Siev. 199. V L!rm V neueno Kne 31 avgusif! 1024. Posamezna številka stane 2 Din- LBlO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 ca pol leta ..... .120 ■a celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno...... Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu.... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Dtn 2'—, večji oglasi nad 45 mm vidine po Din 2 50, veliki po Din V- in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan tzvzemSI ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSioioa Mm v ootovinL Urednlttvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo UredniSIva telefon SO. upravništva 528. list za slO¥e?»sl! narol Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Zapomnite si! Opozicionalni tisk napoveduje naj-ostrejšo parlamentarno kampanjo bivših režimskih strank proti novi vladi, ker je vzpostavila na Hrvatskem državnopravni status quo ante. Napoveduje se borba, ki še nikdar ni bila tako nepotrebna, jalova in brezmiselna, kakor ravno sedaj, ko gre za to, da se odvali kamen spodtike in ustanovi končni sporazum med jugoslovenski-mi narodi. Uv.erjeni smo, da iz te moke ne bo kruha; da je smatrati »demokratske« bojne napovedi zgolj kot humbug, ki si ga radi cenenosti lahko dovolijo. Vlada narodnega sporazuma ima danes zasigurano tako trdno večino, da si bodo ob njej skrhali svoje zobe vsi nekdanji režimski tigri. 120 ostane napram 169 vedno v manjšini. V parlamentu torej ni mogoče strmoglaviti novega režima, ki je že mesec dni na oblasti, ne da bi se bila medtem zrušila država v svojih temeljih, kakor so napovedovali centralisti. Bojne napovedi Pašič—Pribičevičevih pristašev pomenijo samo, da se ta gospoda še prav ne zaveda, kako silno se je pre-okrenila politična smer v naši državi in da nihče več tera ne more izpremeniti. iNic ne pomaga sklicevanje te družbe na vojsko, na potoke krvi, na sence junakov. Življenjski razvoj kaže, da se je vse to zgodilo ne zato, da bi nam vladal hegemoni-zem enega, ampak zato, da svobodni in politično suvereni Srbi, svobodni in politično -uvereni Hrvati, svobodni in polif -ivereni Slovenci sporaz-urr >] eno državo, kjer bodo vsi ena. in nihče ne bo drugega nad- vlada. .to so umrli junaki in ne za ašičev absolutizem. Življenje in razvoj gresta svojo pot, naravni zakoni so neizprosnejši nego trma slabotnih ljudi in nobene »zgodovinske« dogme ne držijo nikjer, če se jim zoperstavi elemenlarno koprnenje živega ljudstva po svobodi, politični samostojnosti in demokraciji! Vprašanje je povsem enostavno: Ali se mislijo bivše režimske stranke, zlasti zbesneli samostojni demokrati, sprijazniti z idejo, da je razvoj v smeri popolne iz-kristalizacije narodne suverenosti posameznih narodov v naši državi in njihove svobodne medsebojne kooperacije v eni državi nujen ter neizogiben, in v tem slučaju lahko vodijo lojalno opozicijo, kakor druge evropske stranke, ali pa: oni zanikajo ta princip popolne narodne sa-modločbe, in v tem slučaju jim ne preostane ničesar, razen uporaba brutalne sile, revolucije. Centralistična ideologija se more vcepiti Slovencu, Hrvatu in Srbu samo še na ta način, kakor je to storil Cankov, ki je bolgarskim kmetom odkrito skozi cevi svoiih strojnic povedal, da tvori državo le peščica sofijske buržuazije ter da kmet in delavec nista polnovredna državljana. Toda Slovenija ni ozemlje okoli Tirnova, Hrvatska ni kakšen spahiluk. Gospod Pribičevič je talent, v kolikor zadeva šikane in provokacije, ali njemu ne bi pomagale niti najboljše »instrukcije« Cankova, kajti v Jugoslaviji je absolutizmu in terorju desničarske reakcije odklenkalo za vedno. Slovenci smo politično suveren narod, ki svobodno sodelujemo z drugimi jugoslovanskimi narodi v eni državi. Naša dejanska suverenost je bila z ustavnim falzifi-katom samo prekinjena, ali o njeni veljavnosti ni dvomil noben Slovenec, če izvzamemo morda tisto peščico inteligence, ki se je sama odžagala od narodnega drevesa in prostovoljno vsakomur robuje. Politika sporazuma, ki jo je inav-gurirala Davidovičeva vlada, je garancija, da se pravkar omenjeni razvoj ne bo prekinil. Naš jugofašizem naj se sprijazni z mislijo, da so mu bile julija leta 1924 odpete bilje. DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA KITAJSKEM? Peking, 30. avg. (Izv.) Z ozirom na preteči notranjepolitični prevrat in z ozirom na nevarnost državljanske vojne so zastopnik Amerike, Francije, Anglije in Japonske danes izjavili vladi v Pekingu, da bodo delali odgovorne za vso njihovim državljanom napravljeno škodo kiiajsko vlado. Belgrad, 30. *vg. (Izv.) Danes ob pol 11. uri predpoldne je bil o*vorjen kongres trgovskih in obrtnih zbornic ter izvozni-čarskih društev, V imenu vlade sta kongresu prisostvovala finančni in poštni minister. Kongres je otvoril v imenu belgraj-ske trgovske zbornice Djordje Radoljevič. V začetku se je prečitala brzojavka, namenjena kralju. Prvi je govoril zastopnik belgrajske trgovske zbornice Miljutin Sta-nojevic: »Na prvem kongresu je bilo ugotovljeno, koliko je znašal izvoz in uvoz in koliko je bila vrednost dinarja, kaj bi bilo treba storiti, da se izvoz okrepi. L. 1923. je znašal uvoz 7-700,500.000 Din, izvoz pa 8.480,841.000. V prvem polletju t. 1. je znašal izvoz 4.175,900.000 Din. Verjetno je, cla bo v drugem polletju znašal ravnotoli-ko. Izvoz bi znašal 8.351.800.000 Din. Temu primerno bi moral dinar zrasti za 15 odstotkov, kar se je tudi zgodilo. Dinar je veljal 1. marca 1923 fr. švic. 5.80, včeraj 6.70. Dinar se je popravljal, dokler ni prišla 1. 1. ministrska kriza. Dinar je stal, dasiravno ni bilo razloga. Na dinar so vplivale tudi izjave politikov, ki nico pazili, kaj govore. Sedanji in prejšnji minister sta izdala dve koristni izjavi, ki sta imeli važne posledice. Ena izjava je bila, da se obtok bankovcev ne poveča, druga, da imajo vojno odškodninske obveznice enake pravice, kot drugi državni papirji. Pri povečanju aggi a je treba previdno postopati. Za Stanojevicem je govoril poštni minister Markovič kot zastopnik trgovinskega ministra: Zbornice so mnogo pripomogle k državnemu ugledu. Uvozu je treba posvetiti mnogo pozornosti; kakor tudi obrtniškim šolam, ker ustvarjajo naraščaj. Iz- raža upanjč1, da bo kongres domovini mnogo koristil. Burno je bil pozdravljen finančni minister dr. Melimed S p n h o. Rekel je: Nisem nameraval govoriti. Vendar vsled Stanojevieevcgi govora moram povedati par besed, kar se tiče mojega reso-ra, ker sem dolgo časa živel v vaši sredi. O kakem povečenju obtoka bankovcev ni govora, ker je vlada prepričana, da to škoduje dinarju, katerega hoče vlada okrepiti. O carinski tarifi še ni padla odločba. Načrt carinske tarife jo dedščina prejšnje vlade. V vprašanju aggia je treba iti po-stopro. ker aggio vpliva ra široke ljudske sloje. Vlada ima pred očmi interes naše in-industrije. Kongresu želi uspeha. Nato je poročal načelnik kmetijskega ministrstva Stojkovič o stanju setve, sadja in živine v državi. Za njim je poročal poročevalec trgovinskega ministrstva Ljubo-mir Olič o obrtnih in drugih strokovnih šolah. Načelnik konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu Ran ko Mankovič je poročal o stanju konzulatov v tujini. Načelnik j prometnega ministrstva Panjič je izjavil, i da minister Sušnik obžaluje, da vsled služ-, benega potovanja na Sušak ne more prisostvovati kongresu. Poročal je, da se promet vedno bolj izboljšuje, četudi stanje prometnih sredstev še vedno ne odgovarja našim potrebam. S tem je bila dopoldanska seja zaključena. Popoldne se je delo razdelilo na šest odsekov, ki bodo izdelali poročila o proizvajanju, o vzrokih motenja izvoza, o od-ptraočkih itd. Odseki so začeli takoj delati in so delali do pozne noči. Jutri se bo seja ob 10. uri dopoldne nadaljevala in bodo odseki podali poročila. n n m iiir m LAŽI DEMOKRATSKEGA ČASOPISJA. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja min. sveta, na kateri so Davidovič, Korošec in Hadžič podali poročila o potovanju v Peč. Izjavili so zadovoljstvo nad potekom svečanosti. Ugotovili so na seji, da je »samostojno demokratsko:: časopisje fabriciralo razne laži, da bi zmanjšalo pomen teh svečanosti. Finančni minister Spaho je poročal o proračunskem delu za 1. 1925/26. Vojni minister Hadžič je osvojil predlog o ureditvi dobrovoljskega vprašanja v Črni gori. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Danes ob 10. uri so se vrnili v Belgrad ministrski predsednik Davidovič, ministra dr. Korošec in general Iiadžič. Ministrski predsednik je prinesel s seboj ukaze o novih županih, ki jih je kralj podpisal v Dečanih. Baltič je imenovan za Sarajevo, Vitomir Vašič za Šabac, Velimir Kuzmanovič za Smederevo, Milan Nikolič za Užice, Sveto-mir Tomič za Valjevo, Dušan Stojilkovič za Vranje. sija za szprems« s/i^a zsikona. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) V glavnem jo snov za spremembo uradniškega zakona zbrana. Zato bo v pondeljek seja posebne komisije za te spremembe. Posebni komisiji načeluje pomočnik pravosodnega ministra Stimdžalič, njeni člani so načelnik notranjega ministrstva Vasa Lnzare-vič, član glavne kontrole Milan Kovcsovič in načelnik prometnega ministrstva Vasa Petrovič. ZA VP0IJENCE IN IZPLAČANJE ZAOSTALO! RAZLIK. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Finančni minister dr. M. Spaiio je sprejel predsednika uradniške zveze profesorja Andoro-viča, ki se je z njim razgovarjal o vprašanju draginjskih doklad penzioniranim in o izplačilu razlik po novih plačah od oktobra 1923 do maja 1924. Minister dr. M. Spaho je izjavil, da se dela na uredbi o dokladah vpokojcncem, ki pride pred finančni odbor in narodno skupščino in da namerava lo vprašanje tako urediti, da vpokojenri, ki so po raznih zakonik vpo-kojeni in iem zakonom odgovarjajoče prejemajo pokojnino v različnih izmerah, dobo izenačeno skupno mesečno pokojnino. To je posebno važno za vpokojence, katerih pokojnina je odmerjena v kronah« ka- kor tudi za one, ki so vpokojeni po starem zakonu. Dr. Spaho je izjavil, da se bo resno brigal, da se zaostale razlike izplačajo najprej najnižjim uslužbencem in uradnikom. Invalidski zakon. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Danes se je v socialnem ministrstvu nadaljevalo delo o vprašanju invalidskega zakona, med ministrom, organi tega ministrstva in zastopniki invalidskega društva. Minister Sefkija Behmen je sprejel mnoge njihove predloge za novi zakon, katore je prejšnja vlada odbila. Zakon proti korupciji. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Pravosodni minister dr. Halilbeg Hrasnica je imenoval posebno komisijo, ki bo končnove-ljavno pregledala načrt novega zakona o pobijanju korupcije. Komisijo tvorijo dr. Kumanudi, bivši minister; dr. Dragutin Arandželovič, vseučiliški profesor; dr. Ni-kola Ogorelec, podpredsednik stola sedmo-rice v Zagrebu; dr. Toma Živanovič, vseučiliški profesor v Belgradu in dr. Bertold Eisner, senatski predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu. Komisija se sestane 3. septembra. Predsednik je Kumanudi. Dokler se on ne vrne iz Ženeve, bo predsedoval najstarejši član. KRALJ V SKOPLJU. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Za jutri se pričakuje kraljevi povratek v Belgrad. — Kralj se mudi v Skoplju. ODPOSLANCI HRSS. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Nocoj so odpotovali iz Belgradu poslanci HRSS Ko-šutič, Nikic in Bačinič. OSEBNA VEST. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Za načelnika upravnega oddelka v notranjem ministrstvu je imenovan Aleksander Kuzmanovič. DAVČNE ODREDBE V VOJVODINI. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Kakor znano, je prejšnja vlada dala Vojvodincem razne davčne koncesije in je tam zaostalo davčnih vplačil v znesku ene in pol milijarde. Na dr. Spahovo zahtevo se bo ta davek pobral in se je s tem delom že pričelo. POSVETOVANJA 0 BUDGETU. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Danes po* poldne se je vršila v finančnem ministrstvu seja dr. Spahe z načelnikom finančnega ministrstva in načelniki proračunskega oddelka. Razpravljali so o proračunu za leto 1925/26. Namen konference je ugotoviti meje, v katerih se sme gibati proračun, da bo aktiven. DEMENTIRANE LAŽI 0 DEMISIJI VOJNEGA MINISTRA. Belgrad. 30. avgusta. (Izv.) Radikali in samostojni demokrati že nekoliko dni prinašajo izmišljene vesti o deinisiji vojnega ministra Hadžič a. Vaš dopisnik je danes po seji ministrskega sveta govoril z zelo ugledno osebo ministrskega kabineta, ki je najenergičnejše dementirala to vest in izjavila, da ni še prišlo do nobenih nesoglasij med vojnim ministrom in ostalo vlado. Vesti, ki jih širijo Žerjavovi demokrati, kvalificirajo prejšnji režim kot popolnoma brezmoralen. VZPOSTAVITEV HRVATSKE POKRAJINSKE UPRAVE. Belgrad, 30. avg. (Izv.) Vsled vzpostavitve hrvatske pokrajinske uprave je postalo aktualno vprašanje prosvetnega oddelka za Hrvatsko. V prosvetnem ministrstvu bodo prihodnji teden o tem vprašanju razpravljali. ZA VZPOSTAVITEV PROSVETNEGA ODDELKA ZA BOSNO. Sarajevo, 30. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih hrvatskih, srbskih in muslimanskih krogih se zahteva, da se vzpostavi oddelek za prosveto za Bosno in Hercegovino. Kot kandidata za načelnika tega oddelka imenujejo reduciranega ravnatelja sarajevske realke g. Mijo Poljaka. ZA NARODNO ZDRAVSTVO. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je odobril ministrstvu za narodno zdravstvo 12 milijonov dinarjev kredita za nove medicinske ustanove. PROGA UŽICE-VARDIŠTE. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Danes je bila na svečan način izročena prometu železniška proga Užice-Vardište. Ministra za promet je zastopal pomočnik Avramovič. MEDNARODNI POŠTNI TARIF. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) S prvim oktobrom stopi v veljavo mednarodni dogovor poštnih zvez o znižanju dosedanje pisemske tarife za 50 odstotkov. ii ihor sprejel Berlin, 30. avg. (Izv.) Velikanska napetost zaradi zadnjih političnih dogodkov je danes nekoliko ponehala po glasovanju, na katerem so bili v državnem zboru sprejeti zakoni, ki so potrebni za izvedbo Da-\vesovega načrta. Danes ie postalo šele jasno, da je vlada dobila na svojo stran nemške nacijonalce z raznimi koncesijami notranjepolitičnega značaja. Nemški nacijo- Daljc na drugi strani. 