6 VELIKI INTERVJU KARLINA STREHAR, PREDSEDNICA ZPM DOMŽALE
8 TEMA MESECA SO DOMŽALE ŠE VEDNO OBRTNIŠKO-PODJETNIŠKA OBČINA?
22 KULTURA HIERONIM VILAR, LUSTERDAM
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
2. NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 10 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Največ zdravja v občini Domžale
Revija Moje finance je objavila lestvico občin, v katerih se najboljše živi. Občina Domžale je pristala na 11. mestu in na 1. mestu med občinami nad 30.000 prebivalci.
Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o zdravju v slovenskih občinah, ki spremlja 35 kazalnikov, kaže, da na zdravje vplivajo predvsem izobrazba, dohodek in zaposlenost prebivalcev. Po teh kazalnikih je še vedno največ zdravja v občini Domžale.
V reviji Moje finance, ki je izšla 13. oktobra 2018, so že tretje leto zapored preverili, kje v Sloveniji se najbolje živi, vsaj po statistiki. Raziskava je bila narejena na podlagi skupine petih glavnih kazalnikov - gospodarska moč občine in občanov, življenjska moč prebivalstva, urejenost infrastrukture in stanovanj, zdravje občanov in raven kriminalitete. Vse to močno vpliva na kakovost bivanja v občini. V okviru teh kazalnikov so upoštevali še 48 podkazalnikov. Obrnili so več kot 50.000 vhodnih podatkov za 212 občin, upoštevali pa so tudi rezultate ankete, na katero je odgovorilo skoraj 700 ljudi. Občina Domžale je pristala na 11. mestu in na 1. mestu med občinami nad 30.000 prebivalci.	> 3
rok za oddajo
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
Otrokova domišljija potrebuje
prosti čas
Na to, kako zelo je pomembno, da imajo otroci prosti čas, smo se letos spomnili ob Tednu otroka.
Bn
kp
iti otrok danes je nekaj popol-' noma drugega, kot je bilo ne-| koč. Takrat je bilo preživljanje prostega časa v družbi prijateljev in na prostem nekaj samoumevnega. Danes imajo otroci številne obveznosti, ne le klasičnih šolskih, ampak mnoge druge, vse do izvenšolskih dejavnosti, ki se redko ustavijo pri eni ali dveh obveznostih. Na to, kako zelo je pomembno, da imajo otroci prosti čas, trenutke, ko se lahko prepustijo domišljiji, in so lahko vse tisto, kar sanjajo, da bi lahko bili, smo se letos lahko spo-
mnili od Tednu otroka. Tudi Društvo prijateljev mladine Domžale je skupaj s šolami in vrtci pripravilo zanimiv program. Ta pa je še enkrat več pokazal na to, kako prehitro otroci odraščajo. Njihove pobude, ki so jih pripravili v okviru dogodka, so bile v prvi vrsti povezane z večjo prometno varnostjo otrok. A brez skrbi, pozabili niso niti na zabavo in prosti čas - želijo si pokritega bazena, več rekreacijskih površin za aktivno druženje in več telovadnic. Sicer pa so v Tednu otroka mlade upe pospremili s številnimi dogodki, kulturnimi
predstavami in delavnicami, ustvarjali so po knjižnih junakih in se zabavali na številne načine.
Prav je, da so otroci otroci, dokler je to le možno. Odraščanje naj bo takšno, kot mora biti, postopno in ne iz danes na jutri. Spoznajo naj vse tisto, kar otroci morajo spoznati, da bodo v življenju lahko stopali po poteh z dvignjeno glavo in znali poiskati odgovore tudi na največje izzive. A na odraslih je, da jim to omogočamo, da jim damo možnost, da kdaj tudi padejo, se poberejo in gredo naprej močnejši.
Da lahko oživijo svojo domišljijo, ki jim bo dajala navdih za življenjske in poklicne izzive. Prav je, da se lahko preizkusijo v različnih stvareh, oblikujejo svoje talente, dokler ne pridejo do tistega, ki jih bo izpopolnjeval. A naj bo to njihova odločitev. Otroci morajo imeti dovolj prostega časa, v katerem bodo razmišljali in preizkušali svoje ideje, želje in domišljijo, preden bodo postali odgovorni, a še vedno življenja in kreativnosti polni odrasli.
Mateja Kegel Kozlevčar >3
OBRAZI DOMŽAL
SPORT
OKOLJE
Miha Lenček, slaščičar Urban Klavžar, košarkar Kurilna sezona
Starejši Domžalčani se še spominjajo, kako so včasih kot nadebudni boso-petniki spraševali mojstra: »Je kaj odpadkov ?« Ima slaščičarna sploh lahko kaj odpadkov in kaj je odpadek v slaščičarni? O vsem tem in še marsičem drugem smo poklepetali z Miho Lenč-kom, lastnikom in dolgoletnim slaščičarjem Slaščičarne Lenček, ki je zdaj že v pokoju, kaj sladkega mu pa še vedno prija. Ali kot pravi sam: Sladice moraš imeti rad. Za slaščičarja ne velja, da je kovačeva kobila bosa, res pa je, da se prenaješ sladic zaradi vonja, ker ves čas vohaš dobre stvari, oči so pa lačne. > 14
Domžalski Luka Dončic. Fant, ki je žogo skozi obroč zabil že pri svojih 13 letih in na vprašanje, če bi zadel kakšnega od petih metov s sredine igrišča, samozavestno odgovori, da o tem sploh ni dvoma. Biser, ki ga mora zdaj zbrusiti veliki Real Madrid, so o njem zapisali v nekem španskem mediju. Urban Klavžar, domžalski mladenič, ki je maja dopolnil 14 let in se konec avgusta preselil v Španijo, kjer bo svojo košarkarsko pot nadaljeval pri madridskem velikanu. Domžalska ekipa Helios Suns je tako lahko upravičeno ponosna na svoje delo.	> 39
Približuje se zima in z njo tudi nizke temperature ter posledično visoki stroški ogrevanja. Da ti ne bi bili previsoki, si lahko pomagate sami s primerno izolacijo stavb in premišljenim načinom ogrevanja. Vsako zmanjšanje porabe energije se začne pri zmanjšanju toplotnih izgub. Naš cilj je torej zadrževanje toplote v bivalnih prostorih. Tik pred zimo verjetno ni dovolj časa za popolno energetsko sanacijo objekta, lahko pa se odločite za nekaj manjših naložb in uvedete nekaj novih ogrevalnih navad, ki bodo omogočale zadrževanje toplote tam, kjer jo potrebujemo. > 48
AS DOMŽALE
MOTO CENTER
TAHOGRAFI
111 T/as
TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN
feevv 'i 1
io | slamnik
AKTUALNO | OBJAVE
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
kot vsako leto smo tudi letos v oktobru obeležili teden, posvečen otrokom. Ob letošnjem tednu so posebno izpostavili pomen prostega časa, ki ga v poplavi raznovrstnih struktu-riranih aktivnosti in šolskih obveznosti pogosto primanjkuje celo otrokom. O otrocih in kakovosti njihovega življenja smo se v Velikem intervjuju pogovarjali s Karlino Strehar, ki je v začetku letošnjega leta prevzela vodenje Zveze prijateljev mladine Domžale.
»So Domžale še vedno obr-tniško-podjetniška občina?« se glasi vprašanje, na katerega smo iskali odgovor v tokratni Temi meseca. Domžale so bile od nekdaj znane kot cvetoče, obrtniško mesto. Sprehodili smo se skozi zgodovino domžalskih obrtnikov in podjetij, se za trenutek ustavili v sedanjosti, kjer smo preverili stanje in se upajoče ozrli v prihodnost.
Ob 80-letnici slaščičarne Lenček smo se o piškotih in bonbonih, kremšnitah, šamrolah in ježkih pogovarjali z Miho Lenčkom, lastnikom in dolgoletnim slaščičarjem, ki je zdaj sicer v pokoju, kaj sladkega mu pa še vedno prija. V kulturnem intervjuju pa vam predstavljamo Hieronima Vilarja, samohodca in večnega iskalca, filmarja in gonilno silo ansambla Lusterdam, za katerega je napisal večino skladb in besedil. Da imamo v Domžalah odlične glasbenike, je splošno znano, malo manj znano pa je, da imamo v svoji sredi tudi odličnega mojstra za servisiranje in popravilo pihal. V Sloveniji lahko serviserje pihal preštejemo na prste. Eden izmed mojstrov je Dejan Kovač iz Domžal, ki je specializiran za servisiranje vseh vrst pihal. Takšna pa sta v Sloveniji samo dva. Obiskali smo ga v njegovem ateljeju ter izvedeli marsikaj zanimivega o njegovem delu in njegovi poklicni poti.
V športnem intervjuju pa vam predstavljamo Urbana Klavžarja, domžalskega mladeniča, ki je maja dopolnil 14 let in se konec avgusta preselil v Španijo, kjer svojo košarkarsko pot pa nadaljuje pri madridskem velikanu.
Špela Trškan, odgovorna urednica
rok za oddajo
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2018. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 14. novembra 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 8. novembra 2016 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
43 let Medobčinskega društva invalidov Domžale
Tradicionalno srečanje
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV Domžale Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki s svojo skrbjo za invalide in pestro dejavnostjo pokriva občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je tudi z letošnjo tradicionalno prireditvijo s kulturnim programom, namenjeno 43. obletnici uspešnega dela društva in medobčinskemu prazniku invalidov, polepšalo dan nekaj sto članom in članicam, ki so konec septembra napolnili Športno dvorano Domžale, trdno odločeni, da
žale, z več kot 1700 člani in podpornimi člani, kar ga uvršča med največje društvo v občini Domžale, hkrati pa na peto mesto v slovenskem prostoru. Pozdravne besede so bile namenjene najprej vsem prisotnim članom in članicam društva, prisrčno pa je pozdravila tudi številne goste, med katerimi so bili Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, Toni Dragar, župan, in mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, in Bogo Ropotar, podž-
kopravno obravnavo invalidov. Posebno je izpostavila vlogo prostovoljcev, na katerih sloni delo društva, in se jim iskreno zahvalila za nesebično delo, iz srca. Besede zahvale je namenila tudi občinam za finančno pomoč, donatorjem in nastopajočim ter izrazila pričakovanje, da družba invalidov ne bo pustila na stranskem tiru ter jih bo obravnavala enakopravno in zagotovila pogoje za delo društva.
Ministrica Alenka Bratušek je izpostavila pomen prostovoljstva za delo
Člani društva se radi družijo.
si vsi skupaj polepšajo dan.
Praznična sobota se je začela s krajšim koncertom Godbe Domžale z igranjem pred dvorano. Prijetno vzdušje praznika so godbeniki prenesli v dvorano in s slovensko Zdra-vljico začeli uradno srečanje. Ob tem je dirigent Damjan Tomažin voditelju prireditve Mateju Primožiču povedal, da veliko nastopajo, v letu 2018 kar več kot 50-krat. Vse zbrane, ki so njihovo Otoček sredi jezera pospremili z glasnim ploskanjem, pa povabil, da kupijo njihov novi CD. Slavnostna govornica je bila Vida Perne, predsednica Medobčinskega društva Dom-
upan Občine Mengeš, prisrčne dobrodošlice pa so bili deležni tudi predstavniki različnih društev, med njimi tudi delegacija iz pobratenega društva invalidov iz Izole.
V svojem nagovoru je predsednica poudarila pomen delovanja društva, ki že več kot štiri desetletja zagotavlja pomoč članom in članicam pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, spodbuja ustvarjalnost, krepi druženje in marsikateremu invalidu predstavlja neprecenljivo možnost za vključevanje v družbo in okolje, ki sicer na tem področju ne izkoriščata vseh možnosti in priložnosti za ena-
društva, vsem pa zaželela prijetno srečanje. Njenim željam so se pridružili tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je posebej pohvalil vodstvo društva in prostovoljce ter govoril o nadaljnji pomoči društva s strani Občine Domžale, predsednici pa v zahvalo za dobro delo izročil šopek cvetja. O pomoči Občine Lukovica je govoril župan Matej Kotnik, Bogo Ropo-tar, podžupan Občine Mengeš, pa je povzel misel sogovornikov, da je velikokrat tudi neinvalidom dobrodošla pomoč invalidov.
Sledil je kulturni program, v katerem sta se prepletali glasba in petje,
Občina Domžale - protipoplavni ukrepi od 2014 do 2018
Večina posegov je bila narejenih na Kamniški Bistrici in njenem porečju.
