Poštnina plačana v gotovini.	Priloga Novin.	Cena številki 1 Dinar.
PETER Doi-\A.ȻN, iqm.
Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren Hahn Izidor v Murskoj Soboti.
MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. Izbaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetjal. 1904. dec. 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske t Krajine do rok dani.
Vrejiije i izdava ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti ,
HLEKL 30ZEF, vp. plebanoš v Čpensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
I.	Cena v Jugoslaviji na skupni naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednini poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tudi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno na lepom pa-piri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Cena na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din. na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg meseč-noga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico ^Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta.
II.	Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinami i mesečnim detinskim listom: „Marijikinim Ogračekom" letno 100Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečijo smrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto. Če se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena toga z kalendarom Srca Jezušovoga, „Marijikinim Ogračekom" i knižicov .Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plačuvati: doma mesečno, iz inostranstva pa do konca marca vse!
Važno za domače naročnike, šteri majo na skupni naslov naročen Marijin List! Naročniki, ki majo v Jugoslaviji na skupni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, nesamo iz edne, tudi Novine, dobijo vse naše spise: Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, kalendar Srca Jezušovoga i „Pripravo na srečno smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 Din. 50 par. Najmenje 5500 bi pa moglo biti takših naročnikov.
Marijin List je priloga Novin. Marijikin Ograček pa priloga Marijinoga Lista.
Podobe, čisla, dobre knige.
Naročnikom naznanjamo, da njim poskrbimo podobe, križe, rožno-vence, svetinjice, molitvenike i vsakovrstne dobre knige po najnišišoj ceni. Vse, ka naročijo, tudi blagoslovimo, samo naročena reč mora meti naprej določenoga lastnika. Blagoslovljene reči se naimre ne smejo tržiti Čisla blagoslovimo na križarske i dominikanske odpiistke, križece na popolne odpustke za srečno smrtno viiro i na odpiistke za križno pot.
Dari.
Naročnikom naznanjamo, da če majo kakši dar kama poslati, kak na misijone i druge dobrovolne namene, naj dare izročijo našemi uredništvi, mi vse brezplačno naprej pošlemo i ne računamo nikše poštnine. Na na-šoj položnici nam lehko pošljete notri vse dare i zapišite vsele gor, kam so namenjeni i na koj poslani dari.
Sv. me£e.
Sprejmemo tudi sv, meše, kak večne meše Marije Pomočnice,- večne meše za Celje, misijonske večne meše za Groblje, misijonske meše za družbo sv. Petra Klavera, sv. meše Marijine mešne zveze pa te odpošljemo vse naprej, ka našim naročnikom olejšamo te poseo. Domače tihe meše se tudi jemlejo po predpisih 10 Din za edno.
Naroča, piše i pošilja se vse na:
Uredništvo in uprava Mar. Lista v ČrensovGiii, Slav. Krajina, Jugoslavija.
Marijinoj deci, dragim naročnikom!
Teške čase živemo, ali obvupati nikdar nesmemo. Jaz vas pozdravljam v Marijinom imeni i vas prosim ščista odkrito, ostanite stanovitni, ne zapustite našega lepoga Marijinega darO: Marijinoga Lista. Časi so teški, a ne teliko zavolo pomenkanja penez, kak najbole zavolo pomenkanja vere. Pobožnost peša; hudobija narašča, Marijino dete to nesme gledati z zapretimi očmi, rego duhovni meč mora vzeti v roke i se boriti proti hii-dobiji. Te meč je pobožna molitev, je pobožno čtenje. Gda Marijin List Čtete, najlepše molite. I z kem vekšov gorečnostjov te ga čteli, z tem vekšim dfiševnim haskom te rasli pred Bogom. Ka si pa pri Bogi zaslužite, je večno. Ide se tak za večno plačo. Ceii bogi den se mantrate za vsakdanešnje potrebčinej na mesec bar ednok-dvakrat ne bi voščili dobre pol vfirice svojoj duši z čtenjom Marijinoga Lista?
Gda vam to naznanjam i kda vas prosim, ka bi stanovitni ostali pri Marijinom Listi, omeniti moram dvojo reč:
1.	Vsaki gospod, ki pozna razne pobožne liste i vsaki, ki izdava pobožne liste mi pravi: kak je mogoče za 10 Din. dati mesečnik i ešče kalendar pa drugo knižico zraven 1? Zaistino opravičeno pitanje. Nerazumljivo je tistim, ki znajo kak velikanski stroški so v štampariji, za to ceno dati troje. Na njihovo pitanje odgovorim ne njim, nego vam. dragi naročniki: Z lii-bezni do Matere Marije i do vaših duš delamo vse i vsi pri Marijinom Listi brezplačno, zato smo ga mogoči tak po ceni dati vam do rok z kalendarom i „Pripravov." To je to prvo, ka sem šteo povedati.
2.	To drugo je pa nekaj takšega, ka je z tem prvim v zvezi, Ce pa sc takše duše, štere za vas delajo i šče dostakrat svoje trosijo, naj bi vi samo po ceni dobili do rok, ka vam služi na večni hasek, te mate nekšo dužnost vi dov teh vaših dobrotnikov. I ta dužnost je, ka širite Marijin List. Širiti ga morate tam, gde ga nemajo i nepoznajo.
Ne na jezere, nego desetjezere majo prek Mfire naši bratje pobožne liste naročene, kak »Bogoljuba", „Kat. misijon", Glasnika" itd. Zato so pa ti listi lehko lepi i velki. Mi pa niti polovico naročnikov nemarne kak je katoličanskih družin v Slov. Krajini, štere bi si lehko naročile i štere bi si tudi dužne bile naročiti Marijin List. Med te dfiše idite i je prosite v Marijinom imeni, naj si ga naročijo. Takša prošnja je predga. Jezuša glasite, kda ga priporočate. Misijonarje ste i misijonarke. Ne pravite, ka se z vas norca delajo, ali ka vam bodikaj gučijo ali ka itak nikaj nede pomagalo. Misijonarje tak ne gučijo, oni težavam v oči gledajo, ar liibijo dfiše zavolo Boga. Tak tisti gučijo, ki nemajo božega ognja v sebi, ki za božo diko i Marijino, slavo, ki za zveličanje svoje i svojega bližnjega duše ni s prstom neščejo genoti, nego pri peči bi samo radi mirno sedeli i tak zleteli v nebesa. Ali Jezuš je drugo pot določo za nebo kak brezbrižnost. Njegova pot je jasna pa ostra. Glasi se: „Nebesko kralestvo silo trpi i samo ti silni jo dobijo(Mat. XI—12), Po sili Hpri-
lilno i neprillčno", tak pravi Diih sv. po sv. Pavli apoštoli (II. Tira. IV. 2.) moramo širiti bože kralestvo po Marijinom Listi. Kem več je truda, tem več je plače. Bog nikaj ne niha brez plačila, ka se včini za njegovoga božega Sina mater.
Naj omogočimo vsakomi najmenšemi siromaki naročitev Marijinoga Lista, naznanimo, da se lehko plačiije na mesece. Vsaki mesec nekaj, to zmore vsaki siromak pa vsaki delavec.
