Leto VII., štev. 24 (rJ»tro"xv,H.ma) Ljubljana, ponedeljek 11. )nni]a I934
Cena 2 Din
upiaviusivo. udi jana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Insemtnl oddelek: LJubljana, Selen-turgova ul. — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru flt- 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja.
Ponedetjska izdaja
PoneaeijbKa truaja > Jutru« utuaj. vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poSi prejemana Din 4.-, po raznafiaJ cib dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telet«« St. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
SOKOLSKI DNEVI V ZAGREBU
Z včerajšnjim nastopom naraščaja so se pričeli veliki sokolski dnevi o priliki sokolskega zleta v Zagrebu, čegar pokrovitelj je
Nj. Vel« kralj
Zagreb, 10. jibnija. n. Danes je Zagreb izredno prisrčno pozdravil več tisoč kolskih naraščajnikov in naraščajnic, ki so otvorili s svojim današnjim nastopom zagrebške sokolske svečanosti. Ze dolgo ni videl Zagreb tako navdušenih jugosloven-skih manifestacij kakor danes. Meščanstvo ie tvorilo po vseh ulicah gost špalir, kjerkoli so korakale sokolske čete v dolgi po-vork:. Občinstvo ie viharno pozdravljalo mlade Sokole in Sokolice, ki so prav tako navdušeno odzdravljali. Splošno je mnenje, da ie bila ta nacionalna manifestacija brez primere.
Dopoldne so imeli naraščajniki in nara-ščajnice na sokolskem zlet šču poizkusne nastope pod vodstvom dr. Adolfa Pihlerja, k,; so trajale do pol 11., nakar so se razvr-stiij v ogromno povorko. Na čelu sprevoda je korakal oddelek rediteljev, zatem pa zastavonoše zagrebških sokolskih društev, za njimi prapori naraščaja iz Ljubljane, Šiške, Zagreba I., Sušaka, Broda na Savi, Varaždina, Zemuna, Rume, Novega mesta, Karlovca, Belovarja, Virovitice, Novega Sada, Osjeka, Krapine, Crkvenega loga, Daruvarja, Sarajeva, Vrbovca in drugod. Veliko število naraščajskih praporov je nudilo izredno veličastno sliko.
Za narašča i skimi prapori so korakali voditelji sprevoda ter načelnik tehničnega odseka zletnega odbora dr. Pikler. Med člani vodstva saveza SKJ sta korakala tudi s. Tratar in br. Prosenc iz Ljubljane. Sledilo
je vodstvo zagrebške župe, nato za zastopniki ruskega sokolstva ter godba zagrebškega sokolskega društva.
Razvrščenih po oddelkih je korakalo v sprevodu za svojim vodstvom in praporom 8000 sokolskih naraščajnikov in naraščajnic, med katerimi so svirale št ri godbe in konjeniška fanfara. Posebno prisrčno je meščanstvo pozdravljalo sokolske brate iz Slovenije, slasti pa sokolski župi Kranj in Ljučljano.
Ves sprevod teh tisočev sokolskega naraščaja se je ustavil na Jelačičevem trgu, kjer jc bila zbrana na trotoarjih ogromna množica, glava ob glavi. Vse hiše in okna na Jelačičevem trgu so 'tole okrašene z zastavami, ljudi pa je bilo polno tudi na odrih pri novih zgradbah.
Popoldne je bilo na velikem sokolskem stadrionu poleg Maksimira razvitje na-raščajskega prapora. Prapor je bil poklo-njen zmagovalcu pri včerajšnjih sokolskih tekmah, naraščaju Sokola Zagreb II. Čeprav je bilo vreme zelo dvomljivo, se je na stadionu zbralo mnogo tisoč ljudi. Ob 15.15 je nastala pol ure trajajoča ploha, ki je mnogo občinstva razgnala, mnogi tisoči pa so kljub temu vztrajati. Naraščajniki in narašoajnice so bili med ploho pod streho, tako da so ostalii docela suhi. Ko je ploha mnila. so se po določenem sporedu razvile impozantne svečanosti. Prisostvoval« so jvm poleg sokolskih predstavnikov ban dr. Perovič. podban, komandant divizije.
mestni župan dr. Krbek in mnogi drugi od-
iičniki.
Svečanosti je otvoril starešina zagrebške sokolske župe dr. Gavrančič, ki je pozdravil Sokole in Sokoliče m omenil, da se z današnjim dnem otvariajo veliki sokolski dnevn v Zagrebu, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Ko je omenil Nj. Vel. kralja in se spomnSl tudi prvega starešine SKJ. Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, je ogromni stadion odmeval viharnih ovacij in navdušenih vzklikov kralju in Jugoslaviji Nato je dr. Gavrančič razvil na-raščajsk prapor in v lepiih besedah omenil romen tega dogodka. Izročajoč prapor je naglasil, da naj bo simbol sokolske oplemenitve srca m duše. Njegovemu vzkliku »Naj živi naša ljubljena domovina Jugoslavija« so se zbrane množice pridružile z največjim navdušenjem. S kratko zahvalo ie prevzel prapor načelnik župe dr. Pihler in ga izroči! načelu ku Sokola Zagreb II Branku Valadžiji, ta pa s primernimi besedami vodniku moškega naraščaja sokolskega društva Zagreb II in vodnici ženskega naraščaja istega društva Marti Koželjevii, ki sta prevzela zastavo v ču-vanie in ponos svojega društva.
Sled:l je impozanten nastop naraščaja. Sodelovalo je več tisoč naraščajnikov in naraščajk. Vsi nastopi so želj burno priznanje. tako da je današnji naraščajski dan v vsakem pogledu sijajno uspei m znova pokazal uspehe sokolske vzgoje.
Vel. kralj v Novem Sadu
Udeležil se je jubilejne proslave »Trgovačke o mladine"
Viharne ovacije množic
iozi Sad, 10. junija, n. Novi Sad je do-
ffvel danes velik praznik. Ob priliki svečave proslave 30ietnice ustanovitve »Trgovač-ke omladine«. znane velike kulturne in sesalne organizacije v srbskih pokrajinah paše države, je posHil Novi Sad naš vladar Nj. Ve., kralj Aleksander. Mesto je bilo vse v slavnostni obleki. Z vseh biš so vihrale zastave, okna so bila okrašena e cvetjem in oreprogami. Ogromna množica je zalila trg pred kolodvorom in stvorila mogočen špalir na vsej poti iz kolodvora v mestni cem-trum. Z beograjskim brzovlakom so ee med dragimi pripeljali trgovinski minister Ju raj Demetrovič. ki je zastopal vlado, predsednik in podpredsednik senata dr. Tomašič in dr. Ploi ter veliko število senatorjev in narodnih poslancev.
Kot drugi del vlaka je prispel dvorni
vlak, e katerim se ie pripeljal kralj. Ob prihodu vlaka so se sprožile med čakajočo množico viharne in brezkončne ovacije kralju, njegovemu domu in Jugoslaviji. Kralja sta spremljala maršal dvora general Dimi-trijevič in prvi adjutant general Ječine-nič.
Ko j>? izstopil iz svojec a vagona, je Nj. Vel. kralj najprej obšel častno četo, ki ji bila postrojena na peronu. V imenu novo-sadskega prebivalstva ga je nato pozdravil mestni župan ar. Svetislav Borota. Spominjal se je zgodovine Novega Sada, ki m je kljub silnemu pritisku tujca ohranil narodno zavest, dokler ni dočakal rešitve po jugoslovenskem Piemontu. Od takrat sodelujejo vse pozitivne sile prebivalstva Nove-
I
en Sada in cele Vojvodine pri delu za ohranitev in razvoj s tolikimi žrtvami doseženih pridobitev.
Zupan je ponudil nato kralju kruha in soli ter zaključil svoj govor z vzklikom vla-dariu in kraljevskemu domu. Pri tem 60 ee obnovile velike manifestacije množice V imenu >Trgovačke omladine« je pozdravil Nj. Vel. kralja še njen častni predsednik g. Žarko Sleoče>vi6. nakar se je vladar v avtomobilu počasi odpelial v mesto, vso pot spremljan od pravega orkana navdušenih ovacij. Podal se je takoj v prostor? ban-ske uprave, kjer ee je nato v njegovi navzočnosti ter ob navzočnosti predstavnikov vlade, senata. Narodne skupščin* in novo-sadskih korporaeii vršila slavnostna skupščina »Trgovačke omladine«.
Skuoščino ie otvoril predsednik novoead-6ke »Trgovačke omladine« g. Miloš Radetič e pozdravom Nj. Vel. kralju-. Zahvalil e? mu je za naklonjenost in ljubezen, ki jo je izkazal mladim e tem, da ie osebno prišel na njen jubilej. Vsi zborovalci eo se navdušeno pridružili predsednikovemu vzkliku: >Da živi kralj Aleksander! Da živi dom Karadjordjevičev!«
Kralj je vztrajal na skupščini do njenega zaključka, nato pa odšel s svoiim spremstvom, vnovič spremljen z ovacijami nepregledne množice, v novi dom »Trgovačke omladine«. ki je bil danes blago6lovlj-»n. Cerkvene obrede je opravil novoeadski epi-ekop Irinej. Nato ee ie vladar odpeljal v Sremske Karlovce, kjer je posetil patriarha Varnavo in oetal pri njem na kosilu.
Pariški listi pozdravljajo ministra Jevtiča
Naš zunanji minister ne bo sprejet samo uradno — Njegov poset bo nova manifestacija srčnih vezi med francoskim in jugoslovenskim narodom
Pariz. 10. junija. AA. Malone vsi današnji jutranjiki, m^d mimi veliki dnevniki »Petit Parisien«, »Matin«, >Echo de Pariš«. >Oeuvre«, prinašajo na svojih prvih straneh elike rugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča z obširnimi članki o njegovem uradnem obisku v francoski prestolnici. Posebno pozornost posvečajo pii tem Jevtičevi osebnosti in njegovi plodoviti dejavnosti na področju mednarodne politike.
»Petit Parisien« piše o Jevtičevem obisku med drugim: »Jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič. ki nocoj prispe v Pariz, pride iz Ženeve. Za Č3sa svojega bivanja v francoski prestolnici ee bo razgovarjal s predsednikom republike Lebrunom, e predsednikom vlade Doumergueom in z zunanjim ministrom Barhoujem o stanju in razvoju evropske politike.
Te konference bodo nadaljevanje razgovorov. ki so jih imeli nedavno tega dr. Beneš in Titulescu 6 francoskimi državniki. Vendar sprejem, ki ga v Parizu prirede g. Jevtiču. ne bo samo uradnega značaja. — Obisk jugoslovenskega zunanjega ministra bo dal priliko za nov? manifestacije francosko - jugoslovenskega prijateljstva, prijateljsko srca in razuma, prijateljstva, ki bo trajalo večno, ker eo ga skovala svetovna
bojišča Bod leta 1914 do 1918 in zmaga francoske in srbske vojeke na Vardarju, kjer sta zlomili moč o?ntralnih držav. Francija ei bo prizadevala, da s prisrčnim sprejemom dokaže Jevtiču, kako eo prijateljski stiki med Francijo in Jugoslavijo neločljivi in da zvestobo vrača za ljubezen Jugoslavije, ki je na najlepšem kraju svoje prestolnice zgradila veličasten spomenik hvaležnosti Franciji. Na Vem spomenika eo vklesane besed:
»Ljubimo Francijo, fc».kor nas todi ona ljubi.c
Eden izmed najuglednejših tolmačev te velike ljubezni ie bil vsikdar Jevtič, ki kot načelnik jugoslovenske zunanje politike ni niti za trenutek preneha! delati za mir, kakor to dela tudi Francija. Jevtič je dosegel velike jeoehe z mirovnim delom med balkanskimi narodi. Zato spada med glavne pobornike pakta o organizaciji Male antante iz leta 1933 in balkanskega sporazuma, podpisanega letos v Atenah. — Glede Jevtičeve vloge v Društvu nrodov je treba reči. da jo je igral sijajno. Na razorožitveni konferenci je stal neprestano na stališču stvarnosti. Delal je s tako iskrenostjo in jasnostjo. da ei je stekel splošn? simpatije. Zato bo naš narod v Jevtičjvi osebi pozdravil ne le državnika, temveč
tudi iskrenega prijatelja Francije.«
»Matin« pravi med drugim: »Nadaljujoč obiske, ki so jih storili francoski prestolnici na povabilo vlade predstavniki Male antante, bo jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič jutri in pojutrišnjem goet francoske republike. Jevtičevo sodelovanje pri politiki miru. za katero 6e zalaga tudi Francija s svojimi balkanskimi prijatelji, ie izredno plodovito m pomembno. Jevtič ee je lotil vsakega mednarodnega vprašanja in tudi takih, kjer ni šlo neposredno za interese njegove države, marveč za usodo svetovnega miru Jevtič je realiet Vsestransko upošteva pomen skupnih naporov narodov z enakimi in skupnimi stremljenji. Jevtič epada med glavne organizatorje Male antante. Sodeloval ie pri organizacijskem paktu Mal« antante 1933 in jjnija meseca i6tega leta podpisal e Sovjeteko Rusijo konvencijo o definiciji napadalca. Nadaljujoč utrjevanj? prijateljskih etikov med eoeedni-mi državami je Jevtič. ki eo mu splošni interesi nad interesi poedinih držav. 9. februarja t. L podpisal balkanski sporazum.«
List piše nato nenavadno toplo o delu ministra Jevtiča za zbližanje Jugoslavije z
Bolgarsko.
>Echo de Pariš« piše podobno kakor »Petit Parieien< in »Matin«. Liet podčrtava državniške in diplomatične sposobnosti ministra Jevtiča in njegove zaeluge za svetovni mir. Iz Jevti6?ve plodovite delavnosti na področju mednarodne politike Jugoslavije. ki jo vodi Nj. Vel. kralj Aleksander, izhaja jaena želja Jugoslavije, naj bi med narodi jugovzhodne Evrope nastalo sodelovanj? o istočasni organizaciji splošnega miru.
»Echo de Parie« pristavlja na kraju, da se je minister Jevtič za časa svetovne vojne izkazal kot sijajen vojak in da je bil kot poveljnik čet t v bitki na Kajmakčalanu za svojo hrabrost odlikovan z visokim redom Belega orla. Pariz bo sprejel tega velikega prijatelja Francije z največijmi simpatijami.
Iz Bolgarije
v^ofija, 10. junija. AA. Število brezposelnih na Bolgarskem znaša okrog 100.000.
Po podatkih finančnega ministrstva S'e znašal primanjkljaj državne blagajne dne 30. aprila t 1. 1.600 milijonov levov.
Na včerajšnjo obletnico prevrata od 9. junija, ko so na Bolgarskem 1. 1923. strmoglavili vlado pokojnega Stam-bolinskega. so skušali delavci na več kraj h v Sofiji prirediti demonstracije. Redarstvo je interveniralo in razpršilo demonstrante. Aretiralo je 30 oseb.
V Veliki Slatina pri Vrači so našla pred hišo odvetn.fca dr. Toganova peklenski stroj. Našli so ga še pravočasno in ga nato odstranili Oblast vodi preiskavo, aJi gre za poizkus političnega atentata ali za osebno os ve to.
Pretep na političnem shodu v Franciji
Pariz, 10. junija. AA. Znani desničarska poslanik Filip Henriot je imel danes v Grenoblu govor, v katerem je ostro nastopil proti takozvanim protifrancoskim sriiam. S tem je mislil levico. Posl. Henriot je napadel tudi one politične in industrijske kroge, ki so za inflacijo.
Na tem shodu so se naposled ponoviti dogodki, ki so na dnevnem redu vseh desničarskih shodov zadnjega časa v Franciji-Levičarski in desničar^' zborovale: so se kmalu sprli in potolkli. 20 oseb je ranjenih, 15 pa so jih redarji aretirali.
Priznanje Rusije
češkoslovaška in Rumunija sta sklenili vzpostaviti normalne diplomatske odnošaje z Rusijo
2eneva. 10. junija. Kakor znano, eo ee v petek zvečer sestali po zaključnem delu v glavnem odboru razorožitvene komisije ministri Male antante. ki so ee bavili z uspehi, doseženimi v razorožitv?nib pogajanjih in o nadaljnem ekuonem delj za zaključi-tev jamstvenih pogodb po priporočilih Bar-thoujeve resolucije. Na tej e?ji sta dr. Beneš in Tituleeeu obvestila jugoslovenskega zrna njega ministra Jevtiča o evojih podajanjih s sovjetskim komisarjem Litvinovom za priznanje Rusije po Češkoslovaški in Rumuniji. Po teh obvestilih je dr. Beneš dokončal podrobne razgovore za priznanje Rusije o skorajšnji vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med Prago in Moskvo. Tudi rumunski zunanji minister Titulescu je z Litvinovom prav tako končal razgovore o priznanju Rusije po Rumuniji.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je nato odpotoval iz Zenev=>. Titub^scu ie odpotoval včeraj, iueosloveneki zunanji minister na je odpotoval danes Dopoldne v Pariz na oficielni obisk francoske vlade.
Po j rad nem obvestilu sta letos 9. junija ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izmenjala enako se glaseča dokumenta. na podlagi katerih se imaio vzpostaviti normalni dinlomatski odnošaji med Češkoslovaško republiko in Unijo socialističnih sovjetskih republik. Enako listino ie z Livinovim izmenjal tudi rumunski zunanji minister Tituleeeu. s čemer ee vzpo-etavljaio normalni diplomatski odnošaji tudi med Rueijo in Rumunijo.
Izmeniava teh dokumentov e? je izvršila
Beneš in Titulescr Litvinovu
Besedilo dokumenta, ki sta ga poslala češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš >n rumuneki zunanji minister Titule«*u ruske-mu Ijudekemu komiearju za zunanje zadeve. ee glasi:
»Ženeva. 9. funija 1934. Gospod ljudski komisari Čast mi ie sporočiti vam naslednje:
Na konferenci Male anta-te v Zagre-bu dne 22. januarja 1934 so eiuenili trije ministri za zunanje zadeve, da je prišel primaren trenutek, v katerem lahko člauice Male antante vzpostavijo normalne diplomatska odnošaje t Unijo socialističnih sovjetskih republik, kakor hitro bodo podani za to potrebni diplomatski in politični pogoji. Po mojih razgovorih v prvih dneh junija z vami. gospod ljudski komisar, je stalni svet Male antante v Ženevi ugotovil, da dovoljujejo politični in diplomatski pogoji 6edaj v danem trenutku postopanje vsake članice Male antante v 6mislu zagrebškega sklepa. Srečen sem. da ie glede na to češkoslovaška vlada po mojih pogajanjih z vami sklenila vzpostaviti normaln-4 diplomatske odnošaje z vlado Unije socialističnih sovjetskih republik ter imenovati izrednega poslanika
ter pooblaščenega ministra. Popolnoma sem prepričan, da bodo ti vzpostavljeni odnošaji ostali za vedno normalni in prijateljski in da bosta najina naroda tudi vbodoče sodelovala za svoje skupno dobro pri ohranitvi miru na svetu. Sprejmite, gospod ljudski komisar, zagotovilo moiega spoštovanja.