Ukrepi so zajemali sanacijo naplavin in zarasti, poseke in čiščenje struge Kamniške Bistrice z njenimi pritoki, gradnjo nasipov in sanacijo zajed ter ostala gradbena dela ob brežinah
rek ter ostalih potokov. Protipoplav-ni ukrepi so bili izvedeni po celotni občini. Poleg tega smo periodično izvajali urejanje zarasti in ostale vegetacije, čiščenje cevnih propustov,
Več kot en milijon evrov sredstev je bilo med protipoplavnim ukrepom.
leti 2014 in 2018 namenjenih
obnovo meteorne kanalizacije, izgradnjo ter obnovo poplavnih podhodov in odvodnih kanalov, košnjo brežin, čiščenje meteornih kanalov, ureditev melioracijskih jarkov ter čiščenje zarasti in mulja. S pomočjo države in v sodelovanju z njo je bila izvedena obnova šestih objektov na Kamniški Bistrici, sanacija pragov in drč. Poleg tega pa je bila s strani Občine Domžale sofinancirana tudi skupna pobuda z državo in sosednjimi občinami za poplavno varnost vodotokov. Z dodatnimi sredstvi občina sofinancira aktivnosti za rešitev poplavnih voda na tem območju, in sicer v smeri tehnične in prostorske rešitve odvoda hudourniških potokov do mlinščic, v nekaterih primerih pa pomaga tudi s sanacijo mlinščic. Nadaljujemo s projektno dokumentacijo za urejanje poplavnih območij, s katero bo poskrbljeno za nadaljevanje projektov, ki bodo precej zvišali poplavno varnost na območju občine Domžale.
vmes pa je voditelj Matej Primožič srečanje popestril z razmišljanji o imenih mesecev. Tako smo prisluhnili citrar-ki Tanji Zajc Zupan in pevki Teji Saksi-da, bendu Naša hiša, Ince Mengeš, ki ga vodi Daniel Kanalec, v ritmu smo se zavrteli z Evo Černe, se spomnili s Urošem in Tjašo muzikala Pepelka in njunih uspešnic, zaploskali pa tudi Ženskemu pevskemu zboru MDI Domžale, za katerega skrbita Nejc Lisjak in pevovodkinja Erika Rode, na klavirju je pevke spremljal Luka Štiftar, za prijetno druženje pa je nato poskrbel ansambel Žibert. Prijetno druženje je vsem prisotnim polepšalo dan in jim bo zanesljivo ostalo v lepem spominu.
V imenu Medobčinskega društva invalidov Domžale se predsednica Vida Perne iskreno zahvaljuje nastopajočim in vsem, ki so kakorkoli prispevali k prijetnemu srečanju invalidov, še posebej hvala Godbi Domžale, Spar Domžale, Gostinskemu podjetju Trojane in Cvetličarni Omers Domžale.
Vera Vojska FOTO: VIDO REPANŠEK
OBČINA DOMŽALE
POZIV
ZBIRANJE POBUD ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DOMŽALE
Na podlagi 11. in 108. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017)
Obveščamo občane in drugo zainteresirano javnost, da od 5. novembra 2018 do 14. januarja 2019 sprejemamo pobude za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Domžale (Uradni ve-stnik Občine Domžale, št. 10/2018).
Pobude je treba oddati na predpisanem obrazcu, dostopnem na občinski spletni strani: http://www.domzale.si (Objave/Vloge in obrazci/kategorija Urejanje prostora).
Podrobnejše informacije v zvezi s posredovanjem in obravnavo pobud so dostopne na spletni strani Občine Domžale.
Občina Domžale Oddelek za urejanje prostora
ZIMSKI URNIK ODVOZA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV
Uporabnike storitve ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki obveščamo, da bomo v občini Domžale 16. novembra 2018 začeli z zimskim urnikom odvoza biološko razgradljivih odpadkov. Biološke odpadke bomo v zimskem času odvažali na 14 dni, na poletni urnik pa bomo ponovno prešli v februarju.
Točni urniki odvoza po ulicah so objavljeni na spletni strani
www.jkp-prodnik.si.
Javno komunalno podjetje Prodnik
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9	slamnik | 3
slamnik@kd-domzale.si	_ _____ _ _ ___
AKTUALNO
ZPM v Tednu otroka
Prosti čas - čas za otroško veselje
Želimo si čas za otroško veselje,/ Za družbo, za igro, za noro zabavo,/ Za možnost, da včasih res gremo po svoje/ in polni nemira se zleknemo v travo/, je delček poslanice, ki jo je ob letošnjem tednu otroka napisal slovenski pesnik in pisatelj Feri Lainšček ter otroke in odrasle opozoril na pomembnost pro-
Največ jih je bilo povezanih z večjo prometno varnostjo otrok, k čemur bo pripomogla tudi ureditev križišča z železnico v centru Domžal; mladi so opozarjali na varnost na kolesarskih poteh in ureditev še več varnih prehodov. Želijo si pokritje bazena in še več rekreacijskih površin za aktivno
še. Ugotovili so, da so kljub svoji mladosti pomemben dejavnik v družbi in lahko vplivajo na spremembe. Pestro in nagajivo je bilo v domžalski knjižnici, ko so brali zgodbo o Pikiju Jakobu in ne o Puju, po prebrani zgodbi pa sestavljali medvedke, živahno pa je bilo tudi na likovni ustvarjalni delavnici Jesen
stega časa. Veliko prostega časa naših otrok so v letošnjem Tednu otroka zapolnile številne dejavnosti, ki jih je za otroke brezplačno pripravilo Društvo prijateljev mladine Domžale skupaj s šolami in vrtci, drugimi društvi, pa tudi Občino Domžale, saj je za predstavnike osnovnih šol župan Toni Dragar pripravil sprejem, ki se ga je poleg osnovnošolcev in mentorjev v imenu ZPM Slovenije udeležila Ema Škrjanc Ogorevc.
Župan je mladim po pozdravu zaželel, da bi znali uživati in se zavedati pozitivnih posledic prostega časa, ki je zelo pomemben za odraščanje in medosebne odnose. Spomnil jih je na nekdanje igre mladih, hkrati pa na kratko predstavil delo Občine Domžale in občinskega sveta, posebej na področju vzgoje in izobraževanja. Zelo živahno je bilo v drugem delu srečanja, ko so učenci županu posredovali številne predloge in pobude.
druženje, še posebno pa so opozorili na premalo telovadnic in premajhni jedilnici na dveh OŠ. Večino problemov župan Toni Dragar pozna in je mladim že predstavil rešitve.
Ob koncu sta župan in predstavnica DPM Domžale učencem zaželela, da bi se znali odklopiti ter ob velikih obremenitvah s šolskimi in izvenšol-skimi dejavnostmi resnično prijetno in ustvarjalno preživeli svoj prosti čas.
Med številnimi aktivnostmi v Tednu otroka naštejmo le najpomembnejše: v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so si ogledali filma Učitelj žaba ter Los bandos, najmlajši pa lutkovno predstavo O belem mucku, ki je bil čisto črn; dobro obiskana je bila delavnica Pravice, odgovornosti, aktivnost mladih kjer so učenci OŠ Venclja Perka, ki so bili gostitelji, OŠ Dob, OŠ Domžale, OŠ Roje, OŠ Trzin in OŠ Ihan razmišljali o svoji vlogi aktivnih članov v skupnosti: v oddelku, šoli in šir-
je tu. Nekatere aktivnosti sta v družbi ZPM Slovenije obiskala tudi predstavnika francoske organizacije Fédération nationale des Francas in bila z videnim zelo zadovoljna. Pester program je Društvo prijateljev mladine Domžale prvič pripravil tudi v občini Lukovica.
Predsednica Društva prijateljev mladine Domžale mag. Karlina Stre-har je ob koncu Tedna otroka povedala: »Zahvalila bi se vsem, ki so prispevali k bogatim dejavnostim: prostovoljcem Društva prijateljev mladine Domžale, prostovoljcem Mladinskega kluba STIK iz Lukovice OŠ Venclja Perka, KD Franca Bernika, Kmetijskemu inštitutu Slovenije za jabolka, županu Toniju Dra-garju za sprejem predstavnikov domžalskih osnovnih šol, domžalski knjižnici in seveda vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali, da je bil Teden otroka 2018 prijazen, prijeten in dobro obiskan.«
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
Največ zdravja in lepo življenje v občini Domžale
Za zdravstvo na primarni ravni so zadolžene občine - Revija Moje finance je objavila lestvico občin, v katerih se najbolje živi - občina Domžale pristala na 11. mestu in na 1. mestu med občinami nad 30.000 prebivalci
Zadnja raziskava NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) o zdravju v slovenskih občinah, ki spremlja 35 kazalnikov, kaže, da na zdravje vplivajo predvsem izobrazba, dohodek in zaposlenost prebivalcev. Po teh kazalnikih je še vedno največ zdravja v občini Domžale.
NIJZ se je projekta lotil tako, da so iz zbranih podatkov naredili več kazalnikov, ki so jih dali v štiri makro -skupine, in sicer dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. Z njimi so želeli prikazati problematiko različnih skupin prebivalstva in različne javnoz-dravstvene izzive ter umestiti občino na socialno-ekonomsko sliko, je pojasnila Gromova (vir RTV). Inštitut je za vsako slovensko občino pripravil tudi kratko publikacijo s prikazom ključnih kazalnikov zdravja, tveganega vedenja in preventivnih dejavnosti, ki so jim dodane aktualne javnozdravstve-ne vsebine in kratek vsebinski opis zdravstvenega stanja v občini.
Naša občina se je v 18 kazalnikih izkazala za značilno boljšo. Izmed 35 kazalnikov smo v primerjavi s slovenskim povprečjem slabši zgolj v dveh.
Zdravje ni zgolj cilj, temveč je način življenja. Pogosto uporabljeni pojem kakovost življenja v sebi skriva izjemno veliko različnih dejavnikov. V naši občini zato svoje delovanje usmerjamo v izjemno širok krog aktivnosti, s katerimi izboljšujemo kvaliteto življenja naših občanov in občank, kot so izobraževanje, rekreacija, zdra-
vstvo ter dogajanje v občini Domžale in vključevanje.
V reviji Moje finance, ki je izšla 13. oktobra 2018, so že tretje leto zapored preverili, kje v Sloveniji se najbolje živi, vsaj po statistiki. Raziskava je bila narejena na podlagi skupine petih glavnih kazalnikov - gospodarska moč občine in občanov, življenjska moč prebivalstva, urejenost infrastrukture in stanovanj, zdravje občanov in raven kriminalitete. Vse to močno vpliva na kakovost bivanja v občini. V okviru teh kazalnikov so upoštevali še 48 podkazalnikov. Obrnili so več kot 50.000 vhodnih podatkov za 212 občin, upoštevali pa so tudi rezultate ankete, na katero je odgovorilo skoraj 700 ljudi. Občina Domžale je pristala na 11. mestu in na prvem mestu med občinami nad 30.000 prebivalci.
Vir: NIJZ, Delo, Moje finance
Občina Domžale, Urad župana Foto:Pexel
V CENTRU ZA MLADE
NOVEMBRA DOGAJA
POSLIKAVA MAJIC
itETBTIK, 22.lt 17:00-20:00
'Na delavnici si boste lahko obarvali majico v šibori tehniki. Delavnica je brezplačna, namenjena mladim med 15. in 30. letom. Obvezne predhodne prijave do 14. novembra. Na delavnico prinesite belo majico. Delavnico vodi Helena Adamič iz Lacara Plus
"m II II IV1HHB
BREZPLAČNO PREDAVANJE: MLADI, ZASLONI IN DIGITALNE TEHNOLOGIJE / PONEDELJEK, 19. 11. 2018, OB 18. URI
Na predavanju bomo odprli vprašanja: Kako otroku postaviti mejo pri uporabi digitalnih tehnologij? Se zavedamo kakšen digitalni odtis puščamo? Kakšna je odgovorna uporaba digitalnih naprav? Predava Sašo Kroneger, univ. dipl. socialni
H II II IHHI II II II I^P VI
DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA

■i
DELAVNICA IZDELAVE LUTK / STOP MOTION ANIMACIJA / SPOZNAVANJE PROFESIONALNIH PROGRAMOV IN OPREME ZA ANIMIRANJE
Prvo srečanje-, ponedeljek, 5. novembra od 17.00 - 19.00 ure v Centru za mlade Domžale.
irmi

MEDKULTURNI VEČER - GRČIJA EVS IN MLADINSKA IZMENJAVA
ponedeljek, 26.11., 18:00
Vabljeni vsi, ki vas zanimajo mednarodne priložnosti za mlade in želite slišati izkušnje iz prve roke! Na medkulturnem večeru bodo sodelovali udeleženci mladinske izmenjave in kratkoročnega EVS, oba projekta sta potekala letošnje poletje v Grčiji.
NADALJEVALNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA
Zbiramo prijave za nadaljevalni tečaj nemškega jezika. Predviden začetek 8.11. Tečaj bo potekal ob četrtkih, 17:00-18:30.
Tečaj obsega: 30 ur/15 srečanj. Cena: 40€ ob min. 6 udeležencih Vodi: Miha Gabrovšek, dipl. nemcist
TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA
Še vedno zbiramo prijave za tečaj francoskega jezika. Prijave zbiramo za začetnega in nadaljevalnega, izvedli pa bomo tistega, za katerega bomo prejeli več prijav. Predviden začetek je v novembru, točen datum sporočimo naknadno. Termini: torki, 17:00-18:30
Tečaj obsega: 30 ur/15 srečanj. Cena: 40€ ob min. 6 udeležencih
Vodi: Tanja Manigoda Stanojevič, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti
SVETOVALNICA ZA MLADE
Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Potrebuješ zaupen pogovor?
V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja uni. dipl. psihologinja.
Predhodna rezervacija termina je obvezna.
