Prosta carinska cona v Ljubljani pred ustanovitvijo Jugoslovansko in slovensko gospodarstvo se vse bolj usmerja v izvoz, in to ria razne naine. Zato je ire gospodarsko obmoje Ljubljane s svojim geo-grafskim poloajem, prometnimi povezavami in in-dustrijskim ter trgovskim zaledjem vitalno zaintere-sirano za ustanovitev carinske cone. Slednja naj bi za industrijo, trgovino in ostale dejavnosti pomenila dodatno obliko ustvarjanja pogojev za vejo konku-rennosti izvoznega blaga, poveanje tranzita blaga, dolgoronega in irega industrijskega sodelovanja v okviru tehnoloke specializacije s tujimi partnerji, pridobivanje tuje akumulacije za skupne nalobe, prenosa tehnologij ter tudi za veji neto devizni ui-nek v mednarodni menjavi. Blagovno transportni center Ljubljana je e leta 1984 zael z aktivnostmi za prouitev monosti za ustanovitev proste carinske cone v Ljubljani. Intitut za trenje, ekonomiko in organizacijo v Ljubljani (ITEO) je izdelal Preliminamo analizo monosti ustanovitve proste carinske cone v okviai BTC Ljub-Ijana. Omenjeno tudijo je obravnaval tudi Izvrni svet Skupine mesta Ljubljana ter imenoval inicia-tivni odbor za ustanovitev proste carinske cone. Odbor naj bi usmerjal aktivnosti, pridobivanje poten-cialnih interesentov, usklajeval ire interese ter vodil aktivnosti za pridobitev soglasjaza ustanovitev proste carinske cone. Seveda pa je glavno breme priprav na BTC Ljubljana, ki je najveji blagovni transportni center v Jugoslaviji in je ivljenjsko zain-teresiran, da se na njegovem obmoju ustanovi pro-sta carinska cona. BTC Ljubljana je lociran v industrijsko transportni coni na obrobju Ljubljane, v neposredni bliini e-leznikega vozlia, kontejnerskega terminala in mestnih obvoznic ter oddaljen od mestnega sre-dia le 5 km. Obmoje centra zavzema 45 ha zem-Ijia, na katerem je zgrajenih 240.000 kv. m zapr-tih skladi za carinsko in domae blago, 60.000 kv. m pa je namenjeno zunanjemu skladienju raz-novrstnega blaga. Center ima razvito mreo osnovne prometne infrastrukture 6 km cestnih povrin in 10 km industrijskih tirov, ki potekajozunaj in znotraj skladinih objektov. e sedaj je obseg poslovanja precejen (letna dostava 18.000 vago-nov, dnevno 2000 tovomih cestnih vozil, letna koli-ina opravljenih manipulacij blaga ca 1,200.000 ton.) 'Vzpostavljena je tudi povezava z zranim in pomorskim transportom. BTC Ljubljana upravlja in sam vzdruje tevilne objekte na svojem obmoju. Na obmoju centra je sedaj prek 80 organizacij zdruenega dela, ki imajo v razlinih oblikah najeta skladia in opravljajo lastno dejavnost. Skladia so prilagojena potrebam uporabnikov. Center ima organizirano lastno gasil-sko slubo ter servisne delavnice za najnujneja po-pravila objektov in mehanizacije v centru. Za nemoteno delo so potrebne tudi terciame de-javnosti, ki so organizirane na obmoju centra kot npr. carina, inpekcijske slube (sanitarna, veteri-narska, fitopatoloka), pediterji (okrog 10 pediter-jev in agentov), banna izpostava, bencinska rpal-ka, lastna amublanta, parkirni prostori za tovorna in osebna vozila. Zagotovljena je vamost s posebno varnostno slubo. BTC Ljubljana je v Drubenem planu mesta Ljub-Ijana opredeljen kot nosilec razvoja skladino pre-tovorne dejavnosti za Ijubljansko gospodarstvo. TakoBTCusklajujepotrebeOZDgledeskladienja in pretovora blaga, skrbi za racionalno nalobeno politiko v skladine objekte in za doseganje