Uto LB. Stevllko *5. V uman, v »tek 25. fetonarla 1926. Cenn Din 1*50 •**•!• V8«k 4*» »♦»•!«■«, Unirtl —«■!!• im prm—Štm* — ImmN: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst U 50 ft ve£ji fnserati petit vnU 4 D , notice, poslano, izjave, reklame, pceJdio beseda 2 D. — Popust po dogo-*onfc — inserttni dtveJt pcaebej. — NSl#v«Mkl Baro** vtlja letao v Jagortaviji 240 D, a inozemstvo 420 D Upravaittvo: Kamilo** ulica stav. 9, prltilć{a. — Telefon itat. 904. Urelntttvo Saafiova olic* fti. 9, I. aaflstropio. — Telefon šiov. 34, BaV~ PoStnifia platana v gotovini. —_________________ ^_______.... -.— —_______ — ---------------— - - — _^^__^ Sestanek v Rimo Neradni odliod našega zunanje^a ministra dr. Nmćića v Rim je vzbudil v ▼sej državi veliko senzacijo. Z umliivo *vznemirienostK> komentira ta odhod tuđi slovenska javnost, ki instinktivno čuti, da. irre pri vsakem sestankii med na-Hmi in italiianskimi diplomati za zima-f»jerH>litične interese naše države na za-vadn. ki tangiraio neposredno položaj in nacijonalne cbčutke Slovencev. Ponovno so se pojavljale ▼ zadnjem času i pri nas i v inozemstvu vesti © vojaški jraraneijski zvezi med Ftalijo in Jujfo slavi jo. Demantirali so iih tako v Beosrradu kakor v Rimu. Ob fienađnem lašnstvenem odpotovanju dr. Ninciča rn poslanika Bodrera na-stooajo znova in izarledaio tem boli ver-Jetne. Naj bo že rako ali tako, gotovo je, da se .Mussoftni in Sinčić ne bosta rar-govarjala o vremenu. Jugoslavija in Italija imati kljub vsenra toliko skupnPi irteresov. da se samo od sebe vsflnne enotno postojanje. Znani tirolski kid-dent je jasno pokazal na nasprotje med Italijo in Nemčijo. ki ni pavzročeno samo po pretranjanju južnotirolskih Nemcev. ampak temelji na važnejših icvetovnopolitičnih motnentih. Kakor nam in ćeli Mah' antanti. rudi Italij* ne more biti vse eno, ako se pojavi po v^topa Nemčije v Društva narodov an-iflojrermanska hegemonija. Kakor Ju-so.davija m Češkoslovaika tuđi Italija ne more hladno srledati, kako zavzema vedno večje dimenzije pokret za zdru-žitev Avstrrje z Nemčijo. Vse tri države mor a jo irashti na svojo varnosr pred Jiikakor še ne izumrlim pangerma-nizinom in mora jo doseči zadostne *a-ranci;e. kadar priđe do združitve. Vprašanj - je torej d€*v€A). da o njih raspravljat* roditelja naše in italijan« *ke zunanje politike. Ako ob tej pri* Hki tuđi ne priđe do formalne zveze. rezultat !«cstanka in razgovorom, ki ae žc dolgo -v-rše med Rimom hi Bcogra* dom, bo vsekakor še teanejfta koUbo-racija med Jutfoslavijo in Italijo v er. ropski poli tik i. S pamet jo borno morda po treznem premisleku tako zbližanje odobrili tuđi Slovenci. S srcem ga ne moremo, vsaj se daj 5e ne. Ne moremo biti iskreni prijatelji državi, ki brezobzirno gazi vse primitivne pravice naših rojakov v Primorju. Naj omogoči Italija Ju pošlo« Tenom v svojih mejah dostojno kul» turno življenje, pa borao rudi Slovenci in Hrvati iskreno pozdravili vsako zblf* žanje ž njo. Saj se zavedamo tuđi mi, da imamo mnogo skupnih interesov. da *e medsebojno zlasti v gospodarskem oriru ta kn harmonično izpopomujemo, kakor malokatera dva druga naroda, Lahko bi živeli v res odkritcm prija* teljstvu. Dokler pa Ttalija ne spremeni svoje politike napram primorskim Slo» vencem in Hrvatom, ne more apelirati na n3§3 srca. „Dom" o politični situaciji __ Zagreb, 34. februara, Dauainp »Dom« slika poJitično Mtcacfjo ter omcuia. da so se odnosan med radfkali in radfčevct I popoIno.T-a razčistiH. To je zasluga nrfiri-sirskega predsednika Nikole Parića, ki je z vsem mladeiriškim ognjem branS v radikalnem klubu politiko narodnega spora;rmna taleo, da so se njemu prfclružiH tuđi nasprot-nlki. V hrvatskem seljaškcm parlamemar-nem klutru ni bik> treba posebej objavit! six>razuma. ker ;e twl ta poslancen; preči-tan že 14. julija in ga je pred'sedn-ik na vseh svojih s'.iodih primerno narodu raztoliračil. >Dcm« dalje obavija tuđi polKično no-tico proti slovenskim klerikalcem. Pravi, da so se slovenski k'enkalcr 20. februaria v narodni skupSčini obnašali kakor diviaki in da ;e predsednik HSS Stepan Radić s &!ovenskfmi klerikalci temeljito obradima!. Danes CesarKfne vijolice Pretresijiva in zuiimivi drama \z franco« skega dvora, — U soda Iepc mlade proda« jalke vijoiic, katero vlogo igra slavna fran* ooska filmska rvezda Raqucl M2llcr, Predstave: ob 3., pol 5.. 6., pol 5. in 9. un. PRIĐE «FRIZENSKA KRI» • Hanzom Scheletowom. «Kino Ideal» Ifenoden odhotf dr. Hlnčlča o Rim TajInstvcM potoosajc naScga znnaniega ministra. — Spremila ga Italllanskl poslanik Bodrcro. - narmasinil RomratariL - Beograd, 24. februar ja. Snoči ie kakor blisk z iasne^a neba preseneti-la bwO^radsko javnost vest da se žutu* nji minister ćr. Ninćič še zvečer odpe-]je v Rim kjer se sestane z mlnistr-skim predsednik om Mjis soli nijem. Nihće ni poprej o tem nlcesar veđel. Včeraisnii popoldanskf fisti so šm zatr-je v ali. da se ođpefie zunanji mlnister sele začetkom marca, in to naravnost v Ženevo. Na zimanjem mSUtstntru Soraera so izjavili da Je odpotovanj© dr. Ninčića doloćeno za prve dm marca. Ne ve se še, afi je do sestanka imkI Ntncićent in Mussoliniieiii res prišlo tako ne nad no, aO pa je bfl sklenje« fm poprej in 50 to ve*t samo tako skrbno cnvafi. Z Nmčićem pomieta tuđi Sef itiejro-\ejfa kabineta \rudcov1ć in načelnik v zunanjem ministrsrvu Antić. Posebno senzacSo pa je vzbudilo dejstvo, da j# skupno z dr. NlnČićem ođpotoval ▼ Rim tudl (talijanski poslanik na naieai dvoru general Bodrero m to ravno tako tafno in netiadno kakor Ninčić sam. Zunanje ministrstvo ie izdalo o po-tovanja dr. Ninčića kratek konrunike, ki pravi IakoftiČno; »Ra tri dna. nato pa odpotuje v Pariz. Tam bo razpravljal s franeosko vladd baie tuđi o obisku kralja Aleksandra v FrancIJf. Iz Pariza odpotuje dr. Ninčić v 2ene-vo. kjer se ndeleži raseđanja Društva naiTKiov. rfinčlć in Bodrero v Ljubljani Razgoror našeg« urednika s obema diptocnatocLA. — O nepo-sr#dncm poTodii in o namen« nenadnega potaranja ▼ Rim mm moreta niČ^sar izfaiftL Ljubljana, 24. febr. Danes ob II. dopoJdne je prispel za-nanji minister dr. Ninčić v spremstvn \isokih uradnikov zonanjega mmistr-srva v LjubijatK). odkoder je po enonr-nem odmoru nadaljeval pot preko Ra-keka v Rim. kjer se sestane z italijan-skim ministrskim predsednikom Musst>-Hnijern. >Ia peronu je radi prihoda zuna-njega min. zavladala precejšnja Živah-nost radovednega občmstva. Zunanjega ministra sta po prihodu vlaka pozdravila veliki ŽiJpan dr. Vilko Balrlč in direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko, Posebno pozornost je zbudiio dej-sno. da se v spremsrvu zunanjega ministra dr. Ninčiča nahaja tuđi itđllianski poslanik general Bodrero, lri spremlja našega zunanjega ministra službeno v Rim. Naš urednik se je približal "^~e-ralu Bodrera in ga vprašal za motive nenadnega sestanka našega m italijan-ske?a zunanjega ministra, ozir. ministr-5kega predsednika v Rimu. General Bodrero je ljubeznjivo od-govoril: «Spremljam vašega zunanjega I ministra dr. Ninčića v Rim v službeni lastnosti italijanskesa rtoslanika v Beogradu. Motivi sestanka so vam znani iz komunfkeja, ki je bi! izdan včeraj zve-čer. Gre za razgovor o splošni situaciji, ki je nastala v Srednji Evropi po locarn-ski pogodbi. Logično je. da se bodo tuđi s tem sestankom vtrdile prijateljske vezi, ki vežejo abe državi.