—	Dr. Edvard Beneš.«
Litvinov Benešu in Titulescu
Ruski ljudski komisar Litvinov j? poslal ministru dr. Benešu in ministru Tituleeca enaki pismi naslednje vsebine:
»Ženeva. 9. juniia 1934. Gospod minister! Sreč-Ti sem. ker vam morem sporočiti, da k> vlada Unije socialističnih sovjetskih republik na podlagi naših razgovorov sklenila vzpostaviti normalne diplomatske razmere z vlado Češkoslovaške republike (kraljevine Rumunije) in imenovati izrednega poslanika ter pooblaščenega ministra. Trdno sem prenričan, da bodo na ta način vzpostavljeni odnošaji ostali za vedno normalni in prijateljski in da bosta najina naroda tudi v bodoče sodelovala v obojestransko dobro za ohranitev miru na svetu. — Sprejmite, gospod minister zagotovilo mo-ie^a spoštovanja. — M. Litvinov.«
Zadovoljstvo v Rumuniji
Bukarešta, 10. junija, g. Današnji listi brez razlike politične orientacije odobravajo obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo in izražajo priznanje zunanjemu ministru Titulescu za ta uspeh. »Universul« paše, da je to najvažnejši dogodek v povojni zunanji politiki Rumimije, ker obenem likvidira težavno vprašanje Besarabije, ki Ja vse -doslej oviralo dobre sosedne odnošaje z veliko Rusijo. List izraža upanje, da bo obnova stikov koristila obema narodoma ter da ne bo ostala brez blagodejnih posledic tudi na gospodarskem polju.
Ruski komentar
Moskva, 10. junija, g. Vsi listi se bavijo v uvodnikih z obnovo diplomatskih odnošajev med Rusijo ter Češkoslovaško in Romunijo. Ta dogodek smatrajo ta največji uspeh sovjetske miroljubne politike, pri čemer ugotavljajo, da bo vse prebivalstvo Rusije to vest sprejelo z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem, ker dokazuje, da Rusija nima nikakih imperialističnih namenov. Prav tako pa bodo sprejeli to vest z zadovoljstvom tudi vsi drugi resni&« ni prijatelji miru.
Vsak naročnik „JUTRA"
—	fe zavarovan —
—	za lOjOOODin!
Pristopajte k „Vodnikovi družbiu
V Avstriji je zavladala popolna anarhija
Teroristi nadaljujejo svojo akcijo in so z novimi atentati skoro že docela onemogočili železniški promet — Vlada se opira samo še na nagla sodišča — Uradnike
odpuščajo kar na debelo
Dunaj, 10. junija, gr. NI se še poleglo vznemirjenje zaradi včerajšnjih atentatov, zlasti pa zaradi atentata na Semmeringu, kjer so hitlerjevci pognali tik pred prihodom dunajskega brzega vlaka v zrak 100 m dolg železniški viadukt, ki se je polastilo vsega avstrijskega prebivalstva, ko že prihajajo z vseh strani države vesti o novi, še hujši teroristični akciji. Doslej so se atentati dogajali običajno Ie ponoči ali v večernih urah ter so bili več ali manj zgolj demonstrativnega značaja. Sedaj pa so se voditelji teroristične akcije očividno odločili za hujšo akcijo in zadnja dva dneva je bilo izvršenih na avstrijske železnice nebroj atentatov, tako da je promet na nekaterih progah docela nemogoč, na mnogih pa skrajno oviran, če bodo teroristi v tem obsegu nadaljevali svoje razdorno delo, bo najkasneje v dveh dneh zastal ves železniški promet. Ne samo, da bi postala na ta način Avstrija malone odrezana od zunanjega sveta, je največja nevarnost v tem, da bodo večja mesta, predvsem pa Dunaj, ostala brez dovoza živil, kar bi moglo imeti katastrofalne posledice.
Po uradnih poročilih, ki pa so zelo pomanjkljiva, je bilo danes kar pri belem dnevu izvršenih mnogo atentatov. V Lusthausu je dopoldne med neko prireditvijo eksplodirala bomba. Neposredno eksplozija ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je v nastali paniki bilo več otrok in žensk pohojenlh in so jih morali prepeljati v bolnico, kjer sta dva otroka nmrla. Na balkonu »Bristo-la«, enega izmed znanih najbo'j luksuznih hotelov na Ringu, so našli dopoldne močno dinamitno bombo, ki bi lahko vsak čas eksplodirala Učinek bi bil strahovit in strokovnjaki mislijo, da bi se bil porušil velik del glavne fasade. V bližini kolodvora državne železnice v Braunschtveiggasse so bili od eksplozije bombe poškodovani vsi trije tiri, tako da so morali železniški promet nstavltt, dokler škode ne popravijo. Mnogo večja škoda pa je bila povzročena pri drugih železniških atentatih Na postaji Mar-chegg so razrovani vsi tiri, tako da je promet za dalje časa onemogočen, ker je močno poškodovan tudi spodnji ustroj. Na za-padni železnici je bilo cela vrata atentatov.
Proga je poškodovana na mnogih mestih, najbolj pa v bližini Anzbacha, kjer so pognali v zrak železnitiki most. Na Frane Jo-žefovi železnici je bilo v teku pretekle nofl in danes izvršenih 15 atentatov. Najhujše poškodbe javljajo iz Klosterneuburga, kjer so pognali v zrak velik železniški most, tako da sploh ne bo mogoče obnoviti prometa v prejšnjem obsegu. Prav tako je na mnogih mestih razdejana as pariška železnica. Pri Stobersdorfu je eksplodiral peklenski stroj na postaji, tako da so uničene vse signalne naprave in vsa aparatura za kretnice. O stičnih atentatih poročajo todi ■ Tirolske, Solnograške in Koroškega. Todi T Gradcu in po štajerski je bilo Izvršenih mnogo sličnih atentatov. Najhujša pa je eksplozija, ki se je v pretekli noči zgodila v veliki elektrarni Spiiller Kraftvverke no Tirolskem. Uničen je skoraj ves strojni oddelek. Samo tu cenijo škodo na 400.000 šilingov (nad 4 milijone dinarjev). Vsa Skoda, ki so jo povzročili teroristi v zadnjih dneh, pa znaša mnoge milijone in bo treba težkih žrtev, da jo vsaj deloma popravijo.
Dopoldne se je sestala vlada k izredni seji, na kateri je razpravljala o tej teroristični akciji in sklenila nekatere ukrepe, 8 katerimi upa, da se ji bo posrečilo zajeziti to pogubno početje. Pred vsem je bil sprejet sklep, da se odslej vsi aretirani narodni socialisti postavijo pred naglo sodišče in obsodijo na smrt, ako se jim dokaže, da so sodelovali pri kakem atentatu posredno ali neposredno. Veliko pozornost v javnosti Je izzval sklep vlade, da se takoj odpusti 68 državnih uradnikov v Gradcu. Vlada jih obtožuje, da so s svojim pasivnim zadržanjem podpirali akcijo teroristov. Obenem napovedujejo, da je to šele začetek velike očiščevalne akcije v državni upravi, ker baS poslednji atentati jasno dokazujejo, da imajo teroristi svoje zaveznike povsod, celo na najbolj zaupnih mestih.
Smrt požeškega župana
Požega. tO. junija. Tu ie umri dolgoletni m*-stni župan Juri' Kemof. znan kot zaslužen zgodovinar. Bil ie upokojen šoiski na<* zornik in direktor mestnega muzeja.
Občni zbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani
Velika udeležba delegatov — živahna razprava o zavo-dovem poslovanju — Izpopolnitev uprave
Ljubljana, 10. junija.
Y dvorani mestnega magistrata se je danes dopoldne vršil XIII. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, ki so mu skoro polnoštevilno prisostvovali vsi deiegatje iz Slovenije in Dalmacije.
Zborovanje je ob pol 10. otvoril predsednik dr. Vilko BaJtlč, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče delegate in posebej ban. svetnika dr. Karlina, ki je zastopal ministra za socialno politiko in bana dravske banovine. Z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Pozdravne brzojavke so bile poslane še ministru za socialno politiko ter banom dravske, primorske in zetske banovine. V imenu ministra za socialno politiko, kakor tudi v imenu bana je zbcrovalce pozdravil banski svetnik dr. Karlin, ki je želel zboru najlepše uspehe.
Razširjenje delokrog. Pokojninskega zavod.
Predsednik dr. Baltič je v svojem poro-Silu najprej omenil važne spremembe, ki se tičejo razširjenja obveznega pokojninskega zavarovanja na posamezne poklice v vsej državL V finančnem zakonu je dobil minister za socialno politiko pooblastilo, da veljavnost zakona o pokojninskem zavarovanju razširi na teritorij vse države, bodisi za vse nameščence ali aa posamezne skupine nameščencev. Na podlagi tega pooblastila je ministrstvo z veljavnostjo od 1. junija t. 1. razširilo pokojninsko zavarovanje na vse uslužbence pom^rskih pa-roplovnih družb brez ozira na luko, kjer je registrirana posamezna ladja, kakor tudi na vse lekarniške Sotrudnike In dispenzan-te, ki so zaposleni v naši državi. Sedaj pa se dela na tem, da se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi tudi na vse bančne uradnike. V zvezi z razširjenjem obveznega pokojninskega zavarovanja na pomorske in lekarniške nameščence je tudi v fi-hančnem zakonu določeno, da se mora do prihodnjih volitev omogočiti tem novim članom sodelovanje na. občnem zboru. Nadalje se mora omogočiti predstavnikom fclanov iz Dalmacije sodelovanje v uprav-hem odboru. Za občni zbor bodo novi člani dobili po 1 delegata v delodajalski in deio-jemalski skupini na 250 članov. Te delegate bo imenoval minister za socialno politiko. Glede na drugo določbo, da morajo biti v upravnem odboru zastopniki članov iz Dalmacije, se imata na občnem zboru izvoliti v upravni odbor 2 člana iz Dalmacije (po 1 iz deloiemalske in delodajal-ske skupine); ta dva člana pa imajo pravico voliti le delegati iz Dalmacije.
Pokojninski zavod je med najboljšimi v Evropi
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik omenil, da je uprava uvedla strogo varčevanje, da ne bo letos plasirala sredstev v nove investicije m da bo pri dajanju posojil upoštevala predvsem koristi zavarovancev. Navzlic neugodnim posledicam, ki jih je povzročila gospodarska kriza tudi v poslovanju Pokojninskega zavoda, je naš zavod glede varnosti in kritja poleg češkoslovaškega m«d najboIjšmu v Srednji Evropi. Na koncu svojih izvajanj je predsednik še sporočil, da je bil letos na lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov upokojen ravnatelj dr. Sagadin in je bil za ravnatelja imenovan dosedanji pcdravna-teij dr. Vrančič; za podravnatelja je bil imenovan odgovorni zavarovalni tehnik g. Jerko i»antič, za pomočnika ravnatelja pa dr. KbstL
Po prečitanju poročila revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka je predsednik sporočil, da so posamezni delegati poslali predsedstvu predloge za občni zbor. Gosp. Gustav Pitterle je stavil predlog, da se sejnine pri Pokojninskem zavodu popolnoma ukinejo, gosp. Albin Prepeluh pa je stavil predlog, da se razpravlja o vprašanju povprečnega donosa imovine, ki je padel pod bazo 6%, nadalje predlog glede odobravanja načrtov za gradbene investicije in predlog glede znižanja, odnosno ukinjenja sejnin in potnih stroškov.
Za teritorialno in administrativno samoupravo
Podpredsednik PZ gosp. Ivan Tavčar je podal daljše poročilo s pripombami k letnemu poročilu. V bližnji bodočnosti bo postalo aktualno vprašanje uvedbe popolnega pokojninskega zavarovanja v vsej državi. P redno pa pristopimo k zgraditvi pokojninskega zavarovanja v vsej državi, je treba ponovno poudariti načelno stališče, da ne pristanemo na nobeno organizacijo zavarovanja, ki ne bi bila izvedena na obnovi teritorialne, administrativne in finančne samouprave. Poleg tega pa je treba zakon revidirati v cilju zboljšanja rent, znižanja zavarovalne in starostne dobe ln razširjenja zavarovanja tudi na trgovske sotrudnike, zobne tehnike in strojnike.
Močno kritje zavodovih obveznosti
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je podpredsednik Tavčar poudaril, da je lani sicer število zavarovancev naraslo, zaradi padanja zavarovanih prejemkov pa je predpis premij nazadoval za 0.2%. še ne-ugedneje se kažejo posledice krize v znatnem dvigu števila rentnikov, ki znaša pri moških 145%, pri ženskah pa 480% preko verjetnostne normale. Ta porast hudo obremenjuje račune zavoda.
Svojo popolno likvidnost in sigurnost rent ima zavod zahvaliti sistemu kapitalnega kritja, če finančni položaj našega zavoda primerjamo s položajem drugih zavodov vidimo, da je ugodnejši od nemškega in celo češkoslovaškega, da ne govorimo o avstrijskem zavarovanju. V Nemčiji je s premoženjem zavoda podano popolno kritje za 8 letnih tekočih rent, razen tega pa ostane za vsakega aktivnega zavarovanca po 1314 Din. V Češkoslovaški je podano prav tako osemletno pokritje tekočih rent in ostane za vsakega aktivnega zavarovanca po 12.600 Din. Pri našem Pokojninskem zavodu je položaj Se ugodnejši, ker je podano kritje tekočih rent za 8 let za dejan ske rentnike in kritje 1.6 leta za nenormalni prirastek rentnikov, poleg tega pa ostane od zavarovalnega premoženja za vsakega aktivnega zavarovanca
še 18.830 Din. V Avstriji pa ima zavarovanje le 1% leto kritje za tekoče rente, tako da za aktivne zavarovance sploh ni ni-
kake rezerve. Naši zavarovanci torej lahko brez skrbi gledajo v bodočnost.
Obrestovanje imovine
Ostali del svojih izvajanj je podpredsednik Tavčar posvetil bilanci zavoda. Statutarno predpisanih 20% zavodove imovine je naloženih v državnih papirjih, ki izkazujejo nasproti nakupni vrednosti 25 milijonov dinarjev tečajne izgube. Dokler donašajo ti papirji obresti od nominalne vrednosti, je za zavod izguba le bilančnega značaja, ker gre za trajno naložbo, ki daje trajne nespremenjene obresti. V nepremičninah je zavod investiral 27.2% svoje imovine. Zgradil je več stanovanjskih hiš, da bi varno in rentabilno naložil svojo imovino.
Letno poročilo navaja, da se naložena imovina obrestuje po 7.67%. Ce pa računamo rentabilnost naloižb v državnih papirjih po nakupni ceni namesto po tečajni vrednosti, se odstotek obrestovanja pri teh papirjih zniža od 15 na 7.8%; na drugi strani pa se zniža obrestovanje v nepremičninah naložene imovine od 3.04 na 2.67, če upoštevamo, da kavarna v nebotičniku ne donaša kalkulirane najemnine 500.000 Din. Z navedenimi popravki se obrestuje vsa naložena imovina le po 6.77%, kar je premalo.
Nizko obrestovanje nepremičnin je po govornikovem mnenju deloma posledica okolnosti, da je zavod gradil luksuzne zgradbe, namesto da bi gradil hiše, ki ustrezajo povprečju socialnih in gospodarskih razmer prebivalstva. Najdražje je bil zgrajen nebotičnik, kjer znašajo gradbeni stroški 1850 Din za nadstropje in kvadratni meter zazidane ploskve, dočim znašajo gradbeni stroški pri hiši na Miklošičevi cesti 980 Din za nadstropje in meter. Kavarna v nebotičniku ne donaša onih dohodkov, ki so jih predvidevali graditelji. Iz dosedanje gradbene akcije dobimo nauk, da se mora gradbena politika docela spremeniti.
Upravni stroški so bili doslej previsoki. Lani so znašali 3,900.000 Din, to je 7.87% dohodkov. V letošnjem letu so bili znižani za pol milijona.
Živahna razprava
Kot naslednji govornik je g. Albin Prepeluh v daljšem referatu napadal finančno politiko Pokojninskega zavoda. Trdil je, da se imovina zavoda ne obrestuje več niti po 6% ter zahteval izboljšanje gospodarstva in znižanje režijskih stroškov. Zlasti je kritiziral zgradbo nebotičnika, češ, da ne prinaša niti 2 odstotka obresti. Kavarna v nebotičniku je po govornikovem računu pasivna in ne donaša nikake najemnine. G. Prepeluh se je dalje bavil s preselitvijo zavodovih uradov iz Gledališke v Gajevo ulico ter z naložbami imovine na hipoteke m v denarnih zavodih. Uprava bi bila morala odpisati one terjatve, ki jih najbrž ne bo mogoče nikdar realizirati v celotnem
znesku.	.
Na izvajanja g. Prepeluha je v daljšem govoru reagiral podpredsednik PZ gosp. Adolf Ribnikar, ki je dejal, da je potrebno vsako zdravo in pozitivno kritiko upoštevati. Toda kritika, ki jo je iznesel pred-govornik ni dobrohotna. G. Knez, ki Je zastopnik kluba industrijcev in Disopa v upravnem odboru, je imel tam dovolj prilike za kritiko, vendar pa je v odboru molčal. Zato se sme sklepati, da je bil današnji napad na upravo nameravan. Tako pa se ne more in ne sme deiati. Predloženi računski zaključek je bil sestavljen in pregledan na sejah v navzočnosti zastopnika Disopa in je bil tam tudi odobren. Pregledali pa so bilanco tudi revizorji delegatov in revizorji upravnega odbora. Predlogi g. Prepeluha naj se izročijo upravnemu odboru, ki jih bo Skupno z zastopniki Disopa proučil.
Na izvajanje g. Ribnikarja je odgovoril g. Zdenko Knez, ki je rekel, da je v odboru ponovno stavil razne radikalne pogoje in pogosto tudi glasoval proti sklepom. Glasoval pa je tudi proti bilanci. V ostalem soglaša s trditvami g. Prepeluha.
Debata se je nato sukala še okrog- bilance kavarne v nebotičniku in je bilo pri tem ugotovljeno, da bilanca kavarne, ki jo je dobil v roke g. Prepeluh, ni bila ista bilanca, ki jo je odobril upravni odbor, temveč le prvi predlog bilance, ki ga je upravni odbor zavrnil.
Trditve g. Prepeluha je kot član upravnega odbora v daljšem stvarnem govoru pobijal tudi g. Avsenek, Ki je dejal, da se premoženje PZ upravlja po najboljši vednosti in vestnosti. Na vprašanje, ali je denar pravilno investiran, se ne more tako lahko odgovoriti. Zavod se mora držati zakona, ki tudi dopušča več razlag. Tudi glede rentabilnosti je več načinov ocenjevanja. Idealna bi bila vsekakor naložba, ki bi bila stoprocentno varna, bi imela stalno vrednost in bi bila visoko rentabilna. Takih naložb pa ni. Glede donosnosti kavarne pa je danes sodba še preuranjena, ker se v kratkem času povprečnost letnega zaslužka še ni mogla dognati.