ZE V TEKU
PILATES: torki 18:00-19:00 JOGA: srede, 19:00-20:00
UČNE URICE KEMIJE za 8. in 9. razred: srede, 16:00-16:45 FOTO DELAVNICE: vsak drugi ponedeljek, 18:00 FOTO DELAVNICE ZA OTROKE: vsak drugi ponedeljek, 18:00 ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: ponedeljeki, 18:30-20:00 USTVARJALNE DELAVNICE: srede, 14:30-20:00
io | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Občina Domžale v očeh drugih
Trenutno se nahajamo v tistem obdobju, ko hvalisanje in pretirana propaganda nista najbolj dobrodošli. Mi je pa v veselje in ponos, ko počutje in življenje tukaj opazijo neodvisni strokovnjaki na posameznih področjih. Občina Domžale je v zadnjih letih prejemnica prestižnih naslovov (poleg nazivov Unicefovo mesto, otrokom prijazno in Energetsko varčno mesto), ki našo občino uvrščajo na najvišja mesta v Sloveniji glede zdravstvenega stanja, kakovosti bivanja in prijaznosti do mladih.
Še vedno aktualna raziskava NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) o zdravju v slovenskih občinah, ki spremlja 35 kazalnikov, kaže, da na zdravje vplivajo predvsem izobrazba, dohodek in zaposlenost prebivalcev. Po teh kazalnikih je še vedno največ zdravja v občini Domžale. NIJZ se je projekta lotil tako, da so iz zbranih podatkov naredili več kazalnikov, ki so jih dali v štiri makroskupine, in sicer dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. Občina Domžale bo tudi v prihodnje skrbela za to, da bo delovala in usmerjala v izjemno širok krog aktivnosti, s katerimi izboljšujemo kvaliteto življenja občanov in občank, kot so izobraževanje, rekreacija, zdravstvo, dogajanje v občini Domžale in vključevanje.
Pred kratkim pa smo se razveselili še enega zavidljivega podatke. Revija Moje Finance je že tretje leto zapored preverila, kje v Sloveniji se najbolje živi, vsaj po statistiki. Raziskava je bila narejena na podlagi skupine petih glavnih kazalnikov - gospodarska moč občine in občanov, življenjska moč prebivalstva, urejenost infrastrukture in stanovanj, zdravje občanov in raven kriminalitete. Vse to močno vpliva na kakovost bivanja v občini. V okviru teh kazalnikov so upoštevali še 48 podkazalnikov. Obrnili so več kot 50.000 vhodnih podatkov za 212 občin, upoštevali pa so tudi rezultate ankete, na katero je odgovorilo skoraj 700 ljudi. Občina Domžale je pristala na skupnem 11. mestu in na prvem mestu med občinami nad30.000prebivalci, kar lahko štejemo kot velik uspeh.
Pred dobrim mesecem pa nam je še eno dobro novico poslal Inštitut za mladinsko politiko, ki je naši občini podelil certifikat Mladim prijazna občina za obdobje od 2018 do 2022. Naslov je sad ogromnega dela na področju mladih. Eden pomembnejših ukrepov, za katerega se zavzemajo tudi v letos sprejeti Strategiji za mlade, je Dom za mlade, objekt, ki bo namenjen izključno mladim občanom za druženje, delavnice in druge aktivnosti.
Vsekakor smo ponosni na prejete certifikate, ki potrjujejo naše skupno delo in so nam v veliko spodbudo tudi za nadaljnje dosežke. Idej in zamisli nam ne manjka, zato si še naprej želim pozitivnega nadaljevanja in svetle prihodnosti naše občine. Smo na pravi poti, to nam pravijo tudi strokovnjaki.
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Aktualne investicije
Vreme v prejšnjem tednu ni dopustilo, da bi se začele ali nadaljevale nekatere že pripravljene investicije v občini Domžale.
Takoj po praznikih bomo začeli z urejanjem športnega parka v Depali vasi, začeli bomo z obnovo kletnih prostorov v Športni dvorani Domžale in z gradnjo nadstrešnice na pokopališču Domžale, ki bo zaključena do konca letošnjega leta. V teku so tudi gradnja kanalizacije na Krumperški cesti, gradnja kanalizacije in vodovoda v naselju Brezje pri Krtini, priprava za asfal-
tiranje ceste Pod hribom v Radomljah, v zaključni fazi pa je tudi asfaltiranje ceste Pot za Bistrico, s čimer bo zaključen večji obseg gradbenih del na tem območju. V mislih imamo pa tudi že prenovo domžalskega bazenskega kompleksa, ki je trenutno v fazi izdelovanja projektov za izvedbo in pridobitve gradbenega dovoljenja.
Foto: Vido Repanšek
Občina Domžale, Mladim prijazna občina
Inštitut za mladinsko politiko je Občini Domžale podelil certifikat Mladim prijazna občina za obdobje od 2018 do 2022.
Spomladi 2018 se je Občina Domžale prijavila na razpis za pridobitev omenjenega certifikata. V zadnjih letih je bilo namreč na področju mladih narejenih veliko pomembnih korakov. Najpomembnejši korak je župan Toni Dragar naredil že kmalu po nastopu novega mandata, ko je ustanovil komisijo za mladinska vprašanja in vodenje prepustil takrat novi podžupanji mag. Renati Kosec. S tem se je v domžalski občini začelo načrtno obravnavanje področja mladine, ki je bilo v preteklosti zapostavljeno.
Na občinskem svetu je bila spomladi 2018 sprejeta Strategija za mlade 2018-2023, ki je tudi dostopna na naši spletni strani. V njej je določenih sedem strateških ciljev (organiziranje in informiranje mladih, participacija mladih, izobraževanje mladih,
zaposlovanje mladih, razvoj podjetništva in spodbude gospodarstvu, stanovanjska politika za mlade, prosti čas, šport in zdravje mladih ter mobilnost mladih) in predlagani ukrepi. Veliko predlaganih ukrepov je bilo v tem obdobju že uresničenih (kadrovska okrepitev Centra za mlade, redno sestajanje komisije za mladinska vprašanja, projekt Startup Domžale, izvedba prireditve Dan za mlade, zagotovitev prostora za grafite itn.). Vsekakor se delo na področju mladih tukaj ne ustavi, saj se bo komisija za mladinska vprašanja kmalu ponovno sestala in določila nadaljnje ukrepe. Eden pomembnejših ukrepov, za katerega se zavzemajo, je Dom za mlade, objekt, ki bo namenjen izključno mladim občanom za druženje, delavnice in druge aktivnosti.
Občina Domžale, Urad župana
Kanalizacija in vodovod Brezje pri Dobu; trenutno potekajo dela na hišnih priključkih in gradnji TK omrežja (investitor Telekom), asfaltiranje je predvideno do konca novembra.
Fotografija z letošnjega dogodka Dan za mlade; z leve: povezovalec dogodka Trkaj, direktorica Centra za mlade Tinkara Koleša, podžupanja mag. Renata Kosec in župan Toni Dragar
Ukrajinska delegacija obiskala Domžale
Septembra so Slovenijo obiskali predstavniki ukrajinskih občin in regij. Po obisku občin Ljubljana, Izola in Koper ter mesta Trst so obiskali tudi občino Domžale in župana Tonija Dragarja.
Obisk je podprla nemška agencija za sodelovanje GIZ, ki je domžalsko občino izbrala zaradi projektov, pomembnih za izboljšanje življenja in dela v občini, ki jih je ta izvedla v zadnjih letih. Obisk lokalnih skupnosti v Sloveniji je
bil organiziran, da bi ukrajinski politiki bolje razumeli politično in teritorialno strukturo Slovenije, razumeli sožitje v skupnostih z različnim etničnim prebivalstvom, izboljšali znanje o pripravi in izvajanju projektov lokalnega
razvoja ter bolje razumeli načela usklajevanja lokalnih, regionalnih in nacionalnih projektov ter s tem izboljšali zmogljivosti lokalnih skupnosti doma.
Predsedniki Novoseletske, Bara-nynske, Zakarpattske, Pavshynske,
Velykyy Bereznyy, Mamalyhivske, Vo-lokivske, Krasnoilske, Vasylivke, Go-rodenske, Vynogradenske, Karakut-ske Chernivske in Odeške lokalne skupnosti skupaj s pisarno za lokalnalne skupnosti Zakarpatije so obiskali projekt Kamniška Bistrica, Zelena os regije in se z županom Tonijem Dragarjem udeležili predstavitve občine.
Obisk ni bil namenjen le izmenjavi izkušenj, ampak tudi razvoju sodelovanja med lokalnimi skupnostmi Ukrajine in evropskih občin. Predstavniki ukrajinskih občin so bili navdušeni nad izvedenimi projekti ob reki Kamniški Bistrici in se sprehodili po delu zelene osi, ki povezuje občine vse do izliva reke v Savo. V zanimivem govoru župana Tonija Dragarja so predstavniki občin in ministrstva za regionalni razvoj prepoznali potrebno po jasni vizija razvoja občine in razvoju tistih projektov, ki občanom omogočajo dobro življenje in delo. Župan je izpostavil potrebo po kakovostnih storitvah za občane, ki so ključnega pomena za razvoj občine.
Po obisku v Domžalah so predstavniki ukrajinskih občin sodelovali še na srečanju z ambasado Ukrajine v Sloveniji, ki je bil sklepni obisk študijskega potovanja.
Jurij Kobal in Oleksandr Golubov Foto: Vido Repanšek
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
Končana je tretja sezona Kuhne na plac
V soboto, 6. oktobra 2018, je bil na sporedu še zadnji letošnji kulinarični dogodek Kuhna na plac, ki že od aprila 2016 poteka na prireditvenem prostoru ob tržnici v Domžalah.
Veliko povpraševanje po prostih stojnicah in zavidljivo število obiskovalcev sta dokaz, da se je dogodek, ki poteka vsako prvo soboto v mesecu (od aprila do oktobra), lepo prijel. V vseh treh sezonah se je na stojnicah s kulinarično in kuhinjsko vsebino predstavilo prek 120 ponudnikov. Letošnjo tretjo sezono nam je malce ponagajalo vreme, a zadnji Kuhni sta bili izpeljani ne glede na slabo vremensko napoved (na koncu smo bili vendarle vsi suhi). Kuhna na plac gre na zaslužene počitnice, na katerih bo skušala strniti vse dogodke ter jih še nadgraditi in narediti še privlačnejše. Se že veselimo nove sezone. Kuhna na plac bo za obiskovalce odprla lonce spet na prvo aprilsko soboto naslednje leto.
Občina Domžale, Komisija za Kuhno na plac Foto: Jure Gubanc
Občina Domžale predala projekt za energetsko sanacijo objekta SPB-1
Občina Domžale je po več neuspelih poskusih prenove SPB-1 v preteklosti ponovno pristopila k aktivnostim za prenovo stanovanjsko-poslovnega objekta, saj je objekt nujno potreben celovite prenove.
Z javnim razpisom je Občina Domžale naročila projekt celovite energetske sanacije za celotni objekt v skladu z razpisnimi pogoji EKO sklada RS. Projekt je izdelan do faze PZI (projekt za izvedbo z vsemi potrebnimi detajli in popisi). Tako je bil 25. oktobra 2018 projekt PZI v skladu s pogodbenimi določili prevzet in predan upravniku objekta SPB-1, Aktiva upravljanje, ki se je v imenu lastnikov prijavil na javno povabilo za financiranje dokumentacije. Dokumentacijo je v celoti financirala Občina Domžale.
Projekt obsega prenovo vseh streh, vseh fasad, tlakov v pritličju in uravnoteženje ogrevalnega sistema na pod-
Martinovanje v družbi prijateljev iz Koprivnice
V Domžalah je letošnje (pred) martinovanje potekalo v družbi prijateljev iz hrvaške Koprivnice.
lagi zahtev in standardov EKO sklada RS, kar bo omogočilo pridobitev nepovratnih sredstev sklada kakor tudi ugodne kredite za prenovo.
Projekti so pripravljeni tako, da se bo sanacije mogoče lotiti po fazah (objektih). Občina Domžale si prizadeva, da se bodo lastniki odločili za sistemski pristop k prenovi objekta v skladu z izdelanimi načrti. Še naprej bo Občina Domžale aktivno sodelovala z upravnikom objekta oziroma predstavniki etažnih lastnikov z namenom, da se uresniči že večletni cilj - ureditev objekta SPB-1.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Martinovanje v Domžalah, ki ga Občina Domžale uvršča med dogodke Dobrodošli v Domžalah, je potekalo že sedmo leto zapored. To je bilo tudi prvo martinovanje v Sloveniji z obveznim krstom mošta, ki ga je na svojstven način uprizoril poštar Peška.
Da so prireditve Dobrodošli v Domžale res dobrodošle, kaže že sam obisk, saj se je v sobotnem dopoldnevu na domžalski tržnici zbralo veliko število obiskovalcev, ki so imeli poleg stalne dnevne ponudbe na voljo tudi stojnice, na katerih so se predstavile kmetije in vinogradniki. Na dom-žalsko-koprivniškem martinovanju, ki so ga zaradi napovedanega dežja prestavili pod velik šotor, so s svojo ponudbo sodelovali vinogradniki iz
vseh vinorodnih dežel Slovenije. Gostje iz pobratene občine Koprivnica in njihovi gasilci so kuhali ribji papri-kaš in pekli ribe iz Drave, s seboj pa so pripeljali mošt iz vinogradov Bilo-gore. Za dobro razpoloženje so igrali tamburaši Dravski pajdaši in harmonikar Lojze Ogorevc. Poskrbljeno pa je bilo tudi za ponudbo slovenskih kulinaričnih posebnosti.