* Na vprašanje. ali bodo na sestanku v Rimu razpravljali tuđi o konkretnejši situaciji, ki je nastala po zadnjem tirol-skem incidentu ter o problemu priklju-čitve Avstrije k Nemčiji. je ' 'vrnil ita-lijanski poslanik: «Na to vp rasan je vam žal ne morem dati nobenega odgovora. Meni kot poslaniku ni znano, kaj razgovarjajo ir^*ni-stri med sabo in med štirimi očmi. Vse-kakor bo splošna situacija po locamski pogodbi na dnevnem redu razgovora. Na vaše vprašanje srlede trditve iraifian-skegra časopisja. da je beogradska vlada sprejela Mussolinijev govor o Tirolski simpatično, vam odgovarjam, da mi trditve italijanskega tiska nišo znane, da pa so v beogradskih političnih krogih posmatrali Mussolinijev govor kot pri-meren (convenable).> Po tem kratkem, pa prijaznem razgovoru se je naš urednik približal zu-nanjemu ministru, ki je bil danes posebno dobro razpoložen. Na njegovo vpra-sanje o namenu sestanka v Rimu, ki je vzbudil s svojimi komentarji zlasti v Sloveniji splošno senzacijo, je odvrnfl dr. Ninčić, da nima h komunikeju. ki ga je izdalo včeraj zvečer zunanje ministr-srvo, ničesar pristaviti Govoril bo « Mnssolinijem o splošni situaciji po locamski pogodbi. Na vprašanje našega sotrudnika, ali ae bodo ti razgovori đa-tikali tuđi konkretnih vprasanj. 1d so skupni Italiji in Jugoslaviji glede Avstrije, se je zunanji minister izmaknil odgovoru, pozdravljajoč po sotrudniku | Ljubljano in Slovenija, kamor potuje j vsigdar s posebno radostio. [ Po tem kratkem razgovoru je bil zu- • nanjemu ministru predstavljen ljubljanski generalni konzul Italije, marki Ga-votti. Po kratki izmenjavi pozdravov se je zunanji minister dr. Ninčić napotil v svoj salonski voz, kjer je obedoval v družbi ostalih svojih spremljevalcev Zunanji minister dr. Ninčić ootuje v posebnem salonskem vozu. Naša vlada je stavila tuđi italijanskemu poslaniku v Beogradu generalu Bodreru poseben salonski voz na razpolago, ki je priključen za salonskim vozom zunanjega ministra. Oba diplomata sta z oroldanskim tr-Žaškim brzovlakom nadaljevala pot na Rakek in v Rim. Ureditev naših vojnih dolgov Naš dolg Angliji znaša 30 mili-jonov funtov. — Beograd, 24. februaria. b Londona javljajo: V tukajšnjih dobro poučenih krogih nagrlašajo ,đa prispe finanena komisija Jugoslavije na svodem povratku iz Amerike dne 27. t m. v London. Finančni minister dr. Stojadinović ostane več dni v Lon-dorru m prične pogajanja z rastopnlk! an-gleškesa državnega zaklada glede uredi-tve srbske^a voijnega dolga Angliji. Ta dole znaš« 3* mflijooov fmtov ft^rfinaov. Z ozironi na vesti, da je Amerika že sprejela pojroie ra ureditev na^ih vojnih dolgov, doznava vaš dopisnik na pristoj-nem mestu, da ta vest ne od-govarja rejs-nivi pov5em tz enr>sta\rnega razloga ne, ker je d-oslej naša delegacija izvršila američki samo svoje predfo^e, a ameriška naši pro-tipredkrge. Nobena delegacija še ni ničesar odcbrHa. Konstatira se samo, di so staJfšča cbeh delegacij zelo blizu in ie iroanje v sporazum. Ker ameriški komisiji m mogoce takaj proučavati naših predlo-go\* m ker je komisija tuđi z drugim! po-sli znatno zaposlena. DR BENES POSETI DUNAJ — Dunal, 24. februarja. Današnji ju-tranji listi porocajo iz Prage, da prispe češknslovaški zunanji nfinister dr. Beneš na s\r>iem potu v 2enevo v soboto zjutrafl 6. marca na Dunaj, kjer ostane ves dan gost avstrij&ke vlade. Zvečer dr. Beneš nadaljuje svojo pot. Glede poseta še ni sostavljen nikak oficijelni program, pac pa i zalrjujeio. da se namerava zveztH kancelar | dr. Ramek peljati dr. Benešn nasprotl CeSkosiovafke meje, Povodom tet:a pese- ta se najbrže podpiSe rudi česTcoslovaiko- i avslrlMcft pog o4ba o rečm plovti ' Robo si pretfstovllolo rodifeoci državo Govor radićevskega seljaka v proračunski debati« — «Uradni-kom ni treba ničesar dati!* «Samo kmetje morejo biti ministri!^ — Beograd, 24. februaria. Danes zjutraj sta prispela v Beograd prosvet-ni manister Stepan Radić in minister za socijalno politiko Milan Simonovič. 7a časa današnje dopoldanske proračunske razprave sta oba prišla v skupštino in se vrsedla na svoje mmistrske sedeže. Branitelj hrvatske fronte Radić se do-slej še ni pobo-tal z za stopnikom srbske fronte Simonovićem. V parlamentarnih krozih je vzbudUa precejšnjo pozornost tuđi vest. da se je prosvetni minister Stepan Rad?ć pismeno opravičU pri su-botiski pravni fakulteti, tako pri profe-sorjih kakor tuđi Pri dijakih radi ža-Ijivk. ki rih je rabil proti njim na zna-nem mariborskem shodru Seja Narodne s^kupščine je pričela že ob 9. dopoldne. K proračunski debati je govoril posl. dr. Zanić (HZ), ki je oštro krtriziral drža\Tii proračun, posebno davčno neenakost. Krivdo neena-kosti davkov zvrača na centralizem in zaicovarja federalistično ureditev države. Posl. Veseitjak (kler.) obtožuje fi-nančnesra ministra, da je on kriv težke-mu finanenemu položaju. Obširno govori o davendh bretnenih v Sloveniji, kjer davčni vijak iztiska zadnji vinar. Tr-zovska bilanca po njegovem rrmenju ne more bitj aktivna, marveč pasivna. Težko bo iz naroda dobiti 13 miljard. Zanimiv je bil govor radičevca posl Antona Babica, ki ga je zbornica sprem-Ijala z ironičnirni medklici. Posl. Babić je z veliko vnemo branil sedanjo vlado in njeno finančno politiko. Nejgov covor je bil plagijat Radićevih govorov, zato ie Radić večkrat govornika pohvalil s primernimi medklici in s ploskanfem. Poslanec Babić je med drugim deial, da «hruške cveto pomladi, a v jeseni obira kmet sadje.» Rezultati nove vladavine se še ne vldijo. pač pa ne !zo5taneTo v kratkem času. Za parlament ni potrebna «pokvariena gospoda^, marveč seljaki. Kadar bodo tvorll! parlament satni seljaki. takrat bo to pravi seljaški parlament. Ministri morajo biti Ie seljak?! (Medklic: («Zato ste postavili za ministre Štiri fiškale!>) Seie narodne skup-ščfne se morajo pričeti ob 4. zfiitraf, ker takrat gre seljak na deku ne pa ob 9. dopoldne, kakor to dela gospoda! (Minister Stepan Radić mu živahno ploška.) Ni potrebno, da država vrne uradniku odtegnjenih 20 %! Urađniki so dobro plaćani! \a vsako važno mesto v državi je potreba postaviti seljaka!» Posl. Pera Marković (dav. dem.) je za tem govoril proti proračunu. Seja je bila na to končana. Danes popoldne se sestane plenum finančnega odbora. Madžarski parlament brani Bethlena Vecinji madžarskega parlamenta je mnenja, da je izšla vlada fz ialzifikatordce preiskare čistih rok. — Grof Bethlen potuje t Ženevo- — Budimpešta, 24. februarja. Pre-iskovalna komisija ie danes predložila skupščmi poročilo glede preiskave r> ponarejalski aferi. PoročUo večrno vse-buje 120 s strojem pisanih strani poro-čilo manjšine pa 57 strani Vladna ve-čina skuša Dotom kompromisa doseći, da se v skupščini ne razvije dalekosežna in iscrpna rasprava o ponarejalski aferi. RazDrava se pricne v četrtek. Od vladne večine predloženo poro-čilo uffotavlja: 1. ide}] zločina, njesa izvršitvi hi podpori so bfli povsem tuji tako predsednik kakor tuđi vsi ostali čteni vlade; 2. po odkritju zločina so uporabili ministrski predsednik in ostali članj vlade vsa sredstva, da se Je ka-zenska zađeva ponarejanja pojasnila in da so se izsledfll storild In soudetežen- ---------------S ci; 3. v zvezi % zločinom se ttiso poja vili nikaki zna^t na podlajd katerth fL se mogFa usotovrt! odgovornost vlade za. ta zločin i -Ministrski predsednik Bethlen io sklenil. da odpottije 6. marca skupno s finančnim ministrom v Zenevo, ker s« vrši izredno zasedanje Društva nam« dov. ki bo za MađžaTsko izredne važ* nostL V razpravo priđe vprašanje sana-cijske akcije in se bo obra\Tiavala zadnja etapa te akcije. Za časa odsotnosti mmistrskega predsednika ne bo skup-ščina obravnavala ponarejalske afere. Glede tega je že dosežen med večino in delom opozicije sporazum. Razprava bo potekla mirno. Socijalni demokrat je pa nasprotno odklanja>o vsak sporazum in zahtevajo, da vlada odstopi. SS_______________ SMRT MATERE SKUPŠČIN-SKEGA PREDSEDNIKA — Beograd, 24. februarja. Snoči ic umrla mati predsednika narodne sfcupščine Marka Trifkoviča. Pokcrnica je bfla šolsfea družica miTiistrskega predsednika Nikole Pašića in je dosegla visoko staTost na-d 80 iet. Pogreb pokojnice se vrši danes ob 16. Predsedstvo narodti« skupSčine je položilo na krsto krasen \-esnec. STANJE DR. LORKOVIĆA — Beograd* 24. februaTJa. Predsedstvo narodne skirpšcinc se je danes preko veli-kega župana v Zagrebu telefonično informiralo pri rodbini o staniu predsedntka Hrvatske federalistične seljaške straiike dr. Ivana Lorkovića. Rodbina je izjavila, da ie dr. Lorković nahaja v agoniji m da ni ni- , kake nade na zboljšanje. Tirolska demonstrira proti dr Rameku — Dunsi, 24. februara. Iz Inomosta jav-Fjajo, da se je vrši! včeraj od 300 oseb obi-skani protestni shod Tirolske proti tejavi zveznega kance^arja dr. Rameka glede od-nošaiev A\-srrije do Italije. Tirolska ni za-d-ovolrna z odstavicom dr. Ramekove izia-ve, ki se nanasa na nemško narodno mairj-sino v Jiržnem Tirolskem. Shad ie potekel zelo burno m so zbo rov alci rreprestano vrklfkali: »-Doli kancerlar dr. Ran?ek!