V nadaljnji debati je g. Ribnikar pojasnil, kako je prišlo do zidave nebotičnika. Prva večja stavba je bila velika stanovanjska hiša na Miklošičevi cesti, ki se je v prvih letih obrestovala po 8.5%. To visoko obrestovanje je dalo prejšnji upravi impulz, da je pričela graditi nebotičnik. Stavba je bila prvotno zamišljena od uprave kot 5 do 6-nadstropna. Pozneje pa so inženjerji arhitekti stavili predlog, da se zgradi kot arhitektonski zaključek celotnega bloka nebotičniški stolp.
G. Av«enek je nato govoril še o splošnih načelih nalaganja denarja in dejal, da dober gospodar ne sme imovine naložiti samo v papirje in kredite, ampak zaradi sigurnosti tudi v stavbe. Zato so v predvojni dobi gradili stanovanjske hiše, čeprav je bil donos takih hiš le 2%. Zakaj hiša je sigurno imetje, mnogo sigurnejše od vsake druge naložbe.
Delegat g. Svetek iz Celja je omenil, da bi bilo treba občne zbore bolje pripraviti in deiegatom že poprej omogočiti podroben vpogled v celotno poslovanje zavoda. Ako gospodarstvo zavoda v prejšnjih letih ni bilo v vsakem pogleu tako, kakršno bi
šk tele« dane«, ne gre pripisovati krivdo samo prejšnjim upravam, ampak ▼ prvi vrsti poprejšnjim razmeram.
54 proti 2
8 tem je bila debata »sključena. Predlog g. Tavčarja, ki se mu je pridružil tudi g. Ribnikar, Je bil sprejet s 54 glasovi proti glasovoma gg. Prepeluha in Kneza. S tem je bil odobren tudi računski zaključek za preteklo poslovno dobo in Izrečena upravnemu odboru razrešniea. Soglasno je bil nato sprejet predlog g. Ribnikarja, naj se smernice, vsebovane v Tavčarjevem predlogu, smatrajo za resolucijo, po kateri se ima bodoče ravnati upravni odbor.
Občni zbor je z vsemi proti 6 glasovom odobril predlog upravnega odbora glede znižanja sejnin na 150 Din za sejo. Soglasno in brez debate sta bila sprejeta predloga upravnega odbora, da se določi 60.000 Din za izredne podpore vdovam zavodovih članov in 200.C00 Din za podpore brezposelnim članom.
Izpopolnitev upravnega odbora
Živahna razprava se je razvila o predlogu delegata g. Nagodeta, naj se zavarovalna doba zniža od sedanjih 40 na 35 let-Po pojasnilih predsednika g. dr. Baltiča in direktorja dr. Vrančiča je bilo sklenjeno, da se predlog g. Nagodeta izroči v proučitev posebni komisiji strokovnjakov.
Na osnovi odloka ministra za socialno politiko, da mora občni zbor izbrati v upravni odbor tudi dva člana iz Dalmacije, sta bila izvoljena za delodajalsko skupino g. dr. Rudolf Criunio (namestnik g. dr. Lauš), za delojemalsko skupino pa gosp. Nikola Markov (namestnik gosp. Bruno Roič). Ker je bil g. Lauš doslej v upravnem odboru namestnik g. dr. Obersnela, je bil na njegovo mesto izvoljen za namestnika g. dr. Vinko Vrhunc.
Občni zbor Je nato soglasno izrekel svoje priznanje in zahvalo upokojenemu ravnatelju g. dr. Sagadinu, ki je vodil zavod celih 15 let.
Ob pol 13. je predsednik dr. Baltič zaključil občni zbor.
»Branibor« je zboroval
Ljubljana, 10. junija.
V dvorani OUZD ee je dopoldne vršil prvi redni občni zbor drušlva »Branibora«, ki je po Jugoslovenski matici prevzelo naloge kulturnega in nacionalnega obrambnega dela za jugoslovenski živeli, ki živi izven našhi državnih meja. Zborovanje je vodil predsednik notar dr. Krevl, udeležilo pa se ga je razen ljubljanskih društvenikov tudi veliko število delegatov podrjžnic iz vseh večjih in važnejših krajev Slovenije.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je Jugoslovenska matica v nekaj letih svojega obstanka zbrala samo med Slovenci 6 milijonov dinarjev v obrambne namen«. Kakor njeno delo je tudi delo njenega naslednika »Branibora« skozin^koz 6trogo kulturno, ne pa morda bojno izzivalno. Iz vseh poročil je bilo razvidno, kako hudo je mlademu društvu obnoviti prekinjeno delo. Obravnaval ee ie tudi načrt, naj bi se osnovala skjpna vrhovna obrambna ustanova, v kateri naj bi sodelovale vse naše nacionalne organizacije — saj je vsako nacionalno delo nepopolno, če ne vsebuje tudi dela za naš narodni živeli v tujini. tBranibor« je v tej smeri že p od vzel razne akcije za dosego koncentracije in poživitve vsega dela in občni zbor je sklenil, naj društvo v tam smislu nadaljuje.
Novi odbor, ki je bil ob koncu izvoljen in ki mj predseduje senator profesor dr. Valentin Rožič, jamči, da bo društvo tudi v bodoče vršilo svojo naloga
Ubijalec svojega prijatelja pred sodniki
Maribor, 10. junija.
V petek dopoldne ie st pil pred sodnike malega kazenskega senata tukajšnjega okrožnega sodišča 241etni delavec France Babšek iz Stopnega, ki ima na vesti smrt svojega prijatelja Cirila Sirca. Fantovska objestnost in pa hipno razburjenje sta povzročila. da je segel obtoženec po nožu ter ga zabodel prijatelju Cirilu v vrat. Niti zavedel ee ni prav. kaj je storil, ko eo mu povedali, da Cirila ni več med živimi. Zelo potrt je etal ubijalec pred sodniki in prav tako je tudi odgovarjal na predsednikova vprašanja. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Zorjan, mu očita, da je iz malomarnosti povzročil smrt Cirila Sirca.
Tragični dogodek, ki je pretresel vse va-ščane. ee je pripetil pod kozolcem posestnika Novaka v Strngu. Tam so kuhali žganje in kakor je običaj, je prišlo h kuhanju žganja več bližnjih fantov, med njimi tudi !- pokojni Sirec, Velikonjn Tom ln drugi. Posestnik je fante pogostil z žganjem, tako da so postali precej dobre volje in korajžni. Kmalu pa so 6e pričeli zbadati zaradi nekih vaških deklet. Da bi pa napravil mučnemu prepiru konec, sj je osjmljenec za trenutek odstranil, hoteg se ^šaliti Ko se je vrnil, je fante pošteno potegnil, češ da se v vasi pretepajo fantje prav zaradi istih deklet. To f-ostale močno razburilo in že se je razvil pretep. Pokojni Sirec je sunil Babška s kolesa. Ker e3 je vse dosodilo nepričakovano. je v razburjenji segel obtoženec v žep. izvlekel nož tega ga porinil Sircu v vrat. Poškodovani ie kriknil. ee odstranil za kozolec ter se mrtev zgrudil na tla. Noč je že zgrnila svoja krila nad vasjo, ko eo ee fantje še pretepali, ne da bi vedeli, da je njihov prijatelj le nekoliko korakov vstran mrtev. Pa tudi ubijalec BabSek je odnesel e fantovskega bojišča zelo nevarno rano, ki mu jo je zadal Velikonja s palico, boteč maščevati svojega prijatelja. Ubijalcu ie Velikonja dal tako silen udarec, da uri je počila lobanja. Za to nepremišljeno dejanje bo tjdi ta moral dajati odgovor pr d sodniki.
Kakor že omenjeno, je smrt prijatelje Sirca obtoženca zelo potrla. Skesano je priznal dejanje in krivdo, dasi se je izkušal zagovarjati s silobranom. Po govorih državnega pravdnika dr. Zorjana in branilca dr. Brandetetterja se je senat umaknil k posvetovanju, nato pa razglasil sodbo:
Babšek Franc se obsodi v smilu obtožbe na 4 leta in 2 meseca težke ječe in na izgubo častnih pravic za 5 let.
čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Ptujski sokolski praznik
Velikega zleta mariborske župe v Ptuju se je udeležilo
nad 4000 Sokolov
Pttd, 10. junija.
2e dan pred velikim izletom mariborske sokolske župe je prispelo okrog tisoč Sokolov. katerih vrste so se pa še ibolj pomnožile danes, ko so prispeli jutrnji vlaki, a od vseh ■stani; tudi polni vozovi in avtomobili, okrašeni s cvetjem in zelenjem. Mesto je sprejelo pod svoje okrilje
nad 4000 Sokolov.
Sokolsko letno telovadišče v idiličnem Ljudskem vrtu je postalo že davi zelo živahno, ko so se vršile izkušnje za popoldanski nastop. Prišli so Sokoli od vseh strani, iz vse mariborske župe, od Murske sobote do Gustanja in Poljčan. Konjic. Planine pri Rakeku. Dola pri Ljubljani in Bra-slovč.
Dopoldanske izkušnje vseh oddelkov so prav dobro uspele. Med izkušnjami se je vršil v dvorani Švicarje zbor vseh društvenikov, na katerem ie bil sestavljen program za leto 14>34./35. Ob pol 12. pa se j« formirala v ljudskem vrtu
mogočna sokolska armada,
ki je štela nad 3000 Sokolov. Sprevod je krenil ob špalirju več tsočglave množice iz Ljudskega vrta po Ljutomerski in Trste-njakovi cesti na Tyršev trg. po Slomškovi, Slovenski in Prešernovi ulici in čez Dravsko ulico na Minoritski trg. a stik vsega Sokolstva .ie bil pred mestnim magstratom.
Na čelu sprevoda je jezdila sokolska konjenica, ki je za njo stopala vojaška godba. Sledili so nosilci praporov, starešinstvo, med njimi zastopnik bana sreski načelnik g. dr. Bratina, starosta mariborske sokolske župe dr. Gorišek, savezna načelnica Skalarjeva, starosta ptujskih Sokolov dr. Šalamun, narodni poslanec Petovar, ko-
mandant mesta major Majnolovič, banovinski svetnik dr. Senčar, tajnik sreske organizacije J;MS dr. Fermevc in drugi. Za starešinstvom so stopali zastopniki oblastev, narodne noše. člani, članice, moški in ženski naraščaj, tekači, sokolska godba ix Sred šča, podoiicirska šola iz Maribora, gasilci, člani v civilu in pontonska četa.
Prostrani Fiorianski trg pred mestnim magistratom je kmalu zagrnila mogočna sokolska armada, ki je neprestano vzklikala kralju in naši vojski. Na ibaikonu mestnega magistrata je prvi
pozdravil goste župan Jerše, k: je z izpodbuiajočiml besedami dal duška svoji radosti nad trirmforu sokolske m.sli, v imenu bana je Sokole pozdravil sreski načelnik dr. Bratina, nato pa kot zastopnik SKJ v temperamentnem govoru član savezne uprave dr. Riko Fnx. Za župo je izrekel pozdrave starosta dr. Gorišek, ki je zlasti bodril sokolsko mladino k delu, a naposled je goste pozdravil še starosta dr. Šalamun. Vojaška godba ie zaigrala državno himno in nato je množica zapela »Mej Slovani«.
Popoldne se ie ob ogromni udeležbi občinstva vršila
javna telovadba
pri kateri ie nastopilo 3000 telovadcev pod vodstvom 'brata Komaca. Občinstvo Je prirejal ovelike ovacije nastopajočim, zlasti tudi našemu vrlemu vojaštvu, ki }e prav-tako nastopilo s prostimi vai-ami. Telovadbo so zaključili ptujski Sokoli s točko »Hej Skv-vani«. Vse točke so bile izvedene strumno.
Mariborski sokolski ž trpi in še posebej ptujskemu Sokolu, ki je imel mnogo de?a za pripravljanje zleta, »iskreno čestitamo na uspelem sokolskem prazniku.
Slovenski duhovniki
v fašističnih zaporih
Fogar ostane v Trstu ? — Sirotti pričal proti Mussizi
in Rutarju
Fašistična borba proti slovenskemu bogoslužju, ki je v poslednjih dneh dosegla v tiskovni kampanji proti tržaškemu škofu in slovenski duhovščini prav izreden značaj in obseg, kakršnega si po drugih državah niti od daleč ni mogoče predstavljati brez najodločnejšega protesta vatikanskih krogov, se sedaj nadaljuje po deželi z največjo vehemenco. Napadi v fašističnih listih so sicer ponehali, tudi posamezne fašistične organizacije so začasno vsaj umolknile, toda prefekt Tiengo in njegovi pajdaši niso stvarno niti najmanj popustili. Nasprotno prihajajo v zadnjih dneh vedno pogostejša poročila o preganjanju slovenske duhovščine in vedno večji aktivnosti balilskih kaplanov, ki delujejo že v mnogih slovenskih krajih po navodilih svojega protektorja, fašistično navdahnjenega Sirottija,
Kampanja tržaških in ostalih fašističnih listov proti Fogarju pa je imela med ljudstvom baš nasprotni efekt. Kakor poroča slstrac, so ljudje o priliki telovske procesije, ki se je na ukaz fašističnih oblasti niso smeli udeležiti zastopniki ne civilnih ne vojaških oblasti, kar drli v cerkve in za antifašistično duhovščino. V poučenih krogih so se medtem razširile verzije, da papež ne najde primernega namestnika za Fogarja ter da mu je o priliki poslednje avdience svetoval, naj vsaj do neke mere spremeni svoje zadržanje napram fašističnim oblastvom na Tržaškem. Za Tienga pa spričo te ponovne, dasi nepopolne papeške potrditve Fogarjevega delovanja ne preostaja nič drugega, kakor da izvaja osebne konsekvence. Nedvomno kljub tem govoricam ni pričakovati, da bo sam ali pa celo na Mussolinijev ukaz zapustil Trst, saj tiči prav v tem njegova politična misija, da prežene dr. Fogarja, kakor je pred leti odstranil pokojnega nadškofa dr. Se-deja z goriške stolice. Fašistični tisk in tudi fašistične organizacije so sicer umolk-
nili, vprašanje pa je ostalo še vedno odprto. Gotovo je le to, da slovensko ljudstvu nima pričakovati ničesar dobrega od svojih fašističnih gospodarjev, napram katerim bodo morali slej ali prej popustiti tudi f a tako antifašistično usmerjeni cerkveni politiki.
Toliko več uspehov pa žanje 2e sedaj nasilna fašistična politika v borbi proti docela razo roženi podeželski duhovščini. Znana je poleg konfinacije dr. Mussize in Ru-tarja tudi že nasilna aretacija bolnega židovskega župnika Fona, ki ga je Sirc-ti hotel premestiti v Vipolže, a se je sedaj umaknil v Brda, da si vsaj nekoliko opomore od šikan goriških varnostnih organov. (že davno bi ga bili celo fašistični listi proglasili za mučenika, če bi se mu bilo vse to zgodilo kje v Mehiki ali v Španiji ali pa celo kje na Balkanu. Op. r.) Znane so tudi aretacije črnovrškega župnika Filipa Kavčiča in drugih. Sedaj poroča Istra že o novem in nedvomno ne poslednjem pr-litično kazenskem postopku fašistične policije proti tolminskemu kaplanu, ki mu je gorški kvestor izrekel opomin, ker je baje v tolminskem župnišču deco slovensko poučeval v verouku.
V prav čudno luč pa so poslednji dogodki postavili fašistične duhovnike in njih pokrovitelja msgr. Sirottija. Kakor poročs ^Giornale d' Italia« v zvezi s konfinadjo kanonikov Mussize in Rutarja, so bili pozvani pred konfinacijsko komisijo v Gorici mnogi italijanski duhovniki s Sirotti jem na čelu, da nastopijo kot obtežilne priče, V teku zasliševanj in pri proučevanju dokazov je bila baje ugotovljena marsikatera okolnost, ki naj bi težko obremenila oba slovenska duhovnika, in celo, da sta bajs imela neke zveze z Ljubljano, kjer naj bi se bilo očitno pokazalo njuno protifašistič« no delovanje.
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 10. junija. Snoči je priredila mariborska Glasbena Matica v mestnem parku prvi vokalni koncert, ki je M kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Moški in ženski zbor sta pela po večini narodne pesmi. Zamisel prirejanja pevskih koncertov na prostem toplo pozdravljamo in pričakujemo, da mm bo Matica priredila še več takih prijetnih večerov.
Danes na vse zgodaj so oživele mestne ulice. Sokoli so se odpeljali
na župni zlet v Ptuj. Ljubitelji obmejnih postojank pa so se podali na obmejno Kaplo. Dopoldne je vzbudila pozornost kolesarska dirka, prirejena v okviru olimpijskega dne, popoldne pa so imeli Mariborčan] precejšnjo izbeio prireditev. Športnik; so se zbrali na igrišču Železničarja, kjer je bilo vse popoldne posvečeno olimpijskemu dnevu- Mnogi, ki iščejo sreče, so se pa udeležili poštarske tombole na Trgu svobode. Sreča se je nasmehnila kuharici Nežiki Marčičevi, ki je zadela glavni dobitek, in sicer 4000 Din gotovine. Drugo darilo, pogrezni šivalni stroj, je dobila Amalija Ravtnerjeva, prodajalka iz Maribora, tretje darilo. 1500 Din v gotovini, pa Ivan Frangeš s Pobrežja. Četrto darilo, žensko kolo. je odpeljala Rozika Brumova od Sv. Barbare, a peto darilo, in sicer 1000 Din v denarju, je prejela Uršula Kalinova. Šesto darilo je bil fotografski aparat s katerim se bo zabaval Mirko Leskovšek,
sedmo darilo, harmoniko, sa je priborJa Angela Peršonova, osmo, otomano, Uršula Oliroščeva, deveto, garnituro kuhinjske posode, Marija Gerbacherieva, kompletno specerijo za prehrano štirih oseb za mesec kot deseto darilo pa Tinčka Kranjčeva.
Popoldne je prispel v Mariibor francoski konzul iz Ljubljane g. Gabriel Remarand v spremstvu svoje soproge. V Mariboru so ga sprejeli na kolodvoru dr. Rapotec, v imenu Francoskega društva, profesor Gašperian in soproga generala Maistra. Vsi skupaj "so nato počakali brzovlak, s katerim ie prispel francoski konzul iz Zagreba, Gostje so nameravali napraviti izlet k Maris Snežni. Ker je pa bilo vreme zelo slabo, so odšli na Falo in si ogled-2'K tamošnje naprave. Zvečer je Francoski krožek priredij odličnim gosiom na čast družabni večer v Vesni. Udeležili so se ga predstavniki vseh oblastev.
Policijska in nezgodna kronika sta majhni. V soboto zvečer se je v Rad-vanju huje ponesrečil nekj kolesar, ki ie padel s kolesa in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Enaka nesreča je doletela pri dopoldanskih kolesarskih dirkah nekega dirkača. — Na policiji sta bili zaibeležem dve aretaciji in dve prijavi. Aretirani sta Stanka K. in Jožefa R., ker sta prodajali vtihotapljen saharin. Železničar Nagode je prijavil, da mu je neki Karel ukradel lz spalnice listnico s 150 Din. Trgovcu Božičku je pa nekdo z Meljske ceste odpeljal kolo.
