spečejo okoli šestdeset kilogramov kruha dnevno, maslenih piškotov pa pred prazniki tudi po štirideset kilogramov (veliko tudi za poslovna darila), je veliko ročnega dela, kot je izrezovanje, oblikovanje, polnjenje in pakiranje. Boštjan in Marjana pohvalita prizadevnost sodelavcev in sta prepričana, da se njihova zavzetost pozna pri kakovosti izdelkov in končno pri zadovoljstvu strank. PODJETNIŠKA DRUŽINA Na pomoč priskočijo tudi trije odraščajoči otroci. Hčerka Tinkara hodi v srednjo slaščičarsko šolo, kar daje dobro upanje, da se bo tradicija dejavnosti nadaljevala. Aljaž se je odločil za srednjo strojno šolo, najstarejši, Jaka, pa študira menedžment in z novim znanjem že prispeva k dejavnosti družinskega podjetja. Tako so pred časom proučevali možnost vzpostavitve spletne prodaje, vendar se zaenkrat zanjo še niso odločili, saj bi to pomenilo dodatno zaposlitev. Zavedajo pa se, da je to korak, ki jih čaka v bližnji prihodnosti. Tekst in foto: Vesna Petkovšek ZADRUZNA ZVEZA SLOVENIJE V prihodnjem letu osredotočeni na digitalizacijo Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je v začetku decembra organizirala tradicionalna regijska posveta, na katerih je strnila pregled iztekajočega se leta, ga postavila v perspektivo finančne uspešnosti in začrtala ključne teme prihodnjega leta. Na posvetu 3. decembra, ki je zajel tudi Savinjsko regijo, je razpravo močno zaznamovala novica o zagotovitvi dodatnih 310 milijonov evrov slovenskih sredstev v strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027 Govora je bilo tudi o glavnih aktivnostih v prihodnjem letu, med katerimi bo ključna digitalizacija. POTREBNA ODLOČNA KMETIJSKA POLITIKA Na posvetu je bilo izpostavljeno, da je sprejet dogovor med vlado in predstavniki kmetov o dodatnih sredstvih iz proračuna pomembno dejanje, ki pa mu mora slediti odločna kmetijska politika, usmerjena v slovenskega kmeta, slovensko hrano, slovensko njivo in slovensko podeželje. Od pravilno postavljene kmetijske politike bo namreč odvisen obstoj pridelave slovenske hrane v prihodnosti. Nov strateški načrt SKP 2023-2027 je priložnost, da se podprejo naložbe zadrug in kmetov in se zadruge prepozna kot deležnike, ki združujejo pretežen delež pridelka slovenskih družinskih kmetij. PRIPRAVLJEN PROGRAM DIGITALIZACIJE Posebna pozornost je bila namenjena digitalizaciji, ki predstavlja enega izmed ključnih korakov prihodnjega leta. ZZS je zato zadruge članice povabila k vključitvi v program, ki ga je raz- ¿0 * Ivan Drev, je prepričan, da si bodo z digitalizacijo olajšali delo in naredili zadrugo bolj učinkovito. (Foto: KZŠD) vila skupaj s partnerji iz Inštituta za digitalizacijo (IPM Digital). Program celostnega pristopa k procesu digitalizacije bo zajel postopek izdelave programskih dokumentov, upravljanje odnosov s kupci, upravljanje podatkov, uvajanje digitalnih rešitev, oplemenitenje in razvoj produktov z digitalnimi storitvami, usposabljanje kadrov, uvajanje elementov digitalne kulture in digi- talnih poslovnih modelov, analize podatkov, varnost, pripravo načrtov digitalne transformacije. ZADRUGE LIDER DIGITALIZACIJE SLOVENSKEGA KMETIJSTVA? Temeljna dejavnost zadrug je usmerjena v odkup kmetijskih in gozdarskih pridelkov od lokalnih kmetij, veliko zadrug v sklopu svoje dejavnosti tudi predeluje kmetijske pridelke in jih ponuja na trgu. Zadruge so nedvomno lahko prve v vrsti na področju digitalizacije slovenskega kmetijstva. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŽE NA POTI DIGITALIZACIJE Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, je na to temo povedal: »Dobra organiziranost našega dela se lahko z dodatno vpeljavo digitalnih orodij izboljša in poenostavi nekatere postopke, ki trenutno z vso »papirologijo« terjajo precej časa. Kmetijska zadruga šaleška dolina je bila v preteklosti ena izmed prvih, ki smo se pogumno soočile z digitalizacijo. Tako smo, na primer, že leta 2010 vpeljali sistem sledljivosti ekološkega govejega mesa, ki potrošniku omogoča, da uživa preverjeno in varno hrano. Vemo, da je trenuten nastop na trgu mogoč le z močnim ozadjem dobro zasnovanega digitalnega marketinga, ki skupaj s spletno prodajo vodi do uspeha. Naša vizija je, da naše zaposlene še dodatno izobrazimo na področju digitalnih novosti ter si na ta način olajšamo delo in naredimo zadrugo še bolj učinkovito in prijazno kmetu.« Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 7 Iz občin, Zdravstvo EPIDEMIJA COVIDA-19 V Zgornji Savinjski število okužb pada počasneje kot v državi Po zadnjih podatkih vse kaže, da se epidemija covida-19 umirja, število pozitivnih na testiranjih je vse manjše. Nekoliko počasneje kot v državi se delež pozitivnih znižuje v Zgornji Savinjski dolini. DELEŽ POZITIVNIH PADEL POD 50 ODSTOTKOV V preteklem tednu je bilo po podatkih Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje pozitivnih 46,8 odstotka testiranih. Prvič po zad- ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM Nova oprema v referenčnih ambulantah Ena od sodobnih naprav v referenčni ambulanti (foto: arhiv ZSZD) V zadnjih mesecih so v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu (ZSZD) Nazarje intenzivno posodabljali in dodatno opremljali vse referenčne ambulante, ki kot del tima družinskega zdravnika izvajajo pomembne preventivne naloge ter spremljajo kronične paciente. Vse ambulante so opremili z novimi EKG aparati in preglednimi mizami. V decembru prihajajo še nove naprave za merjenje gleženjskega indeksa, ki je osnovna presejalna preiskava, s katero odkrivajo zožitve in zapore arterij na nogah. S tem bodo v vseh referenčnih ambulantah lahko redno izvajali tudi te pomembne preventivne preiskave. Štefka Sem Prvič po več kot mesecu dni je število potrjenih okužb padlo pod polovico. (Vir ZSZD) njem tednu v oktobru je bil delež pozitivnih nižji od polovice. Padlo je tudi število opravljenih testov. V preteklem tednu so vse občine presegle 50 odstotkov, kar se tiče števila polno cepljenih starejših od 18 let, smo pa še vedno pod slovenskim povprečjem, ki trenutno znaša 55 odstotkov in pol. V DOLINI ŠE VEDNO VEČ KOT 200 OKUŽENIH V nedeljo, 12. decembra, so med 1749 PCR-te-sti potrdili 677 primerov okužbe z novim korona-virusom, kar je 38,7 odstotka. Po podatkih NIJZ je bilo aktivnih okužb 22.129, kar je bilo 358 manj kot dan prej. Niža se tudi 7-dnevno povprečje potrjenih primerov, ki je bilo v ponedeljek 1386. V Zgornji Savinjski dolini se je število okužb od preteklega tedna, ko je bilo 220, znižalo na 208. V ponedeljek je bilo v občini Ljubno 43, Mozirje 38, Luče in Gornji Grad 35, Nazarje 21, Rečica ob Savinji 21 in Solčava 9 potrjenih okužb. Število se je povečalo v občinah Luče, Gornji Grad in Solčava. OBČINA NAZARJE NA VOLJO PROTICOVIDNO