ftt. 01. mmn»™ i i...... I|! ———1——i Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt projfmmift ali v Gorici na dom poSiljana: vse loto ........tf* K •/,...........m » Vi...........B . Posamične Številko stanejo 10 vin. „S0Ca" ima naslednjo izredne priloge: Oh norem lotu »Katipot po Gorliketn In GradiSeanskem" in „Ratipot po Ijabljani in kranjskih mestih", dalji Iva krat v letu „Voiai red Železnic, parnikov in poStnil we»". Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulic« Štev. 7 L nadi.tr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcolt Na naročila brei doposlano uarofinlno se ae oziramo Oglasi la poslanice so računijo po P.'tjt^tmah e>> tiskano l-k'.Ht 1B v, 2-krat it v, 3-krat 12 v vsaka trsta. Večkrat po dogenibi. Večje črke \w prostoru. -— Kvklame in fcpi&i v uredniškem delu ?.o v vrsta. Za obliko iu vsebino oglasov odkianjsuno vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v torek dne 28. aprila 1908. Tofiaj XXXVIII. »Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavriž. Uredtt!Stvo se nahaja v Gosposki nliol St. 7 v aorioi v I, nadih Z nrodnikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoladne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dopoludne. UpravniStvo so nahaja v GosposkiulioiSt.7vI. nadstr. na levo v tiskarni. RaroBnino lny oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamaoijo in drage reči, katere nt spadajo v dolokrog uredništva, naj se poSiljaio la aprarailtvn. „FRIH0REC" izhaja neodvisno od »Sobe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoSa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellorsitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališča Jos Verd., Poter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaližčni ulici, I. Matiossi v uiici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trato v tobakami LavronfiiC na trgu della Caserma. avčič v Gorici. Tolofoa Št. 83. »Gor. Tiskarnam A. GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Jezikovno vprašanje in Slovenci. V Avstriji imamo sicer ? XIX. državnega temeljnega zakona, ki ja;- •! vsem v Avstriji navadnim jezikom popoln« enakopravnost v uradu in v Soli. Toda ta zakon je le na papirju Lepo se sliši, ne izvaja se pa ne. Kljubu takemu S bijemo najhujše boje za jezikovno enakopravnost še v letu 11*08., in kakor se k?*"*, jih ne bo še konec. Vlada ni spoštovala ji XIX. državnega temeljnega zakona do letos, pa ga ne misli spoštovati tudi za naprej. Pripravlja se, da predloži"načrt jezikovnega zakona, veljaven samo za Češko in Moravsko — na jugu pa naj bi ostalo pri starem ! Državni poslanec P i o j je zahteval v proračunskem odseki: povsem prav, tla se mora rešiti jezikovno vprašanje v državnem zboru za celo državo istočasno. To je naša stara zahteva. Od te ne odstopimo. Poslanec Masarvk razpravlja o jezikovnem vprašanju v RČasua, rekoč med drugim, da po ustavi vlada lahko predloži poslanski zbornici jezikovni zakon, ali ta zakon mora biti veljaver za vse avstrijske dež*»ie in sme navajati samo temeljne poteze, to je splošue določbe. Podrobni jezikovni zakon spada pred deželni zbor. Mi smo torej za to, da sklene državni zbor za vso državo veljavni j e z i-kovni okvirni zakon, v katerem bo z a j a m č e n a p r a v i c a n a r o d n i h m a nj-š i n. Deželni zbori bi potem popolnili ta okvir. Na naših državnih poslancih je .¦:< daj, da se potegnejo z vso močjo za to, da se ne i/vrši nakana vlade, po kateri bi se rešilo jezikovno vprašanje le za Češko in Moravsko. Naši poslanci morajo pa imeti na svoji stratii tebe, ki se postavijo na to stališče, da treba rešiti jezikovno vprašaje skupno začelo državo. Ce .-e to ne zgodi, polenu bomo edino mi brez vsnk^a varstva za pravice našega jezika. Namerna >>e urediti jezikovno vprašanje tudi za Dalmacijo -— mi bi ostali pa na cedilu. Zato je dolžnost obeh klubov v poslanski zbornici, da v jezikovnem vprašanju nastopita energično za pravice našega jezika, da pritegneta Cehe ter se skupno zavzamejo za rešitev jezikovnega vprašanja za vso državo. Kaj se dela s slo*>. .»sciao dandanašnji, to je že grozno, vnebovpijoče, škandalozno za ustavno državo. Pri okrajni sodniji v Celovcu se je vršila 21. t. m. obravnava, pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika, zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obedveh strank slovenski. Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemško in da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, da bodeta vkljub temu govorila samo slovensko in tudi predlogo stavila samo slovensko, razglasi sodnik sklep, s katerim naznanja, da odtegne obe dvema zastopnikoma besedo. < Ibenem razglasi sklep, dn se prestavi razprava na nedoločen poznejši dan, da povabi osebno o bo d ve stranki k razpravi ter bo ž njima sam brez zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživela Avstrija. Ko bi se zgodilo to na Češkem, bi nastala rabuka, da bi se država tresla. Tako daleč smo žel Kaj bi bilo šele potem, ako bi bili pahnjeni sedaj od rešitve jezikovnega vprašanja, to si lahko preračuni vsak. DOPIS! iz krmtnskega okraja. It Mimiki. — V „Goriciu z dne 14. aprila t. 1. čitamo neko prismojeno čvekanje v zagovor njih izdajstev, ki smo jih v „Soči" obelodanili. Klobasa ima dva konca. Ni pa na nobenem koncu zapisano, da ima prednost iti prvi v usta. Torej začuimo na onem koncu, ki nam kaže nmoto" v odgovor. podpisan je v „NoriciB nNazadnjakK, I pardon BGon« m neumnost. Ta stavek je pač podoben a-v „,' n° m pravien0 Ste onemu klobuku> kater«ga je zidarski mojster jo pogodili. Kdor pač bere ta dopis, mora 'naredil s kladvom se pač zgražati nad neumnostjo onega dopisnika in popravljalca in potrditi mora, da ga je pisal in popravljal „Nazadnjaktt. Mi ne bo-demo vsega zopet ponavljali, kar je bilo zapisano