jslaja vttk Kr** t ped lj io praznikov. juued d«ilf Si Holid«y». GLASILO SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE 1'mMM »n tipravrtttkl i>r««torl- W67 80. LawndaW Avo. Offleo »f Pabllcatioai g«, Lawndalo Avt. T, >.Phon« BockvroU 4S04. jjSTO—YEAR XVffl. Cena Je^tS.M •t ChJcMo. Illinois, notar Sul»»rri|>tioa |5.00 ^ < ____ Toadjr AccepUnce for MaiUaf at »i*«ial rato of poatafo provM«d for in Mctlua UM. Act »f Oet. S. 1I1T, aathorUed oa Jun« 14, UU. Ur January a. tka AM of 0w Iti«, at »uat-^fiM t. UTt. Chicago, 111., torek 27. januarja (Jan. 27), 1925. STEV.—NUMBER 22. SOLNČNI MM J( POMAGAL REŠITI VEČ PROBLEMOV hnstveniki, ki oo prvi« v zgodovini mrkov opazovali nebes-ni prizor visoko v zraku, ao videli temni pas na tleh in za godili ciklona na solncu. Vpra-lanje "statike" je rešeno. Radio je igral veliko vlogo. MK JE BIL 8T1RI SEKUNDE | POZEN. TEMPERATURA LUNE. Pregled dnevnih do-godkov ! - Amerika. , ; Izgredi v Herrinu so prenehali; Štirje ubiti. Poplava za ameriške delavce je ie tukaj. Povest o pridobljenih milijoj-nih pove vse. Cena za čikaške ulične železnice je prenizka. Solnčni mrk je dal ključ za rešitev mnogih problemov. Po svetu. Anglija bi rada s pomočjo balkanskega bloka zavladala na Cr< nem morju. Francoski listi napadajo Ameriko. Angleži vidijo v rusko-japon ski pogodbi nevarnost za Ugo narodov. Sovjetska vlada je baje bojkotirala Anglijo. Tutankamenova grobnica je drugič odprta; dragoceni prt je uničen. Poljaki groze s pučem v Gdan-skem. POPLAVA ZA AMERIŠKE DELAVCE PRIHAJA FRANCOSKI USTI NAPADAJO AMERIKO Vsi, tudi katoliški tlati ao edini v tem, da Francija ne bo ni kdar plačala vojnega dolga A friki. Vlada razpravlja o posojilu. Pariz, 26. jan. — Francoski buržoazai listi so odprli silovito kampanjo proti Ameriki v avr-ho, da podkurijo javno mnenje proti poravnanju vprašanja voj Rvancouver, R C. — Dawesov |nih dolgov z Ameriko, načrt je udaril Ameriko skozi I med katerimi je tu Kanado. Tukaj Je že veliko zna- di katoliško glasUo "La Liber-menj, da pošljejo evropejske de- te", je odprto izjavilo, da Fran V KANADI 8E 2E LAHKO ■OPAZUJEJO PRVI UČINKI DAWESOVEGA NAČRTA Evropa odklada svoje brezposelne delavce v Ameriko. ANGLIJA BI RADJf ZAVLADALA NA ■ Črnem morju | Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija protestirajo proti izročitvi V rangelove Hote aovjetom. Anglija priporoča Franciji, naj izroŠI bojne ladje Rumu-niji. ANGLE&KA MORNARlCNA BAZA V BOLGARIJI. RUSKOnlAPONSKI PAKT PROTI UM NARODOV V Londonu vidijo nevarnost za ligo, če obvelja točka o nevtralnimi! v sovjetsko-japonski pogodbi. 2 1 lxmdon, 2«. jan. — Angleški uradni krogi ao izvohali, da Jo V novi ruako-japonski pogodbi točka, ki določa, da v slučaju, da se ta ali ona atranka zsplete v vojno, ostane druga stranka nevtralna. Po mnsnju angleških diplomatov je Japonska, ki je članica lige narodov, kršila uatavo lige in ženevski protokol. Ako Chicago, I1L — Popolen solnč-i mrk zadnjo soboto zjutraj je pričakovano odprl novo knjigo jnosti in vsekakor pomagal re-razna vprašanja, ki so dol-I časa mučila znanstvenike in iredence v elektrotehniki. Kolikor pride Chicago in se-lerozapad v poštev — mrka ni tilo, ker je bilo nebo oblačno. Toda na vzhodu je bil mrk viden S znanost je v polni meri izkori-atila prizor, ko je luna zakrila polnce. Kjer pa mrk ni bil viden i tal, je bil viden z zračnih ladij in eroplanov visoko nad oblaki. Prvič v zgodovini mrkov.se je flovek poslužil dveh velikih iz-Jajdb pri opazovanju: eroplana a radija — in s sijajnim uspehom. Cepelin "Los Angeles" je plul 8000 čevljev visoko, noseč eks-pedicijo astronomov in drugih opazovalcev; v službi je bil tudi "Shenandoah" in poleg tega je bilo v zraku 26 letal v različnih fcajih. ■Prva poročila o opazovanjih se stila upravičena jeza. Mestni o- menj, da pošljejo evropejske ae-i«? . j* ^rvu u« Bolgarska. 26. jan. — |a~ -.čnt vojno s Rusijo, bo lavce kisovHled I)aweHovega^nebo nikdar plačala dolga ^ ^^^^^ lUl-p^J ^agati, če načrta padli med siromake in ; Amoi tki. jkanski blok ae je Jako zanima za L ko ,itf|| prosjaka v Združene driave ako- 'Jakaj bi posnemali Nemce in rufke ^^ )adj#| kjttore je ba- UK° * zi Kanado. Kadar bodo tukaj, IreklJ, da plačamo, ko ps. vemo, Vrangel odvedel s Črnega - jih bodo izrabili kot sredstvo za!da ne moremo držati obljube? morja ^ katcre ldtj počivajo v Pnllekl I znižanje mezde ne samo v Kana- Povejmo očitno, da ne plačamo, j francoskem pristanu Bizerti v r di, ampak tihoUpski krožki bodo ! Liiuita. - Tun.sijl. Ko je Herriotova vlada nravi Ifl V BiH IM lahko poalali vsakemu podjetni- V* J™*™1 > Prinesel vče- prUluU Wvjetsko Rusijo, jsl ,ir*™ f ™nmm - - 'raj veliko karikaturo, ki pred-1n ^tUmenjene ladje so- ku v Združenih državah deAatce, ki bodo delali poceni, ako si jih bo podjetnik zaželel. stavija zdravega in ranjenega i poaj«iniK uuciei. > , i ni^jrfŠkega vojaka, pobirajoč de- B^vjuina« manuni-im Sedanja vlada se je sporazu- nar pri oknu francoskega ba-L,,,^ |e^pala v Francijo in mela s kanadsko pacifično želez- tfoJ^a, zraven pa stoji r*tr-l-------j- - — _ „ « I _ i M tMMHMAIll/ vjetom; ta sklep še ni izvršen, dasi je aovjetaka mornarična V Gdanakem (Danslg) ss nekaj •kuha; Poljaki pripravljajo pol sa ugrabljen ja mesta. OENA ZA UUfiNE ŽELEZNICE PREVISOKA mela a kanadsko pacifično želez- gajnika, zraven pa stoji rvtHi|ka na Uročite v brodovja. nico in kanadsko narodno iSS^ffjTKSfmSMM? 1 I* uradnih krogov v Sofiji nico, da se v prihajajočem laUi Izročajo, da so Bolgarija, zvede učinkovit naseljenlški »Pod Karikaturo je napis: Ame- ' « »umi(l,.vHH ni4K,ovU MESTNI OČETJE SE VPIRAJO Ocenitev ja precej zavita v mi-sterij. . ^ m^^mmmmmm f . , ' * i/j ' Chicago, I1L — Ko so mestni očetje izvedeli, da ao v ocenilnem odboru pritisni)! R. E. Kelkerja ob steno, ki je imel določiti kupno ceno za cestne železnice v Chicagu, in da jo bila cena določena Berlin, 26, jan. — "Lokal An-zeiger" poroča, citirujoč veati is .vede učinkovit "n^ijenttkl M;k.rik«turo je n.pi.: "A""0-1R^mJniJ«^Ju^l«vljTnS!ovUIV»rtave' •>» I'°|J,lt* program. Obe ioleznilki druibi «£*»««• mor« bl« ®rVH fo p™ ^ Frčijo proti to- ^ " vzdržujeta agencije v glavnih J1 u , .... eitvi floto aovjetom, če*, du bo "»• "" 0 Prihajajotem polj^ meaUh Centralne Evrope in n. M« napad« v bejrfl ita «* ^.Ukih republik a tom" ^ Angleškem, da pregovore ine- fcnajo efekt na vbčlnatvo. ki .uurtmucilo na Črnem :'ln ;, N» nemtko-poljakl e Ijenike, da nalote vae .voj. »i. VSj^JSS&TEl^ B fn^toU balkanake '^"•"jenuKt^ hranke v izselitev v Kanado. Zr- i rKaoom. Marsikateri Aim riSan ' «• Polo*aJ v Odanak . tve javljajo, da .. Jim .obljub. |v Pk«u .HM | Drug> ^ „ ^ „ „Jn.p., d. polj.ka vlad. I. govori llssc, da je solnčni teiku Prvič v zgodovini mrkov je Človek videl na tleh senco, katero je naredila luna, ko je zakrila lolnce. Teman pas popolnega mrka, okrog 200 milj Širok, se je vlekel od točke na Atlantič-nem oceanu do točke v Minneso-IL Na obeh strsneh pasa je bilo svetlo. Bil je veličasten prizor, kakor da bi kdo pogrnil črn plašč po deželi. Zdi se, da je mrk rešil sitno vpraganje "statike". To je šum in nemir v zraku, katerega toliko sovražijo poslušalci na radio. Odkar obstoji radio, vedo oddu-jtlci, profesijonalni in amaterski, da so glasovi, ki prihajajo na radio čistejši in boljti ponoči kakor podnevu. Nihče ni vedel, lakaj. Vsakdo je mislil, da ima • tem opraviti noč in ne tema. V loboto zjutraj je bila uganka re-iena. Takrat ni bila noč, pač pa lamo tema radi mrka — in povsod v mrčnem paau je radio deloval veliko boljše kakor zuna, pasa, kjer je bilo avetlo. Splošna sodba zvedencev zdaj je, da solnčni žarki vplivajo na radij »kc valove, zato je nesrečna "sta-tika" l h »dnevu tako ' nadležna. Radio eksperti imajo zdaj novo polje, na katerem bodo lahko delali in poakušali premagati "statiko". Letalci in opazovalci mrka v tračni visočini poročajo o veliki izpremembi temperature za časa ftrka. Cim je luna zakrila solnce, je temperatura padla iz 20 nad niti(* na.18 pod ničlo; ko je bil mrk končan, aa je živo arebro azoiM-t dvignilo na 20. Dr. David Todd, veteran mod ameriškimi *»tr«nomi, izjavlja, da ima ta najrla izprernemba v temperaturi najbrž opraviti a temperaturo na luni, ki je silno nizka na proti »ml j i obrnjeni polovici. I »niga znamenitost, katero so vid. li opazovalci, ki so fotogrs-firali korono (žareč obroč sobica, v katerem je bila luna), so Pta nenatt trakovi In iskre v ko-*oni. Učenjaki sklepajo, da so tii «>kakor kolosalni ognjen cikloni, ki divjajo na površju •oljjca.H \ aino ja tudi odkritje, da Je kil mrk štiri do pat sekund pro-P"7en. Astronomi pravijo, da krivda ni v komputaciji ( v na-Iirej izračunan čaa mrka), r \ v nečem drugem kar bo tra-U ša__ ljajo visoke mezde in da dobe ta- koj7 delo, ko pridejo v Kanado. Dalje jim pripovedujejo, , ^ ■•. r------- i —-------—. r- ----->0 "prelivanju krvi sa poljska ...uu mmijer Herriot Je daneslgleški prvi lord admlralltate I pravice". V Pomeranljl se zbi-da je skllšal izredno aejo ministrskega geatiral, naj Francija izroči | rft,0 p0|jlke dt p^. zelo lahko priti iz Kanade v »veto, na kateri razpravljajo o Vranglovs ladja Rumunijl z na- ljc)no ^ „viltt tajnosti". Združene države. Mnogi kanadski | delavci so že