Celjsko sokolsko slavje
Izredno uspel zlet celjske sokolske župe — Razvitje župnega prapora — Tako veličastnega sokolskega sprevoda Celje še ni videlo
Celje, 10. junija.
V	soboto so v Celju zaplopolale neštete državne zastave v počastitev velikega zleta. celjske sokolske župe. Popoldne so se pričele na Glaziji tekme moškega in ženskega naraščaja, ki jih je pozneje prekinila nevihta. Tekme so se nadaljevale v nedeljo zjutraj. V soboto dopoldne je prispel z vlaki naraščaj, popoldne pa del članstva. Zvečer se je pripeljajo tudi članstvo sokolske župe Sušak-Reka. O mraku je za-bliščalo pročelje mestnega magistrata v neštetih žarnicah v državnih barvah, na balkonu pa je zažarela velika črpa A I s kraljevsko krono. Ob 20.30 je sokolska žu-pa priredila štafetni tek od postaje po Aleksandrovi in Prešernovi ulici ter Ljubljanski cesti do Glazije. Prvo mesto je zasedla Itafeta Sokola v Celju, drugo mesto štafeta z Zidanega mosta, tretje mesto štafeta s Ponikve, četrto mesto pa štafeta iz Hrastnika.
Slavnostna akademija.
Vreme je proti večeru omogočilo nemoten potek slavnostne akademije, ki so ji poleg ogromne množice občinstva prisostvovali tudi funkcijonarji SSKJ in zastopniki raznih žup, društev in civilnih ter vojaških oblastev.
Akademijo so otvorili moški pevski zbori celjske sokolske župe, ki so pod vodstvom br. Radovana Gobca učinkovito za-pcili tri pesmi. Nato je 16 naraščajnikov in naraščajnic iz Trbovelj ljubko izvajalo »Narodna kola«. Sledila je telovadna skladba po narodnih pesmih, ki so jo učinkovito podali člani in članice iz Brežic, župna vrsta članov pod vodstvom br. Konrada Grilca, člana mednarodne sokolske vrste, je izvedla več dovršenih in preciznih telovadnih točk na bradlji, članice iz Trbovelj so zelo zadovoljivo izvajale s Vaje z girlandami«. Eksaktne so bile skupinske vaje moškega naraščaja iz št. Jurija ob južni železnici. Težavno točko »Chopinov valček« so izvedle članice iz Celja skladno in točno, isto-tako člani iz Celja Beethovnovo »Turško koračnico«. Med tema dvema točkama so mešani zbori celjske sokolske župe pod vodstvom br. Peca šegule učinkovito zapeli dve pesmi. Moški naraščaj iz Celja se je zelo postavil s preskoki čez mizo. Zelo pohvalno so izvedle članice iz Sevnice Chopinov »Valčkov ples«. Uspelo akademijo je zaključila točka »Gorenjski pozdrav«, ki so jo v narodnih nošah dovršeno izvajali člani in članice iz Zagorja.
V	nedeljo dopoldne so prispele v Celje z vlaki in vozovi nepregledne vrste članstva, naraščaja in dece iz vseh društev celjske sokolske župe z 10 članskimi in 3 naraščajskimi prapori ter sokolski godbi iz Trbovelj in Šmarja pri Jelšah. Na Glaziji so se po prihodu jutranjih vlakov pričele skušnje vseh oddelkov za popoldansko javno telovadbo.
Svečano razvitje prapora celjske sokolje župe.
Do 11. se je na Glaziji zbrala ogromna množica občin st /a. častno tribuno so zasedli zastopnik Nj- Vel. kralja, poveljnik 39. pp. polkovnik g. Mihajlo Golubovič, ban g. dr. Marušič, zastopnik ministra za telesno vzgojo vladni svetnik g. Puš, zastopniki SSKJ, sokolskih žup, celjske mestne in okoliške občine in oblastev ter narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Ob pol 12. so prikorakali na Glazijo vsi sokolski oddelki, članstvo, deca in naraščaj, ter oddelek vojaštvo v bojni opremi. Na tribuni so bile okrog novega prapora celjske sokolske župe, darila Nj- Vel. kralja, zbrani ponosni društveni prapori.
Starosta celjske sokolske župe br. Jože Smertnik je ob navdušenem vzklika-njti vse množice prisrčno pozdravil zastop-
nika Nj. VeL kralja. Nato je zastopnik Nj. Vel. kralja g. polkovnik Golubovič izročil župnemu starosti krasni, dragoceni, novi župni prapor v imenu Nj. Vel. kralja z željo, da bi bil ta prapor razvit in nošen v ponos, diko in veličino jugoslovenskega Sokolstva. župni starosta br. Smertnik je sprejel prapor s krasnim nagovorom, v katerem je naglasil globoko hvaležnost in udanost Nj. VeL kralju, ki je tako visoko odlikoval celjsko sokolsko župo. Prosil je Boga, naj pošlje svoj nebeški blagoslov na ta prapor. Sokolstvo se bo vedno s ponosom, čistim srcem, veliko voljo ter v vroči ljubezni do vladarja in domovine zbiralo pod tem praporom. Ko je končal svoj govor z besedami, da bo članstvo celjske sokolske župe do groba zvesto služilo našemu junaškemu, ljubljenemu vladarju, je pretreslo ozračje viharno vzklikanje kralju, godba pa je zaigrala državno himno, župni starosta je nato s kratkim nagovo-rop. izročil prapor župnemu praporščaku br. Tonetu Grobelniku, ki je sprejel prapor z obljubo, da ga bo vedno čuval v čast kralja, naroda, države in slovanstva. V imenu mesta Celja je čestital župan br. N. Goričan, v imenu SSKJ savezni podstare-šina br. Lacko Križ, v imenu sokolske župe Sušak-Reka pa br. Polič, ki je sporočil tudi pozdrave bratov onstran mej.
Mogočen sokolski sprevod
Po razvitju župnega prapora se je na Glaziji formiral veličasten sokolski sprevod, kakor ga Celje še ni videlo. Sprevod je krenil po Ljubljanski cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu in Kralja Petra cesti do mostu pri rudarski šoli, odtod pa nazaj po Kralja petra cesti na Cankarjevo cesto in po Krekovem trgu, Aleksandrovi in Prešernovi ulici mimo slavnostno okrašenega magistrata, kjer je bil mimohod pred predstavniki, zbranimi na balkonu. Povsod, koder je korakal sprevod, v katerem je bilo okrog 2000 oseb, so pretresali ozračje navdušeni vzkliki, višek pa je dolegla manifestacija ob mimohodu pred mestnim magistratom. Morje zastavic je mahalo v pozdrav in vzklikanja ni hotelo biti konec.
Sprevod je otvorilo 19 Sokolov na konjih, sledilo je 23 kmečkih konjenikov, za njimi pa oddelek vojaštva v bojni opremi in sokolska godba iz Trbovelj. Za ponosnim župnim praporom se je vrstilo 11 društvenih in četvero naraščajskih praporov. Za prapori je korakalo starešinstvo sokolske župe. Sledilo je nad 300 članov v krojih, železničarska godba, 37 narodnih noš, nad 300 članic, nad 600 naraščajnic in naraščajnikov v krojih, nad 300 naraščajnikov v telovadnih oblekah, sokolska godba iz Šmarja in 9 okrašenih voz z deco, naraščajem in članstvo mz dežele, špalir so tvorile dolge vrste dece. Nepozaben je bil pogled na strumno korakajočo in vihamo vzklikajočo sokolsko armado.
, Javna telovadba.
Ob 15. se j? prijela javna telovadba. — Najprej je nastopilo 600 moške in ženske dece z ljubko igro. Sledile eo skladno izvajane proste vaj1? 384 naraščajnikov in nato proste vaje 300 naraščajnic. Po tej točki so tekle tri štafere. Prva je bila štafeta ljubljanske žup?. druga celjske župe in tretja župe Celje II.
Za tem je viharno pozdravljen nastopil oddelek vojakov, ki je strumno izvedel prost? vaje. Splošno zanimanje je zavladalo za nastop mednarodne vrste, določene za Budimpešto, ki je bila deležna burnega odobravanja. Za njimi je nastooilo z elegantnimi vajami 350 deklic, nato pa spet mednarodna vrsta. Izredno uspeli naetoo je zaključilo 500 članov e prostimi vajami.
Zvečer je bila na Glaziji velika v?selica.
Ljubljanski nedeljski dogodki
Ljubljana, 10. junija.
Lep uspeh našega velesejma
Kakor je bilo pričakovati, je današnja nedelja privabila na velesejem ogromno število rosetnikov. Zlasti v popoldanskih urah je bil na velesejem pravi navad. Z uspehom letošnjega velesejma smo vsekakor lahko zadovoljni, saj ceni velesejm-ska oprava, da je z včerajšnjim dnem število posetnikov celo prekoračilo mejo 100.000. To je za čase, v katerih živimo, brez dvoma zelo razveseljiv rezultat, ki nam kaže, da si ljubljanski velesejem tudi v današnji nevšečni dobi utrjuje svoj ugled in da gre svojo pot naprej in kvišku. Tudi v kupčijskem pogledu nam je letošnja ve-lesejmska prireditev dala povsem zadovoljive rezultate in je večina razstavlja-lcev prav zadovoljna. Zato velesejmska uprava lahko z zaupanjem v uspeh prične sedaj z delom za jesensko razstavo »Ljubljana v jesen:«, ki se tbo vršila od 1.—10. septembra.
Razstava na šolah
Izmed šolskih razstav, ki se vsako leto vrstijo ob zaključku po vseh naših srednjih, meščanskih :n osnovnih šolah, so bile danes deležne prav lepega obiska razstave na II. državni realni gimnaziji ter na meščanskih šolah v Prulah in v Šiški. Kakor razstave, ki so se na nekaterih zavodih vršile pred tednom, so tudi te današnje prireditve nazorno pokazale, kako marljivo in intenzivno se goji na naših šolah kultura umetniškega oblikovanja in ročnega dela. Zlasti obe razstavi na meščanskih Šolah sta en sam živahen dokaz, kako te šole. ki so namenjene predvsem pripravljanju mladine na praktično delo v življenju, z lepimi uspehi uvajajo učence v vsakovrstne tehnike risanja in slikanja in pa v najrazličnejše vrste ročnega dela. ki je brez dvoma eno najbolj posrečenih sredstev za vzgojo mladih rodov. Tašne razstave obenem prav dobro služijo ustvaritvi čim tesnejšega stika med šolo in domom,
med učitelji ln starši, kar za napredek in prospeh šolske vzgoje nikakor ni postranskega pomena. Vse tri razstave so imele prav mnogo starih in mladih obiskovalcev, ki so »bili polni hvale in priznanja delu učiteljev in učencev.
Gledališče in koncert Akademskega pevskega zbora
Današnja nedelja je bila dan lepeh kulturnih prireditev. Akademski pevski zbor, ki je pred nedavno dosegel pravcati triurni s svojim globoko zasnovanim in umetniško nadvse skrbno izvedenim koncertom koroških in belokranjskih narodnih pesmi, je pod vodstvom dirigenta Marolta danes popoldne v unionski dvorani ponovil svoj koncert in obisk in navdušenje občinstva sta pričala, da je bila ponovitev potrebna. Narodno gledališče je ob istem času ponovilo v svojem novem letnem gledališču pod Tivolskim gozdom Golijevo »Kulturno prireditev v Črni mlaki«, ki jo je režiser Šest za prireditev pod milim nebom skrbno predelal in je bila pri občinstvu deležna prav toplega sprejema. Zvečer pa je bil v operi pravi praznik za ljubitelje lepega petja in umetniškega tearta. Dajali so Verdlj. »Trubadurja«, v katerem je gostoval v vlogi Maurica znameniti prvi tenorist milanske Scale Pavel Marion-Vlahovič. Odlični gost, ki je umetnik svetovnega slovesa, in naša stara, priljubljena znanka Zinka Kunčeva, sta bila pred polno zasedenin gledališčem deležna prav ognjevitega priznanja.
Lepo obiskan nastop štepanjskega Sokola
Popoldne ob 16. je imel štepanjski Sokol na prijaznem letnem telovadišču javni nastop, ki je bil močno obiskan kljub raznim prireditvam v Ljubljani. Izvedbe posameznih točk so pokazale, da tudi štepanjski Sokol lepo napreduje; saj ima agilno upravo, ki ji je na čelu delavni starosta br. Slana. Velike zasluge za lep napredek društva gredo prav tako neumornemu vadt-
tefiskemn ziboru. Pri nastopu je sodelovala
16orica Sokola I in izvajala lepo točko »U novi život«. Po nastopu se je razvila prav prijetna domača zabava.
Avto je podrl pismonošo
Dopoldne se je pripetila na Sv. Petra cesti pred Žargijevo trgovino manjša nesreča, katere žrtev ie postal pismonoša France Geršak iz Most Peljal se je po službenih opravkih iz Most na kolesu na glavno pošto, pred Zargiievo trgovino ga je pa dohitel neki avtomobil in g>a podrL Pri padcu si je Geršak zlomil levo ključnico in so ga morali prepeljati v bolnišnioo. Avtomobilist se za svojo žrtev ni zmenfl ln je drvel naprej.
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Albert Levičnik f
Ljubljana, 10. junija.
Danes ob 12.30 je na Napoleonovem trgu št 7 nenadoma umrl bivšd predsednik den želnega sodišča v Ljubljani g. Albert pL Levičnik. Dosegel je častitljivo starost 88 let Pokojnik, ki je leta 1910. p® 431etnem službovanju prostovoljno stopil v pokoj jn v priznanje svojih zaslug postal plemič z dedno pravico, je bil po rodu iz Kolbnitza pri Gornji Beli na Koroškem. Rajnki nd bil znan samo kot dober pravnik, nego tudi kot človek zelo blagega srca.
Bil je v najtežjih okoliščinah vedno nacionalen Slovenec. Ko jo bfl justičnd minister na Dunaju Ceh Pračak, je postal Levičnik 1. 1881. v justičnem ministrstvu zaupnik v slovanskih zadevah, pri čemer si je pridobil zlasti veliko zasluge za slovenščino v pravnem življenju.
Truplo uglednega pokojnika, bi zapušča več sinov prepeljejo v torek v Železnike na Gorenjskem, rojstni kraj pokojnikovega očeta«. Zaslužnemu pokojniku bodi časten pomrn!
Naše Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. mi Ponedeljek, 11.: Goljemanov. Red B. Torek, 12.: Ob 20. Operna produkcija državnega konservatorija. Izven. Cene od Din 20.- navzdol. — V Kranju gostovanje drame »Pravica do greha«.
Sreda, 13.: Goljemanov. Red Sreda. *
Vse Kranjčane ln občinstvo bližnje okolice Kranja opozarjamo na poslednje gostovanje ljubljanske drame v letošnji sezoni, ki bo v Kranju na odru Narodne čitalnice v Narodnem domu v torek 12. t. m. zvečer. Uprizori se izredno uspela češka veseloigra »Pravica do greha«.
Opera, Začetek ob 20. Ponedeljek, 11.: Zaprto.
Torek, 12.:.Katja Kabanova. Red C. *
Zadnja letošnja operna produkcija bo jutri v torek ob 20. v ljubljaskem dramskem gledališču. Izvrstno pripravljena produkcija zasluži vse naše zanimanje. Nastopi cela vrsta gojencev iz šole ge. Cirile škerlj-Med-vedove. Cene posameznim sedežem od 6— 20 Din. Prodaja vstopnic vnaprej pri dnevni blagajni v operi.
Srebrni jubilej Sokola II.
V soboto in včeraj je delavni Sokol Ljubljana 13 svečano proslavil svojo 25 letno neumorno sokolsko delo
Ljubljana, 10. junija.
Kljub nezanesljivemu vremenu se je proslava srebrnega jubileja Sokola Ljubljana H izvršila včeraj in danes in je v vsakem oziru lepo uspela. Snooi je bila na letnem telovadišču na Prulah ob bajni razsvetljavi
telovadna akademija,
ki so jo kljub slabemu vremenu številno obiskali. Posetili so jo odMčni predstavn ki naše javnosti in številno članstvo bratskih društev. Pri akademiji sta sodelovala tudi pevsko društvo Krakovo-Trnovo in oddelek godbe Sokola I Tabor. Pri telovadni akademiji so nastopili vsi dTuštveni oddelki z odlično izvedenimi prostlrr5 vajami in vajami na orodju. Vsi. od n;. Jš h do najstarejših, so se potrudil; ter g segli za svoja izvajanja navdušeno odobravanje občinstva. Po akademiji je bil prijet n družabni večer.
Danes, na glavni slavnostni dan. je Imel Sokol zjutraj na letnem telovadišču izkušnje vseh oddelkov in ob pol 1'1.
slavnostni občni zbo. v veliki dvorani Kazine. Zbora so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblastev, sokolstva in raznih drugih kulturnih društev. Zborovanje ie otvoril starosta br. dr. Milan Šubic in toplo pozdra-vil odlične predstavnike lin ostale zboro-valce. Nato sta bili med navdušenimi ovaciiami prečitani vdanostni brzojavki Nj. VeL kralju Aleksandru in pozdravna SSKJ. Dr. Šubic je orisal vse važnejše dogodke v 25 letih obstoja, izrekel zahvalo podpornikom društva ter se s pijeteto spomnil pokojnih bratov in sester, katerih spomin so zborovalci počastili s klici »slava«.
Po govoru brata dr. šubica Je prečital
tajnik br. Keber čestitke ministra dr. merja, župana dr. Puca, podnačelnika SSKJ ibr. Jerasa, soustanovitelja društva br. Jev-ščka, viškega Sokola in Gospodarskega in kulturnega društva za dvorski okraj. Sledile so čestitke prosvetnega šefa br. Breznika za bana in prosvetni oddelek, dr. Fett cha za mestnega župana dr. Puca in br. Urbasa za ljubljansko sokolsko župo. Vsi govorniki so naglašali veliko vzgojno delo Sokola II ter mu želeli pri nadaljnem njegovem udejstvovanju čim leršili in trajnejših uspehov.
Po končanem zboru se je zbralo sokolstvo na dvorišču realke v Vegovi ulici, odkoder je krenil ob pol 12.
sprevod
po mestnih ulicah. Za godbo Sokola I io 8 prapori ie korakalo v sprevodu nad 400 oseb. Številno občinstvo je sprevod -simpatično pozdravljalo. Zlasti velike ovacije je doživelo sokolstvo v šentjakobskem in trnovskem okraju, kjer je deževalo cvetje na sokolske vrste. Po prihodu oa dvorišče realke je bil razhod-
Popoldne ob poi 17. so bile najprej tetine v odbojki, promenadni koncert godbe Sokola I, ob 17. pa
javna telovadba
ob številni udeležbi občinstva in odKčnili predstavnikov. Pri javni telovadbi so nastopili vsi društveni oddelki s prostimi vajami na orodju in oddelek -&L pehotnega polko Triglavskega, ki ga }e občinstvo živahno pozdravljalo. Telovadba Sokola H je pokazala visoko stopnjo telesne vzgoje, kj jo Sokol n sistematično goji v svoji telovadnici.