ZDRAVILO V Sloveniji je zdaj na voljo prvo zdravilo proti covidu-19, molnupiravir, ki ga bodo bolniki s tveganjem za hujši potek bolezni prejeli v obliki tablet. Bolniku bo zdravilo predpisal zdravnik, deluje pa tako, da onemogoča virusu, da bi se še razmnoževal. V nasprotju s prejšnjimi biološki- Število okuženih se je povečalo v občinah Luče, Gornji Grad in Solčava. V ostalih občinah Zgornje Savinjske doline se okužbe zmanjšujejo. mi zdravili tega ni treba prejemati intravenozno, bolniki bodo lahko zdravilo jemali v domači oskrbi. S tem naj bi se postopno sprostil pritisk na bolnišnice. Trenutno je zdravila na voljo za 5700 zdravljenj. Štefka Sem V letu 2022 za novorojence 6000 evrov denarne pomoči Nazarski občinski svetniki so na 19. redni seji potrdili predlog pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Nazarje. Na tej osnovi bodo starši prejeli 200 evrov za prvega novorojenca, 250 evrov za drugega in 300 evrov za tretjega ter vse nadaljnje novorojence. DENARNA POMOČ ZA NOVOROJENCE NI ZAKONSKA OBVEZA Denarna pomoč občine ob rojstvu otroka je oblika podpore, ki jo nekatere lokalne skupnosti nudijo svojim občanom. To ni zakonska obveza, zato občine urejajo te pravice na podlagi občinskega predpisa. Enkratna denarna pomoč staršem novorojenega otroka so fi- nančna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. DOLOČENI ZNESKI ENKRATNE POMOČI Občina Nazarje je z novim pravilnikom namenila enkratno denarno pomoč v višini 200 evrov za prvega novorojenca, 250 za drugega in 300 evrov za tretjega ter vse nadaljnje novorojence. V primerih, ko je razlog za pravico do denarne pomoči rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok, se višina pravice določi za vse otroke v enaki višini in glede na zaporedno rojstvo. V proračunu Občine Nazarje je za leto 2022 za novorojence predvidena postavka v višini 6000 evrov. Nastasja Kotnik 8 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 Organizacije VECGENERACIJSKI CENTER PLANET GENERACIJ Za dvig kakovosti življenja predvsem ranljivih skupin prebivalstva V začetku decembra je Andra-goški zavod Ljudska univerza Velenje (LUV) skupaj s partnerji obeležil 5. obletnico delovanja Večge-neracijskega centra Planet generacij, ki svoje dejavnosti izvaja tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Projekt so oblikovali in ga uspešno izvajajo trije partnerji: LUV, UPI Ljudska univerza Žalec in Slovenska filantropija - Hiša sadeži družbe Žalec. MEDGEN BORZA RECICA OB SAVINJI PROJEKT PODPIRAJO TUDI NAZARJE, REČICA, LUČE IN GORNJI GRAD Projekt je bil od leta 2017 do 30. septembra letos sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter 12 lokalnih skupnosti. Med slednjimi so bile tudi zgornjesavinjske občine Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Luče. Kot so na novinarski konferen- ci povedali predstavniki partnerjev na čelu z direktorico LUV Brigito Kropušek Ranzinger, verjamejo, da bo njihov večgeneracijski center še naprej prepoznan kot primer dobre prakse in uvrščen v program v prehodnem obdobju. Zaradi tega še naprej računajo na podporo Mestne občine Velenje, Občine Žalec in drugih lokalnih skupnosti, med njimi tudi vseh omenjenih zgornjesavinjskih občin. Dobrodelna akcija za materinski dom v Mozirju V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so veseli december namenili izvajanju dobrodelnih aktivnosti. Pred kratkim so zaključili z zbiranjem daril v okviru akcije Božiček za en dan, zdaj pa so se lotili novega projekta. V sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Rečica DNEVI CEPLJENJA zbirajo higienske pripomočke, brisače in posteljnino za materinski dom v Mozirju. Zbirno mesto je v prostorih Medgen borze, kjer lahko posamezniki omenjene predmete oddajo v času delovnih ur vse do 21. decembra. NK Septembra so članice Planeta generacij osebam z demenco v gornjegrajskem centru starejših podarile 36 rokavčkov pomagavčkov. (Foto: arhiv Planeta generacij) za izvajanje evropske kohezijske politike tudi za obdobje 2021-2027. Tako pričakujejo nadaljnje sofinanciranje projekta, predvidoma v začetku leta 2023, do takrat pa upajo, da bo center kontinuirano, vsaj v določenem obsegu, deloval tudi Možnost cepljenja v domačem kraju brez naročanja V prizadevanjih po večji precep-ljenosti proti covidu-19 v Sloveniji je Ministrstvo za zdravje v času pred prazniki pripravilo dneve cep- ljenja, ki bodo potekali od 19. do 23. decembra. V tem času se bo možno brez naročanja cepiti tudi v krajih v vseh občinah v Zgornji Savinjski dolini. Urnik cepljenj se nahaja v spodnji tabeli. ŠS DAN URE LOKACIJA NEDELJA, 19. 12. 2021 8.00 - 20.00 OBČINA NAZARJE/MOZIRJE - ZP Nazarje PONEDELJEK, 20. 12. 2021 8.00 - 13.00 OBČINA NAZARJE/MOZIRJE - ZP Nazarje 15.00 - 20.00 OBČINA REČICA - OS Rečica 8.00 - 13.00 OBČINA NAZARJE/MOZIRJE - ZP Nazarje TOREK, 21. 12. 2021 8.00 - 12.00 OBČINA MOZIRJE - Ambulanta dr. Steiner 11.00 - 14.00 OBČINA GORNJI GRAD - Ambulanta Gornji Grad 15.00 - 20.00 OBČINA LJUBNO - Občina Ljubno 8.00 - 13.00 OBČINA LUČE - Športna dvorana SREDA, 22. 12. 2021 8.00 - 12.00 OBČINA MOZIRJE - Ambulanta dr. Steiner 12.00 - 15.00 OBČINA GORNJI GRAD - Ambulanta Gornji Grad 15.00 - 20.00 OBČINA SOLČAVA - Zadružni dom ČETRTEK, 23. 12. 2021 8.00 - 20.00 OBČINA NAZARJE/MOZIRJE - ZP Nazarje NEDELJA - ČETRTEK, 19. - 23. 12. 20.00 - 8.00 Splošna bolnica Celje ŠTEVILNE DEJAVNOSTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Projekt Planet generacij je s preventivnimi vsebinami namenjen dvigu kakovosti življenja predvsem ranljivih skupin prebivalstva. Številne dejavnosti so se v minulem petletnem obdobju izvajale tudi v naši dolini, skupaj je bilo v projekt aktivno vključenih več kot 8000 udeležencev vseh generacij iz različnih socialnih skupin, pri oblikovanju in izvedbi vsebin pa je sodelovalo več kot 40 strokovnjakov in več kot 60 prostovoljcev. V okviru delavnic so septembra udeleženci in prostovoljci med drugim izdelali pletene rokavčke pomagavčke za osebe obolele z demenco v DEOS Centru starejših Gornji Grad, v Jakijevi hiši v Nazarjah pa je potekala brezplačna kreativna delavnica izdelave mozaika, ki jo je vodila mozaicistka Mojca Černivšek iz Mozirja. V Zgornji Savinjski dolini delavnice in aktivnosti potekajo na štirih lokacijah, in sicer v Centru za samostojno učenje v Nazarjah, v Medgen borzi na Rečici ob Savinji, v Hiši ob jezu in gasilskem domu v Lučah in v DEOS Centru starejših Gornji Grad. Tatiana Golob Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 9 Intervju MAG. POLONA RIFELJ, DRŽAVNA SEKRETARKA ZA PODROČJE REGIONALNEGA RAZVOJA »Zaradi delovnih ljudi se za prihodnost naše doline ni bati« mag. Polona Rifelj (foto: osebni arhiv) Mozirjanka Polona Rifelj, magistrica politologije, komunikologinja