I.	Cena Marijinoga Lista na skiipni naslov doma Je 10 Din. Poštnina od halendara Z Din. HalEndar brezplačen kah i kril-žica,.Priprava na srečno smrt" Ha mesec pride samo 1 Din., na frtao leta 3 D.
II.	Cena Marijinoga Lista na posamezni naslov doma Je 15 Din. Ralendar i bnižica ..Priprava na srečno smrt" brezplačna. Ha mesec pride 1 Din. ZS par, na frtao leta 3 Din. 75 par.
Pripomnimo, da se z naročnine mora vsaki mesec nekaj plačati, če je što ne more na frtao leta naednok dolplačati, brezplačno ne moremo nikomi lista pošilati, ar je zadosta, ka brezplačno delamo. Jako nas bo veselilo, če nam Mar, List što naprej doli plača za celo leto. Ki pa ne more, naj plača vsaki mesec ka more. Vsaki frtao leta pa mora biti plačano, keliko spadne na frtao leta, to je 3 Din. na skiipni naslov i 3 Din. 75 par pa na posameznoga.
Marija daj vam svojo pomoč, ka razširite njeni list!
Čresovci, 8. dec. na god Nevtepene Device Marije.
KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš, vrednik Marijinoga Lista.
PoŠta.
Slovenčarje. Hvala za tople pozdrave. Vam ne trbej posebi plačii-vati poštnine od kalendarov, je z naročninov plačana. Cena M. Lista ostane za vas, Siničare i Stevanovčare, kak je bila lani.
Širitelom.
Dragim širitelom naznanjamo, ka njim z Marijinim Listom pošijemo teliko listekov za deco, keliko Marijinih Listov majo. Poiščite si dobro, gorečo deco ki naj pod vašov pazkov deli „Marijikin Ograček". Cena Marijikinoga Ogračeka je 4 Din. na leto. Gda primejo deca_ prvo številko, plačajo 1 Din. Potom pa vsaki frtao naprej pali eden Din. Če bi trbelo eš-če dečinski list, nam javite, če vam pa šleri više ostane, nam ga nazaj pošlite, poštnino plačamo mi. — Vredništvo Mar. Lista v Črensovcih.
Naročnikom Marijinoga Lista, ki majo na skiipni naslov Marijin List v Jugoslaviji!
Veliko reč vam naznanjamo. Ka je ta? Radi bi združili Marijin List z Novinami tak, ka bi vsaki naročnik Marijinoga Lista bio tiidi naročnik Novin. Ce bi naročniki v to privolili, te bi dali za 30 Din. na leto poštnine prosto: Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, Katendar Srca Je-zušovoga i Pripravo za srečno smrt. Dobili bi 724 strani za 30„ Din. na leto i bi prišlo-24 strani lepoga čtenja samo za eden Din. Če v to privolite dragi naročniki Marijinoga Lista, te od februara naprej vam pošlemo vse. Ali samo te de mogoče to napraviti, če vsi Iz vsej far naročite z Mar. Listom tiidi Novine, ki mate na skupni naslov Marijin List. Prosimo do konca januara od vseh širitelov odgovor. Naročniki vi ne pišite, nego povejte svoj namen samo širitelom, tej pa naj javijo vse nam. Pripomnimo, ka če privolijo v to naročniki Marijinoga Lista, njim več ne trbe nikaj da-vati za Marijin fond, zato ka bi se za njega iz naročnine vkraj vzelo. Vsaki naročnik bi prišparao na te način letno 7 Din. To pa v toj dragoči ne je malenkost. — Vredništvo i uprava Mar. Lista v Črensovcih.
MARIJIN LIST
XXVIII. Letnik. Štev. 1. 1932. januar 8.
H
H
M 6
'6
rt
H
8 tf
A
M
I O
n rt
i^sžvž?:


	
j y Š ■ ■ i	
^ ■' " -vi'? -' * U' i-jaf*' i	r-^Hi
B^K V 1 . -—	
	
■K jm	
Z Marijov pravim Jezušeki:
Jezušek iubim te,
Ti si moj Bog!
Spevlem ti skrivnostne
Pesmi ubog:
štalca je mrzla,
Siamca je trda,
Toplo i mehko
Dam ti odejo:
V srci počivaj ml
Jezušek moj,
V- vreloj mi liibavi
Vzemi pokoj I	SRČEN.
M
6 rt
Mj
rt &
i m
M
'6
rt M
m
M
M rt i I
Sedemstoletnica blažene smrti svete
Elizabete.
Leta 1231. novembra 19. se je preselila v srečno večnost sveta Elizabeta. Tak je ravno sedemsto let minolo, ka je ta ljflb-ljena rožica zapiistila to suzno dolino. V spomin te svete smrti objavimo v našem listi životopis te lfibke svetnice, ka nam njene jakosti bodejo v spodbfldo, da živemo kak je živela ona, vsi, predvsem pa kotrige tretjega reda, šterim je najdragša redovna sestra. Drago svetnico, preljObljeno sestro pa prosimo pred vsem za pobožnost, za jakost Ifibezni do bližnjega i lubezni do zatajii-vanja. To troje če posedujemo, vlevlemo najučinkovitejše zdravilo na rane človečanst^a, v šterih to zdaj krvavi.
Življenjepis svete Elizabete.
Sveta Elizabeta je bila hči vogrskoga krala Andreja II. Mati njena je bila grofica iz Andechs a, Gertruda. Rodila se je v Bratislavi, ali Požoni, kak se je prle zvalo mesto pri nas i to leta 1207.
Dete je raslo gor v najvekšoj pobožnosti. Glas njegove svetosti se je razneseo prek mej vogrske države Posebno se je gu-čalo od toga deteta, gda je dober Bog z čudom potrdo svetost svoje izvoljenke. Neki samostanski brat je oslepno. Ozdravila ne ga je človeča znanost, nego jedino dotiklaj deteta Elizabete. Gda je za to čQdo zvedo deželni grof Thflringije Hermann, se je z celim srcom odločo, da to sveto dete zaroči po navadi tis-tog časa s svojim sinom Ludvigom, da njemi bo, kda doraste, žena. Svoj odlok je tQdi izpelao; štiri leta stara Elizabetika je tak prišla v glavno mesto Thflringije v Wartburg i se je tfi od-gajala z svojim bodočim možom Ludvigom.
Gda je bila štirinajset let stara, je vmro stari deželni grof, Hermann. Vladavino je po njegovoj smrti prevzeo njegov sin Ludvig i se je zdao z .Elizabetikov. V štirinajsetom leti svoje starosti je vzela na sebe teški jarem hišnoga zakona, a nosila ga je tak sveto, ka je zgled vsem ženam i materam. V mladih letaj je kazala veliko modrost, štero njej je v s srce nalevala istinska pobožnost. Najlepša priprava za zakonski stan! Zakon je Bog blagoslovo z trojov decov, z ednim sinom Hermannom i dvema hčerama.