spoznali, da so iz --- -» — ' -----,77 , , ucmvvi BU — na $200,000,000, se jih je pola- ^ kapitalisti Kanado za od E Kanaae v —v«., -»-i"—^- - -----------------pravijene sa vs« siucajnuim . vprašanju dolgov. Vlada sestavi menom, da bo Rumunija gn|p0 ^ j0( dtt pu-tolovski organizirani proklamacljo, ki bo morda že Ju- dar Crne^ »orja v int^u en- ,J-kl ^^ !griibl prti^ ln itH pr#čttw v pariamentu. tente. Medtem pa turški ilatil^^, k • ' -"------ so grozili, ^da se bodo taki sprejme. t v V finančnih krogih na U Sal-e Streetu, ki je za Chicago in za-pad, kar je Wall Street za New York in Anferiko, so krožile govorice, da sta W. J. Hagenah, o-cenilec cestnoželezniška družbe in William B. Pearsons, "nevtralni" ocenilčc, ki tvorita večino v ocenilnem odboru, določila ceno na $200,000,000. Po ocenilnem sporazumu bo mesto plačalo $162,000,000, ako tudi bcenilni odbor določi ceno na $200,000,000. Ko so pričela prva pogajanja z županom, je kompanija sama dejala, da so cestne »eloznice vredne $162,000,000. Zdaj so pa ocenilci povišali ceno za sedem in trideset miljonov dolsrjev. Torej veliki teč, kot je kompanijs zs-htevala. To dejstvo je učinkovalo na mestne očete, kajti pričakovali so, da bo cena nižja, kot jo je postavila kompanija. Ocenjevanje Je zavito v miste-rij. Kelker, ocenjevalec ss mesto, izjavlja, da bo treba pregledati še nekaj postavk in da še ni bil storjen oficijelen ialdjuček. Mestni očetje so prejeli poroči-o, da sta Hagenah in Parsons z vršila glavne zaključke, ne da bi se s Kelkerjem posvetovala. Danes ali sredo se pričskuje oficijelni zsključek. kiadišče evropejskih' brezposel-h delavcev. Zadnja štiri leta so .Jtnadskim delavcem, lorganlzl-ranim in neorganiziranim, zniževali mezdo. Tudi delovne razmere so se poslabšale, tako da so tanadski delavci dandanes med ajslabeje plačanimi delavci. Veke^ delavcev v glavnih industri-ah se je spremenilo v sezonske i elavce, to je v delavce, ki delajo e po nekaj mesecev v letu. De-avske organizacije so skoraj u-ničene. Sumske delavce izkori-i čajo strašno, za unijo delovni delavci pa pridejo na črno listo. kanadskih rudniških okrajih ni organizacije, pa tudi razmere, v katerih delajo mornarji, ao najslabejc v brltskem imperiju. Razne dobro tvorne organizacije, med njimi Rešilna armada/M zrabljajo, da prihajajo mladinski delavci m brezpoaelne delavce brez sredstev v Kanado. Ko pridejo sem, jih oddajo v privatno službo. Sprejeti morajo mezdo, ki se jim ponudi, iz te pičle mezde pa morajo poravnati potne stroške. Razne delavske strokovne organizacije so pričele dopisovati z delavskimi strokovnimi organizacijami na Angleškem in v škotski, da informirajo deUvce v Evropi o razmerah v Kanadi in da jim svetujejo, naj se nikar ne z*elijo v Kanado. Ampak sredstva primanjkujejo, da bi se de-I avti v drugih evropejskih deželah obvestili o položaju v Kanadi. Ibanez zopet udaril po Alfonzu Pariz, 26. jan. -fP«^.^ satelj in republičanski vodja iba-« je v pismu, v katerem se Je soboto zahvalil Herriotu na dejstvu, da francosks vlada u stavila sodaijsko postopanje prO-ti njemu radi propagand« prot španski vladi, zopet udaril p<> kralju Alfonzu. Ibanez pravi i pismu, da španski kralj niii«ak nil tožbe v Franciji iz liberalnosti. pač pa zato, ker aa boji fnu»-coakega javnega mnenja. Iro ^ja je"govoriti o liberalizmu A -tow. ki Je velel zapleniti moje imetjev^in^vlpri- jatelji so na svečan način, kakor .v Časih inkvizicije, ws javnem Ur-p, v Madridu sežgali mojeknjU Je. Boj proti daljeval s vso odločnostjo, piše Ibanez. ____ Opazovalci so v eni ^rio^ REDSEDNIK DRUfiTVA 8. N. P. J. NEVARNO PONEHRETII. Meadow Landa, Pa. — Dne 20. t m. js smrtno neverno ponesrečil na Arden rovu znani boree proti današnjemu kapitalističnemu sistemu in predsednik dru-štvs Avgust Bebel št. 269, H. N. P. J., brat Jernej Hafner. Podelila ga Je plast kamenja. Njegovo n tanje je brezupno, ker tudi zdravnik do sedaj še nI dal nobena Izjava. Ponesrečenec je bi' prepeljan v bolnišnico v Pltts-burgh, Pa. — Perečevsle«. PRIHODNJI BOLNCNI MRK f i *mSm Prihodnji popolen solnčni mrk v Ameriki pride 7. marca 1070. Viden bo pa la v Floridi In mor da v Georgiji. Torej vsi tisti, k a zamudili zadnji mrk — po- DragoeeA mrtvaški prt, edini te vrata na avetu, je uničen. ■ Luzor, Egipt. 26. jan. — Ho-ward Carter, ameriški egipto-og, ja včeraj zopet odprl TuUn-kamenov grob v Dolini kraljev. Vsi predmeti v grobnici, katere e Carter pustil, ko je lani zapečatil votlino, so bili najdeni nedotaknjeni. Vendar pa Je Carter našel nenadomestljivo izgubo. Mrtvaški prt, ki Je pokrival sarkofag, je bil po zanikrnosti egiptovskega vladnega oddelka za starine oatavljen v majhni leseni utf in solnce, kije sijalo nan/, e to redko starino popolnoma u-ničilo. 'Kakšna škoda! BU Je edini prt te vrste na svetu, ki se Je ohranil skozi 8600 let, toda krivda ni moja," je vzkliknil Carter. Carter Je videti vesel, da Je zopet na delu v grobnici. Njegov namen Jo, drugič odpreti Tutan-kamenov sarkofag, fotografirati mumijo In izvršiti vse ostale po-drobnostl znanstvene preisksvs na truplu. Dalje Je v votlini še «na podzemska čumnata, ki je polna raznih predmetov, katerih se ni šs nihče dotaknil. — m| J1MMU mesto kakor jo d'Annun- JavlJajo, da se Velika Britanija L,0 ^ j ^ ^ASŽKSLrliiiTvlSš O^nsko Je staro prlstanlščno mornariai0g| ^"MmJg ob Baltiškem morju, ka- sgKs stojanka. ( i Jf iVOb(Klno meato pod U- Vse kaže, da velika ententa — ,,ravo lige narodov, ki Jamči predvsem Anglija — In balkan- Poljaki svobodno izhodišče do ski blok delata načrte za nadvla- morjji, Od tlatega časa so Polja-do na Črnem morju na škodo Uj v nepresUuem konfliktu s sovjetske Rusija in turško rs- m0-tno upravo. Pred nekaj dns- publlke. V HERRlNtt JE KOPET VOJA-8TVO. vi so Poljski v temni noči saasgll poštno uprsvo In pribili svojo poštne skrinjice po, vsem mestu ter izjavili, da Mta spada nJim. To je povzročilo protesta, nemira VpditelJI klanavcav ln protlkla- ln »ovo krUo; novcev aa mrtvL | ^^^^ naf boja, ki je nuUl med klanov.kl- mt ta ^tlkla.H.vltol vedltolJI. [ ^ « V prodajal- 8 Mm in 1926. Zunanji minister Duca pravi, da Rumunija sa danes nahaja v zalo nevarni dobi, zato mora Imeti močno armado. Ostre * I Mszleo Clty, 26. Jan. - Nenavadno huda zima Je obiakala Mehiško dolino. Vsi višji gorski vr-bovi ao pokriti s snegom, česar ža nI bilo videti celo generacijo. Tudi ognjenik Popocatapetl je obrobljen a sm-gorn. Med Indijanci, ki žive v hribih, Ja zavla d slo veliko trpljenja In na stotine j« mrtvih vsled mraza. VREME. Chkago In okolica: V jasno in mrzlo. Severni vetrovi klanovskega pokreta. Poleg sta mrtva Še dva klanovca Ed For-bea, desna Youngova roka, In Homer Wamer. Young Js isvsdel, ds Js Tho-mas prišel v mesto. Pričal ga Je Iskati, ne da polJublU drug drugega kot prijatelja, ampak da se skušata, kdo Ja boljši strelec. Kako Je začel boj, Je ša mlste-rij, kajti vsaka stranka z vrača krivdo na drugo stranko. Fakt je U, da aa Je boj dokon-čal v brivnici Blonija. Thomaa Je šal proti hotalu, ko Ja opazil, da mu sledi Voung s klanovci. U maknU sa Je v brlvnlco, kajti slu-til J«, časa Voung Išče. PriAsH so padati streli. Thomaa sa Ja u-maknil v brlvrtlco, Voung mo J« sMil s s^jlml psjdašl.' Poksli so samokresi, naenkrat Je podal Young zadft od dveh krogel. Padel Je Wsrnar ln Thomaa, ki Je pa še streljal, daslravno ja lili zadet v prsi, Protikiancrvd Izjavljajo, da je Voung pričel streljati, kajti zanašal sa je na svojo pomoč. Thomaa Je Ml po poklitu rudar. V njem ja nasilni vodja kla novcev Voung našel svojega moj-kija njegovim naailstvom vil koaas. ta ^H Um I V teh prodajalnah ss dobi ga-lona gazollna za 11 centov, galo-na motornega olja za Si centov, peka krompirja za petnajst centov. Te cerfe govora dosti jasno o prof i tih privatnih interesov in o pretiranih danah, po katarih so ljudstvu prodsjsjo šlvljensks potrebščina. Raš ja, da so srmadni peki In prodajalci malo nižja plačani, kot uslužbenci In delavci v privatnih podjetjih. Ta razlika pa nI tako v«lika, da opravičujejo oderuška cene, ki Jih mora ljudstvo plačevati sa vsa, kar potrebuje, Obrnem pa U cene govore, ako bi ljudstvo laatovaio vsa produktivna In distributivna sredatva, zemljo ln naravne zaMade, da bi lahko vae ljudstvo živelo udobno, ds bl n« bilo razstrganlh in lačnih ljudi. napredovala olj aggMadih silno vanja celih 60 počakaj^« m bodo ugubtJ šivljanje. ki (..(»ifrafij in KHKUlimCNl (i LAHOV L Naw Vork, N. V. (FederaUd Prass.) — Uradno štetje gtaaov v zadnjih predsedniških volitvah ja dalo kandidatnima Hoeiallst l^bor partjr S9,00l glas. V letu 1920 je U stranka dobila 31,176 ^glaaov. V štirih letih jt za BTS < p r o sve GLASUJ SLOVENSKE NARODNE POOCORNB JEDNOTE LASTNINA 8LOVBN8KK NARODNE PODPORNE 1EDNOTB ^■MMHHVMnBMHMPHNNHMM Cmic ogUuu>v po dogovoru. Rokopisi M no vranjo *----- Naročnina: Zedinjan« država (Uvan Chicago) $6.00 n* lato. $2*0 u pol lata in 9146 sa tri auMaea; Chicago in Ciaaro ffi^O n« lato. $3J» sa M lota, 91M ta tri maaocs, in s« i«oino»ain»Vvo $«.