30. avgusta 1924. ZAGREBŠKA BORZA. Prost promet: devize in valute. (V oklepaju tečaji z dne 29. avgusta.) Italija 3.50 (3.475-3.495), London 356 (352.90—355.90), Newyork 79.25 (78.75—79). Pariz 4.35-4.40 (4.26-4.30), Praga 2.39 (2.32). Dunaj 0.1120 (0.1113-0.1122), Curih 14.95 (14.87). CURISKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 29. avgusta.) Bolgrail « 725 (6.70), PeŠta 0.007 (0.0069), Berlin 1.25 (1.265), Italija 23.62 (23.85), Nc.v-york 531.25 (531,75), Pariz 29.05 (28.80), Praga 15.95 (15.90), Dunaj 0.0074 (0,00748), Sofija 3.87 (3.85). nalci so zahtevali rekonstrukcijo kabineta. Vlada pa jim v tem oziru ni obljubila ničesar, samo posamezne stranke, oziroma njihovi voditelji so se zavezali, da bodo upoštevali nemško-nacijonalno želje. London, 30. avg. (Izv.) Danes ob pol eni uri popoldne je bila podpisana londonska pogodba, s katero se uveljavlja Davve-sov načrt. Wasliington, 30. avg. (Izv.) Predsednik Coolidge je sprejel z velikim zadovoljstvom sprejem reparacijskih zakonov na znanje. On upa, da bo izvedba Da\vesovega načrta pomopla Ameriki do ponovnega gospodarskega procvita, Evropi pa do toliko zaželjene gospodarsko obnove. EKSPLOZIJA V ATENAH. Atene, 30. avg. (Izv.) V bližini pirej-skega pristanišča je eksplodirala tvornica za smodnik. Dva vojaka sta ubita. Vzrok eksplozije še ni znan, domnevajo pa, da se jje smodnik sam vnel. PODRAŽENJE PREMOGA V ANGLIJI. London, 30. avg. (Izv.) Premog se je 'danes podražil. Tona premoga je od danes naprej dražja za 1 funt 6 šilingov do dva funta 6 šilingov, po kakovosti. ZAKLJUČEK MEDPARLAMENTARNE KONFERENCE. Ženeva, 30. avg. (Izv.) Medparlarnon-tama konferenca se je danes končala. Sprejete so bile rezolucije glede razorožitve in glede varnostnih garancij za posamezne države. Budimpešta, 29. avg. V notranji politiki Mažarske je nenadoma ravladalo zatišje. Afera Eskiitt je res dvignila mnogo praliu, ali rešena še ni. Grof Betlden si je pridobil vsled smotrenega dela za gospodarsko sanacijo mnogo simpatij, vsa znamenja pa kažejo, da izstop stranke malih kmetov (vodja Štefan Szabo de Nagyžtad) iz Bethlenove vlade ne bo imel resnejših poledic. Vladavina je fevdalnemu sistemu tako zasigurana, da je zlepa ne omaje nobena sila v mažarski zbornici. Nam Slovencem je najmenj znano politično življenje mažarskega naroda. Doslej ni bilo pravega zanimanja za vse to, kar se dogaja v Budimpešti, zato mi dovolite, gospod urednik, da nekoliko opišem parlamentarno strukturo, v kolikor bi utegnila zanimati tudi naše čitatelje. Tri leta je že poteklo, odkar vlada erdelj-fiki grof Štefan Bethlen mažarsko »kraljevino«, katero predstavlja na zunaj državni upravitelj bivši kontreadmiral Nikolaj Horthy de Nfigybanya. Grof Bethlen se opira v parlamentu n takozvano »Zajednico«, sestavljeno iz enega dela krščanskih socialcev, konservativcev in stranke malih posestnikov. Ta skupina, ld tvori jedro vladnega bloka, šteje Približno 130 poslancev. Ker šteje zbornica 245 sedežev, bi to število ne zadostovalo. Bethlenu se je posrečilo pritegniti še eno skupino, in sicer takozvano »krščansko zajednico«, v kateri igrajo grof Zichy, Hussar, Wolff in prelat Vasz prav vidno vlogo. Ta skupina šteje 25 poslancev, je skrajno konservativna, vsekakor pa je značilno, da Vasz — mož nadomestuje ministrskega predsednika — v stranki sode- | lujs v toliko, kolikor mu to dopuščajo oziri na I Bethlenov guvernementalizem. Tretja, povsem neznatna skupina, ki podpira Bethlenovo vlado, je nekak »centrum«, ki ga izpolnjuje poslanec Heinrich z enim samim tovarišem. To je vladni blok. Bethlen ima v svojem programu gospodarsko in finančno obnovo Mažarske in njegova precejšnja zasluga je, da Društvo narodov ni odpovedalo Mažarski potrebne pomoči. V ostalem se problemi mažarske politike ne sučejo toliko okoli vprašanja: legiti-mitizem ali nova monarhija, kajti mirno se lahko ugotovi, da je 9 desetin vsega naroda prožetih monarhističnega duha. Isto velja tudi o parlamentu. Vprašanje liberalizem ali kon-servatizem je pač gospodarsko vprašanje. — Kar zadeva volivno reformo — to je sporno jabolko vse mažarske politike — imam vtis, da sta si tako vladna skupina kakor opozicija edini, da bi bila pač umestna, ali... Sicer je pa to poglavje za sebe, ki ga hočem ob priliki obdelati v posebnem pismu. V opoziciji igrajo glavno vlogo socialni demokrati. Sedijo na skrajni levici. Voditelji so Peidl, Peyer, Farkas itd. Znan je morda Peidl, ki je svojčas z Garamyjem obiskal Mac Donalda in mu potožil o težnjah mažarskega delavstva. Socialni demokrati so odkriti republikanci. Njih poslanski klub šteje 24 mož. Proti vladi se obnašajo zelo borbeno, v izbiri sredstev niso baš skrupulozni, saj je bila »Nepszava^ skoro vsak drugi dan zaplenjena, vendar se d:~užijo s svojimi najhujšimi nasprotniki; z nacionalisti (Gombosova stranka »probujajočih se Mažarov« »Ebredok Magya-rok«). Socialistom sekundira neka karikatura nekdanje Kossuthove stranke, ki pa ni identična s prvotno. Tu so poslanci Ruppert, Zol-tan Horvat, Cserty, Reinprecht in Vinc. Nagy. Ta skupina se igra z republikanizmom, ki je pa nejasen in bolj taktično sredstvo kot pa cilj. Nagy sanja o neki »kmetski republiki«, zelo oddeljeni od Radičeve koncepcije. Nadalje pride v poštev demokratska stranica pod vodstvom bivšega ministra Vfizsonyija. To je strankica židovstva, navdahnjena s Ka-ralyijevim republikanizmom. Deloma so celo legilimisti... Njih organ je »Vilag« (Luč), ki plava v prostozidarskih vodah. Kot divjaki se odlikujejo poslanci Rassay, Paul Sandor, Štefan pl. Barczy. Rassay je hitro napravil karijero in velja kot izboreu govornik. Sandor je strokovnjak v trgovskih vprašanjih. O Barczyju se je govorilo za časa dr. Lainmascha, da bi bil imel sestaviti zadnjo mažarsko vlado pod okriljem skupnega orla... S Szilagyjem štejejo samostojni opo-zicionalci kali i h 10 mož. Nadalje se nahaja v opoziciji takozvana stranka »48 samostojnih kmetov«. Vodi jo Zoltan Mesko; Ta stranka šteje jedva — štiri poslance. V centru se igrata opozicijo naslednja in v mažarskem političnem življenju neizogibna moža: grof Albert Apponyi, nekdanji šef mirovne delegacije v Parizu, in grof Julij Andrassy, sin zadnjega zunanjega ministra bivše monarhije. Oba sta legitimista. Prvi je trezen, si le želi povratka Habsburžanov. — Drugi je ekstremist in zahteva ... Njegovo glasilo je »Magvarsag«. V opoziciji je nadalje krščansko-socialna stranica pod vodstvom poslanca Hallerja- Šteje samo 4 poslance in skuša priti v tesnejše zveze z Wolffom in Zichyjem. Posebnost mažarskega parlamentarizma so takozvani »probujajoči«. Ta skupina je orientirana proti židovstvu, se bori za neko megleno obnovo mažarstva iu je docela eks-tremna. Voditelji so Julij Gombos, Eckhardt, Ulain, Zsilinsky, Kiss, Bell in Zsakay ter neki Lendvay (Lehner). G8mbc5s, zagrizen »nacionalist«, je bil nekoč avstrijski oficir, kar se očituje na njegovi pomanjkljivi izgovarjavi maždrščine. Eckhardt (ime ga izdaja..) je o?{< sorodnik Horthyjev, Ulain je po rodu Romun... To je slika • mažarskega »nacionalizma«, ki si je povsod sličen. Same poturice. Njihova glasilo je »A Nep« (»Ljudstvo«). Velike vloge ne bodo več igrali v politiki Mažarske, dasiravno so hoteli upogniti ves narod. Mažarska je preveč potrebna gospodarske obnove, da bi mogla izročiti svojo usodo takim ljudem. To je politična slika dežele Szent Istva- na... -or. !z mmm politike« * Reichstag sprejel Dawesov rapo-rt. Kar je bilo pričakovati, se je zgodHo: pretežna večina Reichstaga je sprejela Da-wesov raport, ne da bi bili zli duhovi nemškega strankarstva izzvali razpust zibornice. Nemški nacionalci, ki jih vodi trenotno ekselenca Hergt, so se udali, čin je kancelar dr. Marx izjavil, da se vlada principijelno strinja z oddvojenim mišljenjem nemško-nacionalne frakcije. Nemška vlada bo takoj po sprejetju iz londonskega dogovora izvirajočih zakonov prlCela nova pogajanja ter bo pospešila evakuacijo Paruhrja pr»d določenim rokom. Dokler ta cilj ni donelen, ni pričakovati ni-kakih trgovsko-političnih pogajanj. Vlada potemtakem upa, da ji bo uspelo uveljaviti temeljno misel nemško-nacionalnih predlogov v neki drugi obliki. Cena, za katero so pristali nemški nacionalci na Dawesove zakonske predloge, je precej visoka. V berolinskih političnih krogih se govori, da bodo zahtevali nič manj nego štiri ministrske portfelje, obenem pa bi dobili mesto državnega kanclerja, ker namerava dr. Marx podati 30. septembra svojo demisijo. Z vladne strani se je nemškim nacionalcem tudi obljubilo, da se bo razbila takozvana »velika koalicija« na Pruskem. Med socialdemokrati je zavladala spričo nenadnega preokreta v politični situaciji vidno poparjenje. »Minister werden ist nicht schwer.« Tako so zapisali včeraj ata in dostavili temu verzu prosto po Viljemu Buschu še drugega: Minister sein dagegen sehr. In potem so ata začeli kritizirati sedanje ministre, seveda samo ministre, ki pripadajo SLS. O enem pravijo, da ni sposoben za prometnega ministra, ker je v »civilu« profesor, drugi tudi ni bil sposoben, ker je bil duhovnik, tretji ni sposoben za agrarno reformo, ker je tudi profesor v »civilu« in tako naprej. Ata so pa pri svoji kritiki na nekaj zelo važnega pozabili. To, na kar so pozabili, je pa sledeče: Parlamentarni minister je član vlade in parlamentarni funkcijonar' ni pa le državni uradnik. Glavna naloga parlamentarnih ministrov je, da vodijo p o 1 i t i k o svojega resora v smislu in po smernicah, ki jih diktira parlamentarna večina in tej odgovarjajoča sestavljena vlada. Ministri ne postanejo ministri na podlagi vseučiliških izpitov itd., ampuk oni postanejo ministri kot politiki in parlamentarci. Vsega tega fa ata ne vedo. Za strokovne stvari imajo ministri na razpolago svoje uradne načelnike in referente. Ti morajo pač imeti — ali vsaj ino-rali bi imeti — potrebno strokovno sposobnost. Minister pa mora biti predvsem jolitik in parlamentarec, ki zna zahteve svojega resora uveljaviti v parlamen-t u. Če bi bilo po »Narodu«, bi avstrijski kancler dr. Seipel ne bi bil mogel nikdar izpeljati svoje naravnost genijalne finančne reforme v Avstriji, ker ni služil nikdar ne pri davkariji in ne pri finančni prolcuraturi. Tudi Lloyd George ne bi bil mogel biti nikdar minister za izdelovanje municije, ker je advokat in ne inžener. Stojan Protič ne bi bil mogel biti nikdar finančni minister, ker je bil v »civilu« profesor. Sicer pa se »Narodu« za stvarno stran tudi ne gre toliko, kakor za tisto brezmejno pred-potopno bahavost, ki je hotela sama od sebe, brez vsake stvarne legitimacije, pro-■ slavljati sebe nad vse druge, češ samo mi, ki nosimo cvikerje na »žnorci« in »žnorco« potegnjeno za ušesa — moda pred 30 leti — smo nekaj, vi drugi, ki nosite pa navadne špegle, ste pa nič. Ata naj si zapomnijo, da nosimo mi danes zlate špegle, ata so pa še tiste izgubili, ki so fruo »zafasani«. »Narodu« v album je zapisala narodno« socialistična »Nova Pravda« v svoji zadnji številki sledeče: »Povodom svečanosti v Surdulici si je dovolil ata»Narcd« v četrtkovi številki pamflet, v katerem si prizadeva prevrniti vse šušteršičeve lopovščine pred desetimi leti na nekatere člane sedanje vlade To piše »Narod«, ki je svojo časno denunciral celo kopo slovenskih dija-kov-preporodašev c. kr. avstrijski policiji kot Avstriji sovražne rovarje ter jih opso-val z »garjevimi ovcami«. Posledica te de-nuncijacije je bila, da so romali dijaki v zapore in kazemate in da je ena »Narodovih« žrtev umrla v Gradcu v ječi. To je bil pokojni Endlicher, ki ga ata prav dobro poznajo; saj so bili še celo na njegovem pogrebu. Vso moralično propalost pa kaže »Narod« s tem, da se danes brati z de-nuncijantom šušteršičem, očetom one zloglasne okrožnice in odgovornim činiteljem za vse ostale podlosti med vojno. Mi smo ati to nemoralno in izdajalsko razmerje s šušteršičem že ponovno očitali, toda. ata molče na to kot zid. Ati povemo na ušesa tole: če se bo drznilo to glasilo maloštevilne peščice pokvarjenih elementov le Se samo enkrat očitati dejanja, ki jih je zagrešil na ostuden način »Narod« sam, osebam, ki se jih šušteršičeve lopovščine brezdvomno ne tičejo — potem naj bodo ata pripravljeni na obračun, s katerim bo javnost do najmanjše podrobnosti spoznala brezmejno propalost in ostudno figar-stvo raznih klikarjev, ki se danes zbirajo krog »Naroda« in njegovega pobratirna Šu-šteršiča.« —■ »Narod« seveda tudi na to meritorno ne bo odgovoril, ampak lagal dalje o Korošcu, Sušniku in Kulovcu. »Jutro« se v petkovi številki zaganja v »organizacijo javnih nameščencev« radi zaupne okrožnice in jo potvarja, češ da 0 »Piccolo della Sera« od 22. avgusta i. 1. prinaša pod naslovom »Ženske oči in moško srce... (Occhi di donna e cuore d'uomo... in s podnaslovom: Ksaver Meško: una delicata figura di scrittore sloveno topel poldrugkolonski članek o Mešku. Članek je spisal Umberto Urba-naz-Urbani, opremljen je z Meškovo sfliko. V prevodu bi se glasil tako-le: »Oton Zupančič in Ksaver Meško sta T tem času dva najpopularnejša pisatelja v Sloveniji. Oba sta se znala — prvi kot predstavnik moderne liberalne struje, drugi kot reprezentant katoliške moderne — preriti v umetnosti tako visoko, da so ju morali občudovati celo nasprotniki. Ker se pridržujem Zupančiča za drugič, naj iz-pregovorim danes o Mešku. Svoje življenje je prebil v raznih župnijah slovenskega Štajerskega in Koroškega. Sedaj živi v Se-lah pri Slovenjem Gradcu na Štajerskem. V nasprotju z mnogimi drugimi slovenskimi duhovniki — je bil osumljen od dunajske vlade zaradi svojih protiavstrijskih nagnjenj. Takoj v začetku vojne, jc bil ob-dolžen, da je dajal znamenja Italijanom, in je bil vrježn skupno z župnikom Trun-kom in odvetnikom Ghonom v beljaške zapore. Dr. Izidor Cankar pravi v svojih »Obiskih« pri slovenskih literatih in umetnikih o Mešku, da je Meško v življenju tak kot v svojih knjigah: senzitiven, obziren, vljuden. In zares senzitivnost je nadvse značilna za vsa Meškova dela. Glavna zasluga tega plodovitega pisatelja je, da je uvedel v slovensko književnost psihološko novelo. Če bi^ Meško pisal pesmi, bi bil veiik 'lirik, ki bi ga lahko stavili poleg reformatorja slovenske lirike. O. Zupančiča, v isto vrsto. Meško je napisal: »Kam plo-vemo«, »Na Poljani«, alegorično povest, ki predstavlja Slovenijo, nekaj dram, precejšnje število dragocenih novel, nekaj psiholoških študij in več mladinskih del. Njegova proza je pisana v pesniškem ritmu, v njej diha poezija stvarstva in pokrajine in je odmev duše in src njegovih junakov. V Meskovih delih stopa dejanje v ozadje: bolj kot dogodki, ki so pri njem le nalahko skicirani, kot na sliki inpre-sionističnega slikarja, miče Meška notranje življenje njegovih oseb. Meško je velik umetnik v analiziranju človeške psihe. Zadostujejo mu motivi kot n. pr. agonija jeiičnega študenta, tavanje berača, ki se je izgubil in je umrl v snegu, prvo srečanje mladeniča z dekletom, slika groiice Nelle, ki spominja na žalostno zgodbo Fi-lomele in že ti ustvari mojster novele izredne popolnosti.O Meškovem pesimizmu se je mnogo pisalo. Slovenski pesniki in pisatelji, ki so po poklicu duhovniki, so po veliki večini pesimisti. In če iščemo izvor Aškerčevega pesimizma, ki se je uprl cerkvi in dogmam, v njegovem nemirnem duhu in v njegovi orijentalski fantaziji, izvira pri Gregorčiču, Medvedu in Mešku globoko iz njih srca. Gregorčič, ljubezni željan, je izlil svoje srčne bolesti v melo-dijozne lirične pesmi in si je pri tem nakopal neprijaznost. Meško pa nam odkriva svoja razočaranja s še večjo odkritosrčnostjo v svoji harmonski prozi. Govoriti o vseh njegovih delih bi bilo preveč. Naj nam bodi dovolj, da poznamo intimnega in rahločutnega Meška. Na tem polju nima Meško tekmeca v jugoslovanski in morda niti v evropski literaturi, kot meni znani kritik Ante Petrovič. To je čisto njegovo polje; boj med delikatno dušo svečenika in senzitivnim srcem moža. Loi analiziran po velikem umetniku, ki ga je sam prebojeval. Meško stopa na bojno plan brez hinavščinc in brez obupa in brez omedlevice. Kot sveti Avguštin je preizkusil vse izkušnjave sveta in vse strasti mesta in se je potolažil v mislih, da ga lahko uteši samo neskončno bitje, samo Stvarnik človeškega srca. Vendar se dogaja, kot pravi Pascal, da ima srce svoje razsojanje, ki ga naš razum ne more doumeli. Ubogo srce toči dalje svoje krvave solze. Po poljubu, ki ga je dal kontesi Nelli, toži naž rahločutni pesnik: »Vsak drugi bi v takem trenotku trepetal v neskončni sladkosti, vsakemu drugemu bi se v takem trenotku razžarelo srce v solncu žive sreče, vsak drugi bi pevajoč shranil v srce velik jasen dan — v mojem srcu je bila noč temna kot tista, ki je legala na mesto ... in moja duša, moja uboga duša je bila tedaj zgubljena, mrtva!« In kako je lepa »Legenda čudežnih oči«! Ljubezen duše, ki lije iz oči, da objame duše in srca. In ker mu duhovniški stan prepoveduje zemeljsko ljubezen, bi rad ohranil vsaj ono breztelesno, brezmadežno eterično ljubezen, ko je zaman pla-kal po svoji mladosti, po svoji izgubljeni brezskrbnosti, po svoji sreči, ki jo je zaman iskal na svetu. Da bi ohranil tisto čisto ljubezen, izjavlja pesnik, da v »tej ljubezni ni bilo strasti, ne ene nizke želje, ne ene manj čiste misli. Le njene oči sem ljubil in nič drugega na njej. In tiste oči so gledale jasno, pobožno, nedolžno .. .«• Pesnik je prisiljen, da živi na grobovih svojih idealov, na grobovih svojih sanj in svojih čuvstev. Od grofice Nelle se je poslovil tožeče; »Odšla jc tiha razočarana in kako sem odhajal jaz... Najino srečanje je bilo kot sanja, kot žarek, kot blisk v temni noči. Blisk, ki razsveti od vzhoda do zahoda noč, da je nato tembolj grozna ... Kot sanja je bilo najino srečanje: šla jc mimo mene kot misel na žarečo srečo in je izginila kot bogastvo in sreča pravljic ... Tako se nam v tajnostnih tihih nočeh včasih bližajo dragi mrtveci. Pridejo in komaj jih ugledamo, izginejo ..,« Evo intimnega Meška. Stan, ki se ^a je oklenil, mu ne dovoljuje zemeljskih radosti, ki jih je sanjal v mladeniškem ognju, in poet joče na grobovih: njegova sreča se mu smehlja skozi kopnene zaobljube od onkraj časa in sveta, onkraj življenja in smrti; a vkljub vsemu se mu ne utešijo bolesti, se mu srčna rana ne zaceli. Pesnik pravi Bogu: »Vedi, da v vsem svojem življenju nisem poznal ne zadovoljstva ne veselja, ne solnca ne sreče, zakaj vse svoje življenje sem se mudil na grobovih in sem plakal.,.