vije produktivnosti dela v specializiranem blagovno transportnem centru. BTC Ljubljana nartuje v dolgoronem planu ra-zvoja do leta 2000 poleg ostalega nartno izgrad-njo in tehnoloko posodabljanje skladinih zmoglji-vosti za potrebe proizvajalnih in trgovskih organiza- cij na podlagi zdruevanja dela in sredstev; sodelovanje pri izgradnji blagovno transport-nih centrov v SR Sloveniji; vkljuevanje v mednarodno delitev dela z ustanovitvijo prostih carinskih con, hitreje pospeevanje posameznih oblik inte-gralnega transporta, kot so nadaljnje razvijanje or-ganizacije zbirnega prometa, kontejnerizacije in pa-letlzacije. Prednosti proste carinske cone V carinski coni se lahko predvidoma opravlja: nakladanje, razkladanje, pretovor in skladi-enje blaga, ki se uvaa, izvaa ali je v tranzitu; priprava blaga za trie kot je sortiranje, mer-jenje, oznaevanje, egaliziranje, sestavljanje, raz-stavljanje, priprava vzorcev ipd.; proizvodnja blaga za izvoz; storltve oplemenitenja blaga tujega lastnitva obdelava, dodelava, predelava; zunanjetrgovinsko posredovanje in zastopa-nje; oskrbovanje prevoznih sredstev v mednarod-nem prometu. V BTC Ljubljana menijo, da bo razvoj prostih ca-rinskih con v prometnih srediih, kjer so za to po-dani pogoji, prinaal narodnemu gospodarstvu vi-soko pozitivne neto devizne uinke. iremu Ijub-Ijanskemu gospodarstvu pa bi prosta carinska cona ponudila tevilne koristi: razvoj izvozno usmerjene industrije in stori-tvenih dejavnosti; poveanje izvoza in deviznih prejemkov, poveanje tujega in domaega investiranja, nove zaposlitvene monosti, racionalizacijo transporta, skladienja, dvig Iransportne tehnologije, koncentriran in racionalen razvoj infrastmktu-re, manji transportni stroki v ceni izdelka itd. Seveda pa velja za poslovanje v prosti carinski coni ustrezna zakonodaja vseh dejavnikov. Razvoj carinske cone v Ljubljani bo potekal v treh fazah, za kar je e pripravljena ustrezna dokumen-tacija. Pri nas e niso realizirani pomembneji kvalita-tivni premiki v strukturi izvoza in uvoza. Potrebno je pospeiti razvoj v smeri prestrukturiranja medna-rodne menjave in omogoiti uspeneje realiziranje razvitejih in dolgoronih oblik mednarodnega po-slovnega sodelovanja. Pomemben dejavnik takega razvoja bi bila lahko tudi carinska cona. Vkljuevanje v mednarodno delitev dela praktino sili organizacije zdruenega dela, da se bodo usmerjale na tehnolo-ko zahtevneje izdelke, in se ne naslanjale le na morebitna naravna bogastva in na ceneno delovno silo. To usmeritev potrjujejo tudi programi potencial-nih uporabnikov cone. V okviru carinske cone obstoja monost celovite izgradnje celo tirivrstnega transportnega sistema; torej cestnega, eleznikega prometa in v kombina-ciji z Brnikom, Koprom in Reko tudi letalskega ih pomorskega. Pri razvojnem programu je BTC Ljubljana e upoteval zahteve ekologov, da bo poskrbel za var-stvo narave in okolja pri razvoju centra. Za prosto carinsko cono se zanima vedno ve or-ganizacij zdruenega dela, pa tudi tuje firme e pred-lagajo konkretne programe razvoja skupaj z doma-imi organizacijami zdruenega dela. Podobno kot vsaka novost, tudi ta poasi prodira v organizacije zdruenega dela. Tako utegne biti tudi tokrat, da bodo tisti, ki bodo prvi prisluhnili sodobne-mu poslovanju, tudi ve iztrili. To pa je osnovni cilj gospodarjenja. Tone Simoni Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi