GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 16. SEPTEMBRA 1960 LETO VIL, ŠTEV. ?2 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA IVANČNA GORICA 480. Na podlagi 39. člena zakona o Proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Ivančna gorica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Ivančna gorica za leto 1960 1. člen Proračun občine Ivančna gorica za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun 2 doliodki v znesku 115,500.000 din z izdatki v znesku 115,500.000 din II. Finančne načrte proračunski skladov z dohodki v znesku 1,001.000 din z izdatki v znesku 1,001.000 din 2. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pri- trditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine četrtletnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 10,000.000 dinarjev. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01/1-31-16-1960. Ivančna gorica, 19. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1, r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO PRORAČUNU OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 1960 PO DELIH Dohodki družbeneg leto 1960. Na ega plana za podlagi dosedanjih uspehov, ki se kažejo predvsem: — v naglem naraščanju kmetijske in industrijsko proizvodnje, kakor tudi v velikih uspehih v obrti in drugih gospodarskih panogah; — v večji investicijski dejavnosti; — v večanju osebne potrošnje in dvigu družbenega standarda — ter pogojev „ ____________ določa družbeni plan občine Ivančna gorica za leto 1960 tele osnovne naloge: 1. čim hitreje povečati obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva in tej nalogi podrediti politiko investicij; 2. povečati delovno storilnost v vseh panogah gospodarstva kot osnovni temelj za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenj- v ustvarjanju ugodnejših za nadaljnji razvoj skega standarda. Da se doseže večja proizvodnost, je treba racionalneje zaposlovati delovno silo, zboljšati organizacijo dela in izpopolniti sistem nagrajevanja tako. da bo višina osebnega dohodka kar najbolj odvisna od boljšega in uspešnejšega dela posameznika in kolektiva kot celote; 3. v večjih naseljih, to je v Ivančni gorici, Zagradcu, Šentvidu, Višnji gtfri, Ambrusu in Krki, je treba nadalje razvijati trgovsko mrežo na drobno ter širiti in na novo ustanavljati storitvene obrtne gospodarske organizacije; 4. pospeševati je treba gradnjo stanovanj in zdravstvenega doma, pričeti s predpripravami za izgradnjo šol v Ivančni gorici in Šentvidu, istočasno pa nadaljevati z izgradnjo komunalnih naprav; 5. razpoložljiva sredstva je treba neposredno ali z združevanjem vlagati tako, da sc bo dosegel naj večji učinek v pogledu razvoja proizvodnje in družbenega standarda; 6. v trebno darjenje s sredstvi za potrebe administracije. proračunski potrošnji je poka r najracionalnejše gospe- li. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev se v letu 1961 predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda in dohodka: Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek — v tisočih din — tekoče cene 1958 2,038.967 881.829 1959 2,439.668 985.676 1960 3,036.950 1,152.833 narodnega Indeksi j959 1960 1958 1959 120 124 111 117 1. del 2. del 4. del 6. del L del 2. del 3. del 5. del 6. del 8. del 9. del 10. del Skupni dohodki Posebni dohodki Ostali dohodki Prenesena sredstva 78.117.000 din 35.850.000 din 1,500.000 din 33.000 din Skupaj dohodki 115,500.000 din Izdatki Prosveta in ljudska kultura Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava Komunalna dejavnost Dotacije: družbenim organizacijam samostojnim zavodom Obveznosti in garancije Proračunska rezerva 38.691.000 din 7.328.000 din 17.983.000 din 27.401.000 din 2.050.000 din 2.300.000 din 6.578.000 din 3.740.000 din 9.429.000 din Skupaj izdatki 115,500.000 din 481. ■ Na podlagi 15. in 50. člena za-..