(»0. Nuk* sa vm~ kar tm* stik s liatosi: "PROSV ETA" '______Ž*57-St R*. Laimdal* Avraua. Ckicago, lIMnola. ■ "THE ENLIGHTENMENT" Orgaa sf m tlpvmli »11111 isti** ^ O«nad by tl»« 8loveče Natrpal RmmTR S«dety. Advartiaing rate» OA.aMMli gubscription« UniUd Stataa (aseapt Chicago) and Canada $6.00 par poar; Chicago 9fiA0, aiM foratgn countrias'tB.00 par r«ur. ^ ...... p m "MKMBER of Tha FEDKKATKD PEESS" ** 11 "*" 'II "T---I- " ' - ^mmmrnsrnaum: UNION LABEL APPLIED FOR Dulum v «kU"p«jd n. pr. (I>er. 31 -21) poleg v.le«a imen. na naalovu pomani. da van Ja • Um daavom potakla naročnina. Ponovit« jo prsvatesno, da m vaM na aauvi Ik*. Se večja pa je, kako kdo pride do njega. H&k .is- Delavec mora trdo delati za svoj zaslužek, n« glede na to, če dela z umom aH z rokami. Duševni ali ročni delavec ne dobi ničesar zastonj. To je pravilo današnjega gospodarskega sistema. Besede "delavec mora, krvavo zaslužiti svoj denai**, označujejo trpljenje človeka, ki mora delati i rokami ali z umom za mezdo, da prehrani sebe, če je oženjen, pa to družino poleg sebe. Za Jjudi, ki lastujejo bančne delnice, ne veljajo te besede. Tudi ti ljudje Imenujejo dividende, ki jih prejmejo vsako leto od svojih delnic, zaslužek. Ali taki dohodki zaslužijo tako ime? Poglejmo! Ako hočemo to dognati, lahko na pr. primerjamo pro-fit delničarja, ki lastuje delnice velike newyorške banke, z letnim zaslužkom, kakeršne na pr. prejemajo delavci v železniški industriji Ako izvršimo tako primero, ne bomo le spoznali, da postoji velika razlika med profitom delni čarja in zaslužkopi železniškega delavca, ampak spoznali bomo, da se v sedanjem gospodarskem sistemu godi železniškim delavcem vnebovpijoča krivica.' " Gospod "Delničar" ne dela ničesar, ampak on lastuje le en par bančnih delnic in vendar je njegov zaslužek veliko večji kot železniškega delaven, ki je skozi vse leto trdo delal. National City banka, to je Roekefellerjeva trdnjava za ohranitev oljnega trusta, je v'letu 1924 napravila $11,-554,428 dobička. Kapitalisti pravijo, da je toliko "zasluži la". Ako se U profit razdeli med 8,000 delničarjev, je vsak delničar prejel od tega profita $1,445, ne da bi izvršil kakšno duševno ali ročno delo. T^ banka je izplačala $6,400, 000 v dividendah ali osem sto dolarjev povprečno na vsakega delničarja. Chase National banka je tudi zavod, ki služi finančnikom, da z njim kontrolirajo industrijo. Ta banka naznanja, da je v letu 1924 napravila $4,954,684 dobička. Med 4,074 delničarjev je razdelila za $3,200,000 dividend v gotovini. Vsak delničar je povprečno napravil $1,212 profita na leto, ne da bi bilo treba zanj znojiti ali si pa ubijat: svoje možgane. ' Prejel je ček za $785. ( Tu je narodna trgovska banka, ki je v letu 1924 imela $5,136,47 dolarjev profita, kot dividendo je pa razdelila $4,000.000. Letni profit je znašal za vsakega delničarja $806, povprečna dtoijienda za vsakega delničarja pa $626. Chemical National banka ima 1,483 delničarjev. Profita je imela $1,432,275, v dividendah je pa izplačala »1,080,000 Vsak delničar je imel povprečno po $966 profita, v gotovini je pa prejef $729. v Kapitalisti, ki nalagajo denar v te banke, ne riskirajo nič. Gospodje so rešili vprašanje solvontnosti, ker Imajo kredit pod svojo kontrolo. Iz tega sledi, da se kapitalisti ne morejo izgovarjati, da zaslužijo ta profit, kav riskirajo svoj kapital. Delnic od teh bank ne more vsak kupiti, kakor na pr. lahko kupi druge delnice. Te delnice so kvotiraoe vedno tako visoko, da t^oben kupec ne mara plačati tako visoke wn». Tako m na pr. ic zadnjih poročil lahko prapričamo, da je bila ponudba za delnieo National City banke $398, zahtevalo se je pa $404, ponudba za delnico Chaae National banke je bila $425, zahtevalo se je pa $430. Za delnico Morganove Firpt National banke je bila ponudba $2,350, zahtevalo se je pa $2,500. Te finančne institucije kontrolirajo gohpodaroko življenje v Ameriki in njih vpliv občutijo tudi v tujesematvu. Ako finančniki komu dovolijo, da kupi večje število delnic v teh podjetjih, tedaj ga priznajo, da spada med denarne mogotce« Kdor ne vijva pri finančnih mogotcih tegfi ugleda, ne more kupiti delnic 1n mu jih ne ponudijo na prodaj. Proflti, ki jih prejemajo finančni mogotci, pokazuje jo, da jim ni treba zanje nič delati, pa tudi riikirati jim ni treba kapitala. Ogromna Je razlika med finančnim mogotosm in delavcem v delu in prejemanju plačila. Ampak ranica je, d«lsžsn svetihnebes. ako bi nd milijon« delavcev ne delalo duševno in t rokami m*J £ JES)tS^^im«! 4sUo v industriji in na polju in vstvarjalo novih vradnosti, bi svojo pot, gmpod. ki izgublja tudi finančni Mtituti ne iiplačali fieka dividonde. Delo PJ** *er ljudstvo ne verjame j« šele oživele la kapital, zato Je delo vtč vredno kot d*,»jg-narni kapital N Glasovi članov g. N. P. I. in či ta tel je v "Prosvete". ■ A I Barrackville, W. Va. — Cenjeni bratje in sestre 8. N. P. J! — Prisiljeni smo, da ae obrnemo na va* v bedi in težki borbi, v kateri ae nahajamo. 2e 16. maja 1924 ao premogovne družbe zaprle rove in naa držale brez dela do prvega oktobra, na kar so prelom i-e pogodbo z organizacijo U. M. VV. of A. in počele delati odprto ali neunijsko. Bili smo pozvani na stavko od naše organizacije. Jorimo se za naš životni obstanek — ne samo za paš, nego celokupnega delavstva. Vztrajali smo trdno do 16. dec. m. 1. Istega dne je prišel šerif s svojo gango in kompanijskimi pobojni-d ter so nas pometali iz kompa-nijskih hiš ip to okoli 30 družin, c^so ostale na vedrem polju in brez vsakega pribežališča. Precej (asa smo se morali klatiti ta-lo in končno se skrivati po sta-ih farmarskih hlevih. In v takem stanju se nahajamo Še danes • ženami in majhmmi otro-čiči, samo s toliko razlike, da smo sedaj po dolgi borbi še veliko bolj osiroteli in so nam družine gole in bose: Tako vidite, bratjfe in sestre S. N.P. J., da smo zašli v veli-tansko bedo po nelastni krivdi in v boju za delavske interese, torej tudi za vaše interese. Zato upamo, da nam ne boste zameri i, ko so obračamo do vas za bratsko* pomoč. Upamo tudi, da nas boste priznali kot svoje brate-bo-ritelje ter nas podprli z milodat ri in nam tako pripomogli ne samo lajšati naše trpljenje, temveč v boju do zmage za delavske pra- vice. BPMj Vse darove in prispevke izvolite pošiljati na ime društvenega tajnika Matta Tonkovicha, P. O Box 401, Barrackvlile, W. Va., za kar vam že vnaprej iskrena zahvala.— MathTonkovich, tajnik Collinwood, Oh io. — Napredek Slovenske narodne podporne jednote, ki je v najnovejšem času povzpela do obširnega lastnega poslopja ln moderne •tiskarne, mora strašno boleti častitega gospoda župnika od fare Marije Vnebo vzete. Kakor nazftdnjaki vsepovsod želijo staviti zapreke napredku, tako si prizadeva tudi on. Poslal je pismo mesečni sej društva Mir št. 142 8. N. P. J os. škofova pravila, katera je častiti morda celo spisal sam. Pod cenjenim pismom so se podpisal kar trije odlični cerkvenjaki, gotovo misleč, da se bodo ostrašil napredni člani društva Mir. Njih namen je bil razkopati društvo kakor so nazadnjaki še razkopal več naprednih ustanov. Zmotil so s«. Člani so spoznali prevaro Tudi za pobožne in versko lju di veljajo nauki o ljubezni, zato bi bilo priporočljivo zanje, da jll upoštevajo sami prej, prodno ji hinavsko razširjajo drugod, da ne bo nekaterih družinah cerkvenjakov večen prepir in grožnja za rasporoko. Razkol, ki vlada v njih najožjih krogih, b radi sanesli med člane društva Slovenske narodne podporne jed note. Roke proč od našega dru štva, v katerega nista niti čast ti gospod župnik niti prevzvišeni škof prispevala črnega centa. Članstvo S. N. P. J. ima dosti dobra svoja pravila t ustavo, ne potrebuje škofovskih niti iz bližnjega Župnišča. Sestavilo j# samo svoje, po njih se ravna ln ko bo aamo hotejp, jih bo spremeni lo. Cr se |ia kdaj Član drufttva S. N. P. J. zmoti, da prilu|aB kakimi duhovniškimi ali škofov] skirai pravili, naj ga dru-i vo pouči, da ima taka pravila nšattH cerkev, ter naj ", sploh inmtoiM« društvo po pravilih proti njemu Claai S. N. P. J., le imaosno naprej. Naša jodnota je (Kiltena in pravična za vso, s čemur se ne more ponašati marsikatera katoliška organizacija. Ce ae Ji| duhovnik proUvil riesti Haaa društva Mir v oerkev, je imel čisto prav, lakaj bi se mu pa silil tisti, ko v«, da js vs« skupaj samo slepUo. Nosite mrliča naravnost na pokopališča, pa bo t ti| stih nebesih kakor če bi ga spravili častiti gospod župnik. Na dobrem boste toliko, da nimate stroškov in nepotrebnega dela Častiti duhovni gospod naj asm Chishobn, Mina. 1925 je prijadral h koncu in pro-speriteta je začela od zgoraj navzdol, kar se pokazuje že v mnogih krajih. To pomeni, da delavci ne bodo imeli "full dinner psila", ki je bil .obljubljen pred 4. novembrom 1924. Na novo izvoljeni kandidati še niso zasedli svojih novih mest in bossi industrije pa so že pričeli trgati mezde. Kaj bo še! Posledica bodo stavke v mnogih krajih ter "in-dšunkšni*/ Delavce bodo vlačili jo zaporih, udirali bodo pobojni- ko ga uniji /.a 5 burgh, Pa.) tU« njihovega kopita, rudarji plačujemo s devet tisoč dolarji na leto, če ima kaj poslu ali nič. T! najete-ži so hodili okoli žrtev v ječi in jih z zvijačami in spletkami nagovarjali, naj se pripoznajo krivim« če so krivi ali ne. Vse so im obetali in ko so nesrečneži seveda ugovarjali, so pa nazad-IIJaki šli z vso silo nadnje in jim slikali vse strogosti. Spletke sd d v njih stanovanja in prelivala -se jim posrečile in s pomočjo JANUARJA 1925 I Tri