Efi konoplan iliduplati glasilo delovne organizacije ™ :— induplati jarše LETO XXV. ŠT. 2, FEBRUAR 1976 CENA 0,20 DIN 0 naši samoupravni V letu 1975 smo na področju sprejemanja samoupravnih aktov opravili Pomembne naloge, vendar pa nas v letu 1976 še vedno čaka vrsta odprtih vprašanj, ki jim bomo morali posvetiti našo pozornost in katerih ustrezno reševanje bo nedvomno zahtevalo precej truda. Eno od najpomembnejših takšnih vprašanj je nedvomno nadaljnje dograjevanje naših samoupravnih aktov zlasti na področju urejanja osebne in skupne porabe. Prav tako nas čakajo pomembne naloge na področju nadaljnje dodelave naše samoupravne organiziranosti, in sicer v dveh smereh: najprej vsekakor naše notranje organiziranosti v okviru vseh obstoječih samoupravnih oblik, t. j. od samoupravnih centrov do organizacije TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, po drugi strani pa našega povezovanja v širše oblike združevanja dela in sredstev tako v okviru dejavnosti kot tudi na področju urejanja odnosov med proizvodnimi in prometnimi organizacijami. Vestno delo — dvig produktivnosti in kvalitete Ureditev navedenih nalog bo možna seveda le na podlagi zainteresiranega sodelovanja vsakega od nas, še posebej pa koordinirane in dobro pripravljene aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, v prvi vrsti seveda osnovnih organizacij sindikata. Pri tem bomo morali — bolj kot doslej — utrditi zavest, da je urejanje vseh navedenih odnosov sestaven del naših stabilizacijskih prizadevanj, da je urejanje samoupravnih odnosov dosledno na osnovi ustavnih koncepcij obenem tudi pogoj za uspešno gospodarjenje. Gledano s tega vidika se zastavlja pred nas neogibna nujnost, da na eni strani naše želje in potrebe vsepovsod vsklajujemo z našimi dejanskimi možnostmi, po drugi strani pa, da nam je pri urejanju teh odnosov vselej pred očmi naš skupen V sredo 28. 1. 1976 je imela osnovna organizacija ZKS naše delovne organizacije letno konferenco. Ker je sekretariatu in sekretarju osnovne organizacije potekel mandat, je bilo na tej konferenci izvoljeno tudi novo vodstvo naše osnovne organizacije. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovateljev zapisnika in verifikacijske komisije, je sekretar tov. Puhanova podala poročilo o delo usnovne organizacije za obdobje preteklih dveh let. Osnovna organizacija šteje 39 članov. V dvoletnem obdobju je bilo sprejetih 5 novih članov v ZK. V druge delovne organizacije je odšlo 6 članov ZK, 4 člani so odšli v pokoj in 3 člani so prišli iz drugih delovnih organizacij. Iz poročila je bilo razvidno, da je organizacija ZK sodelovala z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Osnovna organizacija ZK je aktivno sodelovala pri vseh važnejših vprašanjih in problemih v obdobju dveh let in to: Pri organiziranju delovne organizacije po načelih nove ustave, evi- aktivnosti cilj — dvig produktivnosti in kvalitete dela. Naša posebna in trajna naloga pa je obenem, da sproti spremljamo in nadziramo izvrševanje naših samoupravnih aktov in pri tem odpravljamo vsakršno nedoslednost. Na tem področju dela bo treba še močneje angažirati organe delavske kontrole na vseh ravneh, tako v okviru delovne organizacije kot v okviru vsake TOZD. Prav nobenega dvoma namreč ne more biti, da je le resnično izpolnjevanje nalog in zadev, za katere smo se dogovorili in jih sprejeli, najpomembnejši pogoj tako za uspešno uresničevanje samoupravljanja kot za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. dentiranju kandidatov za samoupravne organe, vodstva družbenopolitičnih organizacij. Razprava je bila tudi o prijavljenih kandidatih ob razpisu za vodilna delovna mesta v delovni organizaciji. Organizacija ZK je obravnavala vse predloge letnih, srednjeročnih in investicijskih programov. Prav tako so bili na dnevnem redu tudi poslovni rezultati naše delovne organizacije. Na pobudo osnovne organizacije ZK je bil sprejet stabilizacijski program, kateri je bil obravnavan tudi na ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Analizirani so bili tudi rezultati stabilizacijskega programa. Osnovna organizacija ZK je bila močno angažirana pri organiziranju naše sindikalne organizacije in to po načelih, katere je sprejel VIII. kongres ZSS. Tako so bile organizirane sindikalne grupe, odbori, konference in izvršni odbor in to tako, da je to v skladu in povezavi organiziranja samoupravljanja. Ta način je bil izbran zaradi lažjega obravnavanja in sprejemanja internih aktov, planov (Nadaljevanje na 2. strani) Ingo Paš, dipl. inž. Konferenca OOZKS Induplati Konferenca OOZKS Induplati (Nadaljevanje s 1. strani) itd. Na idejnopolitičnem in ekonomskem izobraževanju pa je bilo doseženih manj vidnih rezultatov. Po poročilu verifikacijske komisije je konferenci prisostvovalo 27 do 39 članov. Tako je bila konferenca sklepčna in je lahko po pravilih statuta nadaljevala delo in tudi sprejela sklepe. V razpravi na poročilo tov. sekretarja je bilo kritično obravnavano delo osnovne organizacije. Izrečene so bile misli in ugotovitve, da sodelovanje med političnimi organizacijami ni najboljše in da je to sodelovanje nujno izboljšati. Tudi na idej nopolotičnem izobraževanju moramo delo izboljšati, se bolj posluževati lastnih kadrov za razna predavanja. Predvsem pa moramo posvetiti več skrbi naši mladini. Kajti z dobrim delom na izobraževalnem področju bomo lahko pri mladini dobili nove člane za organizacijo ZK. Stalna naloga članov organizacije ZK je, da delamo na tem, da sprejmemo čim več novih članov iz vrst neposrednih proizvajalcev in s tem organizacijo pomladimo in jo številčno okrepimo. Miro Simič, sekretar OO ZK Ker moramo stabilizacijski program izvajati naprej, je bilo rečeno, da ta program pregledamo, ga dopolnimo in obravnavamo skupno z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Ta program pa mora vsebovati predvsem cilj izboljšanja kvalitete, zmanjšanja stroškov proizvodnje, dvig produktivnosti, boljše izkoriščanje kapacitet, razpoložljivega delovnega časa, delati na tem, da povečamo izvoz in da v okviru danih pogojev zmanjšamo uvoz. V razpravi je sodeloval tudi sekretar OK ZKS Domžale tov. Milan Narat, ki je prisostvoval kot gost naši konferenci. V svojem izvajanju je nakazal določene slabosti naše organizacije in nam dal smernice za naše delo, da bi bilo delo osnovne organizacije kot ostalih družbenopolitičnih organizacij bolj uspešno. S tem pa seveda tudi boljši rezultati delovne organizacije kot celote. Sklepi 5. seje CK ZKS pa morajo biti osnovni program dela tako OO ZK, mladinske in sindikalne organizacije. V razpravi je bil dan poudarek tudi na to, da bi bili vsi sestanki družbenopolitičnih organizacij, kot seje samoupravnih organov izven rednega delovnega časa. S tem bi zmanjšali zastoje v proizvodnji in lahko dosegali boljše rezultate. Na predlog delovnega predsedstva, ali naj bodo volitve novega vodstva javne ali tajne, je bil enoglasno sprejet sklep, da naj bodo volitve javne. Predlagani kandidati za sekretariat OO ZK so bili: 1. Rihtar Gizela, tkal. 2. Kavčič Mira, skup. službe 3. Mrvar Milena, konf. 4. Pollak Mimi, konf. 5. Hafner Janez, konf. 6. Majdič Franc, konf. 7. Soltič Ivo, oplemenit. 