‘{Dn o občinskih ljudskih odborih ’Ur- list LRS št. 19-88/52), v zvezi določbami zveznega družbenega P tt°a za leto 1960 (Ur. list FLRJ ' 52-845/59), družbenega planu LRS J 'eto 1960 (Ur. list LRS št. 2-3/60) i. družbenega plana okraja Ljub-na za 1. 1960 (»Glasnik« Št 20/60) I r točke 26. člena statuta občine «nč„a gorica je občinski ljudski ’°r Ivančna gorica na seji občin-b Cq8 zbora in na seji zbora pro-vajalccv dne 19. aprila 1960 sprejel Družbeni plan občine Ivančna gorica za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Družbeni plan občine Ivančna gorica temelji na smernicah zveznega, republiškega in okrajnega Nesorazmeren porast celotnega dohodka v primerjavi z narodnim dohodkom gre predvsem na račun povečanih materialnih stroškov v industriji zaradi preusmeritve proizvodnje na kvalitetnejše artikle. Pri porastu družbenega bruto proizvoda bodo udeležene posamezna dejavnosti takole: - t tisočih din — tekoče cene indeksi 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 Celotno gospodarstvo 2.038.967 2,439.668 3,036.950 120 124 Industrija 175.500 182.532 273.798 104 150 Kmetijstvo 1,169.346 1,265.429 1,469.724 108 116 Gozdarstvo — — X .. — — — Gradbeništvo 24.000 — — — _ Promet — — — — —. Trgovina 13.681 29.497 34.303 216 115 Gostinstvo 46.069 37.084 59.000 80 159 Obrt 425.615 748.031 1,015.400 176 136 Komunala 104.576 122.673 122.632 tl? 100 Kmetijske zadruge 80.180 54.420 62.093 68 114 Predvideni porast proizvodnje in storitev bo mogoče doseči le. Č3 se bodo izvršile predvidene investicije, če bodo delovni kolektivi povečali delovno storilnost, boljše izkoriščali osnovna in obratna sredstva in če se bo zadovoljivo razvijala zadružna kooperacija v kmetijstvu. lil. poglavje Investicije Investicijska sredstva je treba v letu 1960 vlagati predvsem v tiste dejavnosti, kjer bodo že v tem letu neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Sredstva, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor ter sredstva gospodarskih organizacij bodo v letu 1960 za 100,7 ‘/o večja od sredstev v letu 1959 in bodo po posameznih virih znašala; l) sredstva občinskega ljudskega odbora: — družbeno investicijski sklad (po odbitku 25 */o za obratna sredstva) 23.385 i— stanovanjski sklad 43.934 !•— cestni sklad 1.001 Skupaj 68.320 b) sredstva gospodarskih organizacij: — denarna sredstva osnovnih sredstev 42.445 — prosti del amortizacije 38.925 Skupaj 81.370 Skupaj sredstva (a + b) 149.690 Poleg teh sredstev se bodo na območju občine uporabila tudi sredstva investicijskega sklada okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, sredstva ustanov in zavodov in bančna sredstva. Skupna sredstva investicij družbenega sektorja v osnovna sredstva bodo v letu 1960 na območju občine znašala 234,708.000 dinarjev. Po posameznih gospodarskih dejavnostih se predvidevajo v letu 1960 naslednja investicijska vlaganja: V tisočih din Vrednost 1959 Struktura Vrednost 1960 Struktura Indeks 1960 Kmetijstvo 1.800 15,6 141.600 54,7 1959 6.545 Industrija 2.000 17,3 34.758 13,5 1.738 Promet — — — — — Trgovina 2.000 17,3 12.517 4,9 626 Obrt 5.150 44,6 63.758 24,7 1.238 Gostinstvo in turizem 600 5,2 5.808 2,2 968 Komunala — 48 — — Gospodarstvo skupaj 11.550 100 257.889 100 2.032 Sporedno s povečanjem investicij v gospodarstvu se bodo povečala investicijska vlaganja v negospodarske dejavnosti za 109®/». Po posameznih dejavnostih se predvidevajo naslednja vlaganja: Stanovanjska dejavnost Zdravstvo Šolstvo in kultura Komunalna dejavnost Državna uprava Skupaj Navedena sredstva za negospodarske investicije se bodo uporabilo y tele namene: —• za gradnjo stanovanj; f- zn gradnjo zdravstvenega doma; 1959 V tsočih din 1960 Indeks 1960 29.779 44.024 1959 148 800 20.800 2.600 — 1.000 — 5.000 7.000 140 — 1.500 — 33.579 74.324 