Josip Broz Tito (1892-1980)
Nastaja vprašanje: Zakaj se nam v gospodarstvu iz leta v leto ponavljajo skoraj isti problemi in slabostl? Kako to, da sijasno in natančno zastavimo letne In petletna cilje In naloge, potlej pa ugotovimo, da smojih le deloma uresničili? Kaj ja temu krlvo?
V veliki mari gre za neizpolnjevanje tega, kar določimo s samoupravnim! sporazuml in dogovori. Dokaj uspešno izgrajujamo siatem, sprejemamo zakone in plane, dosegamo dogovoro in sporazume. Ne gre torejza slabosti sistema, čeprav so njegova zboljšave vedno možne in potrabne, marvečza delovanje mlmo sistema, za to, da se ne driimo sistemskih rešitav in dogovorjenih stališč, za neodgovornost na raznih ravneh, tu in tam pa tudi za zaveatno spodkopavanja taga, kar smo sprejeli...
Kaj naa v sedanjih okoliščinah čaka kot neposredna in dolgoročna na-loga? Naša temeljna usmaritav mora bitl politika stabilizacije. Bojevati se moramo za bolj stabilna gibanja, četudi za to ceno, da bo gospodarska rast začasno nekoliko počasnejša. (Iz govora na osmem kongresu Zvoza sindikatov Jugoslavije 1978)