koledarje 8. N. P. j | dal v okvir, da bodo lahko še petdeset let ali več moji otj vedeli, kako bujno in hitro HHBhKJK.P. J. —. ■ Šulgaj. se bo kri. Cene pa pri vsem tem spretno plezajo navzgor, s čemur se kaže vsa prosperiteta, ki-se obeta dolgo dobo Štirih let za delavce. Pročudno se mi vidi, kako da so delavci dandanes tako indife-rentni, da ne vidijo razlike med svojo in drugimi strankami. Vsaka stranka ima pred volitvami svojo platformo in tako jo e imela tudi progresivna z La-ollettom in VVheelerjem. Ta va sta imela pravo platformo za delavsko, ljudstvo, katero tvori večino prebivalstva Združenih držav, pa vendar nista bila izvo-jena. Ogromna večina glasov je ikla nasprotnima strankama. Od nasprotnih strank pa delavstvo seveda ne more pričakovati db-brega, kajti mogoče ni kaj ta-da bi bila koza cela pa volk sit. Delodajalčevi in delav cevi interesi se križajo, zato ni mogoče ugoditi obema. Delavci n farmarji naj bi imeli v pri-lounjih štirih letih šolo, da si bodo pridobili dovolj izkušenj in se bo mogoče organizirati politič no/ Kdor še ni ameriški držav jan, naj bi si pridobil pravice in ^pristopil v splošno delavsko stranko, da bodo pripravljeni stali trdno v letu 1928, ko bodo zopet predsedniške in splošne vo-itve, da bo mogoče poraziti nasprotnike^ Sele tedaj se bo de lavstvu pričela vračati prosperiteta, do katere je tudi dosti bol, upravičeno kot so bossi industrije, saj delavci producirajo vse naj bodo tudi deležni sadu svojega dela. — J ose p h Ute. AL 142 8.N.P. J. Avella, Pa. — Naj pride med slovensko javnost malo več pojasnila radi žrtev, ki so bile pri zadete v premogarski staVki leta 1922. Ta naselbina je oddaljena od meje Zapadne Virginije tri mi lje, kjer je rudarska naselbina Cliftonville, W. Va. Tam je la stovala družba Richland rudnik, katerega delavci so bili pod unijo U. M. W. Tudi nje rudarji so stopili v splošno stavko 1." aprila 1922, a družba je najela gardo kozakov in z njimi hotela de lavstvo prisiliti, da se ji uklonijo. Sledile so zle posledice. Kozaki so pometali rudarje in njih družine Iz stanovanj s pohištvom vred pod milo nebo. Avellskim rudarjem se je početje gnusilo potrpežljivost je prišla do vrhun ca, sklicali so izredno sejo in se dogovorili za pomoč svojim bratom. 3li so v Cliftonville proti kogakom, ne da bi kaj slutili, da jih oni Čakajo pripravljeni strojnicami. Rudarjem je bila nastavljena past. Se danes se ne ve, odkod so bili poslani voditelji ali od unije ali od premogar-skfh baronov. Reveži so se udal prigovarjanju "vodjev" in so zbrali 17. julija zjutraj, ne sluteči. kaj hudega jih čaka. Korakali so miroO s namenom, da lepimi besedami pregovorijo stavkokaze, da pustijo dela Kar so jih pozdravili na poti streli i2 grmov od kompanijskih kozakov Zgrudilo se js nekaj unijskih rudarjev, ubitih in ranjenih. Seveda so tudi rudarji odgovorili na streljanje, da js nastala pravca U panika in ae je tudi od poboj niške garde zgrudil nekdo zadet v glavo, najbrž od svojih lastnih tovarišev. Sedaj je šele nastala pravcata k gonja za tukajšnjimi rudarji Se pennsylvanski koaaki so prišli na Avello in v okolico in kar odkraja ao prijeli 200 rudarjev ter jih poslali v preiskovalni zapor v W. Va. Sledila jo sodba in zdi ss, da v Ameriki justica še ni bila pravična za delavce, vedno pa na strani industrijskih magnatov. Bilo js obsojenih 43 rudarjev od 3 do 10 let ječe v Moundftvillc, W. Va. 2rtev so tudi Slovenci. Eden js našel pro-ranl grob, zadet v glavo od ko-aakov, in sicer Jakob Ujčič, član društva Avetlaki vrh št 292. V ječo ao poslani trije: Anton Ve-har sa tri teta. zdaj prost, in brata John in Jo« Steklavčič, o-ba obsojena na pet let. Vsi so bili člani društva št. 292. Val bo gSn svojih advokatov so bili rudarji spoznani krivim, kar so po prevarah sami priznali, dasi so nedolžni. Tako so ostali zapuščeni od celega sveta, uradniki njit^ u-iiije pa so napeljali vodo na svoj mlin in uresničilo se je res tako :kot so sami mislili. Rudarje, ki so ostali še zunaj, so pa organizirali za nekak pomožni fond, da i »omaga jo družinam zaprtih bra-1 »v, da so se okoristili od pri s pevko v posameznih rudarjev, dasi bi to moral kriti ves 6. dis-trikt. Odirali so tukajšnje nezavedno delavstvo do kosti. Zdaj je nezavedna masa začela snemati mreno z oči in ne vem, kaj >o še sledilo radi krutih prevar. Plačujemo še vedno po $1 mesečno v dotični fond in od rudarjev je bilo 31 pomiloščenih, oz. so doslužili svojo kazen. Na društvo št. 292 je prišla prošnja od prizadetih bratov, da bi podvzeli korak za njih oprostitev in bi se mogla Slovenca vrniti k svojim družinam. Oba sta zavedna delavca. Društvo je prišlo do zaključka, da vzame korake in izvolilo odbor štirih mož, ki spiše rezolucije in prošnje s podpisi vseh članov in drugih ljudi, kolikor se bo le dalo nabrati imen. Zato društvo št 292 apelira na vsa društva S. N P. J., 4a bi vzela korake v to svr-ho, kajti trpeti dolgih pet let v ječi po nedolžnem; doma pa dru žina brez očeta, to je gorje, k ne more nobenemu pravičnemu človeku zapustiti mirnega srca. Kdor želi več pojasnil, naj se obrne na predsednika društva Tony Chrtalich, R. F. D. 2, box 52, Avella, Pa| — Odbor. JordanvUle, 111. —- Se pred zaključkom starega leta sem se pripravljal, da bi poročal v Pro-sveto, pa mi ni bilo mogoče. Človek je vedno zaposlen, naj bo delavec v rudniku ali kmet, oba sta trpina pri danaftnjih razmerah. Delavec pod zemljo se trud leto za letom, da si prisluži malo kruha za svojce, konec leta pa nima drugega kakdr zdrave ude, če je srečen. Kmet pa je v nevarnosti pri delu v gozdovih, pri strojih, konjih. Smo pač vsi enaki trpini, zato se moramo ljubiti med seboj, ker v splošni skupnosti si bomo mogli izboljšati živ ljenjski položaj. Lansko leto smo pričakoval boljše kakor je bilo, mogoče pa bb letos boljše. Dan se je zače daljšati in prišla bo spomlad, da bodo ptički nosUi vsak v svoj gnezdo. . Modri so bili, ko so se zbrali skupaj iz celega sveta. Dogovorili ao ss, da prej kot se začnejo ženiti, si izvolijo svojega gospodarja. Bila je to velika skupščina, kajti mislimo si ptioe iz celega sveta. Prišli so do tega, cfo kdor bo letel najvišje, bo njih kralj. Dogovorili so se, da se dvignejo pri solnčnem vzhodu. Bili so vsi mož-beseda, največj med njimi je bil jastreb, naj manjši pa stržek, ki vedno pridno čvrči, ko se pokaže izza grma, pa se ne upa nikamor. Bil pa je moder in ko je prišel čas poleta, je zletel, jastrebu na perje, da ga je ponesel kvišku in Še opazil ne. Jastreb je poletel najvišje, vsi so prej zaostali. Ko je videl, da je že dosti visoko in ga nobeden ne prekosi, se mu je oglasU stržek: "Kaj sem že jaz tukaj." zletel je višje nad njega. Ker sta bila dva enaka, pa ptice niso hotele stržka, temveč so vseeno izvolile jastreba, ker •e jim je za malo sdelo, da bi bil pritiikavse njih kralj. Stržek se pa še dsnes skriva po grmih, ker je najmanjši. Najbolj pametns je bila sova, ki ni hotela nikamor; mislila si je, Ic pojdite, jas bom šla spat, ponoči bom pa ropala . . . Tu in tam se oglasi rojsji s u-govorom, da bi Prosveta ne smela pisati proti veri. Nsj le bo vera kjer je, kar pišejo rojaki sa Ust, to je naše orožje, da odgovarjamo izkoriščevalcem. Ce bi mi ne smeli tega, kako da si pa ketarji upajo nam vsiljevati kril in svoje dogme, katerih ne maramo? T • Da se poslužijo vseh udobnosti radi oprostitev, ki so zagotovlj ne z dohodninskim davčnimi konom iz leta 1924, so davkoL čevalci opozorjeni, da samec!] je glavar družine, naj bo mož' žena, je upravičen do odbij $2.500 kakor poročene oal Pod prejšnjim zakonom je bi teh |2,600 odbitka dovoljeJ samo tedaj, kadar je bilo fotd dohodka manj kot $5000. Ce' bilo dohodka več kot $5000 je I odbitek samo $2000. Glavar družine je po nov zakonu smatran vsak, ki j ra ali vzdržuje gospodinjstvo' enega ali več posameznikov, so z njim ozko navezani, tm po krvnem sorodstvu, po H stvu iz zakona ali adoptiranju kateri imajo pravico paziti družino ali so moralno in lej za to obvezani. Samo podpora sorodnikom upravičuje "davkoplačevalca, bi še lahko smatral kot yla\ družine. Od njega odvisen biti član davkoplačevalčeve žine in z njo živeti. Dodatno osebnemu odbitku $2*500 je varju družine tudi dovoljeno' biti $400 za vsako osebo, vki od njega odvisna, ali je ; jfl glavna podpora od njega, če jcl oseba pod 18 letom starosti «li| nezmožna, da se sama vzdržuje! radi duševne ali telesne negpo-l sobnosti. Taka odvisna oseba nil treba, da bi bila sorodna niti nil treba, da je član davkoplačevalk čeve družine. ■■■I Sledečo so pr|meri o odbiti ki je dovoljen glavarju družine;) Sin podpira svojo ostarelo mat in-dve sestri, obe pod 18 letom starosti. Cisti dohodki sina v letu 1924 so bili $5000. On je u. pravičen do odbitka $2,500 kot glavar družine in poleg tega po $400 za vsako osebo, ki jo podpi-ra, kar znese skupaj $3,700. Oš tolike vsote torej ne plača dav. ka, od $1,300, kar je več pa mo. ra poravnati po 2% in poleg t* ga ima 20% odbitka od vsote, Id bi jo imel plfri&ti kot davek. -Sin, ki živi v New Yorku, podpira postfraega očeta v Baltimo-ru. Njegov čisti dohodek znala $3,000.'Ce je sam, mu je dovo-ljen odbitek samo za $1000 in poleg tega $400, ker podpira <► Četa, kateri pa ne živi z njim. : Vdovec z odvisnim otrokom j« imel leta 1924 $3000 Čistega d» hodka. On je upravičen do oS> bitka $2,500, ker je gospodar družine in poleg tega $400 za odvisnega otroka. 