Marljivemu Sokolu H k srebrnemu ieju iskreno čestitamo.
Ljudski glas zoper akademsko razsodbo
Tekma propagandnih lepakov za prireditev slovanskih
plesov
Ljubljana, 10. junija.
Eden najzanimivejših oddelkov na letošnjem velesejmu je bila gotovo razstava reklamnih lepakov, katere prireditev je vodil šef inseratnega oddelka »Jutra« g. Novak. Razstava je jasno izpričala, da je taka tehnika reklame kot svojevrstna umetnost, kakor tehnika tiska pri nas na odlični višini in prav je bilo, da smo mogli primerjati naše domače izdelke z lepaki tujsko-prometne propagande, ki jih je razstavil lastnik graške reklamne tvrdke Lach. Kakor smo opazili na tej razstavi, so nekatera naš? morska kopališka mesta še zmerom prepričana, da naši slikarji in reklamni strokovnjaki ne bi mogli ustreči zahtevam, ki jih na estetiko propagande stavi okus evropskega gosta in naročajo izdelavo propagandnih lepakov pri nemških »umetnikih«. Upajmo, da je ta razstava zgovorno pokazala, da je domače delo na tem polju mnogo več vredno in lepše kakor vse po sili importi-rano blago. Posebno okusno in smotrno je bil urejen oddelek, ki sta ga priredila Narodna tiskarna in »Jutro«.
Z razstavo je bila združena tudi tekma za najboljši osnutek lepaka za slovanske plese, katerih prireditev pripravlja naš velesejem v velikem obsegu. V posebni koji je bilo razstavljenih deset osnutkov, pred katerim so se obiskovalci sejma dan na dan ustavljali s kritičnimi očmi. Vsak je namreč z vstopnico prejel tudi glasovnico, da je lahko izpovedal svojo sodbo, kateri izmed osnut kov se mu zdi najboljši. Takšno ljudsko glasovanje je posebno v reklamni stroki prav na mestu, saj je lepak namejen najširšemu občinstvu in njegov uspeh zavisi od tega, kako ugaja človeku v množici. Mimo tega glasovanja se je sešlo tudi posebno razsodišče slikarskih in gospodarskih strokovnjakov, ki je imelo nalogo, da s svojega vi-j dika' oceni delo tekmovalcev. Tako je mo-: gia javnost z napetim zanimanjem priča-' kovati, kako se bosta ujemali med sabo sodba, ki jo bo izrekel strokovni, akademski forum, in sodba, ki jo bo izrekel ljudski glas. In rezultat je bil v resnici presenetljiv.
Razsodišče Je priznalo prvo mesto osnutku St. 3, ki je delo inž. arh. Omahna in inž. arh. Serajnika, drugo osnutku št. 2 Janeza Trpina, tretje pa osnutkom št. 7, 8 in 10, ki so jih razstavili Josip Kladnik, Rudolf Gor-jup ter inž. arh. Omahen-Serajnik. Ljudsko
glasovanje pa Je dalo največje priznanje osnutku št. 6, delu znanega propagandnega in reklamnega risarja Ivana Miklavca, ki ja tudi sicer pokazal na razstavi mnogo prav lepih, odlično uspelih osnutkov za lepake, oglase in knjižne ovitke. Za Miklavčev osnutek sta bila oddana 802 glasova. Po razsodišču na prvem mestu odlikovanemu lepaku inž. arh. Omahna-Serajnika je ljudski glas prisodil šesto mesta (127 glasov), Trpinovemu prav tako drugo kakor razsodišča (476), Kladnikovemu četrto (307), Gorju-povemu tretje in drugemu osnutku Omahna-Serajnika deveto, t. j. predzadnje mesto. Izmed lepakov, ki jih razsodišče ni odlikovalo, sta pri ljudskem glasovanju dva prejela več glasov kakor prvi odlikovanec razsodišča in štirje več glasov kakor zadnji odlikovanec. Da je Miklavčev osnutek našel pri širokem občinstvu toliko več vnetega odobravanja kakor pa vsi nagrajenci, bo med drugimi razlogi tudi ta, da je avtor izbral zr svoj lepak slovenski motiv, medtem ko so drugi oblikovali pretežno hrvatske, dalmatinske, češke in druge. Preprostemu človeku je pač instinktivno brez primere bližnji intimni domači svet kakor pa drugi, čeprav slovanskL
Ne maramo niti omalovaževati sodbe strokovnjakov, niti poveličevati ljudskega glasu. Samo to se nam zdi, da hi morala posebej v reklamnih zadevah imeti večjo veljavo sodba občinstva, kakor sodba este-tov. Zakaj reklame je vendar namenjena občinstvu.
Strela je porušila dimnik
Celje, 10. junija.
Danes proti poldnevu so prepregfc nebo nad Celjem jn okolico težki oblaki, vendar je šla nevihta mimo mesta. Maio pred poldne vom je treščilo v hišo posestnika in gostilničarja Ivana Radeja na Bregu pri Celju. Strela/ je udarila v enega treh dimnikov in ga porušila. Druge škode pa ni napravila.
UL javni nastop gojencev šole Glasbene
Matice, ki je bil določen za drevi ob 18. T Filharmonični dvorani, bo v petek 15. t. m. ob 18. istotam. Prosimo, da se vzame to na znanje.
Fo klancih čez Lovčen
in Cetinje v Budvo
Ni je smelejše in lepše poti v Evropi, kakor je vapon iz Kotora na Cetinje in potem polet iz Cetinja preko morja črnogorskega kamenja nlzdol k neodkritemu jadranskemu biseru, k Budvi. Dobra sreča je za naš tujski promet hotela tako, da imamo najdragocenejše, fantastične le-ipotije vprav na sipodnjem koncu Jadrana in tako mora Evropec spoznati prej vso našo obal, preden zajadra v samotni paradiž Boke Kotorske. Vzpon čez Lovčen je veličastna atrakcija, šele zadnja leta pa se odkrivajo svetu tudi ostali zakladi, ki jih premore naša država tam doli oa svojem skrajnem koncu.
Razume se, da je tudi narodno predstavništvo na svoji poti po Jadranu ubralo iz Boke pot čez klance, do sokoljega gnezda Cetinja in od tam dalje po novi cesti nazaj k morju. Težki avtobusi so hrumeli navkreber, srditi kakor pošastna zverjad iz pradavnine. Izteklo pa se je vse po sreči, čeprav je žmigavec na najhujših serpentinah menil, da bi veljalo proglasiti Lovčen za Tajget vseh slabih
politikov kraljevine Jugoslavije.
•
Neizprosno hitro se avtobus takoj potem, ko pusti za seboj zadnje kotorsfep hiše. is«ubi med samo pepeikasto sivo ka-
menje. Ko doseže višino starih avstrijskih forov, se popotniku pohlepno razra-sejo oči in srce. V cikcaku so serpentine zarezane v samo živo skalo. Nikjer žive duše. Le orel s široko razpetimi krili pod simjino neba. Globoko spodaj pravljična tišina kotorskega mesta, zelenje oljčnih gajev, po vsem zalivu razlita čudovita melanholija, — otožnost današnjih dni po nekdanji slavni prošlosti, nemi o/bup razpadajočih kapetanskih dvorcev v Pera-stu, Prčnju in drugod... Nad Vrmcem, ko smo že v naročju samega Lovčen a, ee daleč za nami, čisto na drugo stran razgrne Tivatski zaliv s prostranim zelenim poljem v zaledju, še dalje tam je v nedogled odiprto morje. S slastjo razgleda prešinja popotnika isti občutek strasti, kakor pri poletu z letalom, strasti v kljubovanju nevarnostim, v zmagovanjn človeka nad silno prirodo.
V višini nad 1000 metrov nam planinski hlad lega na čelo kakor balzam. V manj kakor eni uri vožnje smo se od morja dvignili naravnost v gorovje. Sami smo, kakor kje v skalnatem morju gorenjskih planin Koga smo srečali? Dva pastirčka v cunjah eta nam vrgla cvetlice v avtr.bus in prosila: »Di-nar!« Potem velik tovorni vojaški avtobus, ki se je mo-
ral umikati zaderjsko, da smo na ostrem zavoju vendarle našli dovolj prostora za križanje. Tu in tam so cestarji na deta. Sekajo skalo, drobijo, nasipajo. Ali za popolno varnost teh drznih serpentin bo treba še marsikaj storiti. Ko bi se vsaj zgradile majhne terase iizven cestišča za odlaganje gramoza. Tako pa silijo tisti grbasti feupi kamenja do srede ceste in potuhnjeno zavirajo tvegani promet.
Ostanki žične železnice so kakor osamel omrtvel krik spomina na svetovno vojno. In že smo opravili levji del poti, že smo prešli sedlo in se je od ceste odcepila pot na vrh Lovcema. Tam gori visoko, na oblem grebenu se trgajo megle. V popoldanskem solncu zagledamo mavzolej vladike Rada, nesmrtnega pesnika. Tišina, tišina... In bridka, trda siroma-ščina, da se človeku stisne srce. Samotne kamenite kolibe, ženskam in otrokom, ki so pred njimi, sijo oči v nekem čudnem, temnem, nepozabnem žaru. Možje Pa so orjaki, kakor iz homerskega epa.
Potem vas Njeguš. Rdeče siva oaza v kameniti puščavi. Ljudje so zibrani pred občino. Brkati serdarji in sivi junaki v starinskih opravah, otroci kakor samo izbrano, temnikasto cvetje. Ali ne ustavimo se niti ob prijazni rojstni hiši bivše črnogorske dinastije. Spet se poženemo v serpentine, zremo pa še nazaj na slikovito vas, dokler nismo onkraj Bukovice. Tavamo sem in tja po tej visoki planoti. Vidimo Skadarsko jezero. Vidimo daleč zadaj grozovita pogorja. Uzremo slednjič široko, prijazno cetinsko polje. In na fcon-
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Sprejem državnega poglavarja
brusili zobe nešteti pohlepniki, si prav tako kljubujoče kakor Dubrovnik umiva vznožje ob večno plahutajočem valovju. Ln kakor pred Dubrovnikom Lokrum je pred Budvo zeleno porasel otoček. Od Budve proti Sv. Štefanu, ki je nižje doli prav tako postavljen kakor otoček na morje In zvezan s kopnino le po ozkem prehodu, je v velikanskem zavoju en sam širok rob mivfke, osem tom dolga plaža zadaj pa sveže zelenje cipres, smcfkev, oljk, ves bohotni kras naše južne riviere. In spredaj, spredaj, oceansko širno, živo, debelo Jadransko morje, gubeče se z zadnjo svojo črto nekam v meglene daljine in v ščemeči blesk širokih, zlatih solnčnih pasov, razlitih po njegovi ogromni gladini.
•
AH zdajle, ko še Dismo spodaj — kakšna je tale naša drana pot z višine nizdol k Budvi! Da bi kazalo napraviti velikanski lift, meni nekdo. »Mostovi vzdihujočih«. vadihne drugi, ko bobnajo in šikriipljejo pod težo avtobusa tramovi mostov, vode-čih nad prepadi. Ko srn-o slednjič blizu prvih hiš in dreves, ko že zavijemo mimo nekdanje stare avstrijske kasarne (nekdanja meja je tekla le dober streljaj višje), stoji na oviniku zagorel orjak, z desnico nam maha v pozdrav, z levico vabi ln pro6i: »Daj, baci cigara!«
Tako je to. Bndva zapusti v gostu vtis starinske leipote, čistosti to trdne nade na velik sloves v bodočnosti. Brez gostov že Bdaj ni, ali nekoč r bodočnosti... oh, do-
mačini se tega prav gotovo zavedajo, kaj stavbišča tam okrog velikanske plaže nikakor niso tako pceni, kakor bi človek sodil na .prvi pogled. Saj res ni mogoče, da bi slikovitost te pokrajine ostala neopažena od evropskih turistov. Sicer pa sama zveza od Dubrovnika preko Lovčema in Cetinja, dalje po novi cesti do Budve in nazaj v Boko veže ves ta nia v celoto, da je kasor kakfena stara balada, po hi a groze ta fantastične lepote.
Obiskali smo v Budvi groib junaka L)o-biše. In ob pozdravu so nas prosili, naj kaj prispevamo za spomenik. Tedaj sem se spominil onega orjaka na klancu. Narodno predstavništvo pa je skupno po-klonilo 1000 Dto. Gromko je po ozkih ulicah donela koračnica, ko smo si še na hitro roko ogledali mesto in preleipa dekleta, tarnajoča z visokih oken. Potem pa — spet nazaj v klance, ali po drugi strani. V Tivtu so se že prižigale prve točL Na robovih ceste so pastirji grmadiM kresove. Ko smo se vrinili v Kotor na ladjo, je v eni sami luči blestelo vse o8v robje Boke, po lovčenskih serpentinah ao bile razpeljane cele girlande lučk, švigale so rakete, grmeli topiči. Bajne, nepozabne so bile tiste večerne ure, ko se je kralj s svojo jahto popeljal iz Heroegoo-yega po Boki Kotorski. še dolgo v noč je odmevalo petje. A ko se je umiril svet, so začeli ubirati spev ljubezni nešteti slavci. Nekam raaftmrjeo od vsega tega dne sem jih poslušal do prve zarje.
D. Ravljen
Nemirna Amerika
Cnfcole so na Kubi sprejeli državnega poglavarja G r a n San Martina, ki se je vrnil domov 8 študijskega potovanja po Mehiki.
Mladina v Havani ga je naložila na rame in ga nosila po ulicah
en, spodaj pod Orlovim kršem, belo, vabljivo mestece, majcena prestolnica velike,
prečutino raznolike zetsike banovine.
*
Cetinje se je v zadnjih letih zelo popravilo. Zraslo ni bogve kaj, še je manjše od Celja, ali prečistilo se je, da ga je veselje ogledati. Glavne ceste so prepojene c asfaltom. Hiše so prenovljene, nekaj je »raslo novih, mogočno banovinsko palačo pa pravkar gradi inž. Franek Tavčar, ki je postal na Cetinju takoreikoč dvorni arhitekt.
Kaj se je pred velikim hotelom nabralo ljudi k sprejemu! Kako vam že sredi maja na Cetinju žge solnce! In tista črnina iiz Cnmnice, ki jo je gospod ban na svojem senčnatem vrtu ipoleg zdravih domačih prigrizkov ponudil gostom, — o, to je domači bordčjec, ki enakega ne premore vsa država.
Pa je treba hitro še na obisk v samostan k vladiki. Potem pogledat velikanski relief črne gore, ki je spravljen v posebnem paviljonu. Nazadnje seveda še na ogled v dvorec. Da od vsega inventarja, od pohištva, portrejev, gobelinov, uniform, orožja to daril ostanejo v spominu vsaj nekatere slavne stvari. Neštetokrat je prestreljena razcefrana, vučjedolska zastava, pod katero je (1876) padlo v eni sami bitki enajst praporščakov istega kolena. Grozanska pušlka Vuka Mandošiča te mora preveriti, da je bila v rokah naj-silnejšega junaka rz »Gorskega venca« ■ares »mbojita«. Pa nož Novice Cerovica, ki je Sanail-agi ločil rušo glavo od tele-
Tako razganjajo ameriški policisti stavkajoče delavstvo
Prižiganje cestnih svetilk na daljavo
Stockholmska elektrarna je uvedla sistem prižiganja cestnih obločnic a daljavo. Naprava sestoji iz občutljive fotografske celice, ki naznani, kdaj je treba prižgati luči. Fotocelica deluje kakor električno oko in da znamenje čim st zjutraj za-zori, da je treba luči ugasniti.
Jubilej zaslužnega fiziologa
Znanstvene ustanove v Leningradu 90 pred kratkim obhajale 301etnico delovanja fiziologa Orbellija, učenca slovitega profesorja Pavlova. Orbelli se je najibolj proslavil s spisi o vegetativnem živčnem sistemu.
Davek na kopalno obleko
Mestni svet v Budimpešti jc te dni razpravljal o novih davščinah na sodavico in slične pijače. Ti predlogi pa so bili odklonjeni, a zato je predlagal neki mestni svetnik, naj se obdavči kopalna trikotaža, in sicer tembolj, čim krajša in manjša je, Ker pa mestni svetniki niso dobili vtisa, če misli predlagatelj te davščine resno ali se šali, je bil tudi ta predlog odklonjen.
Ženske v občinski službi na Dunaju
Dunajski magistrat je poslal svojim poročenim uslužbenkam okrožnico, v kateri jih poziva, naj se do srede tega meseca izrazijo, da-li bi bdle voljne stopiti v pokoj. Priporoča jim, naj se te možnosti čim bolj poslužijo, da bi se obvarovale prisilnih odredih.
Pogled na stadion med telovadno produkcijo
Milijon ljudi pri pogrebu admirala Toga
V torek so pokopali japonskega admirala Toga. Položili so ga v grobnico poleg bivšega japonskega mikada. Pogrebne ceremonije so bile zelo dolge, trajale so od zore do mraka. Pogrebnega sprevoda se }e ude" ležilo nad milijon ljudi, med pogrebci so bili tudi zastopniki vseh evropskih držav.
stran. V nove, vendar znatno pohlevnejše vijuge. Pa v še večjo zapuščenost in bedo, kakor smo jo videli doslej. Cesta je lepa, nova, oskrbovana, a kaj bi jo tudi moglo narušiti, ko je trda, masivna, kakor le malokatera. Grmovje in neznatna drevesca so v tej obupni puščavi že idila. Otroci, ki se na lepem znajdejo ob cesti, prava senzacija. Odkod so? Nikjer hiše, nikjer staje. Ali jih je Bog dal, ali jih res štorklja prinaša? Pač, nazadnje globoko pod cesto v samotni kotlini kamnita domačija. Blizu tam v kotanji je nekaj korakov dolga rjava njivica. In zadaj za hišo troje, četvero razkropljenih ovac. •
Oddahnemo si ko se izvijemo iz te žgoče, skalnate samote. Spet smo se v®peli visoko, zdaj prehajamo z viška k morju. Zapuščen razpadel gradič Kosmač nam ostane na levi, pod njim je dolinica, po njej je nekaj zelenja, nad zelenjem in njivicami vas. Mi pa smo visoko na cest: kakor na balfeonu. Cesta je vso pot nezavarovana. Smelo se sučemo nad strahotnimi prepadi. Razgled pa preplača vse. Na najlepšem ovinku v višini 754 metrov stoji piramida ta na njej je spominska plošča, ki pravi, da je bila ta cesta do grajena pred dvema letoma, ko je ministrova! dr. Uroš Krulj, otvoril pa jo Je v imenu vlade minister dr. Kramer.