209 — za potrebe družbenega standarda. Na predvidenih principih temelji tudi razdelitev sredstev občinskega investicijskega sklada. Razboložlji-va skupna sredstva tega sklada bodo v letu 1960 znašala 31,180.000 din, in sicer: — za investicije v obratna sredstva v tisočih din 7.795 — za investicije v osnovna sredstva 23.385 Višina in struktura vloženih investicij v osnovna sredstva bo Slednja: Kmetijstvo 7 V tisočih din Struktura 20,0 Industrija ,i00 25,7 Obrt 5.288 26,9 Gostinstvo 4.420 18,9 Trgovina 2.000 8,5 23.385 100,0 večanje življenjskega standarda, škov za varjenje aluminija, bakra, Potrebno bo poskrbeti za zaposlitev medenine in sive litine. V ta namen predvsem take delovne sile, ki iz- bo podjetje nabavilo potrebne mline nnja iz naravnega narastka prebi- in mešalce. Povečale sc bodo tudi valstva naših vasi. Zato predvideva kapacitete za proizvodnjo elektrod občinski družbeni plan, da se bo in z nabavo novih strojev zboljšala povečalo število zaposlenih v druž- njihova kvaliteta. Nove investicije benem sektorju gospodarstva le v bodo vplivala na večjo in kvalitet-obratih, ker se bo povečala njih nejšo proizvodnjo elektrod šele v kapaciteta, to je v obratih »Rašica«, prihodnjem letu. »Modna oblačila« Krka, v novih Podjetje »Rašica« bo v obeh obratih »Telekomunikacij« v Višnji obratih zamenjalo dosedanje ozke 0ori, pri »Obrtnem gradbenem pod- pletilne stroje z novimi od 100 do retju« v Ivančni gorici in pri ne- i20cm širine, da bosta obrata lahko katerih manjših obratih storitvene prešla na proizvodnjo finejših mod-obrti in komunalne dejavnosti. nih artiklov. S tem se bo povečala Delavski sveti, gospodarske orga- proizvodnja od dosedanjih 15 ton nizacije, zbor proizvajalcev, poli- na 21 ton trikotažne konfekcije, tične organizacije in sindikati mo- Podjetje »Telekomunikacije« bo rajo med letom spremljati gibanje preuredilo v Višnji gori nedokon-zaposlenosti ter dajati gospodarskim čano zgradbo kulturnega doma v organizacijam ustrezne zadolžitve, obrat za montažo akustičnih na- DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH V. poglavje Industrija prav. Adaptacijska dela bodo predvidoma končana do konca leta, tako da bo lahko pričel obrat z redno proizvodnjo že v začetku leta 1961. Delovna sila se bo predvidoma povečalo od 213 na 224 ali za 5,2°/o. p,.i«W n. ob. £\?btS1£„\tci?,ep,TV'.f«2 V. r55T> f£da2 da se bo produktivnost dela dvig- so obratovali le obrat »Zmaj« v .. l; o/, Šentvidu in obrata podjetja »Ra- nila za oko11 426/«-Šica« v Šentvidu in v Ambrusu. V letošnjem letu pa ie predvidena ustanovitev novega obrata podjetja »Telekomunikacije« v Višnji gori. Fizični obseg proizvodnje sc bo v letu 1960 predvidoma povečal za 50%>, od tega: D , ., . . . „ „„ , , /? . » ., .... Predvideni porast je zasnovan n® v obratu Zmaj Šentvid zn 24 /0; mognj okrepitvi proizovdnje na v obratu Rašica Šentvid zn 30 °/o; obratih zadružnih posestev in v ko-v obratu Rašica Ambrus za 100°/o. operaciji. VI. poglavje Kmetijstvo 1. V letu 1960 se predvideva po-večanje kmetijske proizvodnje za 30 °/o. podjetja »Zmaj« v Scnt- Po posameznih strokah se pričcl s proizvodnjo pra- videva sledeči porast: Ocena 1959 Plan 1960 Realizacija 1958 Ocena 1959 Poljedelstvo: 90 140 žita 79 105 industrijske rastline 49 *4 vrtnine 59 160 kimske rastline 203 140 Sadjarstvo 92 138 Vinogradništvo 99 86 Živinoreja 132 125 Predelava 125 121 Skupaj 108 130 Glede na povečano proizvodnjo se računa, da se bodo povečali tržni viški predvsem pri krompirju in ostalih vrtninah, krnskih rastlinah, mladi goveji živini, mleku in prašičih. 2. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo le z dobro organizacijo vsestranskega proizvodnega sodelovanja med zadrugami in proizvajalci. V ta namen morajo zadruge pravočasno pripraviti proizvodne plane zn svoje področje ter predvideti potrebno mehanizacijo in reprodukcijski mate- rial. Kmetijske proizvajalce pa j6 treba usmerjati na večletno proizvodno sodelovanje, ker bodo zadruge le na ta način lahko smotrno nabavljale in uporabljale mehanizacijo in druga sredstva. l>0' godbena proizvodnja bo v letu l9ov pomemben činitelj, ker se predvideva, da bo zajeto v kooperacij0 1980 ha zemljišč, kar predstavil® 25°/o vseh obdelovalnih površin ' občini. Na družbenih posestvih in v organizirani proizvodnji se računa pomembnejše poljščine z naslednjimi hektarskimi donosi: Predvidena sredstva bodo uporabljena predvsem za tele namene: — v kmetijstvu za pospešeni razvoj živinoreje, predvsem za gradnjo zadružnih hlevov, nabavo živine in mehanizacijo v poljedelstvu; — v industriji za nadaljevanje rekonstrukcij v obratih »Rašica« in za gradnjo novega obrata »Telekomunikacije« v Višnji gori; — v obrti za povečanje kapacitet »Agroservisa« v Ivančni gorici in zn postavitev lesne sušilnice v Ivančni gorici; — v gostinstvu in turizmu predvsem za povečanje kapacitet hotelo »Dom na Polževem« in »Gostilne ob avto cesti« v Ivančni gorici; — v trgovini za izboljšanje lokalov in za nabavo inventarja. Večja vlaganja v investicije bodo v letu 1960 omogočili novi predpisi o uporabi amortizacijskih skladov za nove investicije v gospodarskih organizacijah. IV. poglavje Delovna silo in produktivnost Vse do leta 1959 je zaposlovanje nove delovne sile in večanje delovne storilnosti znatno odstopalo od predvidevanj družbenega plana, šele v preteklem letu, ko so se začele temeljiteje uvajati stimulativ-nejše oblike nagrajevanja ter izboljšala organizacija dela, so bili doseženi večji uspehi. Na podlagi doseženega razvoja je treba v letu 1960 zagotoviti čim večji porast delovne storilnosti kot pogoj za po- Pšenica Ječmen Oves Krompir Detelja in lucerna Okopavine Travniki Družbena posestva Kooperacijo Od skupne posejn** q/ha pridelek ha hu pridelek <]/ha površine •/• v organizira1’* proizvodnji 19 45 150 40 6,0 11 33 3 30 2,3 — — 31 23 5,3 10 340 300 320 30,6 45 100 66 80 28,2 7 600 30 430 8,2 64 ?0 260 60 19,2 Površine žit se bodo zmanjšale predvsem na račun povečanju površin krmskih rastlin, zlasti detelj. Kljub temu pa sc računa, da se bo ovečala proizvodnja, ker bodo v ooperaciji na 150 ha površin posejane visokorodne sorte pšenice, predvsem italijanske, v višjih legah pa avstrijska sorta Hellkorn, ki k do dajale povprečen donos 40Agroservis< in hala zn podjetje »Peskolom in Cernentnine«. Na obratih kmetijskega gospodarstva bo zgrajenih šest hlevov in dva stanovanjska bloka zn delavec in uslužbence. Poleg tega bo adaptiranih več stanovanj in obrtnih obratov. Vsa navedena dela bo pretežno izvrševalo Obrtno gradbeno podjetje Ivančna gorica in Gradbeno podjetje Grosuplje, ki si bosta morala pravočasno zagotoviti potrebno delovno silo in tehnično opremo. IX. poglavje Trgovina Promet v trgovini se bo povečal za 29 milijonov in bo predvidoma znašal 339 milijonov dinarjev. Za dosego tega prometa bo treba zboljšati organizacijo poslovanja ter z načrtnim izpopolnjevanjem sistemu nagrajevanja po učinku in večjo delovno disciplino povečati produktivnost dela. Trgovsko podjetje »Vir« naj s svojimi razpoložljivimi sredstvi in s sredstvi iz občinskega investicijskega sklada, ki so namenjeni za razvoj trgovine, predvsem modernizira lokale in renovira inventar. Skrbeti bo moralo, da bodo imele vse prodajalne na zalogi Čim po-olne. i sortiment blaga in da sc odo pravočasno prilagajale spremembam strukture potrošnje. Da bi se olajšalo potrošniku nakupovanje, Je treba v poslovalnicah v Ivančni 32.000. 000 din 4,000:000 din 300.000 din 16.000. 000 din 11.000. 