« Oo-vomild so naglašali da zvezna vlada ni za-dostno in U5pešno brEtrfla pravic nemškc narodne rrranjšine, kateri se gode od strani rtaliian&kih fa^istov velike krivice. Nekateri govorm'ki so zahtevali, da mora vlada takoi odstopiri. Spreieta je bi*a resolucija, ki zali teva: 1.) takojšnji ođstop z\ezne vla-de; 2.) preddcžitev južno - tirolskega \-prasaTi3a svrtu DruStva narodov !n 3.) v skrahrem shičaju prikl}učiO—320. Slaveks 148, Slavonija 42—44, Trboveljska 3f*O—400, Vevč» 105, AgTarra 44fA—45. Inozemske borze — Curih, 24. fehruarja. Borza: Parit 19.25. London 25.2675, Newyor3c 51950, Mf. lan 33.87. Prasra 15.385, Dunaj 73.12. — Trst, 24. februarja. Pređborza: Beograd 43.75—43.80, Pariz 91.25—91J0, London 121—121.075, Newyork 24.86L^4.8£ Curih 477-^4SL. P*^ea T-140—73w6(L, DnajJ 346—352 ... Stran 2» ________________________________________^SLOVENSKI X AROD, dne 25. februarja 1026,__________ __________^__________________________Stev- 45. Pismo iz Prage. f - Naloge noTega parlamenta. — NemSki poclanci podpjrafo ommI-ianke ponarejalce« — Incident t skupščiaL "fr Praga, 21. februarja. L«to*n*e lasedanj« česko«k>va^k©ta parlamenta ** je Driče'o s tkupšćtnsko sejo ▼ torefc 16. t. ro. Parlament se je šesta* * znamenju oradntikrh lalrtev. 2e pred no-v*m^er«lrtmi Trotot\5mi Je bilo kočljhro vpraŠaJ^fc uredUve itratSoiškrh plač predmet narlam^rrtarTrih poslani ln k pa ostalo nerešeno v prvi vr^ti zato, ker so ^odjaM demokrati zahtevaii na? se parlament raz-pustf in razpRelo nove volitve. MinMreld prtdteđfuk ir. SveMa je ic takrar v insemi vUde obljubi!, da bo to vprai&ftie rečeno taštoj, čfen se sestane mrvi T>arian>ent. Zdaj mara vlada u radništvu dano oWM)o fce-rolnltf. ki re«> >€ vlada pripravila Jiačrt o urc-ćtrvi plač državntti uradnikov, uCiteljev In okrajirth zđravnikov. V kratfcem prttfe pr«d parlament tuđi vprašanje krtfca tefc >zdat-kov, kl bo zahtevak* j>r-Wtžno 7*jQ mlMjonov KS. KoaHctjske stranke se o kurju in pred-Jo^iTi j< predsedstv a narodne skupščice m senata. O rem so se vo-dHa več teđnov brezuspešoa pokajanja. Ma-posied ie bil d-os«žen sporazum tako, da bo predsedoval narodni sktrpščfni dve leti pristai repu^ikanstoe zemljoradniške, eno leio pa prfstaS Ižudske (čsl. klerflcain«) «trank«. Za prvesja predsednika je bH ir-volj«ki b*v-£i arnireter. poslanec Ma!ypetr. prtssai zemljoradnike repub&ansk« stranke. Glede senata ie bEo sktenjeno. da rmi bo predsedoval prvo teto češki aoctjattst, 4ru«o prrstai ijudske, tretje pa socijakio-đemokra-ričme stranke. Za jrrvesa predsed-zrika senata je b™ izvoijen češki socijalist. bhrši minteter senator Klofač. Na prvi se:1* narodne skupščirve k odgo-varjai umanji ninteter Ur. LterveS m interpelacijo koalicijskih straflk gl-ed* madžarske TJ-anarejevabike afere. U njegove** o*>-Srrnnga odgovora sledi, da boce čefckoslo-vašca poćakati, da bo končana prefckavm. ZanimKo je. da so bili £ mcdkhci za Časa dr. Bereševe^a govora »aiboU radodarni ifemški posland. Ko na ie bil sproien pred-los. naj *e prićne debata o mim^trovem ek«^ poeeju, je nas topila o7x>zkija pod vodstvom nemskih socJjalTMTi demokraiov proti debati, dasi se sicer vedno enerstčna z&vzema za debate. Vtis 5e br! ta, da so priskočili ziasti rerpflci socfjalni demokrati na ta naćin ___________rs madžarskim pooarejevaloen na pomoć. Kakini rarioti so Uh vodili pri tem. je se-veda drugo ^rašanje. Tako postopaTije je javnost naravno obsodi'a, rakai t ponar©-ianiem franooskih, Ju«os](nrewk«i hi česko-slov«škHi novčamc k b:k> oStod-rvfciio pre-WvalsT\o ae S^de na narodnost. Nemari poklane* so aktfSali izivairi v IMLrlarre^tn regrede, toda to se iim ie posre-ćflo samo deloma. Za povod razKrajarrja so si inJosodiH vladno jezikovno naredbo z dne 3. iebntarja t- :.. kot pravilnik za izvr-šev-anje ieziko\i>eg» zakona z dr.e 29. fc-briiarja 1920. Dasi sre /ak-Tn !tj iezikovrtf fra.re kjer io ttaseljeT>e v večiem ire\ilu (okra4 2 tninhJT&tno 30 rn 66*^ maTiJ^i-no), zelo na roJvo, so Ca omačifl Nermr* kot njim sovraž-no aicijo naibri samo zato, ker je primana državrtesiTu (uratlijen^u) jeziku veijavnost v ćeli državi. Slovaški (Mlinkovi) klerikalci se pri-prav*jaio na f7«t^p rz omtvzvt. 7. vlado se pogaiaio za vstop v koalictjo poo sle bo mogla vei ra-5tfnati z n'!hc\ro pod-poro. Komunisti >o ponovno opororlU javnost, da £e žive. Njihov govornik poslanec Ha-ken je poTabil ves* o dordev-na rntervenclji rtekaierih vršjih vojaSkih k.ro«ov pri i>rez4-dentu republike proti prrznai;^i sovietske Rusije de iure za napaa na češkoslovašfco ger-erakteto rn pozh" na voja&vo, naj $e »e-neralojn enerffičrK) upre. Na ta neirmesten in drzen Izpad ie reagira! miirtster narodne obrane Stfibrny. Vse klevete je od1očtv> «a-vrml ki izjavii. da českoslovaSka armađa Je In mora biti vzvišttia nad vsako potrrično air!taciio in strankarsftom. Madžarski kričansko - socijalni posla-n«c fedor se Je na torkovi seji narodne sVippSStie od lik ova I. Med burnrmi prtooti povodem dr. Beneše\e2a go^-ora je vrgrf med pos!ance svo.V> aktovke ki ie zadela ra ranila bh ^e^a ministra, sociiaideinokra« tičnega poslanca dr. Meissnena. Za svoje fcmštv'o je bii na tri dni ?7ikTjaCcn od sitiip-§Qr.5irih sej. V kratkem prkle prod parlament osno-▼a TKrvele k obraTnbTjemiu rakonu. Baje misli vlada ob rej jmKki odpravHi voija9co 1 vođino jK-avico. T. K. S- Ob današnjem poslovilnem večeru v Kazini Generalni koozut dr. Otokar Bcriei. ?e nekaj bežnih dni ras loči une v tTajnem spominu naic ožje zjp'dovine. Svoi ćas smo že prinesH sploSno karakteristiko tega dr. BeneseveRa de-ia, Danes objavljamo njej?t>\o sliko »n dostavlja trn.' k svoji preišnji oceni Še te-!e zunank podatke »■> njegovem živ* Ijetii u: Dr. Otokar Bet.eš se je narodil 6. novembra 1*^*9 v PraRi. Oirrmazkio m univerzo ie pohajal v Praši kier je na ćeški univerzi promovira! za doktoria ura\a, Nato je udšel v Pariz na Colle^e de France. kkr ie je dve leti specija-liziral na tamošnji Ecule ue dro;t. Po-vrnivši s»€ \ Praao je ^topil v odvet-nisko praksa. i>r> praksi pa otvonl sa-I mostojno t»dvetniška pi^arm* v Pragi. Oh jzbruhu svetovne vo»ne je bil poklšcan k vojakom in dodeljen voja-^kernu s*si.