Mesto moža je državne posla ona vodila leta 1225., kda je mož bio na romanji v Rimi. Vladarstvo njeno pa neje obstajalo v drflgom kak v pravici i lflbezni. Leta 1227. je mož Ludvig šo z casarom Friderikom II. v sveto deželo kak križar, da bi pomogeo to osloboditi poganskih Saracenov. A ne njemi je bilo dovoljeno, da svojo krv prelije za sveta Jezušova mesta, med potjov v Italiji ga je dober Bog že k sebi pozvao. Elizabeta je tak že v dvajsetom leti svoje starosti postala dovica, dovica i zednim mantrnica. Svak Henrik Raspe je najmre do-vico z decov vred pregnao z grada, Mogla se je sirotika v naj-
vekšem siromaštvi pri tfijih lfidej'stiskavati z drobnov dečicov. Kraljevska hči i sama vladarica je nemo i vdano prenesla te
veliki križ. Kak glasno kriči te njeni zgled zdajšnjemi nezadovolnomisve-ti: potrpi 1
Po teškoj preizkušnji sta se za njo i družino zavzela tetica, opatica v Kitzingen- i i stric Egbert, pfišpek v Bamberg-i. Po njl-hovom prizadevanji se je mogla najprle v Kitzingeni stisno-ti, sledkar sta jo pa spravila v grad Bodenstein.
Gda se je mrtvo telo pokojnoga deželnoga grofa Ludviga spravilo domo, je laž bila premagana i pri mrtvom teli je dana pokojnoga do-vici nazaj pravica, da žive do svoje smrti vgradi Wart-tburgi, odkod so jo po krivici pregnali.
Vmrla je lata 1231. nov. 19. Za štiri leta, 1. 1235. jo je papa Gregor IX. k vrsti svetcov pristeo. Leto poznej, leta 1236. je z groba zdignjeno njeno sveto telo i sledkar prenešeno v krasuo cerkev, štera se|je njej na čast podignola v Marburgi na Nemškom. Njeno živlenje je dišeča rožica. Pridehnimo jo bar trikrat i postanimo po njej tfidi mi rožica. Pri prvom pridihavanji potegnimo v svojo dflšo njeno po-božnost, pri drfigom njeno smilenost i pri tretjem njeno potrpllvost.
Pobožnost svete Elizabete.
Bog je čfidoviten vu svojih svetnikaj, pravi njegova Cerkev, njeni zaročnik sv. Dflh. Takši je tfidi v sv. Elizabeti. Že kak dete je puno ž njim, Ž njegovim dflhom pobožnosti. Prva reč, ttero je Elizabetika spregovorila, je bila neka molitvica. Gda
Sveto Elizabeto po neduinom preženejo z drobnov dečicov z grada Wartburga.
ešče ne znala čteti, je kak malo detece pred oltarom v kapeli odprla veliko molitveno knigo psalmov, roke sklenola i pod ktišnola. To je bila njena molitev, gda ne znala ešče prav gu-čati, gda ne poznala ešče litere. Med igranjom se je kaj rada zdržavala pri dveraj i steni kapele, štere stene i stube je kušu-vala. Včasi je bilo pokopališče za igrališče. Svojim pajdašicam je tu davala sledeči navuk: „Tu počivajo mrtvi Ifidje. To bomo tOdi mi; zato moramo Boga radi meti i ga prositi: »Gospod po tvojoj bridkoj smrti i na priprošnjo tvoje lflblene matere Marije reši pokojne trplenja."
Detece je melo bister spomin, zato se je brez knige navči-lo celi roj kratkih molitvic, štere je vsaki den zmolilo, prle za ves svet ne zaspalo. Gda se je že oženila, je vsako noč stano-la k molitvi i je pri posteli klečeč molila. Včasi so jo najšli klečeč pri posteli, gde je od trGjave zadremala.
Najlfiblenejše njeno opravilo je bilo vaja v katoličanskom živlenji. Vsaki den je šla z Wartburga v Eisenach k sv. meši, štero je z nepopisnov bogabojaznostjov i pobožnostjov poslušala. Zgodilo se je ednok, ka je med sv. mešov na moža vrgla ne grešen, nego nepotreben pogled. Pa te pogled njej je nezmerne bolečine povzročo, objokavala ga je iz dna svoje duše. Velike svetke, naj se podigne slovesnost bože slfižbe, je celi knežji dvor prišeo v sijaji k sv. meši. Ona je tfldi vsikdar med njimi bila, ki so prišli iz grada. Zgodilo se je pa ednok, ka je štric križa dobila prostor v cerkvi. Kak zagledne Križanoga, taki odloži korono, ki jo je na glavi nosila pri toj priliki, čeprav se to ne vidilo svekrvi i ostalim princezinjam. Na Velki petek nikdar ne mela na sebi nikšega okraska, v kmečkoj obleki je šla obiskavat cerkve, se je med navaden narod mešala, šteri jo je rivao i siinjavao semta, v predpasniki je pa nosila te den dare za siromake. Križov tjeden je bosa šla v procesiji i med predgov je sela med kodiškinje. Tak je mislila, ka so to dnevi ponižanja i se za križom najlepše tak ide. Gda je štero dete porodila, je je sama nesla v cerkev i z ednov ovčicov i vošče-nov svečov na oltar položila pa prosila Boga, naj je vzeme med svoje sluge i prijatele. Po staroj navadi je hodila tfidi na božo pot; dvakrat je priromala v Erfurt i ednok v Andechs. Rada je molila i dosta je molila. Posebno v Marburgi, gda je bila njegova lastnica, je živela samo v molitev vtopljena. Na samotnoj poti do stfidenca js eden Očanaš dve vflri molila, tak sladko si je znala z dobrim Bogom pogovarjati. Med molitvov je čflti-la neizmerni pokoj i potoki skuz so njej močali lice ne od žalosti, nego od same nebeške blaženosti, štero je med molitvov kušala.