« »Ob tihih večerih«, zbirka, ki obsega tudi ta lirična, sentimentalna in mistična premišljevanja velja za najboljše Meškovc delo. Po daljši analizi tega dela pravi kritik; »Pod duhovniško obleko je sicer živelo srce. Zakaj ni je umetnosti, da bi napravila srce neobčutljivo. In tako se je obnovil v srcu pesnika boj, ki je plapolal že v prvih puščavnikih pri kristjanih, boj mesa z duhom, boj čutov z vestjo. Vsaka starost je bila kača izkušnjava, vsaki ideal herub z ognjenim mečem; Kače in ke-rubi so bili hud boj v malem človeškem srcu. Za srečo so obogateli Meškovi srčni boji literaturo za nov slap, ne morda minljivih romantičnih plačev, kot so bili v navadi, v preteklem stoletju, ampak prisrčnih solz, bleščečih se v dragocenih biserih, polnih globokih čuvstev in pristnih modernih inspiracij.« A. Š. organizacija agitira za »preganjanje ne-klerikalnih nameščencev«. Da bodo naši kolegi »klerikalni« javni nameščenci natančno doznali, kako se »Jutro« laže, objavljamo dobesedno vse besedilo navedene okrožnice. Videlo se bo, kje je poštenost in resnica in kje je laž in krivica! Evo okrožnice: »Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS Vas poziva, da jej nemudoma pošljete v slučaju, da se Vam je pod prejšnjo vlado zgodila kaka krivica (mogoče pri prevedbi ali uvrstitvi) — zanesljivo poročilo z vsemi potrebnimi podatki. Maksima sedanje vlade je : vsaka krivica se mora takoj in temeljito popraviti. Ob enem nam naznanite vse Vam znane slučaje, če je bil kdo protizakonito protežiran. Agitirajte tudi pri Vaših znancih, javnih nameščencih, da se tej akciji pridružijo. Opominjate pa se, da morajo biti vsi podatki točni, jasni in popolnoma zanesljivi. Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani.« Dober nasvet. »Jutro« je včeraj zapisalo te-le samozavestne besede: »Kar bo g. Korošec nepravilno ukrenil, bomo vse svoj čas črtali.« — Priporočamo g. prosvetnemu ministru, da krepko prečrta vse, kar je njegov prednik Pribičevič nepravilno ukrenil. Bo zelo veliko za črtati. Skrb za slovensko in centrala OKROŽNEGA URADA ZA zavarovanje DELAVCEV v ZAGREBU. Socialno zavarovanje je jedro vsega skrbstva za delavstvo in za ostale socialno šibke sloje. Zato moderne države z največjo vestnostjo in temeljitostjo socialnemu zavarovanju posvečajo stalno in največjo skrb. Socialno zavarovanje tvori v modernih državah eno najvažnejših notranjih problemov in v bojih političnih strank se meči najostrejše bliskajo ravno nad glavo socialnega zavarovanja; socialno zavarovanje povzroča resne notranje krize, ker je ta problem tolike važnosti, da je vreden najostrejših bojev. Pa pri nas? O,.pri nas pa ta stvar ne tvori nikakega problema in se le rekdo-kdaj kaj čuje o tem vprašanju. Kak shcd interesentov se včasih malo razburi, in še to razburjenje je bolj formalno. Saj je poten. '-opet vse tiho. In tišina je tako prijeti; -r .e v njeni senci marsikaj lahko s so socialno zavarovanje cen- in to do blaznosti. Kar tja v en dan, ker je bila taka misel slučajno pri rokah. V tem oziru smo pravi mojstri; če bi se pustili centralizirati vsi žuboreči studenci naše lepe domovine, bi že jutri morali hoditi vodo zajemat iz centralnega vodnjaka tja nekam v zeleno oazo črnogorskega pogorja. Hvala Bogu, da so studenci preveč samostojni in da si kaj takega ne puste dopasti. Saj niso ljudje. Tako nad usodo socialnega zavarovanja oblači in vedri Osrednji urad v Zagrebu. Bolj oblači kot vedri, ker kamor te popotnika pot popelje in če imaš voljo poleg drugih ogromnih stvari govoriti tudi o socialnem zavarovanju, se moraš pripraviti na beg, ker že pri prvi besedi se poslušalcem skrivnostno zaiskre oči in kar vidiš, kako se jim stiskajo pesti. Zato je boljše molčati, kakor pa biti za tuje grehe tepen. Ptuj z okolico v naši zeleni Štajerski fe industrijski kraj in raste in se razvija v tej smeri. Saj ima vse predpogoje za to. Kaj je naravnejše, kakor da so se interesenti začeli brigati tudi za razne socialne naprave za delavstvo? Okrožni urad za zavarovanje delavstva v Ljubljani ima v Ptuju svojo poslovalnico, ki pa v dveh ali treh sobah tuje hiše opravlja le čisto pisarniške posle, ne da bi zavarovancem mogla nuditi moderno zdravniško oskrbo v svojih lastnih ambulatorijskih prostorih. Važnost lastnih ambulatorijev je evident-na, ne samo iz zdravstvenih ozirov, ampak tudi iz fiskalnih razlogov. Znano nam je, da je bivša bolniška blagajna bila v stikih z lastnikom hiše glede nakupa. Ker je potreba po ambulatoriju v Ptuju evidentna in izven vsakega spora in ker je ambula-torij mogoč le v lastnem poslopju, misel na nakup hiše ni zaspala. In to v zavesti, da je v današnjih časih vsaka nova zgradba znatno dražja, kakor primerna stara hiša. Tako je o nakupu te hiše razpravljalo tudi ravnateljstvo Okrožnega urada v Ljubljani in je nakup soglasno odobrilo. Ta sklep smo smatrali kot samoobsebi umeven in kot izraz upoštevanja naših gospodarskih in socialnih potreb in — pravic. Čakali smo, da se sklep izvede. Pričakali pa smo obvestilo iz Zagreba, ki pravi, da je nakup hiše nedopusten, ker — ni denarja! Vsak izgovor je dober. Tudi ta. Ta je še celo tak, da se resen človek pred njim resno zamisli in ga začne spoštovati. Mi res verujemo, da ni denarja, ni ga pa za potrebe Slovenije, ampak le za potrebe Osrednjega urada, ki so zelo velike. Pa. da, in ravno radi denarja smo odločno proti tej škodljivi centralizaciji, ker vemo, da za Slovenijo ne bo nikdar denarja. Katera centrala pa je še poznala potrebe provinc? Vemo, da Slovenija vplača na socialno - zavarovalnih prispevkih ogromne milijone, saj zavarovanci Slovenije tvorijo četrtino vseh zavarovancev v državi in da bi s tem denarjem Slovenija napravila veliko koristnega za svoje delavstvo. Kakor čujemo, je Osrednji urad v Zagrebu, kot centralna v bistvu neproduktivna institucija, ki ima več ali manj le teoretično vodstvo, ker se praksa zavarovanja vrši v provincah, v kratkem času svojega obstoja postavil tri ali štiri zgradbe in še eno palačo ima že v načrtu. Res, dober apetit! Povsod na svetu, kjer imajo pojme o dobri upravi, je tako, da se predvsem gleda na bistvo in praktičen elekt uprave med ljudstvom, potem šele na razkošje v ccntrali, ki je daleč od ljudskih potreb in radi te daljave napram tem potrebam ludi — mrzla. V vojski mora imeti najprvo vojak puško, potem šele general vilo, avtomobil in lastno kuhinjo. Nikier na svetu se še ni zgodilo, da bi centralni uradi ene uprave, ki je tako izrazito namenjena najširšim in najbedne:šim ljudskim vrstam, najorvo sebi zidali palače, z ostanki pa slepili bolne oči resnično potrebnih. Toda ni smole, katere bi ne znali oprati: In tudi hišo v Ptuju bomo očistili te smole in z njo zakurili kres. da se bo pošteno videlo v to čudežno centralo. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je institucija, ki je popolnoma odveč in ki jo je treba čimprej ukiniti. Obveljati mora načelo, naj razpolaga vsaka dežela, kpr obston bolniško zavarovanje, sama s svojim denarj?m. Slovenski denar mora ostati v Sloveniji, da bodo odločali o njem slovenski delavci in delodajalci, bosanski denar naj dobi Bosna, hrvatski denar Hrvatska itd. Centralo v Zagrebu pa je treba razgnati, ker je odveč. REŠILNE EKSPEDICIJE MOJSTRANČANOV. Pribiti moram, da pisec dop;sa pod gornjim naslovom v »Jutru« ali pri ekspedicijah sploh ni bil navzoč, ali pa precenjuje svoje in omalovažuje zasluge drugih. Če pa se je udeležil, je storil tudi on le svojo dolžnost. Ne more se zahtevati od preko 50 let starega človeka, četudi roj snega turista, da bi šel plezat po severni steni- Preveč bi bilo zahtevati od Kmeta ali tovarniškega delavca ali uradnika, da pusti delo, ter gre dva ali tri dni iskat ponesrečenega brez upanja na povračilo stroškov in izgubo časa. V kljub temu, da Moj-strančani nimajo počitnic, so dosedaj storili pri vseh petih zadnjih triglavskih nesrečah kar je bilo mogoče: Kusya so Mojstrančani našli in prepeljali brez tuje pomoči. Lenarčiča so šli iskat v Kot, ter prepeljali na Jesenice njega, tovariše in poklicanega zdravnika. Hlebanja so tudi Mojstrančani sami prinesli iz Kredarice. Dr. Juga so iskali trije planinci in dva orožnika iz Mojstrane poldrugi dan, predno so prišli Skalaši. Dva od teh (treh planincev) sta se pridružila ekspediciji Skalašev (dokaz: slika dr. Juga na kraju nesreče). Kar se tiče zadnje nesreče (Topolavec), moram odkrilo priznati, da se je prvič splošno govorilo, da pride takoj drugi dan ekspedicija iz Ljubljane, drugič pa nismo imeli upanja priti do trupla v žlebu (preko neprestopnih skal). Za vsak slučaj se je vendar napotil en Mojstrančan takoj v pondeljek (26. avgusta) v Vrata, da bi v slučaju potrebe obvestil še druge. O vsem navedenem sem pripravljen podati dokaze in navesti imena! Med drugim bodi omenjeno, da o nesrečah in ekspedicijah niso poročali časopisom Mojstrančani ampak Ljubljančani. Dejstvo je tudi, da ie osrednji odbor SPD marsikaj opustil, kar je bilo pred vojno vpeljano, če že ne pri slovenskem, vsaj pri nemškem planinskem društvu. Pred dvemi leti sem namreč že predlagal rešilne postaje, katerim naj načeljuj^jo zavedni in neustrašeni planinci. Člani teh (ekspedi-cij) postaj bi morali biti predvsem gorski vodniki obvezno, drugi po možnosti in potrebi. Sploh bi bilo potrebno, da osrednji odbor SPD potrjuje vodnike, vodi evidenco in jih pouči o dolžnostih. Nezaslišano je, da vodnik brez roke vodi turiste na Triglav. Mojstrančan. Iz Novega mesta. Stvari, ki se zadnji čas dogajajo v Novem mestu, ne moremo zamol-čati. Za danes omenjamo samo nekaj. Vedno pogosteje slišimo o sramotenju orlovstva od strani sokolstva, posebno od sokolske dece, dočim so starejši sokoli še precej dostojni ljudje. Eklatanten dokaz vzgoje sokolskega naraščaja je slučaj, ki se je pripetil pred nekaj dnevi. Sokoliči: Franc Segedin in njegov brat, prvi vajenec pri brivcu g. Buku, je v družbi M. Breščaka, učenca 7. razreda tukajšnje osnovne šolo in Jos. Magišta, ki stopi v I. razred gimnazije, brez vsega povoda napadel nekega orliča, ga najprvo ozmerjal, nato pa s palico pretepal tako, da se je fant ves krvav komaj rešil v neko hišo, kjer so ga ljudje vzeli v zaščito pred malimi barabami. Gospod brivec Buk, kaj porečete k škandalu, ki ga pomaga uprizarjati Vaš učeuec. Menda ste sami prepričani, da to ne bo koristilo k razvoju Vaše obrti. Kje naj iščemo izvor talce razuzdanosti mlečnozobih fantalinov? Kdor pozna našo šolo, ta pač kaj drugega pričakovali ne more. V šoli, kjer se vceplja otrokom sokolstvo in celo orjunslvo, ni časa za kaj lepega in dobrega. Imamo dokaze, da se jo otroke sililo k sokolski telovadbi in pohvalno govorilo o Orjuni. Povdarjamo, da imamo dokaze in vemo prav dobro, da sta prizadeta pri tem v prvi vrsti učitelj Menard in učiteljica Sušnik in da je Menard povrhu še vodja sokolskega naraščaja. O drugih rečeh, ki se v šoli dogajajo, za enkrat še molčimo. Vprašamo in pozivamo z vso odločnostjo, kdaj bo že enkrat red, da bodo stariši z mirnim srcem pustili svojo kri, otroke v vzgojo novomeški šoli? Prosvelniin instancam — od okrajnega šolskega sveta pa gor do ministrstva pa velja naš plamcneč klic: Vrnite šolo svojemu namenu, vzgoji! Zaenkrat je ie vzgojevalnica za sokola in orjuno. Trbovlje. Veliko razburjenje je zavladalo v naši vasi, ko so neznani turisti raznesli vest, da sta se v planinah smrtne ponesrečila Plavšakov zet dr. Kis in njegova žena. Vendar se je vest izkazala kot neresnična, ker sta se čez dva dni obadva vrnila zdrava in vesela v naročje svojih dragih. mi ljudstvu! Že tretjič se obrača katoliško visokošolsko dijaštvo na slovensko ljudstvo, da mu pomore pri težki borbi za obstanek. Obračamo se na tiste, ki uvidevajo potrebo podpiranja inteligentnega naraščaja predvsem na našo duhovščino in na člane naših kulturnih organizacij. Potreba je velika, kajti dijaštvo ne pohaja iz premožnih slojev, ampak iz najrevnejših, in bi bila večina prisiljena — če ji ne bi pomagalo naše ljudstvo ob priliki naše nabiralne akcije, ki je že dvakrat tako dobro uspela — zapustiti svoje visokošolske študije in se porazgubiti po raznih pisarnah, dočim bi vodilna mesta zasedli sinovi bogatih sta-rišev, ki lahko komodno študirajo brez pomoči širokih ljudskih slojev. Povojne razmera se zelo razlikujejo od predvojnih. Pred vojno je dobro situirano meščanstvo in uradništvo nudilo dijaštvu dovolj dobro plačanih instrukcij. Po vojni vsega tega ni, ker si more malokdo vsled slabih gmotnih razmer plačevati inštruktorje za svoje otroke. Voj-a je tudi vzela veliko število štipendij, ki so vzdrževale veliko število dijaštva. Radi teh razmer bi bilo kljub univerzi v Ljubljani mnogo dijakov prisiljenih opustiti ali vsaj za-časno prekiniti svoj študij. Dijaško podporno društvo, ki je našlo gostoljubno zavetišče v Marjanišču, si je stavilo nalogo, ustanoviti in vdrževati menzo, ki bi nudila akademikom dovolj tečne hrane po znižani ceni. Opremilo je v Marjanišču svojo kuhinjo, kjer se je preživljalo do 120 akademikov za dnevno ceno od 10—12 dinarjev. Ta nizka cena omogoča mnogim akademikom študij na univerzi. Z upravičenim strahom gleda dijaštvo na bodoče šolsko leto. Kraji, ki so preteklo leto pokazali v dejanjih in darovih največ razumevanja za našo stvar, so letos uničeni po vremenskih nezgodah. Mnogo akademikov iz teh nesrečnih krajev je popolnoma brez sredstev. Zato prosimo, naj pomagajo vsaj tisti i kraji, ki niso bili od toče popolnoma opusto-i šeni. Obračamo se na voditelje naših organi-| zacij, da se odzovejo našemu klicu in pomo-rejo dijaštvu z dejanji. Za pokroviteljstvo: Dr. Anton Bon. Jeglič, škof ljubljanski. Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski. Za Dijaško podporno društvo: Furlan Tomaž, t. č. predsednik. Umek Janez, t. č. tajnik. — Poštno ravnateljstvo in slovenski jezik. Avtor naše notice o zapostavljanju slovenščine na poštnih tiskovinah z clue 29. t. m. nas opozarja zaenkrat le na dopisnica, na katerih je zgolj srbsko, hrvaško ln francosko besedilo, čeprav ne živimo v SHF, temveč v SHS. O slovenščini ni ne duha ne sluha, čeprav so imele še celo avstrijsko dopisnice tudi slovensko besedilo. Druge pridejo še na vrsto. — Kdo to odreja? Vsa zadnja lota so vodili državo patentirani «unitaristic, Puch«, črno pleskano z zelenimi črtami, prostega teka, vredno 2500 Din. — Pleskarskemu pomočniku Francetu Kleinu je bila ultra- ! dena v stranišču kina >Ideal« na Aleksan- i drovi cesti iz žepa srebrna ura z verižico v ! vrednosti 300 Din. Ura ima arabske številko, i — Posestniku Alojziju Zajcu v hotelu >Be-llevue« je bila ukradena raca. vredna 50 Din. — Uradniku tobačne tovarna Pavlu Lindtner-ju je bila ukradena tekom zadnjih dveh mesecev rjava rižasta zimska suknja, vredna 2000 Din. lj Pobegnil jo od svojih staršev v Kmetijski ulici 215 v Sp. Šiški 13 letni Marjan Stravnik. Fanta je gotovo zmotila slaba tovar-šija, ker je bil sicer dober dečko. Fant nosi modro že precej ponošeno majo, črne hlače in je odšel od doma gologlav in bos Tudi ni izključeno, da se je kje ponesrečil. lj Policijske objave. Včeraj je bilo vloženih 23 ovadb in sicer radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestno policijskega reda 6, radi kršenja železniških predpi sov 1, radi prestopka obrtnega reda 2, radi pasjega kontumaca 8, radi zglaševal-nih predpisov .1, radi lahke telesno poškodbo 2 in raeli pobeglega psa 1. — Aretiran je bil 1 radi pijanosti. Osnes vsi v Trnovo - m akademijo trnovskega OBLA f Pevska zvesa. Koncert leskovškega okrožja Pevske zveze. V nedeljo dno 24. avgusta se je vršil o priliki občnega zbora pevske zveze pevski koncert leskovškega okrožja. Vsled raznih zaprek veliko zborov ni moglo sodelovati. Vendar je pelo pet zborov. Prvi jo nastopil Studenec. Peli so: Laharnar — Pozdravljam te, Savinski dol, Aljaž — Oj z Bogom ti planinski svet! in Foerster — Žalost. Zbor je mlad, obstoji v današnji obliki šele krog dva meseca, poznajo se mu težave, ki jih morajo premagati vsi začetniki, vendar so povprečno zadovoljili. Pokazali so veliko dobre volje, ki jih bo gotovo kmalu ustalila. Zbor je vodil org. Povh. V» pičlem številu (9) je nastopil zbor od Sv. Duha, pa ni zato prav nič omahoval. Pel je: Ilubad — Slepec, Sattner — Sprememba in Kedaj moramo piti. Kar smo rekli o studenškem zboru, velja tudi o svetodu-škem. Uspeh, ki so ga pokazali, je za začetek prav lep. Zbor vodi organistinja Jožefa Gori-šek. Sledil je zbor iz Kostanjevice pod vodstvom g. naduč. Grajlanda. Zboru se je poznalo, da ima že starejše in izkušene pevske moči v svoji sredi. Nedvedov Nazaj v planinski raj zahteva pač malo močnejši zbor, da bolje učinkuje. Naša zvezda (Nedvcd) je donela pa že kr.mpaktneje. Predavanje je bilo dobro in skorn povsem pravilno, kar kaže, da se zna pevovodja poglobili v pesem in jo tudi pravilno podali svojim pevcem. Četrti so bili z Rake. Vodil jih je org, Avguštin Fabian. Izbrali so si srečne pesmi, zato so tudi precej dobro