Neprecenljiv, nepopisno lep je s te točke razgled na Budvo in na morje pred njo. Vsa pokrajina pod nami nekam tiho spominja na dubrovniško riviero. Mesto s svojim krepkim obzidjem, ki so si Obenj
Iz akvaristove torbe
Alburnus Brjaveci in drugo.
Akvarist, ki preiskuje potoke, jarke in druge vode glede na živalstvo in rastlinstvo, pride često v stik z ljudmi na deželi in izve marsikaj zanimivega o krajevnih prilikah, bolj redko ee pa dogaja, da mu kdorkoli pove dotlej še manj znana imena ribic Ln rastlin in njih nahajališča. Večina ljudi, ki me opazuje pri lovljenju rib. misli, da jih doma pojem. Ce se pa zde koinu vendar premajhne, me navadno vpraša, kaj z njimi počenjam. Ko mu razložim akvarij, e? na koncu e ko roda vsak zanima, kai se zgodi z ribami, ko dreto. Neverjetno se jim vidi, če jim povem, da jih izpustim. Še bolj zagonetno zdi nekaterim, ko te vidijo loviti ličinke in druge živalce, češ: eaj nič ne koristijo.
Zadnjič sem lovil vodne bolhe (daphnia) tik neke vasi. Prišlo je nekaj radovednežev, ki ©o nemo gledali. Naposled me je pa vendar neka ženska vprašala, ali morda lovim žabe, Čeprav je videla, da ni žab v jamici. Ko sem ji odgovoril »ne«, se ni več oglasila, pač pa se je neki starček opogumil in me brez ovinkov vprašal, kaj lovim. Kratko sem odgovoril: »Bolhe«. Neverjetno me je pogledal in e? namuznil, češ: šale zbija. Naposled je pa vendarle hotel izvedeti, zakaj jih potrebujem. Ko sem mu tudi to razodel, je nekaj oaea premišljal, potem pa menil: »Zdaj vem, zakaj je poleti pri nas toliko bolh, da ne moraš niti spati! Voda v tej jamici usahne poleti, bolhe pa priromajo v hiše. Takoj bomo zasuli jamo!«
Razložil sem mu, da se te bolhe takoj po-suše, če jim zmanjka vod?, in da žive samo v vodi. Izlil sem nekaj bolh na desko in ga prepričal o resnici svojih navedb, da bi mi ne zasul jame. ki je prebivališče milijonov in milijonov redko velikih bolh in drugih račičev.
V	splošnem so naši ljudje zelo ustrežljivi. Neka stara ž?nica me je opozorila na napol usahlo jamico, kjer naj bi bilo toliko bolh, da je dno rdeče. In res je bilo dno rdeče, vendar tam ni bilo bolh, temveč na milijarde tubifekeov.
Zdaj pa nekaj o zanimivi križanki, ki sem jo ujel pomladi. Po knjigi »Ribe v slovenskih vodah« sem lahko ugotovil, kam spada. Sprednji del telesa in glava sta razmer no široka, barva rjavosiva. boki pa srebrni. Plavuti so medlo sive, gobček ne prevelik in malo poševen, oči pa razmerno velike. Sprednji del nas spominja na klena, srebrni boki in oči pe na zeleniko, nad pobočnica-mi vidimo pri uogdni svetlobi zeleno se bleščečo ravno črto od škrg do repne plavuti, ki j? značilna zlasti pri majhnih zelenikah. Riba je križanka med zeleniko in klenom. V omenjeni knjigi je navedena v poglavju križank, a latinsko ime je Alburnus Erjaveci Glow. Zrase 22 do 25 cm -elika. Pri imenu Erjavec, ki je gotovo ljubiteljem prirode dobro znano, ee spominjam na dejstvo, da ni doti ej nobeno naših mnogoštevilnih z živalcami se ukvarjajočih društev počastilo spomina našega tudi izven mej naše države priznanega prirodo6lovca e tem, da bi 6e imenovalo po njem. Premalo častimo spomin naših zaslužnih mož. Poglejmo na naš jug, ki nima mnogo znanstvenikov prirodoslovnih ved, še maj pa društev, ali spomin onih, ki jih ima, vedno Časti.
V	Sloveniji imamo razveseljivo mnogo društev, ki se zanimazjo za prirodo in živalce. Kar iz tal rasejo taka društva. Po zato»iu Zoa 6e je začel živahno gibati Klub akvaristov. Društvo »Živalca-« tudi uspešno deluje. Prirodoslovna 6ekcija Muzejskega društva je že dolgo delovala in ee je zdaj preosnovala v samostojno društvo. Polec tega ee udej-ertvuijejo Društvo za zaščito živalc. Klub en-
69. rojstni dan angleškega kralja Jurija V.
Smrt ciganskega primaša
V Budimpešti je te dni umrl nepredvidene smrti ciganski svirač Karel Bira, ki je zložil niz ljudski skladb. Kako je sledil tudi zunanji politiki svoje domovine, o tem priča koračnica, ki jo je zložni in posvetil Mussoliniju, od katerega je prejel za to zahvalno priznanje.
iL t. m. so obhajali v Londonu z vsemi slovesnostmi 69. rojstni dan angleškega vla-daria. V krogu vidimo kraljico Mary, na konju pa VValeškega princa, angleškega
prestolonaslednika
Mussolinijev forum v Rimu
Pevka in njen mož
Pred nekaj leti se je omožila slovita italijanska sopranistka Tetrazzinijeva, ki je nedavno dovršila 60. leto svoje dobe z 29 let mlajšim Pietrom Bernatijem. Mož pa se je, kakor se zdi, naveličal skupnega življenja s pevko, kajti zdaj sta oba v tožbi. Bernati zahteva premoženje Tetrazinijeve in pravi, da se mora to zgoditi zategadelj, ker postaja pevka vedno bolj — slaboumna.
sa — vse take stvari zbudijo v marsikom čisto posebno, romantično navdušenje za »čojstvo«, za junaštvo.
Zunaj pred dvorcem pa že trobijo avtobusi, usnje je razgreto in prašno. V prah in hlad se poženemo iz Cetinja na drugo
Pogled z lovčenskih serpentin na kotorski zaliv
Na križišču centroma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju
komfortno stanovanje
obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabine« cov, primerno tudi za poslovne lokale za«
zdravnike
zobozdravnike
zavarovalnice
odvetnike
agenture
modne salone.	4740
Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.
tomologcv in drtura društva. Slednji? Je priplavala ladja »Noe«, ki ee bavi skoroda z vsemi živalcami, torej tudi z ribicami, daeč ni vzel Noe v svojo ladjo nobenih ribdc, ker je bilo vode tedaj še preveč. Torej mnogo društev je, ki se bavi jo z živalcami; moglo bi ee reči, da smo v tem pogledu celo pro-razcepljeni. Sorodna društva, ki bi s? 7xi nv žila v večje skupine, bi morda laže pčrejala rakave v InStni režiji in izdajala obširna danilo. Če bi s? izvršila kakšna združitev več zdaj obstoječih društev v večjo edinicat, bi bilo umestno, da ee SDomnimo onega, ki je mnogim Slovencem vsadil v srca sam« ljHibezni do prirode — našega Erjavca.
a s.
Žrtev radija
Te dni je preminil kot žrtev tvojega radio* loškega poklica zdravnik dr. L o n i s Sni* rei, specialist za žarke v bolnišnici LarU boisičre
Avtomobili plešejo
V mondenih kopališčih francoske Riviere imaio novo atrakcijo — plešoče avtomobile. Avtomobilisti sedejo ob zvokih pJea* ne glasbe h krmilu in nagrado prejme tisti, ki ume najspretnejše kretati volan ob crvi-ranju muzike. Prizori, ki se pri tem prikazujejo, so često tako smešni, da ima ta »ples avtomobilov« vedno dovolj hvaležnih gledalcev.
69« rojstni dan angleškega kralja
V nedeljo je obhajal angleški kralj Jurij V. svoj 69. rojstni dan v najožjem krogn svoje rodbine, v ponedeljek pa Je bilo oficielno slavje. Kralja je pozdravilo 21 topovskih strelov v Hyde parku. Zjutraj je bila vojaška parada, nato pa odlikovanja. Kralj je povzdignil štiri moške v baron sk i stan. imenoval pet bajonetov in nad 50 vitezov. Med vitezi Britskega tev-perija je tudi odkritelj inzulina dr. Ban-ting.
Prlpravljajmo SG HJdi prihodnjo
ollmpijado
V vseh športnih središčih naše države so naši športniki z lepimi prireditvami manifestirali za olimpijsko idejo
Ljubljana, 10. junija.
Po vsej naši državi se je danes vršil ofimpijski dan, ki ima namen, da se pripravijo nag športnika za	nastop na oiimpijadi v Berlinu leta 1936. Drugi vzrok, da prirejamo olimpijske dneve, pa je tudi v tem, da zbiramo potrebna sredstva in da tako omogočimo zastopnikom našega športa udeležbo na tako važni prireditvi, kakor je oHiBpijada, na kateri se vsake štiri leta zberejo najboljši športniki vsega sveta. Govoriti o pomenu uspehov r*a taki oiimpijadi ibi pač Mo odveč, Omeniti hočemo samo lepe ospehe, ki jih je mala Finska s svojimi nastopli dosegla ter s tem proslavila rme svojega naroda. Naš šport je mlad. Mi se šele dvigamo. Toda ravno to dejstvo mora nem vliti poguma, srčnosti in trde
volje, da se postavimo končno vendarle v
isto vrsto z ostalimi narodi.
Govor, ki ga je imel danes minister za telesno vzgojo naroda g. dr. AndjeMnovič zbranim športnikom v Beogradu, velja športnikom celokupne naše države. Gospod minister je pozdravil vse športnike Jugoslavije, ki imajo pred seboj veliko n-ailogo, da uredijo in okrepijo svoje vrste za veliko bodočnost Jugoslavije v smislu reda, disc:pl:ne in odgovornosti. Vse, kar je mladega, zdravega in močnega, manifestira danes za veliko olimpijsko idejo. Na koncu ■svojega govora je pozdravil z vzklikom »Zdravo«, -kateremu so se navdušeno pridružili vsi športniki, vrhovnega pokrovitelja kralja Aleksandra.
Olimpijske prireditve
¥ Lj
Skoraj vse panoge športa so včeraj sodelovale pri olimpijskih nastopih, ki so imeli lep uspeh
Tako pestrega športnega sporeda gotovo Ljubljana že dolgo ni imela. Naše športno občinstvo skoraj ni vedelo, katere prireditve bi posetilo. Dopoldne so ljubitelji lahko-atletike prišli na letno telovadišoe ljubljanskega Sokola; največje število je prisostvovalo pestremu sporedu na igrišču Hermesa, a tudi kopališče Ilirija, 'kier so nastopili plavači in sabljači, je imelo dober posek V naslednjem poročila:
Lahka atletika
Dopoldne so se vršila na letnem telova-dišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju moška. in ženska lahkcatletska tekmovanja, ki so se zavlekla skoraj do 14. ure. Menimo, da je bil obseg programa prevelik, ali pa se bi moralo začeti vsaj že ob 9. uri. Rezultati so bili:
Moški:
Tek 800 m: 1. žorga A. (P) 2:00.9, 2. Lejka (I) 2:02.8, 3. Kranjec (P) 2:06.2, 4. Srak ar (P) 2:08.8, 5. Ogrin (P) 2:09.4, 6. Komotar (P) 2:11.1. Rezultati so bili od-lič.ni, ako bi bila proga regularna. Tekači pa so tekli približno za 35 m manj, kar ni ravno znak dobre organizacije.
Tek 400: 1. Skušek (P) 56.4, 2. Lejka (I) 57.1.
Tek 1500 ra: 1. Ostermann (I) 4:30.8, 2. Srakar I. (P) 4:34.2, 3. Srakar I. (P) 4:38.4, 4. Gombač (P) 4:40.8, 5. Starman L. (I) 4:42, 6. Ciuha (T) 4:34.6, 7. Tavčar (I) 4:43.8.
Troboj v tekih (50. 100 in 200 m): 1. šušteršič (P) 2214,80 točke, 2. Perpar (P) 2154.20, 3. in 4. Briinett (I) in žorga A. (P) 2088.60. Oba tekača sta imela na vseh progah enake rezultate. — Najboljši rezultat na 50 m Perpar 6.4, drugi šušteršič
6.5,	nato žorga A., Briinett in Stropnik (I)
6.6.	Najboljši rezultat na 100 m šušteršič 12, Perpar 12.2, žorga A, Briinett in Sodnik 12.4. Najboljši rezultat na 200 m šušteršič 24.8, Žorga A. in Briinett 24.9, Perpar 25.
Troboj v skokih (daljava, višina, troskok): 1. Perpar (P) 1743.10 točke. Njegovi rezultati v daljavo 5.90, v višino 1.55, troskok 12.95. 2. Korče (P) 1725.7. Njegovi rezultati v daljavo 6.14, v višino 1.55, tro-skok 12.32. 3. Griinfeld (I) 1591.30. Njegovi rezultati v daljavo 5.46, v višino 1.60, tro-skok 12. 4. Tršar (P) 158S.40. Njegovi rezultati v daljavo 5.44, v višino 1.60, troskok 12. 5. Oražem (P) 1532.55. Njegovi rezultati v daljavo 5.31, v višino 1.55, troskok 12.40. Najboljši skok v višino je dosegel Slanina (P) 1.65. Skočili so 1.60 Pribošek, Griinfeld (I), Tršar (P). V daljavo je najbolje skočil Korče 6.14, Stepišnik 5.94, Perpar 5.90. Najboljši troskoki Perpar 12.95, Oražem 12.40, Korče 12.32.
Troboj v metih (krogla, disk, kopje): 1. Stepišnik (I) 1807.22, 2. Jeglič (I) 1631.97, 3. švigelj (P) 1620.82. 4. Slamič (P) 1593.99 in pol. Rezultati v krogli: Jeglič 12.63, Stepišnik 12.26, Slamič 11.29, švigelj 11.05. Kopje: švigelj 44.84, Stepišnik 41.72, Banko 38.05, Slamič 37.81. Disk: Stepišnik 35.90, Slamič 35.65, Jeglič 35.10, švigelj 31.90.
Ženske:
Skok v daljavo: 1. Slapar (I) 4.45, 2. Pustišek (I) 4.40, 3. Kržan (A) 3.60, Ula-ga (A) diskvalificirana.
Skok v višino: 1. Pustišek (I) 1.30, v skoku za plasement 1.35. 2. Žagar <A) 1.30, 3. Hafner (I) 1.20, 4. Jurjevič (A) 1.20.
Met diska: 1. Papež (I) 26.10, 2. Kavčič (I) 25.66. 3. Jurjevič (A) 24.13, 4. Kaiser (A) 21.02.
Tek 200 m: 1. Bizjak (A) 29.2, 2. Slapar (I) 30.8, 3. Perdan (I) 32.7.
Tek 60 m: 1. Oman (I) 8.8, 2, Puterle (A) 9, 3. Janežič (I) 9.4, 4. Dolenc (A) 10.3.
Met krogle: 1. Papež (I) 9.89, 2. Rupnik (I) 9.18, 3. Kržan (A) 8.95, 4. Stolfa (A) 7.92.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Atena 56.4, 2. Ilirija 56.6.
Plavanje
Določeni tekmovalci so nastopili polnoštevilno. Tekmovanja je funkcioniralo brezhibno, v hitrem tempu eo sledile točke druga za drjgo.
Rezultati eo za začetek sezone prav dobri. Tudi presenečenja ie prineslo tekmovanje dovolj. Največje j& brezdvomno poraz državnega prvaka Ziherla po Skrbinsku v skokih gre brezdvomno na račun Ziher* love utrujenosti po plavanju na 100 m prosto in pa dejstvo, da s<e pri klasifikaciji skokov niso upoštevali težkočni koeficienti. Točno ob 17. eo etartali na prvi točki:
50 m prosto. Takoj od starta je bil Serbec na vodstvu in zmagal sigurno v dobrem času: 1. Serbec 30 sek., 2. Žiga 32.4, 3. Schell 33.2, 4. Otrjba 34.3, 5. Dšmonte. 6. Močnik. Odličen uspeh mladih juniorjsv Žige in Schella!
lOO m prsno: Skoro sami novi ljudje. Rezultati dokaj dobri: 1. Bind-er 1:35, 2. Steg-nar 1:40.2, 3. Panoe 1:42.8, 4. Turner 1:43.1, 5. Presl, 6. Levičnik.
100 m prosto. Fritsch zmaga z lahkoto. Zato tudi deloma slab čas. Prav dobro se je uveljavil Kamničan Cerer, ki j1? Ziherla prizadejal precei skrbi! 1. Fritsch 1:05.9, 2. Ziherl 1:10.8. 3. Cerer 1:11.4, 4. Sernec 1:16.1, 5. Prezelj 1:18.4.
200 m prsno. Gotova stvar za Hribarja v dosti dobrem času ob pomanjkanju konkurence. Velik uspeh \vaterpolista Jamnika, ki re nepričakovano prišel na tretje mesto: 1. Hribar 3:10. 2. Šef 3:19.4, 3. Jamnik 3:26, 4. Kurbos 3:28.
200 m prosto. Najlepša točka dneva. V strnjeni vrsti plava vseh pet tekmovalcev do prvega obrata. Prvi popu&ti Tavz<ee. Pri sto metrih so še vsi štirje v eni črti, tu pa Miehalek prične sigurno pridobivati, Lavrenčič pa zaostajati. Tik pred ciljem uspe Fuxu, obračunati s Cičin-Šainom: 1. Miehalek 2:35.2, 2. Fux 2:37.8, 3. čičin-Šain 2:38.2, 4. Lavrenčič 2:18. 5. Tavzes.
Skoki. Ilirija je predstavila gardo novih mladih skakačev. med katerimi je zlasti Šega dragocena pridobitev. 1. Skrbinšek 28.6, 2. Ziherl 27.2. 3. Pribošek 23.6, 4. šega 19.8, 5. Keržan 15.6. 6. Pogačnik 14.2.
Po produkcip sabljačev je dvoje kombiniranih moštev Ilirije odigralo kvalitativno dosti skromno water-polo tekmo. V počastitev spomina pokojnega odličnega pla-vača Ilirije Žirovnika je sodnik v prvem polčasu prekinil tekmo za 30 sekund.
nji sta sledili dve zanimivi tekmi, v katerih sta stali dve enajstorici, sestavljeni iz raznih ljubljanskih klubov proti vodilnima ljubljanskima moštvoma. Običajno končajo taki poskusi s športnim minusom, v kolikor kljub ska moštva ne jemljejo stvari z resne strani, dočim reprezentativci zaigrajo živahno in z veliko vnemo. Tokrat pa je bila zadeva s športne strani zelo posrečena, in ker se je do nogometnih tekem nabralo na igrišču preko 1000 ljudi, najbrže tudi materielen efekt ni izostal Tal:o je torej prireditev povsem uspela.
B-mcštvo : Ilirija 1:1 (1:0)
B-moštvo: Starec (Primorje), Klančnik (Hermea), Hassl (Pr.)—Pišek n (Pr.), Zemljak (Svoboda), Pišek I (Pr.)—Kos, škrajnar (oba H), Gerjol (Slovan), Bončar (Grafika), Peterlin (Pr.).