šču v B<>sni. Tamkaj ie shtž. bov-al kot nadpopvčnik avditor 2 letL Nato ie bH premesčcrt v Da'maciio k ra7Rini vi>;aanja voiaškeea ^ »dlšca, kjer sta dek)-vala dr. Beneš in s^i Jn^k Hudnk in Z2l-h te vala. nai se Ivo VujnoviČ ropet zatvori Dr. Beneš je tedai vložil na mi-nistrstvo dolc^ vU^o, v kateri je do-kazoval, da bi bila ponovna zarvoritev Vojnoviča evropski Skandal. Na to vlosr« ?e min"«itTstvo konjno potrdilo dr&iicivno osvoboditcv pesniEka Voi-noviča. Iz Dubrovnika je bil dr. Beneš pn-meščeo v K rakov, na to pa odsiovljen od volftkov. Po prevratu je prestoDil v konzularno službo Čehoslovaške republike toi koncem L 1919. imenovan za RencraJneKa konzula CSR v Ljubljani. Njegov prednik Vonđraček je vodil ljubljansko ekspozituro neoficijelno in samo kot zastt>pnik čehoslovaškefca ^e-lezniškect ministrstva. Dr. Beneševo delovaiie v Ljubljani je biio vsestransko. Najprvo je vzor. no arRaniziral greneraJni konzulat ter s:a iipremenii v iraodcTiio institucijo reprezentativnefca ter mteresnesra značaja. Kot vodja konzulata je kumo val sk vsem Dojavom Kospodar^esra iti kulturnesa zbliže\anja med čchorbva-škim in jujcoslovenskim narodom, ^voj^ reprezentativno misijo pa ni ocnejil tta uradne ure, nego se povzpel do prvejca orsani^atoria in ini čija torja Cehoslova-ško - rucosIovenskih lije, posesraioČ s tem k slovanski reorganizaciji bale Ljubljane in ostalih mest Slovenije. Ta-di na poi'u čeSkcga šolstva v S'ovenin si je stekel ncvenl.iivc zasluge. Najve5 pa se je generalni konzul dr. Beneš pri. Ijubil s svojo šarmantno osebnostjo. ki očara vsakesra. ki priđe z njim v stike. Z veliko osebno požrrvrovalnostjo ;e podpiral malodane vse naše humanitarne in kulturne institucije. Z njesrovim odhodom bo beležil če-sko - jujcoslovenski pokret v Slnrveniji skoro nenadomestljivo Izgubo. Prepričani smo. da bo tuđi z novela mesta v pra^kem zunanjern ministrstvu Tiadaljc-val tradicije svojega dela ter pođpira! skrvansko idejo, kateri je zna! med na-rm dati tako konkretno in prepričevalno obliko. Pri oopularnost, ki io uživa po vsei Go-ren.iski. Nikdar ni pojmoval svojega pokliča s poslovnega stališča, ampak :e bil vedno in ie se danes odličen zastop-nik one idealne, a žal vedno bolj redke struje, da ie zdravništvo pred vsem hu. manitaren in sociialen poklič. Revni gorenjski bolruki bi mogli o tem mnogo povedati. Jubiiant bo kmalu star 74 let. Kdor ga vidi, mu tega ne bi verjel. Mladen:-iko čil je še in živahen, zanima se za vse javne dogodke. ki j#i pazno sprem-lia. in za katere kaže umevan.ie, ki M ga zeleli tuđi pri po letih miaj&h Ijudeh. Vt. Savniku, vedno napredni in narodni gorenjski koreninl, štiridesetiet-nemu naročniku »Slovetiskega Naroda-, tuJi mi iskreno čestitami z iskreno želio, da mu ostaneta ie dolgo vrsto let ohraniena njegovo čvrsto zdravje, njegova mladeniška ćilost. Naša današnja slika je posneta v> > najnovtjši j ubi lan to vi fotografiji sta^i knmai me>ec dni. ^eteVEROVALI' da eden par nogavie z žigom \ in rnamko (rdečo, modro ali zlato) ~£f- „ključ" trajt kakor Itirjc pari drugih, | ako kupite eden psr. Dobivajo ; se f vsch prodaja .nah. j I ■ ■ »I. ■■ «1.11 -..I.'«, -._ ~ ' -1_~ £Beležnica KOLEDAR. Diznes: >reda, 24 februar ja 1^26; kato-lič«ni: Mati ja, Dvka; pravoslavni: 11. fe* bruarja: Djordie; muslimani: li- satena 1344; zid je 10. a dara 5686. Jutri: Cctrtek. 25. ftbruarj;i 10^6: kato. Hč«ni: Valburga. Kludomir; pravoslavni: 12. I februarja: Mclctija; muslimani: 12. šahđr.a ■ 1344; židje: 11. adćira 5t>"-". [ DASAŠSJE PRlltLDlTVE. \ Gledatišće: opera oh pol 20. vZvcd&v*C i ienc*, dramd ob 2'X »Deseti brat\ Kino Matica: *Mati in dete«; Ljuhtj,rn> ski dvor: tcMađame Sans Cicnc»; Kino tdent: «CesaričIne vijolice». — Cas pred^tav na plakatih in v inseratih. ] Pos!n\i!n! \- pol 2'. «A ečni mornar^, drama ob 20. «Pmfesor Storicin«, Kino Matica; ^Mati \n detc^. Ljubijan* : jeki dvor: «Madame Sans Gene*. Kino Id^al: ; «:Cesar:Čine vijolicc. —■ O'as predstav ns , plakatih m v inseratih. i ća]trnka Kazinc od 17.—20. i DEZIRSE LEKARSE \ Sreda; Sušnik, Marijin trg, Kuralt Oo» ; sposvetska cesta. Četrtek: Trnkoczy, Mcs-tni trg, Ramor, Mi» klošičeva cesta. Solrtce zaide danes ob 17.40, "vzicfe jutri ob 6.46 in zaids ob 17.41. Mesec z^ide jutri v četrtek cb 5.K. vzidc jutri -*>b 15.30 in zaide v petek ob 5^1. Prosveta Repertoar Narodnega gledaliSča v Ljubljani. DRAMA. $r.Ui£iiI uniettifk pov^em rIo-v^.n*ik:i program, kAterega tn»rijo najđo-stojii<*jP;i repTezntrmM »x'vansTie glasb^ Ceha Vii. Xovak tn Josip Suk tt*r Rusi RahmaiDinor, Skrjabiu m BalaikiroT. Sesta-va eporeda kakor tndi njegov izvajalec nam jamčita. da borno fmoll s tom koecea^ora eden najpomembiipj^h Marirepkih re^erov T tekoč! st-zonl. PrwipTodaja rsrtopnic cJ sred«* dalje v Matični knjisarr.1 — Razstava akad. sl'ksrja Slavka To-merlina v L?ubl}anl. X Jakoplćcvcm paviljonu priredi rag.rebškf akad. slikar Slavko TcTrterlin razstavo svojih slfk, ki bo trajala od četrrka 25. t. m. do ned^elje 38. t. m. Razstava bo otvorjena ćeli dan. Akad. slikar TomerHn razstavi do 90 sMk. Večina teh slik se n>a-naša na Tomerlinovo specijalno polje, to ?c m. slavonska folklora Jn slika tamošnje nnrodne nose in običaje. Nekaj sMk je posnetrh v z^grreb^kf okolici !n v oko'ici E>ubro\Tidka. Akad. slikar Toirerliu ?e v Zagrebu ze!o irpoštevan. Pričakuiemo, tta bo njegova ioftlora vzbudila tuđi v L*nb!'an: •p^zt>rrTO5t Iti zanirnanje. Nastop ođHčneRa nemškega pianlsta na Dtuia'tu Na Dunaiu je pred par dnevi kon-cetrira! fr\TSt»ii monaikovski pianist prof. Jos. PembauT. Sviral je Lfsztov koncert v A-duru, ki s« Ie redko izvaja in ie doseuel. kaker enojrlasiia veli doiiia ska slasbcna krittkii, velikaJTski uspeh. Prai. Penibaur ie na Kiajiu tuđi kot izboren žiasbeni ped^K'g. PreJ Je iivd v Lipskern. zdai pa 2e nekaj let član profesorske era 2?bora na monakov-»k\ itlasbenj akademiji. Nova drama Gerharda Kauotmanna. Pi-satel Gcrhard Hauptrrann >c naprsal novo dretr-o t naslovom »Dorotcia Anserman-iH»va*. S tem -tegnil nož m planil nad zvezana sovražnlka. Ko-nec prepira bi bila krvava drama, če bi se ne bila pojavila iz džungle tolra aboroženili mož, ki. so postali gospodarii pclcr/aja. Nekateri teh taj'n-, stvenih prišlecev so bili v raševinastih jopičih, drugi p^ v raševinastih plašSih s kapucami OrožnHti in plemićevi spremljevalci so v r.e-popisni grozi skočili v stran. Začeli sa se križati in mrmrati: — Slepi Bandit! Neizprosni Sodnik! To so njegovi pomočnrki! Izgubljeni smo! Tada izmučeni! pcon je planil naprej in pade! pred poveljnika na* svoja okrvavljena kolena. Ncsrečnež je začel tar-nati in prositi, naj neznance pravično kazrmje njegove sovražnike. -- AH poznaš pravosodje, na katero apeliraš? __ je vprašal poveljnik z zamolklim glasom. — Da, to Je — kruto Pravosodje. — ie odsovo-lil peon. — Vem, kai pomeni apelirati na kruto Pravosodje, in vendar apeliram nanj zatu, ker je pravica na moji strani. — Tuđi jaz zahtevam, da resi naš spor kruto Pravosodje! — je vzfcliknila Leoncie in oči so sej ji zasvetile. Vendar pa Ji je bilo malo tesno pri srcu in zato se je obrnila k Francisu in Henry;u. ter /asepetala: Pa naj si bo kruto Pravosodje kakHSnokoli! — Ne veriamem. da bi b'Io bolj pristransko, kakor pravosodje. k\ bi nas čakalo, če bi se ures-nlčil pcglavarjev in To.rrcsov nacrt, — je zašepetal Hcnry in stopil pogumno pred poveljnika zago-tietnega odreda. — Tuđi jaz apeliram na krut-j Pravosodje! — je vzkliknil. Poveljnik je prikimaJ z glavo. -- Jaz tuđi. — se je oglasil Francis. Za orožnike se neznanci menda sploh nišo zmenili. Plemićevi spremljevalci so izjavili, da se bodo rade volje pokorili vsemu. kar sklene tajin-stveni Slepi Bandit. Samo pcg'avar se je urira«. — Morda niti ne veste, kdo sem? — je izjavil samezavestno. — Pred vami stoji Mnrano \7ercara e Hiins, mož «l:ivn:rra imena in sija*re karijere. Ne smete pozabiti, da sem poglavar San-Anton;a in na}b<")ljši piijateli paramskega guvernerja. Vlada panamske republike mi popolnoma zaupa. Opozo-riti vas n^orain, da sem prišel v Kord:llere v imenu zakona. Mj pcznaino samo en zakon in eno pravo-sodje namreč panamsko. Kordillerskih zakonov ne poznamo in ne priznavamo. Protestiram proti samovolji in nasilju, ki nai bi bilo po vašem rrepričrrnu kruto Pravosodje. Nasilje ne more biti pravosodje. Proti vašemu Slepemu BaiiHtu pcšljwiu ce!o ar rnado in osi boda glodali njegove kosti v San Antonip StCV. 45.