8. Simič Miro, teh. služba 9. Žučko Marta, tkal. Pripomb na predlagane kandidate ni bilo in so bili enoglasno izvoljeni. Za sekretarja OO ZK je bil predlagan tov. Simič Miro in bil tudi soglasno izvoljen. Na osnovi 8. kongresa ZSS in sklepov konference občnega zbora smo ustanovili OOS z nazivom Restavracija in počitniški domovi »Induplati« Jarše s ciljem, da organizacijo sindikata približamo delavcem, da sindikat omogoči izražanje mnenj, pripomb in zahtev članstva. V naši sredini nismo organizirali sindikalnih skupin, ker je organizacija po številu majhna in smo tudi drugače delavci med seboj v dnevnem stiku. Izvolili smo vodstvo: predsednika, sekretarja in blagajnika, ki je istočasno izvršni odbor. Preko svojih delegatov v konferenci se povezujemo v uresničevanje nalog na ravni celotne sindikalne organizacije. V preteklem obdobju od ustanovitve smo poleg organizacijskih nalog usmerili člane na izobraževanje in usposabljanje za sindikalno delo. Seminarja sta se udeležila dva člana: predsednik in poverjenik. Na članskih sestankih, bili so trije, smo obravnavali tekoča vprašanja o samoupravnih in medsebojnih odnosih delovnih ljudi v našem kolektivu, delitev dohodka in OD ter svoje sklepe posredovali Za namestnika sekretarja je bila predlagana tov. Kavčič Mira in bila prav tako soglasno izvoljena. Tovariško razsodišče je podalo poročilo o delu tov. Pogačarja kot člana ZK. Iz poročila tovariškega razsodišča je bilo ugotovljeno, da ni deloval po statutu ZKJ in ZKS ter s svojim delovanjem negativno vplival v kolektivu na ugled lika komunista. Zato je bil na predlog tovariškega razsodišča po krajši razpravi enoglasno izključen iz članstva ZKJ. Ob zaključku je konferenca sprejela vrsto sklepov, katerih vsebina je nakazana že v tem članku in jih zato ne bi posebej navajal. Sprejet je bil tudi sklep, da naj novo izvoljeni sekretariat pripravi na osnovi sprejetih sklepov program dela, katerega bo osnovna organizacija v februarju pregledala, dopolnila in sprejela. Ta program mora biti potem obvezen za vse članstvo ZK. Določeni del programa pa bomo morali izpolnjevati skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Kajti le s skupnimi napori vseh skupaj bomo lahko dosegli boljše rezultate našega dela in s tem nadaljnji razvoj naše delovne organizacije, razvoj samoupravljanja in s tem prispevali k nadaljnem razvoju naše samoupravne socialistične držbe. F. Jeraj ustreznim organom. Največ smo razpravljali o vprašanjih družbenega standarda ter osebnega standarda delavcev. Vključili smo se v prizadevanje za uresničitev sindikalne liste (nagrade ob del. jubilejih, regres, letni dopust) in drugih vprašanjih. Organizirali smo za člane sindikata ozimnico in kurjavo. Kupili vstopnice za prireditev ob zaključku sindikalnih športnih iger. Ob praznovanju 30. letnice osvoboditve smo zagotovili udeležbo naših članov na proslavi ter po prazniku podjetja organizirali izlet. Ostala vprašanja je izvrševal IO v sklopu s konferenco. Naša OOS je v tem kratkem obdobju svojega obstoje delovala predvsem na svoji organizacijski krepitvi, ter izvajanju nalog sindikalne konference in OSZS Domžale. Obdobje je bilo zelo kratko in v glavnem uvajalno, lahko pa predstavlja kljub nekaterim pomanjkljivostim solidno izkušnjo za naše nadaljnje delo v smislu uresničevanja sklepov 8. kongresa ZSS. Marija Jereb Letno poročilo 00$ RESTAVRACIIA Revalorizacija osnovnih sredstev V zadnjem času vse pogosteje beremo in slišimo o revalorizaciji. Verjetno marsikomu ni povsem jasno, za kaj gre. Ker bom imela po službeni dolžnosti z revalorizacijo precej opravka, vam bom skušala v tem kratkem sestavku vsaj nekoliko osvetliti njen pomen in bistvo. Revalorizacija. Kaj pravzaprav pomeni ta »tujka«? Odgovor v slovarju tujk se glasi: »Ovrednotenje, uskladitev bilančne vrednosti osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe z dejansko vrednostjo, povečano zaradi splošnega porasta cen.« Suhoparen, upam pa, da dovolj razumljiv odgovor. Kot ukrep prispeva revalorizacija k temu, da se premoženje v poslovnih knjigah izkazuje z realnejšimi zneski. Namesto po prejšnjih, nabavnih cenah, ki so v primerjavi s sedanjimi cenami precej nižje, že kar simbolične, omogoča revalorizacija, da se vrednosti v osnovnih sredstvih izkazujejo z zneski, ki ustrezajo sedanjim tržnim cenam za enaka ali podobna sredstva. Da bi bila vrednost premoženja v celoti realno prikazana, predpisuje zakon, da je revalorizacija obvezna za vse uporabnike družbenih sredstev. Izjeme so le organizacije v ustanavljanju, te revalorizirajo le tiste stvari, ki so usposobljene za predvideno proizvodnjo. Revalorizacija ni bila obvezna za uporabnike družbenih sredstev, ki so v likvidaciji ali v stečaju. Iz obvezne revo-lorizacije so izvzeta tudi rudna najdišča, kulturni spomeniki, knjige in Predmeti arhivskega gradiva, predmeti muzejske vrednosti, slike, kipi, stvari namenjene za ljudsko obrambo in civilno zaščito, patenti in licence in zagonski stroški. S sklepom samoupravnih organov Pa uporabnik osnovnih sredstev izvzame iz obvezne revalorizacije stvari, katerih življenjska doba je v celoti potekla in pa stvari, ki so trajno izven uporabe. Obvezna revalorizacija velja tudi za gozdove, stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lasti. Gradbeni objekti in oprema se revalorizirajo s koeficienti, ugotovljenimi na podlagi podatkov o gibanju cen po letih nabave. Ti koeficienti in šifre osnovnih sredstev so bili objavljeni v Uradnem listu, ločeno za domačo in uvoženo opremo. Zemljišče v družbeni lasti, v našem primeru vsa zemljišča, s katerimi razpolaga podjetje, se revalorizira po prometni ceni, ki velja za občino Domžale. Vrednost osnovnih sredstev lahko revaloriziramo le takrat, kadar je to predpisano z zakonom. Temeljna organizacija združenega dela sama ne sme ponovno ovrednotiti že amortiziranih, oziroma odpisanih osnovnih sredstev, če ne gre seveda za odločitev pristojnega organa TOZD, da že amortizirani skupini osnovnih sredstev ugotovi novo neamortizirano vrednost. Seveda pa prevrednotenja ni možno izpeljati, dokler ne opravimo letne inventure, dokler ne knjižimo vseh odpisov in ne ugotovimo leta nabave ter dobo trajanja osnovnih sredstev. Na podlagi vseh sklepov organa samoupravljanja se obračuna in sestavi pregled podatkov o revalorizaciji sredstev. Podatki o rezultatih revalorizacije se pošljejo služ- V torek, dne 27. 1. 1976 je imela letno skupščino osnovna organizacija sindikata predilnice. Otvorila jo je predsednika IO OOS predilnice tov. Marija Černohovski. Po izvolitvi delovnega predsedstva je podala poročilo o delu v preteklem letu. Iz poročila naj navedem le nekaj pomembnih zaključkov dela sindikalne organizacije in finančni načrt. Čeprav je sindikat predilnice kot samostojna organizacija začel delovati šele v preteklem letu, je delo bilo dokaj razgibano, saj smo sodelovali aktivno in razpravljali pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ter sprejemanju plana za leto 1976. Vsi člani sindikata smo se vključili v stabilizacijski program, ki se mora nadaljevati še v tem letu in skrbeti, da bomo vsi na svojih delovnih mestih proizvedli čim več, čim boljšo kvaliteto ter pri tem zmanjšali odpadke na najmanjšo možnost. Tako naj bi prispevali svoj delež k stabilizaciji v naši delovni organizaciji in naši celotni družbi. V preteklem letu smo organizirali ekskurzijo v Predilnico Litija. Tam smo se seznanili z delom sorodne delovne organizacije in z delom njihove sin- bi družbenega knjigovodstva skupaj z zaključnim računom. Upoštevanje vseh naštetih in številnih drugih določb je za računovodski sektor dokaj težka naloga. Upamo, da bomo to zahtevno delo dobro izpeljali, saj nam bo v veliko pomoč naš IBM center, kakor tudi sodelavci iz vzdrževanja in tehnične službe. Albinca Kosmač dikalne organizacije. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je razpravljal in ugotavljal potrebo po uvedbi tretje izmene na križno pre-vijalnem stroju avtokoner, nudil je pomoč pri nabavi ozimnice, omogočeno je članom, da se udeležujejo tudi sindikalnih prireditev v naši občini. Po podanem poročilu predsednika so vsi člani sindikata predlagani program dela in pa finančni načrt enoglasno sprejeli. Po poročilu je bila dokaj razgibana diskusija. Tako je bilo tudi postavljeno vprašanje, zakaj sindikat pošilja na okrevanje tako malo delavcev. Vzrok je vsekakor v tem, kot je glasil odgovor, da osnovne organizacije in KOOS nimajo dovolj sredstev. Sklad skupne porabe pa smo tudi že s planom tako razdelili, da smo se močno približali postavkam sindikalne liste. Ob koncu naj poudarim, da bo treba skrbeti še za boljše uspehe, saj je naša osnovna organizacija šele zaživela in si izkušnje šele pridobiva. Zato bo treba še tesnejše sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. A. Ručigaj Člani OOS predilnica na obisku v Predilnici Litija septembra lani Letna skupščina osnovne organizacije sindikata predilnice Proizvodnja in kvaliteta v decembru 1975 V decembru so proizvodni obrati delali v normalnih predvidenih izmenah. Izven predvidenega delovnega časa sta delali predvsem tkalnica in novi širinsko sušilni razpenjalni stroj. Oskrba z osnovnim in pomožnim izdela vn im materialom je bila zadovoljiva tako, da v proizvodnji zaradi pomanjkanja materialov ni bilo bistvenih zastojev in je delo potekalo normalno. Izostanki