Občina Domžale je s Koprivnico pobratena več kot 40 let, Gasilska zveza Domžale pa z Gasilsko skupnostjo mesta Koprivnica 35 let. Za predstavitev občine Koprivnica so poskrbeli gasilci iz Koprivnice z dolgoletnim prijateljem in predsednikom gasilske skupnosti mesta Koprivnica Ivanom Go-lubicem na čelu, ki je skupaj z župa-
nom Tonijem Dragarjem in idejnim vodjem prireditev Dobrodošli v Domžalah Vidom Repanškom spregovoril nekaj besed o odličnem sodelovanju med mestoma Koprivnica in Domžale ter tudi med sodelovanjem gasilcev obeh občin.
Sledil je krst mošta v vino, ki ga je na svojstven način izvedel poštar Peška, tokrat oblečen v škofa Martina. Po krstu je skupaj z Ivanom Golu-bicem in županom Tonijem Dragarjem poskusil novega 'divjaka', kot so rekli mlademu vinu. Prireditev je vodila Tanja Vidic Goršak, za ozvočenje pa je poskrbel Primož Košak.
Domžalec.si Foto: Vido Repanšek
io | slamnik
VELIKI INTERVJU
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
OTROCI IMAJO PREMALO PROSTEGA ČASA
karlina strehar, predsednica zveze prijateljev mladine domžale in pomočnica ravnateljice oš venclja perka domžale
Karlina Strehar je po dolgoletnem predsednikovanju Eme Škrjanc Ogorevc (tudi častne članice ZPM) v začetku letošnjega leta prevzela vodenje ZPM Domžale.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Bo
;
, ogate in dolgoletne izku-' šnje pri delu z otroki ter že-klja pomagati in sodelovati 'v dobro otrok so dobra popotnica za nadaljevanje uspešnega dela v tej nevladni, prostovoljni, človekoljubni in neprofitni organizaciji. Njen temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Zato se odzivajo na aktualna družbena vprašanja in prispevajo k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. Pogovor je potekal ob Tednu otroka v oktobru.
Z delom v ZPM imate že dolge izkušnje, kakšne pa so po nekaj mesecih delovanja na mestu predsednice?
Moja predhodnica Ema Škrjanc Ogorevc je postavila dobre in trdne temelje delovanju ZPM Domžale, tako da dela ni bilo težko prevzeti in nadaljevati. Program ZPM Domžale sem poznala, saj je predsednica z osnovnimi šolami tesno sodelovala. Moji občutki so pozitivni, s strokovno močno ekipo prostovoljcev izvajamo zastavljeni program, v težavah pa se vedno lahko obrnem na koga, ki mi je pripravljen svetovati.
Kaj vse obsega delovanje ZPM?
Naš program ima tri sklope. Prvi pokriva področje, zaradi katerega je ta nevladna organizacija nastala. To je kvalitetno preživljanje prostega časa otrok. Tukaj ponujamo letovanje, zimovanje, spodbujamo branje in nagrajujemo branju predane učence, organiziramo in izvajamo številne dejavnosti v Tednu otroka, v počitniškem času organiziramo kvalitetno varstvo mlajših otrok. Drugi sklop zajema participacijo otrok. Od leta 1990 enkrat letno pod okriljem ZPMS v državnem zboru potekajo otroški parlamenti, na katerih predstavniki osnovnih šol obravnavajo aktualne teme. Vsako leto organiziramo medobčinski parlament, ki se ga udeležijo predstavniki osnovnih šol UE Domžale. Tretji sklop pa vključuje humanitarne dejavnosti, kjer nudimo pomoč družinam v stiski.
Pokrivate območje več občin. Ali imate v vseh okoljih posluh in podporo za delo? Kakšni so problemi in izzivi?
To je poseben izziv. V zvezo se združujejo društva, registrirana so DPM Lukovica, DPM Trzin, DPM Mengeš, DPM Domžale pa je še v ustanavljanju. Društva izvajajo različne programe in so prepoznavna v svojem okolju. Pretežni del programa pa ZPM Domžale izvaja na celotnem področje bivše domžalske občine, in
Prosti čas je bila letos tema v Tednu otroka, kar pomeni, da se to kaže kot problem. Nekateri otroci dandanes nimajo prostega časa, saj so s popoldanskimi dejavnostmi in krožki okupirani do zadnje minute dneva. Prikrajšani so za spontano druženje z vrstniki, igro, reševanje medsebojnih konfliktov in problemov, raziskovanje okolice, potepanje po domačem kraju ... Drug problem je nezdravo preživljanje prostega časa za računalniki in s pametnimi telefoni.
menim, da bi morali urediti financiranje. To, kar delamo za celotno območje UE Domžale, so počitniška varstva, letovanja, otroški parlament in bralna značka.
Katere bodo vaše prioritete pri delu?
Vsekakor so prioritete humanitarne narave, pomoč družinam v stiski. Če otrok nima zadovoljenih osnovnih potreb, ne more odrasti v zdravo in aktivno osebnost. Tesno za tem je organiziranje dejavnosti za zdravo in kvalitetno preživljanje prostega časa. Za izvajanje našega programa potrebujemo več sredstev, kot jih dobimo z razpisom na občinski ravni, zato bomo začeli delati na iskanju dodatnih virov. Poleg pomanjkanja financ nas trenutno najbolj obremenjuje prostorska stiska. Prostor, kjer se trenutno nahajamo, je premajhen in popolnoma neprimeren. V času uradnih ur imamo veliko obiskovalcev. Prihajajo po pomoč, nahajajo se v težkih situacijah, pa jim niti stola ne moremo ponuditi. Da ne omenjam starega pohištva. Prostor potrebujemo tudi za skladiščenje oblačil, šolskih pripomočkov, hrane, za vse, kar razdelimo naprej. Upamo, da bomo kmalu dobili večje in svetlejše prostore, kot nam je bilo obljubljeno.
Vaše delovanje temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških odnosov. Imate dovolj aktivnih članov, kdo sestavlja vaše članstvo?
Vsi člani so prostovoljci in jih lahko razdelimo v dve skupini. V prvi so dolgoletni, modri, izkušeni člani, v drugi smo pa novi in potrebujemo mentorstvo članov prve skupine.
Vsem je skupno, da nam ni vseeno za otroke, predvsem za tiste v stiski. Veseli bi bili novih prostovoljcev in ob tej priložnosti vse, ki jih zanima sodelovanje z nami, vabim, da se nam pridružijo.
Poletna letovanja na morju so eno od tradicionalnih in že uveljavljenih aktivnosti. A letos ste pripravili nekaj novosti...
Bivša skupna občina je imela v lasti dom za letovanje na Krku. Zadnja leta se je sodelovanje z najemniki doma precej zakompliciralo in letos sem se povezala z Zavodom za letovanje in rekreacijo otok. Na letovanje je v šestih terminih v Umag, Poreč, Piran in Savudrijo odšlo 165 otrok. Prizadevamo si, da bi letovalo čim več otrok, ki so upravičeni do subvencije Zavoda za zdravstveno zavarovanje. To so otroci, ki so bili v zadnjem letu od razpisa ZZZS v zdravstvenem kartonu zabeleženi najmanj dvakrat. Cena zdravstvenega letovanja za deset dni je bila zelo ugodna, 69 evrov. Kandidirali smo na razpisu ZZZS in dobili za 202 otroka odobrenih sredstev, žal nismo vseh izkoristili. Nekaterim otrokom smo omogočili brezplačno letovanje, pri čemer so nam finančno pomagali donatorji, RK Domžale in ZPM Slovenije z akcijo Pomežik soncu, Pošta Slovenije in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO. Seveda so bili z nami tudi popolnoma zdravi otroci. Na letovanje vabimo vse otroke od 5. do 19. leta.
Kako je sicer v Domžalah poskrbljeno za počitniško varstvo otrok?
Z OŠ Rodica že vrsto let organiziramo varstvo mlajših otrok do vključno 5. razreda, in sicer poleti zadnja dva tedna v avgustu in med zimskimi počitnicami. Število prijavljenih vsako leto narašča in letos poleti je bilo prijavljenih 80 otrok. V varstvo so vključeni predvsem učenci domžalskih šol, vsako leto pa jih je več tudi iz okoliških. Mentorice pripravijo zelo kvaliteten, raznovrsten in bogat program, ki vključuje zabavne, športne, ustvarjalne in kulturno bogate vsebine. Program obogatimo s ponudbo domačih kulturnih ustanov, tako si na primer ogledajo film v KD Franca Bernika in obiščejo muzej.
V oktobru že tradicionalno poteka Teden otroka. Kaj ste letos pripravili za otroke v Domžalah?
Pripravili smo različne aktivnosti. Dejavnosti smo ponudili vsem starostnim skupinam otrok in mladostnikov, tako da je vsak lahko našel nekaj zase. V Knjižnici Domžale so prostovoljke vodile delavnice, na katerih so otroci ustvarjali z jesenskimi materiali, v pravljičnem kotičku so najmlajši prisluhnili zgodbi o Pikiju Jakobu. Kot že vrsto let župan Občine Domžale Toni Dragar povabi v občinsko sejno dvorano predstavnike domžalski osnovnih šol, kjer smo letos razpravljali o njihovem prostem času. Na OŠ Venclja Perka smo organizirali delavnico o pravicah, dolžnostih in aktivaciji mladih. Nanjo smo povabili učence višjih razredov vseh OŠ, ki sodelujejo na medobčinskem otroškem parlamentu. Odzvali so se mentorji in učenci petih OŠ. Dvourno delavnico so zaključili zadovoljni in z željo po ponovnem srečanju in medsebojnem
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
Razlike med otroki so velike, od vseh se pričakuje, da dosežejo enake cilje. V resnici bi moral učitelj imeti večjo avtonomijo pri poučevanju svojega predmeta, učni načrt bi moral obsegati le nekaj najpomembnejših ciljev. Resno bi morali razmisliti, kaj je pomembno za življenje. Družba se hitro spreminja. Ali šola sledi novostim dovolj hitro? V bistvu bi šola morala biti korak pred spremembami, tako pa otroke učimo nekaj, kar bo takrat, ko bodo končali šolanje, že zastarelo.
povezovanju. V KD Franca Bernika pa so si najmlajši ogledali lutkovno predstavo O belem mucku, ki je bil čisto črn, za malo starejše sta bila na voljo dva mladinska filma, Los Bandos in Učitelj žaba.
Delavnice smo v sodelovanju z Mladinskim klubom Stik letos prvič ponudili tudi v lukoviški občini. Otroci so se lahko igrali z namiznimi družabnimi igrami, potiskali svoje majice z jesenskimi listi, v knjižnici so lahko prisluhnili pravljici z naslovom Nimam časa. Ponudba za zabavno in ustvarjalno preživljanje prostega časa otrok je bila pestra.
Je prosti čas otrok problem?
Prosti čas je bila letos tema v Tednu otroka, kar pomeni, da se to kaže kot problem. Nekateri otroci dandanes nimajo prostega časa, saj so s popoldanskimi dejavnostmi in krožki okupirani do zadnje minute dneva. Prikrajšani so za spontano druženje z vrstniki, igro, reševanje medsebojnih konfliktov in problemov, raziskovanje okolice, potepanje po domačem kraju ... Drug problem je nezdravo preživljanje prostega časa za računalniki in s pametnimi telefoni. Strokovnjaki opažajo, da otroci odraščajo v socialno slabo razvite osebe, odvisne od sodobne tehnologije. V medijih se zadnje čase večkrat pojavlja terapevt Miha Kramli, ki vodi kliniko za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti in opozarja na posledice sodobnega načina življenja ob informacijsko komunikacijski tehnologiji. Pravi, da več kot polovica otrok preživlja svoj prosti čas v virtualnem svetu, resnični svet pa jih ne zanima. Svetovni splet poleg odvisnosti pomeni past za otroke s slabo samo-
podobo, ki hlepijo po všečkih in so lahke žrtve zlorabe. Spremembe so opazne tudi v telesnem razvoju, saj opažamo, da so manj spretni in bolj počasni, kot so bili otroci njihovih let nekoč. Letos me je razveselila izbira interesnih dejavnosti otrok naše šole. Zelo je poraslo zanimanje za športne dejavnosti in tabornike, vendar le v prvi triadi, otroci na predmetni stopnji se v športne aktivnosti na žalost vključujejo manj, oziroma so le-ti samo tekmovalne narave in ne rekreativne. Ugotavljamo, da otroci tudi manj berejo. Posledice se kažejo v pomanjkanju domišljije, oviran je razvoj abstraktnega mišljenja, niso vztrajni in ne znajo predvidevati posledic. Taki problemi predstavljajo velik izziv pred strokovnjake, pedagoge in starše.
Kako pa je z vašim prostim časom?
Čeprav ga imam zdaj manj, si ga vzamem in z užitkom preberem dobro knjigo, si ogledam film, odkolesa-rim, si privoščim dober koncert. V prostem času se pogosto družimo s sorodniki in prijatelji. Moja družina je glasbeno dobro podkovana, zato ob spremljavi inštrumentov pogosto prepevamo in radi zaplešemo. Zelo se zabavamo ob igranju namiznih iger, najraje imamo naseljence mesta Catan in tarok.