v BSoči". Samo to rečemo, da smo pošteno povedali in resnično, kar se upamo s pričami dokazati. Eno točko za sedaj reserviramo in to giede ure odhoda iz farovža. Za nadomestitev te točke pa Vam hočemo nekoliko pokaditi pod nos z drugimi točkami. Sicer tudi te točke bi ne izpustili, ker gotovi smo, da ni ravno tako, kakor se piše v „Gorioi". K temu pa Vam moramo v obraz povedati, da med nami se ne vdobi takih podlih ljudij, ki bi hodili pod okna poslušat ket v Vaši sredini; tako se enega uže dvakrat zalotili pod nekim oknom, ko je poslušal, kaj se v hiši govori. Omenili ste, da ste nekoliko agiti-rali. No! — Ta nekoliko pa je tako velik, da ni bilo maše. Niste pa tudi povedali toga, kako je neki oskrbnik nedoraslih otrok polnil ubogega „kvakča" iz Mimika z vinom in jedjo vže na vse zgodaj, da ni opešal na cesti grede v Skrljevo. Kako je pa z ono glasovnico, ka-ifcit, je nekdo vzel Filipu Pod golim brdom ter jo izročil š,e le v Mirniku, ko je šel imenovani na volišče V Takih in enakih stvari imamo na razpolago še veliko. O kmetijskem shodu pravite, da je eden zaklical „krušta preti". Ali se ne sramujete tega povedati 't Opišite pa nekoliko tudi onega, ki je to zaklical. No, ta je oni človek, kateri se valja vedno okrog pijan. On je tisti, ki je zahteval od našega g. učitelja, da mora napraviti pismeno izjavo, da prestopi h klerikalni bandi. Logični pa ste, g., ko pišete ,,Vi še ne veste, da mi nimamo uzroka g. učitelja proč spraviti, temveč se moramo le braniti, da bi v Mimik ne bil imenovan." To so besede, ki jih prinaša list veleučenih klerikalcev. Poglej nekoliko ta stavek, dragi čitatelj, in videl bodeš učenost, pravilnost, hinavčšino Vedeti morate pa, da so ti pravico-ljubni in nedolžni backi poslali neko tožbo na okr. šol. svet, s katero bi radi g. učitelja vrgli na cesto. Radi te tožbe upamo, da se marsikdo ugrizne v jezik. Glede VaSe namene za vstanovitev gole „Lege Nazional", ne odgovarjam. Vprašajte, Vas prosimo, g. kurat, Svoje vojščake »Tunina" „Zaninau in Tonco". Niso li oni več kot enkrat rekli proti nekaterim osebam, da v kratkem bode vstanovljena šola „Lege Na-zional" v Mirniku ? Ako Vam drago, dokažemo s p; čami. Zdihujete nadalje radi ogromnih šolskih doklad ter želite imeti za učitelje duhovnike. Nazadujak do skrajnosti! Zadnji odstavek dopisa pa je famozno delo neolikanca. Tu predbaciva frizuro in nošnjo neke vseskoz poštene deklice, kateri nima nobeden kaj slabega očitati. Sram Vas mora biti pa, ko hočete blatiti z nesrečo sina iste vseskoz poštene hiše s tem, da je bil vbogi človek tako nesrečen, da se mu je um omračil. Prašamo, zakaj pa se v družini g. ku-rata dogaja toliko nesreč? Mi bi tega ne prašali, da ni nesramnosti v izjavi o mlinarju. Kam bi prišli, ako bi se hoteli utikati v vse razne stvari klerikalne bande? Razmišljute svojo podlosti Velikonočni čas je še. Toliko končno v odgovor. Mirenski naprednjaki. Iz goriške okolice. Iz Gor. TrsbuŠB. — „Prim. List« je dobil za svojo trditev, da bodi Gor. Trebnša vzgled, kako volijo vino, žganje in neumnost, tri odgovore v obliki dopisov, ki so jasno in dostojno dokazali, da je bil njegov dopisnik nesramen lažnik in podlež, komur je, resnica deveta briga. Vsi trije dopisi niso -bili toliko naperjeni proti „?. L." oziroma njegovemu uredniku, temveč bolj proti dopisniku, ker nam je dobro znano, da se vsled slabih informacij, laži in hudobije večkrat utihotapijo Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) -- Prijatelj, pravi d' Artagnan, govorila bova pozneje o tem. Nato pa zagleda mušketirje, ki so po-metli nasip od Pont-Neufa do nasipa Saint-Michel ter ae sedaj vrnili nazaj, ter dvigne svoj meč, v znamenje, naj pospešijo korake. Mušketirji so se približali v teku; v istem Času so se vrnili z one strani nasipa deseteri možje, ki jih je bil dal dr Artagnan Coramingesu za spremstvo, — Holil! jim zakliče d' Artagnan nasproti, se je H pripetilo kaj posebnega ? — Eli, gospod, odvrne seržant, kočija se je še enkrat potrla, to je pravo prekletstvo. D' Artagnan dvigne ramena. — Nerodneži so; kadar vzame človek kočijo, mora biti trdna: kočijo, s katero hoče kdo odvesti kakega Broussela, mora biti močna, da nese deset tisoč ljudij. — Kaj zapoveste, gospod poročnik? —- Odvedite četico v stanovanje. — In vi se vrnete sami ? — Da, Kaj mlsllto, da potrebujem spremstva? -~ Toda... — Bežite no! Mušketirji odidejo, in d' Artagnan ostane sam z Raoulom. — Ali vas kje kaj boli ? vpraša d' Artagnan. — Da, gospod; glava mi je težka in vroča. — Kaj pa je s to glavo ? pravi d' Artagnan ter ga pogleda bližje; a, a! udarec ste dobili! — Da, zdi se mi, da mi je priletel na glavo lonec cvetlic. — Vraga! pravi d' Artagnan; toda, ostroge imate, kakor vidim; kaj ste bili na konju ? — Da. Toda stopil sem z njega, da bi branil Com-mingesa, in mojega konja so mi vzeli. Glejte ga, tu je! In res, v tem hipu je pridirjal mimo Raoulov konj; na njem je sedel Friquet, vihtel svojo Štiribar-veno čepico ter vpil: — Broussel! Broussel! -- Hola! počakaj, fante! zakliče d' Artagnan, pri-vedi sem tega konja! l,riquet je čisto dobro slišal, a naredil se je gluhega ter hotel dalje. Za trenutek je prišla d' Artagnanu volja, da bi stekel za Friquetom; toda Raoula ni hotel pustiti samega ; zadovoljil se je torej s tem, da je vzel iz žepa pištolo ter jo napel. Fricjuet je imel živo oko in tenka ušesa; videl je d' Artagnanovo kretnjo in slišal, kako je ta napeli petelina; vstavil je na kratko svojega konja. i — A, vi ste, gospod častnik! je vskliknil ter so obrnil proti d'Artagnanu; res, prav vesel sem, da vas zopet vidim. I D'Artagnan pogleda pazno Friqueta ter spozna v njem natakarčka iz ulice Calandre. — A, ti si, pobič! Pridi no sem! — Da, jaz sem, gospod častnik, pravi Friquet neumno. — Torej si menjal službo? Nisi li več strežnik? Nisi več natakar ? Postal si torej konjski tat ? — Ah, gospod častnik, kako morete reči kaj takega! vsklikne Friquet; iskal sem plemiča, čegar last je ta konj; lep jezdec je bil, hraber kot Caesar... In naredil se je, kakor da je šele sedaj prvič ugledal Raoula... Ah, saj se ne motim, je nadaljeval, tu je lepi jezdec. Kaj ne, gospod, da ne pozabite na me ? R?