pa so bili v decembru izredno visoki, kar je negativno vplivalo na količinsko proizvodnjo in kvaliteto izdelkov. Skupni izostanki so bili najnižji v Pečah in sicer 16,16" „, v glavnih proizvodnih obratih, tj. predilnici, sukančarni, pripravljalnici, tkalnici, oplemenitilnici in naši konfekciji pa so bili izostanki od 20.6 % v predilnici do 26,27 % v sukančarni. Vzrok je predvsem v izostankih rednega dopusta, kateri so bili v skoraj vseh obratih preko 10 Najvišji pa so bili v pripravljalnici in sicer 16,2 " „. Bolniški izostanki so bili najnižji v Pečah in sicer 1,94 najvišji pa v konfekciji 8,08 % in sukančarni 8,14 V letu 1976 bomo morali posvetiti večjo skrb enakomernemu koriščenju rednega dopusta, če bomo hoteli doseči enakomeren tempo proizvodnje brez večjih motenj zaradi izostankov. Mesečni proizvodni plan sta dosegli 100 %, oziroma presegli samo sunkačarna in konfekcija, ostali obrati pa niso izpolnili mesečnih proizvodnih planov. Ker je leto zaključeno, lahko tudi vidimo rezultate v primerjavi z letom 1974. Tu lahko ugotovimo, da pa so vsi obrati izdelali količinsko več kakor v letu 1974. V posameznih obratih so bili doseženi naslednji rezultati: PREDILNICA je izpolnila mesečni plan s 75,1 %. V primerjavi z decembrom 1974 je izdelala za 24,6 % več. V letu 1975 pa je izdelala za 14,5% več kakor v letu 1974. Manjša proizvodnja v decembru je bila zaradi pomanjkanja predpreje in pa sestankov in sicer je bilo teh zastojev 10.920 vretenskih ur, ali 1780 kg preje, kar predstavlja 3,8 mesečne proizvodnje. Nove predilne kapacitete še vedno niso montirane. Večji zastoji so bili tudi zaradi okvare elektromotorja. SUKALNICA preje je izpolnila mesečni plan s 113,8 %. Visoko preseganje plana gre na račun nedovršene, oziroma bombažne preje, katera je bila sukana že v novembru, kot končana proizvodnja pa je bila knjižena v decembru mesecu. V primerjavi z letom 1974 je bilo v sukančarni izdelanih za 1,9" „ več raznih sukancev. TKALNICA je izpolnila mesečni plan v t. m. — 82,4%, v m2 — 82,8 " „ in 000 votkih z 94,4 %. V t. m. in m2 je bila proizvodnja tkalnice nižja kakor v decembru 1974. Le v 000 votkih je bila za 1,5 % večja. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo izdelanih surovih tkanin v t. m. za 11.7 % več, v m2 za 10,2 in 000 votkih za 22,7 %. Iz teh rezultatov lahko zaključimo, da so letni rezultati zadovoljivi. Razmeroma slab rezultat v decembru je bil dosežen predvsem zaradi izredno visokih izostankov (23,85 %), kar je vplivalo na količinsko proizvodnjo v decembru. Kajti manjkale so predvsem tkalke, katere delajo stalno na tkalskih strojih. Zastojev zaradi pomanjkanja preje je bilo le 581 statvenih ur, kar je najmanj v letu 1975. OPLEMENITILNICA je izpolnila mesečni plan le s 75,1 %. V primerjavi z decembrom 1974 je bilo oplemenitenih za 3,4 % več tkanin. V letu 1975 pa je bilo oplemenitenih za 23 % več tkanin. Razmeroma slab rezultat v decembru je bil dosežen zaradi okvare na starem sušilno razpenjalnem stroju (pomanjkanje kapacitet za sušenje tkanin). Drugi vzrok pa je bil v neredni dobavi tiskanega platna od podjetja MTT — Maribor. V oplemenitilnici je tudi vedno večji problem pomanjkanja vode pri barvanju preje in tkanin. V kolikor ta problem ne bo rešen v kratkem času. je resno ogrožena količinska proizvodnja, poleg tega pa ob- staja še problem kvalitete barvanja in impregniranja tkanin zaradi nečistoč, katere se nahajajo v vodi Mlinščice, katero uporabljamo pri izkuhavanju in barvanju. BARVARNA preje je izpolnila mesečni plan barvanja s 79,5 %. Ta oddelek bi lahko dosegel veliko boljše rezultate, če bi dobila več pripravljenega materiala na XC, katerega pripravljamo v predilnici. Letni plan barvanja preje je bil izpolnjen s 69,8 %. V letu 1976 čaka barvarno preje mnogo težja naloga, kajti potrebe po barvani preji bodo večje kakor v letu 1975. KONFEKCIJA je presegla mesečni plan proizvodnje za 20,6%. V primerjavi z letom 1974 pa Je bilo izdelanih za 11,8 % več izdelkov, merjeno v Nh. Konfekcija bi dosegla še boljši rezultat, če ne bi primanjkovalo tiskanega platna za izdelavo šotorskih kril. V decembru je bilo tudi pomanjkanje plastificiranega platna, ki ga SAVA Kranj ni pravočasno obdelala. To je delno vplivalo na proizvodnjo šotorov. Delegatski svet delovne organizacije je na svojem zasedanju dne 20. 1. 1976 verificiral sprejem posameznih aktov, ki so bili v obravnavi in sprejemanju na samoupravnih centrih in zborih delavcev v času od 13. 1. do 20. 1. 1976. Pri tem je ugotovil, da so bili v navedenem času sprejeti s predpisano večino na ravni delovne organizacije naslednji akti: Plan za leto 1976, ki je bil sprejet v vseh združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb; Samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo, ki je bil sprejet v vseh združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb (pri čemer za njegov veljaven sprejem v tej delovni skupnosti ni bil potreben); za podpis tega sporazuma je bil pooblaščen tov. direktor; Samoupravni sporazum o nadomestilu v letu 1975 izpadlih dohodkov TOZD, združenih v ŽG-TP Ljubljana, ki je bil sprejet v vseh združenih TOZD; za podpis tega sporazuma je bil pooblaščen šef sektorja za vzdrževanje in investicije dipl. ing. Anton Dečko; Soglasje za prevzem jamstva k investicijskim kreditom, odobrenim od LB, podružnica Domžale OZD Papirnica Količevo, TOZD Helios Količevo in Trak Mengeš, ki je bilo sprejeto v vseh združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb (za veljavnost tega soglasja sprejem v tej delovni skupnosti ni bil potreben; za podpis tega soglasja je bil pooblaščen tov. direktor; Družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Domžale, ki je bil sprejet v vseh združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb; za podpis tega dogovora je bil pooblaščen šef kadrov- KVALITETA izdelkov je bila v decembru slabša kakor v novembru. Vzrok je bil naveden že predhodno in sicer v zamenjavi delavcev na strojih (redni letni dopusti). Pri klasiranju surovin tkanin je bilo I. kvalitete 93,7%, II. kvalitete 2,8 III. kvalitete 1,3 % in IV. kvalitete 2,1 Pri adjustiranih tkaninah je bilo I. kvalitete 87,4 II. kvalitete 6"„, III. kvalitete 2,611 „ in IV. kvalitete 4%. Pri klasiranju tkanin ugotavljamo, da nosijo glavni delež tkalske napake, nian-siran material in kvaliteta efektnih sukancev. Glede na izgubo dohodka zaradi slabe kvalitete bomo morali v prihodnjem letu vložiti veliko več pozornosti kvaliteti. Paziti bomo morali in gledati na to, da napake katere nastajajo iz subjektivnih razlogov zmanjšamo na minimum in tako v celoti dosežemo boljši rezultat v kvaliteti naših izdelkov kakor pa smo ga dosegli v letu 1975. S tem pa tudi dosežemo manjšo izgubo na dohodku. sko-organizacij skega sektorja ing. Janko Ukmar; Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Domžale, ki je bil sprejet v vseh združenih TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb; za podpis tega dogovora je bil pooblaščen šef kadrovsko-organizacij skega sektorja ing. Janko Ukmar. Obenem je delavski svet delovne organizacije ugotovil, da predlog samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti v občini Domžale na ravni delovne organizacije ni bil sprejet, ker je OE vzdrževanje ob njegovem sprejemu postavilo poseben pogoj. Tako je bil ta sporazum sprejet le v združenih TOZD. Ker je za veljaven sprejem tega sporazuma potreben tudi njegov sprejem v delovni skupnosti Skupnih služb, je delavski svet obenem sprejel predlog, da OE vzdrževanje navedeni pogoj umakne. Kolikor ta sporazum ne bi bil sprejet v delovni skupnosti Skupnih služb, lahko pristopijo k njemu le TOZD. Ingo Paš, dipl. iur. V novi barvarni je dobil svoje mesto tudi jigger Franc Jeraj Sprejem samoupravnih aktov Varstvo pri delu v letu 1975 V preteklem letu so bila izvedena sledeča dela in opravljene naslednje naloge iz področja varstva pri delu: Na področju tehnične zaščite strojev in naprav ter navodil za varno delo na sredstvih za delo, je bilo izvedeno sledeče: zaščita valjev pri starem širinsko-razpenjalnem stroju, zaščita merilnega stroja, menjava nosilne jeklene vrvi pri dvigalu v stari barvarni, zaščita pri žakardih, tehnična navodila za ograje, stopnice, za razen transport ipd. Za vse