Iz te pobožnosti pa je zraseo nesamo cvet molitve, nego sad vsake krščanske jakosti. Gda se je kak dete z drfigov de-čicov igrala i se je zmenbi najbole veselila, jo je naglo pretrgala i pravila: »Za božo volo se zdaj ne bom več igrala." Ali gda se je v dečinski nedužni ples zavrtela ga je pretrgala z rečmi: „To vrtenje je sveti zadosta; ostalo pa darfijem Gospodi.« Rokavice i prešite rokave ne štela nositi, okraske je samo po
nedelaj zavolo sv. meše trpela na sebi. Sledkar je pa vse okraske odstranila raz svoje obleke i samo te se je kakkneginja oblekla, Če je to zahtevao vladar: mož. Prosto se je nosila zato, ar se njej je smilo trpeči Jezuš. Kak krasna miseo. I kak grozovita je nasprotna: Zato se nečejo naše ženske i dekle prosto nositi, ar se njim Križani ne mili I
V tistom leti, kda se je Elizabeta rodila, se je odpovedao sv. Frančišek Assiški sveti i se je odločo na popolno živlenje. V 20 letaj se je red sv. Frančiška naglo razširo i dospeo tudi na Nemško. Sv. Elizabeta ga je z radostjov sprijela i je dala frančiškanom v Eisenachi klošter zidati. V tom kloštri se je ustanovo tretjired sv. Fračiška, k šteromi je taki pristopila i ona. Sv. Elizabeta je bila tak prva tretjerednica v velikoj nemškoj državi, prva duhovna hči sv. Frančiška. Sv. Frančišek njej je poslao za dar svoj lastni plašč, šteromi se je neizmerno razveselila i vseli, kda je štela kakšo posebno milost od Boga zado-biti, si ga je oblekla i v njem opravlala svoje pobožnosti. Njena diiša je znala, kak veliki prijateo boži je sv. Frančišek, zato je z najvekšim vupanjom prosila njegove molitve. To je pome-no plašč njegov, v šteroga se je med molitvov oblačila. Po mo-žinjinoj smrti je naredila zaobliibo, ka se več nede ženila i zato je tfldi odklonila visokoga voglednika, samoga casara Friderika. Malo poznej se je pa na Veliki petek v Marburgi ščista odpovedala sveti i si je dala vlase odrezati i se je oblekla v sivkasto tretjeredniško obleko, štero je opasala z tretjeredniškim pasom. Od toga časa naprej je živela bole siromaško, kak šte-rikoli frančiškan, hodila je bosa, oblečena je bila v prosto pokorno odevalo i stisnola se je v edno kučico. Dela, šteroga je dobivala od imanja v Marburgi, odsehmao ne zadržala za sebe, prehranjala je sebe i dve gospej kre sebe z prelom, jela je samo zelenjavo, kfihala si je sama kak i obleko si je sama krpala. Kak krasen zgled kralevske hčeri za naše ženske i dekle. Prosti, domači gvant nositi, celo zakrpanoga nositi, to naj bi se znova vpelalo po tretjerednicaj v navado pa ne bi napol bilo teliko nevole kak jo preživlemo. Cifer v obleki hiše podira, nepotrebno obiskanje krčem je pa podere.
Elizabeta je iskala v molitvi ne sebe, nego samo Boga. Molila je samo zato, da ga odiči i njemi spravi duše, štere žele vse rešiti. Zato je pa najšla tudi Boga. Nadnaravna nazveš-čenja, prikazni i nebeške tolažbe so jo obsipavale. Med svetov mešov se njej je v svetoj hoštiji prikazao Gospod. Gda je pri-šeo čas prečiščavanja, se je od te prikazni tak svetilo njeno lice, ka je mešnik mislo, ka v sunce gleda. Gda so jo iz Wart-burga z dečicov vred na cesto vrgli, jo je sam mili ZveliČiteo prišeo tolažit i njej je nazvesto, ka so njej vsi grehi odpiiščeni i ka ostane vsikdar pri njej, če bo ona štela pri njem ostati. Marija, mati boža se njej je večkrat prikazala i njej nazvestila vnogo iz svojega i Jezušovoga živlenja, jo včila moliti, premiš-lavati i boriti se za jakosti. Bog njej je podelo tudi čudodelno moč i še v živlenji je s svojimi molitvami i priprošnjami vno-
go čudnih del doprinesla. Iz te pobožnosti svete Elizabete se včimo na pravo pobožnost, štera ne išče sebe, svojega haska, nego jedino i samo božo čast pa zveličanje duš. Molimo, dosta molimo, naj se Bogi dopadnemo i bližnjemi hasnimo. Če mo v te namen i tak molili, smo stopili na prvo stopnjo svetoga živ-lenja svete Elizabete. Druga stopnja, v štero naj bi stopili, je njena smilenost. Pridehnimo tiidi to njeno rožico 1
Smilenost svete Elizabete.
Prva reč sv. Elizabete je bila molitev, prvo njeno delo je pa bila miloščina. Pomenila je ta miloščina njeno smileno srce, štero se je na stežaj odpiralo v čelom njenom živlenji do trpečih, da so se tomi veselili ne samo siromaki, nego tudi angel ci boži.
Kak dete je razdelila vse peneze, štere je v Wartburgi od bodočega moža dobila, siromaškoj deci. Kak ftička preleče vse kraje, naj more svojim mladim živež poskrbeti, ravno tak je mala Elizabetika gorvdarila v gradi kfihnjo i kleti pa vse, ka je li najšla, je odnesla svojim siromakom. Tak je delala te tfidi, kda je postala vladarica. Gda je mesto moža sama vodila posle dežele, je nastala v Thflringiji velika dragoča i veliki glad je poklonkao na dveri prebivalstva. V velikoj stiski so se siro-macje kak živina z listjom, travov i korenjom preživlali. Proti voli uredništva je odprla vse zakladnice dežele, naj pomaga siromakom i na samom svojem gradi je vsaki den nahranila 900 gladnih siromakov. Vsi dohodki države so se smeli obrnoti samo za pomoč stradanim. V penezaj je v toj nesreči razdelila med potrebne 6400 zlatih koron, ka je v denešnjoj vrednosti nešteto milijonov. Pa nesamo državno, tiidi vso svojo vrednost je razdelila, naj pomaga siromakom. Kelikokrat je razdelila med siromake na mešnoj poti ali z cerkve domo svoje kinče, svojo obleko ali svoj plašči Tak daleč je šla z milodari, da večkrat ne mogla k stoli sesti zavolo pomenkanja v obleki, ar je dosta ta zdavala. V Marburgi je pa včasi teliko svoje obleke razdelila, med siromake, da z hiše ne mogla. Mesto dragocenih ščipk so njene vladarske roke zgotavlale obleke za siromake, ali robače za mrtvece. V Eisenachi i Marburgi je ustanovila bolnišnice i sirotišnice, štere je vsaki den obiskala i pri tom obiski tolažila, obdaruvala, mujvala betežnike pa njim postilala. Pa ne samo te hiše, cele krajine siromaške hiše je obiskavala i potrebnim pomagala. Ne bilo tak zapuščene i zamazane kuče, v štero nebi njena noga stopila, da postane siromakom i betežnikom angeo tolažnik. Zgodilo se je celo, da je sela pod brslivo kravo, ar je betežnik potrebiivao friško mleko, pa jo podojila. Kak krasen zgled ponižnosti i lilbeznosti do bližnjega. Mi bi se pa sramovali kakšo reč voščiti bližnjemi, naj i naši siromaki dobijo streho v Domi sv. Frančiška ! ? Kralevska hči nas vči, da je nemogoče liibezni do bližnjega zvršavati brez globokoga ponižanja.
Sv. Elizabeta je posebno liibezen kazala do pokojnih, naj i za to delo smilenosti dobi plačo nebeško. Mrtvece je rada
zmivala, oblačila, v škrinjo devala i na pokopališče sprevajala. Poleg pokojnih so njej na srci ležali posebno še tudi mali, ne-dužna dečica. Te je vsaki den obiskala i je kak lfibeča mati razveseljavala z nedužnimi igračami.
Sveta Elizabeta na mrtvečem odri v frančiškansko] cerkvi, štero je sama dala zidati. Več piišptkov i 12 prelatov je počastilo mrtvo telo z
svojim obiskom i z priporočilom v molitev pokojne svetnice.