in ekonomistka, je oktobra na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) zasedla položaj državne sekretarke za področje regionalnega razvoja. Od leta 2013 je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje, pred tem pa vodja oddelka za splošne zadeve na Mestni občini Celje. Še prej je opravljala različna vodstvena dela v medijih, zaposlena je bila tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V času predsedovanja Slovenije Evropski uniji leta 2008 je delala za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropsko komisijo kot opazovalka volitev na postkonfliktnih področjih. • Poleg omenjenega ste predsednica Konjeniške zveze Slovenije, kar nakazuje na posebno vez do teh plemenitih živali. Od kod izvira vaše zanimanje do konj? S konji sem povezana že od zgodnjega otroštva. Moj stari oče Vinko Puncer, po domače Levčev Cena, je bil furman in vseskozi so bili pri hiši konji. Svojo ljubezen do konjev je prenesel na svoje vnuke in sedaj že na pravnuke, saj se skoraj vsi v družini na tak ali drugačen način ukvarjamo s konjeništvom. Z nostalgijo se spominjam zasneženih zim, ko nas je otroke naložil na sani in nas s konji peljal v šolo. Sama se kot nekdanja odbojkarica verjetno ne bi tako in- tenzivno vključila v konjeništvo, če ne bi v popolnosti svojega življenja temu športu posvetil moj brat Primož. Konjeništvo je šport, kjer ne gre brez podpore celotne družine, in tako sem z njim postala del te zgodbe tudi sama. Seveda ne bi šlo brez brezpogojne ljubezni do brata in prvinske ljubezni do teh plemenitih živali. • Vpeti ste tudi v različne odbore in zavode, komisijo za pravne zadeve in organiziranost Olimpijskega komiteja Slovenije, strokovni svet Republike Slovenije za šport, bili ste članica sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje in zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Izstopata šport in zdravstvo, najbrž ne gre za naključje? Mogoče pa malo. V zdravstvu sem pristala, lahko bi rekla, po naključju in na povabilo stranke SMC. V oba sveta zavodov bolnišnic so me predlagali na podlagi stroke oziroma mojega poznavanja in izkušenj iz delovanja svetov javnih zavodov, javnih financ, delovnopravne »Seveda se rada vračam domov. Samo v Zgornji Savinjski dolini sem zgolj Polona iz Lok, sošolka, soseda ...« zakonodaje s področja javnega sektorja in podobno. Velikokrat politične stranke nimajo dovolj strokovnega kadra za določene funkcije in žal se zelo redko zgodi, da predlagajo zunanje kandidate, kar se je zgodilo v mojem primeru. Pri tej funkciji gre za opravljanje nadzora zdravstvenih zavodov, za katere vemo, da so zadnja leta finančno v izjemno nezavidljivi situaciji. Poleg tega jim ne gresta na roko niti celoten sistem niti zdravstvena zakonodaja, ki je mestoma precej nelogična, neracionalna in desti-mulativna. Kar se tiče športa, pa ni bilo naključja. Kot predsednica Konjeniške zveze Slovenije sem na predlog podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Janeza Sodržnika kandidirala za mesto članice komisije za pravne zadeve in organiziranost, kjer aktivno delujem od imenovanja. V svet Republike Slovenije za šport me je imenovala vlada na predlog stranke SMC, saj drugače ne gre. Zagotovo so ponovno pretehtali argumenti mojega preteklega dela in izkušnje s področja športa, tako po tekmovalni kot po funkcionarski plati. Znotraj sveta delujem v odboru za športno infrastrukturo in finance, kjer smo že uspeli doseči spremembe zakonodaje s konkretnimi predlogi glede fiskalne politike v povezavi s športom. • Vaš prihod na mesto direktorice Osrednje knjižnice Celje pred osmimi leti je bil za marsikoga presenečenje, saj niste iz te stroke in ste z nastopom funkcije stopili na povsem novo področje. Kaj bi izpostavili kot dosežek v času vašega vodenja največje celjske knjižnice? Knjižnica je poslovni subjekt kot vsak drugi. Po mojem mnenju je potrebno tudi k vodenju javnega zavoda pristopiti kot k vodenju podjetja, z menedžerskim pristopom in hkrati z vedenjem, da gre za javno službo. Kot pri vsakem podjetju, ki želi preživeti v konkurenčnem okolju, je tudi pri zavodih potrebno razmišljati izven okvirjev, dati krila kreativnim sodelavcem in iskati inovativne rešitve ter storitve za obiskovalce. Stroka je pomembna, vendar je pri vodenju drugotnega pomena. Konec koncev se direktorji v določeni meri ukvarjamo z enakimi vsebinami v skladu z zakonskimi določili, kar prinaša tudi odškodninsko in kazensko odgovornost. Takšnih posledic pa pri morebitnih strokovnih napakah iz bibliotekarstva ne more biti. Menim, da bi morali biti direktorji v prvi vrsti menedžerji, ki se znajo obdati z dobrimi sodelavci, v tem primeru tudi iz stroke. Osrednja knjižnica Celje je v času mojega vodenja postala kulturni center Celja in tudi širše. V primerjavi z ostalimi knjižnicami po Sloveniji je stroškovno najbolj učinkovita, ima največjo uni- »Rada imam nove izzive in nove priložnosti. Menim, da vsaka rutina zavira kreativnost, napredek in razvoj, zato so spremembe izjemno dobrodošle.« verzo za tretje življenjsko obdobje, največ dogodkov, če izvzamem Ljubljano, ki ima trikrat več zaposlenih, največji obisk in izjemen obrat gradiva. Povečali smo dostope do nacionalnih in svetovnih elektronskih baz, s prireditvami pa smo prišli na naslovnice nacionalnih medijev. Letos poleti smo gostili predsednico mednarodnega PEN-a Jennifer Clement, na kar sem izjemno ponosna. Najbolj pa sem ponosna na svoje sodelavce, ki so zaslužni za vse uspešne zgodbe in s katerimi sem kljub začetnemu nezaupanju napisala uspešno zgodbo. Sem pa tudi jaz opravila bibliotekarski izpit, če se vrnem k vašemu vprašanju. 10 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 Intervju • Od knjižnih polic, kjer naj bi pregovorno vladala tišina in zbranost, ste se podali na bolj turbulentno področje, v gospodarstvo. Kako drugače, menite, da bo zdaj? Sem človek izzivov in kar uspava, ni zame. Stereotip, da v knjižnici vladata tišina in mir in da direktor nima kaj početi, je vsekakor preživet. Dejansko je precej akcije, je pa seveda v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšna osebnost je direktor, kakšna vprašanja »V politiki se dogaja negativna selekcija kadrov in dokler se v politiko ne bodo podali izobraženi in kulturni ljudje s pravimi vrednotami, bomo imeli, kar si pač zaslužimo.