000 din Skupaj 63,300.000 din orici in v Šentvidu vpeljati nepre- injeno celodnevno poslovanje. Posebno skrb je treba posvetiti strokovnemu izpopolnjevanju trgovskega kadra, kar je naloga zbornice in gospodarskih organizacij samih. K hitrejšemu napredku in izboljševanju poslovanja naj pomagajo organom delavskega samoupravljanja tudi potrošniški sveti, ki jih je treba še naprej utrjevati. X. poglavje Gostinstvo in turizem Gostinski promet se bo v I. 1960 predvidoma povečal za 59°/e, od tega v družbenem sektorju za 75»/o, v privatnem pa za 328/«. Na visok porast prometa bodo vplivali večji osebni dohodki prebivalstva, pc^eČanje turističnega prometa in nove kapacitete v gostinstvu. V letošnjem letu bo zopet poslovala »Gostilna ob avto cesti« v Ivančni gorici, ki bo morala naraščajočemu prometu primerno urediti lokale in vrt ter povečati kapaciteto kuhinje. Dom na Polževem bo izvršil rekonstrukcijo obrata, to je povečanje kuhinje, dograditev še enega salona, garaže in potrebnih gospodarskih poslopij. Za predvidena dela je imelo podjetje že v preteklem letu odobren kredit, vendar ga zaradi nepripravljenih načrtov ni mo« glo koristiti. Poskrbeti'bo tudi treba za povečanje prenočninskih kapacitet. Zato bi se moral zdravstveni dom čimprej preseliti v novo stavbo, da bi sc njegovi dosedanji prostori lahko preuredili v tujske sobe. Da bi se razvoj turizma pospešil, je treba razvijati že obstoječa turistična društva in na novo ustanoviti turistična društva v Šentvidu, Krki in Zagradcu. Ta naj skrbijo za olepševanje vasi in naselij, urejevanje markacij, obeleževanje turističnih točk, organizacijo camping prostorov, vzdrževanje zgodovinskih in kulturnih spomenikov, izdajanje turističnih prospektov in vodičev, organizacijo raznih prireditev in podobno. Za pospeševanje turistične dejavnosti se bodo poleg sredstev, s katerimi razpolagajo posamezna društva, uporabila tudi sredstva občinskih taks. ki bodo predvidoma znašala 1,200.000 dinarjev. Novo ustanovljeni svet za gostinstvo in turizem bo moral tesno sodelovati z gostinskimi gospodarskimi organizacijami in turističnimi društvi in jim nuditi vso pomoč. Posebno skrb bo moral posvetiti vzgoji strokovnega kadra, ki je važen pogoj za izpolnjevanje predvidenih nalog. XI. poglavje Obrt Vrednost obrtne proizvodnje In storitev se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 36°/o, od tega v družbenem sektorju za 408/o, v zasebnem sektorju pa za 18/o. Predvideno povečanje proizvodnje in storitev bo doseženo s povečanjem in modernizacijo obratov, nabavo novih strojev in prevoznih sredstev ter z boljšo organizacijo poslovanja. ui.itaMft Modna oblačila bodo z nabavo ov& strojne opreme modernizirala j povečala obrt za proizvodnjo Konfekcije na Krki. »Agroservis« v Ivančni gorici bo pričel z gradnjo nove hale in temper livarne. >Avto-prevoz< Ivančna gorica je že v decembru preteklega leta nabavil nov 5-tonski kamion, predvideva pa še nabavo enega avtobusa, ki bo obratoval na progi Ambrus—Ljubljana, in ureditev lastne mehanične delavnice. Manjše rekonstrukcije bodo izvršili tudi Mesno podjetje Stična in Mlekarne Stična. V lesni stroki se predvideva združitev podjetij Splošno mizarstvo in Kovina-les v Šentvidu, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje in rentabilnejše poslovanje. Združeno podjetje si bo zgradilo tudi sušilnico s kapaciteto okoli 100 m’ lesa mesečno. Vsa podjetja bodo morala skrbeti za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejše izkoriščanje strojev in orodja ter za izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenih. Zaradi povečanja potreb po kvalificirani delovni sili bo treba zagotoviti tudi večji itotok vajencev. Predvsem je treba povečati vključevanje vajencev v vse obilne gospodarske organizacije družbenega sektorja ter priznati potrebno stimulacijo Učnim mojstrom, ki vzgajajo kadre. Več skrbi je treba posvetiti tudi vključevanju ženske mladine v obrtno dejavnost. Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi ocenjevanju davčnih osnov in s pravilno diferencirano obdavčitvijo proizvodne in stoi it vene obrti stimulirati predvsem storitvene obrti. XII. poglavje Komunala V komunalni dejavnosti se bo glede na razpoložljiva sredstva v glavnem redno vzdrževalo ceste in popravilo mostove ter kanalizacijo. Na novo bosta zgrajena dva vodovoda, in sicer Muljava—Krka in Šentvid—Dob. Podjetje »Elektro Ljubljana-okolica* bo dogradilo napajalno trafo postajo v Ivančni gorici in 0,3 km daljnovoda ter reno-viralo 3 km nizkonapetostne mreže. Vasi, ki še niso elektrificirane, pa naj čimprej izvolijo odbore, ki bodo pripravili potrebne načrte in zbrali prispevke za napeljavo elektrike. IRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA XIII poglavje Amortizacija Vse gospodarske organzaeije plačujejo v letu 1960 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XIV poglavje Dopolnilni proračunski prispevki iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev je predpisan s posebnim odlokom. Svet za družbeni plan in finance sc pooblašča, da v utemeljenih primerih zniža stopnjo ali oprosti plačevanju posamezne gospodarske organizacije. XV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Splošne kmetijske zadruge obračunavajo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2°/«. Te obresti redo v sklad osnovnih sredstev za-ruge, ki jih plačuje. XVI. poglavje Prispevki iz dohodka Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, vlagajo: a) Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge: — 70°/o v svoj sklad osnovnih sredstev; — 30°/e v občinski investicijski sklad. b) Komunalne gospodarske organizacije v celoti v svoje sklade osnovnih sredstev. XVII. poglavje Občinska doklada od kmetijstva Občinska doklada od dohodka od kmetijstva bo določena s posebnim odlokom. XVIII. poglavje Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj sc plačuje po določbah odloka iz leta 1959. XIX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek se plačuje po posebnem odloku. XX poglavje Občinske takse Občinske takse se plačujejo po posebnem odloku in so aohodek proračuna. Ta sredstva se uporabljajo v celoti za razvoj in pospeševanje turizma. XXI. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 ončina 80°/i splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XXII. poglavje Sredstva skladov 1. Občinski investicijski sklad: Razpoložljiva sredstva v letu 1960 bpdo znašala 31,180.000 dinarjev in sc bodo uporabila: a) za investicije v osnovna sredstva 23.385.000 dinarjev, od tega: za kmetijstvo 4,677.000din; za industrijo 6,000.000 din; za obrt 6.288.000 din; za gostinstvo 4.420.000 din; za trgovino 2,000.000din; b) za investicije v obratna sredstva 7,795.000 din. 2. Občinski stanovanjski sklad: Razpoložljiva sredstvu v letu 1960 bodo znašala 43,934.000 dinarjev in sc bodo uporabila za stanovanjsko izgradnjo. 3. Občinski cestni sklad: Razpoložljiva sredstva v letu 1960 bodo znašala 1,001.000 dinarjev in se bodo uporabila za redno vzdrževanje cest. XXIII. poglavje Proračunska sredstva Sredstva občinskega proračuna bodo znašala 115,500.000 din in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: 1. 52 6/o skupnih dohodkov 78,117.000 din 2. Posebni občinski dohodki 37.383.000 din Skupaj 115,500.000 din XXIV. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Datum: 19. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1. r. OBČINA DOMŽALE 482. No podlagi 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. list FLRJ št. 43/59) in mnenja komisije strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 15. avgusta 1960 je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. septembra 1960 sprejel ODLOK o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice 1. člen Znotraj meja, ki so za posamezna območja navedena v naslednjem členu tega odloka, so dolžni vsi obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki piidelujejo pšenico, gojiti pšenico sorte San Pastorc ali drupe intenzivne sorte pšenice, ki jih določi kmetijska strokovna služba. 