«»il segne v žep. — Kaj nameravate ? ga vpraša d' Artagnan. — Dati hočem deset lir temu vrlemu dečku, odvrne Raoul ter vzame iz žepa denarnico. — Deset brc v trebuh! odvrne d'Artagnan; po-beri se. fante! In ne žabi, da te poznam in te lahko poiščem. Friquet, ki ni pričakoval, da jo odnese tako po ceni, je bil z enim skokom z napisa v ulici Daupbino, kjer je izginil. Raoul je zajahal svojega konja, in oba sta odšla počasi dalje; d' Artagnan je čuval Raoula, kakor bi bil njegov sin; krenila sta proti ulici Ti-quetonne. Vso pot je bilo čuti zamolklo mrmranje in oddaljene grožnje; toda pri pogledu na tega častnika, ki se je držal tako vojaško, pri pogledu na ta mogočen meč, ki mu je visel ob strani, se je umikala množica venomer, in niti enkrat ni prišlo do kakega resnega poskusa. v kak list vesti, ki niti približno ne odgovarjajo resnici, Naši starešini so s podpisi potrdili, da je bila omenjena opazka v „P, L.a neosnovana in žaljiva, o čemur se je urednik „P. L.« lahko in gotovo prepričal, a je sedaj vendar dopustil, da se nas radi dokazane resnice vnovič Žali in zasmehuje, češ, koliko je vreden „P. L.*, da mu je naš dopisnik radi dveh besed in pol posvetil tri dolge klobase (dopise). Koliko je vreden „P. L.?tt Čemu neki praša samega sebe, ko je vendar na prvi njegovi strani povedano, da je vreden cele tri krone, kar gotovo ni mnogo in nimamo menda na vsem Goriškem lista, ki bi bil tako malovreden. Mi pa ne vemo le, koliko je vreden, ampak tudi, česa je vreden »P. L.a oziroma njegov dopisnik in tisti, ki dopušča, da se cela občina tako krivično blati in obrekuje, namreč 25 ducatov gorkih po onem delu trupla, ki ne le sam ne pojde v nebesa, ampak radi takega krščanstva tudi njegov lastnik ne. Nadalje povemo „P. L", da onih treh dopisov nismo poslali v javnost radi njegovega krščanstva, ampak sebi v obrambro in radi njegove nesramnosti. Če je torej ponosen na to, mu tolikega veselja ni malo ne kratimo, temveč mu ga privoščimo na vse večne čase, katere gotovo dočaka, ker zna tako imenitno skrbeti za sveto vero in njena načela. Iz Št. FerjMI. — Z ozirom na dopis iz Gor. Cerovega v 50. št. „Soče° izjavljam in trdim: 1. Ni res, da sem ob volitvah opustil dva dopoldneva pouk zaradi volitve. 2. Ni res, da sem agitiral pred cerkvijo in po občini ob volitvah. Ilesnica pa je, da sem dan volitev poučeval, kakor navadno in da v agi-tacijske namene nisem storit niti koraka. Davorin Cenčič, nadučit Opomba uredništva-: Odgovor prepuščamo g. dopisniku. Il Št. Petra. — Dne 26. t. m. ob 8. uri dopoldne sta se dva bratranca Alfred Nemec in Karol Nemec prvi 3, drugi 4 leta star, med seboj igrala. Naenkrat pride zadnjemu na misel, držeč dobro nabrušeno sekiro v roki, nekaj nezaslišanega, ter reče prvemu, naj položi roko na kol, da mn odseče prste. Ta mu resnično položi lepo, debelo ročico, in prvi zamahne sekiro ter mu odseče 2 prstiča. Potem pa mu je hotel še drage prste odsekati. — Oče Anton, ko je doznal, da se je otrok ranil, je iz obnpa izginil iz hiše, ter ga je družina celi dan iskala. — Žena namreč mn je iz previdnosti rekla, da otrok se je sam ranil. — Opomniti je, da oba bratranca se imata prav rada in da drug brez drugega ne moreta živeti Iz tolminskega okraja. RafetftB pri Podmelcu. — Naš gosp. župnik in gosp. kaplan me opozarjata v „GoriciB na prvo božjo zapoved, kakor bi hotela vprašati : sem jih li kedaj znal ? Odkritosrčno jima pa povem, da sem jih znal gotovo poprej kot oba onadva in sem se kakor se tudi bom vedno po teh zapovedih ravnal. Nikakor se pa ne morem strinjati s postopanjem naših gosp. duhovnikov, četudi nisem študiral osme šole. Kako se li to vjema s prvo božjo' zapovedjo, da ponekod dobim odvezo, v Podmelcu pa ne, če se spovem, da berem zraVett klerikalcih tudi napredne časopise. Saj je pri nas vendar prav tisti Bog kot drugod. Aha! To kaže biti tudi vzrok, da nista hotela povabiti drugih gosp. duhovnikov, kakor je bila pri nas do sedaj za velikonočno izpoved vedno navada, boječ se, da bi kateri izmed ptujih duhovnikov dajal odvezo, ter s tem jima štreno mešal. Čez nekaj let priredi na ta način lahko naš gosp. župnik še en sv. misijon in potem se zna zgoditi, da ne dobi sploh nobeden fa-ran več odveze. Ko bi bilo čitanje naprednih časopisov res smrtni greh, bi jih tudi oni ne smeli Citati. Tako pa, ker veio vse, kaj je v njih pisano, je prav gotovo, da jih tudi oni čitajo. Kmet ostani neveden, ter plačuj zdaj tukaj, zdaj tam, pa ne poizveduj, zakaj pla-i čaš, saj tega ne potrebuješ, da veš. Tako pravimo mi, ti pa molči, pa mirna Bosna! Tako stališče bi bilo za naše recite moderne duhovnike. Kaka sloga in medsebojna ljubezen je bila pri nas pred prihodom župnika g. Ivan Kovačiča in še celo pred sv. misjonom. Poglejmo pa sedaj! Sosed že ne more trpeti več soseda, brat ne brata, oče sina itd. Kaj je tako Kristus učil?! Kaj nismo tudi mi, čeprav smo naprednega mišljenja, njih ov-čice? Kristus je šel eno izgubjeno ovčico iskat, oni pa svoje krotke ovčice kratkoinmalo od sebe tirajo. Tako se pripravlja oni edini hlev, o katerem govori sv. pismo V Ej! ej! gospodi, tako ne pojde več daleč 1 V spomin mi sili Izveličarjev opomin do apostolov, ki se glasi: „Vi ste sol zemlje. Sol je dobra reč. Ako pa sol izgubi svojo moč, s čim se bo zemlja solila? Ni za drugega več, kakor da se preč vrže in jo ljudje poteptajo." Dragi farani! Pomislite, koliko škodo trpi naša fara radi letošnje velikonočne izpovedi. Koliko kronic daste radi tega za železnico in za druge telesne potrebe v Gorici — kronic, katere bi doma krvavo potrebovali. Kje so prijatelji kmeta??!!