« teklosti sodelovala z različnimi strankami, tako iz levega kot desnega pola. • Ob vašem imenovanju na mesto državne sekretarke je bilo nekaj zmede. Najprej je bilo objavljeno, da odhajate v kabinet predsednika vlade, za tem pa, da v kabinet gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Čemu takšne informacije, je bil najprej v igri kabinet predsednika vlade? Gre za običajno prakso imenovanja tretjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, ki je uradno imenovan v kabinet predsednika vlade. Zakon o vladi namreč določa samo dva državna sekretarja, imenovana nepos- so zapisali mediji, saj sama z njihove strani nisem dobila nobenega odziva. V svojem govoru sem se postavila v vlogo tako imenovanega »kavč selektorja«, ki kritizira stanje v državi. Izpostavila sem mačehovski odnos države do lastne identitete in slovenskega jezika, hlapčevstvo slovenskega naroda, izgubo vrednot in neučinkovito ter mestoma škodljivo delo uradnikov. Sedaj sem, mogoče ravno zaradi nezadovoljstva in želje, da se stvari spremenijo, prestopila v drugo, aktivnejšo vlogo, v kateri je morda lažje kaj spremeniti. Dejstvo je, da se v politiki dogaja negativna selekcija kadrov, in dokler se v politiko ne bodo podali izobraženi in kulturni ljudje s pravimi vrednotami, bomo imeli, kar si žnici, saj sem ta leta poleg vodenju knjižnice posvetila tudi vzgoji hčerke v času njenega odraščanja. Menim, da je vzgojni vidik starševstva izjemno pomemben pri odraščanju otroka v odgovorno osebo s pravimi vrednotami, da se usposobi za samostojno in produktivno življenje. Z njenim odhodom na fakulteto se je sprostil čas za novo poglavje v moji poslovni karieri. • Zgornja Savinjska dolina s svojimi naravnimi danostmi ima na področju gospodarstva zagotovo še veliko neizkoriščenega potenciala. Kako ocenjujete stanje gospodarstva, podjetništva in obrti v naši dolini? Zal mi je za vsa velika podjetja, ki so pisala gospodarsko zgodovino naše nekdanje države Jugoslavije, in jih ni več. Kot vedno so tudi takrat najvišji davek žal plačali ljudje. Vseeno pa je bil podjetniški duh v kombinaciji s kmečko delavnostjo v naši dolini vedno prisoten. Ljudje so vedno znali poprijeti za delo in najti svoj kos kruha, kar se na gospodarskem področju odraža tudi sedaj. Mislim, da se za prihodnost naše doline na področju podjetništva in obrti ni bati, ravno zaradi delovnih ljudi. Kot povsod, je neizkoriščen potencial tudi v naši dolini. Mogoče lahko ob tej priložnosti povem, da na ministrstvu pripravljamo nove razpise za regionalni razvoj, ki bodo objavljeni v prvem kvartalu naslednjega leta, in upam, da bom med prijavitelji našla tudi projekte iz naše doline. • Prihajate iz Mozirja, ambicioznost in delovna vnema pa sta vas kaj hitro vodili naprej. Ste še povezani z domačim krajem in tukajšnjimi ljudmi? Loke pri Mozirju so moj edini pravi dom. Tukaj živijo moji starši in vsi moji sorodniki. Seveda se rada vračam domov. Samo v Zgornji Savinjski dolini sem zgolj Polona iz Lok, sošolka, soseda, tista Polona, ki se je spomnijo iz osnovne šole, pa mogoče še malo zaradi odbojke. Po moje ljudje niti ne vedo, kaj počnem, niti jih to ne zanima in to mi je tudi všeč. V Celju me ljudje gledajo drugače. Barbara Rozoničnik odpira, kakšne knjižnične stereo-tipe želi razbiti in kakšne projekte si zada. Žal lahko ravno zaradi tega stereotipa knjižnica postane pribežališče za tip zaspanega vodje, ki zgolj vzdržuje arhetip starodobne knjižnice, ki ga je že zdavnaj povozil čas. Po dobrem mesecu dela na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo lahko rečem, da sem vpeta v različna področja dela, ki so mi zanimiva in mi vsako posebej predstavlja izziv. Urnik imam natrpan od jutra do večera, vendar me to ne obremenjuje. Štejem si v čast, da lahko opravljam delo na eni najvišjih funkcij v državi, predvsem pa to jemljem kot veliko odgovornost do državljanov. Zavedam se, da sem izziv sprejela v najbolj neugodnem času. Le nekaj mesecev pred volitvami sem postala del visokih vladnih uslužbencev, ki smo v največji meri tarča takšnih in drugačnih napadov. Zavedam se tudi, da takega vabila v času debelih krav zagotovo ne bi dobila. Svoje delo do konca mandata bom opravila korektno. • Navajate, da niste članica nobene stranke, v svete zavodov pa vas je predlagala stranka SMC. To še vedno drži? Da, še vedno drži. Nisem članica nobene stranke, sem pa v pre- Te dni se Polona Rifelj v vlogi državne sekretarke mudi na svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju. (Foto: MGRT) redno na ministrstvo, po dogovoru pač zaslužimo. Zal je postalo vnap- med kabinetom predsednika vlade in kabinetom ministra za gospodarstvo pa lahko tretjega predlaga minister za imenovanje v kabinet predsednika, ki se mu nato s pooblastilom določijo naloge s področja gospodarstva. Sama sem četrta državna sekretarka, imenovana na ta način. Uradno sem državna sekretarka, zaposlena v kabinetu predsednika vlade, s sedežem na ministrstvu za gospodarstvo. • Pred dobrim letom ste politične kroge razburili z nekaj pikrimi besedami kot osrednja govornica na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Za kaj je pravzaprav šlo? Za vsem, kar sem v govoru povedala, še vedno odločno stojim. Da sem razburila politične kroge, rejšnje blatenje vsakega, ki se poda v politiko, del slovenske kulture. Ravno to pa je razlog, da se sposobni ljudje na dobrih delovnih mestih ne odločajo za vstop v politiko, saj imajo boljše plače in večji ugled v realnem sektorju. Posledica tega je sestava parlamenta, ki nam je dobro poznana. • Ob branju vašega življenjepisa ni mogoče mimo dejstva, da ste se v svoji karieri preizkusili na različnih področjih. Bi lahko rekli, da potrebujete vedno nove izzive? Absolutno. Rada imam nove izzive in nove priložnosti. Menim, da vsaka rutina zavira kreativnost, napredek in razvoj, zato so spremembe izjemno dobrodošle. Najdlje doslej sem vztrajala ravno v knji- Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 11 Organizacije SASA IMA TALENT Izzive je treba sprejemati kot priložnost, ne kot nevarnost Dijaki Šolskega centra Velenje so v sodelovanju z iniciativo Inženirke in inženirji bomo! 7 decembra organizirali dogodek SAŠA ima talent! Na spletnem dogodku so gostje z mladimi podelili zanimive izkušnje in koristne nasvete. Namen je bil mladim pokazati, da tudi lokalno okolje nudi priložnosti za razvoj in različne karierne poti oziroma da za lepo življenje in dober zaslužek ni nujno treba čez mejo. PRESTRUKTURIRANJE REGIJE PRED VRATI V uvodu so mlade nagovorili direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik, direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej, direktor Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Predstavili so priložnosti v SAŠA regiji kot tudi načrte za nadaljnji razvoj. Dijakom so sporočili, da je SAŠA regija postavljena pred velike izzive, saj jo bo treba v prihodnjem desetletju oziroma dveh prestrukturirati iz premogovniške v sodobno regijo, pri čemer pa bo ključna ravno vloga mladih, Spodbudili so jih, naj na te izzive ne gledajo kot na nevarnost, ampak naj v njih vidijo priložnost za drugačno, lepše in boljše življenje. ZANIMIVE