Njena Ifibezen niti poleg najodUrnejŠih betežnikov, poleg gobavcov ne šla mimo, nego i te je obinola. V lastnoj hiši je dvorila tem nesrečnim betežnikom. Edncga takšega odiirnoga gobavca je v Wartburgi v ogradi oprala. Kak so to dvorne gospe opazile, so se prestrašile i začele grozno kričati; ona se je pa iz celoga srca smejala njihovomi strahi. Lfibezen ne pozna straha, liibezen kak piavi sveta boža reč, vse pretrpi i vse prenese. V Naumburgi je celo v možinjino posteo položila ednoga takšega gobavca, ar ne bilo driigoga prostora,^mož najmre neje bio doma. Neizmerno njej je to zamerila svekrva, štera je celo moža
nahujskala, ki je med tem prišeo domo, naj vzeme na red ženo zavolo toga. A srditi mož se je nad tov lobeznostjov svoje žene do srca geno, kda se je gobavec spremeno v samoga Jezu-ša, ki se je z smehlajočim obrazom zahvaluvao Elizabeti za Iti— bežen, moži pa za posteo, štero je dobo od njega. Ves blažen je te mož spregovoro: „Takše betežnike pa ja smeš v mojo posteo polagati." Pa kda je sveta duša skrbela za telo, nese je spozabila z^diiše trpečega; ta njej je bila prva skrb. Gizdave dekle, prevzetne dečke, nepotrplive siromake i betežnike je z bo-žov miloščov na pravo pot spravila.
Vse, ka je delala, ne delala zato, ka bi za to kakšo hvalo dobila. Ona je štela samo Jezušovo zapoved v popolnosti spu-niti i dobroga Boga ž njov odičiti, za drugo ne se je brigala. Junaško je zato prenesla vse nezahvalnosti. Okradnoli so jo, na cesto vrženo z trojov drobnov dečicov nieden v Eisenachi, kde je teliko dobroga včinila, ne vzeo pod streho. V štalo se je mogla potegnoti. Edna stara ženska jo je celo dol z brvi v vodo siinola. Pa Elizabeta neje zamerila, vse je mirno zatrpela, i naprej je bila smilena, ar neje začela zavolo liidi dobro delati, ka bi se tem dopadnola, nego zavolo Boga, ka toga dopadenje zaslfi-ži. Njena strast je bila ta, naj kem več dobroga i smilenoga dela doprinese. O da bi mi tudi samo to sveto strast meli!
Ta junaška, nesebična liibezen se je dobromi Bogi jako dopadnola. Svoje dopadenje je z tem potrdo, da je vnogo čud včino na njeno prošnjo že v njenom živlenji. Vnogo slepe dece je dobilo na dotiklaj njenih rok svoj pogled nazaj. Strepetao je od veselja duhovnik ki jo je prečiščavao, ar se je svetlikala kak sunce! Pa ta svetloba je ž njenih očih vsikdar žarela, kak da bi nebeške oči gledale na Človeka, ki je ž njov gučao! Bog je s tem pokazao, da je bližnjega, predvsem pa zapuščenoga bližnjega lubiti nebeško delo. Slika se njena podoba, kak vu predpasniki rože kaže. Mož jo je srečao i jo pitao, ka nese. Na bože navdihavanje je odgovorila, ka nese rože. Nesla je siromakom jesti, v štere se je jelo spremenilo. S tem je Bog pokazao, da rože si trga tisti, ki siromake podpira, rože, iz šterih de spleten njegov venec večne dike.
Potrplivost sv. Elizabete.
Sveta Elizabeta je teliko trpela v svojem živlenji, da bi jo lehko imeniivali za živi križ. Neizmerno se moramo čiidivati, da je ona, milo kralevsko dete, pravična vladarica i smilena dobrotnica teliko sovražnikov mela i teliko mogla od njih prestati!
Z križom se je hitro srečala i ne se njemi je ognola. Hitro je spoznala, da v njem je moč. V tiijino je prišla že kak štiri leta staro dete. Dedek bodočega moža jo je toti rad meo, ne pa njegovi starišje. Pri teh nese je čutila doma. Zato je nosila bridko domotožje v srci po rojstnoj domovini. Samo ka ta se njej je tudi v Kalvarijo obrnola. Vmorili so njej v njej mater, ki jo je rodila. Malo nato je vmro stari deželni knez, dedek bodočega moža, ki jo je rad meo. Ostala je sama brez liibezni med dvorskimi ludrni, šteri neso jo marali, ar se njim
je vidila prepobožna. Norčarili so se ž nje, pa celo Ludvika zaročnika so šteli od nje odvrnoti. Tak je raslo gor to dete v tiijoj hiši, kak rožica na piistoj gori, kde jo najde vsaki veter. A ravno zato, da ne mela nikoga zviin zaročnika, ki njej je ostao veren i ne šteo čuti od drGgoga zakona kak samo ž njov, se je popolnoma zaviipala na dobroga Boga i iskala samo to, naj se njegovoj svetoj voli podvrže i se njemi dopadne. A i ta opora, štero je najšla vu svojem vernom tivariši, ne je dugo trpela, hitro se je podrla. Najšla je ednok v žepi svojega moža znamenje križarov, robček z križom. Spoznala je z toga, ka se je mož odločo za vojsko v svetoj zemli, ka de jo pomagao osloboditi izpod robstva poganov. O to znamenje križa je bilo predznamenje vseh tistih strašnih križov, šteri so meli na njo priti. Ali popolnoma se je vdala v božo sveto volo. Pravila je moževi: Če je boža vola, ostani pri meni; proti božoj voli te pa neščem meti." Popolna lubezen do Boga žari iz teh vdanih reči. Jedino tolažbo i podporo, moža, tiidi daruje, naj posvedo-či, da Boga ma raj, kak vse na sveti. Srce se njej je trgalo od žalosti, kda se je na meji dežele poslovila od njega. Nesreča, štere se je bojala, je prišla prehitro. Ludvik mož neše zapiisto Talijanske države, pa je že mogo iti z sveta. Trešlika ga je spravila v rani grob v cveti mladosti. Gda je zvedila za smrt možinjino, je bila od prevelike žalosti zvUn sebe. V enomer je ponavlala noseča z tretjim detetom te reči; Vmro je I Vmro jel Tak sem zdaj vse zgubila! O moj Bog, potolaži me zdaj, ki dovic i sirot nikdar ne ostavišl
Komaj je bila zdaj 20 let stara, pa so se že siinole na njo vse nevole, a junaško je je prenesla. V trdoj zimi jo je pre-gnao svak Raspe Henrik z grada z trojov decov, pa nišče nese je viipao zavolo strahu pred novim gospodarom, da bi jo pod streho vzeo. Štera je neštete jezere i jezere nahranila, oblekla, zvračila, pod streho spravila, ta vsmilena duša ne dobi niti teliko mesta v ednoj hiši, ka bi se z nedužnov dečicov stisnola. Kak Jezušek i ona se je mogla v neko nevolno štalico stisnoti, dokeč neje dobila mesta pri ednom duhovniki, sledkar pa pri ednom svojem bivšem uradniki. Ali te uradnik je tak grobijan-sko ž njov ravnao, ka kda se je selila od njega, bi se njemi rada zahvalila, pa ne znala, zakoj bi se njemi zahvalila. Kda jo je svak pregnao i nišče ne sprejeo pod streho, nego samo zapuščena štalica, je zornico zazvonilo v frančičkanskoj cerkvi, štero je ona dala zidati. Kak začuje zvona glas, se popašči v cerkev i brate zaprosi, naj zaspevlejo Te Deum, to je naj se Bogi zahvalijo v njenom imeni za te križ, šteroga je to noč dobila. Pa prišli so pali bolši dnevi. Kda je pripelano mrtvo telo moža Ludvika i zakopano med velikov žalostjov podložnikov v grobnico v Reinhradsbrunni v kloštri, je zmagala pravica: dobila je nazaj grad Wartburg, svak je pa smeo mesto maloletne dece samo ravnati državo. Ali Elizabeta se je navolila živlenja v Gradi. S svojima dvema vernima deklama z Izentrudov i Jut-tov, se je odselila v Marburg, štero mesto njej je kak dovici šlo
za deo, da bi samo Bogi i dobrim delam živela, deco je pa dala v kloštri pobožno odgajati.