8. Pomniti je, da po zakonih o doh. davku iz leta 1924 speci-fično določa, kako mora davkoplačevalec navesti svoje osebni odbltkfe in poleg tega tudi, če ji bil samec in se poročil, da nav ede, kdaj se je poročil ali kdaj po-stal glavar družine. Po zakonu pred tem je vsoti odbitka, do katere je bil davk* plače valeč upravičen bila določe- na na zadnji dan dotičnega davi-nega leta. Ce se je davkoplačev* lec v pretočenem letu poročil ii zadnji dan, mn je bil odbitek u celo leto dovoljen kot glavarji družine ali kot zakonskemu. Davkoplačevalec, ki je bil poročen 30. junija 1924 je upravičen do odbitka $1,750, kajti prvih šest mesecev davčnega loti je smatran kot samec, torej u-pravičen za tisto dobo samo u $500 odbitka — polovica od $1000, katera vsota je dovoljeni za samca skozi vse leto, za zadnjih šest mesecev pa ie postavljen v razred kot zakonski, kar ga upravičuje de odUtka kar je polovica odbitka za cek leto, ki je določen za zakonske, lo so živeli skupaj vse davčno leta Ce je postal vdovec dne 30. jun» ja, js smatran kot zakonski » prvo polovico davčnega leta kot samec za zadnjo polov ico. Tako je treba navesti take spremembe pri prijavi. Ce je 80. junija davkopia. < « lec prenehal biti glavar drutn* — da ie podpora za gospodinjstvo ali sorodnikom od "J«'*1 prenehala —mu je (Ion olj ' odbitek kakor v slučaju, če r '"> davkoplačevalec poročen 30. junija, kar je skupno $1,7W ttf poleg tega po $400 za odvi«*. ako je podpora tekla od njt*» dalj*, ako ne, pa mu to nI ^ voljeno. TOREK* -av jasno POVE, DA 8 po-EKtFMM DELOM SE NE PRIDOBE. Stv|iltka Rastja | bojkttira ta(li|o? Veet is Kopenhagena sporoča, da je sovjetska vlada odpoidieala trgovsko komisijo iz Londona. ujub temu bo večina ostala gluha in slepa. ljudi Chicago, IU. (Fed. Press.) -Lumolzel je milijone iz ljud-pa je ,umrl blazen, bi se glasiti napis na grobu Da-E G. K"*** multimiljonarja, Sja jjocinjene pločevine, ki je S v New Yorku dne 17. janu-t 1 na posledicah, ki se da-l slediti do orgij, kakeršne la-iko prireja bogastvo. Reidovi »jznačilnejŠi vpadi na ljudske ZL so združeni 8 trustom za poleno pločevino, rockislandsko eleznico in American Tin kom- inijo. •• Sirova metoda, koje se je Reitl Bilužil, da je prišel do milijo-pV, pokazuje, kako je finančna ■ a, ki zdaj gospodari v deželi, jla do moči in oblasti. Ljudje pridejd do velikega bogastva, ■go varčni ali ker so izvršili tika dela za ljudstvo, ampak pii splezajo v pozicijo, v kateri ihko drugim nakladajo in narečje jo cene, po katerih bodo pla-evali svoje potrebščine. Prvo veliko kupčijo je Rčid iz-rriil, namreč tako kupčijo, kjer e neka j prejel za nič, ko je organiziral 200 samostojnih podjetij ■izdelovanje pocinjene ploče-rine v trust, obenem je pa znal poslovati tako colnino, da so bili varni dobički tega monopola. Kapitalizacija je znašala $46,-100,000 in Reid in tovariši so prejeli od tega kapitala $10,0Q0,-|00, da so podpisali dokumente. To so prejeli v delnicah, ^ebi so darovali za deset mlljonov tolarjev delnic, za katere niso plačal fjcka. Ti milijoni so predstavljali profit, o katerem so računi-i, da pride, ker so v ugodni policiji. Reid sanf je delal za ta uspeh McKinleyevega tarifa. Ko je Morgan organiziral jeklarski trust, je bila vključena tudi Reidova družba za izdelovanje pocinjene pločevine. Reid iir njegovi tovariši so prejeli od U. S. Steel korporacije čedno število delnic za njih delnice jfoclrijene pločevine, tako da je voda v počrnjeni pločevini pomagala, da je narasla voda zgornje jeklarske kapitalizacije. 4 Reid in njegova banda so nato oplenjevali blagajno kompanije za pocinjeno pločevino, preden je bila izročena jeklarskemu trustu. Govori se, da je bilo v nji osemnajst miljonov dolarjev, katere io Reid, Moores in Leeds razdelili. Tako so dobili potrebni drobiž za karijero na Wall Streetu. Reid se je nato odločil, da po-itane železnišjci magnat. V letu 1902 se mu je'posrečilo, da je dobil kontrolo nad rockislandsko železnico. S svojimi tovariši je organiziral . serijo podružnih kompanij, ki so mu omogočile po-Ignati kviško vrednost borznih papirjev in jim dale priliko, fla SO i H »služi jO ostre taktike, ki so jo želeli. Pričeli so molzti lastnino in i/.molzli iz nje vrednost. V letu 1914 ni dala več mleka od M« in gledali so nato, da je prišla v roke Hodnijskemu upravitelju. Molzenje se' je vršilo na ta način, du ho sebi odkazovali velike darove in nakazovali visoke h<* nora r je in dividende. To molze-hjc je vrglo devet milijonov dolarjev v treh letih, preden je bila ieleznicA izročena sodnijskemu upravitelju. Dalje so se poslužili premoženja železnic v špekula-tivne h vrhe, v Špekulacije pr drugih železnicah,ki so napravile petdenet miljonov dolarjev izgu l* železnici. Ko je U proces, vrsee ne na temelju pretiranih »t m; kov, pognal železnico na klo-tedaj so Reid in njegovi tova-ri'i na umeten način pognal' vMnost delnic od $20 na $89 na trifu, in na ta način stvar odložil ia javnost Sledila je reorganizacija. Delničarjem je bil naložen prispevek štirideset dolarjev na delnico. ie|» /niča je pa imela okrog 64 milijonov dolarjev v svojem kapitalu. & id je zapustil $60,000,000 ^ jcl je od Pcrshinga ameriško **>Uvo in newyorški državni za- »lužni križec, k. ****** 'SStilt^^Stmi' BPfll ££vssmižita i L** ^hna st1; <**«>* «<***"« «s&>55Ub ^^ * u^ a* četo šerifsklh deputijev, nekaj bina* rato se ne morem nič kaj i hleaso. lil. miličarjev, ki so vzeli s sabo tudi pohvaliti o društvenem napred- I VZHODNO OKROŽJE: Jacob AAbroitf, Boi Ml. Maoa Run. Ps. strojnice. Po daljšem iskanju so ku. je komaj šest družin, več pa I ^J^L^S^Ju^r^i«0?^!^IHrvatov, ki tudi pri-l^^0 OKROtJB« SLIKE IZ NŠSEUIM Norih Beeeemšr, Pa. — 2e od 10. Julija ne delamo in še nič ne vemo, kdaj bomo zopet poklicani k delu. Nekaj "ta boljših" de- ------ U vsaki dan, ker popravljajo v v do-1 rovu, da bo pozneje delo vse bolje Šlo s stroji, kar pa gotovo ne bo »delavcem v korist, temveč * UkTPiršJil ISm! GLAVNI STAN i NITJI SO. LAWNDAL* A vi., CHICAGO. IUJNOI4 Izvtševalni odbor: VPRAVNI OMBK: Vlassal Calnksr; »*dprf4«4nlk A«dr«w V Mrki«. R. F/J^T. družbi, da bo imela manjše iz- bm im, PiMtLtsMk M«tilitw Tur k; ujnik b«lnišk«sa 2K, |BU> Novaki |1. bUsaisik loks VofrUhi arsšalk fUslls Joto Zovsrtatk. Seranton, Pa. — Zdi se, da se ,ie dosegel sporazum s Pennsjrl-vania Coal kompanijo. Dvanajst tisoč rudarjev, ki so stavkali od dne 25. novembra lanskega leta, so se vrpili v pondeljek na delo. Kompanija je provocirala rudarje na naj nesramne j ši način. Odpuščala je delavce, ko so izvršil mrtvo delo, za katerega niso bil plačani. Ko so imeli zaslužiti denar, je kompanija dejala, da jih več ne potrebuje. Stavko je odredil odbor za pritožbe, ko so se rudarji izrekli zanjo. Odborniki distriktne organizacije so bili proti stavki. Di-striktni predsednik Cappellin jih je samo tolažil s praznim obljubamf, to je storila tudi kompanija, rudarjem pa niso hoteli dati garancije, da bodo pritožbe preiskane in izravnane. Rudarj so spoznali past, ki so jim jo nastavljali in zato se tudi niso hoteli vrniti na delo. Končno so najeti pobojniki umorili Paca, , zastopnika staVkujočih rudarjev. Ta podli čin je tako razkaČil rudarje, da je položaj nastal še bolj napet. Pričakovati je bilo, da za-atavka vseh pet ih štirideset tisoč rudarjev prvega distrikta, ako ne bo spor kmalu izravnan. Cappellini je storil seveda svoje, da vpogne rudarje. Suspendiral je deset lokalnih organizacij, katerih člani so bili na stavki. Grozil je, da suspendira vsako lokalno organizacijo,! druži . grožnje *b bil< vlivanje olja ogfenj. Položaj je bil od dne do dne bolj oster in to je menda vplivalo, da je kompanija odnehala. Dosegel se je sporazum. Komisija, katero imenuje Le-wis, predsednik rudarske organizacije, bo preiskala pritožbe. To se zgodi takoj. Lokalne organizacije, katerih člani so bili na stav-li, dobe svoje poslovnice. NoKen rudar, ki je bil na stavki, ne sme biti izpostavljen preganjanju. | Pritožbi, ki jih ne izravna di-striktni odbor za sporazum, pridejo pred antracitu] , g«, u^sdoU Avo* Cklcats. IU Frances McLaughlin. Ustavila se poročal v I»rosveti.