IZKUŠNJE ZANIMIVIH GOSTOV Po uvodnem delu so z dijaki svoje znanje in izkušnje delili vodilni inženir v razvoju aparatov za pripravo napitkov v podjetju BSH Hišni aparati Miha Berginc, direktorica podjetja Evegre-en Eva Štraser, finančna mentorica v podjetju Vezovišek&partnerji Ana Vezovišek, kreativni direktor v podjetju DD Studios in član skupine Dunking Devils Peter Kokalj ter chef, ustanovi- telj pekarne in gostinstva Dobrine ter prejemnik Michelinovega priznanja Luka Gmajner. Dijaki so imeli priložnost prisluhniti prijetnim in tudi manj prijetnim izkušnjam tistih, ki so že šli skozi proces kariernega odločanja. ALI JE IDEJA ZARES DOBRA, POKAŽE TRG Sogovorniki so poudarili, da je treba biti odprt za sprejemanje različnih znanj, saj se sploh področje tehnike neprestano in zelo hitro spreminja. Izvedeli so, da ni dovolj imeti dobro podjetniško idejo, potrebno jo je testirati na trgu, saj šele ta pove, ali gre za pravo stvar. Ključ do us- peha je, da čutimo in vemo, zakaj nekaj delamo, kaj je naš motiv in naše poslanstvo, kajti šele takrat stvari počnemo zares dobro. Gosti so dijake pozvali, naj poiščejo svoje interese in izkoristijo svoje potenciale. Pri tem naj bodo drzni in naj se tisto, v kar verjamejo, potrudijo realizirati. V ŠOLAH PRIDOBLJENO ZNANJE NI DOVOLJ Gosti so priznali, da so veliko ključnih znanj pridobili šele po zaključku formalnega izobraževanja, z delom in prakso. Šele takrat lahko pridobljeno znanje preizkusiš in prilagodiš v življenju in delovnem okolju. Izpostavili so, da so poleg tehničnega znanja zelo pomembne kompeten-ce na področju odnosov in razumevanje delovanja uma. Pomembno je, da poleg tega, da znaš nekaj narediti, znaš to tudi prodati. Posel namreč niso le številke, ampak so predvsem ljudje. ZLATO PRAVILO: PORABI MANJ, KOT ZASLUŽIŠ Dijaki so dobili tudi nasvet, naj si zastavijo cilj, kdaj se želijo osamosvojiti. Veliko mladih ima namreč prevelike apetite, kar pogosto vodi v to, da porabijo več, kot dejansko zaslužijo. Zato bi morali čim prej spoznati, da je treba živeti v okviru svojih zmožnosti, in začeti varčevati. Vesna Petkovšek KORONARNO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Epidemija koronavirusa krojila društvene aktivnosti V sredo, 1. decembra, so se na občnem zboru v dvorani kulturnega doma v Nazarjah zbrali člani Koronarnega društva Zgornje Savinjske doline. Prisluhnili so povzetku aktivnosti in potrdili program dela za prihodnje leto, ki vključuje predvsem predavanja in telesno vadbo. Pred občnim zborom je prim. Janez Poles izvedel predavanje z naslovom Poskrbimo za svoje srce. Poles je član društva in predsednik društev koronarnih bolnikov Slovenije. NESKLEPČNOST UPRAVNEGA ODBORA OVIRA ZA DELOVANJE V zadnjem letu in pol je na delovanje koronarnega društva, podobno kot to velja za večino drugih društev, vplivala epidemija koronavirusa. Kljub temu to ne bi smel biti izgovor za nedelovanje, je v poročilu izpostavil predsednik Slavko Bric. V preteklem obdobju je bilo sklicanih devet sej upravnega odbora, od tega na zadnjih štirih sejah ni bila zagotovljena sklepčnost. Delovanje društva je bilo zaradi tega oteženo. Na podlagi te izkušnje je bil sprejet sklep, da število članov upravnega odbora z devet zmanjšajo na sedem. Predsednik društva je Slavko Bric (levo), strokovni vodja pa prim. Janez Poles. (Foto: arhiv društva) PODPORA VSEH OBČIN Bric je omenil skromno udeležbo pri telesnih aktivnostih. Imeli so zagotovljen prostor za vad- bo, vaditeljice so bile pripravljene za delo, udeležba članov pa je bila slaba. Bolj uspešni so bili pri organizaciji predavanj, kjer je bil obisk sprva zelo dober. Od ustanovitve so organizirali šest predavanj, v Nazarjah tri, v Mozirju dve in eno v Lučah. Delo društva in načrte so predstavili županom in s strani vseh dobili podporo ter pripravljenost za sodelovanje. ZAČETNO OBDOBJE MLADEGA DRUŠTVA Društvo je bilo ustanovljeno leta 2019. Do takrat na območju Zgornje Savinjske doline ni bilo društva, ki bi povezovalo koronarne bolnike. Pobuda je prišla s strani zdravstvene delavke v bolnišnici Topolšica Liljane Žerdoner in prima-rija Janeza Polesa. Preko Savinjskih novic so obvestili občane Zgornje Savinjske doline o nameri, da se ustanovi društvo, na ustanovnem občnem zboru se jih je zbralo 29. Izvolili so organe društva in zastavili delo. Tudi v prihodnje bodo aktivnosti usmerjene v organizacijo strokovnih predavanj za koronarne in tudi druge bolnike, upajo pa tudi, da bo zaživela organizirana telesna vadba. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Zgodovina in narodopisje i Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (8) PETER WEISS Po drugi svetovni vojni, konkretno leta 1950, se je skupina celjskih narodopiscev (ali etnografov) pod vodstvom dr. Franca Kotnika na odpravah na terenu, kot se reče, odločila popisati materialno kulturo in duhovno življenje v vasi Florjan pri Gornjem Gradu in v njenem najbližjem sosedstvu. V objavo so vključili tudi našo posebnost -splavarstvo. Iz tega je nastal Kotnikov zbornik, ki je v knjižni obliki izšel leta 1956. Tako smo z besedo ter s fotografijami in skicami dobili ohranjen presek takratnega kmečkega življenja na stari način, kakršen je bil običajen tudi še pred drugo svetovno vojno. Naslednja desetletja so prinesla velike spremembe: do teh samotnih kmetij so bile speljane boljše poti ali ceste, dobile so elektriko in vodo iz vodovoda, telefon, uporabljati so začeli novo mehanizacijo, zgradili so si nove stavbe, ki niso bile več na primer krite s slamo . .. Dobro-dejni napredek je povzročil pozabo marsičesa, kar je prej predstavljalo osnovo življenja in truda, brez katerega ne bi bilo preživetja, iz objav pa lahko razberemo ogromno znanje, ki so ga imeli in vzdrževali recimo že v zvezi s kmečkimi opravili. Na osnovi opisov si lahko v grobem predstavljamo raznovrstne spretnosti, postopkov pa večinoma ne bomo mogli obnoviti in to tudi ni naš namen. - Besedilo je nekoliko posodobljeno, urednikovi vstavki pa so zapisani v oglatih oklepajih. SETEV IN ŽETEV (NADALJEVANJE) Rži je več vrst. Za požare uporabljajo pemko, za navadne njive pa rumeno in zeleno rž; tej pravijo tudi šenprimaška [= šemprimoška] rž, ki je debelejša od pemke in rumen-ke. Za soržico je najprikladnejša ze- lena rž, ki rodi istočasno s pšenico, medtem ko se rumenka s pšenico ne sklada, ker prezgodaj rodi. Pšenica je golica. Če je žito močno ple-velnato, pravijo, da je glotno. Med žitom je največ [plevela] detrha, to je modriža [= plavice]. Proso je treba v višjih legah (Budna) vsejati vsaj mesec dni pred običajnim rokom, sicer ne dozori. Prva slana pade tu že v začetku septembra (okrog malega šmarna). V višini okrog 950 metrov uspeva na primer domače vrste lan (len), katerega