__________________________SLOVENSKI NAROD»dne25, februar ja 1926, ___________________________________ Stran 3. Dnevne vesti. P Ljubuani. dru 24 februar/a (926. — Rarptist občteftkesa sveta > Topol-#cf. Veliki župan v Mar?tooru je -azpusul sedanji cbčinski odbor v Topolšici \^l S'o-venigr^icu radi nezmoinosti za deio. Za ferenla je imenovan OaSpar Kotnik, po-sestnik p. d. Zaberznik v Topolščici. — Bolniško stznje v SK>venij*. Po »radni statistika je bilo v botnicah Slovenije dne 6. tebruarja r. I. ceioltupno 2994 boInJcov. V spl'oini bolnici v Ljubljani 615. Ta je sedaj prenapolniena. Bolnica za ženske boiezni v Ljifcija'ii izkazuje 141 bolni-kov. Bolnica za duševne boiezni v Ljubljani 260 in bolnica na Studencu 40S. Spiosna bolnica v Mar .boru šteje 2-SS bcl-nikov. — Obrne ina veterinarska postaja t Đotaioiti. Po o: puijedeL>kega ministr-stva se v Bohiniski Bistrici osnuje obmej-wul veterinarska postaja ža Izvoz odnosno prevoz in uvoz živine in mesnih izdcUcov v Iralijo. Postaja prićne 2e koncem tesa ineseca milovati, — 80ietnica Svatopluka Cee ha. Dne 21. t, m. ie poteklo 80 let, odkar je bil Cehom rojen n&snrrtm pevec svobrg7evfć že ndfioslai % Bex>-srrad. — TroiČke ra sioer dve dekitci in euega' <*^ećka je porodila Julua Korene, ?«na ba)-taria in kovača v Z* dckJico do enega leta v oskrbo *£>&Čjl in ;nat«rtoski dom kraljice Martfe« v Zavoda *a sociaino - WgrHe»»ko zaščiio dece v Ljubljani. — Kandidat za apa&ko iolo. S kmeu>v ?e prišel v Beograd mali Pera Rakidžić, da h: se *zu5rl trjtovske^a posia. \ siopil je za vaicnca pri trgovcu Janku Nedellkorvicu. Sprva je Ml zelo marljiv, toda beogradsko razposajeno žtvKcnie je tudl Pero vabilo in nukalo. Pera i« zlasti marljivo obtskoval rizlićne kineinatogrrafske predstave. Zeio po godu so mu bile predstave vloimiskega in drugrega zločinskega značaja- V"e& se je taljnbil v apaie. Pera Je začei kmalu s\-o-?emu gospodari jemati iz b'agatne dtnar. Sk«7rai \^=ak dan je UmaknU • »kemu podkuu, ker čini, da rma velike filmsko - apaske sposobnosti. — »Pustna poroka*. Na Ehmaru so ne-davno z us pehom predvajal: r»*^d gornjim naslovom or>ero Cdvarda Poldmifa. katere tek*t je sestavil Madžar crno Vajda. Opera lm komično vsebrno te ^e tesno na slani a na madžarske narodne običaje in madžarske mircdae melodije. Dunal&ka kritika prorokuje, da ho 'Pustna poroka« posoia madžarska «Prodana nevesta». — Pr«l«k»Tt proti konivofetom. Politični oddelek uprave inesTa BeocraJa ie 7ak|ru£il preiskavo proti 1^ kom ur.i *il£&:rn voditeljem, ki so btti aretirard pred mesecem dni. O preiskavi dosiei m bik* izdan nikako uradno poročHo in se še vedno ne ve za pra\i vzrok aretacik. Razpriva proti komunistom se v kratkera vrši pred i^ec^ sradskkn sodi&ćem. — Veflfc pož» v SirtJeviL D^e ??, tir. ok^ii 19. je oa itreiii ?rt>sirc're Da «o todi v»c oospodarsite ootreb^'ie in strci? ter poifsfco orodje. Škoda x nepre-cenljfva :n «e samo deioma kr1*3. - Rodbinska tragedija T SpUm. \* Splitu je 21. t. m. neki Jo«ip Saodov sku&al um»>ri^ svoio ženo. Svnil to je z nožem večkrat v prsa in slavo ter jo tezko poško-Jcnal. PoycoxJ1>€ so tako težke narave, čm. ni upania. da žena okreva. Na policiji ,t mož izjavil, da >o je utjil za to, ker mrtve ne bo nihće več ljubil. Zdi se, da je svoj zloć:n izvrši! iz l-jubosiHimosti. — Nanesto ▼ Ameriko v — s«rt. V Tvrćkovi ulici v š>plltu so nasM 22. t. rn. Crnogorca, emigranta Boza Pavtčevića in Mfrona Bođtoića, oba iz Daniiovgrada, v ?iotH?ki nezavesti. Oba sta 5-e zastrupiia s plinom. Bošković je bil že »nev, doćim ie bfl Pavićervić ie pri žaviienju. Kako je nastala nesreća. Se ni ugotovljeno. Oba Crnogorca sta se hotela ravno orneajenegj dr.e s parobrodom oci'peljati v Gei»ov.>, oj lu pa kreniti v Arneriko. Karaktirisiiioo je, \ia je dan pred nesrećo Pavičević napis U posla-vihio pismo ženu Bošković pa svoj-cjin. Oi>a ništa slutila.da je bil to njun zadcii po-drav. Pavkević se bori s snirtjo. Iz Ljubljane —lj Ođbodalco generalnem« konzulu dr. Bene&u prired« danes ob S. zvečer v veliki dvorani Kazine IJtrb!janska narodna društva. Ponovno opozarjair.o nank> na§e občtnsrvo % porivom, da se je udeleže v čim veCJem Steviln to pddejo točno ob 8. Qb 7. zvečer se vrši v mali dvorani Kazine občni zi>or Jugoslov. čsl. lige, ki naj se sa vsi člani xan«sl tvo udeleie. —lj Poziv ženskim društvom. Odborni-ce »Atene«, podružnice CMD., kmba Prt-frork, Dnritva učiteljic Koia jugoslov. se-ster, Spioi. ten. društva, Žcntiakobskeffa žen. naprčiirega društva in Zenskega PO-kreia >o uljadno vabljene, da se udeleže vainejra sestanka ki se vrSi v petek 26. tm. ob lb.3a v damski sobi kavarne Emona. — SkiicateUca Frania Tavćarjeva. —li Ca}cn4a društva Karlne se zopet vrti Jutri v ćeirtek od 17. do 2*\ —H Vprašanje zgradbe poslopia zm li-cejsko knjižnico. Po.noćnik pros\etnr,ga miiiisrra dr. Nikola Andrić in inspektor umetn<škcža oddelka Miijutin Čekić %t* pri§pe!a, kakor ;e bilo ja\ ijeno. v nedeljo, da prouča^a'a razinere in položaj IiuW;aii-skc&a naioviiega glcp-nika prcsvernega rrinistrstva sta uvkiila potrebo, da se zgrzđi ali povsem novo pos!r»p-X zs knjižnico, ali pa se knjižnici doiočfjo vsaj novi prostori. Naravno, da zas-topnika ništa mog^a dati v tem oziru nikakih ob-\flezTiih obl/ub. pač Pa sta iza vila, da bosta o tem poročala pros\-etnen-;U ministru. — !j Geosrafslio društvo v Lhiblj^nl o^ozarja svoje člane in prijatelje na svoje tretje predavatijc, ki se vrši jutri v Cat tek crb 6. r\ećtr v balkonski J\orani nuiv--vrM. Predava g. dr. H. Tu ma o toponomastiki, to je o krajevnem imenoslovju s posebnim ozirom na naše Alpe. —H Strokovna orsanizaciia nat^ hot^ kav. in gost. usluibencev javlja svoj redni občni ibor, ki se \tši dne 36. t. m. «>b 1. z/ufrai v kavami Central z običajnim du-ev-niin redoen. Dolžnost vsake^a člaaa je. da se tega statiovsk-o v a.? ne ga občnesa zbora sigurno udtileži. 24$n —li Darilo. Mosto c\etja na krsto po-kojnega g. Bernarda Cescutiiia in na krsto pokojiić te. Frančiške Kastelic je dar.jval podpredsedmk Trgovsktga društva »Merkur* v Ljuljani g. Kiko Tory v prid poti-porne^a sklada tega drtr^tvs nesek 2T>0 df-narjev. Iskrena hvala. —ij Pozen pozdrav. Ma^istratni direktor 2. dr. Zarnik ie prejel danes od neke sorodnice razsledfiico, ki je bila dne 29. ju-irija 1916, torej še med »vetavni -'oisko. oddana v Stabaku na Norveškom. V naslovu >e še PTipomnja O^terrike (Avstiiji). Karta pa ima v norveško - danskern, ne.n-skeirr^ angleiiem in franeoskem jezfku na-rrsn eno opasko: »To kano bo ladja »Fram« j otpremila preko Polarne ga morja in bo po-tem naslovljeocu priposlana p<3 pošti « Rai-g>ednica nosi dva po^tna pečata »P^.'iavet« (Palama pnstam^čeh eJen :e z dne 13. septembra 191$, drugi pa z dne 4. 3vg.!