Ilirija: Rožič-Svetic, Berglez-Bogme, So-čan, Belak-Kos, Luce, Svetic V., Lah, Do-berlet.
V	prvih potezah je Ilirija v napadu in reprezentativna obramba ima takoj delo. Pri tem se izkaže Starec, ki od začetka zaigra v svojem nekdanjem stilu. Počasi se igra odpre in ostane četrt ure v znamenju obojestranskih napadov, ki ostanejo brez uspeha. Potem se uveljavijo ilirijanski halfi, ki potisnejo igro v drugo polovico. V 31. min. predloži Gerjol krasno Peterlinu, ki iz neposredne bližine realizira. Z 1:0 za B-moštvo gresta moštvi v polčas.
V	drugem polčasu je Ilirija stalno v premoči, njeni deli so povezanejši, kombinator-no močnejši. Napad si izdela nekaj situacij, toda šele v 13. min. izkoristi Svetic Piškovo napako in plasira tik ob stativi. V nadalj-nem poteku igre ostane Ilirija še dolgo v premoči, le proti koncu se igra ponovno odpre, nudijo se šanse na obeh straneh, pa vse zaman. Ostane pri rezultatu.
V	reprezentanci Je bil najbolj« del orožja
obramba, kjer je bil Starec mnogokrat ulti-ma ratio, skrajna ovira, preko katere ni bilo mogoče priti. Tudi branilca sta delo solidno opravila. Napad je bil premehak.
Belo-zeleni so bili bolj homogeni, kot celota so prišli bolj do izraza, najmočnejši del jim je bil v napadu, ki se je včasih obupno boril z nasprotno obrambo. Ostali deli moštva niso dali igre preko povprečnosti. Sodil je g. Cimperman.
A-moštvo: Primorje
5:4 (4:3)
A-moStvo: Oblak (H)-Repovž (Reka), Lewy (H)-Poljšak (Slovan), Pogačnik (Ilirija), Marolt (Jadran)-Ice (II.), Brodnik (H), PZikič (II.), Battelhno, Jež (oba Reka).
Primorje: Logar-šinkovec, Bertoncelj I-Zemljak, Boncelj, Prevolnik - šlamberger, Pupo, Jež, Bertoncelj n, Zemljič.
Druga tekma je pokazala mnogo več temperamenta. Ligaš je trčil na nasprotnika, ki se je od začetka do konca boril resno in požrtvovalno, in z naglimi napadi spravil nasprotno obrambo ponovno pred kapitulacijo.
črno-bell so bili šele v drugem delu igre premočni, vsaj v polju, pred golom Je igral napad vse premehko in zapravil nekaj lepih šans. Obramba je z lahkomiselno igro nudila nasprotniku, ki je imel v napadu najboljše moči, več prilik, ki jih je strumno izkoristil.
V	prvi polovici je bila igra lepa, odprta, kombinacije in napadi so se naglo menjali, o kaki premoči enega ali drugega moštva ni bilo sledu. Score je otvoril Pepček z 11-metrovko, toda že minuto nato je Battellino na krasen Pikičev predložek izravnal. V 12. min. pomagata Logar in Stanko Brodniku do cenenega uspeha, zato se revan-žirata Zemljič in Pepček še v isti minuti in v neodoljivi kombinaciji prideta do golove črte, nakar Pepček potisne preko... V 15 min. Battellino krasno prenese in položi Brodniku na nogo, ki takoj pošlje v mrežo, v 24. min. pretvori Pogačnik 11-metrovko, 4:3 za »A«. V 31. min ustvari Jež Pepčku situacijo in ta zmanjša na 4:3.
V	drugem delu igre izmenja podsaveznl kapetan malo halfe A-moštva. V naslednjem poteče igra skoro v stalni premoči Primorja, toda redki napadi nasprotnika so mnogo bolj nevarni. V 12. min. lepo podre Ice in poda Pikiču, ki neubranljivo pretvori, šele v 32. min. zmanjša Pupo na 5:4.
Sodil je g. Dolinar precej površno.
Tudi Maribor
Je dal svoj oboi
Ob dobri organizaciji so olimpijske prireditve ▼ Mariboru uspele prav dobro — V nogometnem turnirju je
zmagal železničar
Kolesarji
Popoldne se je s četrturno zamudo pričel zelo obširen program na igrišču Hermesa. Uvod so napravili
kolesarji.
Pozdravni krog je prevozilo 22 vozačev. Nato so nastopili juniorji.
Hitrostna dirka juniorjev (8 krogov): a) juniorji Primorja: 1. Rozman 6:25.4, 2. Je-ras 6:28.6, 3. Mravlje 7:44.6, 4. Arčon. Golob je imel v začetku defekt; b) juniorji Hermesa: 1. Aubel 5:38, 2. Hamberger 5:38.4, 3.Pokorn 6:54.6, 4. KlopčiC; c) juniorji Save: 1. Močnik 5:24.8, 2. Dekleva 5:28, 3. štefančič 6:53.8, 4. Kos. Zmagal je z najboljšim časom kot posameznik Močnik (Sava), kot moštvo pa je zmagala ekipa Save.
Dirka parov: (15 krogov). Nastopila sta dva para od Primorja in Ljubljanice. 1. Gra-bec-Gregorič (Primorje) 11:20.4, 2. Gartner-Brajnik (Ljubljanica) 11:29.2.
Hazenašice
Med tem se je nabralo že lepo Število občinstva, ki je z zanimanjem sledilo naslednji hazenski točki sporeda:
Ilirija : Atena 6:0 (3:0)
Prve poteze so pripadle Iliriji in v 4. min. je Mirtičeva iz naglega napada otvo-rila vodstvo. V 6, min. je Janežičeva povišala na 2:0. Ob stalni premoči Ilirije je Mirtičeva v 13. min. iz precejšnje daljave dosegla 3:0. V drugem polčasu ostane slika ista. Ilirija je stalno v premoči. Atenašice so zlasti v napadu šibke. V 7. min. je zopet Mirtičeva uspešna in že pol minute nato zviša Janežičeva na 5:0. nato pa v 13. min. Mirtičeva na 6:0. Do konca niso Atenašice izvedle niti enega nevarnejšega napada. Sodil je g. Jurman.
Motociklisti
Motorna dirka: Po pozdravnem krogu je v prvi skupini (pet krogov) privozil kot prvi Strnad (Ilirija) 2:"*9.8, 2. Seunig (Ilirija) 2:33, 3. Jakopič (Hermes) 2:51. n. skupina: 1. Lovčan (Hermes) 2:17.6, 2. Zupan (Hermes) 2:23.6, 3. Miklavčič 2:32. V finale (pet krogov) sta se plasirala Strnad in Jelovčan. Zmagal je Jelovčan v času 2:16.2, 2. Strnad 2:16.4.
Izven konkurence je nato vozil pet krogov Starič (Hermes) v času 1:56.6.
V odmoru med obema nogometnima tekmama se je vršila
glavna dirka (20 krogov) prvorazrednih dirkačev. Startalo jih je 8. 1. Gregorič (Primorje 14:54.6, 2. Grabeč (Primorje) 14:54.6, 3. Močnik (Primorje) 5. Trobec (Sora).
Prireditev je bila dobro organizirana. Posamezne točke so se naglo razvijale. Organizirana je bita tudi sanitetska služba. Re-diteljsko službo sta ojačili dve četi kolesarskega bataljona.
Za kolesarskimi in hazenskimi tekmova-
Maribor, 10. junija.
Agilni mariborski športniki so istotako kakor ljubljanski tovariši priredili prav uspeh olimpijski dan. Ves dan se Je po cestah prodajal olimpijski znak ln so se zbirali prostovoljni prispevki.
Dopoldanski program
Dopoldne se je vršila po ulicah mesta kolesarska dirka, ki jo je priredil mariborski kolesarski podsavez. Proga je bila dolga 6 km. Rezultati: 1. Rozman (želez.) 15:16, 2. šunko (Maraton) 15:45, 3. Sojič (Maraton) 15:52.
Dopoldne se je vršil mladinski nogometni turnir, ki je dal naslednje izide: železničar : Svoboda 2:0 (2:0), Maribor : Rapid 2:0 (1:0). Finale: železničar : Maribor 3:2 (2:0).
Mladina Maribora in železničarja Je merila svoje moči tudi na teniškem turnirju, ki pa zvečer še ni bil končan.
Popoldanski program
Na igrišču železničarja se je popoldne zbralo nad 1000 gledalcev, da prisostvujejo zanimivim nogometnim tekmam glavnega
turnirja. Najprej je železničar porazil Svobodo z 2:0 (1:0), tekma med Mariborom in Rapidom pa je z 1:1 (0:0) ostala neodločena. žreb je Rapida določil za finalista, železničar : Rapid 2:1 (0:0)
Bila je to ogorčena borba, toda lepa ln zanimiva.
V tolažilni tekmi Je Maribor porazD Svobodo z 2:1 (0:1). Vse nogometne tekme so trajale dvakrat 25 min.
Med odmorom se je vršil zanimiv propagandni teniški turnir med najboljšimi igrači železničarja in Maribora, nato pa so nastopili sabljači Mariborskega akademskega sabljaškega kluba.
Nastop lahkoatletov
Na istem igrišču so nastopili lahkoatleti v naslednjih disciplinah:
Met kopja: 1. Rudi (Maraton) 43.50, 2. Lozej (železničar) 40.
Štafeta 800X400X200X100 m: 1. železničar 3:54, 2. Rapid 3:54.3, 3. Maraton.
Tek 1500 m: 1. Muraus 4:44, 2. Podpe-čan 4:44.8, 3. Heric 4:46.6 (vsi železničar).
Organizacija vseh prireditev je bila brezhibna ter so jo izvedli mariborski športniki prav lepo.
Zaključek svetovnega prvenstva
Na včerajšnji finalni tekmi je Italija šele v podaljšku premagala češkoslovaško z 2 s 1 ter s tem postala svetovni prvak v nogometu
Rim, 10. junija.
Borba ra svetovno nogometno prvenstvo, ki ee je pričela z tekmami 16 moštev 27. maja, s? je danes zaključila s finalno tekmo med italijansko in češkoslovaško reprezentanco. Po mnogih peripetijab, po raznovrstnih pripravah in domnevah smo danes dobili novega svetovnega prvaka, in sicer Italijo. Ve? dosedanje tekme, ki jih je morala odigrati italijanska reprezentanca v svetovnem prvenstvu, niso končale z zelo prepričevalnimi zmagami italijanskega moštva. Zaradi tega se tudi današnja tekma pričakovala z velikim zanimanjem, tako da se je v rimskem stadionu zbralo 48.000 gledalcev. In ta velika množica je bila seveda velik plus za italiianlsko reprezentanco. ker ie hotela videti zmago zastopnikov italijanskega nogometa. Češkoslovaška je sicer ž© pri žrebu imela precej sreče ter je svoje dosedanje tekmi morala odigrati s precej šibkimi naspotniki. Vendar pa je rimska publika vedela, da ee Cehoslovaki ne smejo podcenjevati. To je dokazal tudi tok igre, v kateri je Italijanom šele v podaljšku tekme uspelo, da si z diferenco enega gola priborijo naslov svetovnega prvaka. Svojim bratom, zastopnikom češkoslovaškega naroda, moramo le čestitati, ker je njihov poraz v okoliščinah, v katerih ee /s odigrala tekma, gotovo velik uspeh.
Habemue pa pa m! Za koliko časa, to še ne vemo. ker prihodnje svetovno prvenstvo, ki se bo brez dvoma odigralo po drugem sistemu, še ni določeno.
Italija : Češkoslovaška
2:1 (1:1, 0:0)
Današnji tekmi je prisostvoval tudi šef italijanske vlade Mussolini s evojim štabom. Prvi polčas je končal po izredno lfjti borbi
brez gola. Občinstvo je redno in vodno vzpodbujalo Italijane, ki so v resnici zelo vehementno napadali ter v tem delu imeli nekoliko več od iare. Toda vsi ti napadi niso rodili uspeha, ker je bila Češkoslovaška obramba na svojem me6tu. Zlasti 6e je zopet odlikoval češkoslovaški vratar Planička, ki je že v vseh dosedanjih tekmah dokazal vse svoje sposobnosti. Tudi danes je igral tako odlično, da Italijani niso dosegli nobenega uspeha. V češkoslovaškem moštvu se j^e poleg Planieke odlikoval Pue v levi zvezi, ki je briliiral s svojo nogomet umetnostjo, tako da mu ie celo italijansko občinstvo večkrat priredilo »vacije. In ravno Pjc je bil oni. ki ie v 25. min. drugega polčasa dosegel vodstvo za Cehoslovake. Šele H min. kasneje je uspelo Italijanom izenačiti po Orsijiu Italijani podvojijo svoj napad, češkoslovaško moštvo pa se odlično brani. Toda v teh obrambnih akcijah, v katerih so sodelovali skoraj vsi igrači, eo bili skoraj vsi Cehoslovaki tudi ranjeni. Kljub temu jim ie uspelo, da so neodločni rezuitat ohranili do konca regularnega časa.
Tekma se je morala torej podaljšati za 2 X 15 min. V 5. min. je Guaifca zabil zma-gonosen gol za Italijane, kar je seveda povzročilo med občinstvom vihar navdušenja.
Tekmo j« sodil švedski sodnik Eklind.
Po tekm' so se pred ložo ministrskega predsednika Mussolinija zbrala moštva Italije. Češkoslovaške, ki je zasedla drugo mesto. m Nemčije, ki je zasedla tretje mesto. MussoKni je izroči! Italiji pokal svetovnega prvenstva. Češkoslovaški pokal olimpijskega komiteja, Nemčiji pa pokal italijanske nogometne federacije. S tem je bila borba za svetovno prvenstvo končana. (O svetovnem prvenstvu, zlasti o včerajšnji final-
ni tekmi, bomo objavili še zanimiva poročila našega posebnega poročevalca. Op. ur.)
Olimpijski dan v Beogradu
Beograd, 10. junija. Naša rrestolica je danes na prav svečani načn proslavila olimpijski dan. Še dopoldne so se vršile biciklistične dirke po mestu in štejeta lahkoatletov od Siavrje do Kalimegdarra.
V	štafeti je zmagal Bask.
Ob 10. dopoldne se je pri Slaviji fornvrat velik sprevod zastopnikov vseh panog športa. Sokolov in Skavtov. V sprevodu je fctlo več vojaških godb. Sprevod je šel z oHmpidskim odborom na čelu po ulicah mesta, povsod burno pozdravljen. Ma KaM-megdanu je imel minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič lep govor na športnike, ki je bril sprejet z velikim navdušenjem.
Popoldne se je vršila poleg prireditev tudi nogometna tekma med reprezentanco Beograda in reprezentanco vojske. Zmagala je reprezentanca Beograda z 2:1. V reprez. vojske je bilo več znanih igrečev kakor Glaser, Radoševič, Va^jarevič, To-šič, Radovnikovič itd.
Tudi iz Zagreba poročajo, da je olimrij-ski dan prav dobro uspel. V okvir n olimpijskega dne so se vršile v Zagrebu tudi
velike naraščajte prireditve Sokola. ♦
Zbor lahkoatletsklh sodnikov v LJubljani.
V	sredo ob 20. seja pri Slamiču.
ASK Primorje (nogometna Mkdj3).
Redni obči Zbor sekcije bo danes ob 20.30 pri Levu. Za vse aktivne in podporne člane sekcije je udeležba obvezna.
Protirežimske demonstracije v južni Italiji
Rim, 10. Junija, k. Pretekli teden eo r Bariju organizirali fingiran letalski napad na mesto. Vojaške in civilne oblasti so izdale stroge odredbe prebivalstvu, kako naj se ravna v primeru napada. Prebivalstvo pa se je uprlo proti tem odredbam in prišlo je celo do hudih demonstracij po ulicah in na trgih. Na glavnem trgu se je zbrala velika množica žensk, ki »o ostro protestirale proti vojaškim vajam in oblastem. Šele močni oddelki vojaštva in policije so razgnali demonstrantke.
Do hudih demonstracij je prišlo tudi v Tarantu, kjer so tisoči delavcev protestirali proti znižanju plač. Med delavci je bilo tudi več fašistov v črnih srajcah. Oblasti so morale poklicati na pomč oddelke vojne mornarice. Šele po hudih naporih se jim je posrečilo vzpostaviti mir in red. Aretiranih je bilo malone 100 ljudi, med njimi tudi nekateri fašisti.
Finančna kriza Nemčije
Berlin, 10. jun. AA. Založništvo Ullstem nes prvič poročali o padcu nemške marke. V uradnem komunikeju priznavajo, da se je kritje nemške valute zares znižalo na 3.7 odstotkov, toda vlada upa, da finančne katastrofe kljub temu ne bo. Listi navajajo uvodnik londonskega dnevnika »Daiijr Telegraph« in so mnenja, da presoja preveč pesimistično finančni položaj Nemčije. Polemizirajo tudi s poljskim listom »Gaze-to Polsko«. ki je objavil vest iz dobro poučenih krogov, da je nemška marka danes že tako razvrednotena, da preti Nemčiji finančna katastrofa.
London, 10. junija, č. »Daily Telegraph« se v svojem včerajšnjem uvodniku obširno bavi z občutnim padcem nemške marke na mednarodnih tržiščih. V Londonu je padcc nemške valute med borzijanci izzval pravo paniko. Mnogo so špekulirali z nemškim denarjem ter so v zadnjih dneh izgubili silne vsote denarja. Finančni strokovnjak lista je ugotovil, da je nemška marka padla predvsem zaradi tega, ker se je zlato kritje v zadnjem času izredno znižalo. List navaja, da je nemška vlada sama priznala, da znaša sedanje zlato kritje nemške marke samo še 3.7 odstotkov.
Kongres poštnih uradnikov
Zagreb, 10. junija n. Danes se Je vršil V Zagrebu kongres poštnih in brzojavnih uslužbencev iz vse države. Udeležilo se ga je približno 1000 poštnih uslužbencev. Kongres je otvoril predsednik udruženja Milutin Ilič, ki je predlagal, da se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in ministru za promet, kar je bilo sprejeto s splošnim in navdušenim odobravanjem. Nato je pozdravil zastopnike zveze poštnih in brzojavnih uradnikov Male antante. Kongres je pozdravil v imenu prometnega ministra njegov zastopnik g. Gajer, za njim pa zagrebški podžupan Pavlina. Popoldne so bile izvoljene razne sekcije, da izdelajo resolucije o stanovskih zadevah poštnih m brzojavnih uradnikov, udeležniki kongresa pa so nato prisostvovali nastopu naraščaja SKJ na sokolskem zletišču.
Od ponedeljka
do ponedeljka
Mnogo je bilo že napisanega o tem, da smo Slovenci najbolj »evropski« del Jugoslavije. Od bratov Hrvatov in Srbov se ločimo posebno po t-m, da pri nas ni tolikšne vnanje razlike med mestnim in domačim človekom, kakor tam doli. Kadar gre naš kmet k maši ali v Ljubljano, ne hodi v opankah in narodnem odela, temveč si obuje čevlje, ki škripljejo, in si nadene kravato pod brado, tako da se od daleč prav nič ne loči od meščana.