seme je tukaj že aklimatizirano. zloženih, tem več podov ga je oziroma toliko večji je pridelek, toliko boljša je letina. Mlatijo zaradi pomanjkanja časa jeseni v slabem vremenu. Če kmetu medtem zmanjka žita (staro - lansko), potem novega štriha, kar pomeni, da otepa posamezne snope na stoječem sodu, pri čemer odpada zrnje na pod. Seveda mora tako oštrihano snopje pozneje še zmlatiti. Jeseni mlatijo tudi zato, ker je tedaj dovolj vode v potokih, vrhu tega pa so tedaj že prignali vole in drugo živad z Menine. Tam, kjer mlatijo s pomočjo geplja, upora- Jarem za volovsko vprego pri Mavriču iz Florjana (zgoraj) z detajlom okrasja na njem (spodaj) (iz Kotnikovega zbornika) Izmed krompirjevih vrst uspeva bljajo za vprežno žival predvsem najbolje rdečkasti krompir, ki ima zelo globoke šence (očesa). Na požare sejejo rž (novino) ali pa tudi ajdo, na strme osojne požare pa vsejejo gospodinje solato in murke (kumare). Ko žito dozori, ga požanjejo in zložijo v kope. Tako zloženo pustijo, če je lepo vreme, do tri tedne. Preden začnejo zlagati snopje v kope, zabijejo v zemljo 3 do 4 metre visoke smrekove drogove - ostrvi, ki so pravzaprav okostje kope. Ko se je žito v kopah oziroma na ostrvih dovolj osušilo, ga zmečejo na vozove in ga zvozijo domov, v strminah pa ga znosijo tudi v bremenih kakor seno. Doma ga zlagajo na petre, to so na stole ostrešja položeni podi. Ko je naložen ves pod z eno plastjo snopja, pravijo, da je popoden. To bi bil en pod. Čim več plasti žita je vola. S cepci mlatijo siromašni, premožnejši pa le za prvo silo. Geplji so lesene naprave domače konstrukcije. Pod streho gospodarskega poslopja je približno 40 kvadratnih metrov velik prazen prostor, sredi katerega tiči v klop-čici debla navpično do tri metre in pol visoko vreteno z velikim kolesom ali šajbo. Premer šajbe je 7 metrov. V njej je na obodu žleb, po katerem se premika veriga ali ke-tna, ki jo nadomešča tu in tam tudi jeklena vrv. Dolga je 27 metrov. Velika šajba je s pomočjo verige oziroma jeklene vrvi zvezana z manjšo šajbo, ki ima v premeru 40 centimetrov. Ta je potem s transmisi-jo zvezana z mlatilnim strojem. Navpično vreteno ima vdelano ojnico [= vojnico], pred katero vprežejo pogonsko silo - vola ali konja. Mlatev se vrši takole: s petra na-mečejo snopje na pod, kjer se nahaja mlatilni stroj. Okrog njega je zaposlenih pet ljudi. Prvi dreši (razreši oziroma razveže snop), drugi razvezano snopje vdeva, tretji spodgreba [= spogreba] slamo, četrti jo stresa in jo meče nazaj na peter [= pjetr], peti pa jo na petru ogiblje (odnaša) in jo tlači. Omlačeno žito sejejo potem na velikem rešetu - rehti, nakar ga ve-jajo na vevnici. Zatem ga gospodinja ali pa kaka druga ženska obna-reja. Obnarejati žito pomeni sejati ga na manjšem in gostejšem rešetu, da odpade glota. Pri obnarejanju se nabira v situ na vrhu žita gluho klasje, ki ga ženska sproti odmetava. Obnareto žito vsipavajo v škaf, ki drži 30 litrov oziroma tehta približno 25 kilogramov. Iz škafa ga si-pljejo v žakelj (vrečo), nato pa ga odnese starejši in močnejši mož proti kašti, da ga tam sesuje v košt. Podatke so [leta 1950] dali: Jože Krivec, po domače Budna, Florjan 17; Matija Mavrič, po domače Spodnji Kovšak, Florjan 11; Janez Krebs, po domače Plaznik, Florjan 13 in 14, ter Ivan Prek, po domače Mavrič, Florjan 20. ŠTRIHANJE RŽI - ŠKOP Za kritje streh uporabljajo škop, in sicer samo rženo slamo, ki je ne mlatijo, da se bilje ne polomi, ampak jo štrihajo. Kadar štrihajo rženo slamo, dajo na pod vrata ali brano. S snopom - klasjem udarjajo tako dolgo po vratih, da odpade vse zrnje. Nato škop očistijo plevela, sena in drugih primesi na baronu, posebnih grabljah, da je škop čist in da se lepo poravna. Nazadnje povežejo slamo v škopjenk, ki je večji kakor snop, in ga shranijo. Podatke so dali: Franc Ermenc, po domače Storgelj, Florjan 2 in 3; Marija Pahovnik z Lepe Ravne, Florjan 22, in Franc Prek, po domače Mavrič, Florjan 20. Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 13 Voščila, Oglasi Ambulanta za male in velike živali Firma, veterinarska ambulanta d-0,0. Podlog SSj 3311 Šempeter Tel: 03/700 15 75, www. forma, s I,vet.farma@slol.net * Sreče in zdravja v. novem tetu^f želimo vsj& nr Zgo rnj es a v i h j č a nSffl^ 14 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 Voščila, Oglasi Z mestnim električnim kolesom po opravkih Avtomobil v prihodnosti ne bo mogel biti več glavni nosilec osebne mobilnosti. Čas je za spremembo. Ste vedeli, da Nizozemska s 17 milijoni prebivalcev že sedaj uporablja 23 milijonov koles? In zanimivost, s kolesom dnevno naredijo skoraj 3 km. MESTNO ELEKTRIČNO KOLO NI SAMO TRAJNOSTNO IN PRAKTIČNO Ljudje postajamo vse bolj ozaveščeni, trendi se spreminjajo in logičen naslednik na področju mobilnosti je zagotovo urbana oziroma e-mobil-nost. Idealen scenarij za razvoj trajnostne mobilnosti vključuje predvsem večjo uporabo elek-f tričnih koles na dnevni bazi, kot je vožnja v služI bo, šolo, v trgovino in po drugih opravkih. § Mestna električna kolesa omogočajo eno-S stavnejše in hitrejše premikanje ter parkiranje | direktno pred vhodom. Osrednjo vlogo igrata ^ varnost in udobje. ž V Ljubljani se je 10. decembra odprla prva slo-| venska specializirana trgovina za mestne kolegi sarje, trgovina Kolesa NewBike. Nahaja se ne-J posredno ob BTC-ju, za Ikeo, na Smartinski 106. f Sledi otvoritev v Mozirju na Savinjski cesti 28. §- »V naši trgovini Kolesa NewBike bomo poji nujali izključno mestna kolesa. Verjamemo, da J jih bodo ljudje prepoznali kot odlično alternati- vo avtomobilu« pravi Barbara Felzer iz podjetja Kolesa NewBike. V specializirani trgovini kupcem nudijo kolesa vrhunske kvalitete, evropskih blagovnih znamk in izdelave, kot so Vogue, VanDijck in Puch. V prvi specializirani trgovini za mestna električna kolesa NewBike nudijo tudi servis. Pred nakupom je kolo mogoče tudi preizkusiti na kolesarski stezi, ki se nahaja v trgovini. V mesecu decembru si lahko rezervirate svoj termin in opravite testno vožnjo točno takrat, ko to ustreza vam. V decembru ekskluziven 10 % otvoritveni popust. Popust velja za nakup v trgovini in na spletu. Nakup mestnega električnega kolesa je dolgotrajna naložba, zato si vzemite dovolj časa in nas obiščite v specializirani trgovini NewBike. Izberite pravo kolo zase, da bo vožnja po vsakodnevnih opravkih zabavna, varna, lahkotna in praktična. www.kolesa-newbike.si TRGOVINA LJUBLJANA Smartinska 106, 1000 Ljubljana Delovni čas: Od ponedeljka do sobote od 9.00 - 19.00 Tel.: 059/776-500 RAZSTAVNI PROSTOR MOZIRJE Savinjska cesta 28, 3330 Mozirje Tel.: 041/613-714 Delovni čas: Od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 12.00 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 15 Nasveti, Za