Na nekatere probleme vsako leto opozarja tudi Otroški parlament, ki se odvija pod vašim okriljem. Čemu bo posvečena pozornost v tem šolskem letu?
Predstavniki šol na otroškem parlamentu vedno obravnavajo aktualne teme. Zanimivo je, da se nekatere teme ponavljajo, prosti čas je bil v 28 letih trikrat na vrsti, kar pomeni, da se problem prostega časa ciklično pojavlja, prav tako odvisnosti, nevarnosti v odraščanju . Nekajkrat so že kritično obravnavali šolo in tudi v letošnjem letu sta na vrsti šola in šolski sistem. Nacionalna tema se po novem obravnava dve leti, ker je eno leto prekratko za uvedbo kakršnekoli spremembe. Tako po novem najprej problem na določeno temo raziščemo, nato se ukvarjamo z rešitvami in predlogi za dejavnosti in akcije, ki jih izpeljemo v drugem letu. O svojih ugotovitvah obvestimo tudi odrasle, starše, učitelje in institucije, ki lahko vplivajo na spremembe. Bila sem 19 let mentorica šolskega otroškega parlamenta in skupnosti učencev šole in imela sem priložnost temeljito spoznati delovanje otroškega parlamenta na vseh nivojih. Vsekakor je pomembno dobro delovanje na nivoju šole, ko gre za dogovarjanje in urejanje skupnega življenja. Na višjih nivojih pa z utemeljenimi predlogi, naslovljenimi na določene institucije, otroci lahko celo vplivajo na spremembe. Na območju nekdanje občine Domžale vsako leto ena izmed osnovnih šol organizira medobčinski parlament.
Vprogramu ZPM Domžale je tudi tabor. Za kakšen tabor gre?
V naši šoli je bila dolgoletna praksa, da smo vsako jesen izpeljali tabor socialnih veščin. Letos smo ponudbo razširili na vse osnovne šole UE Domžale, organizacijo je pa prevzela ZPM Domžale. Na tabor bomo povabili otroke, ki so socialno močnejši. Razvijali bomo socialne veščine, učence kot vodje okrepili, jih podprli v razvoju družbenih akterjev, ki bodo zmožni vpeljevati drobne spremembe v skupnosti. Tabor je namenjen tudi pripravi na medobčinski otroški parlament.
Imate učitelji dovolj svobode za kreativno ustvarjalnost, ki naj bi jo prenesli tudi na učence?
Na žalost opažamo, da učitelj te svobode prav veliko nima. Učni načrti so dejansko prenatrpani in nihče ne sme na svojo pest izpustiti ciljev, ki jih morajo doseči zato, da bodo učenci v naslednjem razredu
znanje lahko nadgrajevali. Na koncu vse zanima samo rezultat, izražen v točkah in ocenah. Na šoli smo za drugačne oblike dela našli prostor in čas predvsem v vikend taborih, ki jih izvajamo v centrih šolskih in obšolskih dejavnostih in tudi na šoli. Letos imamo v načrtu astronomski tabor in že omenjeni tabor socialnih veščin, na šoli bodo mentorice izvedle šolsko gledališče, likovni vikend in noč v knjižnici. Prav tako imamo številen nabor interesnih dejavnosti, kjer so možnosti ustvarjanja učiteljev neomejene in kjer se uveljavijo učenci s svojimi močnimi področji in interesi.
Imate dolgoletne izkušnje v pedagoškem poklicu, 20 let ste pomočnica ravnateljice. Razmere v šolstvu dobro poznate... Kateri so največji izzivi slovenskega šolskega sistema?
Razlike med otroki so velike, od vseh se pričakuje, da dosežejo enake cilje. V resnici bi moral učitelj imeti večjo avtonomijo pri poučevanju svojega predmeta, učni načrt bi moral obsegati le nekaj najpomembnejših ciljev. Resno bi morali razmisliti, kaj je pomembno za življenje. Družba se hitro spreminja. Ali šola sledi novostim dovolj hitro? V bistvu bi šola morala biti korak pred spremembami, tako pa otroke učimo nekaj, kar bo takrat, ko bodo končali šolanje, že zastarelo. Najpomembnejše je podpreti otroka v njegovih močnih področjih, ga okrepiti na šibkih, ga opremiti s socialnimi veščinami, ohranjati njegovo radovednost, mu pustiti prostor za lasten razvoj v odgovorno, samostojno in zdravo osebnost, opremljeno z vsemi veščinami za spoprijemanje z življenjem. Seveda mora v času šolanja pridobiti določena znanja. Pogosto se spomnim predavateljice z Zavoda za šolstvo, ki je pred leti rekla, da bi moral biti kriterij, ali se bomo določeno snov učili ali ne, samo odgovor na vprašanje: ali je to življenjsko pomembno?
Najbrž sta revščina in socialna stiska prisotni tudi v našem okolju. Kako se odzivate v ZPM na te probleme?
Dokler nisem prevzela ZPM Domžale, nisem vedela, da je toliko družin, ki so v stiski. Vsako sredo v času uradnih ur pridejo občani, ki se soočajo z revščino. Težko živijo tisti, ki izgubijo partnerja, zbolijo, izgubijo službo in imajo še šoloobvezne otroke. Starši, ki ne morejo otrokom ponuditi tistega, kar bi odraščajoči otrok moral imeti, se znajdejo v težki situaciji. Na Komisijo za humanitarna in socialna vprašanja na ZPMS naslovimo prošnjo za enkratno pomoč, da z njo poravnajo nekaj položnic. Otrokom je v pomoč namenjeno botrstvo, prošnje posredujemo v ZPM Moste - Polje, kjer deluje Anita Ogu-lin. Z donatorskimi sredstvi pokrijemo letovanje otrok. Pred začetkom šolskega leta razdeljujemo nove učne pripomočke in zvezke, po potrebi nabavimo delovne zvezke. Na zalogi imamo že nošena, vendar še lepa in uporabna oblačila za odrasle in otroke. Vključujemo se v vse humanitarne akcije ZPMS.
Živite sicer v sosednji občini, a ste z Domžalami vsakodnevno povezani. Kako vidite Občino Domžale kot prostor zadovoljnih ljudi?
Z Domžalami sem povezana že vse življenje. Odraščala sem na Viru, obiskovala osnovno šolo na Rodici. Res sem tesno zvezana z Domžalami, saj sem začela svojo poklicno pot pred 32 leti v OŠ Venclja Perka in še vedno sem tu. V tem času so se Domžale razvijale in spremenile svojo podobo. S sistemsko urejenostjo in skrbjo za vse generacije mesto postaja prostor zadovoljnih ljudi. S pestro ponudbo kulturnih, športnih dogodkov in prireditev pa bogati, povezuje ljudi in dobiva 'dušo'. Rada sem v Domžalah. □
MestniKino Domžale
i i
KV Ju
■2.13.14. j 10. l8.nly
kratka animiranafilma/The Gruffalo and The Gruffalo's Child/režija: Jakob Schuh, Max Lang/ Uwe Heidschötter, Johannes Weiland/scenarij: po slikanicah Julie Donaldson /slovenski glasovi: glasovi Sebastian Cavazza, Klemen Slakonja, Nataša Barbara Gračner, Gregor Čušin, Uroš Smolej, Lojze Svete, Matjaž Tribušon, Bor Jamnik, Živa Jamnik Domen Kalan / 2009, 2011, Velika Britanija, Nemčija / disribucija: Famous Fox/54'/sinhronizirano, 4+
Zverjasec/ Čarobna zgodba govori o miški, ki gre na sprehod v gozd, da bi našla lešnik Tam sreča tri plenilce, lisico, sovo in kačo, ki jo želijo pojesti. Pogumna miška mora uporabiti svojo pamet in Iznajdljivost, da bi preživela. Vsem trem pove, da gre na obisk k Zver-jascu, ki je grozljiva zverina In plenilci vsi prestrašeni zbežijo. Zverjašček / Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta In se odtihotapl iz votline. Odpravi se vtemačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja?
biografska glasbena drama/Bohemian Rhapsody/režija: Bryan Singer/scenarij: Anthony McCarten, Peter Morgan / igrajo: Joseph Mazzello, Rami Malek Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton / 2018, ZDA, Velika Britanija/distribucija: Blitz/134'
Rim spremlja strm vzpon skupine Queen skozi legendarne pesmi in revolucionaren zvok njihov grozeči konec, ko je Mercuryjev življenjski slog ušel z vajeti, ter njihovo zmagovalno ponovno združitev na večer Live Alda, ko je Mercury, soočen s smrtonosno boleznijo, povedel bend v enega najveličastnejših nastopov v zgodovini rock glasbe. Pri tem pa film utemelji zapuščino benda, ki je bil vedno bolj kot družina In ki vse do današnjega dne še naprej navdihuje outsiderje, sanjače ter ljubitelje dobre glasbe.
zgodovinska drama / Kursk/režija: Thomas Vmterberg/scenarij: Robert Rodat/igrajo: Lea Seydoux, Colin Firth, Matthias Schoenaerts, Max von Sydow, Michael Nyqvist / 2018, Belgija, Luksemburg / distribucija: Blitz/117'
Ruska podmornica K-141 Kursk je bila ponos ruske flote, simbol sposobnosti in moči ruske mornarice. Splavili so jo leta 1994 in to 154 metrov dolgo plovilo na jedrski pogon je svoje delo opravljalo zgolj šest let - dokler podmornica nI potonila. V času te tragedije je bilo na krovu 118 mornarjev In častnikov; večina je bila mlajša od 30 let. Medtem ko se je posadka borila za življenja, so se njihove družine bojevale s političnimi preprekami In nemogoče obete glede reševanja preživelih mornarjev.
komična drama / Vsechno bude / režija: Olmo Omerzu / scenarij: Petr Pycha / igrajo: Tomaš Mrvik Jan Uher, Lenka Vlasáková, Eliška Krenková, Martin Pechlát/2018, Češka, Slovenija, Poljska, Slovaška, Francija/distribucija: Demiurg/85'
Navihani samozavestni Mára In malce čudaški Heduš se odpravita dogodivščinam naproti v ledena prostranstva, seveda z avtom. Navsezadnje bo Mára kmalu praznoval petnajsti rojstni dan. FIlm ceste o muhah, ki včasih brenčijo naokrog tudi sredi zime, In zgodba, ki - preden se konča na policijski postaji - pripoveduje o izmuzljlvih vezeh fantovskega prijateljstva ter neukrotljivi želji po doživetjih, čeprav ne veš natančno, kakšnih.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.sl
www.kd-domzale.sl/klno
io | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
TEMA MESECA
SO DOMŽALE SE VEDNO OBRTNIŠKO-PODJETNIŠKA OBČINA?
Domžale so bile od nekdaj znane kot cvetoče, obrtniško mesto. Večina ljudi, ki v Domžalah živi vsaj nekaj desetletij, se še dobro spomni paradnih konjev domžalskega gospodarstva. Sprehodili smo se skozi zgodovino domžalskih obrtnikov in podjetij, se za trenutek ustavili v sedanjosti, kjer smo preverili stanje, in se upajoče ozrli v prihodnost. Bodo Domžale še kdaj v cvetu obrtništva in podjetništva, tako kot nekoč?
Mateja Kegel Kozlevčar
Foto: arhiv Slamnika	BttVnil

Domžale v 30. letih minulega stoletja; na desni je nekdanje trgovsko podjetje Napredek. Najstarejša velika slamnikarska tovarna v Domžalah
Papirnica Količevo v prvi polovici prejšnjega stoletja na sliki Jožeta Karlovška
Da so Domžale zaživele in danes poznane kot obrtniško in podjetniško mesto je 'krivo' slamnikar-stvo. Dejansko gre zahvala razvoju slamnikarske industrije, saj so bile Domžale že v 19. stoletju ne le doma, ampak tudi v Evropi znane po tej dejavnosti. Kar 800.000 slamnikov letno so izdelali v naših krajih, s to obrtjo pa se je tedaj ukvarjalo 12.000 ljudi. V Domžalah je bilo ob vstopu v 20. stoletje kar 25 slamnikarskih tovarn ali delavnic. Sčasoma so se začele prebujati tudi druge dejavnosti, od opekarništva, mlinarstva, žagar-stva, kovaštva, sedlarstva, pekarstva pa tudi trgovska dejavnost. To so bili začetki, ki so dolga desetletja dajali kruh Domžalčanom in Dom-žalčankam in po svoje predstavljali tudi osnovo za nadaljnji razvoj obrti, podjetništva in tovarništva v našem kraju.
Spomnimo se le nekaj velikih tovarn, ki so v Domžalah kraljevale v minulem stoletju, nekatere med njimi so še danes paradni konji ne le lokalnega, ampak tudi regionalnega gospodarstva.
Napredek
Napredek Domžale - Vele, katerega zapuščina je še vedno v samem centru mesta. Veleblagovnica, ki je bila svoj čas poznana tako kot recimo ljubljanska Nama ali kateri od drugih trgovcev danes, se je razvila iz Potrošniške zadruge v Napredek, ki je kot prvi v Sloveniji začel s sistemom samopostrežne trgovine. Razvijal se je od trgovine s tekstilom do pohištvene trgovine in po združitvi z Gostinskim podjetjem Domžale postal največja gostinska organizacija v naši občini in okolici.