novo nabavljene stroje pa so bila izdelana navodila za varno delo na teh strojih. Redno so bili izvajani tudi pregledi po vseh obratih o stanju varstva pri delu in pomanjkljivosti javljene odgovornim vodjem del. Naročena in nabavljena so bila različna sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu: zaščitni čevlji, delovne obleke, stoli za konfekcijo, respiratorji, maske, različne vrste rokavic, sedeži za viličarje ipd. ter izdobavljeni opozorilni znaki, napisi in plakati. Izdelan je bil samoupravni sporazum o varstvu pri delu v sodelovanju s pravno službo. Sodelovanje z ostalimi službami in sektorji pa je bilo izvajano predvsem na odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti o varnem delu (nepravilen transport, slaba embalaža, neuporaba sredstev za osebno varstvo pri delu, dogovarjanje o poučevanju iz VD, opozarjanje na požarno varnost, sodelovanje pri varen ju po obratih, pri izdelavi plana SLO itd.). Izven podjetja pa je bilo sodelovanje z občinskimi in republiškimi inšpekcijami ter z zavodi za varstvo pri delu. Na nekaterih delovnih mestih so bile izvedene meritve ekoloških pogojev dela. Po dvakrat pa je bila opravljena deratizacija in desin-sekcija po obratih. Za dva dvigala je bila izdana prepoved dela (prekoračena dovoljena obremenitev in neurejena dokumentacija). Trikrat je bil prijavljen disciplinski prekršek iz varstva pri delu. Poučevanje o varstvu pri delu je bilo izvedeno za: 23 vodilnih oseb, 50 mojstrov, 29 zaposlenih v vzdrževanju, 80 novosprejetih ter 17 uprav-ljalcev dvigal. Okoli 250 zaposlenih delavcev je bilo poučeno tudi o rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati. Za uspešnejše preprečevanje nesreč pri delu in zagotovitev boljšega stanja celotnega varstva pri delu je potrebno, da vsak na svojem delovnem mestu upošteva navodila za varno in pravilno opravljanje dela. Vodje del pa morajo še posebej nadzorovati in poučevati zaposlene o nevarnostih pri delu ter s tem v zvezi tudi ukrepati. Kljub vsem ukrepom, ki so bili lani izvedeni za varno delo zaposlenih v naši delovni organizaciji, pa smo imeli še vedno 54 nesreč pri delu, ki so imele za posledico poleg ostalih neprijetnosti tudi 626 delovnih dni bolniškega izostanka. Od navedenega števila nesreč pri delu jih je bilo 19 na poti na delo ali z dela domov. Zaradi njih je bilo izgubljenih 210 delovnih dni. Resnost poškodb, ki nam pokaže koliko dni je v povprečju trajalo zdravljenje za eno poškodbo, nam pokaže 12 delovnih dni. Pogostost nesreče pa nam pove, koliko nesreč je bilo na 100 zaposlenih. Tako dobimo, da se je v naši delovni organizaciji poškodovalo 5 zaposlenih na 100 ali vsak dvajseti. Naj pogostejše so še vedno poškodbe na prstih rok. Takih nesreč smo imeli letos 13. Dalje so nesreče, kjer so poškodovane noge 8. Sledijo poškodbe dlani 6, rame 2, po 1 poškodba stopala, rebra, očesa, hrbtenice in glave. Kot že vsa leta do sedaj je še vedno mnogo preveč poškodb na prstih rok. Vzroki za te in ostale nesreče so predvsem v neuporabi sred- Za nami je 21. sejem — konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov — na katerem je sodelovalo prek 190 razstavljalcev iz vse Jugoslavije. Sejem se iz leta v leto bolj razvija, tako da danes lahko trdimo, da je sejem na višku, tako po prikazanem kreiranju vzorcev, kot po tehnologiji. Razstavljalcem je bilo na voljo okrog 6.500 m2 razstavnega prostora, vendar ga bodo z leti še povečali. Za vse tiste, ki si sejma niste utegnili ogledati, nekaj besed o tem, kaj smo videli. Mimo skoraj brez izjeme štev za osebno varstvo pri delu, neupoštevanje navodil za varno delo in malomarnem odnosu do dela. Razveseljivo pa je dejstvo, da letos ni bilo poškodb na očeh, kar je vsekakor pripisati doslednemu upoštevanju uporabe zaščitnih očal pri vseh nevarnih delih, kjer si lahko poškodujemo oči. Delo gasilske službe sta opravljala dva gasilca, katerih delo je bilo: kontrola ročnih gasilskih aparatov, hidrantov, gasilske opreme in kontrola objektov s strani požarnega varstva v nočnem času. Delo industrijske gasilske desetine je bilo predvsem v vajah in tekmovanjih. Po enkrat so tudi intervenirali pri požaru zunaj podjetja in pri črpanju vode iz kleti v podjetju. V predilnici je bil manjši požar, ki ni povzročil večje materialne škode. B. Z. zelo lepih in modnih pletenin, oblačil lahke in težke konfekcije, nekaterih izvrstnih torbic in čudovitih večernih oblek smo videli še nekaj posebnosti. Na primer: pri Tip-Top so prikazali vrsto oblačil v mešanici safari in vojaškega stila. Prave vojaške uniforme, športne safari vojaške srajce, hlačne komplete, vse pa v imenitnem popelinu v kaki peščeni in zeleni barvi. Druga takšna posebnost so kavbojke, oziroma jeans oblačila. Se nobeno leto nismo na sejmu videli toliko oblačil iz grobega modrega platna in pri tako velikem številu (Nadaljevanje na 8. strani) Sejem »Moda« 76 Večer spominov in dobre volje 20. januarja 1976 so se v restavraciji zbrali tisti, ki jim je v letu 1975 poteklo 30, 20 in 10 let dela v Induplati. Tov. ing. Jože Klešnik je jubilante pozdravil in jim čestital tudi v imenu tov. direktorja, ki se slavnosti žal ni mogel udeležiti. Tov. Anton Ručigaj, predsednik IO KOOS je slavljencem podelil priznanja in bone. V imenu DO in svojem jim je čestital tudi ing. Janko Ukmar. Po dobri večerji se je kmalu oglasila pesem; omizju, ki je bilo najbolj veselo, so se pridružili tudi drugi. Bilo je mnogo smeha in dobre volje. In spominov. Vsi so se ozrli v preteklost, vsak je povedal kopico stvari, ki so mu najbolj ostale v srcu — lepo je pogledati na dolgo prehojeno pot. Vseh spominov ni bilo mogoče zapisati. Takole se spominjajo nekateri: TOMC MARIJA 30 LET Ko sem prišla, je bilo drugače. Delala sem na več strojih, najprej sem se učila na snovalu, potem na previ-jalnem stroju, pozneje na avtomatih. Delali smo vse, kar je bilo treba. Sedaj delam na previjalnem Savio. So spremembe od takrat. Sedaj je veliko artiklov, novi stroji, boljši material. Včasih sem tudi kakšno kazen plačala, takrat je bilo to hitro. Začetek je bli težak, prišla sem iz Bele krajine, stara 25 let, sama. Med vojno so bili pri nas partizani, fantje, ki so delali v Induplati, po vojni so hodili na obiske, pa sem jih prosila, če mi najdejo službo tu in tov. Vinko Čebulj mi jo je res preskrbel. Takrat je bilo treba podpisati, koliko časa boš delal. Podpisala sem samo za eno leto, nisem mislila ostati tu, potem sem se pa navadila. Kar lepo je bilo, razumele smo se s sodelavkami, veliko smo se nasmejale. Zadovoljna sem s svojim delom; ko so prišli novi stroji, je bilo nekaj dni težko, potem je pa šlo. Najraje sem delala na Miilerci, ki je ni več, no pa ta je skoraj ravno taka. Napišite, da vsem sodelavcem želim veliko uspeha pri delu, posebej bi rada pozdravila upokojence in jim zaželela sreče in zdravja. Zahvaljujem se za darilo, ki sem ga dobila. Kupila bom stensko uro, tako s kukavico, radio z gramofonom in zlato verižico. Tako bom imela res lep spomin. KRAMPELJ VINKO 30 LET Ko sem prišel, nas je bilo prav ma- lo. Ravno takrat so začeli prihajat nazaj iz partizanov. Materiala je bilo bolj malo, delali smo samo na eno izmeno. Pozneje, ko so se stvari izboljšale, smo uvedli tri izmene. Dve leti smo bili v predilnici, potem 12 let v mokri predilnici. Mojster — sedanji direktor — mi ni nikoli rekel žal besede; z menoj so bili vsi vedno dobri in so še sedaj. Kako je bilo — nič posebnega, delali smo. Bil sem vsa leta »šmerar« — mazač strojev; je lahko delo, a natančno. Moraš vedeti, da ni nikakršne okvare na stroju. V pripravljalnici sem 13 let; še do jeseni, pa bom šel v pokoj. Dolgčas? Ne, kje pa. Imam hišo, vrt, čebele — sedaj za vse to ni nikoli dovolj časa, potem se bom lahko temu bolj posvetil. Pa kam bom šel, če bo kaj dosti pokojnine. 30 let — toliko sprememb; Posebno odkar je novi direktor. Kdor pride danes — če bi videl prej — se ne bi več spoznal. 75 % novih strojev, stari ljudje so odšli, veliko jih je pomrlo, mladi so prišli. Tudi veselega je bilo kaj, posebno, če smo šli na kakšen izlet, ko smo še imeli svoj avtobus, pa 30-letnica in 50-letnica tovarne mi bosta ostali prijetno v spominu. Zahvaljujem se za darilo — kupil bom obleko, plašč, kakšno posteljnino — več pa že ne bo. HELENA GERBEC 30 LET 10. 