V Marburgi je dobila od samoga pape ednoga ostroga spovednika, Konrada, imenitnoga predgara pokore. Te je spoz-nao, ka je Bog Elizabeto na veliko svetost pozvao, zato jo je tak ostro držao, ka najpozadnjejša kodiškinja ne bila tak ponižana kak ona. Vse, ka je vzgajalo njenoj voli, je šteo v njej zatreti; zato njej je vzeo vse, ka njej je drago i milo bilo, naj za Boga vse daruje. Najprle njej vzeo dve dekli Jutto i Izentru-do, dve jedinivi vernivi dflši, šterive sta vu vseh nesrečaj pri njej ostale i ne je ostavile. Mesto tive njej je dao edno čeme-rasto deklo i edno svajlivo dovico. V živo srce njej je vrezao, kda njej je prepovedao več miloščine davati siromakom, kak samo eden filer vsakomi, še bole jo je pa žežgao, kda njej je vsako almoštvo prepovedao. Za vsako najmenše delo po last-noj voli je bila ostro pokarana. Ali Elizabeta je vu vsem bogata, potrplivo, ponižno, ne da bi reč nazaj povedala, bogala kak boga bogavno dete. Toga strogoga spovednika si je sama zvo-lila, ne štela sprejeti opatov i piišpekov, nego njega, naj nema nikaj prijetnoga na tom sveti. O ka drago je zato bila, kak naj-bole nedužno dete z svojimi 24 leti. Lehko jo je zato mogo spovednik Konrad spopolniti, kak se je malošto spopolno i jo pri-pelati v tretje nebo. Falilo njej je samo ešče edno: da jo smrt odtrga iz te grešne zemle. Pa prišla je ta hitro i bila je spodbiid-na, pobožna, l&bezniva, sveta, takša, kakše je bilo njeno živle-nje. Obleke druge ne mela, kak eden raztrgani plašč. V toga se je dala zaviti i v njem zakopati v kapeli sv. Frančiška v špitali, šteroga je dala sama zidati. Smrtna viira njej je bila znana i kak dobra katoličanka, se je na njo pripravila z gorečim sprejemanjom svetij svestv. Močna vročina jo je prijela i ta je bila znamenje njene odselitve z te skuzne doline v večno veselje. Tiho i sladko je spevala, obraz se njej pa sveto kak sunce- Nato je pri-povedavala kak je Kristuš obiido Lazara i kak je jokao pri nje-govom grobi. Novembra 19. je bila nedela. Kda je prišla polnoč, si je zmislila na Kristušovo rojstvo, ki se* je o polnoči ro-dio na svet, je nagnola svojo glavo z pobožnim zdihlajom proti' podobi dobre matere Marije i je tak sladko zaspala za večno, kak zaspi dete v naročaj svoje drage mamike.
Zavili so jo v raztrgan plašč i bratje frančiškani so jo na ramaj odnesli v grob, sprevajalo je pa pokojno nešteto naroda od daleč i bluzi. Z nebes je teliko Čfld glasilo njeno svetost, da jo je sveti oča Gregor IX. že za štiri leta, 1. 1235. maja 26. na same Risale k svetnicam prišlo. Za edno leto, 1. 1236. maja 1. so njeno sveto telo z groba zdignoli i jo v procesijo prenesli na oltar, odkod vsakoj di ši kaže najležejšo pot v nebo, pot smilenosti do siromakov i vseh trpečih. Neizmerno dosta naroda se je vdeležilo te procesije, nešteti broj cerkvenih i sveckih knezov je obdao njeno odičeno telo, sam casar, Fridrik II. njej je položo dragoceno zlato korono na glavo, naj jo nosi kak svetica, da je ne Štela nositi kak casarica. Troje dece, svekrva
i dva svaka so jo sprevajali z najvekšov radostjov srca na odi-čeni oltar. Sledkar se je nad tem smilenim telom podignila krasna cerkev, štera z svojima dvema tiirmoma celomi sveti kriči Jezušove reči: »blaženi so smileni, ar oni smilenje zadobijo.*
Brat Volkmar v opatiji Reinhardsbrunni, si je v mlini roko zdrfizgo i je jako dosta trpo. Tisto noč, kda je Elizabeta vmrla, je v cerkvi Boga molo. Roka ga je neizmerno bolela, da je vse dregetao od bolečine. Naednok se njemi samo prikaže sv. Elizabeta vsa bliščeča v odičenoj obleki. Brat, ki jo je že v živlenji visiko častio zavolo njenih jakosti, jo je čfideč i zavfipno pitao, zakaj nosi zdaj tak lepo obleko, da je prle samo zakrpano i ponošeno nosila! ? Odgovorila njemi je : „Jaz sem svoj stan spremenila" i na to ga je prijela za roko, štera je včasi zdrava postala. Stan je spremenila, ne pa si ca. Njeno liibeče srce je izda tisto, kak je bilo v živlenji: puno bogabojaznosti, potrpli-vosti i smilenosti do potrebnih. Sveta Maticerkev jo je proglasila za patrono vse dobrodelnosti. Ona je tak patrona tudi naše dobrodelnosti, z šterov ščemo sirotam dom postaviti, kde bi se stisnole. Tisto ščemo včiniti, ka je ona naj raj delala na zemli. O z kak velikov radostjov nas gleda, ki se trudimo za to hišo siromakov, ki za njo darujemo.
Zdaj kda smo obhajali 700 letnico njene blažene smrti, ka naj bi se navčili od nje, ka naj bi njej poklonili za tisti veliki deo, šteroga nam je zapflstila z svojim svetim živlenjom ? Ka bi njej dali ? Mislite, da bomo pravili, darOjte na dom ? Ne, ne pravimo toga, nego to odgovorimo : dajte njej edno devetdnev-nico. Vsaka hiša, štera ma Marijin List, naj posliihne naše vroče prošnje i naj skoz devet dni moli vsaki den edno Zdravo Marijo na čast sv. Elizabete za smileno srce. Smileno srce naj nam sprosi sv. Elizabeta vsem, posebno pa tretjerednikom, čterim je posebno sestra, ar je bila v istom redi goreča, kak nji-lo što. Med devetdnevnicov pa naj se bar eden iz hiše prečisti i dariije to sveto prečiščavanje svetnici, smilenoj sestri Elizabeti na tast. To prosimo od vas dragi naročniki, nikšega drugoga dara ne. Sveta Elizabeta ma mogočno reč, viipamo se, da bo sprosila po vnogih smilenih srcaj sirotam pomoč, našim ttidi za Dom sv. Frančiška. To devetdnevnico pa lehko kdašteč opravite, tudi v postnom časi, kda itak idete k spovedi.