------ Anton Jermol. S Tolminskega. — (Razburjenost in izzivanje glavarja Prinzig-a.) — V četrtek dne 23. t. m. je bila v Tolminu seja c. kr. pomnoženega okraj. šol. sveta. Vrtovec pripomni neke nepravilnosti k zadnjemu sejnemu zapisniku od meseca decembra 1907. Predsednik Prinzig v vidni zadregi se hitro razljuti in prične v svoji običajni strasti in razburjenosti nad Vrtovcem kričati z neumestnimi in izzivajočimi izrazi, kakor: ao ein Mensch, das ist eine Infamle, Schande, \venn sie Muth haben, sagen sie mir Betrii-ger itd. Pri vsej tej predsednikovi provoka-ciji je Vrtovec ostal mirno pri svojih trditvah, reagirajoč proti neumestnim in izzivajočim izrazom glavarjevim. Na to predlaga župan In ud g, Lebnn MJidaljevoti dnevni red, za kar smo bili vsi zadovoljni. Predsednik pa skoči zopet po konci ter začne kričati nad Vrtovcem in ga provociratl še hujše kot prvič. Vrtovec ostane mirno pri svojih trditvah. Ker je bilo vedno hujše, zapusti več udov dvorano. Glavar ves besen kriči nad Vrtovcem in ko je obnemogel reče: Ich bin so aufgeregt, dass ich nicht mehr im Siande bin die Sitzung fortzufithren. Pokliče odišle ude iz veže v dvorano. Vse skupaj dobro ošteje rekši: alle Herrn haben gesch\\iegen, keiner hat fiir mich ein Wort gehabt. Ich bin so aufgeregt und nicht mehr im Stande die Sitzung fortzufOhren, i ur heute schliesse ich dieselbe. In začel je kričati zopet nad Vrtovcem in ga izzivati, ko je zadnji odhajal iz dvorane. Zahvaliti se je le Vrtov-Čevi potrpežljivosti in hladnokrvnosti, da se ni še kaj hujšega pri seji dogodilo. Glavar Prinzig ni mogel vsled razburjenosti, strasti in nervoznosti seje nadaljevati. S tem pa je provzročil že itak ubogemu in zadolženemu okraju precejšnih stroškov, kar naj vzamejo naši poslanci v znanje. Kakor slišimo praviti, bi utegnil imeti g. Vrtovec še mnogo drugega gradiva za uporabo našim poslancem v dež. in drž. zboru. Iz kobariškega okraja. Mlinsko pri Kobaridu. — Neka žena iz naše vasi je bila po opravilu pri dekanu v Kobaridu. Dekan vpraša: „Kako je volil vaš mož?" — Žena odgovori: „Kakor vsi naši vaščani —z napred njaki." — Dekan: „Ja, ja, saj vem, da so Mlinščanje sami — norci." Tako govorjenje dekana je razdražilo vse vaščane, ki pravijo: „Doslej še nismo norci, to pa bomo, ako mu prihodnjič, ko pride dekan k nam na bero, napolnimo bisago. Ne hodite k — norcem!" Domače vesti. Diplomo častnega občanstva sežanskega je izročila v soboto deputacija, obstoječa iz gospodov župana Frana Štolfe in občinskega svetovalca c. kr. okr. šolskega nadzornika Mateja Kan te-ta gospodu odvetniku in dež. poslancu dr. Gustavu Gregorinu. Diploma je krasno dekorativno delo aka-demičnega slikarja v Kamniku g. Maksima Gaspari-ja iz monakovske šole. Motivi dekoracij so izvedeni v pristno narodnem slogu. Izvedba dela vso čast našemu domačemu umetniku. Predavanje o Trnbarjn. — Jutri zvečer se bo vršilo napovedano predavanje o Trubarju v dvorani tukajšnjega evangeijskega župnišča. Pohod s Telo-lovadnega trga. Predavanje začne ob 6. uri zvečer. Predaval bo g. Cimlska iz Ljubljane. Ker utegne biti predavanje prav zanimivo, se je nadejati po vol j ne udeležbe. Klerikalci kričijo radi tega predavanja, ali kdo se bo brigal za nje. Kričijo pa zate-gadel, ker bi radi odvzeli Trubarja zaslugo začetnika slov. književnosti ter jo prisili na talar katoliške cerkve. Bevskanje klerikalcev je le hudobno pa neumno. Saj bevskajo nad vsakim velikim možem, tako tudi nad Trubarjem.! Mi pa ga moramo slaviti. Dostavljamo ponovno, da bo predavanje le predavanje in ne kaka pridiga, kakor lažejo klerikalci. Shod ni BfJlB. — V nedeljo popoiudne se je vršil na Brjah v rihemberški občini napovedani shod. Otvoril je shod deželni poslanec Andrej Gabršček. Predsednikom je bil izbran domačin g. A. Pečenko, zapisnikarjem pa tamkajšnji učitelj gosp. Mož in a. Poslanec Gabršček je načrtal politični položaj po volitvah, razmerje strank v deželnem zboru itd. v kratkih, jedrnatih, lahko umljivih besedah, O cerkvenih homatijah v občini je govoril dr. P o d g o r u i k. Sklenila se je ostra resolucija in izreklo se je nezaupanje starešinstvu, posebno še zastopnikom brejske občine. Farovž in cerkev naj se le popravita z denarjem, ki je doslej na razpolago. O željah in potrebah ljudstva se je unela široka razprava. Govoril je prvo poslanec Gabršček o točkah: zahteva samostojnega županstva; uredi naj se občinski kataster v naši deželi (večina zemljišč Brej-cev spada pod Kamnje: večina davka gre drugi županijij; o občinskih poteh in vodnjakih; o uravnavi Vipave; o brezobrestnih posojilih. Govornik je pojasnil k vsaki točki, kaj se mora storiti najprvo iz ljudstva, da morejo potem poslanci baviti se s takimi vprašanji. O cerkvenih stvareh je govoril Se Možina in drugi, nadueitelj Vodopivec iz Kamenj o deželni zavarovalnici proti minam, drugi govornik o deželni hipotečni banki, naj se pri določitvi posojil driicenilno vredooati, potem se je govorilo o znižanju uiitaine na vino, povišanju, užitnine na pivo itd. Deželni poslanec Gabršček je dajal k vsemu potrebna pojasnilo. Shod je trajal od 4. do C*/t zvečer. Navzočih je bilo 400. Po shodu se je vršila prosta zabava. Fantje in dekleta so zapeli prav lepo tamkajšnjo himno : »Živela narodoo-napredna stranka"! culo se je tudi nekaj navdušenih govorov. Shod se jo vršil lepo v redu in miru; lep shod je bil, ki ostane vsem udeležencem v dobrem spominu. ViSOkl gostje I fiOlICl- — Drevi ob 0.40 dospe v Gorico z državno železnico vojvoda Cumberlandski z vojvodinjo, hčerko ia spremstvom, skupno 21 oseb. Nastanijo še v hotelu „SudbaknB. — Dae 2. maja pride v Gorico baje nadvojvoda Franc