12. sem se upokojila, težko sem čakala pokoj, ker je mož bolan. Delala sem 5 let v mokri predilnici, potem sem ostala nekaj časa doma, nato so me pripravili, da sem vzela ključe od dvorane — tako sem se zaposlila v dvorani. Ustanavljati se je začel Partizan, dvorana je počasi oživljala. V začetku še ni bilo telovadnice, telovadba je bila v menzi v jedilnici. V dvorani so bile prireditve in zabave — razna društva so prirejala veselice. Narejen je bil oder in redna telovadba. Pozneje smo uvedli kino, ki je bil v začetku dobro obiskan (4 predstave na teden), počasi pa je postal nerentabilen. Vsako leto je imel Partizan akademijo. Tako so starši videli, kam pravzaprav hodijo otroci in kaj delajo. Zelo močna je bila tudi strelska družina. Se nekaj fantov je v podjetju od teh, a so precej pozabili, kako so takrat resno delali. Dobri so bili tudi balinarji, balinali so pozno v noč, ni bil problem niti slabo vreme, niti mraz. Danes ni več tega. Pride drugače, niso več tako navdušeni. Vsako leto je bila tekstiliada, mislim, da jih je bilo štirinajst. Tekstilci so pripravljali dvorano, tudi pometali so. Ja, včasih je bilo tako življenje. Da ne pozabim na nogomet; sicer še obstoja, a nekaj časa je bil precej pri vrhu. Ko so bili fantje iz Mengša v Jaršah, je bilo najboljše. Seveda smo imeli tudi košarko, namizni tenis, odbojko, atletiko. Pri vsem tem sem bila ves čas močno zaposlena. Včasih so bile tudi težave. Bala sem se, da se ne bi kaj poškodovalo, saj veste, nihče te nima preveč rad, kadar si preveč natančen. Sedaj imajo lepo telovadnico. Želela bi, da bi bila dobro oskrbovana; zelo bom vesela, če bo za menoj prišla taka, ki bo tako rada delala kot sem jaz in imela ljudi tako rada. Mladim želim veliko uspehov in športne sreče; sedaj imajo res dobro vse urejeno. Želim jim veliko navdušenja. Športnik mora biti pravi človek, da ne gleda, kaj se »splača«; !§# *r\ I Pogovor o skupnih spominih je kmalu stekel včasih jih je bila sama dobra volja skupaj. Ko so prišli tekstilci v Jarše — o, to je bilo navdušenja! Delali so kulise, rekvizite, vse. Vedno je bilo dovolj dela, a prijetno in domače vzdušje. Ni hudo delati, da si le zdrav. Želim si, da bi zdrava uživala pokoj, spomladi, ko bo spet toplo, bom pa še vedno malo pogledala za športniki — brez tega ne bo šlo. NAŠI JUBILANTI: 30 LET: Koncilija Malka Skok Marija Rogelj Anton Slabe Ivan Tomc Marija Kušar Marija Krampelj Vinko Gerbec Helena 20 LET: Rode Ignac Klopčič Jože Z rim Rudi Stražar Anton Jazbec Stefan Blažič Francka Ciglar Amalija Berk Ana Kveder Antonija Grošelj Valentina Peče Regina Klopčič Ljudmila Prašnikar Ivana Korošec Franc Barle Ana Rejc Ivanka Jerman Ililda Grošelj Ljudmila Oštir Ivan Mislej Franc Svetlin Marija Šarc Ivana Pevc Jože Prosenc Antonija Marolt Stane Kosec Lado Lipovšek Otmar 10 LET: Maljltovič Relja Dečko Anton, dipl. ing. Zaveršnik Marija Švigelj Franc Marinšek Francka Košenina Franc Bistan Štefan Tome Stane Križman Oton Divjak Marija Pavlič Tone SLABE IVAN 30 LET 30 let ni dolga doba — zdi se mi, da je hitro minilo. Z ozirom na dolžino življenja je pa to gotovo precejšen del. Tovarna — marsikaj se je močno spremenilo. Takrat je bilo hudo z vsem materialom, npr. instalacijski material se nam je zdel kot sanje. Sedaj, ko nam domača industrija skoraj vse to nudi, se nam zdi kar samoumevno, da imamo. Pred tridesetimi leti je bilo drugače glede služb: po končani šoli si dobil dekret personalne službe ministrstva za industrijo in rudarstvo, ko si podpisal, da greš tja, kamor so te določili, si šele dobil spričevalo. Potem prideš v tovarno, začneš orat ledino — zelo veliko sem lahko sam odločal, podpora je bila, pa smo kar zagrabili. Tovarna potem postane »tvoja« — vidiš: tu sem sodeloval, pa tu... Človek je vesel uspehov, svojih in skupnih. V tridesetih letih doživiš dve ali tri predelave napeljav, ki si jih prevzel ob prihodu. Pa tudi zasedba delovnih mest je popolnoma druga — edino tov. Lam-beršek je ostal zvest vsa ta leta. Zamenjalo se je približno 40 elektrikarjev — nekateri so šli v pokoj, nekateri drugam. Včasih je bila fluktu-acija manjša, bili smo bolj potrpežljivi. Čakali smo, da se stvari izboljšajo. Zdaj niso tako pripravljeni počakat, gredo drugam. Sedaj je celo moderno, da kar po trikrat spreminjajo poklic, tudi drugod, ne samo pri nas. Včasih je bilo drugače, si mislil, da moraš delati tisto, za kar si se izučil. Vesel dogodek? Vsekakor nova transformatorska postaja. Tudi ko bom zapustil podjetje, mi bo to v zadoščenje — ker vidim, da bodo imeli zadostno kapaciteto. Tudi žalosten dogodek mi je ostal v spominu — ko je v kleti predilnice gorelo (leta 1952). Takrat je bil šef obrata za vzdrževanje tov. Zor-nada. Kriva naj bi bila električna napeljava. Bili so poškodovani stroji, tudi električna napeljava je morala biti vsa nova. Bilo bi dolgčas, če bi moral le stare stvari popravljat; vsak stroj, ki pride, je velik dogodek: moraš ga spoznati, priključiti, vzdrževati. Marija Kušar sprejema čestitke V zadnjem času se je korenito spremenilo: nabavili smo nove stroje v~oplemenitilnici, predilnici, pa tudi zaradi spremenjene tehnologije (od lanu in konoplje prešli na sintetiko) je delo vzdrževalcev prijetnejše. Strojniki zadnje čase vedno bolj stremijo za tem, da čimveč dela prevalijo na elektrikarje in elektronike, ker so spoznali, da je mogoče strojniške probleme z elektroniko reševati mnogo bolj elegantno. Glede uporabe bona se še nisem odločil, verjetno bomo to reševali v družinskem krogu. Vsak jubilant je dobil priznanje Sejem „Moda” 1976 (Nadaljevanje s 5. strani) proizvajalcev kot letošnje leto. Posebno pohvalo pa prav gotovo zasluži Rašica. Četudi sta Almira in Angora prav tako modni, kvalitetni in elegantni, sta to pot ostali v njeni senci. Rašica je pripravila čudovito kolekcijo pletenin za toplejše dni. Ogrel nas je tudi Toko s platneno kolekcijo torbic za mlade, Tekstilindus z nežnimi materiali za poletje, Pletenina z mornarskimi kompleti za plažo, Svilanit z velikimi ni malimi brisačami iz enobarvnega frotirja, Tkalnica Vižmarje z veselimi črtastimi jerseyi, Tonosa z ljubkimi otroškimi modeli, Konus s plašči in jopami v kombinaciji dolgodlakega krzna in mišje sivega usnja, Industrija usnja Vrhnika s čudovitimi torbicami. Sodelovalo je tudi veliko število tovarn, ki izdelujejo zavese in dekorativno blago (Velana Ljubljana, IBI Kranj, Bilečanka iz Bileče in druge). Pri tem naj omenimo Dekorativno, ki je prejela zmaja za svoje prekrasne ročne izdelke. Na koncu pa se ustavimo še pri našem paviljonu. Prikazali smo vrsto novih vzorcev, tako pri rustikalnih (7009 in 7011), kot tudi pri težkih dekorativnih zavesah (3270, 3275 in 3276). Domiselni aranžma tovariša Seška je omogočil, da je razstava uspela in vzbudila pri obiskovalcih največjo pozornost. Na sejmu nas je obiskalo veliko naših stalnih kupcev, ki so bili zelo navdušeni nad razstavljenimi vzorci. Marinka Pavli Tov. Gabrič Justin, trgovski potnik za Slovenijo, pravi: »Na sejmu razstavljeni artikli 7011, desen 1 — zelo pohvalno sprejet, 3276 140 v vseh štirih desenih tudi zelo zaželeni. Ta težka zavesa je kupcem zelo všeč in sprašujejo, kdaj se bo pojavila na trgu. Artikel 7009/250 desen 1, 2 tudi pohvalno sprejet. Najbolj zanimiva in zaželena je bela zavesa a rt. 7009/250 desen 3, ker je nova, se vse stranke zanimajo zanjo. Obiskovalci sprašujejo tudi za prte — gostinske in za gospodinjstva, podolgovate, 130 X 160 cm. Posebno veliko zanimanje je tudi za artikel 3250 150 za vezenje v vseh barvah. Zanimajo se tudi za šotore in dodatke za prikolico; sprašujejo tudi, če bomo imeli dovolj garnitur in prtov za dan žena.