opravili. Hribarjevi mlatiči so zelo hvaležni samo bolje bi učinkovali v živahneji brzini. Prav isto bi rekel mestoma o Vodopivčevih Žabah, ki jih je pel moški zbor. Mešani zbor se je pokazal še v kratkem venčku narodnih pesmi, ženski pa v narodni: Ptiček prav majhen je. Zbor je pokazal nekaj prav lepih vrlin. Vneti pevovodja ga bo ob nepopustljivi vstrajnosti mogel dvigniti kmalu ua zelo ugledno višino. Zadnji so peli domačini Cerkljanci; vodil jih je org. Jakljič. Zboru se jasno kažejo redne vaje. Nekatera mesta so bila že lepo prijetno mehka in ritmično in melodično izrazito zaokrožena. Zbor je prav dobro rešil svojo nalogo i v Schvvabovi Še ena i v narodni (Kramar) Pozdrav Gorenjski. Sklepno so zapeli vsi zbori pod vodstvom Zvezinega pevovod. prof. Bajuka Aljažev — Triglav, Sattnerjev Nazaj v planinski raj in Laharnarjevo Mladosti ni. Čeprav ni bilo ritmično še vse popolnoma umerjeno, je kljub temu, da so zbori nastopili prvič v skupnem petju, da so v dobri polovici pevci začetniki, vkljub temu, pravim, je prodrl zbor z vsemi pesmimi. Pevci so pokazali veliko dobre volje in dobre discipline. Redne vaje jim bodo rodile v najbližnjih prilikah še veliko lepše uspehe. Če upoštevamo še dejstvi, da so se morale vršiti vaje v dobi največjega poljskega dela iu da so imeli za vaje prav kratek rok, moramo biti z uspehom prav iskreno zadovoljni. Kličemo jim: dalje in na skorajšnje svidenje! Pevska zveza je imela dne 24. avgusta v Cerkljah na Dolenjskem ob precejšnji udeležbi svoj redni občni zbor. Začel so je s sv. mašo, pri kateri je pel mogočen zbor pevskih zborov leskovškega okrožja Pevske zveze. Petje je bilo res nad vse ubrano, mogočno in dobro predvajano ter je napravilo na vernike velik vtis. Po sv. maši se je vršil občni zbor, ki ga je vodil g. kanonik dr. Fr. Kimovec kot predsednik P. Z. Po otvoritvi je predaval urednik Fr. Zabret o stališču, ki naj ga zavzema P Z. v sedanjem gibanju za zopetno uvedbo ljudskega petja po naših cerkvah. Nato so podali navzoči odborniki svoja poročila, ki so bila od občnega zbora odobrena. Sprejelo se je tudi več važnih za organizacijo zelo korislnih in potrebnih predlogov. Na predlog odbora je bil z velikim navdušenjem izvoljen za častnega člana P. Z. naš veleza-služni in priljubljeni skladatelj č. g. svetnik p. Hugolin Satner, član artističnega odseka P. Z. Končno je bil na predlog gg. kaplana Tomazina izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Kimovec Fr., odborniki: Jane, Radovljica, Lcvrič, Ljubljana, Loboda, Šmartin pri Litiji, dr. Logar, Ljubljana, Milielčič, Celje, Mihel-čič, Ljubljana, Pozni č, Ljubljana, prof. Premrl, Ljubljana, Primožič, Mekinje, Terček, Ljubljana, Zabret, Ljubljana, Zdešar, Ljubljana, p. Zaje, Vič, Zorn, Ljubljana, prof. Bajuk. Ljubljana. Za revizorja sta bila izvoljena Medved in Hafner. V artistični odsek: p. H. Sattner, prof. Premrl, kanonik dr. Kimovec, p. Zaje, Zdešar Ivan, H. Svetek in M. Bajuk. Orlovski vestnlk, VSEM ODSEKOM! V dneh 6., 7. n S. septembra se bo vršil v Ljubljani prvi slovenski Mariianski kongres. Iz načel, ki so temelj orlovski organizaciji in nje vzgojnemu dolu med slovensko mladino, jasno sledi, da mora pri tej veliki verski manifestaciji za Marijo uprav orlovska mladina krepko in številno sodelovati. — Vsled tega pozivamo vse brate v Sloveniji, da pridejo v dneh kongresa v čim večjem številu v LJubljano, kjer bodo najlepše obhajali naš orlovski praznik, rojstvo Marijino. Zlasti naj so udeleže govora za mladeniče v frančiškanski cerkvi dne 7. sept. ob 4. uri popoldne in dne 8. sept. od 10. do 12. ure zborovanja za može in mladeniče v Ljudskem domu. — Ljubljanski cdseki naj v smislu § 31 Poslovnika za orlovski praznik prej-mo skupno sv. obhajilo in sicer kolikor mogoče vsi skupno že v nedeljo 7. sept; ob pol 8. uri v Križankah. — Udeležba je v vseh treh dnevih brez kroja z znakom! — Kjer bi le malo bratov od odseka ostalo v teh praznikih doma, se praznovanje 8. septembra v smislu Poslovnika lahko preloži na poznejšo nedeljo. Predsedstvo O. P. Dijaški vestnik. Tovarišem! Vse tovariše opozarjamo, da I ,ie izšel proglas za nabiralno akcijo. Akcijo moramo izvesti tekom septembra in v začetku oktobra. Letošnje leto moramo prav vsi sodelovati, kajti slaba krompirjeva letina in toča v mnogih krajih dajo slabo izglede za i bodočnost. Zato moramo gledati, da bodo da-I rovi, ker bodo majhni, vsaj številni. V pomoč ! naprošamo tudi tovariše srednješolce, kajti : krepko dijaško podporno društvo bo tudi j vam kmalu v korLtt. Posebno rabimo pomoči I v početnih letih, ko pridobivamo draff in-! ventar. Enako naprošamo za pomoč tovariše bogosloven, ki nam lahko z dobro besedo veliko stovc, če uam v boju za naš obstanek tovarlško pomagajo. Končno opozarjamo tovariše. da so nam ni zanašati na kako lu.io pomoč. Kar si bomo sami pridobili, to bomo imeli. Za odbor DPD: Tomaž Furlan, predsd. Načelnikom nabiralnih okrožij! Pozivamo vas, da začneto v septembru energično z akcijo. Sklieite sestanek vseh dijakov vašega okrožja, posebno akademikov in abl-turijentov, kjer si porazdelite delo. O celi akciji vodite točen pregled, ker bomo toga zelo potrebovali. V vseh zadevah so obračajte na odbor DPD, Miklošičeva cesta 5, kjer bosta vedno dva člana odbora, voditelja na blralne akcije. Vsi katoliško misleči dijaki iz Celja in njega okolice se naprošajo, da se zglase prihodnji teden med uradnimi urami (vsak dan od 9. do 10. ure) v Mahničevi sobi za pristop v > Društvo celjskih kat. dijkovc. — Za pripr. odbor Drobne. šolski vestnik. Vpisovanje na uršulinski šoli je vpisovanje za otroški vrtec, vnanjo osnovno šolo, notranjo osnovno šolo-vadnico, notranjo meščansko šolo dno 11. in 12. sept., skušnje so 13. sept. Vnan;ja meščanska šola ne more veo sprejeti novih učenk, razredi so polnošte-vilni. Tudi na učiteljišče se ne sprejemajo nove učenke. Gojenko morajo biti 13. sept, zvečer v zavodu. Šolska maša je v nedeljo, 14. sept., redni pouk v ponedeljek, 15- sept. Škoija Loka. Na notranjih šolah uršulink: osnovna in meščanska šola ter žensko učiteljišče se začne redni pouk v pondeljek, dne 15. septembra ob osmih. Šolska sv. maša v nedeljo, dne 14. septembra ob devetih jo za vse učenke brez izjeme strogoobvezna, zato morajo biti vse gojenke dekliškega zavoda v soboto, dno 13. septembra, do večera v zavodu. Vse naštete šolo imajo glasom razpisa prosvetnega ministrstva z dne 8. avgusta t. L štev. 7601, pravico javnosti. Šmihel pri Novem mestu. Na dekliški osnovni iu meščanski šoli ubogih šolskih sester Naše ljube Gospe se vrši vpisovanje v posamezne razrede za šolsko 1. 1924/25 dne 13. sept. V nedeljo dne 14. sopt. bo šolska sv. maša in v ponedeljek 15. sept. se prične redni pouk. Ponavljalni in sprejemni izpiti se vrše 12. in 13. sept. Drž. dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šol. leto 1924/25 bo v petek j. in v soboto 6. septembra od 9. do 11. ure. Ponavljalni izpiti pričnejo v torek 9. septembra ob 8. uri. Otvoritvena služba božja bo v ponedeljek 15. septembra ob 8. uri. Zunanji učenci ir. učenke se morejo vpisati tudi po pošti. Naznanila. Moška in mladeniška Marijina družba ▼ Križankah ima jutri, v pondeljek, dne 1. septembra ob osmih zvečer v družbeni dvorani izvencerkveni sestanek, ki se naj ga zanesljivo udeleže vsi družbeniki. Razgovor o zelo važni zadevi. ■ Frančiškanska prosveta. V sredo, dne 3, septembra redna odborova seja, obvezna za vse odbornike. Predsednik. p Družba sv. Elizabete. Redna seja osrednjega sveta družbe sv. Elizabete bo prihodnji torek (2. sept.) ob 5. popoldne (Jugoslovanska tiskarna). Dol. Logatec. Ljudski oder iz Ljubljane uprizori v nedeljo dne 31. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenem domu v Dol. Logatcu velezanimivo in humorjapolno veseloigro v treh dejanjih »Težke ribe«. Vsi prijatelji lepe dramatične umetnosti iskreno vabljeni. Pred-prodaja vstopnic v konsumnem društvu v Dol. Logatcu. Društvo ostrostrelcev v Ljubljani, ustanovljeno 1562, Gradjansko streljačko društvo »Kralj Aleksander« v Osijelcu proslavlja 140-letnico obstoja ter priredi ob tej priliki 7., 8. in 9. sept. 1924 — veliko nagradno streljanje — h kateremu so vabljeni tudi naši člani. Odbor poživlja toraj člane, da bi se te slavnost! v čimvečjem številu udeležili. Streljalo se bode na tarčo na 150 m in 300 korakov kakor tudi na bežečega zajca in jelena: dovoljeno jc poljubno število serij po 5 strelov. — Strelski svet. Koncert. V restavraciji in kavarni »Tratnik« vsak dan koncert ruskega umetniškega balalajčpega orkestra iz Zagreba, obstoječega iz 11 oseb. Godba, petje in solospevi priljubljenega tenorista. Od 20. do 1. ure. Vstop prost. Turistika In spori. Turistom. Danes 31. avgusta bo v Kamni", k i Bistrici sv. maša. Za uro so dogovorimo. Član Aljaževega kluba. Športni klub Tržič priredi danes ob 15 popoldne otvoritveno kolesarsko dirko na progi Tržič—Križe—Tržič. Start in cilj pri km 42.2 gostilna Ster. Vabljeni so vsi ljubitelji športa k tej prireditvi. SK Mladika, Danes ob treh popoldne igra drugo moštvo proti klubu od Sv. Jožefa. V ponedeljek rezerva z SK Zvezdo zvečer ob 6.30. KOLESARSKA D SRKA TEZM0 PR! MARIBORU JOf> 7. IN 8. SEPTEMURA 1924 -»C ■»BttisvKBtt-aamnuaManiaHaaKOiEittSBaMMaMa I. Marifaraski kongres od 6. do 8. septembra t. 1. * Agnostos: Plemenita Gospa. Pomen božanskih stvari in teh, ld so z njimi v najtesnejši zvezi, je ncizčrpljiv. Tako je tudi z Marijo, v kateri se je sam Bog včlo-večil. Bogoslovec, pesnik, preprost vernik — nobeden ne more povedati vsega, kar Ona pomeni za katoliško versko življenje. Evkari-stija — sam Bog, ki se v podobah kruha in vina z nami združuje — je središče vsega našega verskega udejstvovanja, toda Marija jo tista, ki nas najbolj Bogu približuje. Zakaj njenega telesa in krvi je Božji sin, ki nam v zakramentu svoje telo in kri nuja za večno življenje. O, neizrekljiva skrivnost, ld jo komaj slutiti moremo, ki jo je samo Angelj mogel količkaj dostojno izraziti, ko jo je zlil v nesmrtne zvokove svojega »Ave Mariak... Vse, kar ljubi katoličan zemskega, ne fjubi zaradi zemskega, ampak zaradi božanskega, ki je v njem skrito. Tragedija sodobnega človeka je ta, da zemsko z božanskim zamenjuje. Moč, slava, denar, ženska — ob tem se njegovo iskanje, hrepenenje in stremljenje ustavi. Katoliško srce pa vidi v zemski moči, bogastvu, lepoti samo simbole, ki zaznamujejo Boga v nepopolni in po izvirnem grehu tudi izkaženi obliki. Zato se katoliško stremljenje ob njih ne pomiri, išče nad njimi, in se povzpenja nad nje. Tudi če jih prav rabi, in jih v svitu božanstvenega oplemeni-tuje, se ne uteši končno ob njih, ampak po njih išče večnega pomirjenja le v Bogu. Tisti pa, ki tega ne umeje, se muči in izmuči ob ustvarjenih dobrinah, ki mu vso obetajo, pa ničesar ne izpolnijo; ki te tem menj osrečujejo, čim več in bolj jih imaš. Marija pa med ustvarjenimi bitji zavzema čisto posebno mesto. Ona se izmed vseh najbolj dotika Boga, je vrhunec stvarstva, ld je Stvarniku najbližji, ni izkažena po izvirnem grehu in slabosti, in je vendar vsa naša, kakor je obenem vsa božja. Istega rodu z nami, je najpopolnejša od nas vseh, kraljica umrlih, živih in bodočih, naš ideal po telesu in duši, ki se je iz nje rodil Sin večnega Očeta, da nas odreši, poveliča, ovekoveči. V njej se je na najpopolnejši način izvršil misterij združitve božanskega s človeškim. In zato tako hrepeni po njej vsaka krščanska duša, zato se v njej uteši in oblaži, zato je njeno češčenje vir popolnega notranjega zadovoljstva in umiritve, zakaj od vseh vstvarjenih bitij nas ona najbolj ^ u približuje, ga najbolj razodeva in v. r, - le Nanj, ki jo je vstvaril kot naj-popol 1' > lsev Svoje dobrote in lepote za svojii. učenim Sinom. In zato je največji katolik pesnik naslikal pot k Bogu po Njej: 11 nome del bel fior ch'io sempre invoco e mane e sera... In zato so našli le po Njej kristjani pot k Bogu, če so zablodili, tešeč se ob drugih božjih stvorih, ki so menj od nje. Ona je mati vseh izpreobrnjencev. Donna, se'tanto grande e tanto vali, Che qual vuol grazia ed a te non ricorre, Sua disianza vuol volar senz'ali. To je v bledih besedah pomen, ld ga ima Marija za nas, izražen v obliki, ki najbolj prija sodobnemu človeku-iskavcu, ki več ne umeva pravega odnosa stvarstva do svojega Stvarnika in ki mu srce polnijo lažni ideali, kakor je tožil pesnik Beatriči : Le presenti cose eol falso lor piacer volser miei passi, tosto che il vostro viso si naseose... Mari-janski kongres naj pokaže temu človeku bo-žanstveno lepo podobo Gospe, ki je vsa čista ljubezen, usmiljenje in blagost, po kateri Sin deli vse svoje milosti, ki more rešiti izgubljenega grešnika po eni sami kapljici solze, ki jo prelije, misleč Nanjo (Purgatorio V, 106). Naj mu pokaže Mater-Devico, ko ji angelj oznani veliko skrivnost učlovečenja, ko pod križem'trpi s Sinom, ko se raduje Njegovega vstajenja. In ta veličastna podoba Najdovrše-nejše bo rešila tudi sodobno človeštvo jn ga približala Bogu, gospodarju, sodniku in odre-šeniku vseh vekov. Izredni dnevi se bližajo; dnevi, ko bo celokupno slovensko ljudstvo na svečan način proslavilo nebeško mater Marijo: Marijanski kongres bo v Ljubljani. Sedmega in osmega septembra bo videlo stolno mesto odlične množice, ki ljubijo Marijo. Mladina, naš ponos in naša nada, ti si v prvi vrsti pozvana, da se pridružiš proslavi Marije. Ako bo mladina nepokvarjena in vdana Bogu, ako se bo z ljubeznijo vnemala za Jezusa in Marijo, ako bo gorela za najvišje vzore, moramo z radostjo vzklikniti: Blagor narodu! Ihti torej, ti mladi naš rod, hiti v naročje Marijino! Nebeška Kraljica te bo varovala. V njenem zavetju in varstvu rastejo in uspevajo najlepše cvetke nežne mladosti, ki se dvigajo k nebeškemu Solncu Jezusa. Pokaži, draga mladina, v dneh Marijinega kongresa dejansko ljubezen do Jezusa in do njegove nebeške Matere. Ta ljubezen )e nera-združljiva. Izpričaj jo s tem, da prejmeš božjega Sina Jezusa v svoje srce. Draga deca, cenjeni mladeniči in mladenke! Skupno bomo proslavili nebeško Mater v nedeljo, 7. septembra, na predpražnik njenega rojstnega dne- va; skupno bomo darovali Mariji za god sveto obhajilo. Vsi mladi naši prijatelji, vse pridne deklice, vsi otroci Marijini, ki ste se že odločili za skupno sv. obhajilo, vabite, nagovarjajte, priporočajte to lepo, vzvišeno misel in namero tudi drugim. Od osebe do osebe naj gre klic: Skupno sv. obhajilo imam? — Mariji v proslavo! Skupno sv. obhajilo bo biser v lepem nizu številnih prireditev, ki so na sporedu Marijinega kongresa. Draga mladina, okleni se Marije. Skupno sv. obhajilo dne 7. septembra naj bo tvoje darilo in vezilo Mariji za god. Spored: Skupno sr. obhajilo bo v treh skupinah: 1. za dečke v cerkvi Srca Jezusovega ob pol 8. (Govor ima g. Ludovik Šavelj C. M.) 2. Za deklice v uršulinski cerkvi ob pol 8. (Govori spiritual J. Cegnar.) 3. Za srednješolce in akademike v Križankah ob pol 8. (Govori prof. dr. Gr. Pečjak.) — Spoved za m'adino bo po vseh cerkvah v soboto, 6. septembra, od dveh do štirih popoldne. Prosimo, da bi vsi starši, vzgojitelji in mladinoljubi blagovolili zastaviti vplivno besedo v prilog nameravani pobožnosti in pripomoči, da se bo mladina v obilnem številu udeležila te lepe svečanosti. Hkrati opozarjamo na slavnostni obhod, ki to 8. septembra ob dveh popoldne z uovot venčanim kipom Pomočnice kristjanov na Rakovnik. Pripravljalni odbo- vabi mladino vseh šol, zlasti še belooblečene deklice k obilni udeležbi. Zbirališče pred realko. Za nadzorstvo in red pri obhajilni pobožnosti in pri s;" _ evodu bo poskrbljeno. — Ljubljanski kate-hetje. gg. duhovnike in bogoslovce, vse pevke in pevce, naj sodelujejo pri skupnem petju. — Skupna vaja bo v nedeljo 7. septembra točno ob pol treh v veliki dvorani v Križankah. Kdor želi note naprej, naj jih naroči pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 v Ljubljani. Prosimo cerkvena predstojništva, da pevke in pevce na to opozore. CERKVENI KNEZI NA KONGRESU. Telegram iz Turina obvešča, da se kardinal C a g 1 i e r o gotovo udeleži Marijanskega kongresa in posvetitve na Rakovniku. Iz Rima so dobili salezijanci poročilo, da se želi shoda udeležiti tudi nadškof Panika, pro-vikar Nj. Svetosti. Istotako je ekoro gotova udeležba g. nadškofa B a u e r j a. G. nuncij Pellegrinetti se kongresa tudi gotovo udeleži. Dr. Joža Glonar: aitcv ob prsiiki iar. kongresa. Slov. glasb, društvo »Ljubljana« v Ljub- | ljani priredi ob priliki prvega slovenskega ' ! MarijiHisVc^a kongresa v Ljubljani v nedeljo dne 7. septembra ob 8. uri zvečer v stolni cerkvi sv. Nikolaja MARIJIN ORATORIJ I s sodelovanjem stolnega organista g. prof. j Premrla, opernega pevca g. B a n o v c a in društvenega ženskega, moškega in mešanega zbora, ld jih bo vodil dr. K i m o v e c. Vsebina: Razvoj slovenske Marijine pesmi. Spored: 1. S. Rousseau: Gfertorij v C-duru. Na orgle prof. Premrl. 