Salvator. Narodna delavska organizacija. — v Biij&h se je vršil v nedeljo ustanovni shod podružnice N, D. O. Predsedoval je g. Peric. Govorili so dr. Mandic, Jaklič in dva domačina. Predsednik podružnice je tov. Peric; izvolili so še 5 odbornikov in 1 namestnika. Prišla sta torej brez vsakega posebnega dogodka j v hotel Chevrette. I Lepa Magdalena je povedala d' Artagnanu, da se je vrnil Planchet ter pripeljal s seboj Mousquetona, ki je srečno prestal operacijo, ko so mu vzeli krogi j o Iz rane, ter se počuti dobro, kolikor mu dopušča njegovo stanje. D' Artagnan je nato velel, naj se pokliče Plan-cheta; toda naj so ga še tako klicali, Planchet se ni oglasil: izginil je bil. — Sedaj pa vina! veli d'Artagnan. Potem, ko je bilo vino na mizi in je bil d* Artagnan sam z Raoulom, pravi, gledaje ga v oči: — Ali ste pač zadovoljni sami s seboj ? — No, da, odvrne-Raoul, zc?~ so ••;*, da sem storil svojo dolžnost Nisem li branil kralja ? — Toda, kdo vam je velel, braniti kralja ? — Sam gospod grof La Fere. — Da, kralja; toda danes niste branili kralja, branili ste Mazarina: to ni vseeno. — Toda, gospod... — Storili ste nekaj nezaslišanega, mladi prijatelj, vtaknili ste se v stvari, ki vas ne brigajo. — Ali vi sami... •— O, jaz l To je nekaj drugega; jaz sem moral ubogati povelje svojega gospoda. Vaš gospod je princ, raztunejte dobro; drugega gospoda nimate. Sedaj pa je ta vaša trmasta glavica služila Mazarinu, pomagali ste odvesti Broussela! Ne zinite niti besedice o tem* sicer bi bil grof La Fere srdit. -r Mislite, da bi bil grof La Fere ne voljen name! ~ Če to mislim ? Prepričan sem o tem! Sicer bi se vam še zahvalil, saj ste delali za nas. Tako vas pa moram okregati na njegovem mestu in v njegovem imenu; ta vihra bo milejša, verujte mi. Poslu- žujem se pa pri tem pravice, nadaljuje d' Artagnan, ki mi jo je dal vaš varuh, moj mladi prijatelj. — Ne razumem vas, gospod, odvrne Raoul. D'Artagnan vstane, gre k svoji pisalni mizi, vzame pismo ter ga da Raoulu. Ko je Raoul naglo preletel vrstice, se mu je stemnilo oko. O, moj Bog! pravi nato ter dvigne svoje lepe oči, vse polne solz, k d' Artagnanu, gospod grof je torej odšel iz Pariza, ne da bi me bil videl ? — Odpotoval je pred štirimi dnevi, odvrne d' Artagnan. — Toda pismo je tako, kakor da bi šel v smrtno nevarnost. — Ah, kaj 3e! On, pa smrtna nevarnost! Le mirni bodite: ne, odpotoval je po opravkih in se kmalu vrne; upam, da vam ni neljubo, če me vzamete začasno za varuha? — O, ne, gospod d' Artagnan, odvrne Raoul, vi ste tako hraber vitez in grof La Fčre vas tako ljubi! — No, ljubite me tudi vi! Jaz vas ne bom mučil, toda pod pogojem, da boste fronder, mladi prijatelj, odločen fronder! — Ali smem še nadalje obiskavati gospo Chev-? — No, seveda! in gospoda koadjutorja tudi, in gospo Longueville tudi; in ko bi bil Broussel tu, katerega ste tako trdosrčno pomagali zapreti, bi vam rekel: Prosite brž gospoda Broussela odpuščanja in poljubite ga na obe lici! — Prav, gospod, slušal vas bom, dasi vas ne razumem. — Ni treba, da bi razumeli. Glejte, nadaljuje d'Artagnan ter se ozre proti vratom, ki so se ravno odprla, tu prihaja Vallon v čisto raztrgani obleki! — Da, toda zato sem jaz razparal nekaj kož, odvrne Porthos, ves poten in umazan od prahu. Kaj mi niso hoteli ti razgrajači vzeti meča. Vraga, kakšno razburjenje med ljudstvom! nadaljuje velikan mirno; toda podrl sem jih več nego dvajset z ročem svojega Balizarda.,.. Za en prst vina, d'Artagnan! — O, da, potrebni ste ga, pravi Gaskonec ter napolni Porthosu kozarec do roba; toda, ko izpijete, mi boste povedali svoje mnenje. Porthos izprazni kozarec v enem požirku; potem ga postavi na mizo, si obriše brke ter pravi: — O čem pa? — Glejte, nadaljuje d'Artagnan, gospod Bra-gelonne je hotel po vsej sili pomagati aretirati Broussela, in komaj sem mu ubranil, da ni branil Commingesa 1 — Vraga! pravi Porthos; in kaj bi bil rekel varuh, ko bi bil to videl? — V? '».-;! pravi d'Artagnan; bodite fronder, mladi prijatelj, bodite fronder in mislite si, da nadomeščam v vsem gosoda grofa. In zarožljal je s svojo denarnico. Nato se obrne k svojemu tovarišu, rekoč: — Ali greva, Porthos ? — Kam pa? vpraša ta ter si natofii še en kozarec vina. ~~ Poklonit se kardinalu. Porthos zvrne tudi drugi kozarec z isto mirnostjo, s katero je bil izpii prvega, vzame klobuk, ki ga je bil položil na stol, ter odide za d' Artagnanom. Raoul je ostal sam, ves zmeden vsled tega, kar je bil videl; d'Artagnan mu je prepovedal, da ne sme zapustiti sobe, dokler se ne poleže runa j vse to razburjenje. Lepi spimbll je zapustil na Vogrskem sedanji kanalski dekan Berlot. Fredno je od-Sel, je nagnal verne ovčtee v starešinstvu, da so sklenili veliko popravo farovža, farov-škega hleva in svinjaka. Ubogo občino bi stalo vse to po prvem proračunu 18.000 K, po drugem pa 12.000 K. V seji 22. t. m. pred odhodom fierlotovim je sklenilo starešinstvo najeti posojilo 12.000 K za omenjeno popravo. Berlot je odSel zadovoljen z Vogr-skega. ~ Take poprave 'prdejanškd-t* l)o-; treba, zato pa se občinarji uprejo sklepu starešinstva. Za popravo ni potreba 12.000 K. — Sicer pa bi ne bilo potreba sploh nobene poprave, ker je bita Berlotova dolžnost sproti popravljati. Vsaka stranka -*xzdržuje. svoje stanovanje, pa ga mora Se drago plačati. Berlot pa je bival zastonj v farovžu, si nabral premoŽenje na Vogrskem, popravljal pa ni nič. Sedaj ko je odhajal bogato obložen, pa je hotel naprtiti občini velik dolg, celih 12.000 K za popravo farovža, hleva in svinjaka. To so dobrote, katere imajo faraui od svojih dušnih pastirjev! Vedno bolj velja resnica, da največji davek, največje breme za kmeta je — farovž. Daj, daj! Zmeraj daj 5 Še cigana se nasiti, da neha klicati! Daj, daj! — farovža pa nikoli! Občinarjem na Vogrskem svetujemo, naj se le krepko upro tro&kom, katere jim je hotel naprtiti Berlot, da se jih otresejo. Takih težkih spominov po Iteriotu, ki tehtajo kar 11000 K, nit ne potrebujejo na Vogrskem. Ni TlliliSkl so se vrgli klerikalci a posebno strastjo. Pri Sv. Luciji so ustanovili v nedeljo farov&ko posojilnico; v Poljubinju so hoteli preprečiti ustanovitev bralnega društva, zgodi!