Pa j>e bil zadnjič občni ri>or Kmetijske družbe v Ljubljani in zbrali eo 6e k met j e-delegatje od v6eh etrani. Med poročevalci je bil tjdi mlad srbski kolega, ki ga ie vodilni beograjski dnevnik poslal prav v zadnjem času za dopisnika v Ljubljano. Ko ie predsednik otvoril skupščino in 60 v dvorani sedeli skoraj sami črno oblečeni možje, se je mladi Beograjčan začuden obrnil k slovenskim kolegom: »Boga ti, a gde su ovde seljaci?«
Slovenski tovariši so se beograjskemu novinarju prisrčno nasmejali. A ta smeh je bil morda le malo posrešen. Preprosta resnica je, da so kmetje, ki v Kmetijski družbi kot reprezentačni zbornici zastopajo svoj stan. med kmeti vendar prav za prav gospodje.
Devet strani filmskega mairaskripta
Marsikoga utegne zanimati, kakšen je prav za prav manuskript, po katerem snemajo potem film. Ker smo po naključju dobili v roke manuskript filma »Hčerke njene visokosti«, ki ga bodo igrali te dni v Ljubljani, ga za vzorec delno objavljamo.
Kratka vsebina; Gospa Henrieta Petrin,
vdova generala in lastnica trafike na Dunaju, ima dve hčeri. Starejša Leonija, ki je poročena z nekim uradnikom, hoče zapustiti svojega moža, ker si ji zdi prevelika »slapa«, in odpotovati z nekim grofom Konradom Marenzijem na jug. Mlajša hči gospe Petrinove, Gerti, ki se je pravkar vrnila na Dima j, pregovori mater, da gre k grofu in prepreči nesrečo. Potem slede tile prizori: Ulica.
152... tudi tu se že mrača. Ponekod je že svetlo, drugje tema.. . Gerti pride s evojo prtljago, se približa trafiki in skrivaj pogleda vanjo.
153. Vrata v trafiko od znotraj. Gerti gleda skozi steklo.
V trafiki. (Luč še gori.)
154.	Henrieta, s hrbtom proti kameri, se suče okoli police. Cez nekaj časa se sliši, kako se vrata odpro. Henrieta se obrne in že se zasliši Gertin glas:
»Mama!«
Ia Henrieta — kamera jo spremlja — stooi hitro k hčerki in ptavi:
»Zdaj si pa le prišel, ljubi moj otrok!« Gerti je padla materi okoli vratu. »Moja mala Gerti!«
In od veselja začne Henrieta jokati ... Gerti prime materino glavo. Materi vza-tne iz roke robec in ji začne brisati solze fc lic.
»Mamica, danes pa vendar ne boš jokala.«
In pokaže na telefonsko celico, ki je v trafiki. Nekdo stoji v njej in telefonira.
155.	Celica se vidi od blizu. Mož v njej le pravkar odložil slušalo in odprl vrata, kamera se obrne k možu. ki z besedami:
»Prosim, tu je 20 grošov — za pogovor.« »topi k Henrieti in Gerti...
Gerti se skriva, toda možak je opazil, da Je Henrieta žalostna in pravi:
»Zakaj tako žalostno? Ce bi jaz lahko objemal tako zalo dekle, bi bil vesel!«
Hoče uščipniti Gerto v lice, toda dekle se mu spretno umakne.
Tedaj pa možak — meščanskega rodu — nadaljuje:
»Naj živi mladost, naj živi ljubezen ... Servus!«
Potem odide iz trafike.
156.	Henrieta in Gerti Gerti je jezna in gleda za možakom.
»Kaj se taki ljudje upajo! Predrznost!« Henrieta obrne Gerti k sebi: »Naj te pogledam, Gerti!« in vzame glavo svoje hčerke v roke in $ubemivo gleda Gerti. »Punčka moja!«
In se hoče spet jokati, toda Gerti je ne pusti:
»Nikar ne jokaj, mamica, nikar ne jokaj!«
Seže v torbico, ki jo je prinesla obenem s prtljago, in takoj nadaljuje:
»Poglej moje izpričevalo, mamica, poglej ...«
In da mami izpričevalo (velik list) in mama vzame izpričevalo, gre k pultu in poišče naročnike. Natakne si jih. Gerti stoji za njo. Henrieta bere:
»Nemščina — prav dobro. Književnost — prav dobro, Zgodovina — prav dobro — prav dobro — prav dobro.« Pogleda hčer:
»Ljuba, moja, pametna deklica! Take sreče pa kar ne zaslužim.«
In potem na glas zajoka. Gre stran. Gerti stopi za korak naprej in je tik pred kamero. Skrbno gleda mamo. Skozi Henrl-etino stokanje slišimo njene besede: »Mamica, kaj pa je tako hudega?«
157.	Henrieta joka na glas. Gerti stopi k njej:
»Ali je morda kaj z Leonijo?« Henrieta samo odkima in hčere fle ne pogleda. Gerti:
»Mamica, saj mi lahko vse poveš. Nisem
več majhno dekletce, ne. Saj sem z odliko napravila zrelostno izkušnjo. V gimnaziji sem bila zmeraj prva... Profesor matematike mi je dajal zmeraj najtežavnejše naloge: analize, sferično trigonometrijo, enačbe z eno, dvema, tremi in še več neznankami ... nič mi ni bilo pretežko! ...«
Mati je sedla na stol in Gerti je sredi besed sedla tik k njej. Zdaj obrne rahlo, a vendar odločno materino glavo k sebi: »Torej, za kaj gre?« Henrieta si obriše oči in nos. Tiho reče: »Leonija se je spet udarila z Antonom. Saj jo poznaš. Spet ji blodi po glavi drugi moški.«
Gerti čisto mirno:
j Razumem... In z njim misli pobegniti
in Antona zapustiti.«
Henrieta pokima in skrije obraz v robcu ... Gerti vstane in stopi po trafiki. Kamera jo spremlja. Nekaj časa premišljuje, potem se ustavi, se obrne k materi in vpraša:
»Kdo pa je ta človek?«
158.	Henrieta na stolu, s komično jokajoč im glasom pravi:
sGrof je ...«
159.	Gerti odvrne mirno, skoraj z otroškim glasom:
»Ali je bogat?«
160.	Henrieta kakor prej:
»še celo prav bogat! — Grof Konrad Marenzi.«
161.	Gerti ponovi:
»Grof Konrad Marenzi... Potem bo Leonija grofica...
162.	Henrieta kakor prej: »Da, če bi jo vzel! Toda...«
163.	Gerti otroško začudeno in užaljeno: »Kaj je ne misli vzeti?«
164.	Henrieta vstane in stopi proti Gerti. Vmes pravi:
»Ne! — Nocoj bo z njo večerjal, v soboto se pa skupaj odpeljeta.«
Gerta prestrašeno in res užaljeno: »In Leonija misli iti z njim, kar meni nič, tebi nič?
Tako, kakor kakšna — Mesalina!...« Henrieta: »Da, tako.« Gerti zelo odločno: »Ne, tega ne bo storila!« In potem se iznenada odloči: »Mama, ali poznaš tega grofa Marenzi-ja? Ali je že kdaj prišel v trafiko?« Henrieta:
»še nikoli ga nisem videla.« Gerti, kakor prej:
»Nič ne de, mama. Takoj moraš stopiti k njemu na dom ...« Henrieta prestrašeno: »Kaj pa naj tam počnem?«
165.	Gerti veličastno:
»čast svoje hčere moraš rešiti, kakor jo je nekoč rešil oče Emilije Galottl.«
166.	Henrieta suho:
»Kaj misliš, da bom zaklala grofa ali pa Leonijo?« Gerti materi:
Tega tudi ni treba. Preprečiti pa moraš njun nocojšnji sestanek. Saj vendar veš, kako ohola je Leonija. če jo pusti na cedilu, bo pribesnela domov in ne bo hotela o njem ničesar več slišati.« Henrieta že napol prepričana: »Dobro, dete moje, poizkusila bom ...«
167.	Gerti stopi hitro k omari, kjer je spravljena Henrietina obleka. Vzame njen klobuk in plašč. Kamera jo spremlja. Vmes slišimo Henrietine besede:
»... toda, kaj naj mu rečem?« Gerti, medtem ko jemlje ia omare Se druge stvari:
»Reci mu, da je na svetu Se dosti drugih žensk.«
168.	Henrieta zamahne z roko: »To va že tudi brez mene.«
Gerti pride z vsemi stvarmi k materi in ji pomaga pri oblačenju. Vse se vrši s čudno naglico. Gerti pripoveduje materi:
Vsaka sekunda giba, na primer zatis-njenja oči, zahteva 25 takih risb
Rojstvo »zvezdnice" za risani film
že pri osnutku je treba gledati na to, da bo podoba gibe, ki so ji namenjeni, izvedla lagotno in vzneseno
V velikih skladih celoloidnih listov so narisane nastopajoče podobe v vseh različnih položajih. Natanko po načrtu snemanja se vsak list posebej fotografira. Pritrdi se s pomočjo steklene plošče čvrsto na ozadje (52 filmskih sličic da meter filma in sto metrov filma se predvaja tri in pol minute)
Risar si olajša delo s tem, da trdno stoječe risarske dele nariše le enkrat na ozadje, one pa, ki se premikajo, tako na primer roke nastopajoče podobe, na celu-liodne liste. Ti so tako uravnani, da se za las natančno ujemajo z ozadjem. Pri snemanju se potem ozadje pritrdi pred filmsko kamero in se celuloidni listi posamezno polagajo nanj in fotografirajo. Naporno delo, ki terja mnogo časa in potrpežljivosti in ki se mora izvršiti z vso natančnostjo.
Ta natančnost je še zlasti stroga pri zvočnem risanem filmu. Kakor tehnično enostavno se vrši normalno zvočno filma-nje, tako je težavno, risani film spraviti v sklad z glasbenimi in šumnimi efekti, ki se pripravijo zanj. Ne preostane drugo, kakor da se zvoki povzamejo že pred pravim trikom, potem posamezni glasovi, natančno izmerijo in preračunajo v filmske slike in se naposled po teh računih izvršita risanje in snemanje trika. Torej delo z velikimi ovinki. Zaenkrat žal še ni priprav-nejšega načina.
Kakor vidimo, je treba ogromno dela in časa, da se potem lahko gledalec, ko vidi na platnu smešne in strašne prikazni, tistih nekaj minut od srca smeji.
Annabella v Silmu »Ljubim te"
Ko so predvajali po nemških kinematografih fi'm »Ljubim te«, v katerem ima Annabella glavno vlogo, so bili časopisi polni hvale o simpatični igri in ljubkosti te filmske zvezdnice. »To je resnično očaru-joča ženska,« piše »8-Uhr-Abendblatt«, kakor živo pesem jo vidimo pred seboj. Annabella nam ostavlja le 'epoto in zadovoljstvo ...«
Dober igralec je tudi njen partner Albert Prejean.
Film »Ljubim te« je prevzet po nemški šaloigri »Sm iz Amerike«, ki sta jo spisala Weber in Gerbidon. Glasbene točke k filmu je skomponiral dr. Giuseppe Becce,
Mestni DOif-ebni tavod Občina Ljubije!*
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stric, tast, gospod
Martin Razrsožnik
bivši trgovec in knjigovodja v pokoju
dne 10. t. m., po kratki mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. junija 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. junija 1934.
Globoko žalujoči:
LJUDMILA, roj. KORITNIK, soproga, ROBERT, sin; BRIGITA BACHMANN, roj. RAZN02NIK, hči; FRANC BACHMANN, zet
in ostalo sorodstvo.
Tadi Vi lahko
imate polt ki oCara
Nova skrivnost pudra daje moderen
mat odraz'
Vse elegantne Francozinje imajo danes polt s tako zvanim »mat* odrazom«. To po* meni, da so iznašle, kako se doseže popolna »mat« koža, ki ostane ves dan bre* bleska.
Bistvo te skrivnosti je v nevem načma proizvoda, patentiranega za. puder Tokalon, pri katerem je smetanova pena zmešana z najfinejšim pudrom in trikrat presejana skozi svileno sito. Zaradi tega se poder Tokalon drži petkrat dalje nego navadni pudri. Na nosu aH na licu ni niti sleda bleska in to celo po večernem plesanju ▼ razgretih prostorih in po izprehodih v vetru in dežju.
Smetanova pena prepreči, da bi puder Tokalon sušil naravno mast kože, kakor napravijo to navadni pudri, zaradi česar postane potem koža raskava in suha.
Če želite imeti čudovito čarobno polt, kateri »e ne more upreti noben moški, potem si nabavite še danes škatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako temeljito se on razlikuje od navadnih pudrov, ker je smetanova pena izključno skrivnost Tokalona.
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro aH dajanje na slava 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zelo poceni se oblečete pri Preskerju
I v Ljubljani, St. Pet«*
»ta »t. 14. 133-6 _____---------
Telefon 2059
^	Premog
Karbopakete 3C drva in koks * ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Zastopnik
dobro vpeljan m regTeb-škem trgu, iž6e zastopstvo tekstilne tovarne Ta Zagreb Ponudbe rm, naslov: Dučan LaJid, Zagreb, Jagodnjai 21.	15736-5
Beseda 1 Din davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Trgovska hiša
novuagrajetia,, t več lokali. stanovanji in 4 parcelami. na najprometneišem kraju Ljubljane naprodaj. Informacije do je odvetnik dx. RnafliS. NebotiCoik.
15766-20
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. ikot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani
a režiral je delo Carmine Gallone. Vsebina je naslednja:
»Tvornica starega Berterina je pred kon-kurzom. Starec se ne briga več za podjetje in stalno govori o tem, da se bo vrnil domov njegov sin Pierre, ki je pobegnil v Ameriko. Policija je izgnbila vsako nado, da ga najde. Pierra išče le še premeteni trgovec Monchin. Na neki oglas se javi Mon-chinu bivša pevka Marlyse, ki dokaže, da je bila Pierrova žena in da je on umrl v San Franciscu. Monchin in njegova žena pa nista zadovoljna. Berterin je namreč obljubil za najdbo živega sina 50.000, a za mrtvega le 20.000 frankov. Pregovorita zato mladega Marcela Durieva. da prevzame vlogo Pierra Berterina. Marcel se loti tega podjetja, ker je brez posla. Stari Berterin verjame, da se je vrnil njegov sin, in ves je srečen. Srečna je tudi njegova mlada in lepa hčerka Dorette — Pierrova sestra. Marcel dobro igra svojo vlogo. Loti se resnega dela in reši tvornico.
Lažni Pierre se zaljubi v svojo »sestro« Dorette, a tudi njena čustva nasproti njemu niso povsem navadna. Monchin prigovarja ženi pravega Pierra, naj se približa Berterinovi družini. In tako najde Pierre
_to je Marcel — nenadno svojo »ženo«.
TVj je zanj neroden položaj. Odloči se, da pobegne. Lepo spravi račune v red, napiše pismo, v katerem prizna staremu Berteri-nu vso resnico in odide.
Stari Berterin pa je vzljubil lažnega sina in mu je žal, da ga je zapustil. Dorette pa Je vsa srečna, ker Pierre ni Pierre, temveč Marcel, ker ga ljubi. Poišče ga in mlada človeka se vrneta srečna.«
Vsebina je lahka, vendar prijetna, ter Je spričo dobre igre obeh glavnih vlog podana tako, da drži gledalce v napetosti do konca. Film, ki je imel povsod polne dvorane, uspeva zdaj tudi v Ljubljani, kjer ga vrti Elitni kino Matica.
Filmske novosti
Filmska družba Fox bo iznova fOmala slovito novelo Hermanna Banga »štirje vragi«. Tako bomo to novelo videli na platnu že četrtič.
Doroteja Wieckova je že odpotovala iz Amerike. Najprej pojde v London, potem pa se vrne v Nemčijo.
Režiser Fritz Lan g, ki Je režiral med drugim »Nibelunge«, »ženo na mesecu«, »Oporoko dr. Mabusac. je angažiran pri Me-tro-Goldwynu.
TEDEN DNI FILMA
«
Filmska igralka in pevka Metropolitansk e opere v Newyorku, JEANETTA MAGDO NA LDO V A, v filmih večkrat partnerica Mauricea Cnevalierja
»Reci mu, da bo pataII pošteno družino v nesrečo in da je v zgodovini nešteto primerov, da plemeniti grofje takih stvari niso delali... in karkoli bo rekel, mati — moraš jokati, jokati in jokati, in v joku bi ti gotovo dosegla svetovni rekord.«
Natakne materi še drugo galošo. Henrieta:
»In kdo bo trafiko zaklenil?«
Gerti:
»To boan Se jaz poskrbela, mati. Za ve-Kko noč sem tudi dvakrat sama zaklenila trafiko.«
Med zadnjimi besedami je spremila Gerti mater k izhodu .odprla vrata na ulico, kjer je zdaj že docela temno in rekla:
»In, kaj ne, mati, jokaj, samo jokaj!« Henrieta iznenada:
»Ježeš, Marija! Najvažnejše sem pozabila!« Gerti: »Kaj pa?« Henrieta: »Robec!«
Gerti izgine s pozorišča. Prehod v novi prizor.«
Nastanek risanih filmov
Seveda je risanje zelo naporno. Risar ne sme črt na risbi prestavljati, kakor bi se mu poljubilo, temveč mora točno paziti, da se vse slike skladajo, če si predstavljamo, da zahteva vsaka sekunda kakšnega giba 24 posameznih sličic, to se pravi, da je treba za risani film, katerega predvajanje traja štiri minute, okroglo 6000 sličic, dobimo približen pojem o ogromnem delu filmskih risarjev.
Snemanje risanega filma
Ljudje, ki ne poznajo v podrobnostih skrivnosti filmske produkcije, se gotovo čudijo, kadar gledajo na platnu fantastične pravljične živali, plesajoče mrtve predmete in podobno. No, seveda niso ustvarjali teh reči čarovniki z dolgimi bradami, temveč mladi ljudje — risarji, ki morajo v potu svojih obrazov delati, da jim delo uspe.
Tako nastanejo tako zvani trikfihni, kakor jim rečejo Nemci, a mi bi jim rajši rekli risani filmi. Potek nastanka takega filma je v glavnih obrisih nastopen:
Operater vzame navadno filmsko kamero in odstrani iz nje nekaj njenega drobovja. Zdaj ne more kamera več v eni sekundi fotografirati 24 posameznih sličic, kakor se to dogaja pri običajnem filmanju, temveč se fotografiranje vrši s primernimi odmori za vsako sličico posebej, dokler ni ves film dovršen. Da traja to precej dolgo, je razumljivo. Na platnu pa se potem vendar vse vidi tako, kakor da se je dotični predmet premikal sam od sebe. To je torej ves trik. Risarji podobic za risane filme imajo torej možnosti pričaran ja. najneverjetnejših prizorov na platno.
Podobi je treba vdihniti življenje