« Vprašali smo nekatere obiskovalce, ki so se ustavljali pred našimi zavesami, kako so jim všeč. Jurič Angela, Novi Sad: Zelo so mi všeč, posebno tele (7009/3). Prišla sem s prijatelji, ki želijo kupiti vaše zavese. Na splošno so mi všeč take debelejše, grobe, bele ali krem — podobne nebeljenemu platnu. Najlon zavese so res že ne- moderne — vaše tudi z lepoto in eleganco vzgajajo okus. Dokler so nam proizvajalci ponujali samo najlon razen dekorativnih, smo se kar zadovoljili z njimi. Sedaj je drugače. Tudi sama bom kupila vaše zavese — čim bo možnost. Prelih Majda in Malovrh Barbara, študentki: Seveda so nama všeč. Mi jih imamo že doma. Ko bom sama opremljala stanovanja — nič najlona, nič načičkano nabranih volan in podobnega. Te zavese so lepe, ker dajejo vtis elegance in preprostosti. Zeleno je, da prva pomoč postane v korist vsakega posameznika in cele skupnosti, obvezen sestavni del naše najosnovnejše izobrazbe, saj nam je znano, da število nezgod in nesreč strmo raste pri nas in po vsem svetu. Moderna tehnika, avtomatizacija, elektrifikacija in motorizacija terjajo namreč čedalje več žrtev, čeprav nam v veliki meri zmanjšujejo delovne napore in lajšajo vsakdanje življenje. Vsakdo torej potrebuje orožje za primer nesreče. Najzanesljivejše varstvo pri nepričakovani poškodbi pa je obvladanje temeljnih pojmov o pravilni prvi pomoči. Učenje prve pomoči nas seznanja, kako ukrenemo pravo stvar ob pravem času. To pomeni, da se učimo delati samo tisto in toliko, kolikor je res potrebno, da rešimo življenje in preprečimo poslabšanje, dokler ne pride zdravnik. Prva pomoč pa ni le v strokovnem znanju in ročni spretnosti, kako obvežemo rano ali namestimo opornico na poškodovani ud. Naloga prvega pomagalca je, da pomiri ponesrečenca in mu daje pogum v nenadni stiski. Ze sama zavest, da je ob njem nekdo, ki zna pomagati, je za ponesrečenca velika tolažba. Pouk o prvi pomoči je zelo pomemben prispevek jugoslovanskega rdečega križa, ki se vsa povojna leta neumorno trudi s poučevanjem vseh plasti našega naroda. V naši delovni organizaciji je zaposlenih skupno z vajenci 1033 ljudi, od teh imamo usposobljenih prvih pomagalcev 134. To zvrst znanja so si pridobili na tečajih prve pomoči, ki so se vršili v času njihove zaposlitve ali prostem času. Tečaje za prvo pomoč je organiziral RK, finančna sredstva za izvajanje tečaja pa je dala na razpolago delovna organizacija ali celo posamezni zainteresirani član kolektiva. V Induplati Jarše je bil zadnji 20-urni tečaj prve pomoči organiziran na dodatno delovno soboto dne 4. 10. 1975; Bolhar Majda, dijakinja: Nisem jih poznala. Meni so bolj všeč z borduro ali pa te težke, dekorativne. Na vaše bi se morala navaditi, pa tudi ostala oprema stanovanja mora biti primerna, da daje potem soba videz skladnosti. Uslužbenke poslovalnice Murka — Lesce (naš dober kupec, kot pravi tov. Gabrič): Zelo smo navdušene nad vašimi zavesami. Zelo dobro jih tudi prodajamo, ker so tako lepe. Prosile smo za kolekcije, da bomo znale še bolje postreči kupcu. Prijetno je, če lahko prodajaš lepe in kvalitetne izdelke. na prosto delovno soboto dne 11. 10. 1975; na prosto delovno soboto dne 18.10. 1975; na dodatno delovno soboto dne 25. 10. 1975 in na redno delovno soboto dne 8. 11. 1975 je uspešno opravilo 21 članov kolektiva izpit iz prve pomoči. Naslednji 20-umi tečaj prve pomoči, ki se bo vršil letos v Induplati Jarše bo zajel še 26 članov kolektiva in sicer dne 7. 2. 1976 na delovno soboto, 14. 2. 1976 na delovno soboto, 21. 2. 1976 na prosto soboto, 28. 2. 1976 na prosto soboto in 6. 3. 1976 na prosto soboto z izpiti. Jeseni, meseca oktobra bo organiziran zadnji letošnji 20-urni tečaj prve pomoči, kjer se bo predvidoma usposobilo še 20 prvih pomagalcev. Mislim, da bo na ta način tudi zadovoljiv uspeh kolektiva »Induplati« Jarše, še posebno, ker bodo med drugim usposobljeni za nudenje prve pomoči člani kolektiva, ki zasedajo delovna mesta kot: vodje izmen, preddelavci, mojstri, pomočniki mojstrov, nadmoj-stri, šef kuhinje, šef strežbe, oskrbnika počitniških domov, vodja restavracije, vodja industrijske prodajalne, kurjači, nočna čuvaja itd. Kadar osnovne resnice in napotki za prvo pomoč zaživijo v zavesti naših ljudi, je v veliki meri dosežen tudi naš skupni, prvi in poglavitni namen — preprečevanje nezgod, poškodb in bolezni. S. M. Iščemo fotoreporterja za KO-NOPLAN. Slike so honorirane. Fotoamaterje, ki bi bili pripravljeni sodelovati, prosimo, naj se oglasijo v uredništvu. Tečaji prve pomoči v naši DO NOVE DELOVNE AKCIJE V LETO 1976 Po uspelih delovnih akcijah v lanskem letu se je center za mladinske delovne akcije pri RK ZSMS odločil, da bo podobne akcije organiziral in izvedel tudi letos. Več kot 2800 brigadirjev iz Slovenije in drugih republik, predvsem iz pobratenih mest in občin, bo s prostovoljnim delom pomagalo prebivalcem Kozjanskega, Slovenskih Goric, Suhe krajine in Kožbane pri Novi gorici, 460 mladih iz naše republike pa bo odšlo na zvezne delovne akcije v druge republike. Prva se bo začela zvezna akcija na Kozajnskem, kjer bodo brigadirji od 16. maja pa do sredine junija gradili 5 km dolg odsek regionalne ceste Šentjur—Planina, lokalno cesto v Kolobjem in okrog 3 km dolg vodovod v Žagerju in Košnici. Tej akciji bodo sledile republiške. Tako bodo mladi v Slovenskih Goricah zgradili deset kilometrov vodovoda od Ptuja do Podvincev, na Brkinih bodo nadaljevali z gradnjo slemenske ceste, v Suhi krajini bodo zgradili osem Zdenka Simonič iz konfekcije: »V brigadi je prelepo!« kilometrov vodovoda med Prevaljami in Hinjem, v Kožbani, kjer bo akcija letos prvič, pa bodo naredili 2,5 kilometra vodovodnega omrežja. Brigade bodo končale delo konec avgusta. Na vseh petih akcijah bodo sodelovali tudi mladi iz družbenih organizacij in društev. Ti člani bodo mentorji najrazličnejših športnih, kulturnih in interesnih dejavnosti, v katere se bodo brigadirji lahko vključili v prostem času. Na zadnjem sestanku predsedstva CK ZSMS Domžale smo se dogovorili, da bodo brigadirji iz naše občine sodelovali na treh akcijah in sicer na Kozjanskem, Brkinih in v Kožbani pri Novi Gorici. Komisija za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Domžale bo pred odhodom na delovne akcije organizirala skupen sestanek vseh brigadirjev, ki se bodo prijavili za posamezno akcijo, in jih seznanila z delom, ki jih čaka v brigadi. Letos bo tudi več lokalnih mladinskih delovnih akcij, ki jih bodo pripravljali tako v regijskem, občin- skem kot tudi krajevnem merilu. Vsaka OK ZSMS mora namreč organizirati najmanj eno enotedensko, vsaka OO ZSMS pa najmanj eno enodnevno delovno akcijo. Da bi mladi na našem področju pomagali s svojim delom res tam, kjer je to najbolj potrebno, smo na predsedstvu OK ZSMS Domžale sprejeli sklep, da pismeno obvestimo vse krajevne skupnosti v občini Domžale, naj pošljejo predloge za enodnevne ali enotedenske delovne akcije. Pripravo in izvedbo enotedenskih akcij bo prevzela občinska konferenca, enodnevne akcije pa bodo lahko izpeljale osnovne organizacije ZSMS na področju posamezne krajevne skupnosti. Kmalu bo torej v Sloveniji spet slišati udarjanje krampov in lopat, škripanje samokolnic in veselo pesem brigadirjev. In ko bo delo opravljeno, bo ostal v srcu prijeten občutek, da smo mladi naredili nekaj dobrega in koristnega. Breda Planinski bonton Z dvigom življenjskega standarda pri ljudeh se pojavlja vedno večja potreba po človeški psihični in fizični sprostitvi. Zaradi tega vedno več ljudi išče sprostitev v naravi. Posledica tega je, da naš gorski svet vsako leto dobiva več obiskovalcev. Njihova planinska oprema je zadovoljiva, kar pa se tiče vedenja, medsebojnega odnosa in odnosa do planinske narave, pa je ta zelo siromašen. Vsi se moramo zavedati, da v gorah nismo sami. Planinci smo vsi kot ena sama velika družina, ki si med seboj pomagamo, svetujemo in krepimo prijateljske vezi. Obnašanje po planinskih poteh je včasih podobno vpitju in tuljenju na kakšni nogometni tekmi. Obiskovalci planin tekmujejo med seboj, kdo bo glasnejši. S tem pa plašijo divjad in kalijo planinsko tišino. Ko priroma iz nahrbtnika »visokokalorična« tekoča hrana, se stanju še poslabša. Takšni potem nemalokrat nadlegujejo ljudi s svojimi neslanimi šalami. S temi besedami še ni rečeno, da planinci niso veseli ljudje, vendar ima vsaka stvar svoje meje. Ko nekateri pregloboko pogledajo v kozarec, postanejo prepogumni in po bližnjicah hočejo priti do svojega cilja, kar pa se jim velikokrat ne posreči. S tem ne ogrozijo samo sebe, temveč morajo mnogokrat posredovati drugi planinci in gorska reševalna služba. Kraj, kjer planinci počivajo in malicajo, je po njihovem odhodu podoben pravemu smetišču. Po travi in med skalami ležijo konzerve, tetrapak embalaža, papirji in steklenice. Čeprav so ponekod pri počivališčih koši za smeti, ta embalaža leži povsod naokoli, samo v košu za smeti ne. Mislim pa, da ima vsak