« pa se je to, da sta se ustanovili dve druStvi: napredno la klerikalno. Navzoč je bil Kremžar, ki je tako farbal in imel ljudi za norca, da se je sam sebi smejal. Pomilovanja so vredni, ki takemn človeku koj verjamejo. Nekateri zapeljana so se surovo obna-gali nasproti domačinu g. Vrtovcu. Žalostno za nje. Poltenega domačina plujejo, prtvan-dranca pa posžušojo, ko jih obsipa s gamimi farbarijami in lažmi. Poleg je bil gimnazijski supleot dr. Capuder iz (Jerice. Ta človek mora ii dežele. — Toltnind so preveč galantni nasproti hinavskemu kaplan« Tomfiču, ki vohuni med njimi, d« toliko lažje uganja klerikalno protiljadsko politiko. Zapodite ga j iz »veje srede, tolminski irza&i! Takemu ] Človeku bojkot! »luski !i ttrtlsli tfnftfd zi 6»!iš>i- ? Strici je imelo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 2(>. t m. ob 10. predp. v hotelu „pri zlatem jelenu". ~ Predsednikom je bil izvoljen g. Franc Kocijančič. Odbor, ki *$e je vže konstituiral, obstoji iz gg.; Žnidariič Fraujo, c. kr. profesor podpredsednik, Jeretič Albin tajnik, dr. B. Piki blagajnik, Savnik Franc reditelj, Pečenko Josip odbornik, Kozina Karo) odbornik. Namestniki so: gg. Letptiičak Rudolf, Foazari Aiario, Čuk Klya. Preglednika : gg. dr. Dr&gotin Treo in Anton Jakončič, — i dnina znaSa na let« za goriike ode K 6, za ude na deželi K ii; astanovniki plačajo eakm za vselej K 50. — Posedaj je pristopilo ?ie nad dO udov; kdor teli pristopiti, naj se oglasi pri kakteem odbornika, ali naj se obine pismeno na: „Lo?ako i» strelsko društro v Gorici". M pMMIfjllJi 131 K 60 v je bil obsojen pred okrožno sodnijo ? Gorici Iv. Del-mestri na H dnij zapora s postom. Bicailj jI it/iiii neznan tat nekemn g®§tu v gostilni pri Lafttča v l&baiiie-a. Pllir. — V Trtico je pogorela bila It. «»y, last pS. Valeniiniaove. Zgorelo je mnogo perila. Ofl UliiU sta s* izgubila na veseiici t Vrtojbi v nedeljo. Kdor je vzel dežoiko alt pomotoma ali pa morda kdo ve, kje sta, naj ju vrne odboru Čitalnice, oziroma to nazuani. Daaajski Variete 6ucfeelaia*r bo go- hov al I., 2. ,n H. maja v dvorani „pri zlatem jelenu*. — Društvo *» je pridobilo povsod Ičuo ob 3. uri popoldne. Vspored: 1. „V boj", i godba). 2. „ Veseli pastir", (poje me&an zbor). 3. „ Naprej*, (godba), 4. „Ti osrečiti jo koti", (poje možki zbor). 5. „Mladi vojaki", (godba). 0. sKmet pred fotografom", fburka). 7. „Lepa naša domovina", (godba). s. ^Svarilo", (poje mešan zbor). 0. „Koroški drvarji", (godba). 10, 8Krčmar pri zvitem rogu", (burka). Po končanem vsporedu se vrti ples. Vstopnina k veselici 50 viu. Sedeži 30 via. Vsak plesni komad 20 vin, — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. KilSftlUD prtiliai]! f DlllDU v nedeljo se je vrfiilo. Predaval je g. dr. Igo Jane iz Gorice." Udeležencev bi bilo še več, da ni čutil kaplan potrebe, odgnati nekaj ljudij na sprehod iz Devina. VlSlllSl I D»i. VfiDJtl je uspela v vsakem ozira prav dobro. Podrobneje poročilo o njej priobčimo prihodnjič. Trgsvsko - obrite in gospodarske vesti. Ha razstavo ? Prago pripravlja Tr-govako-obrtiio društvo poseben vlak z Goriškega. Razstava so otvori 15. maj-nika in bo trajala do oktobra t. I. Opozarjamo na to prireditev vse sloje, ki bi radi ogledali ob tej ugodni priliki staroslavno zlato Prago, priporočamo pa vdeležbo posebno trgovcem in obrtnikom, za koje bo razstava kot trgovsko-obrtna in gospodarska posebne važnosti. Pripominjamo le, da bo razstava v takem razmerju, v kakoršnem ie ni biio razstavo v Avstriji. Vožnja tje in nazaj' bi utegnila stati okoli K 20., ~ prenočišča in pre-Žtvljenje bi preskrbel poseben izletni odsek po znižanih cenah, tako da bi stal rei 8 dnevni izlet okoli 100 kros. Program se sestavi z ozirom na sanimanje posameznih razstavnih oddelkov, sprehode po znamenitih delih mesta, poaete muzejev, tovaren i t. d. Vsak oddelek bi vodil primeren strokovnjak. Sploh se bo skrbelo, da se udeležencem razdeli čas tako, da bodo imeli priliko brez napora in v preglednem redu videti vse zanimivosti razstave, mesta in sploh ves kulturni in gospodarski napredek češkega naroda. Priglase sprejema in daje podrobnejše informacije Trgovsko™obrtno društvo v ulici Sv. Ivana od 8.-2. pop. rhiii sinusu« zadrug i Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo, vabi na I. občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 7. maja 1908, ob 'A. uri popoldne v dvorani „ Mestnega doma" v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročilo prvega načelstva. 2. Poslovno poročilo in sicer: a) splošno, b) denarna izravnava, c) blagovni posli, d) revizija. 3. Volitev odbora. Zvezin odbor sestoja iz 15 članov, katere izvoli občni zbor za dobo treh let. — Vsaj 6 odbornikov mora imeti svoje stalno bivališče v Ljubljani. — Ostali odborniki naj se kolikor mogoče porazdelijo po posameznih j okrajiuali zvezinegn okoliša. 4. Vo- litev nadzorstva. Zvezino nadzorstvo sestoja } iz 10 članov, katere voli občni zbor za dobo dveh let. 5. Prememba pravil. 6. Proračun upravnih stroškov. 7. Slučajnosti, Vsako včlanjeno zadrugo ali društvo zastopa na občnem zboru njen načelnik. — če pa ta pri občnem zboru ni prisoten, zastopa zadrugo ali društvo drugi pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom dotične zadruge ali društva. Na občnem zboru daje vsak vplačan delež en glas. S posvetovaTnim*gIasom"se sme občnega zbora udeležiti vsak član kake včla-njenje zadruge ali društva. Za udeležence, ki pridejo že predpoldne v Ljubljano, vrše se *¦ prostorih »Zveze slovanskih zadrug" v Ljubljani dne 7. maja 1908. od t>.