—FrnnkPivk. DENARNE POŠIUATVK IN UTVARI, ki so tttole «1. Iwtovslas«e je pri šerifovi četici in rekla, da __odbor« la lodnoto vobto 00 asolevoi TsieMtve i. N. P. J^ SSST-SS So. Uwa» FarreU' P,U - NiMm iC SSSTe"v SVREI f BLAGAJNIŠKIMI POBU so peSUjeto ss tZ d Srl^rt L ni *laiil ^ ^ ^ nMelbln*' kjer Mrto,: BlagojnUtfo 8. N. P. J., Mfl780, Lsorsislo Av^ C^SSTE Šerif je odredil, da ne sme ni- je u lepo Slovencev, ki Voo pritStoglod* poalovanja v gl. laTrtov.lnom odboru »o saj pošljojo hče strel j atL* Stara žena je stepi- immjno 8V0je dobro ^pgvgjp^ Nal la sama v kočo, iz katere se je dru6tvo> 2uJrimo 8Q „ Jslo. V^ it^A^ - ^^ W VWUki ^^ dom' ^ 1)0 ^tm- oglssi, oarolslas Is .pjokvoolu^ koč: Šerif, pojdite sem, Nea! prej za£eto delo. Politično pa v U« v iml > gla»tiu» lodnou, ss| 00 pošills as saslsvi "P ROS V RTA" je menjal svoje mnenje. * Parrellu vae ani. nimamo nobene- MI74» K». Lawndalo Avo, Ckkago, IU. Šerif je šel in nekaj minut kasneje sta stopila iz koče Neal in šerif smehljaje nekaj ter nekaj pripovedovala drug dr«ge- mu. ';' * . Mati je dejala: "Saj sem vam | Farrellu vse spi, nimamo nobene- MST-»S Bo. Uoradslo Avto Ckteago, Ul. i ga kluba. Slovenski gospod lup- ——————— Inlk v Farrellu imajo kajpada Uesložni, bomo podrli še tisto, •— • -----------«--------ucBiur.ui, lA/iim jiuuih -wm i lepši uspeh, ker katoliki se ne I kar smo doaedaj zgradili, umešavajo v politiko. Tudi pra- Mislim, da s tem nisem niko-[vijo, da bo vse socUliste vrag gar šalil, kar tudi ni moj n*» r ^^ Pobrai in da socialisti so Usti, ki ^^vaVti U ^ "daj W ^lU* NatataroMTSrSttltVo 8. N. P. 10 organizacijo, ki se pri- S Um činom je hotel obrniti po- nje, kakor ga še ni bilo od tt, M 7ri~o ie druš^o HL H stavkujočim rudarjem. Te zornost nase. ko je imela samo katoliška car- p' V' R 17B in tretjo društvo j! ie sb bil< vlivanje olja v » ■ ■ • lcev svojo moč v srednjem veku.L* ^ j At 14g Tako ge Chicago, HI. - 40-letni brez- Takrat se to nikomur sanjalo ni d;Uv0C ,|ah^0 ^^ MVaruje poselni in izstradan delavec Mar- o danaAnjih socialistih, pa se B,uftaj tin Kost, ki se je opotekal na uli- vendar duhovni voditelji is taci zaradi gladu, je pobral kamen kratnih dob lahko postavijo s za slučaj nssttče. Kot tajnik Imenovanih dru- ------------------. . . , . ... -r.. 1 štev prosim vas člane, da se in ga vrgel z vso silo v razložno svojo . krvoločnostjo in pobija- L^^ udeležujejo sej vsakf tri Okno. S tem činom je hotel obr- njem. Zapeljanih tudi še nikdar maiiCe> Clan ^ druitva št. 90 niti pozornost, da ga prime poli- ni bilo toliko deklet kot takrat. 8 N p J f k| ^ bo udeleži cija in odvede v zapor, da dobi1 J—----1—14 ^ • • ~------• - L Streljati so se pričeli zopet med gabo. Chicago, I1L -r Mod pobojniki v Chicagtf je zopet izbruhnila vojna. Pet krogel je zadelo John Torrija, magnaU v človeških nižinah, kralja tihotapskega piva in milijonarja, ko je stal pn-ji svojo hišo na Clydovi avenujl. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ko je prišel k sebi, ga je vprašal policijski lajtnant Coyne, kdo je streljal nanj, Torrio je pa odgovoril, da je to njegova zadeva in ne policije. Jim Colosimo je im-portiral Torrija v Chicaglj. kate-j rega sO pobojniki ubili t* pred par leti. Morilcev Colosims še do dsnes niso odkrili. Preje je bil Torrio pobojnik v New Yorku. Bil Je zamešan v več afer. Pravijo, da je zapleten v afero, pri kateri je bil ustreljen Rosen-thal. "Loftjr" Louie in 440yp the Blood" sU bila Torrijeva tovariša. _ 16-letni sla ubil očeta, g^ Garj, Ind. — John GregoA tot štor, stanujoč v Tollestjmu, je bil v soboto zvečer ustreljen. Ubil ga je njegov lastni sin Joe, star 16 let. Gregor se Je spri z leno in ji zagrozil z nožem. fc) je sin pritekel s puško materi na pomoč in ustrelil ošeta. Pašteti M si rodi podvrgli unije. Rim 26. jan. — Fašistični veliki svit je sprrjel rosolucijo, v kateri pravi, da morajo strokovni tmije postati neločljiv del fa-šističneca gibanja. . uj. ... —^ . ------- Poleg drugih organizacij Je v ^ Vsake tri msMoe enkrat, bo večerjo. Ampak policija je ime- Farrellu klub pečlarjev, ki smo kaznovan po pravilih, tudi od-la tudi srce. Dala je siromaku je- na zadnji mesečni seji sklenili, daljen. Clsnom priporočam, da, sti in policaji so mu obljubili, da da priredimo veselico sa Sloven- viak plača asesmsnt o pravem mu poiščejo delo. ski narodni dbm. Sklenjeno je £aiu jn 0nl, ki zbolijo, so napro- To se ni zgodilo v Kitaju, v ka- bilo, da priredimo 81. januarja, i^i, da ^ Javijo Ujnlku, pa ns terem letos razsaja lakota, k*r Je Igral bo orkester in Anton Blm- ^ dosedsj. Vsak naj pravlU poplsva uničila vse pridelke v de- čič, stari član Farrellskega peš- pr^iu, pa ne bo nepotrebnih vet provincah. Ampak zgodilo se larskaga kluba. besed. je v Chicagu, bogatem mestu, v Pridite vsi rojaki, ker to bo *Na sadnji redni seji smo skle-katerem so žitnice in shrambe prva veselica pečlarskega kluba nlli, da priredimo maškaradno zvrhane z žitom in raznimi dru- za letos. Vstopnina za moške je veselico, to je na 21. februarja gimi pridelki. ftOc, za žene in dekleta pa za-11926. Vstopnina bo 76c za moto --Istonj. Pridite gotovo vsi na ia-lin ženske po 88«, sa otroke i»d Angleški faiistl napadU Lenlno-1 nimivo prireditev dne 81. janu-116. letom pa lOc. Igrala bo iz-vo spominsko slavnost. arja. — J7 Kramar. vrstna godba, zato so vabljen London, 26. jan. - Angleški --S^n^SSi arcŽT ^e fašisti so včeraj popoldne W\ Kouth Vlew, Pa. - Z Mm ^ ^toPrE^kTob bili komunistično prireditev v je pH nas kakor sem že zadnjič \rJ^vJ iS spomin Leninu ob prvi obletnici poroči. Nekateri rudniki delo- t^HtoTkiiul MtaT njegove smrti. Okrog 600 komu- ms obratujejo, drugi zopet ne. irabno ^»krbel Izvoljeni odbor. nistov je bilo v dvorani, ko so Človek res le toliko zaaluži, da ee — rfWUl 1 fašisti na galeriji odprli stekleni- komaj preživi. Vse to nas ne o- MM ce s plinom, Id povzroča solze, plaši, včasih se morg človek tudi kihanje ln kašljanje. Kmalu je malo razvedriti. Da ne bodo bltž- vse občinstvo jokalo in kihalo. nji tukajšnji čiUtelJi preveč ra- Priti je morala policija, ki je o- dovednl, povem takoj, da bo dne se sporazumela ln sklenila pogodbo, da bomo v bodoča delova-I skupno, In sicer, da se vsaka gra predstavlja v Jolletu in La sallu. Pod t ( in pogojem vprlsori dramsko društvo "Soča" Is U Salla veseloigro "Moč uniforma" v nedeljo dne 8, februarja v dvorani "Slovenia", Jollet, 111. Pri-četek je točno ob dveh popoldne in ob pol osmih 1 večer igra, v kateri je vse polno dobrega humorja in veselih prisorov. Kdor se želi pošteno nasmejati, naj ns zamudi prilike. Vabljeni so vsi prijatelji dramatike is JoUeta in okolice. — Frank Zupeačiš* . e • rnmmmmmmrnmmmi , • Farmer-laboritl v Chicagu so se pomirili. ^ Chicago. — Sekciji farmar-ako-delavske stranke i Chicagu, ki sta J>lli nekaj let ločeni, sta 88 v nedeljo zopet zdruftIH 1n sklenili, da se pridružita progrsslvnl stranki, ki bo imela tukaj kon-venoljo prihodnji HAtl ODRI. čistila dvorano plina. Izobraž. druitva MTrl< glav" s dramskim društvom h is a zaprta zaradi h an j a Zganja. KU- 14. februarja veselica v koris.t Slovenskega narodnega doma. ZadBjiČ nisem bil, a to pot bom gotovo ^rl, ker čul sem, da .bo izvrstna godba iz L(brarx, Ckkago, UL — Sodnik James Pa. Tudi prijatelj je rekel, da bo H. Wilkerson je izdal dve sodnij- jtol, ko sem mu to povedal. mim,„„r .... _________________ ski prepovedi, da se zapreta dve Dolžnost vseh tukajšnjih 8I0-1 turoT^unoveril imajo služiti privatni hiši, v katerih so staro- veBCev je, da podpiramo preko- feobraabi in napredku. Naše dru-valci kuhali žganje in ga proda- L^ »uvbo. Pri Slovenskem 4tv0 |t. HA g. M. P. J. je v U )ali. . ^ . domu smo vsi enaki, zato jg pa' ^----A—^— Hiši sU lastnina John P. fo-|tudi vsakega dolžnost, da vsaj «*oča" v U Salto. Jollet. IIL — Ob dolgih zim-1 skih veflerih so nam najljul>ši prijatelji časopisi, a poleg llatov mislimo na drugs koristne, kul- namen ustanovilo tamburaški ------j- - ' ivuui TOmmmmm — /izbor v mladinskem oddelku, ie nesa in Kate Antonucci. ^oleg | nf^oiiko podpira. Ako bomo pu- pr*dno se Je zbor organiziral, m ' ^ "" -----^ ' ----'—'" jo vpisalo 18 dečkov ln dekik v starosti od 8. do 1«. leta. S pou- teh hiš je bilo zaprtih še in dvajset salunov. mačka mu je reftlla zlv-ljenje. stili vsi pri miru, se bo kmalu zgodilo, da bo nekoč odpadel pr _______HI__ vi, drugič drugi vogel, tako na- L, pr^n« zbor čim prej mogo- rmmf, dokler se ne bo vse rassB-Ug. , Ali nas he bo mogočs poUAn K«r je dramatika v lahko sram, to bodo dragi na nas Lftjbin! nekoliko saostaU za te-CaL — E. M. Brom-1 kazali: "Poglejte Slovence, kako m«^ in ker se zima na-seombe ee je probulil |K,nočl, koJso "napredni". Imeli so •v«jo»ir|b|jg proti zadnji polovici, jo mu je mačka ItoaU lice. Pogle-j dvorano, sedaj Imajo razvaline r vseeno nekoliko oživimo. Dram-dal je iz poetelje In videl, da gurl. j To M ne bilo lepo, rojaki! sko društvo Triglav" se Je od-Mačko je našel prod nekaj te- Starokrajsko zavist bi bili mo- j ločilo vprisoriU Oangtovo igro dni, ko je izstradana mi javkaU rall pusti U to v starem kraju, tu! "Sad grohs", za kar pa dan In In nrooiU jedi. Vzel jo je s mbo. se pa moramo zavedaU, da smo. prostor to ni določen. vJSi, da je vzel rortra- vsi d^jvel in kot j ^Izobraževalno ^^^ dano žival ■ aabo, kajti rešila mu | taki složni, d. Ishko NAROČNIN POZORI Znamenje (Die, 81-1924) pom«nl» d« vrbi ntrolnlnt poMa n« U dftfL Ponovita jo pravočasno, d« vam Usta n« ustavimo. *AI» Nata Ha prejmete, Ja mogoča vstavljen, kar ni bil Ako Ja rai list plačan In ga na prejmete, Ja mogoča vata?