razvedrilo BARVNI TRENDI OKRASEVANJA LETOŠNJEGA BOZICA Pastelne barve - novost med božičnimi barvami Božični običaji ostajajo enaki, spreminjajo pa se barvni trendi ok-raševanja. Ze nekaj let se v svetu božičnih okraskov srečujemo z metalnimi barvami. Prejšnje leto je bila to zlata barva, letos je popularna srebrna. Novost v svetu božičnih barv so nežne pastelne barve - nebeška (svetlo modra), otroško roza in starinsko roza, tudi fuksija, nepogrešljiva pa ostaja barva božiča - rdeča. NEBEŠKA Svetlo modra barva spominja na nebo in zvezdne noči, kar vam omogoča, da ustvarite mirno okolje. Pastelna barva ne moti pogleda, nasprotno, pomirja, blizu je tudi barvi ledu, ta pa pogosto prekriva jezera in potoke. SVETLO ROZA Je mehka barva. Otroško roza je primerna za okrasitev in polepšanje bivalnega prostora deklic. Ob božiču je lahko prava barva, če se ujema z okraski, ki lahko jedilnico in dnevno sobo naredijo bolj elegantno. STARINSKO ROZA Je zelo elegantna barva. Vsekakor je bolj nevtralna kot drugi odtenki roza. Je malce arhaična in tenek, ki omogoča posebne barvne kombinacije. Kričeča in hkrati elegantna barva fuksije pomeni boemske lastnosti. Če želite biti vsaj malo skladni s sodobnimi trendi, dodajte okraskom elemente iz narave. prav zato primerna za priložnosti, kot so božični prazniki, ko verski duh išče lastnosti čistosti, na primer otroka, ki vleče sani. BARVA FUKSIJE Letos lahko presenetite z barvo fuksije. To je intenziven barvni od- SNEZNO BELA Tudi barva snega je moderna. Sarm snega poveča čarobno vzdušje v času božiča. Božična drevesa, prekrita s snegom, so zelo popularna. Poleg lepega videza imajo takšna drevesa tudi praktično pred- nost - ni jih potrebno veliko okraše-vati. Samo obesite božične lučke in nekaj okraskov in že imate pripravljeno čudovito božično drevo. ČRNA Novost za nekoliko bolj pogumne je črna barva božičnih okraskov. Glede na to, da je črna najbolj opazna na beli podlagi, jo je primerno izbrati za belo božično drevesce. Božično drevo, okrašeno črnimi okraski, izgleda moderno in inovativno. VSAK IMA SVOJ STIL IN IDEJE Na eni strani obstajajo trendi, ki vplivajo na način okraševanja, po drugi strani pa ima vsak od nas svoj slog in svoje inovativne ideje. Nekateri več let zapored uporabljajo isto božično drevo in iste okraske, drugi menjajo božična drevesa in okraske vsako sezono. Če želite letos biti vsaj malo skladni s sodobnimi trendi, dodajte okraskom na božičnem drevesu elemente iz narave, na primer okraske v obliki živali. Darinka Presečnik ,¡7 T ■ IH n r M 1» «p V * y« o t. * ITl 1*1 Sta^gMOCRAD h^nt m CINKARNA ofimiNA 11 s »11 O M07JRJE V5nsfca klel Maslnak *»<■ B/S/H/ f "JAGER T uai STIČNA kmetija _ VLNOTOČ FAJFAtt loeitiiii Življenje s športom je zdravo življenje V občini pod Menino planino in Rogatcem je športni duh prisoten vsepovsod, tako pri mladih v šoli kot v klubih in med ljudmi. Dodatno spodbudo tej pozitivni klimi daje športnik invalid Franček Gorazd Tiršek, ki je tudi letos navduševal občane s svojimi rezultati in je zato v ožjem izboru športnika leta 2021. Kako pričakujejo ta dogodek v Gornjem Gradu, smo vprašali župana Antona Špeha: REZULTATI POSLEDICA DELA NA DOLGI ROK »Le kdo ne bi bil ponosen na športnike, kot so naši lokostrelci in naš strelec Nani? Govorimo o posameznikih, ki dosegajo vrhunske športne dosežke, ki niso pomembni samo za našo občino ampak celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Zavedamo se, da tega ne bi bilo brez strokovnega dela z mladimi v šolah in v športnih klubih in da ti rezultati niso nekaj samoumevnega, temveč so posledica dolgoročnih aktivnosti in prizadevanj.« RIHTER STE VER Mb^rnino gnan s Anton Špeh (foto: Jože Miklavc) VRHUNSKI USPEHI ODVISNI TUDI OD POGOJEV V LOKALNEM OKOLJU »Dosežki so odvisni od seštevka vzgoje, treninga, motivacije in nadarjenosti. Vrhunski uspehi so torej plod več dejavnikov, nenazadnje tudi pogojev, ki jih zagotavlja lokalno okolje. Kot župan dajem športu v naši občini ustrezen pomen in potrebna sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev, seveda v okviru finančnih možnosti.« PRIZNANJE VSEM, KI SE TRUDIJO IN ODREKAJO MARSIČEMU »Projekt Športnik leta dojemam kot kolektivno podporo vsem športnikom v naši dolini in verjamem, da podobno razmišljajo tudi ostali župani in županji. Če ne bi bilo te sinergije med nami in športnimi zanesenjaki, bi bili prikrajšani za to plemenito zahvalo športnikom za njihove sijajne dosežke. Razglasitev najboljših je priznanje vsem, ki se trudijo in odrekajo marsičemu. Približuje se tudi obletnica uspešnega delovanja Lokostrelskega kluba Gornji Grad, ko bomo nagradili najbolj zaslužne v tem športu. Ker se epidemije, kot kaže, medtem še ne bomo znebili, si želim, da skupaj prebrodimo to krizo in ostanemo zdravi,« je še dejal župan Špeh. Jani Pečnik (foto: Jože Miklavc) ŠPORTNIKI RAZUMEJO POMEN DISCIPLINE IN SO DOBRI DELAVCI Jani Pečnik, podjetnik iz Mozirja, ki ima dejavnost prevozništva in specialnega transporta locirano v Spodnji Rečici, se je odločil s finančnimi sredstvi podpreti projekt: »Življenje s športom je zdravo življenje, športniki pa so ljudje, ki razumejo pomen discipline, in so tudi dobri delavci. Sem ekonomist, a življenje me je poneslo v avtoprevozništvo, ki zahteva popolno angažiranost in sodelovanje tako v domačem kot mednarodnem prometu.« SPREMLJANJE ŠPORTA KOT NAČIN SPROŠČANJA »Zame je spremljanje športa, še posebej nogometa, pomemben način sproščanja. V mladosti sem bil s športom povezan rekreativno kot igralec nogometa in tenisa, zdaj pa oba sinova strastno trenirata. Vodja projekta Športnik leta Ivo Milovanovič mi je predstavil celotno zamisel in koncept izbora, na podlagi česar sem se odločil za podporo. Poudariti velja, da brez Mi-lovanoviča ne bi imeli tako imenitnega projekta, ki je povezal občine, športnike in ljubitelje športa in ima pozitiven vliv na številne mlade in njihove družine po vsej dolini.