v svojem nahrbtniku toliko prostora, da bi te smeti spravil vanj in jih odložil na kraju, kamor spadajo. Tudi na planinsko cvetje je treba paziti. Nekateri planinci si predstavljajo kot da so doma v vrtu. Natrgajo šopke cvetja, ko pa pridejo v dolino, je že ovenelo in ga enostavno zavržejo. Pri tem ne mislijo na ostale obiskovalce, ki bodo za njimi dobili oskrunjene planinske trate. Vsi se moramo potruditi, da bo teh negativnih pojavov čim manj. Z. in M. — Kaj gledaš, ali ne veš, da se letos vse živo oblači v blue-jeans? Pogovor v Vsak dan ga srečamo, postreže nam prijazno in prav rad pove kaj prijetnega — kot da mu dobre volje na delovnem mestu nikoli ne zmanjka. To je Stane Krambergar, zaposlen v restavraciji. Objavljamo pogovor z njim. Od kdaj ste v Jaršah? Od leta 1949, najprej 13 let, po 7 letih prekinitve sedaj spet 4 leta. 7 let sem bil v Gostinskem podjetju Ljubljana. Kako je bilo včasih? Na začetku 1949 — je šla vsa mladina v tovarne ali v udarne delovne brigade. Hodil sem na udarniško delo na ekonomijo. Delali smo pod vodstvom Edija Rojca in vrtnarja Petra Rojca. Ekonomija je imela 3 pare konj, 40 glav živine, pol mengeškega polja za obdelavo, pa še vrtnarijo. Sedanja stavba restavracije je bila samski dom, to so bile zelo velike sobe, po 12 nas je bilo v eni sobi. Hranili smo se izključno v sedanji tovarniški menzi. Malice niso bile tako izdatne kot sedaj, pač pa bolj kalorična kosila. Kakor se spomnim, smo imeli dnevno po 400 kosil. Kako smo bili takrat skromni in veseli za vsako najmanjšo stvar. Koliko smo delali, dali smo vse od sebe, nič nismo gledali, kdo bo šel delat udarniško — vsi smo s ponosom šteli udarniške ure na polju. Po otvoritvi počitniškega doma v Umagu sem moral ob raznih prireditvah in pogostitvah priskočiti na pomoč pri strežbah in sem tako za- Naš Stane, vedno nasmejan in ustrežljiv, je gostom všeč restavraciji čel z gostinskim poklicem. Potem sem se izredno šolal na gostinski šoli v Ljubljani in v Zveznem centru v Opatiji. Tako je počitniški dom v Umagu vplival na vaš poklic? Delno, ker mi je bila takrat dana možnost. Je pa seveda važno veselje do dela, ki ga opravljaš. Umag mi je naredil veliko veselja, in preglavic. 11 sezon dela v domu je dovolj — ne želim več iti tja. To je zelo naporno, mnogo nadurnega dela, velika materialna odgovornost. Imamo mlad kader, želel bi, da oni odhajajo v Umag. So pa bile tudi vesele dogodivščine. Sezona je zelo dolga, lani štiri mesece, gostje se pretežno menjajo na 7 dni. Nekoč je bilo viharno morje, pa se je neka skupinica kljub temu napotila s čolnom v Savudrijo. V strahu, da jih ne bi vzel morski val, so prišli iz Savudrije peš, čoln pa pustili tam, da je sameval. Včasih smo se šli ponoči tudi nay-lon plažo, seveda pa so žene, ki so ostale na kopnem, možem zelo zamerile. Sedaj to ni več zanimivo, ker je v bližini, 20 min. peš, nudistična plaža. Najbolj sedaj manjka v našem domu zloglasna oljka — čez rogovile smo vrgli vsakega, ki je prvič prišel — to je bilo v zvezi s tisto našo pesmijo Vsi za mano, komeradi. Potem so jo žal podrli in to veselje je odpadlo. Zelo veselo je v domu tudi takrat, kadar letujejo ali pridejo na izlet naši dolgoletni sodelavci upokojenci. Ali ste tudi v domu na Mali planini kdaj stregli? Seveda. Že tri silvestrske večere sem preživel gor, vse prvomajske praznike, pa še kdaj med letom je treba priskočiti na pomoč. Tu pa bi rad poudaril, da je dom na planini namenjen predvsem za oddih in rekreacijo članov kolektiva. Vse zaposlene v restavraciji moti, da je tako malo zaseden. Naša oskrbnica Nada Poljanec vsakega člana kolektiva lepo sprejme; da je dom na izredno lepi legi, dobro oskrbovan, in lepo opremljen, pa res ni treba posebej poudarjati. Želja je, da se ne bi v našem domu shajale klape takih, ki skrunijo naravo in planino, ampak naj bi res služil nam. Cena je ugodna in vsak naš delavec bi si lahko privoščil kdaj prijetne počitnice ali vsaj konec tedna. Sedaj bomo uredili tako, da bo v predsezoni dom odprt samo konec tedna in želja je, da bi se člani kolektiva prijavili do četrtka. V glavni sezoni bo seveda stalno odprt. Kako pa poteka vaš delovnik tukaj, v restavraciji? Imam stalno deljen delovni čas. Največ dela je v času malice ali kadar imamo kakšne posebne skupine. Moj poklic mi je všeč, ker sem stalno v stiku z ljudmi, se z njimi pogovarjam, poslušam o njihovih problemih in težavah, pa tudi o veselih stvareh. Me pa nekatere stvari motijo pri naših ljudeh. Obroki malice se delijo dopoldne v 3, popoldne pa v 2 skupini. Čeprav včasih komu hrana ne ustreza, naj bi se zavedal, da pride za njim k isti mizi sodelavec, zato naj bi pustil mizo tako, kot je treba. Pomanjkanje srčne kulture, pa tudi prenajedenost kažejo mize, kakršne so: kruh v krožnikih itd. — tudi klobaso sem že nesel iz košarice za kruh ali iz pepelnika. Mi vemo, da smo zato v službi, da postrežemo, in pospravimo, vendar bi z malo razumevanja in čuta lahko bilo drugače. Tudi odnos do inventarja imajo nekateri čuden; največkrat dobiš odgovor: Saj je vse naše. Samo doma pazij o na stvari... In kruh. Vedno je veliko razburjenja med delavci, če kruha zmanjka. Vendar je temu kriv vsak, ki kruh jemlje s seboj, pa tudi tisti, ki ga malo načne, ostalo pa vrže v krožnik. Včasih je bilo v Restavraciji silvestrovanje. Zakaj ga sedaj ni? Silvestrovanja so bila zelo vesela, ko je bila na razpolago dvorana. Nekajkrat je bilo tudi v restavraciji. Z ozirom na to, da imamo zaposleni v restavraciji 7-urni delovnik, nobene proste sobote, nekateri tudi nedelje ne (na kegljišču), zadnje čase precej večjih skupin in je takrat obvezno delo v podaljšanem delovnem času — glede na Umag, kjer je vsaj pol delovne sile v sezoni iz restavracije, če vključimo še nadomestila v času letnih dopustov, smo res malokdaj prosti in si želimo vsaj na Silvestrovo noč biti skupaj z družino. Torej imate zaradi poklica zelo malo privatnega življenja? Seveda. Že nekaj let delam deljen delovni čas, ko sem v Umagu, včasih cele mesece ne morem domov ... Posebnega hobija zato nimam. Zelo pa so mi všeč potovanja in planinski svet. Pešačenje. Vsako leto se napotim v Kranjsko goro, Tamar, na Vršič. Vas lahko vprašam za vaše želje? Kakšne želje naj bi imel. Da bi bili zdravi, to si želi vsak. Drugače pa tako dobro kot sedaj živimo, nismo nikoli. Da bi le tako ostalo, kot je! Tako se je pogovor končal. Odšel je nazaj za točilni pult, da prijazen nasmejan, ustrežljiv postreže novemu gostu. Ko premišljujem o njem, me obide misel, kako lepo bi bilo, če bi bilo veliko ljudi, ki bi bili tako zadovoljni s svojim delom, kot je on. KEGLJANJE Strokovna knjižnica Indupiati Kegljači »Partizana« Jarše so tudi v letošnji tekmovalni sezoni prijavili tekmovanje v kegljaški podzvezi Ljubljana svojo udeležbo. Tekmovanje v mali ligi (6 X 100 lučajev 2 ekipi) in borbenih igrah (10X3X6 lučajev 1 ekipa). Kegljanje se vse bolj uveljavlja kot tekmovalni in tudi kot rekreacijski šport, kjer lahko enakopravno sodelujejo in dosegajo zelo dobre uspehe tudi starejši tekmovalci. V tekmovalni sezoni 1975 76 je prijavilo sodelovanje že 46 ekip, to je 10 ekip več kot v sezoni 1974 75. V mali ligi je I. ekipa odigrala prvo tekmo z ekipo KK Litostroj in dosegla odličen rezultat 2418—2208 kegljev. Druga tekma z Domžalami ni bila odigrana, ker je prišlo do nesporazuma zaradi neurejenosti igrišča. Tekma bo odigrana naknadno. V borbenih partijah so bile odigrane 3 tekme: Bodo drugo leto tudi ženske v ligi? 26. 12. 1975 KK Ilirija — KK Partizan Jarše 368 — 410 + 42 kegljev; 5. 1. 1976 KK Partizan Jarše — KK Kovač 389 — 401 —12 kegljev; 21. 1. 