2. člen Meja kmetijskih zemljišč poteka: 1, Za prvo območje od križišča občinske ceste Preserje—Mengeš z železniško progo Domžale—Kamnik v Preserju po občinski cesti Preser-je_Mengcš do republiške ceste Mengeš—Kamnik, nato se obrne proti jugu in teče po tej cesti do križišča z občinsko cesto Mengeš— Loka—Trzin, nato po tej cesti pare. Štev. 2831 in 2841 k. o. Mengeš in pare. štev. 1070. 1071 in 1066 k. o. Loka. kjer doseže cesto III. reda pare. štev. 1585 k. o. Trzin, po tej cesti in po občinski cesti pare. štev. 1598 k. o. Trzin do ceste 1. reda Ir-zjn—-Domžale. PO tej cesti do železniške proge Domžale—Kamnik in nato po tej progi do izhodiščne točke. 2. Za drugo območje po občinski cesti, ki se pri podjetju »Vata« na Viru odcepi proti jugovzhodu od ceste I. reda Domžale— Trojane, nato po občinski cesti pare. štev. 694 k. o. Področje ter po občinskih cestah pare. štev 938 in 937 k. o. Dob do osnovne šole v Dobu. nato po cesti pare. štev 929 k. o. Dob do republiške ceste Domžale—Trojane, po tej cesti v smeri Trojane do ob*-činske ceste Dob—Cešenik. po tej cesti mimo posestva Črnelo do meje med k. o. Področje in k. o. Radomlje. po tej meji do pare. štev. 797 k. o. Radomlje po jugovzhodni in severovzhodni meji te parcele (or po jugovzhodni meji pare. štev. 801 in severovzhodni meji pare. štev 812 k. o. Radomlje, kjer doseže občin- sko cesto, po tej cesti pare. štev. 1182 in 1197 k. o. Radomlje mimo opekarne, po cesti skozi vas Hudo pate. štev. 1195 in 1193 k. o. Radomlje, nato po cesti Duplica—Radomlje ter po cesti Radomlje—Količevo—Vir do republiške ceste I. reda Domžale—Trojane in po tej cesti do izhodiščne točke. 3. člen Za pridelovanje pšenice je treba uporabiti za osnovno gnojenje najmanj 800 kg mešanih gnojil (nitro-foskala) in 200 kg dušičnih gnojil (nitromonkala) ali ustrezne količine ločenih fosfornih, kalijevih in dušičnih gnojil. 4. člen Osnovno gnojenje se mora opraviti strojno pred setvijo, dognojevanje pa najkasneje do konca meseca aprila v letu. 5. člen Sejati se mora samo očiščeno in razkuženo seme. Na 1 ha površine se mora posejati seme sorte San Pastore v količini 240 kg, seme drugih intenzivnih sort pšenice pa v količini od 210 do 240 kg na 1 ha. Setev mora biti izvršena strojno najkasneje do 10. oktobra v letu. 6. člen Obdelovalec mora uporabljati samo priznano seme z ustrezno kali-vostjo, ki ga lahko zadrži za nadaljnje razmnoževanje najdlje tri leta. 7. člen Na vseli kmetijskih površinah na območjih, ki so navedena v 2. členu tega odloka, na katerih se prideluje pšenica, sc mora zatirati plevel s herbicidi. To velja samo za čiste posevke. Zatiranje plevela s herbicidi jc treba opraviti najkasneje do 5. maja v letu. 8. člen Če sc obdelovalec kmetijskega zemljišča v državljanski lastnin* brez opravičenega razloga ne drž* ukrepov, ki so določeni s tem odlokom, lahko v smislu 92. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. list FLRJ št. 43/59) izvrši te ukrepe na njegove stroške kmetijska gospodarska organizacija. ' smislu 25. člena tega zakona se lahko v teh primerili tudi da kmetijsko zemljišče v prisilno upravo za dobo enega do petih let. 9. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj i° se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/8-35-109/1-60. Domžale, dne 8. septembra 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbor8 Franc Habjan 1. r. x "Uti \ 4 48(1 Odlok o prorofiinu ra telo 1960 ol>Či° Ivančna gorica , 481 Družbeni plan za lelo 1060 občine lvU° na gorica j. 482 Odlok o agrotehničnih ukrepih 70 P delovanje pšenice občine Domžale