« Ijen vsled napačnega naslova, pišite nam doplanlet In navadita aUH in n#H naslov. Ilfail saatopnlkl so vvi društveni Ujnlkl In dragi a* stopnlki, pri kaUrlh lakte plačata naročnino. Naročnina sa ealo lata J# $6.00 In za pol leta p* U JO. Člani a N, P. J. plačajo aa pol lata »IJ0 In sa c*> laik ■MO. Za meeto Chicago In Q-cero ta leto UM, pol WU |8 JI, sa Aana JO. Za ta 14 M, Tednik atana aa Impa $1.70, Ctorf daplačaja aansa Naročnino UUu> t«S M-ml pMjdt ■«Swr> IIPRAVNISTVO ** PRO SVETA" 7j .i;V-> PROSVETA v. r- Er svetel spnia. Takrat je bila še bolna, ko je izgubila t lati molitvenJk. Iakala ga je jako povsod in šaloatna je bila zelo, ko ga ni naila. Morda ji je padel na ceati iz roke in nekdo je prišel in ga pobral. Nikoli več ne bo videla molitveni ka. Zdaj je bila jako bolna, ležala je že par tednov. In gotovo bo umrla. Zdelo ae ji je tako, da pač kmalu umrje. In ko je tako ležala, mialila Je mnogo na avoje življenje in zdelo ae ji je fte bolj puato in ie bolj ialoetno, nego je bilo morda v 'nam. Njen mož je bil eurov človek, vzel al jo je zaradi dote. Ona ga ni marala, pa vzela ga je, ko ao jo toliko ailill doma. fte kot mož ae je pretepal a fanti, kvartal in pil, a njo je tepei, vlačil jo za laae po biAi In jo suval. Imela cta dva otročička, dečka, pa je prišla davica v vas in dečka ata u» mrla oba. Ze dolgo boleha ona in on je ne more videti. Pride pa kriči: "Kdaj te bo konec, kdaj ?! Samo zaradi dolgov aem te vzel in att aem te bil prvi dan. Umri, da bom prodal vae to! V Ameriko pojdem, tam je tista, ki aem jo imel rad. In pisala mi je, da me počaka, če bom kmalu vdovec. Oh, ti si vela, grda in atara, da Je grdo za oči, ona pa je šele lepša postala v teh letih, sem slišal. Kakor gospa Js, tako bela in o-krogla. In name misli še zmeraj, ml je pisala. Oh, da sem te vzel I Proklet tisti dan!" Tako je kričal nad njo, ki je ležala v postelji obrnjena proti steni. In vse zglsvje je bilo mokro od njenih solz ln mislila si je tudi ona: "Proklet tisti dan!" On je zaloputnil vrata in zopet ga ni bilo po cele dni k njej v kamro. Pa je bila vesel*, da ga ni bilo, da ji ni očital, da jo zastonj redi in da nikoli ni bila za nič in da ata tudi otrokn umrla pravzaprav radi nje. "Kar ni za nič, ni za nič; ne raste žito iz plevela!" Tako je ležala aama in Želela si je, da bi bilo kmalu konec vsega, da bo mogel on v Ameriko... Surovo in težavno je bilo vse to njeno življenje in bridko ji je bilo misliti nanje. OdridHn bi bi-, la rada proč te trpke spomine, da bi je ne motili. Ali hodili so in jo obdajali kakor črnn, preteča noč in le včasi ae je zasvetli-kalo med njimi kaj lepega, kakor samotna zvezAa na temnem nebu. Neprenehoma bi bila rada gledala na svetlo zvezdo, ali prignali so se surovi, žalostni spomini in jo pokrili. In on« se jim ni mogla braniti. Vse surove besede so prišle, ki jih je morala preslišati v življenju, in vsiljivo so zvenele v ušesih vedno iznova in vse bridkosti, vse poniievanje in vse bolečine, Id jih j* prežila, so se vračale v srce in grenko, grenko jI je bilo v duši. Ce bi imela še molitvenik, bi laže preganjala vse te temne misli in ne bi je toliko motile v miru in pustile bi jo, da gleda v mirno, svetlo zvezdo ,.. To je bilo tako. V molitvenlku je imel« spravljen edini srečni spomin svojegs življenja. Izgubila je molitvenik in tudi ta edini srečni spomin se je izgubil z njim. Bilo je pred kakšnimi dvanajstimi leti. Takrat je bil« še dekle. Začele so jo boleti oči, vse rdeče so postale in kazile so lepo, milo lice. Rekli so ji doma: "No, pa pojdi v mesto, Ljablja- no! Oči so oči! Kdo bi te vzel slepo. Imamo teto tam. pa boš pri njej stanovsla. Nauči te boljše kuhe obenem in laže se orno-žiš. Tudi kmet ima raje ženo, ki kaj zna. Lahko pojdeš potem po- žaloetna. Domov pojde kmalu in ne bo ga videla nikdar več. In jokala je tisti večer in skoro bi bila pozabila, da jI je rekel zopet nekaj tako lepega, ko je odhaja^ la: "Skoda bi bilo takih oči, Tončka, kajne? Lepe so, kakpr NAZNANILO IN ZAHVALA. Znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je umrl moj ljubfjeni brat IZZA KONGRESA ' Zgodovinski roman. Spisal dr. Iva« Tavčar. (Daijir "Prosim, ekscelenca," izpregovori Metter-nlch s hladno vljudnostjo, "povejte pomisleke! Rade volje jih hočemo poslušati!" Pri tem je položil nežno, belo svojo roko, na kateri se je od briljsntov vse lesketalo, na usta, kakor 4>i hotel prikriti zdehanje, ki i« je napadalo uri pomislekih grofe Capodlstrija. tenkim glaeom Ja pričel Capodlstrija: "Isborfto je seetavlJena kakor deklaracija tako nštrukeija. Oboje dela čast duševnemu očetu «h dvojčkov, našemu ljuhemu Genzu." "Ne bi II blagovolili ostati pri stvari, ekscelenca?" ga prekine Metternich, čuteč udaree, ki •e mu je s Oensem hotel priložiti. "Delo hvali nfojstra, ln zakaj bi se to ne smelo pri tej sloveenl seji izreči!" "Uročite raje*svoje pomisleke!" "Takoj, svetlost, takoj! Ako sem prav umel, kar se je prečitalo, razglasiti se hoče, da so vse vlade v Evropi pravnoveljavne in da so, vse vlade nedotakljive r "Pri Jovu, prav ste umell, grof! Bodite tako prijazni in nadaljujte!" . , "Je II potrebno, tako daleč aegati? Potemtakem je padlšah ob Boaporu ravno tako nedotakljiv kakor papež ob Tiberi!" "Do pike ravno tako, dragi mi Cspodi-strla.'X' ' • "Ce divja soldateaka pustoši krščanske vasi po Oreciji, Če na kolce nabada krščanske Grke, če davijo ter oskrunjajo zakonske žena, je-li to pravnoveljavno vladanje, je II to nedotakljivo vladanje, svetlost?" "Gotovo, ekscelenca!" "Ako je človek, ki je krščen na ime Kristo-vo, visi na drogu, pa se proti svojim rabljem niti upreti ne sme?" "Ljubi grof, saj se vendar nismo sešll, da M revolucije kovali! Najmanj pa radi kopice lenih Faranljotov!" "O, saj so nam jaanc vaše nakane, svetloet! Da U vi laže apali, zadušiti hočete krščanako gibanje na našem Balkanu!" "Spanje je vaakomur zdravo ln tudi vam, ekscelenca, bi ga privoščil!" "Atentat je to na Rusijo, ki ima na Balkanu Čuvati avete svoje interese!" "O tem se, grof. 1 dogovorite s vzvišenim vašim suverenom, ki pa se sedaj še vedno strinja s nami t" "To je atentat na aveto pravoslavno cerkev polumeaocu na \ju\io!" Tu js ravnodušje zapustilo kneza Metternich a. 8trupeno je odgovoril: "Kakor je videti, ste v službi dveh držav: bodoče eanjarske Groeije in pa Ruatje, ki vae plačuje." Capodlstrija je puntal kar trd od ošabnoetl: "Jat še nisem nikdar vprašal, koliko držav vas plačuje, svetloet!" | Bil je to krvav zbadljaj ln bledo lice knesa Mettemlcha je Ae bolj pobMelo. Odgovoril je kot led mrzlo: "Imate še kaj doetavttl. grof Capodlstrija r "Dostavljam samo to. da naj bi Rualja nikdar ne obžalovala, da ae je udeležila tega kon-greaa!" Sedel je ter povaaii kraano glavo. Kdor, pa ga je bolj natanko opazoval, je utrl debelo ■niso, ki ee mu Je U očaae utrnila po rjavem ' "jJT a ? JL. Metternich sa tedaj obrne k pruakemu aa-ptopalku. . . — iT magat pri gostijah. V čast Je to ižamet so in nisem jih videl še * v .......'takih. Skoda bi jih bilo, res!" Mislila je t$ko nanj in tako lepe so bile njene miali kakor beli oblački na letnem nebu. Brez sence jadrajo visoko pod soln-cem in ni sledu za njimi na zemlji. Prav take so bile njene misli. In Že je bilo vse pripravljeno, la pojde zopet domov. Vse je bi-o zloženo in teta je najela novo eklo. Ko je prišla Tončk* na vrsto pri zdravniku, je rekla: "Gospod doktor, danes je zadnji dan. In skoro prestrašila se je, da je to rekla. On pa je bil zamišljen tisti dan in nič ni slišal, kaj je rekla ončka. In Čisto drugačen je bil kakor prej, ves zbegan. In ko je sedel nasproti njej in gledal od blizu v njene zenice, da je čutila gorkoto njegovih lic, se jI je 'zdelo, da je zelo nesrečen, in vprašala ga je: "Zakaj ste tako žalostni danes, gospod doktor?" Zdrznil se je, naslonil se je , e lahno s svojim licem na njeno lice in ji rekel: "Oh, ^ončka, res sem žalosten. Moja gospa me nima več rada, pa sem žalosten, vidiš!" Tončka je povzdignila oči, cjer je na steni visela velika sli fA krasne gospe v rožasti obleki pod zelenim drevesom. "Tako je lepa," je rekla, "ni mogoče, da vas nima rada. Gotovo se motite!" In mirno je sedela, ko se )e ako dotikal njegov obraz njene-ta obraza, in zasmilil še ji je neskončno, ko je bil tako žalosten On je zastokal iz dna srca, Jn co je vstal, se je čudno nasmeh-nfl. r , • . "Lepa je moja gospa in nič več me nima rada. Danes sem zvedel, da me nima več rada." Nagnil se'je k Tončki. In oči njene, ki jih je on ozdravil, so ga pogledale tako ponižno in vdano, tako lepo so ga pogledale, da jo je objel. In en kratek hip je zajokal, tako, roko okrog njenega vratu. "Oh, Tončka, če bi vedela, kako ml je težko! Ona ljubi drugega, ali razumeš to?! Tončka, je vzdignila njegovo roko in jo -je pritisnila na svoje oči in zajecljala je proseč: "Nikar ne bodite nesrečni! Nikar ne bodite žalosthl l" < ■In ničefcar drugega ni vedela reči. Napisal ji je še recept in j naročal, naj si še nekaj časa izpira oči, da bi se ne zakalile. In ničesar ni hotel od nje, ko je vprašala, kaj je dolžna, ker jo je ozdravil. "Kaj bi bila dolžna, Tončka, ovčica! Potolažila si me malo, ko sem tako žalosten. Jaz sem dom nik.!" ženski in ljudje jo imajo radi." Tako so govorili doma in ?na je Šla v mesto. Ne bo napačno, če ostane v*aj dva meseca v meetu, je rekel zdravnik, in tete je takoj odil> vila deklo, za kaj drugega pa je tako kmečko dekle, kakor da pere, pomiva in sneži? Vsak dan skoro je hodila k zdravniku in z neskončno mehkimi prsti je dvignil trepalnic*), ko ji je pregledoval oko. Gledal ji je v zenico skozi debelo steklo tako od blizu, da je čutila gorkoto njegovih lic. In zelo je bil dober, njegov glas je bil nv?fcek, kakor da jo boža, tek je bil njegov glas. In spoštovala ga je zelo. Naprašil ji je vsak dan el prašek v oči; skelelo je in p*': >, ali ona ni nikoli zavzdihnila. Lahko bi jo bil