1976 KK Gradi II — KK Partizan Jarše 394 — 389 — 5 kegljev. Poraz v zadnjih dveh tekmah pa igralcem ne jemlje elana, saj so rezultati zadovoljivi ter bi z malo športne sreče obe tekmi lahko dobili, saj so obe tekmi v predzadnjem setu vodili. Udeležili so se tudi ekipnega prvenstva ljubljanske podzveze v kegljanju (8 X 200 lučajev) za leto 1976. Tekmovali so na kegljišču Saturnusa v Ljubljani. Dosegli so zadovoljiv rezultat 6309 kegljev. V skupni uvrstitvi so zasedli 18. mesto. Od naših so bili najboljši Bizjak 818 kegljev, Andromako 816, Zabukovec 813, Pavlič 812 kegljev. Dane Andromako Kljub zahtevanemu dvoletnemu poročanju o značilnostih dela in problematiki strokovne knjižnice smo doslej o tej dejavnosti malo seznanjeni. Podatki bodo zato za nekatere manj za druge pa bolj zanimivi. Kar začnimo. Začetek knjižnice sega v leto 1951. V knjigah je sicer zaveden s številko 1 pokojni obratovodja dipl. ing. Sergej Sazonov, ki si je prvo knjigo izposodil šele 15. junija 1956. Bila je to strokovna knjiga iz področja kemije z naslovom »Kvantitativna kemična analiza«. Ze pet let pred njim, točno 21. novembra 1951 si je prvi izposodil knjigo lani umrli sodelavec Aron Zornada. Takratni vodja izven-industrijskih obratov si je izposodil knjigo »Grijanje i provetravanje«. Medtem ko je Sazonov knjigo v primernem času vrnil, prvo izposojeno knjigo še vedno nismo dobili vrnjeno. Izposojevalcev, takšnih »enosmernih«, je še nekaj ali toliko, da gre danes za 56 knjig, ki jih skoraj ni mogoče več terjati za vračilo. Od skupaj 847 knjig je to 4,6%. Seveda številka še ni dokončna, ker imajo bralci izposojeno skupaj 162 knjig ali 19 %. Zelo verjetno je (po nekaterih preverjanjih in iz nekajletnih izkušenj), da tudi od tega števila izposojenih knjig ne bomo dobili vseh vrnjenih. Na policah je dejansko 791 knjig in le te lahko štejemo kot »navzoče«. Knjige so zavedene v sedem skupin. Te se še danes tako vodijo, ker so tako označene. Prvi knjižničar je bil inženir Janko Ukmar, sedaj šef kadrovsko organizacijskega sektorja v Indupiati. Za krajši čas mu je sledila tovarišica Jelka Premru, tovarišica Anica Lajevec in avtor tega poročila. Nihče od teh koncepta delitve knjižnice ni spremenil, niti spreminjal. V prvi skupini so knjige iz I — Elektrostroke (57, 5) II — Poljudno znanstvene (157, 8) III — Strokovne knjige, razne smeri (226, 19) IV — Tekstil (215, 13) V — Gospodarstva, ekonomike (35, 3) VI — Kovinske stroke (91, 4) VII — Slovarjev in pravopisov pa je (66, 4) Številke v oklepajih pomenijo, koliko knjig iz navedene stroke imamo v knjižnici in druga številka pove, koliko knjig ni, in jih verjetno ne bo več nazaj v knjižnico. Se nekaj podatkov pred razmišljanjem, kaj pokreniti, da bi bila knjižnica zopet tisto, kar je bila v petdesetih letih. Zapisanih izposojevalcev knjig, ponekod jim pravijo obiskovalci čitalnice, je 101, vendar jih je na dan tega zapisa bilo le 42, vsi ostali pa so pred daljšim ali krajšim časom zapustili delo v naši delovni organi- zaciji in odšli drugam. Nekaj jih je medtem umrlo. Letos je imelo opraviti v knjižnici 20 čitalcev. Polovica jih je prišla zato, ker smo zahtevali vrnitev knjig. Le deset si je knjige izposodilo. Do sem je večina podatkov točnih. Sporen je pravzaprav le tisti, kjer je govora, kaj predvidevamo o verjetnosti, koliko knjig bomo še dobili nazaj in koliko jih bo treba, kot kaže, dokončno odpisati. Manj točni so podatki, da obogatimo knjižnico zadnja leta le z nekaj primerki, katere naročajo posamezniki. Ta okoliščina, neorganizirano naročanje knjig, ima za posledico, da se z vsebino nove knjige seznani le en sam ali ožji krog bralcev. Skratka, za nove knjige bo treba v prihodnje odšteti nekaj denarja. Ne gre za romane ali beletristiko, ampak za strokovno literaturo, s katero bi bralci obogatili svoje znanje. Izkušnje bi pridobili pri vsakdanjem delu. Začetni razgovori po tem vprašanju kažejo polno razumevanje. Razumljivo je, da v takih prilikah ne smemo v drugo skrajnost, da bi poprek naročali vsemogoče knjige, ampak da sistematično spremljamo založbe strokovnih knjig in se za primerne knjige odločimo in jih kupimo. Vsako kupljeno knjigo bomo, kot doslej, zapisali v register knjig in bralce Konoplana seznanili z naslovom in kratko vsebino nove knjige. Tako bomo prišli do tega, da bo bralcev knjig veliko več kot jih je, in da bo knjižnica držala korak s stanjem na strokovnem področju, ki ga v tej obliki spremljamo. Predah je bil dolg. Deset let in preko, kar je veliko preveč, da bi krivdo za abstinenco pripisali izključno našemu tehničnemu in strokovnemu kadru. Nove knjige, ki jih bomo redno dobivali v knjižnico, bodo same privabile sedanje in nove bralce. Stare knjige in vse tiste, za katere sodimo, da jih ne bomo več dobili nazaj, pa izknjižimo, ker je le breme in zavora pri delu, če bomo lovili tisto, kar smo že dolgo tega preživeli. Otmar Lipovšek ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame JULIJANE PREŠEREN se vsem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice za denarno pomoč in izrečeno sožalje iskreno zahvaljujem. Helena Grojzdek OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE TOZD PROIZVODNJA: 4. Kokalj Karol, električar, izstopil Vstopi: Benda Primož, del. v obratu kov. konstrukcij, vstopil 5. 1. 1976; 2. Pogačar Vinko, pom. mojstra v tkalnici, vstopil 5. 1. 1976; 3. Barle Ana, tkalka, vstopila 8. 1. 1976; 4. Florjan Štefka, predilnica, vstopila 8. 1. 1976; 5. Skolnik Gordana, predilnica, vstopila 13. 1. 1976; 6. Kočnik Jože, oplemenitilnica, vstopil 19. 1. 1976; 7. Radič Novica, oplemenitilnica, vstopil 20. 1. 1976; 8. Zarnik Sonja, predilnica, vstopila 21. 1. 1976; 9. Nedič Slavica, predilnica, vstopila 26. 1. 1976; 10. Smolnikar Slavko, oplemenitilnica, vstopil 26. 1. 1976. Izstopi: 1 Garvanovič Bekira, šivilja, izstopila 28. 11. 1975; 2. Gričar Adolf, oplemenitilnica, izstopil 29. 12. 1975; 3. Korošec Branko, oplemenitilnica, izstopil 31. 12. 1975; POROČILO ZA Vrednost točke za december je ostala neizpremenjena 0,0200 din. Izračun odstotkov za menjajoči del osebnih dohodkov za december: RD = 115 za TOZD proizvodnjo in DSSS RDZ = 118,5 % za TOZD proizvodnjo in DSSS. Za TOZD Restavracija in počitniški domovi in TOZD Industrijska 5. 1. 1976; 5. Urbanija Ivanka, predilnica, upokojena 13. 1. 1976; 6. Kušar Inko, obrat kovinskih konstrukcij, upokojen 23. 1. 1976. SKUPNE SLUŽBE: 1. Uršič Henrik, strojni tehnik, izstopil 10. 1. 1976; 2. Pogačar Viktor, varilec, izstopil 31. 1. 1976. TOZD RESTAVRACIJA in počitniški domovi: 1. Granda Jelka, ekonomski tehnik, izstopila 15. 1. 1976. TOZD INDUSTRIJSKA PRODAJALNA: 1. Sulja Sonja, vajenka — prekinila učno dobo s 31. 1. 1976. POROČILI SO SE: Zadravec Terezija in Guberinič Drago, oba iz oplemenitilnice. Čestitamo! Vera Habjan DECEMBER 1975 prodajalna pa je znašal menjajoči del oseb. dohodka 115 %. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD proizvodnja in DS skupne službe din 3.198,75 TOZD Restavracija in počitniški domovi din 3.572 TOZD Industrijska prodajalna din 3.828. TOZD proizvodnja Razred ■M X n X P . P > pred. d ■s u-i g >' d O oi "S, a X ° * HK Hh do 1300 1300 do 1500 1 1500 do 1700 5 1 1700 do 1900 1 4 1900 do 2100 1 3 2 1 2100 do 2500 17 8 10 22 41 1 4 2500 do 3000 42 73 114 30 145 5 30 5 3000 do 3500 G 26 41 19 59 6 6 63 6 4 3500 do 4000 3 1 15 10 11 8 4 36 5 2 4000 do 4500 3 4 9 2 4 2 22 4 1 4500 do 5000 3 1 10 1 5000 do 5500 3 1 1 10 5500 in več 1 1 1 1 1 6 30 1 1 78 113 197 87 270 24 17 205 22 8 Naj nižji OD 1690 2384 1994 2058 1423 2094 3108 2356 2697 3304 Najvišji OD 5936 6326 6248 6126 5285 5953 8439 9928 5934 5553 Povprečni OD 2775 2929 3085 2898 2825 3426 4712 4083 3572 3828 Vera Habjan MISLI IN UTRINKI Začetek vse modrosti je, da se ne kesaš ničesar. Hans Habe Ni hujšega na svetu, kot če te ima kdo za norca. Emile Zola Človek mora vztrajati pri tistem, kar misli da je prav. Han Suyin Vsak leži, kakor si je postlal. Le ne zvračaj krivde na druge. Knut Hamsun Človek toliko velja, kolikor pač zna. Matevž Hace Človek mora vzeti neizbežno zlo za takšno, kakršno je, in uživati v njem. A. B. Guthrie Vsake reči je nekoč konec. Graham Greene Žalosten občutek je, če človek zamudi veliko priložnost. Charles Goldstein V vsaki stvari sta vedno skrb in veselje hkrati. Marija Dobroivska Na svetu je že kar preveč trušča in premalo duševnega miru. F. M. V redakcijo Ljubljanskega dnevnika je prišlo pismo: »Če mislite objavljati samo lažne in dolgočasne zgodbe, si ne bom več sposojal vašega časopisa.« Na postaji »O, Janez! Sem slišal, da si se poročil!« Sem. Pa ti?« »Se ne, še ne!« »Kaj pa čakaš?« »Avtobus.« Mojster vidi dva vajenca klepetati. »Kaj pa delaš?« vpraša prvega. »Nič,« mu odgovori. »Pa ti?« »Njemu pomagam.« Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Jelka KOČEVAR, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Mira DOBRAVEC — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)