« Jože Miklavc Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 21. decembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIVSEK (full kontakt) Brin VOVK PETROVSKI (namizni tenis) Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika)_ Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVSNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRASOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H j ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, ♦ Le taka glasovnica bo veljavna! »71 n Glasujem za: Športnik Športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mozirjanke do gladke zmage v Kamniku Odbojkarice OK Mozirje so enajsto tekmo 1. B državne odbojkarske lige odigrale v Kamniku proti ekipi Calcit Volley ll in gladko zmagale. Z novimi tremi točkami so trdno na tretjem mestu prvenstvene lestvice, do konca rednega dela jih čakajo še tri srečanja. SLABŠI ZAČETEK V PRVEM ... Mozirjanke so na gostovanje odšle v rahlo okrnjeni postavi. Tekmo so začele nekoliko slabše, pri vodstvu domačink z 12:9 pa so začele nizati odlične servise in dobile najprej štiri, nato pa še deset zaporednih točk. Niz se je končal s 25:15 za Mozirje. ... IN TUDI V DRUGEM NIZU ... V drugem nizu so domače igralke vodile do KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Na domačem proti V soboto, 11. decembra, je Sportna dvorana Nazarje gostila tekmo 11. kroga 3. SKL - vzhod, na kateri so se domači košarkarji pomerili s tekmeci z druge strani Črnivca. Igralci ekipe Calcit iz Kamnika, ki na prvenstveni lestvici zasedajo predzadnje mesto, so Nazarje zapustili sklonjenih glav, saj so varovanci Mihe Čmera vknjižili peto zmago v prvenstvu. DOBRA DRUGA ČETRTINA Gostje so bolje odprli tekmo, povedli s 6:0 in bili v vodstvu celotno prvo četrtino. Nato so na-zarski igralci uspeli preobrniti izid. Drugo četrtino so dobili za deset, na odmor pa odšli s pred- 13:10, nato pa je sledil preobrat. Zopet je bil odločilen boljši servis gostujočih odbojkaric, Kamni-čanke pa so s slabimi sprejemi hitro izgubljale točke. Gostje pod trenerskim vodstvom Matije Petriča niso zapravile vodstva in dobile drugi niz s 25:21. ... V TRETJEM PA SUVERENA ZMAGA Tretji niz so bolje začele Mozirjanke. Domačinke so zaostajale s 15:9, nato pa so se z odločnejšo igro na mreži približale na dve točki zaostanka. Petrič je vzel pol minute odmora in umiril svoje igralke, nakar je igra spet stekla, predvsem servis, do končne zmage 3:0 za Mozirje. Benjamin Kanjir parketu zmaga Calcitu nostjo štirih točk. Rezultat ob polčasu: 34:30. KAPETAN BLATNIK POTRDIL ZMAGO Tretjo četrtino so bolje začeli Kamničani in znova povedli, Nazarčani pa so se vrnili in v zadnjo minuto tekme vstopili s prednostjo dveh točk. Gostujoča ekipa je zapravila dva prosta meta, na drugi strani pa je zmago z rezultatom 61:58 potrdil domači kapetan Lovro Blatnik, ki je bil zopet izjemen, saj je dosegel 29 točk. S po osmimi točkami sta mu sledila povratnik po dolgotrajni poškodbi Primož Bitenc in izkušeni Boris Kovačič. Primož Vajdl Nazarčani so za peto zmago v prvenstvu premagali Kamničane. (Foto: KK Nazarje) Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 25 Šport, Kronika, Oglasi EVROPSKI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Robnikova tik pod stopničkami Tina Robnik je nastopila na veleslalomu za evropski pokal v Italiji in zasedla četrto mesto. Od stopničk jo je ločilo le 28 stotink. Do konca leta Tino čaka še en vele- SMUČARSKI SKOKI slalom za svetovni pokal, medtem pa se že veseli tekme na domačem prizorišču, v Mariboru, ki bo na sporedu kmalu po novem letu. ŠS Timi Zajc v svetovnem, Žak Mogel v evropskem pokalu Žak Mogel je pokazal, da je na začetku sezone dobro pripravljen. (Foto: zajem zaslona) V Klingenthalu so smučarji ska- V Vikersundu so se pretekli ko- kalci nadaljevali s tekmami svetovnega pokala. Timi Zajc je bil na prvi tekmi najboljši Slovenec na 20. mestu, na drugi tekmi pa se po ponesrečenem skoku ni uvrstil v finalno serijo. Karavana svetovnega pokala se zdaj seli v švicarski Engelberg, ki je tradicionalno zadnja postojanka pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo štirih skakalnic. nec tedna začele tekme v celinskem pokalu. Na prvi tekmi je Žak Mogel, član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC, zasedel 4. mesto, dan kasneje je bil peti. Rezultata kažeta, da je 20-le-tnik iz Podgorja pri Letušu, ki je nastopil tudi že na tekmah svetovnega pokala, na začetku sezone dobro pripravljen. Štefka Sem SVETOVNI IN EVROPSKI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Smukaško uspešen Nejc Naraločnik V Santa Caterini se je začela sezona evropskega pokala v alpskem smučanju za moške. Smučarji so se pomerili na dveh smukih in super-veleslalomu. Na obeh smukih se je izkazal Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji. Dosegel je 7. in 14. mesto, na enem od treningov pa je bil celo najhitrejši. V superveleslalomu je zasedel 38. mesto. Pred tem je Naraločnik nastopil na dveh superve-leslalomih za svetovni pokal v Severni Ameriki. Obakrat je odstopil. ŠS Nejc Naraločnik je dobro začel novo sezono v evropskem pokalu. IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NA AVTOMATU RAZBIL STEKLO Nizka: 9. decembra so bili policisti obveščeni, da je na bencinskem servisu v Nizki neznani storilec razbil steklo na avtomatu za hrano in pijače. • SPREGLEDAL PEŠKO Nazarje: 10. decembra v jutranjih urah je voznik osebnega avtomobila v Nazarjah spregledal peško na prehodu za pešce in trčil vanjo. Pri tem je bila lažje telesno poškodovana. • VLOMIL SKOZI OKNO Loke pri Mozirju: 11. decembra so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Lokah pri Mozirju. Storilec je dan prej med 15.00 in 19.35 vlomil skozi okno v pritličju. Vstopil je v notranjost, jo razmetal, odnesel pa ni ničesar. 26 Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Za vedno se je poslovil naš dragi mož, ata, stari ata in tast Štefan ZAGRADIŠNIK 16. 12. 1942 - 6. 12. 2021 Hvala vsem, ki ste mu v času njegovega življenja pomagali in zanj storili karkoli dobrega. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga pospremili k večnemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvale, Oglasi i Zapelje zvon, tebi v slovo... Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina... ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovila draga mama, babica in prababica Marija BEZOVŠEK iz Lenarta pri Gornjem Gradu 19. 9. 1927 - 29. 11. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, ki je bilo ob njej v zadnjih trenutkih, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede ter pevcem in pogrebni službi. Žalujoči: sinova Forti in Drago, hčerki Marija in Ivica z družinama, 8 vnukov in 19 pravnukov Pogrebna služba - cvetličarna ># MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 rtnuiiAj.morana.si t-mail: irtfo(SimcirarTa.ji Aleksander SteljiuvVo-#i oksidov. Savinjske novice št. 50, 17. december 2021 31 VESELE PRAZNIKE ŽELIMO VAM IN VAŠIM NAJBLIŽJIM. SIMPl.YCI.EVER PSC Praprotnik Šaleška 15, Velenje, teL 03 898 32 20 TRGOVEC LETA 2020 ^araha elefcT ni re po xr terijih i-iCVC v kWTi / "¡GO kn. korr !>: 21,6 - 14,6. Emisfti CDS: 0 i/^T LiT-=-ii CO meč voinlo i tkupit skusili CD so ocMjin! «) tin elskTnine iw^ii. ra:e i KOD a pMpwoi j .infl erirqi|i O « (tu,)je n ijf ^nsiv.s/ icD^Tec1» Ki povija tfotuino le i; e /jr^?. tre^ffMiifrnoIfai nmarji^if Jla ¿{font ca poivt .^t m prispevaj h pTiLihiMnJiifc-tiTvoili .lirwnjoi TT.ika 'L17E.1 k fpTmcrno EKT^iijriii pr./r-nr^.i rvcHi.i d^nrvPUuci PU^ fpr cviiH^vih nk^idgv