rezal ali žgal z žarečim Železom in nič bi ne bila zastokala, Če bi on to delal. Enkrat je rekel: 'Tako ste potrpežljivi, Tončka, kakor ovčica." Zelo lepo je izrekel njeno ime "Tončka" in kakor fina, mehka svila so se ji zdele njegove besede. Kakor če pritisneš mehko svileno ruto na obraz. In večkrat, ko le bila sama, je rekla s takim glasom kakor on: "Kakor ovčica, Tončku" — in srce se je zgenilojv čudoviti tihi sreči. Ko ji je rekel čez tedne: "No, Tončka, zdaj bodo vaše oči že kmalu zdrave," je bila skoro žalostna. Ne, v resnici, bila je zelo Obenem šepne proti Nesselrodeju: 'Tako ne more dalje iti! Za Boga, car Aleksander mora tu red napraviti!" Hardenberg izjavi v Imenu Prusije, da se strinja. Kongres pa je imel svoj "prisor". Mali "atašeji" pri malih mizicah ob strani ri ttili prav zadovoljni. Drugo jutro so pripovedovali po vsem mestu, da je ruski državni tajnik solze pretakal na kongresu in da sta se z Mettemi-chom obkladala s prav debelimi sofisami. Raz-našalo se je, seve, še mnogo več, nego je bilo resnic«! '. . r Ko je bil Hardenberg izjavil svoje soglasje, zaukaže Metternich, da naj vstopi vojvoda di Gallo. Bil je minister vnanjih zadev pri kon-Htitucljonalni vladi v Neapolju in zaupnik re-gcnta-prestolonaslednika. Rekli smo, da je pri-capljal za svojim kraljem v Ljubljano. V pri-četku je bil Metternich mnenja, da se kongres sa tega človeka niti brigati, ne sme, ker bi ee s tem nekako pripoznala zakonitost novih razmer v kraljevini obeh Slcllij. Potem pa se mu je le dovolilo, da je smel v Ljubljano. Potoval je ta-korekoč v etapah: iz Neapolja v Bajo, iz Baje v Firenco, iz Firence v Mantovo, iz Mantove v Gorico. Povsod je moral precej časa čakati, prodno je prišlo dovoljenje, d« sme pot nadaljevati. Dne 27. decembra 1820.1. je zapustil Nea-polj,*k šele 28. januarja 1921.1. je dospel klavrni ta diplomat v Ljubljano. Dne 80. januarja zvečer je bila v tem poglavju opisana kongresna seja. K njej. je bil povabljen tudi di G*llo, da se mu naznanijo sklepi kongresa. Vstopivši v kongresno dvorano, diplomat iz Neapolja nI napr»vlj«l posebno ugodnih vti-skov. Bil je majhen laški možiček, v nekaki uradniški uniformi, na kateri se je zlato povsod-inpovsod lesketalo. Komično je bilo gledsti tenki obrazek, s katerega je odsevala velika, in to laikaživahnost; na tem obrazu so se takorekoč vse fine vsak trenotek izpreminjale. Btl je vidno v zadregi, ker je občutil nedostojnost položaja, v katerem je tičal. Globoko se je priklanjal, dočim je pri kongresni misi vstal samo knez Metternich ter vrnil globoke poklone z lahkim poklonom. Di Gallo nI mogel skoraj glasu is grla Iztisniti, zamolklo je pSrkrat saječal: "81-gnori! signori!" Tem odločnejši je bil knez Metternich: "Vojvode! Visoki kongres vam Je dovolil vstop, pa samo v ta namen, da se vam objavijo sklepi, ki s« soglasni in neispremenljivi:" Tu je planil lord 8tewart pokoncu: "D« ee ne bede kaj napačnega mislilo, izrekam, da Anglija nI izrazila svojega soglasja. Njeni zastopniki so le kot svedokl pri kongresu!" To smo fte obMokrat čull, mil o nI!" Je odgo-vorfl Metternich. "Sicer pa ostanejo sklepi visokega kongresa iati, kakor so bilir^H^B Vojvoda je nato izrekel željo, dgbisntflvl imenu visokega svojega gospoda izustiti nekoliko besed, ker bi se proti sklepom kongresa, ki jih je s ponižnoetjo sprejel v vednost, dalo te ali ono amenjati. "Obžalujem, vojvoda di Gallo," ga je zavrnil knet; "govoriti vam ne dopuš^m." "Prosil bi v aaj sa prepise naznanjenih mi Sklepov!" je za jecljal di Gallo. "Zopet obžalujem I Bilo bi proti diploma-tičnlm šegam. Sicer pa aklepam konfen noo!" Tako je moral vojvoda di Gallo praznih rok odriniti Kongrse ga je takorekoč ven vrgel, ker Je bil ravno minister konstitodjonalne vlade T Takrat ao bili taki ministri reveži, posebno Č« 00 padli knesu Metternichu v železno pest; danes pa ei reveži miniatri aheolutnih drfar, ker ga ee C ial od tedaj prav bistveno izprmne-nill. — ADtlje prifednjill In to je bil njen svetli spomin to je bila mirna, tiho goreča zvezda, to so bili beli oblkčki na letnem nebu, visoko pod soln cem, brez sledu in brez sence na zemlji. In vse drugo njeno življenje je bila ogromna in surova tema, ki jo je plašila in jo vznemirjals hudobno, ko je zdaj tako bolna sama ležala v kamri. Ali ko bi imela molitvenik, ko bi Imela stari, orumepeli recept ki ji ga je dal tisti, ki ga je cd nega ljubila plaho in ponižno -oh. sazreali bi se bek oblački pod solncem in ne bi je veš strašile teme. Na arce bi pritianila molitvenik, edini svetli spomin svojega življenja, in vse bi pozabila, kako sta ji umrla otroka, kako je možu na poti, kako je bolna In fetežna, in spomnila bi se tako Živo, kako je rekel: "Tončka, ovčica ..." In nič je ne bi motilo. Zdaj misli na tisti čas, a že se spomni: "Izgubila sem molitve-nik, izgubila sem edini dragi svetli spomin in nič me ne varu Je tolpe grdih, črnih misli. Ka pojde s menoj v grob?—Nič lepega, dragega ne pojde z menoj v grob. Kaj me bo spominjalo zadnje dni belih, srebrnih oblačkov tistega časa? — Nič me ne bo spominjalo, ko sem izgubila molitvenik s edinim lepim spominom svojega življenja. Blazina je bila vsa vroča in mokra odsols in žena je gledala v steno in nič več ee ni trudila, da bi prepodila vso to žalostno surovost, ki je bilo njeno življe-nje. Postala je noč, črni oblaki so in noben« JANUARJA 192& FRANK BOMBAC. Pogreb se je vršil dne 16. januarja 1925 po katoliškem obredu na Export, Pa. Rojen je bil dne 27. novembra 1887 v Žareč ju št. 23 pri III. Bistrici in sedaj star 37 let. V Ameriki je bil 12 et. Dne 20. decembra 1.1., je šel zdrav na delo, a ga je zadela nesreča, kjer se je ponesrečil ; bil e prepeljan v West Moreland x>lnišnico v Greensburg, Pa., kjer so mu še tisti dan odrezali evo nogo in 28 dni zatem je za vedno zatisnil oči. Prav lepo se zahvaljujem Alojzu, Antonu in Josipu Kalčič, Alex Skerlju, Jos. . enko, Jos. Reniger, Antonu skra in John Podgoršeku, ki so mi prišli na pomoč ter me tolažili uri žalosti. Enak* lepa hvala vsem sosedom za dano pomoč, ter še posebno pa društvu š£. 41, S. N. P. J., -in. članom v fleasant Valey, katerega član je bil pokojnik, za krasni darovani venec, enako hvala delavcem Irwin Gas and Coal Co., za darovani venec. Najlepša hvala vsejri za sočutje ob mrtvaškem odru in onim, ki s<\ dali avtomobile na razpolago. Pokojnik je bil priljubljen med rojaki, kar se je izkazalo ob času pogreba. Hvala članom društva št. 41, S. N. P. J., z« obilno udeležbo pri pogrebu iif vsem drugim, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Lepa hvala br. predsedniku za ginljiv govor ob odprtem grobu. Ti, predragi brat, pa počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja, dokončal si svoje delo v življenju in odšel od nas za vedno. Žalujoči ostali: Joseph Gombač, brat Ivana fiabec, polusestra, nekje v Illinoisu. V starem kraju pa zapušča dva brata in tri sestre, ter več drugih sorodnikov.—Joseph Gombač, Irwin Gas and Coal Co. Box 9, Export, Pa. ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec, star 40 let, bi se rad seznanil s pošteno Slovensko al: Hrvatico od 85 de 40 let staro svrhp ženitve. Katera ima veselje do doma; posedujem 6-sobno hišo v bližini Pittsburgha, Pa Samska dekle ali vdova, ako ima resno voljo, za ženitev, naj se pri javi na moj naslov. Vse ponudbe je poslati z naslovom, tajnost jamčena. Pišite na : J. E. R 2657 So. Lawndale Ave., Chieago, 111. (Adv. ■ KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima \wm logi sledeče knjige: za- Pater Malaventura. Spi. sal Zvonko A. Novak. fc. virna povest iz življenja ameriških frančiškanov, z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Zele. Fi^ trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. . Slovensko-angležka slov. niča. Dodatek raznih ko. ristnih informacij. Fina trda vezba. Cena-$2.00 g poštnifio vred. Jynmie Higgins. Spiaal Upton Sinclair, poslovenil Ivan *folek. Povest iz iiv. Ijenja ameriškega preleta-rijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.10 i poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Mo-lek. Povest iz doslej skrita* ga kosa življenja sloves-skih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biognesije. Spisal HoVvard J* Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena fl.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. NaroČbe,* s katerimi 'je poslati denar, sprejema KNJIŽEVNA MATICA 2657-59 So. Lawndale Ave. Chieago, IIL —i- DA SKfJHAS DOBRO Pt YO, PI9I PO NASE i {'• PRODUKTE. imamo v salogi slad. kmelj. «Udkor in vsa dni t« potrebščine. PoskidS ln. se prepričajte, da }e dom« pri na* kuhani vedno le nafbolJU ia naje* aeJšL , Groeerijem, slaščičarjem In ▼ pr* daialne železnine damo primer« p* pnst pri vetjik naročilih. Pišite P» informacije aa: FRANE OGLARr" 6401 Superior Areane. Claveland. & H« > p sprejema ka v tiskarsko obrt spadajoča dela. Tigka vabila za veselice in shode, vizitnice, čagnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apeura na članstvo s. n. p. j„ da tiskovine naroča v svoji ¥ CENE ZMERNE, UNUSKO PELO PRVE , .VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. Printer?, 2667-69 South Lavrndale Avenuc, Chieago, IIL TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.