Toko
Naslednji domžalski 'velikan' je bil Toko. Saj se še spomnite torbic, kovčkov in drugih izdelkov, ki se jih je ponosno nosilo dolga leta? Domžalsko podjetje, ki se je prebilo na tuje trge in pobiralo najvišja priznanja na mednarodnih sejmih. V najboljših časih je podjetje zaposlovalo prek 1200 delavcev, kar jih je uvrščalo v sam vrh zaposlovalcev.
Univerzale
Še ena industrija je v Domžalah pustila svoj pečat - Univerzale Domžale. Tovarna klobukov in slamnikov sprva, na koncu pa tekstila je v svojih dobrih časih postregla tudi s prepoznavno blagovno znamko Dunlop, specializirani za izdelavo športne konfekcije so presegli meje domačega kraja.
Helios
Če se premaknemo iz 'centra' nekoliko na obrobje, ne moremo mimo Heliosa, tovarne barv in lakov, ki še
danes predstavlja enega največjih zaposlovalcev v našem kraju. Začetki Skupine Helios segajo v leto 1924, ko je bila ustanovljena Tovarna lakov Domžale. V družbi so začeli na napreden, industrijski način izdelovati barve in lake, najprej za domači, nato pa tudi za tuji trg. V 80. letih prejšnjega stoletja so uspešno začeli osvajati
tuje trge, izvoz je presegel domačo prodajo in Helios je že takrat postal vodilni proizvajalec barv in premazov v bivši skupni državi. Danes je del svetovne skupine Kansai Paint.
Količevo Karton
Leta 1920 ustanovljeno podjetje je ob koncu 80. let zaposlovalo 1000 ljudi, ki
so ustvarjali karton, papir in lepenko. Leta 1992 je bilo prvič podano tujemu strateškemu partnerju, od leta 1998 pa je v popolnem lastništvu avstrijske skupine. Kar 90 odstotkov ustvarjenih produktov je namenjeno izvozu, ki obsega 60 držav. Količevo Karton je danes specializiran za izdelovanje kartona iz svežih in recikliranih vlaken.
Tosama
Se ena blagovna znamka prihaja iz Domžal - to je Tosama, ko govorimo o večjih podjetjih. Gre za podjetje s skoraj 100-letno tradicijo, katere izdelke najdete v bolnišnicah, ambulantah, lekarnah, trgovinah in še marsikje. Tudi to podjetje je poznano izven naših meja, po prodaji več kot 1200 higienskih in medicinskih izdelkov. Sedež podjetja je še danes na Viru pri Domžalah.
Mlinostroj
Se še spomnite Mlinostroja Domžale? Delavnica, ki je skrbela za okoliške mline ter hkrati ustvarjala nove, manjše mlinske kamne in stroje na začetku. Podjetje, ki se je razvilo v močnega in stabilnega gospodarskega igralca, ki je postavljal visoke standarde na področju poslovanja.
Sprehod skozi nekaj podjetij, ki so v zgodovini našega mesta zaznamovala gospodarski utrip, nam daje vsaj en skupni imenovalec - rokodelstvo. Od šivanja slamnikov, oblačil in usnjenih izdelkov, pa do ustvarjanja kartonskih izdelkov, barv ... vse to je izhajalo iz rokodelstva, nekaj je bilo treba ustvariti s svojimi rokami. Domžale so bile poznane po obrtništvu, a očitno smo svoj čas v naši občini znali razviti tudi iz rokodelskih začetkov vrhunske gospodarske družbe, ki danes predstavljajo globalne igralce.
Stanje domžalskega gospodarstva danes
Kaj pa danes? Kakšen potencial imajo novi podjetniki, kakšne so njihove priložnosti v našem mestu in kakšne številke predstavljajo naš gospodarski potencial? Sli smo po sledeh uradnih podatkov, najprej k številkam, nato pa še k strategiji, ki si jo je zastavila Občina Domžale.
Domžale spadajo med deset največjih slovenskih mest. prevladujoče dejavnosti so trgovina, storitvene dejavnosti in obrt - manjši gospodarski subjekti. V Domžalah je bilo konec oktobra po uradnih podatkih dobrih 4200 pravnih oseb. To seveda zajema vse, od velikih podjetij do manjših, pa samostojnih podjetnikov, celo samostojnih športnikov, kulturnikov in podobno s statusom pravne osebe. Število podjetij se je v zadnjih 10 letih podvojilo, a veliko na račun številnih novih oseb z dejavnostjo, ko je zmanjkalo delovnih mest v času gospodarske krize. Na splošno se je v Sloveniji trend 'samostojnega podjetništva' dobro prijel, razrasel, celo tam, kjer to ne
Mladi podjetniki, ki si težko privoščijo svoje poslovne prostore, bodo prve korake z veseljem delali v coworking prostorih ali inkubatorjih, kjer imajo po možnosti na voljo tudi mentorsko pomoč.
slamnik | 9
TEMA MESECA
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
Upravna stavba Napredka danes
Helios, le nekaj 100 metrov oddaljen od Količevo Kartona, danes.
Podjetja v Domžalah primerljivih občinah - podatki za leto 2016
št. oseb, ki delajo na
število	št. oseb,	prihodek	podjetje
podjetij	ki delajo	[1000 €]	v občini
bi bilo potrebno in primerno. A to je zgodba za kdaj drugič.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (za leto 2016) je bilo v Domžalah skoraj štiri tisoč podjetij, kot omenjeno, jih je danes, slabi dve leti pozneje, dobrih 200 več. V primerjavi s primerljivimi občinami, ki smo jih vzeli v naš vzorec, poleg Domžal še Celje, Kamnik, Novo Gorico, Novo mesto in Velenje, je to eden boljših rezultatov, a če se poglobimo in pogledamo še druge podatke, ugotovimo, da bi bili ti lahko veliko boljši. V Domžalah so povprečno na podjetje zaposleni manj kot trije delovno aktivni prebivalci, kar je (poleg Kamnika) najnižji delež. Po številu prebivalcev primerljiva Novo mesto in Velenje imata 2,5-krat več zaposlenih na podjetje.
Eno so številke, drugo pa cilji -gospodarska Strategija Občine Domžale
Običajno si strategijo zastavimo zato, da bi jo uresničili. Seveda sama strategija ni dovolj, potreben je akcijski načrt, pri katerem se pogosto ustavi, če le-tega ne zastavimo konkretno in ga tudi začnemo izvajati. Preverili smo, kakšna je strategija Občine Domžale, ki je bila zastavljena leta 2012 in sega daleč v leto 2025.
»Občina Domžale ima za razvoj gospodarstva izredno ugodno geopolitično in geografsko lego. Tradicionalno je usmerjena predvsem v obrtno--industrijsko dejavnost, v zadnjih letih pa narašča tudi število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju. A intenzivna rast prebivalstva v Domžalah že daljše obdobje močno prehiteva ponudbo zaposlitvenih možnosti. Razmerje med številom delovno aktivnega prebivalstva in številom delovnih mest je neugodno, saj ima občina precej manj delovnih mest, kot je aktivnega prebivalstva, čeprav predstavlja nesporni zaposlitveni center še za občini Lukovica in Moravče, kar povzroča velike dnevne delovne migracije. Poleg tega se povečujejo delovne migracije iz občine v druga zaposlitvena središča, predvsem v Ljubljano. Dnevne delovne migracije prinašajo negativne posledice, ki jih povzroča prevelik promet in z njim povezani okoljski problemi,« je definirano v strategiji.
V zastavljeni strategiji vizija pravi, da bodo leta 2025 Domžale ugledno in uspešno gospodarsko središče. »Občina Domžale bo podpirala nove razvojne možnosti, podjetniško razmišljanje, javno-zasebno partnerstvo ter oblikovanje visokotehnoloških in okolju prijaznih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti z ukrepi za nastajanje kreativnega okolja, temelječega na bogatem znanju, tradiciji obrti in mojstrstva, učinkovitem pretoku informacij in inovativnosti. Kakovostna šolska mreža s pestro ponudbo izobraževalnih vsebin bo prerasla v center interakcij in učenja za vse generacije.«
Investicije v visoke tehnologije
Obstaja visoko in v strategiji zapisano zavedanje, da je gospodarska rast, ki temelji na premišljenih investicijah v visoke tehnologije, višji dodani vrednosti in visokem deležu znanja, najpomembnejša motivacija za integracije na širšem vplivnem območju
Celje	5351	28409
Domžale	3794	11103
Kamnik	2586	7497
Nova Gorica	3643	13535
Novo mesto	3007	21612
Velenje	2243	15945
Domžal. A želje so eno, akcijski načrt pa drugo. Da bi tovrstne cilje dosegli, je potrebno veliko, veliko akcije in sodelovanja - tako z obstoječimi gospodarskimi dejavniki kot sosednjimi občinami, tudi državo na nekih točkah.
Kaj pa izzivi, s čim se občina, kot so Domžale, sooča, in kaj jo ovira na poti do realizacije ciljev? »Med ključnimi problemi domžalskega gospodarstva smo izpostavili njegovo monostrukturno usmerjenost, predvsem pa šibkost glede na zaposlitvene možnosti, ki jih nudi, tako po številu kot po zahtevnosti. Ker občina nima sredstev niti pooblastil, s katerimi bi na področje gospodarstva koreniteje posegala, je njena osnovna naloga zagotavljanje primernih infrastruktur-nih rešitev in podpornega okolja, ki bo spodbujalo vlaganja v lokalno gospo -darstvo in krepilo njegovo konkurenčnost,« je zapisano v strategiji. Občina se je v strategiji usmerila v povezovanje z morebitnimi investitorji in odpiranju novih poslovnih priložnosti, a je na tem izpitu žal padla. Podobno bi lahko rekli tudi pri povezovanju lokalnega gospodarstva, ki je s stanjem na tem področju precej nezadovoljno.
Kakšne so priložnosti za mlada, zagonska podjetja?
»Občina si bo v prihodnjih letih prizadevala vzpostaviti stimulativno okolje za ponovni razvoj obrti in podjetništva, poleg tega pa bo razvijala kmetijsko in turistično dejavnost, ki zaenkrat tudi ne dosegata razvojnih potencialov.«
Kot je ugotovljeno in zapisano že v strategiji, v občini Domžale niso izkoriščeni vsi potenciali za razvoj podjetništva, saj je opazen premajhen pretok informacij med podjetniki in
3398242	5,3
1260538	2,9
677533	2,9
1193266	3,7
3758013	7,2
1411668	7,1
lokalno skupnostjo, primanjkuje po-slovno-obrtnih con za razvoj podjetništva, prisotna pa je tudi nestimulativna klima za investiranje in ustanavljanje novih podjetij. »Občina Domžale bo z zagotovitvijo gradnje manjših poslovnih con in cone Želodnik, z vzpostavitvijo razvojnega podjetniškega središča in/ali razvojne agencije, s spodbujanjem inovativnosti in z okrepitvijo sodelovanja z obrtno-podjetni-ško zbornico ustvarjala stimulativno okolje za podjetnike in obrtnike,« je ena od zavez, ki pa žal ni bila izpolnjena. Cona Želodnik je že leta zaprta zgodba, čeprav je bila še v strategiji opredeljena kot ključni gospodarski projekt občine, ki je že imela sprejeto prostorsko in projektno dokumentacijo za infrastrukturno opremljanje. Možnost je tudi v Jaršah, zadnje mesece skrb lokalnih prebivalcev zbuja Ihan, ki je prav tako zgodba zase. Ne glede na želje, smo ta trenutek še zelo oddaljeni od poslovne cone, čeprav imamo na voljo objekte in možnosti, ki bi jih veljalo izkoristiti. Ena od teh bi znal biti tudi propadajoči objekt Univerzale, ki je že lep čas naprodaj. Doslej neuspešno.
Poslovne cone v Domžalah
Zakaj bi bila izgradnja takšne poslovne cone za razvoj domžalskega podjetništva pomembna? Odgovor lahko najdemo v praksi, v raznih coworking prostorih, v pospeševalni-kih in drugih sodobnih okoljih, kjer se razvijajo predvsem nova, mlada podjetja. Takšna okolja predstavljajo priložnosti za povezovanje, lahko omogočajo prenos znanja, sploh če jih ustrezno strukturiramo. Spet drugim, tistim, bolj izkušenim pa predstavljajo možnost razvoja visokoteh-noloških in okolju prijaznih obrtnih,
proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Vse to je jasno in zapisano tudi v strategiji, kjer piše, da bo občina v okviru centra interakcij vzpostavila oddelek podjetniška inkubatorja za zagonska podjetja. »Pri pridobivanju prostorov v inkubatorju bodo imela prednost vi-sokotehnološka in inovativna podjetja z visoko dodano vrednostjo in zlasti tista, ki pomenijo nove dejavnosti s področja biotehnologij, informatike, nanotehnologij, kibernetike in tista, ki bi pripomogla k oblikovanju grozdov na področju že razvitih dejavnosti v občini: kemična, papirna in tekstilna industrija,« je še zapisano. Žal neuresničeno.