*ta 19J4. Pisalka karie je že zdavnai zapastHi Norveško in živi na Ruskem. Slavenski javtiusfi '2dnucnje slavenskih t^born-kov« se je ie dnl obnHlo na naSo javnost s proirrjf). da mu kot mla>Li '>r?anizac!iii priskf>či na pr>-•nov z g^otno p^poro, katerg hr>če pora-blti za opremo društvenih prostorov, na*ba-vo tabonriškfrh kn.Mv ?n p-jMikaci;. naktip Soiorov rr v5mgfh tahomi^kth potrebščir., pred%-sem ;\-. da omogoći letno taborenje svojim mlaj^im In siromašnim članom. Ozi--a.to se na vzvi-šeri ci ti. ki >sa zasleduje ta prepofrrebna orgaii^acija, tako Lz idrtvst-veiwga, k^tkoT radi moralneta fn drnsrih na-mcaov, ki i*j rarvidrt iz programa, ki }e bil ! pro^njam priložen, se obrača podpisanl sta-re&nski svet »Združenja slovenskih tabor-mkov* do vseh prijateljev mlazne in prl-stašev tega koristnega pokreta z uljudno prošnjo, da se prošnji naših taboraikov od-zovejo v kar n-a}\Tčjem števiiu ki kar nai-izdatne>še. SimreUmki svet Združe^« <" abonrikoT: Franjo Ančik, profesor. Ivuji »iiter, viš-tf ^ran. nradnik. Dr. Rudolf K r i v I c, od-vetnik. Dr. Albin S e li i V a r. untv. »sl-stctiL Dr. Franta Mi$, »dravirik. Hh*o Pa jer, inZcmr: Dr. Viktor PtteriU, b Cdja. —c OMnskti »eji nrestnega obćinsicega sveta ceffcfcega, k! bi se bila morala vršiti v tOTek zvećer, se bo vrSHa prthodojl teden. ~-^c Lepe 9oaaadaMke (bwv« smo dobili. So lepi, sobični to topR. V vtof>«ra. Nato je skočila s postelje, pograbila za sekiro in navalila na njega. On se je branil, žena pa ga ni pustila pri miru. Nato je Žena od-š!a po caso vode in s pripomhn: cTo je zadnja časa!* se je zapet vrrrila v postelja. Rekla mu je: «Hočeš li. da skupaj umreva?» Odvrnil ji je. da noie unireti. Žena pa je zahtevala, d-* napravi takoj or>oroko. Končno ie rot>et vsta-la in se napotiia v kuhinio. Ker se ie bal, pravi Hrošcr. da ga zopet napade. je vstal tuđi on, potegnil žepni nož in jo dvakrat zabodel. 2ena je vsa okn-av-ljena pad'a na t!a, on pa je odšel na policijo. Policija vodi Dreiskavo, da ugo-tovi, kako se je odigrala ta zakonska tragedija. Sport Zanimivosti iz tekme Sparta -Slavija v Pragi V Pragi »o imeli ▼ nedeljo tue Spar« ta po Šimi dcrscgla tretji in ztnagonosni jol. Tclvmii je bila že osemintrideseta med obema klubotna. Do sedaj je Sparta rma* gala dvajsetkrat, Slavija enajstkrat. Sedem tekern je ostalo neodiočnih. Goli: 72 : 67 za Spa rto. • i — Sarajevske tekme. V nedeljo wo ae v Sarajevu vršile tekme Sask : Hajduk in Slavija : Sparta. Prva je koncila »4:1 (2 : 0), druga z 2 : 1 (0 : 1). — Mariborski fmkme. SK Svoboda — TSK Merkur 4 : 3 (3 : 1). N'epricakovaa poraz Merfcutja. — A itam — B femn 4 : 3 (2 : 2). — Turiš tovski klub mSkal*» priredi is ciklus« srojlh predavani a ikiuptttitlmi ali* kami drugo tako predavanje o Mani Btmntm ▼ nedeljo 28. t. m. ob pol 11. ▼ Filharmo« ničĐi dvorani (Kino Matica). Slike bo po« jasnjsval g. Janko Mlakar, ki fa znan kot ivvrstefi turist io po svojih zanimivih čla«« kih ▼ aPlanmakefli Vestniku*. Ker bo predavanje velezanimivo, opozarjamo nanj ni« ie Uiritio, #k«vtc m vao Ofiiitc^jo prirodo* { — CrosMmcountry za prvenstvo LLAP je razpisen za 21. marca na 7500 m dolgi progi. — Občni zbor I. S5K Maribor ae jC vrši! v nedeljo v MaTiboru. Klub je ▼ pre* tcklcm letu zazmrooval Iep napredek. Go^ jM je nogomet, tenia, hazeno, lahkoatletiko. zimski sport itd. Klub k je v nogometu pribori! n. mesto, 4ružrna hazene p« Je ena naiboljSih v Mariboru. Pri volitvah je bil većinom a izvoljen stari odbor. — Kom pojde Schaffer? Kakor znano, ■a je kralj nogometa Schaffer pogajal z du* na jako Vienno. Te dni se je vršila seja od« bora Vienne, na kateri pa Še ni pa dl a od* ločitev glede angažiranja Schaffer ja. Zdi se, da je Schaffer sUvil previsoke pogojc in da ga bo Vienna odklonila, — Bo) na Jfirt frvntt. Ceškoslovaskt postavi dne 14. marca t. 1. v boj nič manj kot Itiri svoje nogometne garniture. Na Dunaju se vrti meddržavna tekma Avstri« ja : CeSkoslovaška, v Pracfi medmestna tek^ ma Praga : Dunaj, tretja garnitura igra pro» ti pariškemu timu v Pariru in končno igra v Brou amateurski tim CeŠkosIovaŠke proti tmateuTskemu timu Avstrije. Zadnja tekma Še ni definitivna. Današnje Treme. — Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Tem^ peratura — 1° C, barometer se dviga, po* oblašeno, mirno brez vetra, sren 10 cm. — Bohtnjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tem* pera tura -— 3^ C, oblačno, za z-imski sport neugodno. BrezposelRest v Avstrijl Po uradnem Ukazu je bik* sredi teg* meseca v Avstriji 230.000 brezposelnih,' ki so vživali državno podporo. Dobrd polovica t. j. 140.000 jih odpade samo na Dunaj in Nižjc Avstrijsko. Poleg teh registriranih nezaposlencev pa je zela mnogo, zlasti po podežclskih občinafa takih, ki nimajo drža\Tie podpore in jih zato ne vodijo v službeni statistiki. Ce« nijo, da presega skupno število brezpor seinih 300.000 ljudi. Avstrijske oblasti brezupešno raz» pravljajo o načinu, kako bi se dala ta za avstrijske razmere strahovita soci« jalna kriza omiliti. Uvedli so obširno akcijo, da bi zaposlili industrijsko de» lavstvo po deželi. Vendar pa je na ta način priSlo do službe Ie par tisoc brez« pcselnih, ker se na eni strani delavci sami branijo dela na kmetih, na dru^i strani pa tuđi kmetje nišo preveč na« vdušeni za mestne delavce. Zato je vla« da uvedla nkcijo, da bi del "avstrijskih nezaposlenih namestila v Nemčiji in ćelo v Rusiji. Pokajanja z Nemčijo po* tekajo baje ugodno, z Rusijo pa se vrše še!e prvi kontakti. CEXO J JGGSJItDIlCanCODnG! JULBJULJDC Uživati naslade ni Slovenka znala, dokler čokolade ,R3IRSM( ni poznala Sleporlje In pustolovine po usem svetu Aretaci;e premetenih zločincev in sleparjev v Zagrebu, na Rcki, na Dunaju, y Budimpešti itd. Svetovua vojnu je zapustila Ntrahotne pojave; zločini, umori, uboji, sJeparije so na dnevnem redu in to v takem o^egu, kakor jih desetletja poprejc nišo beležlli kriminalni anali sveta. Največji obscg pa 50 po vojni zavzele defravdacije in sleparije. Puatolovci vseh vrst, oH priprostega de-Iavcu do intelektualca so se vrgli na šlepa; rije cn groš. Kriminalne oblasti vsega sveta bijejo težak boj proti tej zalegi, ki se pa, ; kakor izgleda, ne da zatreti — in ravno v zadnjih dneh 90 zasledili vnovič ćelo vrsto zločinov te panoge. Tuđi v Zagrebu so imeli včeraj svojo senzacijo. Prijet je bil Grk Spiridoo Skiades, ki je baje poneveril 32 milijonoT drahsm {25 milijonov Dia). Skiades je bil ravnatelj neke banke na Krfu. Pobral je iz banke denar ia pobegnil; gr&ka policija je Izdala za beguncem ti* ralico, prcdvsem pa so bile na Grka opo* zorjene naše oblasti, ker je obstojal sum, da je pobegnil v Jugoslavijo. Da se Skiades skriva v Zagrebu, je izvedel obmejni komi^ sar na Sušaku Fran Ujčić, ki je prispel vče* raj y Zagreb in na policiji zahteval asisten-co> da Grka are tir a. S pomočjo enega de« tektiva je Ujčić Skidesa res are ti ral v ne« kem zagrebikem hotelu. Skiades je priznal, da je res pobegnil a Krfa, za tr je val pa je, da ni bančni ravnatelj, ampak da ga zasle* dujejo grške oblasti kot političnega begun* ca. Pri njem pa so našli več čekov In goto* vine za. 1 milijoo drahe n. Sdades, ki se izdaja zi trgovca, pravi da je denar nje* gvrva last. Na begu se je Skiades posluže val napačnega imena in se je izda jal za Georga Nikola. Skiadcsa tzroče komi&arijatu na S'JMku, kjer ga zaslišijo grški detektivi, nato pa bo prepeljan v Beograd, kjer ostane tako dolgo, dokler ne bo končano postopit* nje glede njegove izrocitve grškim obla« »tim. Včeraj »mo na kratko porocali, da je bil na Reki aretiran eden največjih svetovnih pijstolovcev, Annand Schwob, ki ga že leto in dan zasledujejo vsc oblasti Evrope in Amerike. V Berlinu je pod imenom Georg Martins poneveril 800.000 mark. Pred svojim prihodom ▼ Berlin se je klatil v New# yorku, kjer je izvršil nebroj prevar, ko so ga pa zaprli, je pobcgniJ iz zapora. Franco^ ' ske policijske oblasti ga zasledujejo pod imenom Prevost. V Fraociji je pri*lcparil nrč manj nego 6 milijonov frankov. Schwob je brezdvomno največji mednarodni slepar s čeki, kar jih pozna zgodovin«. Pustolovec je star že 70 let in pohaja iz bogate, ugled* ne berlinske rodbine. Njegov oče je bil premožen trgovec. Schwoba izročc berlin> »ki policfii. Pustolovec je bil tuđi v zvezi t neko družbo ponarejevalcev, ki so falzk . ficirali 50 dolarske bankovce. Zdi se, da to sedaj konce njegove pestre in avantu« rtstične karijere. Na Dunaju in v Budimpešti so