2. M. Kastelic: a) češčena si, Marija ti! Eno- glasen zbor z orglami. b) harm. Hubad: Ave, presvetla Marija; 4—7glasen mešani zbor. 3. Prekmurska, liarm. Kimovec: Lepa si, lepa, roža Marija. Mešani zbor. 4. L. Dolinar: Za Bogom. Mešani zbor. 5. Gr. Rihar: a) Ko v jasnem pasu primig- lja. Ženski zbor. b) Zdrava, zemlje vse Gospa. Moški zbor. 6. P. A. Hribar: Veselo pesem. Moški zbor. 7. Fr. Gerbič: Sv. Devici Mariji v čast. Mešani zbor z orglami. 8. Guilinant: Andante con moto. Na orgle prof. Premrl. 9. A. Foersler: Kraljica angelska. Ženski zbor z orglami.. 10. P. II. Sattner: S cvetlicami te venčamo. Mešani zbor z orglami. 11. Ig. Hladnik: Avo Marija! Mešani zbor. 12. A. Schvvab: Zdrava Marija! Mešani zbor. Tenorski samospev zapoje g. Banovec. 13. E. Hochreiter: Smeji se maj. Meš. zbor z orglami. Ten. samospev g. Banovec. 14. Dr. Fr. .Kimovec: Večerni zvon. 4—6gla-sen mes. zbor. 15. Mlinar-Cigale: Ave, tisočkrat ave! Mešani zbor. 16. J. Klemenčič: Za majnik. Meš. zbor. z orglami. 17. St. Premrl: Z glasnim šumom s kora. 4— 7glasen meš. zbor. 18. Canestrari: AllegreUo festoso. Pri blagoslovu z Najsvetejšim zbor zapoje ; 19. A. Foorsterjcv Tantum ergo op. 6. št. 5. Spored je, kot sc vidi, zelo bogat, pesler. Zastopane so razne dobe, različne smeri od 1. 1678. dalje, torej pesmi iz časa, ld obsega več nego 250 let; 15 slovenskih skladateljev je nanizalo lepo število 17 raznih Marijinih pesmi. To bo nekako glasbena razstava, zgodovinski pregled naše lepe, tako prisrčno iskrene, mehko božajoče Marijine pesmi. PETJE PRI MARIJANSKEM KONGRESU. Načrt petja pri Marijam kern kongresu jo v podrobnosti izdelan. Pri posvetitvi 8. septembra bomo peli »Srce Marijino« (Rihar) z besedilom, ki ga je priredil nalašč za to priliko kanonik dr. Mrhar; po posvetitvi »Marija, Mati ljubljena« iz Cecilijo. Med sprevodom bodo pele različne skupine znane Marijine pesmi. Glavna skupina bo pela z močnim zborom duhovščine litanije Matere Božje. Od-pevki po »Slava Brezmadežni«. Pozivamo čč. »Jugoslavenska akademiji znanosti i umje'nosti« v Zagrebu je pravkar izdala 38. zvezek svojega »Ljetopisa«, ki prinaša podrobno poročilo o nje stanju in delovanju v 1. 1923. Glavno sliko nam podajajo poročila predsednika in tajnikov na svečani letni skupščini, ki se je vršila 20, junija 1923. Predsednik Janeček se je v svojem govoru spominjal težkih razmer, v katerih je nastala in se začela razvijati in jih je primerjal s težkočami, v katere je prišla v zadnjih letih. Prej so bile težkoče politične narave, sedaj so prišle gmotne težave. Njeno glavno imetje tvori palača, knjižnica in galerija slik. Kar ima še sicer nepremičnin, je nosilo tako male dohodke, da je komaj zadoščalo za davke in najbolj neodložljiva popravila. Vrednost njenih glavnic, naloženih v papirjih, je stalno padala, dokler ni dosegla minimuma. Tako je prišlo, cla je njeno res razpoložljivo premoženje v maju 1922 znašalo komaj nekaj nad 72.000 K, znesek, s katerim danes akademija ne more izdati ne ene knjige. Povrh pa je bila akademija takrat v Nad-biskupski tiskarni v Zagrebu dolžna 650 tisoč kron! V tej sili je prišla akademiji na pomoč država, ki je v proračunu za leto 1922/23 votirala kot podporo akademiji 200.000 dinarjev. Priskočil je tudi zagrebški »Savez novčanih zaveda«, ki je akademiji naklonil okoli 100.000 dinarjev podpore, priskočili pa so tudi posamezniki, tako n. pr. Eskomptna banka in vele-industrijalec Vladimir Arko. Akademija se je na ta način rešila dolgov, izvršila nujno potrebne adaptacije, posebno v galeriji slik, in lahko zopet začela misliti na to, kar je nje glavni namen: redno izdajanje znanstvenih publikacij. Urejeno gospodarstvo ji je omogočilo, da je lahko črtala razne papirje, ki so v nje premoženju bili samo fiktivne vrednosti. Nekateri funda-torji so stare papirje, ki so postali brez vrednosti, zamenili z boljšimi, najlepši dar pa je akademiji poklonil hrvaški rodoljub dr, Grga T u š k a n , ki ji je zapustil 300 tisoč dinarjev. Na proslavi 150letnice akademije v Bruslju in na kongresu mednarodne unije akademij, ki se je vršil ravriotam, je akademijo zastopal nje častni član don Franc Bulic. Z unijo akademij veže zagrebško akademijo tudi marsikatero skupno podjetje, tako n. pr. nova izdaja Du Cangeo-vega »Thesaurus linquae latinae mediae et infimae latinitatis«. Unija akademij je referat tehničnega ravnatelja tega podjetja poslala zagrebški akademiji, naj izreče o njem svoje mnenje. Referat je izdelal V. K1 a i č , ki je izjavil, da jc za naše znanstvene svrhe bolj nujno potreben »Thesaurus infimae latinitatis« ko pa »Th mediae latinitatis«. Vse kaže, da mednarodna unija ravno s tem svojim podjetjem nima posebne sreče. Omejila ga je namreč na ta način, da jc iz programa izločila novejšo, pa še tudi srednjeveško latinščino, vsaj latinščino poznejšega srednjega veka. Upoštevati hoče samo latinščino kje do 1. 1000., iz enostavnega vzroka, ker segata do te dobe pregleda srednjeveške latinske literature, ki sta ju napisala Ebert in Matitius, dva Nemca. Toda ravno Ncmci so iz te »mednarodne« unije s svojimi akademijami vred — izključeni^ Pomenljive so besede, ki jih je na svečanem zborovanju izrekel gospodarski tajnik M. K o s t r c n č i č: »Akademija dela danes v zelo težkih razmerah in trči v svojem delu povsod na razne zapreke, ki pa ne ležijo toliko v njej sami, ko v danes običajnih nazorih in splošnem ustroju današnjih ljudi. V brzini, s katero hiti čas in se poraja vedno kaj novega, akademija ne bo mogla ostati neizpremenjena, ampak sc bo morala tudi on prilagoditi imperativnim zahtevam časa in same stvarnosti, če ne bo hotela, da bo v krajšem ali daljšem času veljala za staromodno institucijo, obledel spomin. Akademija bo morala tudi sama neposredno poseči v boj za kulturne dobrine. Akademija bo pravilno razumela nntrnho lastne reoriJani-i »-• zacije, če bo znala in marala organizirati in Dovesti znanstvene delavcc in intelek- tualce sploh, ki so danes razgnani in brez priznanja za lastno delo. Z delom bo morala propagirati prepričanje, da najvišje intelektualno delo ni tako zanič, kakor se danes sploh misli, in tako brez cene m vrednosti, kajti če začnemo enkrat rušiti najvišje kulturne dobrine, se ne bomo mogli več ustaviti pred rušenjem nižjih ln Se nižjih. Na drugi strani pa se akademija zaveda, da se je splošna višina kulture, ne samo pri nas, znižala, in bo posvetila prosvetnemu delu med najširšimi krogi inteligence posebno pozornost s tem, da bo med njimi širila literaturo, ki služi splošni izobrazbi.« Poročilo književnega tajnika Gjure Korblera je nekoliko bolj razveseljivo ko leta prej, Med številnimi prispevki, ki so se 1, 1923. v publikacije akademije sprejeli, nas Slovence najbolj zanimajo pri«, spevki dveh učenjakov: A, M u š i č a o naših glagolih »moči« in »morati«, in J. P 1 e m 1 j a , ki ga je akademija lani izvolila za. člana dopisnika v matematično-prirodoslovnem razredu, dve razpravi: »Rešitev linearne diferencijalne enačbe kot funkcije akcesoričnih parametrov« in »O analitičnem raztegnjenju slik«. Med mnogimi publikacijami, ki jih akademija pripravlja, bo pač ena najbolj zanimivih »Hrvaški biografski leksikon«; glavnica, ki jo je v ta namen akademiji dal na razpolago general Czerlien, znaša 21.000 dinarjev in 93.000 frankov. Celotna knjižna zaloga, ki jo hrani akademija, se ceni na 6,000.000 kron po prodajni ceni; poprek proda akademija na leto svojih publikacij za več ko 10.000 dinarjev, pa jih mnogo razda tudi zastonj ali pa proda — posebno javnim zavodom — po znižani ceni. Ker se je tisk tako silno podražil in so se s tem morale podražiti tudi publikacije akademije — edicije leta 1922., vsega skupaj osem knjig, stanejo 550 dinarjev! — je število stalnih naročnikov vseh publikacij akademije tako zelo padlo, da jih je bilo leta 1922, samo Se deset! Po starem običaju prinaša »Ljetopis« tudi par znanstvenih člankov lažje vsebine in krajšega obsega. Priložena so mu »Pravila jugoslovanske akademije«, kakor jih je v času primerno spremenjeni obliki potrdilo ministrstvo prosvete dne 27. novembra 1923. Cerkveni vestnik. c Konferenca katoliškega episkopata. V, Djakovem so imeli jugoslovanski škofje ne-posreduo po evharističnem kongresu osi-ješkem večdnevno posvetovanje. Navzoči so bili vsi nadškofje, škofje, škofijski upravitelji in delegati, med njimi škofje dr. A. K Jeglič, dr. A. Karlin in dr. Srebrnič. Dne 19. avg. se je episkopat udeležil črne sv. maše, ki jo je opravil nadškof in predsednik konference dr. A. Bauer za pokojnega škofa Strossmayerja. Prvi seji jo prisostvoval tudi apostolski nuncij Msgr. Pellegrinetti. — Episkopat je v posebni spomenici, poslani ministrstvu verstev, označil svoje stališče nasproti načrtu šolskega zakona za osnovne šole, ter zahteval, da se vpoštevajo pravice Cerkve in svoboda verskega poučevanja. Ministrstvu za notranje zadeve so škofje ponovno poslali v odobren,ie pravila društva »Krščanska šola«. Sklenili so, da se takoj prične organizacija katoličanov, ki naj se odločno postavijo v bran zoper brez-versko šolo. Dalje se je poslala ministrstvu prosvete spomenica, ki v nji episkopat zahteva, da se redukcija katehetov ne sme izvršiti brez poprejšnjega privoljenja in spo-razumljenja s pristojnim škofijskim ordina-riatom. Hrvatski škofje so sklenili, da bodo razposlali o priliki 100(1 letnice brv. kraljevine skupno pastirsko pismo hrvatskemu ljudstvu. Posebno pozornost je posveti! jugoslovanski episkopat tudi vitalnemu vprašanju, kako naj bi se uredili prejemki duhovščine v dušnem pastirstvu in v pokoju. Ministrstvu se jo svetovalo, naj se takoj odpo-more zlasti siromašnemu svečenstvu. Končno so se reševala še razna druga vprašanja glede misijonstva, cerkvene discipline idt. »Slomškova zveza« bo imela v dneh Ma« rijanskega kongresa kratko zborovanje, na kar opozarjamo vse člane in članice, da even-tuelno pot v Ljubljano odlože na liste dni, ko se bo vršil Marijanski kongres. Osrednji odbor »Slomškove zveze« je prepričan, da se bo Marijanskega kongresa udeležilo lepo število krščanskega uČiteljstva. Dne 2. septembra pa bo imel osrednji odbor »Slomškove zveze« svojo sejo, h kateri so vabljeni vsi predsedniki podružnic. Lokal: Florijanska ulica šl. 7 II. Machbeth v našem dramskem gledališču. Šekspirjevo žaloigro Machbeth v Oton Zupančičevem prevodu vprizore v soboto dne 6. septembra v dramskem gledališču člani stolno kongregacije v režiji akademika Ivana Pengova. Vstopnice za to vprizoritev Mne-1)0tlm dobivajo se od 3. dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Gospodarstvo. Janko Jovan: Uvoz mlevskih izdelkov. Časopisje poroča, da se vojvodinski mlini pripravljajo na akcijo, ki bi naj imela ta vspeh, da prepove vlada uvoz tuje moke. Istočasno podvrgava časopisje našo trgovsko bilanco ostri luitiki zlasti radi visoke postojanke uvoza mlevskih izdelkov iz inozemstva. Ni treba šele dokazovati, da smo agrarna država, M pridela žita mnogo več, kot ga potrebuje za lastno potrebo. Ta okolnost je, na katero se kritiki sklicujejo in zahtevajo, da naj vlada vpelje na mlevske izdelke visoko carino, da se prepreči luksus uvoza predmetov, katerih imamo sami ne le dovolj, temveč toliko, da jim moramo iskati trga zunaj. Stvar je videti zelo plavzibl in navidezno kritika drži. Če pa gledamo naše razmere realno, kakor iste taktično stoje, potem pridemo do drugega zaključka. Najpreje pride v poštev ozir na našo trgovsko bilanco. Če bi uvažali iz inozemstva mlevske izdelke in ne bi imeli možnosti svojega lastnega žita in svojih lastnih mlevskih izdelkov izvažati v inozemstvo, potem bi se morali brezpogojno postaviti na stališče, da je treba uvoz mlevskih izdelkov s silo preprečiti, kar hi dosegli z uvedbo visokih uvoznih carin. Ta slučaj pa ni podan. Naši mlini leže, vsaj oni, ld se po svoji kapaciteti smejo smatrati za eksportne, na ugodnih geografičnih točkah največ ob Donavi, Tisi ali njenih kanalih. Odtod se izvažajo mlevski izdelki v Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo. Bratislava je postala tako odlično tržišče za žito in moko, da že danes resno odvzema Budimpešti prvenstveno mesto v tej trgovini, Dunaj ni le trg za preskrbo Avstrije, ampak je še danes tržišče za češke impor-terje, dočim je Pasava odličen prejemni trg za Nemčijo. Teh tižišč mi nikdar ne bomo ua-sitili, samoposebi umevno pridemo v poštev le, če smo konkurenčni. Vprav ti trgi so, ki nam diktirajo cene' kar občutimo zlasti v časti trdne tendence in le ta čas je, ko se razmere spremene v toliko, da nam konvenira uvoz inozemskih mlevskih izdelkov. Vsakoratni pojav uvoza mlevskih izdelkov od zunaj pa ima za naravno posledico stagnacijo v mlinski industriji in posleduo temu pritisk na cene. Kakor hitro pa odnehajo naše cene toliko, da se izjednačijo s svetovno pariteto, prestane avtomatično tudi vsak uvoz mlevskih izdelkov. Uvedba uvoznih carin bi ne imela nika-kih drugih posledic, kot za alikvotni del povišanje cen moke, o čemur je zlasti jesen leta 1922 prinesla sijajen dokaz in je bila tedanja vlada v svrho pobijanja draginje prisiljena ukiniti uvozno carino na mlevske izdelke ter je s tem dosegla več kot vse drugo, drago prehranjevalno akcijo. Ni zadosti, da se iz trgovske bilance vzame eno postojanko in nad njo izvaja kritika, temveč treba je pregleda, v katerih časih in pod katerimi okolnostmi se ie ta postojanka v trgovsko bilanco urinila; ta pregled pa bode brezdvomno dokazal, da 9e je izvoz mlevskih izdelkov izvršil v času visoke konjunkture. Niso naši ljudje vneti za laško ali amerik. moko, nasprotno raje plačujejo izdelke baških in banatskih mlinov pol krone dražje, a če posegajo kljub temu po prvi, potem so merodajne samo cene in nič drugega. Vojvodinskim mlinom gotovo to ni všeč, a za konzumne pokrajine kot sta Slovenija in Dalmacija je tuj mlevski izdelek naravnost potreben regulator cen za slučaj, da iste prekoračijo normalno mero. Prometne razmere so danes hvala Bogu, toliko urejene, da se nam iz tega naslova ni treba več bati pomanjkanja, a koliko iste zadevajo Dalmacijo, še daleč niso toliko urejene, da bi se v Dalmaciji vršila prehrana nemoteno, ako bi ji onemogočili uvoz živil od zunaj. Ravno zato, ker imamo obmejni kraji v uvozu zunanjih mlevskih izdelkov jak regulator, bi. pomenilo izročiti nas milosti in nemilosti žitnih in mlinskih magriatov. Res je, da se čudno sliši, ako uvaža tako agrarna država kot je Jugoslavija za več sto milijonov mlevskih izdelkov, če pa se prevdarijo okol-nosti, zakaj se uvoz vrši in kaj se z uvozom prepreči, potem stvar izgubi zagonetnost in ni le razumljiva, temveč tudi povsem opravičljiva. Precej boja je bilo, predno se je vlada odločila ukiniti uvozne carine, a socialni oziri so bili tako veliki, da je mogla računati le tedaj na uspeh v boju proti draginji, če pristane na to. Tudi tedaj so bili vojvodinski mlini, ki so skušali vladino namero preprečiti, a jim ni uspelo. Računati moramo, da bode tudi sedanja vlada imela toliko razsodnosti, da dobljenega stanja v tem ne bode spreminjala. Anton Peve: Vetessjem in kmetijstvu. II. Kmetijski stroji. Letošnji velesejem v Ljubljani se je odlikoval po tem, da smo videli zelo maln kmetijskih strojev v primeri z drugimi leti. S stroji odpnde tudi poglavitna privlačna sila velesejma za kmetijske gospodarje, — po drugi plati pa je dovoz in odvoz kmetijskih strojev zelo neokreten in drag tako, dn se vsak inozemski ali sicer bolj oddaljeni razstavljavec resno premisli, ali more pod danimi okoliščinami kdaj računat! na Indirektno povračilo teh izdatkov in vsled tega z rentabilnostjo udeležbe na velesejmu. Ker je številna udeležba kmetijskih strojev na velesejmu v interesu kmetijskega pouka in ne k interesu velesejma, je razstavljalce privabljati s tem, da se shranijo neprodani stroji do nadaljnega razpolaganja z njimi od strani razstavljalca ali do izvršene prodaje brezplačno v kmetijskem paviljonu — pod gotovimi pogoji. Na Danskem najdemo ustanovo z imenom Stateus Redskabsudvalg — državni odbor za orodje, namreč za kmetijske stroje in kmetijsko orodje. Namen tega odbora je preizkušanje strojev itd. ob prilikah kmetijskih razstav in prirejanje tečajev o uporabljanju strojev (Kursus i Maskinbrug!) okrog po deželi. Odboru je prideljen »državni konzulent za kmet. stroje in orodje«, tačas g. A. Christensen. Tak tečaj navadno osem-tedenski obsega kot predavanja: 1. dan: dop. plugi, brane in kultivatorji — pop. preizkušnje strojev; 2. dan: dop. sejalni stroji, tro-silci gnoja in gnojnice — pop. preizkušnjs strojev; 3. dan: dop. orodje za obdelovanje krompirja — pop. uporaba strojev; 4. dan: dop. okopavalniki in stroji za spravljanje pridelkov — pop. ročno orodje; 5. dan: dop. mlatilnice, čistilni in odbiralni stroji — pop. razgovori; 6. dan: gonilni stroji — pop. vskla-diščevanje strojev. Podobni tečaji, ki se vršijo s predočit-vijo ali tudi s praktičnim predvajanjem zadevnih strojev, so potrebni istotako pri nas in prvi bi se mogel prirediti ob priliki velesejma 1925. V interesu našega kmetijstva in bodočih velesejmov ter razstav je, cla osnujemo za Slovenijo takoj svoj »državni kmetijsko-strojni odbor« iz zastopnikov praktičnega kmetijstva, osrednjih gospodarskih korpora-cij, tozadevne industrije ali trgovine ter kmetijskih strokovnjakov. Državnost takega odbora obstoji le v tem, da se z naslovom spaja večji ugled na zunaj, da vodi vse funkcije samostalen državni kmetijski strokovnjak, specijali^ran v vseh podrobnih vprašanjih kmetijskega strojništva, kateremu služi odbor kot posvetovalni in kontrolni organ pri njegovem strokovnem delovanju in vsled tega kot upravitelj denarnih sredstev, ki jih da na razpolago država za kritje pisarniških stroškov in za prirejanje tozadevnih specijalnih tečajev s sodelovanjem okrajnih ekonomov po deželi. V sedanjem početku bi bila njegova naloga predvsem zainteresirati inozemske iu naše tvornice kmetijskih strojev in orodja, da na prihodnjem velesejmu razstavijo vse one stroje, ki morejo priti v slovenskem kmetijstvu praktično vpoštev. Nadalje naj dajo vse prizadete tovarne na razpolago klišeje dot.ičnih strojev in »Kmetovalec« ali kateri drugi strokovni list naj da v tekočem letu na razpolago svoje prodale za ilustrovan popis teh strojev tako, da dobimo ob priliki velesejma 1925 tudi priročno knjigo o kmetijskem strojništvu — nujno potrebno za praktičnega kmeta in 7,a pouk na kmetijskih šolah. P. D, Sarajevo. Kuriozitete prisilnih poravnav. S proračunskimi dvanajstinami za januar in februar 1922 je bila razširjena postava, ki je veljala o prisilni poravnavi na ozemlju Hrvatske ln Slavonije, na celo državo. Ta postava, M je dosedaj ubila skoro ves trgovski kredit, je bila razglašena na način, ki more veljati samo tako dolgo, dokler veljajo te proračunske dvanajstlne, nikoli pa preko dobe te postavne določbe. Člen 113 ustave predvideva trajanje proračuna samo za leto dni, a dvanajstin, dokler se ne reši proračun. Potemtakem ta zakon nima več za celo državo zakonske moči, posebno še, ker ga poznejše postave o dvanajstinah in proračunih ne omenjajo, a novi zakon ni prišel. Samo mimogrede naj bo omenjeno, da se je ta nepravilna praksa donašanja postav v proračunskih dvanajstinah in v finančnem zakonu dosedaj le prepogosto uporabljala in da se na podlagi teh določb se vedno pobirajo n. pr. takse, katere se v novem taksnem zakonu ne omenjajo oz. se na te določbe ne nanašajo. Ker je ta zakon o prisilni poravnavi iz leta 1916, ne vsebuje vse'h onih določb, ki bi odgovarjale sedanjim povojnim razmeram in povojni trgovski morali. Ne samo to, nego celo razna sodišča ga različno tolmačijo. Dr. Politeo je v 2. štev. Bankarstva 1924 napisal Članek o 100% poravnavi in omenja, da zagrebško sodišče odbija take poravnave. Medtem pa okrožno sodišče v Sarajevu vse take prisilue izravnave sprejema in rešuje. In ravno pri teh prisilnih poravnavah ui nobenega drugega namena, kakor, da se dobi moratorij in pa tako obrestno mero, ki jo hoče dolžnik. Kaj pa nastane, ako upniki no pristanejo na 100% poravaavo? Potem pa pride konkurz, a konkurz je nemogoč, ker dolžnik ni pasiven. O tej 100% poravnavi hočem navesti dva tipična slučaja- Neka protokolirana tvrdka je prijavila v Sarajevu prisilno poravnavo in nudila 100% poravnavo, plačilo v dveh letih. Imetje tvrdke je obstojalo iz zaloge blaga in pa iz dolžnikov v Črni gori. V isti višini je imela tvrdka dolgove pri bankah in pri raznih upnikih. Še predno je prišlo do obravnave, je tvrdka opozorila svoje upnike, da je pripravljena dati v višini terjatve blago iz zaloge. Vsak upnik je rad prišel v trgovino in si izbral blago in tako so upniki odnesli celo zalogo ter bili izplačani v blagu takoj s. 100% in jim ni bilo treba čakati obljubljenih 2 let brezobrestno. Vprašanje pa je, v koliko se je dolžnik pri tem še posebej poravnal in koliko je bilo blago vredno, toda ti upniki so se morali vsi izjaviti za popolnoma pokrite. Dolžniku so pri te mostale njegove terjatve, za katere ima čas 2 leti, da jih uter-ja in izplača ostale upnike, a rešil se je cele zaloge, oziroma jo je lepo razprodal in rešil se je tudi blaga, ki ga ima vBaka trgovina in ki ni ravno kurantno. Druga tvrdka je prijavila poravnavo s 30%. To jo bil nek ženski modni salon z največ terjatvami pri raznih uradnicah etc., ki stalno kupujejo blago, a vedno ostajajo po nekaj dolžne. Kaj je preostalo upnikom, kot pristati na poravnavo, ker, ako poženejo dolžnika v konkurz, bi stroški pojedli vse svote, posebno ker so svote male, bilo jih je pa veliko. Tako je bila poravnava potrjena. Ni še preteklo od tega 3 mesece, pa vam je prijavila tvrdka novo prisilno poravnavo, ki jo je sodišče sprejelo in r?ato odredilo obravnavo. Tvrdka izkazuje 1,200.000 Din aktiv in 1,170.000 Din pasiv ter nudi 100% kvoto novim upnikom, a starim, to je onim, ki so svojedobno pristali na 30%, 100% izplačilo sprejete kvote od 30% njihovih terjatev v roku od enega leta z 10% obresti! Torej moratorij in znižanje obrestne, mere za vse terjatve na 10%. To je par primerov iz trgovskega življenja v Bosni, ki jasno kažejo, za kakšne svrhe izrabljajo zakon o prisilni poravnavi. Gotovo zakonodavec niti oddaleč ni mislil na to, da bi se s tako uporabo zakona odprla široka pot nesolidni trgovini v škodo upnikov in tudi v škodo solidne trgovine. In ravno take ako ne še slabše so razmere trgovine v Srbiji in v Banatu, le malo boljše mogoče v severnejših pokrajinah. Zato je razumljivo, da je trgovska in obrtniška zbornica v F>eogradu sprejela radikalno resolucijo, naj se poravnalno postopanje sploh ukine. ... g Novosndska borza. Pšenica 355 do 360, koruza 385 do 390, moka 565 do 580, otrobi 190 do 205, fižol beli 430 do 450 dinarjev. — Tendenca mirna. g Občni zbori. Indus d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov s sedežem v Ljubljani v sredo dne 17. septembra .1924. g Poravnave in konkur&i. Poravnava med Antonom Kucuvanom, trgovcem v Celju in njegovimi upniki se je potrdila. Poravnalno postopanje se uvede o imovini Antona Vajdiča, trgovca v Ptuju, Prešernova ulica 8. Istoiako se uvede poravnalno postopanje o imovini Antona Kunstka, trgovca v Novem mestu. g Zborovanje Centrale industrijskih kor- i »»♦♦«»♦♦<«♦<■»<>»♦♦»♦»poracij. V petek se je vršilo v Beleradu zbo- ' Fr. Krištof, tajnik velesejmskega kmetijskega odseka. Velesejmski kmetijski odsek. Dobro uspela konjska razstava na letošnjem velesejmu, je dala marsikateremu obiskovalcu pobudo za bodoče kmetijske razstave in to tembolj, ker se je bila razglasila tudi razstava goveje živine, ki pa je morala žalibog radi različnih ovir za letos izost.ati in se bo tembolj gotovo priredila drugo leto. Velesejmski kmetijski odsek je bil pred dobrimi dvemi meseci poklican k življenju in je bil s svojimi organizacijskimi pripravami za konjsko razstavo jako marljiv, da je tako sijajno izpadla. Najbolj so seve zadovoljni razstavljalci, ki so bili deležni precej visokih nagrad za svoje izvrstne konje. Zadovoljni so tudi obiskovalci, ker sedaj vedo kakšno tozadevno plemensko blago se 'zreja. in vporablja v Sloveniji. Velesejmski kmetijski odsek se po dobro uspeli konjski razstavi ni razšel, temveč. deluje in uradu je naprej ter bo pripravil za drugo leto raznovrstno kmetijsko razstavo in se vse kmetijske korporacije kakor tudi posamezniki iz kakoršnekoli kmetijske stroke opozarjajo že danes na to, da se lahko i pravočasno pripravijo za to važno bodočo prireditev. V vseh zadevah bodoče kmetijske razstave se je torej obračati za informacije na naslov: Kmetijski odsek ljubljanskega velesejma. Priporočamo se že danes za čim živahnejše sodelovanje, da se pokaže ves kmetijski napredek naše Slovenije. Prof, dr..«., B0TTERI špecijalist za očesne bolezni v Zagreba, se je vrnil z dopusta ter ORDJNIRA KAKOR PREJ, TelaClfev trg 3. rovanfe Centrale industrijskih korporacij, na katerem je poročal o delu tajnik dr. Grego-rič. Sledeči referent je ugotovil množino industrijskih izdelkov, ki bi se izvozili iz naše dr-žave v dobi od 1. sept. 1924 do 31. avg. 1925. Računalo se je, da bi industrija mogla delati s polno kapaciteto. Lesna industrija bi dala za izvoz svojih produktov v vrednosti 1 milijarde 440 milijonov dinarjev. Mlinarska industrija v vrednosti 500 milijonov dinarjev. Sladkorna industrija za 220 milijonov dinarjev itd. —< Skupno je cenil izvoz industrijskih produktov za navedeno razdobje na 4 milijarde 459 milijonov dinarjev. Omeniti je treba, da je bil pojem industrijski produkt vzet zelo široko, kakor je razvidno že iz navedenega, Za pro-speh industrije se morajo izpolniti sledeči pogoji: 1. Uvede naj se nova carinska tarifa z zlatim ažijom. 2. Železniška tarifa naj se prilagodi potrebam naše industrije. 3. Ukine naj se izvozna carina na moko. 4. Izvozna carinska ekspedicija naj se poenostavi. 5, Predpis glede osiguranja valute naj se ukine. 6. Osi-gura naj se delo inozemskih strokovnih delavcev. 7. Ukine naj se odredba, M uvrščuje za gotov čas gotove težke predmete v višji tarifni razred. g Gradba proge Niš-Prokuplje. Iz Bel« grada poročajo, da je gradba proge Niš-Prokuplje dana tehničnemu podjetju Rekord. Ta proga se bo podaljšala preko Prekolice in Prištine do Prizrena in nazadnje do Jadrana po trasi, ki je bila izvršena še pred vojno. g Poljedelska razstava v Skoplju. Dne 28. t. m. so otvorili v Skoplju veliko poljedelsko razstavo. Na izložbi so zastopani vsi poljedelski produkti. g Carinski dohodki. V prvi desetini t. m. so znašali carinski dohodki 39 milijonov. 233.534 dinarjev. V celem mesecu juliju t L so dosegli carinski dohodki 136 milijonov in 221.805 dinarjev. Od 1. aprila t 1. pa do 11. avgusta t. 1. so znašali carinski dohodki skupno 563 milijonov 335.065 dinarjev napram 556 milijonov 556.540 dinarjev v isiem razdobju leta 1923. g Kaj izvažamo v Italijo. V prvi polovici t .1. smo izvozili v Italijo za 1 milijardo 308 milijonov 353.820 dinarjev, kar pomeni 31.33 odstotkov celokupnega našega izvoza. Glavni predmeti izvoza v Italijo so bili: gradbeni les za 607.4 milijonov, les za kurjavo za 33.8 milijonov, živa živina za 132.7 milijonov in konji za 5417 milijonov dinarjev. g Parobrodni promet Gruž-Marseille. —4 Francoska paroplovna družba »Messageries Maritimes< je uvedla redno službo na liniji Gruž-Marseille za potniški in tovorni promet. .Vozili bodo francoski parniki. g »Times« za carinsko unijo med naslad-stvenimi državami. «— Poročevalec tega lista smatra, da je naravnost potrebna popolna carinska unija med nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske monarhije. Ravno tako smatra celo, da trgovske pogodbe brez carin, ske unije vodijo k afirmaciji carinskih zaprek. Članek zaključuje s povdarjanjem zgodovine in ugotavlja, da zbližanje Avstrije s slovanskimi državami pomeni pravilno pot k rešitvi gospodarskih problemov, ki se tičejo Jugoslavije, Češkoslovaške in Avstrije. Temelji te carinske unije bi se morali še določiti". Fran Erjavec : Za vposfavitev poverjeništva za socialno sfcra. Cvet nesposobnosti in brezglavega centralizma se je zbiral zadnja leta v prav potencirani meri v ministrstvu za socialno politiko, zato je menda tudi ni upravne panoge, kjer bi bila vladala taka anarhija in razrva-nost, kjer bi se bile uveljavljale in izvajale tolike nesmiselnosti kot ravno v ministrstvu za socialno politiko. Ze pred dvemi tedni sem opozoril na famozni delavski oddelek tega ministrstva, danes naj se pa dotaknem mladinskega skrbstva. V ilustracijo nevzdržnih razmer, ki vla« dajo po zaslugi bivšega sistema v tem pogledu, naj navedem konkreten slučaj iz lastne prakse: Od ljubljanske policije privedejo k ljubljanskemu magistratu devetletnega otroka, lačnega, raztrganega in moralno pokvarjenega. Nezakonsko mater so radi vlačuga-nja zaprli za 14 dni, otroka je pa policija oddala magistratu, naj skrbi zanj, dokler se mati ne vrne iz zapora. Ker je otrokovo do-movinstvo neugotovljeno, mestna občina pa pri vsej svoji desetletni »naprednosti« ni bila preskrbela za otroke niti, kar je za nohtom črnega, kaj še le, da bi ustvarila kak otroški dom, se obrne magistrat na tukajšnjo »oblastno« zaščito dece, da se proti plačilu sprejme otrok v en ali drug v Ljubljani obstoječi državni »dečji dom«. Toda na »oblastni? zaščiti dece odvrnejo, da je že od spomladi sem kompetenten sprejemati v dečji dom izključno samo minister za socialno politiko. Naredi naj se torej prošnja in v par mesecih utegne priti odgovor. Še en slučaj: Očeta so zaprli, mati je v bolnici, doma so ostali trije otroci, stari od 1 do 5 let, sorodnika nobenega in mestna občina bi rada spravila proti plačilu otroke vsaj za prvo silo v dečji dom, ki je na pol prazen, toda ne! Zopet treba prošnje, nekaj mesečne-ua čakanja za ministrovo odobrenje, dotlej pa otroci lahko poginejo. Prošnje za 30 in 50 dinarske nujne enkratne podpore morajo romati iz vse države v Belgrad na ministrovo mizo. Tako pravilnike so bili pogruntali »strokovnjaki« ubogega ministra za socialno politiko! Ni dovolj, da so z zadnjim proračunom dovolili za vsakega policijskega psa ravno petdesetkrat toliko vzdrževalnih sredstev kot za posameznega otroka izmed 300.000, kolikor jih jo približno v vsej državi nujno potrebnih državne zaščite, še za ta sredstva in za ta aparat so ustvarili tako glupe pravilnike in odredbe, da pomenijo popolno uničenje vso zaščite dece. Pa ne samo to, uredbe, ki so jih skuhali razni »strokovnjaki* v tem ministrstvu, so direktno gaženje in kršenje vseh obstoječih zakonov. Zaščita dece bi morala biti v zmislu tozadevnih zakonov samostojen oddelek, kakor je tudi več let že obstojal, toda centralisti so ga degradirali na odsek — invalidskega oddelka, ukinili vsako, po zakonu odrejeno samostojnost »oblastnih« zaščit dece itd. Da še več: ti famozni pravilniki odrejajo, da m o r a biti v vsakem otroškem domu toliko in toliko upraviteljev, ekonomov, »domačic«, vzgojiteljev, ▼aruhov itd., ki bi bili drug drugemu napoti, istočasno je pa izšel iz istih rok odlok, s katerim se je reduciralo velik del že nastavljenega osebja, ki ga je bilo pa za polovico manj, nego predpisuje citirani pravilnik. Kako naj taksiramo tako postopanje? Kmalu menda po vsej državi ne bo več osebja, ne domov in ne dece več, ampak le legija strokovnjakov, načelnikov, inšpektorjev, sekretarjev itd. naj bi sedela po zamislu centralistov v ministrstvu z.«, socialno politiko na ruševinah zaščite dece in mladine! Prepričani smo, da bo sedaj take »socialne politike« konec. Saj je treba samo, da se nam samo vrne, kar smo že imeli. Vzpostaviti je treba pod kakršnimkoli imenom zopet po-verjeništvo za socialno skrb, podrediti zopet vse panoge, institucije in zavode poverjeni-štvu in jih rešiti direktne podrejenosti ministrstvu in vrniti poverjeništvu vsaj one kom-petence, ki mu po veljavnih zakonih pripadajo, pa bo za prvo silo šlo; sedanje stanje je pa nevzdržno. 5111=111=518=! ;m=m Svilsne trikot JUI7EBJE od 180 Din naprej NUDI TVRDKA F. in I. GGRIČAR, »Pri Ivanki« LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29. K strokovni anketi bolniških strežnikov Slovenije v Celju. Danes ob devetih dopoldne se začne v Celju v prostorih hotela »Beli vol« zborovanje strokovne ankete bolniških strežnikov, katero je sklicala »Jugoslovanska strokovna zveza«, odnosno »Strokovna zveza javnih in zasebnih uslužbencev.