A ni vse tako črno. Nekaj zagonskih (start-up) podjetij v našem mestu je že dobilo priložnost. V okviru Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale se je namreč začel izvajati projekt Štartaj Domžale. OOZ Domžale je namreč pred leti dobila novo vodstvo, s tem pa tudi nov za-
gon, sveže ideje in predvsem željo po nadgradnji. Pozitivna posledica tega je Generator. »Generator je projekt, s katerim želimo spodbuditi podjetniški potencial posameznikov in ekip s podjetniško idejo v Domžalah in okolici ter jim ponuditi ustrezno podporno okolje za razvoj produkta in vstop na trg,« pravijo na OOZ Domžale. V okviru programa se je že izobraževalo več kot sto podjetnikov vseh generacij, ob mentorski podpori pa so razmišljali o tem, kako svojo idejo spremeniti v izdelek ali storitev in predvsem, kako začeti svoj posel. Vzpostavili so tudi t. i. coworking prostor, kjer imajo poleg prostora za delovanje tudi brezplačno mentorstvo. »Program, ki je namenjen vsem, ki bi radi v domačem okolju uresničili podjetniško idejo in začeli svoj posel, je podprt s strani Območne obrtno--podjetniške zbornice Domžale in Občine Domžale,« so še zapisali na OOZ Domžale. □


tiulluiTR dmn î-riiVrt* I
ItomUt*
DARILNI BONI
ZA PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA DOMŽALE IN MESTNEM KINU DOMŽALE
December je ias veselja, druienja in obdarovanja. Svojim bližnjim, prijateljem ali sodelavcem lahka podarite tudi darilni bon za obisk gledaliških in koncertnih prireditev v produkciji naiegi ¿avoda (IS eurl 2a ogled fplma v Mestnem kinu Doroiale (S euri ali sobotne lutkovne predstave (5 eur).
I NfORMAtIJ E ¡n NAROČILA; osebno v času u rad n ib u r, po telefon u Oi 722 50 50 in elektronski poin blagajna@kd-domiale.si.
PREDNOVOLETNA PREDSTAVA Z OBISKOM DEDKA MRAZA
ZIMSKA PRAVLJICA
'6. december TSh
V nedeljo, 16. decembra ob 15. uri vabljeni na luffcovno predstavo ZIMSKA PRAVLJICA gledališča Fru-Fru {30 min, 2+1 z obiskom Dedka Mraza in obdarovanjem. M pripravimo predstavo, z va So po moi j o pa poskrbimo tudi za darila.
Vabljeni starši m stari starši, pa tudi tete, strici in sosedi, bi želeli presenetiti otroke. Namenjeno tudr podjetjem, javnim zavodom in drugim organizacijam, kr želite razveseliti otroke svojih zaposlenih. Obvezna je vnaprejšnja prhava. Vstopnina je 7 eur, za mlajše od 7 let pa je obvezna odsotnost otirastih
INFORMACIJE in PRIJAVE:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljuhi janskp 61, Domžale L 722 50 50 | biagajna@kd-domzaie.5i
Kulturni dom Franca Bernilca ihani«}*'
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Rešiti življenje je najplemenitejše dejanje
Utrip dobrodelnosti
Rešiti življenje je najplemenitejše dejanje, ki ga lahko naredimo. Povrnitev življenja je najdragocenejše darilo tistemu, ki mu življenje odteka. Zato ima Združenje Rdečega križa Domžale veliko željo, da se v našem okolju ne bi nikoli zgodilo, da nekdo ne bi
stna tradicionalna enodnevna kampanja Drobtinica poteka že več kot desetletje, z njo pa Rdeči križ dopolnjuje programe pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij, hkrati pa ozavešča slovensko javnost glede problematike nezadostne ali nepravilne prehrane
la delavnico oživljanja in uporabe de-fibrilatorja.
»S solidarnostjo in humanostjo lahko skupaj izboljšamo kakovost življenja v naši družbi. Vsaka pomoč šteje. Lepo je deliti in se veseliti ob misli, da je podarjeni prispevek nekomu polep-
OŠ Venclja Perka - delavnica prve pomoči v Tednu otroka
hotel ali ne znal pomagati. Pomagati je vrednota prav vsakega človeka, o tem pa so razmišljali tudi vsi tisti, ki so sodelovali pri odločitvi, da 16. oktobra praznujemo 1. svetovni dan oživljanja, katerega moto je bil Vsak Zemljan lahko reši življenje. Tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale se še kako zaveda pomena usposobljenosti za tovrstno pomoč, zato je v oktobru - ob Tednu otroka in svetovnem dnevu oživljanja na osnovnih šolah Venclja Perka, Preserje pri Radomljah in podružnični OŠ Ihan pripravilo delavnice oživljanja in uporabe defibrilatorja znotraj akcije NVO gre v šolo.
Trinajstega oktobra 2018 je v občini ponovno zaživel projekt Drobtinica - menjava kruha za prostovoljne prispevke za šolske sklade. Tovr-
naših najmlajših - osnovnošolcev ter vzpodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. V Arkadija center - trgovini Spar so dobrodelno akcijo Drobtinica izpeljali učenci Osnovne šole Roje, ki so ob pomoči Spara, ki je daroval kruh, zbirali prostovoljne prispevke na svoji stojnici za šolo. Če boste v prihodnje tovrstne stojnice opazili v kateri od drugih trgovin, kupite na njih kruh in prispevajte v šolske sklade. Hvala.
Rdeči križ Domžale pa uspešno sodeluje tudi z gasilci, ki v oktobru še posebej namenjajo pozornost preventivnim akcijam ter ob dnevih odprtih vrat seznanjajo tudi osnovnošolce s svojimi dejavnostmi. Tako je Občinska organizacija RK Domžale 20. oktobra ob dnevu odprtih vrat PGD Pšata - Dragomelj skupaj z gasilci pripravi-
Zadnji dan avgusta je na relaciji Lju-bljana-Kamnik potekala skupinska vožnja blizu 170 uglednih džentel-manov - kar bi bil približni prevod avstralskega poimenovanja The Distinguished Gentleman's Ride (DGR). Glavni namen dobrodelnega druženja, ki poteka na isti dan po vsem svetu, je opozarjanje na moško bolezen, rak na prostati. Aktivnosti potekajo v več kot 90 državah, v katerih se je letos na več kot 600 mestih zbralo 110.000 moških, pa tudi kakšna dama je bila vmes. Udeleženci vožnje se primerno uredijo in oblečejo. Nadenejo si polikane suknjiče, zavežejo kravate in zajahajo svoj klasični ali predelani motocikel.
Ideja za organizacijo DGR se je leta 2012 porodila v Avstraliji. Skupina motoristov iz Sydneyja je ob pogledu na fotografijo Dona Draperja, glavnega junaka televizijske serije Oglaševalci, ki sto-
Srečanje, ki so se ga udeležili tudi člani Društva onkološki bolniki in predstavili svoj vidik te zahrbtne moške bolezni, se je v Kamniku nadaljevalo z druženjem in klepetom, manjkalo ni niti hrane in pijače, predvsem pa ni šlo brez obveznega slikanja. O pomenu dogodka je za Slamnik Andraž Kopitar povedal: »Za nikogar dogodek ni bil napor, ampak uživanje v družbi istomislečih z zavedanjem, da dejansko delajo dobro za vse moške sveta. Preveval je utrip klasičnih in predelanih motociklov, elegantnih dam in gospodov, utrip dobrodelnosti, ki se je na isti dan odvijal po vsem svetu. Za dolgoletno podporo pri dobrodelnem dogodku DGR Ljubljana, Slovenija 2018, se zahvaljujemo podjetju Tinex. Za podporo se prav tako zahvaljujemo Rock radiu, ki je prevzel medijsko podporo dogodka, Triumph moto centru Marka Jermana, Društvu onkoloških bolnikov Slo-
šal dan in vsaj za nekaj časa pregnal skrb za osnovno preživetje,« so ob tradicionalnem že 11. dobrodelnem koncertu zapisali v Rdečem križu Slovenije ter povabili k sodelovanju vse Slovence. Če bi tudi vi radi sodelovali, imate vse do 11. novembra 2018 čas, da svoj prispevek Rdečemu križu nakažete na račun: SI56 0310 0111 1112 208, Lepo je deliti, lahko pa pošljete sporočilo SMS na številko 1919 z besedo SKUPAJ, prispevali boste 1 evro, ali SKUPAJ5, prispevali boste 5 evrov za dodatne prehranske pakete ali družinam in posameznikom pomagali reševati druge stiske. Že z majhnim prispevkom lahko pomagate! Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi jo boste delili.
Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale
So ljudje, ki so temelji našega kraja
ji ob klasičnem motociklu v svoji najboljši obleki, dobila navdih za tematsko vožnjo. Na zemljevidu mest, ki gostijo džentelmansko vožnjo, se je leta 2013 znašla tudi Ljubljana. Motoristi, med njimi tudi fantje in dekleta iz naše občine, so bili na relaciji Ljubljana-Kamnik prava paša za oči, hkrati pa so bili deležni za svoj dobrodelni namen pohval.
venije, Lepi žogi in Caferacer kavarnici na Glavnem trgu v Kamniku.«
Udeleženci so v Sloveniji za raziskave te bolezni zbrali 2200 evrov, po svetu pa kar 6 milijonov dolarjev, ki jih bodo prejele ustanove po vsem svetu za raziskave raka na prostati. Bravo, džentel-mani!	Vera Vojska
Foto: DGR
Gorniski Unesco tabor v Mojstrani
V Bernikovem letu, ko Kulturni dom Franca Bernika Domžale obeležuje 70 let od njegove smrti, so pripravili vrsto dogodkov, med njimi v Slamnikarskem muzeju tudi predavanje Matjaža Bro-jana z naslovom So ljudje, ki so temelj našega kraja. Po kratki prestavitvi predavatelja, o katerem je Katarina Rus Krušelj, kustosinja, povedala, da je Matjaž Brojan dolgoletni radijski voditelj, novinar, publicist, urednik, zbiratelj, slamnikarski strokovnjak, kulturni delavec, ohranjevalec slovenske, domžalske kulturne dediščine in dobitnik vrste priznanj ter nagrad, med drugim pa je napisal več kot 20 knjižnih izdaj, ki na različne načine ohranjajo domžalsko izročilo, je predavatelj pred obiskovalci nanizal vrsto ljudi, njihovih življenjskih usod ter dela, ki so ga vgradili v temelje našega mesta in občine.
Za temi velikimi, pridnimi, poštenimi, neutrudnimi in uveljavljenimi ljudmi so ostale sledi, ki postavljajo Domžale zelo naprej v paleti slovenskih mest. Matjaž Brojan se tem znamenitim ljudem posveča z veliko ljubeznijo, o njihovih življenjskih in delovnih poteh je zbral več kot 100 fasci-klov dokumentov, iz katerih črpa svoje poznavanje eminentnih prednikov, najznamenitejših Domžalcev. Najprej je prisotne opozoril na Grifa iz Štude, ki je v posebni listini v letu 1207 podelil dve kmetiji Stiškemu samostanu in prvič zapisal ime Domžal, ki ima sicer več interpretacij. Večji del večera je namenil karizmatičnemu Francu Berni-ku, očetu naših Domžal, ki je z dejanji dokazal, kaj vse dober človek zmore narediti za kraj. Preveč za eno samo življenje, je dejal predavatelj in opozoril na pomen Franca Bernika v povezavi z ljubljansko škofijo, katere vogelni kamen je bil. Kar precej časa je predavatelj porabil za predstavitev vsega dela znamenitega Domžalca; od pisne dediščine, kjer najdemo številne podrobnosti, do tisoče zapiskov o prireditvah; odličnem opravljanju predsedništva v
vrsti tedanjih zavodov, do pomoči socialno ogroženim in pri družinskih sporih. Franc Bernik je bil duša Domžal, ki ne sme biti nikoli pozabljen.
Nato je Matjaž Brojan predstavil Matijo Tomca, domžalskega župnika, glasbenega velikana, neprekosljivega skladatelja, velikega mojstra slovenske glasbe 19. stoletja, ki se je zasidral v večni spomin Domžal in tam ostaja.
Sledil je kratek pregled življenja in dela najpomembnejših 31 županov od Franca Vodnika, sorodnika pesnika Valentina Vodnika, do Mateja Janežiča, župana skoraj pet desetletij v času slamni-
karstva; Franca Cerarja in Matije Hočevarja, tudi prvega domžalskega zdravnika, pa Janeza Vrečarja in njegovih povezav z znamenitim arhitektom Plečnikom, župana Antona Skoka, lastnika gostilne Pri pošti, uspešnega obrtnika, ki je Domžalam zagotovil elektriko, njegov sin Stanko pa leta 1920 v Domžale prinesel prvo žogo. Spomnili smo se prvega poštarja Vincenca Januša, od novejših županov pa Franca Habjana in še živečega Jožeta Pogačnika. S področja kulture nas je spomnil na prvega učitelja Pfajfarja v cerkvenem stolpu, na kiparja Franca Ahčina, pevca Antona Šu-blja, tudi na opernega pevca Josipa Go-
stiča, podrobneje pa je predstavil tragično življenjsko zgodbo Franca Lazarja, ki je v Domžalah režiral več kot 50 iger.
Med gospodarstveniki so na razvoj vplivali predvsem trgovci in mlinarji. Predstavljena je bila nenavadna življenjska zgodba znamenitega trgovca Josipa Senice, usoda dveh hčera Alojza Škrabarja, od katerih je Mici Škra-bar, poročena Bertoncelj, mati Acija Bertonclja, velemojstra klavirske igre.