prišli na sled velikim nepoštenim manipulacijam. V Budimpešti sta bila prij-ta ravnatelja Ja* kob in lulius Ocutsch, njun brat Ignac Deutsch pa je bH prijet na Dunaju. Vsi trije bratje >o bili lastniki tvrdke z želea« oino cBratje Dcutsch» v Budimpešti, kas* neje pa so ustanovili veliko akcij5ko druž« bo za trgovino z železom. Podružnico pod* jetja bo ustanovili tuđi na Dunaju. Fodjet* je je zašlo preteklo leto v plačilne težkoce, Poleg visokih pasiv 50 ugotovili tuđi 15 mi« lijard madžarskih krcn direktnega pri* maujkljaja v blagjni. Aktiv sploh ni bilo. Kakor je ugotcA Ijeno, je v Budimpasti oŠko dovanih več sto trgovcev in stran. V rvezi z aretacijo bratov je policija prijela &t veo drugih oseb. obe podjetji v Budimpešti iu na Dunaju pa sta bili zatvorjeni. V Milanu je bil 18. t. m. prijet nevaren ponarejevalec čekov, po imenu Georg Mar« chetti. rodom Italijan, katerega že 16 let zasledujejo kriminalne oblasti »koro vseh držav v Evropi. Lopov je povzročil več milijonov lir škode, predvsem pa je oSkodo' val podjetje Banca Cotnmerciale. Pustolovščine in sleparije je ugafijal ■» zveri z večjo tolpo, ki je štela 30 61 a nov. Eden izmed njih, Emanuel Guaraglia, je bđ znan pod imenom «PaveJ Grozni*. Marchet« ti je pri zaslisanju zanika.1 svojo krivdo. —. Ugotovljeno je, da je med drugim oško* doval neko banko v Ncaplju za 2 milljon« lir. Banka je potem skrahirala. Mnogo !um* parij je Marchctti izvTŠil tuđi v Budimpešti in v Bratislavi. Njegovo tolpo je policija ie davno izsledila, ^daj pa je fsta u soda va popustila in cene so na tržiščih t»ekoliko pad'e. I*ovpraŠevali so največ po koruzi. Prevoz koruze po rekah ie slab In tuđi za marec ni pričakovati, da hi se dvijj-n:l. Kakov ost konize ie taka. da. dolge vožnje Po reki ne more vzdržaii. ŠeJe v april« je prićakovari, da si promet ntkoliko opo-iriore. Za pšenico ni nobenega zanimanja. Ka inozernskih tržiščfh so cene znatno popustile. Vzrok ie ve!rka mlinska kriza, ki vlada v ćeli Evropi. Vsi drugi poljski pridefld so brez povprasevanja in ponudb. Kmetje dovažajo zeio malo, ker Hm cene ne kon-ventra-jo. Promet ie znašai samo 163 va- Pšenice je bilo prodano 22 vagonov. Bačka 76 z 2 • je paJIa od 295 na 2S5 Din. Pomiđba in povpraševanie slabo. Kupovali %j nekateri domaći m-Hni. Tuđi Brajla je v ecnah nazadovala. 77 z 2—3fie fe padla od 232 MHngov na 225. srbffarrsko blaso od 226 na 218. Koruze je bilo prodano 129 vagonov za ceno 112.50—115. PIaba. povpraše-vali so izvezu; ča rji za relacijo Kelebia. Fremsko prorrrpt blago je notiralo kafcor fcaato 112-5^-115. Po 115 je ponudba ve-Pka, povprašcvanje pa s-iabo. Nekaj kupčev Je bilo za relaclio Jeserice. Vatonsko blago za mare so kupovali izvozitrčarii po JI730—120 pn postajali. Ponudba slaba. Blago na rckah za mare je notiralo 124— 128. Ino7emctvo je ponujslo za mare eks Dunaj zaćerkom teđna 96, koncem tedna pa 95—95.50. ApriNko tcrmrrrskn blago je Šio v promet najbolj v Srerau. Kupci so •>-vozničarji za relaciio Pristojna in Jesemce. PonojaH so 127—1*\ Inozemstvo se te ft-vafano zani-nalo za na0< Po 475, koncem po 466, za *6« ponudba po 366. Inozemstvo je kupovalo začetitom tedna po 510 Kč (eks) Duraj, koncem tee5tTO kcmkuriraK % evTops4cin^i mi ini. * —g Trgovina med Itatifo in Jugoslavijo i« izražena za prvih 11 mesecev 1. 1925 ▼ naslednjih stevilkah: Iz Jugoslavije je šio ▼ Italijo za 684,308.252 lir blaga, iz Italije v Ju« lioslavijo pa za 543,444.890 lir. Leta 1924 je znašai uvoz iz Jugoslavije v Italijo 504 mili* jone r>06.773 lir, uvoz ir Italije v Jugoslavijo pa 335.277.049 lir. —g Manjše tovarne sladkorja. \z Nove* ga Sada poročajo. da se zanimajo za usta* navijanje manjših tvornic sladkorja poleg Bačke. Srcma in južne Srbije tuđi banatski gospodarski krogi. Cim se ustanove take t^vame v Srcmski Mitrovici io Sivcu, na« meravajo graditi po istem vzorcu lastne to* \arne sladkorja tuđi banatski poljedelci. —g Tovarna za porcelanske izolator je. Zadnje tase gvrvoTc naši gospodarski krogi o potrebi ustanovitve domače tovarne za porcelanske izolatorje fn tehnični porcelan. Samo postno ministrstvo porabi letnn za 20 milijonov i^rolatorjev. Zato bi bila domaća tovam.i nujno potrebna. — Baje namerava rst snovi ti tako tovarno v Juoo^laviji nem= ska industrija. -g .Vcra banka v Vojvodini, V "\"ršcu ^ Ranati! u^tanavljajo kapitalisti novo banko. To in ono lisnu (ničija»kamti V nekem inomoškem hotelu sta se koncem preteklega tedna namestila elc# ganten gospod in mlada lepa dama, ki sta napovedala, da sta iz NemČije in se izdala za zakonski par. Zivela sta v hotelu par dni in ništa z nikomur obče* vala. V nedeljo jima je zmanjkalo de« narja in gospod je prosil hotelirja, da mu kreditira za stanovanje in hrano, ćeš da bo dobil naslednji dan od doma večjo vsoto. V nedeljo ponoči pa je do* bila inomoška policija od policije v Jeni brzojavno prošnjo, naj se informira, ali se ništa nastanila v Inomostu mlad go* spod in mlada dama iz Nemčije. Njuni svojci da se boje katastrofe. Policija je postala pozorna na omenjeno dvojico in v ponedljek zjutraj ie komisar po* trkal na vrata njune sobe v hotelu. Iz sobe je slišal kratko prerekanje in nato dva zaporedna strela. Ko so vdrli v so* bo. sta bila Gospod in dama mrtva. Oči* vidno sta šla sporazumno v smrt. Iz listin so ugotovili nj iju pravo identiteto. Moški je bil 26 letni višji uradnik dr. Teodor Henninfi, deklica 22 letna Gertruda Topffer, oba iz naj* boljših mesčanskih rodbin v Jeni. Star* ši deklice so se upirali poroki in to je dvojico natiralo v smrt. Tragedija je vzbudila v Inomostu in v Jeni veliko pozornost. Kako dosežemo visoko starost Važni nusveti 125letnes:a Amerikanca. Sotrudnik pariškega »Matina« je od)K)toval v Saintfield v Zruženih drža-vah, da poseti Williama Smitha. enega najstarejših )\ud\_ na svetu. Smitb je te dni dr>končal 125. leto življenja. Živi v napol porušeni kolibi in potroši na tc-den 150 dmarjev. Njegova zunanjost r.e dokazuje, da je že prekoračil 125. leto. Sotrudniku pariškesra »Matina« ie drasce volie odstopil svoi »recept« za dolgo življenje. »Ne ženite se pred t>0. leti. Jejte mnogo, vendar samo tečne jedi. Pijte malo alkohola, ne ustajajte prerano, ponoči spite goli. Ne vznemirja;te se ni-koli. .laz sem dočakal 63. leto. predno sem se oženil. Kljub temu moje izkušn'e nišo zad:.štovale za mirno življenje. Ne morete si zamisliti kako težko je zadovoljiti ženj. Najboljše ie. ako ji prepu- stite, da dela. kar hoče, ker bo itak ži-vela po svroji volji tuđi če si n upirate. Moja žena je umrla pred par leti, edina hčerka pa mi živi na Skotskem. Na ta način živim popolnoma osamljen, kar uporabijam. da se ravnam po kar najbolj enostavnih življenskih pravilih. Oblačim se zelo slabo. Ponočno srajeo, ali kakor pravite na zapadu, ponoćni pi-žama sem vrjjel stran. Dandanes se ljudje vse preveč oblačijo. Nikoli ne ustanem pred 9. uro. Moja hrana obsto-ia na.K'eč iz mleka. krompirja in iz čašu čaja. Ražen tega pijte, predno ležete. čašo vode. da se resite potrebe zdrav-nika.« Dolgčas si ta Metuzalem prešanja s pipo. Kajenje pipe je njegovo edino razvedrilo. Pred leti je bil tuđi prijatelj vina. Njegovi prijatelji so trdili da je bil ćelo zelo naklonjen alkoholu. Sedaj pije samo vsak teden po eno čašo piva. Ti Amerikanci so res originalni. Vendar upravičeno dvomimo, da se bo kdo ravnal po Smithovem nasvetu. pa naj mu prorokuje zato še tako dolgo življenje. Darujte za sokolski Tabor! Zgodovina poročnega prstana Navada, da se pri zaroki ali poroki zamenjajo prstani. izvira iz poganskega starega veka. Okrogla oblika poročnega prstana ie znak večne Ijubezni in zve-stobe. Navado, nositi zaročni ali poroč-ni prstan na četrtem prstu leve roke. razlagajo nekateri s tem, da vodi žila od te^a prsta naravnost k srcu. Fran-coski kralj Ludovik IX. ie pripisoval Dorocnemu prstantt važen pomen. Po tragični smrti svoje soproge je nesil vedno prstan. okrašen z Hlijami kot svojini in ženinim grbom. Znanemu baronu Rasenu, ki je bil za časa carja Nikolaja I. izgnan v Sibirijo, so pobrali pred odhod.