« v Ljubljani. Dejstvo, da je »Jugoslovanska strokovna zveza« predložila osrednji vladi popoln »Vini čarski red« in stavila primerne predloge glede njega uzakonitve in dejstvo, da se je sedaj smotreno vrgla na proučavanje perečega vprašanja bolniških strežnikov Slovenije, dokazuje dovolj zgovorno, kje je pravo mesto za slovensko delavstvo, ako hoče, da se socialno vprašanje reši v njegovo in splošno korist prav in v pravem času. Strežniško osebje je sestaven del slovenskih bolnic in humanitarnih zavodov. Zato je položaj bolniških strežnikov težak in nevaren že toliko časa, kolikor časa hirajo slovenske bolnice na pomanjkanju kredita iz Belf./tda. Odtod škodljive redukcije strežnikov, prepičla hrana, preobloženje v službi, štedenje pri službeni obleki itd. itd. Zato bo celjska anketa brezdvoma naglas:la nujno potrebo, da vlacJa v prihodnjem proračunu zadosti vsem potrebam slovenskih javnih bolnic in humanitarnih zavodov, predhodno pa po niožciosti preskrbi izrednih kreditov. Sedanji šef zdravstvenega odseka za Slo-"iidjo jc izdal z veljavo od 1. julija 1923 29 strani obsegajoč »Pravilnik za strežn.ško osobje na oddelkih v javnih bolnicah« in »Pravilnik za osobje v zavodih za oskrbo umobol-nih«, ki velja od 1. avg, 1924, in je socialno skrajno reakcionaren. Anketa bo napram njemu zavzela primerno stališče. Zadnje leto, zlasti pa ob omejitvi sprejemanja bolnikov v bolnice, so se izvršile številne krivične redukcije. Anketa bo tudi v tem oziru izpregovorila svojo odločno besedo. Z vsem v zvezi pa je nujna potreba po bolniški strokovni šoli. Te potrebuje osobje, zdravniški zbor, še bolj pa bolnice, odnosno bolniki sami. Vlada bo morala nuditi zdravnikom čas in honorar, strežnikom pa čas, da se strokovno izobrazijo, na to pa stalno namestijo. »Jugoslovanski strokovni zvezi« želimo, da skuša na podoben način rešiti tudi vprašanja ostalih delavskih strok. Za viničarji in bolniškimi strežniki naj pridejo i drugi! Vsi so pomoči potrebni in vsi je željno pričakujejo. — Zanimivosti. MESTA NA SPITSBERGIH. Otočje Spitsbergov severno od Evrope Je prisodila Zveza narodov Norveški. V tehle dneh se je izvršila svečana zasedba. Otočjo ima 65.000 km' površine, za štiri Slovenije, ln nekaj nad 1000 prebivalcev. Lovcem na kite, mrože ln tjulenje služi kot izborno za-votišče, bilo je pa tudi izhodišče za marsikatero polarno ekspedicijo. Saj je hotel letos leteti tudi Anmndsen od tam čez severni tečaj na Alasko. V zadnjih letih so dobili na Spitsbergih premog in so si začeli lastiti otočje Norvežaui, Švedi, Angleži, Ilolandci, Rusi, Danci. Kakor rečeno, ga ima sedaj Norveška. Ker kopljejo premog tudi pozimi, je prebivalstvo stalno. Neki ameriški lastnik premogov jo ustanovil v «Adventneni zalivu« v Ledenem fjordu naselbino, ki ji je dal ime Longyear City, mesto dolgega leta ali dneva. Sodaj je to mestece popolnoma norveško, pri zadnjem ljudskem štetju je imelo 460 prebivalcev. Cerkev jo tam, družabna hiša (na Spitsbergik je vpeljana prohibicija, zato nimajo gostiln, pa «ga« tudi dobijo), neizogibno potrebni kino, prodajalna oblek in drugih potrebščin, knjižnica in celo bolnišnica z majhno lekarno. V zadnjem času je pa zraslo na Spitsbergik še eno «mesto«, ob vhodu v Ledini fjord, ob Zelenem pristanišču. Tam imajo Ilolandci večji premogovni okraj. Sploh so Holandci bili med prvimi raziskovalci otočja, oni so dali otočju tudi ime; zato rajši pišemo po holandsko Spitsbergi, kakor pa po nemško Spitzbergi. Mestece so svečano otvorili v letošnjem marcu, dali so mu ime Barentsov grad. Ba-rents je bil oni slavni holandski raziskovalec in odkrivalee, ki je poleg ribičev in lovcev prvi brodaril tam gori okoli ln po katerem se imenuje tudi mor.io na severu Rusije. Preteklo zimo je imela nova naselbina 200 prebivalcev, premogarjev, v letošnji joseni jih bo pa G00, bo torej večja kakor pa Lon-gyear City. Že prej je izhajal na Spitsbergih časopis, ki jo dobival telegrafična poroči' , iz Kopenhagna; vsled sedanjega živahnejšega obratovanja so pa ustanovili v norveškem mestu Tromso celo posebno paro-plovno družbo, ki jo vpeljala redno zvezo z otočjem; vsakih 14 dni gre parnik tja. Z vožnjo začnejo takoj, ko se Spitsbergi oprostijo ledenih okovov, kar se zgodi na zahodni obali navadno v aprilu ali maju. Zveza služi v prvi vrsti osebnemu prometu. Za odvažanje premoga imajo pa premogovne druSbo posebne tovorne ladje. Prihodnje leto bodo Spitsbergi prizoriščo v oljke sepaacij^, če bo Amundsen ras l&fceL PRVA POLJSKA LOKOMOTIVA. V Poljski so slovesno slavili izgotovitev prve lokomotive, ki jo je zgradilo poljsko osobja iz izključno poljskega materijala. To je važen dogodek v zgodovini obnove Poljske in razvoja vseh njenih industrijskih panog. Pred štirimi leti je nek poljski inžener ki je bil takrat profesor na lvovski tehniki, sestavil načrt, kako bi se delo popraviti veliko število pokvarjenih železniških strojev, ki jih je svetovna vojna pustila na Poljskem. Ko so se Ncmci umaknili iz dežele, so naravno odpeljali seboj ves železniški materijal, ki ga je bilo mogoče odvesti, in Poljska se je borila z velikimi težavami, predno je spravila svoje železnice v tek. Predvsem ni imela na svojem ozemlju nobene tovarno za vedno zelo komplicirano popravljanje lokomotiv. Seveda ni bilo misliti na to, da bi se pošiljali stroji v popravo Nemcem ali Rusom, Francija pa je vse predaleč Tako so Poljaki vsled nasveta g. Socha-ckega sklenili ustvarili v Varšavi središče za popravljanje lokomotiv, kajti v interesu deželne obrambe je bilo, da se novi organizem zgradi tako daleč kot je le mogoče od državnih mej v središču države. Leta 1920 so nakupili stavbišče v nekem predmestju Varšave; vsled padca nemške in avstrijske valute je bilo mogoče nakupiti spe-cijalne stroje in meseca junija so že začeli pošiljati prve lokomotive v provizorične delavnice, v katerih je bilo zaenkrat zaposlenih samo 200 delavcev in inženjerjev. Vkljub težavam, ki so nastale vsled ruske invazije poleti 1920, se je započeto delo energično nadaljevalo. Decembra je prva popravljena lokomotiva zapustila tovarno. Leta 1921 je meseca februarja slednja sklenila z železniškim ministrstvom pogodbo, s katero jo dobila izključni privilegij poprave lokomotiv za devet let. — Leta 1921 je popravila 34 lokomotiv, naslednje leto pa žo 109. Ta uspeh je navdal zgraditelje s pogumom in sklenili so razširili svoj delokrog in podvzeii poleg poprave tudi gradenje železniških strojev. Stvar je bila težko izvedljiva, knjti konstrukcija lokomotiv je ena najbolj kompliciranih in težavnih panog industrije. Celo v deželah, kjer teče gospodarsko življenje v normalnem tiru in je industrijska tehnika visoko razvita, se povsod nc grade lokomotive. Gradnja lokomotiv je šele posledica uspehov drugih industrij. Na Poljskem pn je skoraj vsa industrija bila uničena vsled vojne in se je sedaj šele prav polagoma spet začela razvijati. In vendar je inicijativa poljskih in-ženerjev premagala vse težkoče. Lokomotivo, ki so jo zgradili v varšavski tovarni, so dogotovili v šestih mesecih. Ne da bi se natančneje pečali s tehničnimi potankostmi, lahko omenimo, da tehta 78 ton. Za njeno zgradbo sta bile potrebno 102 tone materijala, od katerih je bilo 91 dobavljenih od poljskih livarn, 23 pa importiranih iz inozemstva, predvsem bakrene plošče, ki jih na Poljskem ne izdelujejo. Gradbeni stroški so bili natančno 30 odstotkov cenejši, kakor pri enakem stroju v inozemstvu. Varšavska tovarna bo od sedaj naprej dobavljala državi eno lokomotivo vsake tri tedne. Čimbolj se bo pa fabrikacija razvijala, tembolj bo to število rastlo in za leto 1925 še pričakuje mesečna produkcija desetih lokomotiv. Seveda to niso kolosalne številke, ki jih navajajo bilance enakih tovarn v Ameriki, toda s tem je storjen velik korak naprej v osvebojenju slovanske Poljske od odvisnosti od tuje industrije. URA IZ SLAMNATin BILE. ~T Miinckcnu je trajna razstava za prvovrstno umetelno obrt. Tam vidimo sedaj uro, napravljeno iz samih slamnatih bilk, brez kovine, brez peres. Pa jc tako natančna kakor vsaka druga. Ura stoji na tleh, jo 170 cm visoki in predstavlja cerkev, ki jc tudi iz slame. Napravil jo je neki čevljarski mojster, že več let gre in je ni bilo še treba popravljati. Ura je naprodaj, skupiček hoče porabiti mojster za sestavo druge umetelne ure. BOJ PROTI ŽENSKI MODI. Mehikanci so prav hudi na tiste deklice, ki si dajo zadaj lase pristriči. Najprvo so se borili proti novi modi s članki v časopisih, sedaj se pa s škarjami. Pri gledališčih, kinih, plesiščih itd. čakajo na tako ostrižene deklice, jih peljejo ven na prosto in jim vso glavo popolnoma ostrižejo. Mehik-"-''* ženski svet je soveda zelo razburjen vsled '^pr« nasilja, in ženske pravijo: »Mi se lahko oblačimo in nosimo, kakor se hočemo.« Zanimiv znak za splošni položaj je ta, da imajo vozniki v mestu Mehiki na kočijah napise: V tem vozu je nova ženska moda varna. — Cerkev je začela v zadnjem času energičen boj proti preveliki razgaljenosti dam. Včasih pride do prav neprijetnih nastopov. Prav dobro jo je pogodil neki francoski župnik. Če se mu zdi nevesta premalo oblečena, jo pelje v zakristijo, ji ogrne rame z debelim volnenim šalom in jo pelje k oltarju. Pred poročnim obredom jo nagovori z očetovskimi besedami: »Cerkev je premrzla, in bojim sc, da bi se v vaši lahki obleki prehladih. Obdržite šal in oddajte ga potem v zakristiji, kjer ga bodo spravili za poznejšo uporabo.« Nihče mu ne more zameriti. MODERNI TOPLOMER. V zdravilstvu je zadnji čas uveden nov toplomer, ki se jako razlikuje od toplomera, ki je bil doslej v rabi. To je preprest električni aparat, na katerem se kaže vsaka še tako neznatna izprememba temperature bolnega človeka. Novi toplomer ima že zato večji pomen kakor dosedanji, ker bolnika prav nič ne moti in celo med njegovim spanjem lahko merimo njegovo temperaturo. Stopinjo temperature kaže majhna spirala iz platine, ki prenaša rastočo vročino ali njeno pojemanje na papirnati trak. Z drobno vrvico spojiš lahko bolnikovo posteljo z zdravnikovo sobo in če nastane silno nagla izprememba, začne aparat v tistem hipu zvoniti. BELI SUŽNJI V SLUŽBI ČRNCEV. Južnoafriška študijska komisija je potovala letos v puščavo Kalahari, da pregleda, kje imajo kobilice svoja plodišča. Kobilice so največja nadloga v Južni Afriki. Ko je komisija prispela okoli 160 kilometrov v notranjščino, so jo peljali- pred Sebcla, glavarja rodov Bečuanov. Bil jc zelo izobražen, gladko angleščino je govoril, žena in on sta bila po cvropejsko napravljena. Nemalo se jc pa komisija začudila, ko je našla v bližini glavarjevo hiše nekako 50 belih, moških in žensk, ki so morali domačinom delati. So pa to potomci holandskih naselnikov, ki so se leta 1873 v puščavi zgubili. Konji so jim žeje poginili, ravnotako goveja živina, in niso imeli drugega pomočka, kakor da so se domačinom udali na milost in nemilost. Njih potomci so danes sužnji, ne smejo zemlje kupiti in nimajo nobenih pravic; za svoje delo dobijo samo malo ječmena. Še bolj čudno je bilo pa to, da so na povabilo .Angležev, naj gredo z_ njimi nazaj v deželo belih ljudi, odgovorili odklonilno. Rekli so, cla so zadovoljni, da jim nič ne manjka in da vsa naša zapadna kultura ni čisto nič vredna. Člani komisije so bili pa prepričani, da je naša kultura zelo veliko vredna in so si za odklonilni odgovor izmislili drug vzrok. Rekli so, da tiči strah staršev, ki so v puščavi zašli, otrokom tako v kosteh in da so starši s pripovedovanjem o prestalih mukah in naporih otroke tako preplašili, da si ti ne upajo nazaj skoz puščavo. Lep izgovor! Domačini tam imajo dosti polja in obilo živine, imr.jo moderne puške in zelo radi pijejo. Zvarijo si zelo močno pijačo. Beli ne smejo nositi pušk. Glavar Sebele je neomejeni sodnik vsem rodovom Bečuanov; Bečuani sami se imenujejo plemenitaši puščave. Kalahari se imenuje »južna Sahara«. Pa ni tako hudo kakor navadno beremo. Morda ne veš, da je bil 1. septembra 1286 umeščen grof Majnard za koroškega vojvodo; da se je vršila ,1'. septembra 1870 bitka pri Sedanu, za Francoze nesrečna, in da je bila že tri dni nato, 4. septembra, proklami-rana na Francoskem republika, ki jo imenujemo tretjo (prva 1792—1804, druga 1848 do 1852); da je bil 4. septembra 1768 rojen slovitt francoski pisatelj romanov in politik Ren6 Chateaubriand (umrl 1848), istega dne leta i.1824 pa skladatelj in dirigent A. Bruckner (umrl 1896); da je bil 5. septembra 1791 rojen skladatelj Mayerbeer (umrl 1864); leta 1902 jo 5. septembra umrl znameniti patolog in antropolog R. Virchow, rojen 1821; leta .1905 dno 5. septembra so pa sklenili Rusi in Japonci mir v ameriškem mestu Portsmuoth, kojega mesta no smeš zamenjati s prvim angleškim vojnim pristaniščem istega imena; da jo 4. septembra 1462 potrdil papež Pij II. ustanovitev ljubljanske škofije (ustanovljena leta 1461); kolššen izvor ima ime milreis, portugalska označbi za denar, in ti bom to povedal: rimski cesar Konstantin je hotel razdrapano de-narstvo spet urediti in je dal kovati tudi srebrni novec, kojega vrednost naj bi bila tisoči del zlatega funta in ki je dobil zato označbo: ena tisočinka, ali po latinsko: miliarense; sčasoma je zgubil novec svojo vrednost, beseda miliarense se je pa prepllila v besedo milreis; ker pa izvora niso več poznali, pač pa videli v zlogu mil označbo za tisoč, so sklepali na neki novec reis, kojih tisoč je enako enemu milrelsu, zamenili so torej delitev z množenjem ; da je nominalna vrednost milreTsa skoraj ista kakor vrednost dolarja, da pa zlati novec nima te označbe, temveč eseudo (zlat, cekin, zlata krona), razdeli se v 100 centavov (sto-tink); da je španska peseta postala denarna enota leta 1871 in so ji dali isto vrednost kakor jo ima francoski frank, razdeli se v 100 centimov; v zlatu kujejo novce po 10, 20, 25 (alphonsodor), 50 in 100 peset, v srebru pa tudi še po 5 peset, torej približno isto kakor, naših predvojnih 5 srebrnih kron; nimajo pa na Španskem drobiža iz niklja in so tudi novci za 20 centimov iz srebra; da se imenuje mehikanski denar po starem španskem denarju peso ali piaster (peso je teža, peza, ker je vsak denar dal neke določene teže, zato tudi libbra, funt itd.), razdeli se v .100 centavov; da imajo tudi druge ameriške republike razdelitev v 100 centov ali centavov, čeprav beremo seminlja namesto običajnega izraza peso tudi kak drug izraz, samo peruanski funt ima 1000 centavov; da ima pa Brazilija razdelitev po milrel-sih, kakor Portugalska, koje kolonija je bila prej, samo da je nominalna vrednost brazilskega milreisa le tretjina dolarja (dve piki na i pomenita, da se mora i samostojno izgo* voriti, torej e-i, ne e j)); da je indijska rupija ena petnajstina angleškega funta, torej nekaj več kakor šiling, ki je ena dvajsetina funta; rupija se razdeli v .16 annas, 1 annas pa v 12 pie-jev; da štejejo Japonci z dvojnim jenom, s starim in novim; stari je bil toliko vreden kakor ameriški dolar, novi (vpeljan leta .1897) pa približno pol dolarja; jen se razdeli v 100 se-nov, sen pa v 10 rinov; stari jen je pa iz prometa že izginil; da računijo Kitajci po raznih taelih, od katerih se najbolj uradni imenuje kaiknan-tael, toliko vreden kot dve tretjini dolarja, da sta pa v prometu veliko bolj važna taela, imenovana po mestih Kanton in Šangbaj ter skoraj ravno toliko vredna; da je moderna perzijska denarna enota kran, razdeljen na 10 senaarjev, senaar na 10 bistijev, bisti na 10 dinarjev (rimska beseda denarius!); kran ima nominalno vrednost francoskega franka, 10 kranov je 1 zlati to-man; zapomni si, da smo v več nedeljskih številkah »Slovenca« razložili skoraj vse denarne enote, da si to izreži in boš imel zmeraj pregled, z zgodovinskimi spomini vred. Izpred sodišča. Usodna gasilska vesclica. Dne 28. jan. so jo vršila v Ribnem gasilska veselica. Na tej veselici je prišlo posebno na plesišču, kjer so si fantje nagajali, do raznih prepirov in manjših spopadov, pri katerih je marsikateri odnesel razno klofute, brce ln tndt lažje rane. Usodepolna pa je bila ta veselica za domačega fanta Jakoba Graceljna. Po raz-nlh izpovedih se je spri fant s tovarišem Jo-žetom Mencingerjem, s katerim sta se tudi spopadla. Gracelj je priložil nasprotniku klo futo, ta pa je skočil k njemu, pograbil ga je za vrat in ga jo zabodel z nožem v trebuh. Prizadjal mu je strašno rano. Fanta so odpeljali takoj v bolnico, kjer so ga operirali. Toda rana je bila tako velika, da je koža sproti odnehala in so ga morali trikrat opo-rirati. Kljub temn pa jo fant še vedno v stalni smrtni nevarnosti. Pri prvi obravnavi se je Mencincer zagovarjal s silobranom, kali e držalo v toliko, da jo bil res obsojen samo radi prekoračenja silobrana in sicer na 5 mesecev jede. Gracelj pa je dobil zaradi klo- fute 3 dni zapora. S tem pa obtoženca nista bila zadovoljna in sta se pritožila na deželno sodišče. Pri vzklieni obravnavi se ni navajalo ničesar stvarno novega. Zato je državni pravdnik g. Domenico po daljšem obravnavanju, ugotovil, da ni imel Moncinger prav nobenega povoda, da nastopi z nožem. Ravnal je kot bi bil v klavnici, zato tudi nima nobenega povoda, da bi se pritoževal radi itak primerno odmerjene kazni. Ravnal je kot zverina in ni bil v noboni pravi obrambi. Spravil je Graeeljna tik na rob groba in je s 5 meseci lahko zadovoljen. Pač pn bi imel ranjeni Gracelj skoro prav, da se je pritožil, namreč, če je res dal samo eno klofuto. Fant je težko kaznovan, predkazni nima in naj bi se mu še spremenila z ozirom na težke posledice njegove smrtnonevarne rane zaporna kazen v denaruo globo. Po kratkem posvetovanju je senat priziv Mencingerja zavrnil kot neutemeljen in nedopusten z ozirom na velikanske, hudo in težke posledice rane, vsled katere jc Gracolj v vedni smrtni nevarnosti, ker ima ves zrezan trebuh, pri- ■■■■■HBBBMHHBHa 12 dobro ohranjenih cerkvenih KLOPU fz mecesnovega lesa je naprodaj. - Župni urad SENT VID nad Ljublj. BBBBBBBBBBBBBBBBBB Izdelovalca Maric M. Gilg Sisak prlporoCa kot najstarejša delavnica svoje t amburic e Cenik pošlje vsakmor zastonj Sprejme se strojni KLJUČAVNIČAR samostojna, starejša moč. — VOJNOVIČ in Komp., Vič. Pekovski POMOČNIK, mlad, išče službe. Nastopi takoj ali po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod štev. 5182. Nova smrt 2a podgane in miši, katerih lahko nalovite v eni noči do 30 komadov in to brez vsakega nadzorstva. To dose-žete samo z ravnokar iznaj-deno avtomatično PASTJO, ki je izvrstne konstrukcije in kakovosti, a kljub temu silno poceni, ker stane samo 30 Din brez poštnine. Plačuje se vnaprej ali po povzetju. Ceniena naročila naslovite: VORSIČ naslednik, oglasni zavod, Maribor - Slomškov itrg štev. 16. 