Sv. Elizabeta se slika na dva načina, oba pa edno pomenita. K srci drži cerkev ki je v Marburgi, pred njov klečečimi siromaki pa kriih deli. To je edna slika. Ta druga jo pa predstavlja* kak v predpasniki rože drži, rože, v štere se je obrno dar, ki ga je nosila siromakom, kda jo je mož pitao, ka nosi. Obe sliki pomenita edno : ka je rada mela Boga i zavolo njega bližnjega, šteromi je dala vse ka je mela, rajši je sama zatrpela, naj samo more bližnjemi pomagati. Vtom jo nasledGjmo. Prosto se nosimo, prosto se hranimo, da tem več dobijo dobri nameni: Bog i njegova deca, naši pomoči potrebni bližnji!
Blaženi so smileni, ar oni smilenje zadobijo I
(Po Meschler M. iz Drfižbe Jez.- Kj.)
^Misijonjki^LASI^
Kitajska, Strašna povoden, štero je napravila Žuta voda, je povzročila grozno nesrečo. Osem milijon liidi se je potopilo, 40 milijonov jih je pa brez strehe ostalo. Sirotike nemajo stana, pa jela tudi ne. K nesreči pa prihaja šče to, da divjajo tam medsebojne bojne i da komunisti grozno ropajo i vmarjajo. Vojni minister je poročo, da so samo v pokrajini Kiangsi, štero držijo komunisti zaasedeno, vmorili 189 000 liidi, nad 2 milijona liidi so pa prisilili, da so mogli zapustiti svoje domove, štere so potem oropali. Stojezero hiš so vužgali. V Hunani so vmorili 72.000 nedužnih liidi, 120.000 hiš pa zažgali.
Sveti Oča so poslali 260 000 lir ponesrečenim po povodni. Minister za zvUnešnje zadeve se je toplo zahvalo sv. Oči za velikodušni dar.
Poleg varaša Kantona leži otok Shcklund. Na tom otoki trpi strašne moke 700 gobavcov, štere oskrbavajo katoličanske sestre i duhovniki. Ti ubogi Lazarje, šterim kotige za kotrigov odkaple, so postavili 17 slavolokov na čast Jezuši v Oltarskom Svestvi na Telovo i so pri slovesnoj svetoj meši opravili vsi skupno sveto prečiščavanje. Štirje gobavci so pri procesiji nosili nebo, gobave deklice so pa trosile cvetje. Si lehko mislimo, kak milo je gledao dober Jezuš na cvetje te nedužne dečice mantrniške. Kaj takšega zmore samo katoličanska vera.
V Hungkialovi je sprejelo 14 mladencov svestvo cerkve-noga reda, 8 jih je svetnih duhovnikov, 6 pa frančiškanov. Eden den so meli vsi sv. prvo mešo, z šterov so združili tridnevno pobožnost na čast bi. Oderiki, kitajskomi misijonari, ki je pred 600 leti vmro.
Katoličanko vsevučilišče, štero so ustanovili amerikanski benediktinci, je kitajska vlada priznala. Ka v vnogih katoličan-skih državaj prepovedavajo i branijo pa zapirajo, to v poganskih odpirajo. Tak skrbi dober Bog za svojo Cerkev i njene ovčice.
Nova ustava, štero je prejeo narodni zbor, ki je zboriivao od 5. do 17. maja, dovoli vsem Kitajcom sloboščino vesti. To pomeni, da smejo postati tudi Katoličanci. Ka se je kaj takšega moglo sprejeti v poganskom parlamenti, je zasluga katoličan-skoga poslanca, ki je v pravom časi mogo dobiti 68 podpisov.
Misijonski nameni za leto 1932. Sveti Oča so dovolili družbi »Apostolstvo molitve" poleg določenih namenov še sledeče misijonske namene:
Za januar: vrnitev Jakobitov v naroče sv. Cerkve.
Za februar: naj preneha komunizem na Kitajskom.
Za marc: misijoni v Sev. Ameriki.
Za april: tisti cerkveni redovi, šteri se bavijo posebno z molitevjov.
Za maj: dijaška društva za provučavanja misijonov. Za junij: Domačini Srednje Amerike. Za julij: diihovna skrb za pogane, ki prebivajo zviin misijonov.
Za august: Krščanska vzgoja ženske mladine v misijonih.
■	n	
	•	8
1 !	* f	I
		S
	1	I 5
	f fp;.«:;«? , fflprtj	
		!
Podoba maloga Jezušeka, zvana Bamblno v Rimi. ri Pred tov podobov se kaj rada'zbira rimska deca i počeščiije n U Jezušeka z nedužnimi molitvami i pesmicami. U		
>. •	1
Za september: Katoličanska akcija v misijonih. i Za oktober: Drtižba sv. Petra za domače duhovnike. Za november: tisk na Kitajskom i Japonskom. Za december: afrikanski rod Batu. Prosimo vse dobre dfiše, naj v svoje molitve sklenejo večkrat i te namene, posebno pa naj to včinijo pri svetom pre-čiščavanji.	«
KRATKE MISLI KI BALEC SEUIH
Jezuš muči, ar misli na tebe. I ti?
Jezuš je tiho v Oltarskom Svestvi. Zakaj ? Misli na tebe. Gda ti maš koga v misli, ne gučiš, nego samo ž njim se bavi tvoja domišlija, i tvoje srce je samo na njega obrnjeno. Ravno-tak dela Jezuš. Ne guči dušica on nikaj v Oltarskom Svestvi, nego muči, ar samo na tebe misli, kak bi te rešo, kak bi te obogato, kak bi ti največ dobroga včino. I ti ? keliko milijon i milijon misli prehodi t^ojo glavo. Povej z med teh keliko jih sede doli pred tabernaklom, da bi pozdravile tvojega Jezuša ? Kak veliki, nešteti broj reči zapflsti tvoja vusta. Za Jezuša voščiš keliko ? 1 Delaš i mučiš se noč no den. Posvetiš kakše delo Njemi tudi, ki ti je dao zemelsko živlenje i od koga čakaš večno ? Ki Iflbezen goji v svojem srci do Jezuša, ne stane i ne leže, ka ne bi mislo na Oltarsko Svestvo, na svojego Boga i ka ne bi celi den svojega srca večkrat k Njemi zdigavao I ?
Ka bi bilo, če Jezuš ne bi mislo na tebe?
Če Jezuš nebi mislo na tebe, bi se ti včasi v ničest po-grozo. Mi niti za eden hip nemoremo obstati, če nas Bog gor ne drži. Zato če bi Jezuš samo edno kratko sekundo obrno svoje bože misli od nas vkraj, bi vsi v tistoj sekundi prestali živeti i bi se v ničest pogrozili. I glej dušica, če ti ne misliš na Jezuša, si že pretrgala eden deo bože misli na tebe, zato pa kapleš v ničest, v smrt, to je zato nemaš moči, da premagaš skfišnjave, ki ti ščejo oropati živlenje, miloščo posvečfljočo i zato jo daš tak nalehci ta skfišavci, ki ti meč zabodne zdaj v dušo i mrla si po smrtnom grehi.
Če nas Bog ne bi Hibo, gde bi te bili ?
Bili bi v tistom mesti, gde nega Iubezni. Bože lubezni pa samo v ednom mesti nega: v pekli. Sem bi se vsi pogrozili, če Bog nas nebi lubo. Ali Bog nas lubi. Dokaz te njegove Ifl-bezni je tabernakl. V tom omareki žari njegova večna labezen. Svojega jedinorojenoga Sina v njem drži za nas zapretoga do konca sveta. Gda to Iflbezen vidijo angelje, tvoj angeo čuvar i drfigi angelje, nešteti, jezeri i jezeri, ti radostno ponavlajo: kak srečen si ti 1 Neba te zavida, zemla se ti radflje. Povej, spoznaš
to svoje najvekše bogastvo, to svojo najvekšo srečo ? Spoznaš i povračuješ to večno lObezen z lflbeznostjov ? „ki ma moje zapovedi i je spunjava, tisti je ki me Mbi.u (Jan. 14-21.) Tak pravi dober Jezuš. Ne ti je zato teško vgoniti, jeli ga liibiš ali pa ne! ?
Jezuš je magnet, ki vleče dfiše k sebi.
Magnet vleče železo k sebi. Jezuš pa dtiše vleče. Vleče nas njegova milošča, vleče nas njegov zgled, njegova liibezni-vost, njegova smilenost, njegova lepota, najbole nas pa vleče njegova lubezen, štera ga drži v tabernakli med nami, to je najbole nas vleče presveto Oltarsko Svestvo. A vleče nas samo tak, če se damo vleči. Magnet ne vleče cote, nego železo. Jezuš ki je lubezen, vleče samo lObezen. Če te nevleče, ga ne liibiš, ga neščeš lObiti. Krčma te vleče. Liibiš jo. Ples te vleče. Rad ga maš. Nočna tepešija te vleče. Vidi se ti klantivanje. Slabi guči te vlečejo. Veseliš se njim. Jezuš, samo Jezuš te ne vleče, nemaš ga rad. O kak strašna sodba je to. I to sodbo ne pravi Jezuš, to sodbo ti sam poveš nad sebov!
Če bi ga pa lubo, bi spremeno njegov tabernakl v nebesa. Poslflšaj, ka ti pravi, tebi, sini Adamovomi, on ki je Sin boži!? „Moja radost je prebivati med sinovi Uovečimi.* (Pril. 8—31.)
Vidiš, ešče nad Bogom samim maš moč, lehko ga razveseliš, ki je večna radost, če liibiš.
Žalostno. V Združenih državah v Ameriki je bilo lani ločenih zakonov 1,062726. Jako žalostna številka. To ločitev tak razmimo, ka je toliko moškov i žensek bilo ločenih. Istina, ka večino prebivalstva v Ameriki tvorijo protestantje, vendar med ločenimi so tudi katoličanci.
Junaška lObezen do Jezuša v Oltarskom SvestvI. Frančiškanka piše iz Indije, da je tam neka žena vsako nedelo prišla k sv. meši, čeravno je bila pot bole težavna, kak je pri nas. Zgodilo se je pa ednok, da je v potoki, prek šteroga je vodila krščenico pot, narasla voda. Ona pride do potoka i vidi, da se veliki valovje kotajo po njem i ka ne more prek, si zguči, »no zdaj pa nemorem prek". A komaj to spregovori v sebi, njej že pride rešilna miseo. Dete, štero je s sebov vodila v cerkev, si
dene na hrbet i žups, spusti se v deročo vodo pa jo srečno preplava. Vroče indijsko sunce je do cerkvi obe posušilo, dete i mater, ka sta lehko bile pri sv. meši.
Židovje nas včijo. V Združenih državaj so Židovje lansko leto v dobrodelne namene nabrali sledečo velikansko svoto: 56200870 dolarov. To je okoli trijezero milijon dinarov. I z te velikanske svote so največ dobili Židovje, ki svoje vernike bogato podpirajo, da ne prejdejo po kakših štalaj i parmaj kak naši. Med židovi se ne najde, ki bi pravo »zakaj siromakom streho", nego segne v žep i pomaga svojega sovernika. Bi mi znali praviti, lejko davajo židovje, majo peneze. Naši je tudi majo, ali kama je dajo? Povejte, jeli ste vi že vidili Židova pijanoga? Takših je jako malo. Pri nas pa nesrečen gut milijone požre, zato pa te nega za siromake, zato je pa to vočimetanje, ka rekši ne trbe pobirati za njihov dom.
Nova meša Židova. V Holandiji je meo lani novo sv. mešo Židov, ki se je povrno na katoličansko vero i postao duhovnik. Piše se Simeon van Tijin. Stopo je med Benediktince i dobo ime Dom. Simon- Gda je novomešniški blagoslov delio, ga je z neizmernimi gorečimi želami delio, da bi ga najmre mo-geo vsem Židovom podeliti; prvoga je podelo povrnjenomi Židovi, zdaj že katoličanci. Več Židovov, ki so se že tfldi povr-noli na katoličansko vero, je poslalo lepi dar novomešniki: dva krasniva posvečnjeka.
Med gosti je bilo več povrnjenih na katoličansko vero: kanonik Pij Mortara iz Rima od lateranske bazilike, ki je židov-skoga pokolenja, potem več povrnjencov iz luteranske, tUrske ino hindujske vere.
Ta genliva sveta meša kaže, ka je dober Bog vse narode pozvao v svojo Cerkev i na zveličanje. O kak lublena je zato molitev, posebno po svetom prečiščavanji za povrnenje poganov, nevernikov i krivovernikov.
Ne jih je bilo sram. Nemci so obdržali pred meseci svoj 17. katoličanski tabor. Zbralo se jih je stojezero v luteranskoj Nemčiji i glasno svedočilo v luteranskom Nurnbergi svojo vdanost Kristuši i njegovomi namestniki sv. Oči. Med procesijov je treseti jezero dečkov i dekeo glasno izpovedalo, da se ne sramujejo svojega katoličanstva i da ščejo po njegovih zapovedaj živeti pošteno i pobožno. To je šereg, šteri nam da vnogo misliti.
Junaki. V Mehiki ešče izda divja boj proti Cerkvi. V državi Vera Cruz, štera ma svojo autonomijo, je vlada zapoveda-la vsem vučitelom i vučitelicam, da samo te smejo ostati v državno] službi, če stopijo v protiversko slobodnozidarsko društvo. Pa najdejo se junaki i junakinje, šteri i štere naj stopijo z službe, kak bi zatajili svoje versko osvedočenje. Vlada pa tak plačuje to junaštvo, da bombe meče tem junakom v stane.
VSEBINA:
Z Marijov pravim Jezušeki: Str. 1 Misijonski glasi.	Str. 12
Sedemstoletnica blažene	Kratke misli, ki daleč segajo. „ 14
smrti svete Elizabete » 2 Cerkveni glasi.	„ 15