- 12. ure predpoldne zadružni razgovori. Posebno se bodo dajala vsakojaka pojasnila in navodila. Okrtno-narJ. šili zi zidarje v Renčali vabi k slovesnemu sklepu šolskega leta 1907./8., ki hode v nedeljo 3. maja ob 3. uri pop. v šolski dvorani. Ob tej priliki so v dvorani razstavljeni letni izdelki učencev. Razstava ostane odprta še ves mesec maj. Vodstvo. Čebelarski shod za Baško dolino bo dne 3. maja ob 3. uri pop. na Grahovem v šoli. Predaval bo znani strokovnjak, gosp. naduči-telj Lik oz ar iz Ljubljane. Čebelarji, udeležite se polnoštevilno poučnega predavanja! Politični pregled. Novi giliškl namestnik. — Imenovanje dr. Bobrzinskega za gališkega namestnika je gotova stvar. Razglasi se v najkrajšem času. Za podpredsednika namestništva bo imenovan kak Malorus. Atentat na nemškega cesarja ? — iz Rima je prišla še nepotrjena vest, da so Arnavti nameravali atentat na nemškega cesarja Viljema na Krfu. Zarotnikov je bilo 50. Preskrbljeni so bili z dinamitom in raznim razstrelivom. Orožniki so jih izmed njih aretirali 30 j 20* jih je uteklo. Na begu je bilo ustreljenih 11 zarotnikov. Proti Jubllejskim slavnostlm na Dunaju. — Češki listi priobčujejo oklic na narod, naj se noben Čeh ne udeleži jubilejskih prireditev na Dunaju. V oklicu se izraža nada, da se tudi drugi slovanski narodi ne bodo udeležili teh slavnosti. Nemški cesar Viljeni pride v Fulj dne o. maja t. I. V arzenalu se delajo priprave za vsprejem. Nas! zopet Izvoljen poslancem. — Bivši laški minister Naši, proti kateremu se je vršila dolga kazenska razprava radi sleparij in je skončala z nj egovo obsodo, je izvoljen zopet za poslanca v vo lilnem okraju Trapani. Dobil je 2691 glasov. Oba protikandidata sta dobila skupno komaj 581 glasov. Samo v Italiji mogoče! Dvoboja RauCR-MedakOVlČ ne bo. Medakovi-čeva sekund&nta major Uzelac in dr. Lorko-vič sta zahtevala, naj ban ltauch poda dokaze za svoja očitanja proti samostojni srbski stranki. Banova zastopnika sta te dokaze odrekla. Xa to sta izjavila Medakovičeva zastopnika, da se poslanec dr. Medakovič ne more durtrilirati s človekom, kateri brez povoda sumniči in brez dokazov obrekuje in da dvoboja ne bode. Baron ltauch je za temeljito biamažo bogatejši. izbere temo, o kateri hoče pisati nalogo iz maternega jezika. Minister odreja tudi druge olajšave ter ukazuje, da se mu teme za pismeni izpit predlože, da jih bo sam pregledal, Velik slovanski učenjak umrl. — Na Reki je umrl dr. Baldo Bogišič, eden največjih slovanskih učenjakov na juridičnem polju. Pokojnik je bil 1. 1840. rojen v Cavtatn. Njegovi najznamenitejši deli sta: „ Pisani zakoni na slovanskem jugu" in »Zbornik sedanjih pravnih odnošajev v južnih Slovanih". Iz Amerike v staro domovino. — s parukom Carpathia se je povrnilo 1500 izseljencev, s „Francescoft pa 1023 v Evropo. Največ so Italijani iz kraljestva ter Hrvatje in Ogri. Na Komorsklb Otokih, ki so last Francoske, je razsajal silen ciklon, ki je napravil ogromno škodo. Polkovna slavnost v Trstu. — Povodom 25-letnega obstanka tržaškega domačega pešpolka „baron Wald8tatten,, štev. 97. sestavil se je odbor nekdanjih podčastnikov tega polka, kateri misli dne 5. julija t. 1. to ustanovitev z veliko vrtno veselico proslaviti. Gospod polkovnik tega, pešpolka, gospod grof Stiirkgh, prevzel je pokroviteljstvo za to polkovno slavnost. Vsi nekdanji podčastniki, kateri želijo k temu odboru pristopiti, so uljudno napro-šeni, da se v Veteranski pisarni via Gelsi Štev. 2. v ta namen r~' Razne vesti. Nova naradba o zrelostni skušnji. — Naučni minister dr. Marchet je izdal novo naredbo glede zrelostnega izpita. Med drugim določa, da se mora kandidatu dovoliti pol ure, da si ' tiskovni zakon. Nov Hardenov proces In nov Eulenburgov škandal. — V sredo je bila v Monakovem glavna obravnava proti redaktorju lista „Neue Freie Volkszeitung", Staedele, katerega je tožil Har-den. Obravnava je končala s tem, da je bil Staedle obsojen na globo 100 mark event. k desetdnevnemu zaporu. Pri razpravi je prišlo popoldne do senzacijonelne scene, katere posledice so za kneza Eulenburg jako nemile. Predpoludne je namreč izjavila priča, ribič Ernst, da je večkrat vozil na barki po Štarn-berškem jezeru kneza Eulenburga, da pa med njima ni nikdar prišlo do česa nenravnega. Popoludne pa, ko ga je predsednik opozoril, da se spravlja v nevarnost, da ga obtožijo radi krive prisege, je priznal, da je imel z knezom Eulenburgom homoseksualne stike. Harden je takoj izjavil, da se zadovoljuje s to izpovedbo. To senzacijonelno pričanje je seve razburilo vse nemško žurnalistiko. Državni pravdnik dr. Isenbiel je proglasil nasproti členu redakcije „Berliner Zeitung", da se mu zdi izpovedba Ernsta zelo važna. Čim bo imel pri roki zadostni materijal proti knezu Eulenburgu, bo postopal z največjo strogostjo brez ozira na osebnosti. Toliko knez Eulenburg kolikor Harden da imata pravico zahtevati, naj se stvar popolnoma razjasni. On da ne prizanese nikomur, Vsa nemška žurnalistika piše o knezu Eulenburgu kakor o zgubljenem človeku, padli veličini: „Nad knezom Eulenburgom je zlomljena paiica," piše „Vossische Zeitung". Trije Uboji. — Na Velikonočni ponedeljek je nastal med fanti iz Brezovega in okolice pri Moravčah na Kranjskem pretep, ko so pijančdvali v vinogradih na Moravskigori. Pri tem je bil posestnikov 'sin Franc Zavrl iz Prevol na mestu ubit. Ivan JesenŠek in Jernej Jakož iz Spodnjega Jelenja pa tako pre-mlačena, da ne ostaneta pri življenju. Ubijalce, S)sesf likov sinove iz Dol, so že spravili pod juč. Taka je naša katoliška mladina 1 Izjaua.