5163 Za 2500 Din se proda 16 dobro ohranjenih KNJIG (vezov) MEYERS KONVER-SATIONS - LEXlKON. . O. BINDER, Rajhenburg. Žimnati M0DR0CI tuhinjski kredenci in različne druge stvari so poceni naprodaj na Resljevi cesti štev. 31, III. nadstr. 5157 Dve DIJAKINJI iščeta stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod >Snažno«. 5158 Starinska avba It narodni noši, lepa in dragocena, naprodaj. - Kje, pove uprava lista pod št. 5184. POZOR! POZOR! Ostanki za perilo po polovični ali zelo znižani ceni NAPRODAJ. Eesljeva cesta št. 30/1. 'dobi mesto za prometno gostilno na račun ali dve zanesljivi osebi skupno za kuhinjo in gostilno. Pojasnila v upravi Tista pod št. 5186. STROJNIK, izurjen ključavničar, išče službo. Gre tudi na opekarno ali parno žago. >— Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 5160. DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in zajtrk. Kje, pove uprava pod štev. 5129. Enonadstropna stanovanjska HIŠA V CELJU, z vrtom, ugodno naprodaj. Stanovanje po po-odbi takoj na razpolago. -prašanja na: »Z. E. 72 aštno 1< g( V poštno ležeče Celje. 5121 Čevljarskega VAJENCA takoj sprejmem. Ivan Bačnik, Glince 15, St. Vid n. Ljublj. Zlatarski vajenec se takoj sprejme. — LUD. ČERNE, Ljubljana, Wolfo-va ulica št. 3. 5165 Dva DIJAKA se sprejmeta T vso oskrbo v lepo zračno sobo. Hilšerjtva ulica 8t. 3, parter, desno. 5159 piinh razne salami, pri-OUIIIVCI stne kranjske klobase, več vrst sira in vse delikatesne špecialitete. — Iv. PRIMC, Ljubljana, Dunajska cesta itev. 5. 5128 Damski plašči in KOSTUMI po meri. — Najnovejši modni časopisi na razpolago. — J. KVAS, Florijanska ulica štev. 3. Ing. Rudolf Treo stavbenik vhod samo, Gosposvetska c. 12. Pozor vinogradniki! Kupim večjo količino vina; vzorce s ceno pošljite na D. PAČN1K, veletrg. z vinom, LAŠKO pri Celju. GOSPODIČNA z večletno prakso v lesni stroki, vešča slovenskega in nemškega jezika ter zmožna popolnoma knjigovodstva in vseh pisarn, del, želi pre-meniti mesto. Cenj. ponudbe pod »Vestna« na upravo. SLUŽBO SKLADIŠČNIKA prejemalca lesa ali pisarniške moči IŠČE mladenič, star 22 let. vojaščine prost, z večletno prakso in z dobrimi izpričevali. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »SKLADIŠČNIK«. Prostovoljna sodna JAVNA DRAŽBA v zapuščino pokoj. Rafaela Giontinija spadajočega dragocenega starega POHIŠTVA i 11 drugih starinskih predmetov se bo vršila, ker je zaloga tako velika, tudi danes, v nedeljo dne 31. avgusta 1924 od 9. ure naprej na Valvazorjevem trgu 7, I. nadstropje. — Mate Hafner, notar kot sodni komisar PRAZNO SOBO veliko, po možnosti z upo- , rabo kuhinje, IŠČETA dve j osebi za takoj. Naslov pri upravi lista pod štev. 5189. M.HORVAT modistka, Stari trg 3t. 21, prodaja nakitene slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bele klobuke, oblike, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din. 4732 DOBRO OHRANJEN (Brunn) se ceno proda. Kje, pove uprava pod št. 5115. STANOVA.IF v sredini mesta MARIBOR, I. nadstropje, 5 sob in pri-tikline se ZAMENJA takoj s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe na upravni-štvo pod ------- — ' JERSKA - »ZELENA ŠTA DINAR 200.« 5130 10 mesecev stara, zdrava DEKLICA SE ODDA proti dobremu plačilu družini, ki stanuje v Mariboru, v dobro oskrbo. — Naslov v upravništvu pod šifro: »Dobra vzgoja« štev. 5171. PRODA SE VII A 7 Wt(M\ na najlepšem prostoru Ljubljane, stanovanje takoj. — Več se poizve v pisarni dr. GRABLOVICA, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica 11. novo, najsigurnejše sredstvo proti podganam hišnim in poljskim mišim, proizvaja oddelek RATOL-Vetenarije, Kem. d. d., Zagreb, Bienička 21. En obrok skupaj z omotom in poštnino, ako se denar pošije naprej, velja Din 22, po povzetju pa Din 28. — Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drogerijah. 5138 PLETILNI STROJ 5/36 kompleten, naprodaj. Kje, pove uprava pod štev. 5178. Vsestransko izvežbana pisarniška moč želi mesta kot: računo- ali knjigovodja, korespondent (slov., nem., srb.), kalkulant, geometer, tehn. risar itd. v kakem velikem indusfr, podjetju. - Ponudbe z navedbo plače in terminom nastopa pod »Organizator 5127« upr. Na ljubljanskih velesejmih za- : Išče se P0STREŽNICA slovele Jarčeve KRANJSKE j za cel dan. obrniti se je takoj na Mestni trg 6/II. razpošilja od 5 kg naprej ! tvrdka K. JARC. Ljubljana, ! Hradeckega vas 35. 5172 montira za elektrotehnič. UblrllLd obrt sprejme Al. Arhar, Sp. Šiška, Jernejeva 47. Več abonentov ! sprejme na okusno primor- ; sko hrano gostilna ZUPAN, ' I Krakovski nasip 18. Kosilo ! j in večerja 15 Din. i Prvovrstne pretitogre po nanlgodnelSili esnah in plafillElb pogoJUt dobavlja C»m. Čebln trgovina s premogom Ljubljana. Wolfova l/II. jetje iizg. Mi in i! Bohoričeva ul. 42. ROČNI VOZIČEK je naprodaj z lestvicama. Rožna dolina štev. 145. 5173 «»»*«»*« (-»»»-»»-»».»i--**«« KNIIG0V0DKINJA z najboljšimi, dolgoletnimi spričevali IŠČE SLUŽBE v Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na upravo lista pod «STAREJŠA MOČ«. 5190 SE ODDA 1. OKT. t. 1. prvovrstni lokal, skladišča in sta- zivu Graeeljna pa je senat ugodil tn ga je oprostil. Mencinger mora plačati Graceljnu še 4152 Din za bolnico in zdravila, 10.000 Din za boločine in pa 6000 Din za izgubo zaslužka, kar pa se seveda računa za enkrat samo za eno leto, ker se ne ve, kako se bo obrnilo njegovo zdravljenje in če bo šo toliko okreval, da bo sposoben za redno delo. GATERISTA k polnojarmeniku išče GLOBUS, konzervna tovarna d. d. na Vrhniki. Prednost imajo samci. Plača po dogovoru. Stanovanje da tvrdka. Nastop ; takoj. Reflektira se samo na I prvovrstne moči, ki so dela-I le v velikih obratih. 5023 | LETOŠNJI SLADKI SADNI MOŠT I liter 5 Din na drobno, pri oddaji večje množine znaten popust. Sadni kis liter 1.50 Din. Dobi se v Sp. Šiški Mavrerjeva ulica 274 (za slovensko šolo). 5034 POSESTVO V iUSJCtj za trgovino z mešanim blagom. — Več se izve pri Slapar-Vidic, Lukovima pri Domžalah. Bogu Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi med nebeške kri-latce našo ljubljeno hčerko oziroma sestrico v petek, dne 29. avgusta 1924, ob 8. uri zvečer po kratki bolezni v nežni starosti 6 let. Pogreb nepozabne nam rajnice se vrši v nedeljo dne 31. avgusta ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Glincah, Nova vas št. 38, na pokopališče na Viču. Glince, dne 30. avgusta 1924. Žalujoča rodbina Franc PERNAT, sodavičar. PRODAM LEPO POSESTVO v ravni legi pri okrajni cesti 5 min. do pošte, šoie in farne cerlcve, primerno za obrt, veliko gospodar, poslopje, zidano in obokano, njive, travnik, gozd in vinograd, vse lepo doma. Meri vse skupaj 8 oralov. Cena 120.000 Din. Kupec naj piše takoj na Ant. Kidrič, pošfa Makole pri Poličanah. 4985 IZURJENEGA STRUGARJA (Holzdrechsler), neoženjene-ga jugosl. državljana, ki je izvežban v vseh delih in je delal po večjih delavnicati ter zna tudi polirati, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Traina služba« štev. 5148. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, stari oče, stric, svak itd., blagorodni gosp. veleposestnik, lastnik mlina in žage dne 29. avgusta ob 1. popoldne vsled srčne kapi preminul za vedno. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 31. avgusta ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Laškem. Večna luč naj mu sveti! Laško, dne 29. avgusia 1924. JULIJA RESNIK roj. ARZENšEK, soproga. — IVAN, RUDOLF, JOŽEF, ADOLF, TINČE, IVO, MICI RESNIK, otrcci. LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 16 Telefon 343 immmmmm Naša ljubljena sestra, predobra zlata tetka, gospa je danes, 30. avgusta ob 1'2. uri boguvdano preminula. Zemeljski ostanki predrage rajnke se prepeljejo v Kamnogorico, kjer se polože v torek, dne 2. septembra ob 10. uri dopoldne v rodbinski grob k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1924. ŽALUJOČI OSTALI. 1 J' zidana ali amerikanska, da led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka — Franc Post fes. mojster, Ljubljana, kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869 ! TURŠKO ZMLETO KAVO, SRBSKO TOLČENO KAVO, Vse vrste PRAŽENE KAVE, Vse vrste zrnate nepraž. kave razpošilia franko poštnine: VARDAR, industrija kave. JOVO GIGOVIČ, Sušak. Ceniki na zahtevo franko. Franc Erjavec „pri zlati lopati" trgovina z žehznino j Ljubljana, Valvazoriev trg 7 (pre) Hammerscbmldt) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne eleznlns ter tudi prvovrstni dalmatinski „Fortlan j na klopi ima star molitvc-tiik, vezan v črno usnje. Plaho lista v njem. To knjižico je jemal samo pri najvažnejših dogodkih življenja. In enkrat — Enkrat lista nazaj do naslovne strani. •j-Marta Hellmich, rojena 15. junija 1850.« Molitvenik — edina zapuščina njegove toatere! Ostanek, na katerem je njegova ljubezen, njegovo zaupanjel Premaga se, gleda zopet k oltarju. Sliši blagoslov in ga vidi v ljubki resničnosti pred očmi svoje duše: vidi daleč v prihodnjosti, kako se igrajo srečni otroci v varnem zavetju zakona, ki se je zdaj sklenil. In njegova duša postane zopet trudna in grenka, zopet se čuti izgnanega, brez doma, brez pravic, ki ni izšel iz zakona ia ga ne bo pač nikdar sklenil. Sram ga je, da ne čuti večjega veselja nad srečo obeh zaroecneev, ki ju ven-iar ljubi.. Ne ve, kako drageoenošt mu je ugru-i bilo življenje: napetost in pogum, da ga jo ; naredilo bojazljivega in plačljivega, nesposobnega za.višje reči, katerim se prišteva tudi neskaljeno veselje z bližnjim. Ko je danes zjutraj vzel obleko, katero si je kupil za denar, »izposojeni« od Stroški pri vporabi oglia. Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka iC CERBR ifl tovarna slamnikov in klobukov v Domžalah, Stob 50. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. Inaenloor MMill hiiilit.fr. Oddelek I. CENITVE tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek IL STROKOVNA MNENJA ln interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek m. STROJI Sodelovantem našib oddelkov I. In n. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (Deutschland). Inserirajte u »Slovencu"} Popolnoma varno naloilte svoj denar pri ▼ Ljubljani, r, z. z o. s. ki se |a PRESEKIH Iz hiše UrSulInskega samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palaCo na MlktoSIčevl testi poleg hotela „UNI0N". Hranilne vloge se obrestujejo naiboliše x ozirom na vlJIno zneska In odpovedni Zas. Varnost za hranilne vloge ie zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica veilno delnic stavbne delniške družbe hotela „Unlon" v llubllanl. — Vrhutega |e nlena last nova lepa palača ob MlkloSitevi cesti, vel mestnih hiš, stavbiši in zemlittl v tu ln inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Stara Tovarna nogauic IHL Franzl a «mo»i (Lastnik FELIKS FRANZL) Ljubljana, Prlvoz štev. 10. Poštni predal 44. Telefon 425. 'IS Ustanovljena leta 1888. V&rstvana znanka SaMa-hontl. Strnit, i»8agg|ilfff€.....MM& amerlhansKe lotiriiale. ofllcmaleie hi»illž€€ itd. ■V32B1 IVhli ■'I I M i'Mltl I I—y I i1 hI. 11 W .11 Knjigoveznica K. T. D. ¥ Ljubljani - Kopitarjeva tillc® 611. V SV. KRIŽU PRI LITIJI SE ODDA V NAJEM PRODAJALNA z mešanim b!a z vsein inventarjem in zalogo blaga. Približna vrednost vsega inventarja in blaga bi bila 100.000 Din. Prevzem bi bil takoj. Dosedanje 1 letno izkupilo te prodajalne je znašalo 300.000 Din, ki- bi se pa dalo po inicijativnem prevzemniku vsaj za polovico dvigniti. Plačilo prevzemnine po dogovoru, eventualno tudi v obrokih. — Reflektanti naj se blagovolijo oglasiti pri g. Alojziju KOCMUR, Ljubljana — Kongresni trg št. 2. [H? ■ ; . ...........................................——............. mimm>. Prodaja .Gumbarne' \i konta. mase. V konkurzno maso »BISTRICA« Prva jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinaste predmete, družba z o. z. v Slovenski Bistrici, spadajoče industrijsko podjetje, sestoječe iz kompletnih strojev za izdelavo gumbov in kovinskih predmetov, z vodno silo s turbino in električnim pogonom z vsemi najemninskimi in družabnimi pravicami, kakor tudi z zalogo surovin in polfabrikatov se proda iz proste roke. Cena po dogovoru. Natančnejša pojasnila daje dr. Urban Lemež, odvetnik v Slovenski Bistrici, kot upravitelj konkurzne mase. Veletrgovci dežel, pridelkov naj vprašajo za naslov, kdo lahko dobavi v veliki množini KROMPIR, JABOLKA in SUHE GOBE v upravi lista pod štev. 5113. z daljšo prakso sprejmo takoj Strojne tovarne in livarne d. d. Lfu&ljana Ugoden nakup! Mizarski STROJI in ORODJE — in sicer: 1 SKOBELNIK 70 cm (Dichtenhobelmasch.), 1 PO-RAVNALNIK (Abrichtmasch.), 1 FREZA (Fr3ss-masehine), 1 KROŽNA ŽAGA z želez, stojalom, 1 VRTALNI STROJ (Langlochbohrmasch.), 1 AVT. BRUSILNI STROJ za 70 cm dolžine, 1 BENCIN-MOTOR 8 HP in 1 BENCIN MOTOR 3 HP, 1 parna vodna SESALKA (Wasserdampfpumpe), 10 SKOBELNIKOV (Hobelbanke) s pripadajočim orodjem. — Stroji so novi, najboljše inozemske tvrdke, ter so vsled opustitve obrta za nizko ceno NAPRODAJ. — Ogledajo se lahko v obratu pri IG. TOPLAK, strojno mizarstvo, CELJE, Breg 14. 3** IŠČEMO dva moška čez 20 let stara kot -»c donašalki informacije se dobijo pri. PODRUŽNICI »SLOVENCEVE« UPRA-BORU, Aleksandrova cesta štev. stropje, od 10. do pol 1. ure. koSporterja V za naš časopis v MARIBORU. — Natančne informacije se dobijo pri. PODRUŽNICI »SLOVENCEVE« UPRAVE V MARIBORU, Aleksandrova cesta štev. 16, I. nad- Zastopnike ki so dobro uvedeni pri Industrijah itd. iščemo za raz-pečavanje prvovrstnega GASILNEGA APARATA »KN0CK-0UT« po vseh večjih krajih po Sloveniji. — »MEXIDA«, družba z omej. zavezo, Ljubljana, KOLODVORSKA UL 34/11. ms mmnmw\T Woli-' ani novi ali popolno generalno popra-vljeui in preizkušeni s tovarniškim jamstvom in montažo. Sirovoolini - Diesel - upojni plin - motori m\tn riSCIKR S: ZAGREB Pantovčak 1 b. Pogledajte naša veliko skladiSE« OGLAS. 053 GRADSKO POGLAVARSTVO V SARAJEVU pri. redi s sodelovanjem vseh obrtno-trgovskih institucij dne 21., 22. in 23. septembra t. L veliki sarajevski sejem za živino in z živalskimi izdelki. Od občine grada Sarajeva, štev. 22.376 od 31. jnL 1924 PALAČE HOTEL „LISANJ" NOVI VINODOL PočenSI od 15. septembra stane prvorazredna oskrba In soba dnevno za osebo Din 80'— Daljna pojasnila daje rade-volje Ravnateljstvo hotela ViLLA „SAN MARINO" NOVI VINODOL Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon inlerurban: Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kl/uke za podobe, zid\ cevi, žlebove iid. — Vi/aki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — ilustrovani ceniki na razpolago Zadružna Gospodarska banka d. d Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 m (v lastni palači vis & vis hotela „Unionw), Telefon št. 57 in 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnica: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: CLED. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—. Dajo trgovske kredite, eekomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. -1 miuiw 'm'* sskkic QK