^ni vse drasrocenosi. Ko so mu hoteli vzeti tuđi poročm prstan, ie izja\iL da mu morajo v tem slučaju odrezati prst, sicer prstana ne da. Ta izjava je tako vplivala na orožnike. da so mu prstan pustili. Na Spanskem poineni za ročni prstan zaobljubo. ki jo mora vsak držati. Ce bi ženin ali nevesta pozneje premisli. mo-rata odgovarjati po zakonu pred sodi-ščem za svojo nezvestobo. Vsi kršćanski narodi so smatrali prstan za znak zvestobe in Ijubezni. Zdaj je zaročni ali poročni prstan samo še formalni osta-nek starih običajev.__________________ Podpirajte Društvo slepih! Naznanilo preselitce! Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselit svojo podružnico iz Pre&erthove ul. 26 v svojo lastno hišo Prešernova ulica št 14 poleg mesar/a Marčana. Priporočam se še v nadalje >3$ Parna pekama Jean 8chrey nasL Jakob Kavčič Originalne barve in matrice za Gestetner Cyk!ostil. Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 T#980OI> Mehanično umetno vezenje v«tt«rov, pcHla, obl«li li I uz, mtntgramov, fino belo n bznasto cntlanje, ažtfHpAftj«. MATEK & HIKFS« Lfubllana, >. -------------- DALMATillOVA U --------------- Valed strokovnega znanjd najfinejš^ izvišitev in brczkonkurcnčne cene. Najcenejši \n čisti predtisk ženskih ročnih de! v narodnih in modernih vzcrcih ter lastnih oripinalih. Razpis. i}HerafS stavbna magistrov- z i draga z o. z. v Lfnbliaai razpisuje sa vsa zidarska, tesarska« krovska Ir kleparska, ■iixar8kav steklarska« pe6«rska, slikarska« pleskarskat kljndavn barska In faft!aia-ci(s^a dela pri grada ti eno-dvodrai'nskik kii. Poniidbe je vložiti v sobotoy 1*. marca 1d2S «n«d 15. In 17. uro v pisanni zadrwžne|« gradbt* ■ ntga vodstva« D^lmatinova uilca 11. Pojasnila, s;>Iošni irt podrobni pogoji za vlagnnic ponudb in pripomoćki za sestavo proračuna se dobe v pisarni gradbenega vodstva dne 2. in 3. marca 1926 vselej ned 15. in 17. uro. Istočasno bodo ponudnikom dani na oj?Ied nacrti. K'ompleten izvod pripomoč-kov in pogoiev se bode izdajal proti povraciu dejan k h stroškov Zadruga si izrecno pridr :u e možnost, da bo odilali delo ne glede na visino ponuđene c:!okupnc svote LJUBLJANA, dne 17. februarja 1926 593 Obnovite naročnino ^ NARODNA KNIIGARNA ■ ■ Pralarnova ulica 11. ? ---------------- ^ Vsled odpovcJi lokala gioboVto znižanti | Cf)ilv) za vse pisarniške in šolske potreb^Cine, j papir, trgovske knj ge, stare letnike Ljuhljanskega ^ Zvona ter leposlovne in druge knjige. ' Ugodna prillfca za iole n Nnilinka. Vsled ugodne nabave surovin srna *w»tno zni±ali SZUl nogavicam in drugim plcf GliiliAITI P» n. trgovce in zadruge prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporoćamo M- Franzi & sinovi Poitni prtfal 44. Ljubljana, Privoz 10. Srajce prmmmšm*, k«l« la bar. vaatv^ avratalka tsvIi vrst, peatlfe, sa«avesalc«ff tepa« rmh—, av^avfe« ▼ rasaih fcarvafc sa gaapaia ta 4am«9 aaraauilMv t#al«tes pmtrmtšttm; s^lra« trakara, Mpka la ▼•m-^t ■!■•. — viska »•*•. — Talika Iskara wmmm pri JOSip PetelinC-n LJaMjaaa bUi« PreiamoTega »p—alka «fe wćL Mali oglasi, ki služi jo v posre* dGvafne in socijalne namene obemstva vsaka beseda 50 par. ftajmantši znesek Din 5'—. dttali ogfasi Žemtve, doptsovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Dm /•—. Najmanjšt rnesek Din 10-~. Posređovahilca za služkinje PAVLA MRAK (hivša pos!ovod'.:inia pri g. No^ votnv), Ljubljana. Kop;* tarjeva ulca št. 4 (poleg Zmai^kcga mostu) — se najtoplejc priporoca. Traže se blagsjnicc ka tunike (dvije). — Po* nude uz pril:^ uverenja i fotogratije slati na: Ho= tel «Ćentral». Sarajevo. Zastopnika iščemo v vsakem kraju. Pripravno za v-akogar. Potrebcn kapital Din 100. Lep zaslužek. — Pontid= \)~ pod «Postranski zaslu* žek» na: Propaganda, re^ kiamna d. z o. z.. Ljuba ljana. Selnbur^ova ul;ca 7 II. nadstr. 501 Trg« Domočnica iziirjena v mešani stroki — išče službo: najrajc pa deželi, da bi imela stanovanje in hrano v hi?;. — Ponudbe pod «Trgovina/577» na upras vo *S!ov. N*roda». Ključavoičarski pomoćnik izučen v večii tovarni. močan in priden, zraožen slovenskega in nemškc ga jezika — išče službo Nastnpi lahko takoj. —• Dopisi p-od Delavcn'578 na upravo «S1. Naroda«. Trg. pomoćnik vojaSčine prost, izxirjen v mešani stroki — išče sl;ižbo v me^-tii aii na de« ?eli. Ponudbe pod «Do* Sra moč'568» na upravo Naroda«. Prodam Otroški voziček dobro ohranjen — na* prodaj. — Ponudbe pod «Voziček/576f> na upravo «Slov. Naroda*. Posojilo Posojilo Din 30.000 iščem proti vknj ^bi. — Obresti pla* čam nap~cj. — Ponudbe pod «Posojik> 544» na upravo «Slov. Naroda». 549 Kupim Kupim stare oljnate slike« Ponudbe pod «Slike/5S5» r^a upravo «Slovenskcga Naroda?*. Stanovanja Na stanovanje in dobro domačo hrano se sprejme gospod. — Dopisi pod «Svetla soba 575» na upravo <*Slaven« skega Naroda*. Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo ali dve prazni sobi — išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod *Marc/566» na upravo ftSIov. Naroda«. "radio! aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BRR, LlublilM, Cankirjevo mbrežje Jtet. 5 _______________________^^^ Pouk Gospodično, ki bi podučevala laščino v večernih. urah — išče zakonski par. — Naslov pove uprava «SIovenske^ ga Naroda*. 50 T Gospodično, ki bi podučevala laščino mojega sina — iščem za popoldauske ure dvakrat v tednu. -- Potiudbe pod «Lasčina./jS6» na upra\"x> aSlov. Nan>da». Razno Abbazia-Opatija!! Pension Lunaček, krasne sobe, razgled na more. sa ćelom prehranom 28 lira dnevno po oi^M. — Ma* rij a Lunaček. 46^ la trapistovski sir ala Marija Stern — po 22-50 Din kg razpošilja po železnici in pošti — Mljekara i sirara Josip Dvorny» Badljevina (Sla* vonija). 565 Čas za moderniziranje slam. niko\' je tu! Sprejemam moske ir damske — tuđi v bel-e-nje in barvanje. — Do* speli so najmodemejši vzoTci. — .T. Stcmberger« Res, Ljubljana, Dunaj« ska cesta 9. 55.' Hiromant psihografolog in fiziono« mist N. Sadlucki — spre* jema dnevno od 9 do 12. dopoldne in od 2. do 7. zvečer. — Nebrojna za* hvalna pisma od klijen« tov. — Do 28. februarja ostanem v Kranju, Ho* tel Stara nošta, št. 6. — S 1. marcem Jesnicc, ho« tel Kolodvor št. 7. 5S7 Modna šivilja Marija Krmelj Ljubljana, Beethovno* va ulica 9, //. nadstr. Antikvitete kot tabernaklje, garnitu. re. komode, ure, sekre* tarje, kozarec, porcelan itd. — kupim po ljubi« teljskih cenah. — Ponud« be nasloviti na: Julij pl. Hucbmershofen • Silber« nagi, Zagreb, Ilica 131 a, 553 Za vsako sprejemno ceno rrodajam klobuke, slamnike ter vse potrcb!r;ne Z3 modistke. — ■Inka Horvat, med stka Ljubljana, Dnlmatinova ulica 1011 PoleBOvkO, nam-r-'!eno mario ade Tieh vrst po konkurenčn:ii cennli, merske in sladlieTOine r!bs dobite vsak dan 38-t f OTilDi talili JI Bil' Graidltt^« 79 Ljubljana »IMMMIMMlimMMMIIMM Najstate ša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivao Bricclj, Ljubljana MHMfSta rwta 19 w GsspvsvdMi c> 2 Se priporoča. — Izvrtitev točna, cene zmerne. J7-L Na'aov«!ii •pohslal ismai petro!eis:;a plinska &vetU|ksv jflIDffl* i lPBf-3 žarnite 200-500 sveč moči. Krasna btla luč. Neznatna po-r.iba petroleja Sve.I kskor elektrika! se rabi za razsvetljavo prodajalnlc, uradov, gostilnic Šo!. cerkev, dvo-t\Sč, vrtov itd. 9VaMDA_______________ Ufsioiat Jbate Zaaan£a\ mm 2S* aNaaatas BakaaHa»i £tta 1*—»•**■ ^ Za taaaaatal **•' Hataz Otm ^*>*««*«* ^ VmV^ f Sihi^r*