*) Podpisani obžalujem, da se g. Josipa Stanič-a, posestnika v Gorenjempolju hšt. 71 po krivici obdolžil tatvine krme, radi česar javno izjavljam, da so te obdolžitve popolnoma neresnične ter jih tem potom preklicujem. I.;,»!i tega prosim g. Stanič-a, da ustavi kazensKO postopanje ter mislim, da je s tem zadobil popolno zadoščenje. V Gorenjempolju, dne 26. aprila 1908. Štefan Gabrijelčič, l. r., Goljevica 56. Štefan Tinta, i.r. Alojzij Vidmar, l.r. piča. priča. •) Za vsebino pod tem naslovom je od-1 govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakmi. Potnikom v Ameriko priporoča t^^s agenta „flmerikanske in Wbite Star Linije" najhitrejšo vožnjo preko Basla-Parisa-Cherbourg-New-York. % odhoda na teden. Prosta hrana že v Baselu. Z velikanskimi parnikl teh linij traja prevoz od Clier- boiir-Ncw-York ? resnici le 5 in pol do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevolje in zastonj: »Generalna Ager^ara" Im Ooersteg & C.o Basel Aeschen-graben 28 (Švica) Proda se posestvo v Brdih. Več se izve pri §. \)a1et)tii)ii ^ei)dpatr)ii)a $ 1|ojs1<«ii). „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni iliil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tololon it. 79. RaCun poStne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilne vloga se obrestujejo po 47» %• Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren in i davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%, na varščino ali zastave in na menjice po 6l/s % ; za čas denarne draginje l/s% višje. Glavni dr.ležl se obrestujejo koncem leta 1907. s 0%. Stanja 31 dec. 1907,: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550'77. — Posojila: 1,698.186.77. — Reservni zaklad: 85.95435. — Vrednost hiš: 112.328 — Išče se več izurjenih ogljarjev kakor tudi veu delavcev, proti zelo dobri plači. VeČ se izve pri Dominiku L u š i n u, Ljubijana, Jenkove ulice št. 18. Up V VfllKl' v Novem mestu Ul, II, fUlUlU (Budolfovo :; Kraujiko) ]e uredil in izdal: L Civilno pravflni M in Žene! »STOFLEaCŠ ie namizno orodje in posodje useh vrst. friznano težko posrehrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kaao, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. tor»iZ™ Ghristofle & C- Dunaj t^ia*** Ilostrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih, — Kot jamstvo svoje Izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Ghristofle. C. to. Ako trpite na itrjenjn krvi in na podobnih boleznin, tedaj pištte na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolino ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: „Goapa B. iz W. piSe: Lepa hvala! VaJe sredstvo je učinkovalo že 5. dauu. Gospa L. v M. piSe: »Priporočala bom saakoma Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom Rama nikoli br«z njcgfc*. Arhitekt S. \ M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že p* 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti poSiljatvi 1 marke nemSko veljavo (tudi v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" »pisal dr. K«d. Lovie. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Z znamko aršner zaznamovani šumeči linionadni bonboni malinov-, jagoiluv-, fcšnjcv- in prvencev oku* so najboljši. Prva češka delniška družba za ori-jent. sladkorno blago prej A. Maršner Kraljevi Vinogradi. Dobi se v Gorici pri A. F. Glessig, A. Seppen- hofer in G. Furlanl. m irafli SL3= Ion zbornik pravil označeno vrste; koncem tva- rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. 2. HfBhSbi tarifa -•— skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (30 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni* A. Gabršfiek v Gorici. Bolnikom na pljučih, kateri še ne poznajo izvrstnega Gruadman-nov*H-; čaja iu bombonov proti ka&lju in pljučnim boleznim, priporočamo v njihovo korist to izvrstno zdravilo. Neštetim bolnikom, ki so trpeli na pljučni bolezni in so se izgubili upanje da ozdravijo, je pomagal ta čaj. Že v kratkem času se obrne na bolje. ~- Čudovito upliva ta čaj pri zastarelem kadijo, zasliženju, hripavosti pri kroničnem plači nem katarja in bolečinam v grla, nadnh-itii. Ker pa poskus več koristi nego same besede, rn/.pošilja tvrdka lekarnarja Grand-mann-a. Beroiin S. VV., Friedrstr. 207. 20.000 poskusov tega izvrstnega čaja. Poslati je točea naslov ter znamko za '20 vin. — Brezplačni poSiljatvi se priloži poučna iluatrc-vuna knjižica. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike! Bodite prepričani, da učinkujeta *aj res izvrstno ; sicer bi tvrdka lekarnarja Grundmann-a gotovo ne razpošiljala brezpkčnik poskuSenj. Naročite takoj; ne bode Vam žal! Denar prihrani, Mor kupi izgotovljeno pohištvo pri Ceni, dame in gospodje - pozor! Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislito si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najbolj&ega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala ua ostane »Original« le najboljši. Drifiinal-Sfictoria stroji pd0e$L!X' uporabi brezšumno. Orifiinal-Violoria stroji toS' za domačo rabo in obrtne namene. Oripal-Victoria stroji j^ftjl; za umetno vezenje (re-miniranje). Tvrdka slavi na razpolag« .trankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Briginal-Victoria strop ,iS!nfciS: lek vseh doaedaj obstoječih tovaren. Zn vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« troje v in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Pucb«, oroija, manicijo In vseh lovskih priprav pri tvrdkl KERŠEVAN1 & ČUK GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalni«« KIVA OASTELLO št. i. Goriška tovarna mila A. Oabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčev/ali tujcem. Slon* lospiju! PosMjte milo iz te krniš ton! Izlet je izvrsten. Cene obieajue! Nata kalite!* je: Caprasole - Koza s solncem. Posks:r.iv^itel Različno pohištvo iz železa, lodobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) Meri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. I Gene brez konkurence. ^L_ _ ____