Ob koncu prijetnega večera je pred obiskovalci zaživela življenjska zgodba Frana Ravnikarja, ambicioznega tesarja, ki ga je znameniti arhitekt Pleč-
nik naslavljal velespoštovani arhitekt in je bil projektant in konstruktor vseh pomembnejših stavb v našem mestu, pa tudi inovator in starosta Sokolov.
V prijetnem pogovoru ob koncu večera je bilo največ besed namenjenih slamnikarstvu in pomembnim ljudem, tudi problematiki beguncev ob koncu prve svetovne vojne v Domžalah. Predavatelj je obudil svoje spomine na srečanja s Slovenci v Ameriki in vse skupaj še enkrat opozoril, da smo tudi zaradi znamenitih ljudi iz preteklosti lahko samozavestni danes in v prihodnosti.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Učenci OŠ Preserje pri Radomljah se vsako leto udeležujemo mednarodnih Unesco taborov v Mojstrani. Običajno se jih udeležita dva najbolj zagnana udeleženca planinskega krožka iz predmetne stopnje, ker imata utrezno znanje in izkušnje. Letos sta to bila Klas Korošec in Domen Pevc iz 8. in 9. razreda.
V ponedeljek, 19. septembra 2018, zgodaj zjutraj smo se s Klasom in očijem odpravili v Mojstrano na gorniški tabor. Ko smo našli osnovno šolo v Mojstrani, sva s Klasom shranila stvari v omari, se preobula v pohodne čevlje, napolnila termovke z vodo ter se z učenci osmega in devetega razreda ter učitelji odpravila na pohod na Borovlje. Po vrnitvi s prvega pohoda smo se preizkusili v plezanju in oživljanju na lutki. Ob koncu dejavnosti je pome prišel učenec Anže, h kateremu sem bil dodeljen za prenočitev. Skupaj z njegovo družino smo si ogledali Planico, uživali na pici, nato pa odšli k njim domov, kjer sem prespal. Bili so zelo prijazni.
Drugi dan tabora smo obiskali Planinski muzej, kjer smo si ogledali film o gorah. Najbolj zanimive stvari v muzeju so bile simulacija bivaka v neurju, he-
likopter in živali. Po končanem ogledu smo šli do doline Vrat. Tam smo se nastanili v Šlajmarjevem domu pri Aljaževem domu. Popoldan so prišli reševalci in nam predstavili potek reševanja v gorah. Sledil je spoznavni večer.
Tretji dan smo odšli do Luknje, kjer je bil čudovit razgled na dolino. Popoldan smo izdelali raketo iz plastike, ki je letela s pomočjo pritiska. Po končanem izstreljevanju smo imeli predstavitev o planetih.
Četrti dan smo odšli na zadnji pohod, do Bivaka 4. Po vrnitvi s pohoda smo na list narisali trenutek, ki se nam je najbolj vtisnil v spomin in ga izstrigli v obliki roke. Vse roke smo razporedili, jih zlepili skupaj na rumen okrogel papir, da je izgledalo kot sonce. Sledil je glasbeni kviz.
Zadnji dan smo se odpravili nazaj proti šoli v Mojstrani, kamor so naju s Klasom prišli iskat njegovi starši. Tabor je bil izvrsten. Zelo sem bil navdušen, bilo je nad pričakovanji. Če bi se ponudila možnost, bi šel spet. Kljub utrujenosti in hoji.
Domen Pevc OŠ Preserje pri Radomljah
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Viharnik na razpotju časa
Znamka kakovosti Srca Slovenije
V Knjižnici Domžale je v začetku oktobra v okviru Srečanj z ustvarjalci Cveta Zalokar v sodelovanje z Združenjem borcev za vrednote NOB Domžale gostila Radovana Hrasta, enega najmlajših partizanov v drugi svetovni vojni, dvakratnega zapornika na Golem otoku, predvsem pa pisatelja in človeka, podobnega vihar-niku, ki kljubuje vsemu, hkrati pa ob vzponih in padcih zna in zmore biti iskren, pošten, brez zamer, srčen in kljub visoki starosti prijeten sogovornik. Predstavil je knjigo Viharnik na razpotju časa, v kateri lahko podrobneje spoznamo njegovo življenjsko pot, ki se bere kot napet roman.
Sogovornik Cvete Zalokar je doma iz Selške doline, kamor so po različnih postajah s Primorske prišli napredni starši - klena učiteljska družina, oče pravi vaški modrec, h ka-
prva misel: »Če hočem preživeti, se ne smem sekirati.« Bil je v prvi grupi, ko Goli otok še ni bil odprt, ko še ni bilo fizičnega nasilja, kot ga poznamo iz drugih spominov. Kmalu je bil izpuščen, a na za dolgo. Ker ni bil pripravljen postati ovaduh svojih sošolcev, »Če sem na kaj ponosen, sem na to, da nisem oficirjem Udbe, ki so me klicali na pogovore, o svojih sošolcih, prijateljih, sodelavcih in profesorjih rekel niti besedice,« se spominja pisatelj, ki so ga sošolci po prihodu z Golega otoka lepo sprejeli in mu pomagali.
Žal je zaupal 'prijatelju', ki mu je predlagal, da pobegneta v Italijo. Pobeg je bil izdaja, Hrasta so zajeli in maja leta 1949 je kot član 16. grupe zapornikov postal dvomotorec, kot so klicali povratnike na Golem otoku. Doživljal je najhujše oblike po-
Pisatelj Radovan Hrast, enden najmlajših partizanov v drugi svetovni vojni in dvakratni zapomikai na Golem otoku
teremu so se vsi zatekali po nasvete in pomoč. Rojen je bil v Bukovščici 15. februarja 1931. Mladost je povezana s srečo in veseljem, tudi z delom. Napredna družina je s partizani sodelovala od začetka vojne. Oče je šel takoj v partizane, mama je skrbela za aktiviste, skupaj z Radova-nom tudi za ranjence. Eden najmlajših slovenskih partizanov je postal v letu 1941 in partizan ostal do konca vojne. Za partizansko stran se je odločil zaradi napredne družine, vzgoje, zaradi hrabrosti in poštenosti krajanov Bukovščice, kjer za izdajo ni bilo mesta. »Državljanske vojne ni bilo, domobranci so bili sluge fašistov in nacistov, partizani so se borili za svobodo,« je odgovoril na vprašanje iz občinstva in predstavil tudi negativno vlogo cerkve v drugi svetovni vojni. Po vojni je ob veliki pomoči očeta učitelja opravil kar nekaj letnikov gimnazije, bil v domu Ivana Cankarja v Ljubljani z vrsto znanih Slovencev: Petrom Ovscem, Borisom in Marjanom Kraljem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Lojzetom Kovačičem.
Opozoril je na čas informbiro-ja, ko je obiskoval pomorsko šolo in bil zaradi razmišljanja, zakaj zapirajo bivše borce partizane, prvič odpeljan na Goli otok, kjer je bil njegova
Zivljenjska zgodba Ivanke Brodar s Hudega je tesno povezana z dobrotami naših kmetij in tradicionalno razstavo na Ptuju. Njeni krofi in flancati ter različne potice so prejeli številna zlata in srebrna priznanja. Vsestransko kvaliteto njenih dobrot, kjer ne manjka srčnosti in ljubezni, pa je prepoznal tudi Razvojni center Srce Slovenije in jim podelil znamko kakovosti Srca Slovenije. Ob prvem ocenjevanju 2016 so znamko kvalitete prejeli Ivankini krofi, bezgova in orehova potica - v kategoriji pridelovalcev in proizvajalcev prehranskih izdelkov z območja LAS Srce Slovenije. Med že 102 certificiranimi izdelki pa so si omenjeno znamko ob drugem ocenjevanju pridobili tudi Ivankini kvašeni flancati ter zeliščna potica in špehov-ka. Čestitke.
Srce Slovenije je znamka, ki pripada ljudem: tistim, ki jo ustvarjajo, in tistim, ki jo izberejo: zato, ker se lahko zanesejo na njeno pristnost in srčno poreklo. Ne nazadnje pa so nosilci tržne znamke Srce Slovenije zavezani k ohranjanju visoke kakovosti, o čemer priča tudi komisija za ocenjevanje: vrhunski kuharski mojster Franci Jezeršek, etnolog prof. dr. Janez Bogataj ter svetovalka za načrtovanje turizma in gostinstva doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec. Ocenjevalci so bili na slovesnosti ob podelitvi znamke Srce Slo-
venije, skupaj z nagrajenci in gosti, še enkrat več navdušeni nad nagrajenimi dobrotami Ivanke Brodar: Ivanki-ni kvašeni flancati, Ivankina zeliščna potica in Ivankina špehovka. Gospa Ivanka Brodar je edina iz naše občine, ki se lahko pohvali z znamko Srce Slovenije.
Z dobrotami, pri katerih uporablja doma oziroma lokalno pridelane surovine, se lahko srečate in jih kupite tudi na domžalski tržnici, zanje pa se lahko dogovorite tudi pri njej doma na Hudem, na Kovaški cesti. Kljub jeseni
življenja gospa Ivanka še vedno veliko razmišlja o pripravi novih dobrot. Prijetno je bila presenečena, ko je njena zeliščna potica, za katero je kamilice nabrala v okolici prijetne domačije, dobila visoka priznanja. Zato gospe Ivanki iskrene čestitke ob pridobitvi novih priznanj - znamke Srce Slovenije in še veliko odličnih dobrot - v njeno veselje in v veselje vseh, ki imajo radi Ivankine dobrote - pripravljene z ljubeznijo.
Vera Vojska Foto: Srce Slovenije
nižanja, krutosti, razčlovečenja, bil večkrat na robu smrti, vendar ostal razumen in pogumen ter bil po 26 mesecih izpuščen. Njegova življenjska pot je bila pozneje mirnejša, ga pa bralci in poslušalci občudujejo zaradi njegovega obujanja spominov, kjer ni želje po maščevalnosti, ni zamer, temveč ena sama iskrena pripoved, v kateri človek lahko samo občuduje Radovana Hrasta, njegovo duhovno moč, pogum, trdnost, poštenost, ob vsem tem pa tudi ljubezen do staršev, soborcev, sotrpinov, prijateljev in rojstnega kraja, kjer so na njegovo pobudo vsem iz Buko-vščice postavili spomenik zaradi njihovega pozitivnega ravnanja v drugi svetovni vojni. Vseh teh vrednot so deležni tudi vsi, ki Radovanu Hrastu prisluhnejo, ko spomine na Goli otok obuja na Golem otoku.
Kljub visoki starosti Radovan Hrast še vedno neskončno iskreno razmišlja in ostaja podoben viharni-ku, ki kljubuje vsemu, kar ga skuša izruvati. Vse to in še mnogo več pa boste našli v knjigah Čas, ki ga ni in Viharnik na razpotju časa - vzemite ju v roke in preberite ter se prepričajte, da Radovan Hrast ostaja hrast -čvrst, trden, skoraj neminljiv.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Advent je pred vrati
Cvetličarna Slovnik iz Ihana bo tudi letos pripravila razstavo adventnih, božičnih in novoletnih aranžmajev, kar je vsako leto prava paša za oči in priložnost, da si ogledamo nove trende in kupimo tisto, kar nam v predpra-zničnem času polepša domove.
Začelo se je v jeseni leta 1990 v kurilnici v hiši v Ihanu, ko je Ditka odprla vrata cvetličarne. Prostor je bil majhen, a ljubezen do cvetja in oblikovanja je premagala pomanjkanje prostora. Po vseh teh letih se je marsikaj spremenilo, saj vsi poznajo Cvetličarno Slovnik, in jo radi obiskujejo, čas ob koncu leta pa je namenjen božično--novoletnemu sejmu. O tem smo poklepetali z Ditko in Boštjanom, ki se kljub trdemu delu za pripravo sejma le tega še vedno veselita, kot bi bil prvi.
Kdaj je bil prvi sejem? Letos bo že deveti. Kar se je začelo leta 2010 kot praznovanje ob našem 20. rojstnem dnevu, je preraslo v vsakoletno prireditev, ko nas obiščejo stalne stranke in tudi tisti, ki pridejo le enkrat letno prav zaradi sejma, da izberejo svoj aranžma. Ne gre toliko za prodajo, pomembno je druženje, ko ljudje pridejo na čaj ali kuhančka, na piškotke, ko poklepetajo med sabo in z nami, si ogledajo nove trende, dobijo kakšno idejo. Lani smo prvič imeli fotografiranje z Božičkom, kar bomo pripravili tudi letos. Da bodo slike res dobre in v lep spomin, bo fotografiral Andraž Gregorič, ljudje pa bodo slike dobili za domov, če bodo hoteli.
Kaj je letos drugače? Kakšne so zapovedi? Vsako leto ljudje bolj cenijo ročne izdelke, trud, ki je vložen v izdelavo, naravne materiale. Če delaš dobro in kakovostno, se to vidi. Letos so bolj priljubljene zaobljene oblike, ne tako odsekano ravne, bele smreke, rdeče-be-la-zelena kombinacija, zlata in srebrna sploh nikoli ne gresta iz mode, morda pa je letos bolj priljubljena modra barva. Vse novosti se bo dalo videti na sejmu, seveda pa ne bo manjkalo klasičnih aranžmajev, svetlečih in bleščečih dekoracij, ki so za ta čas prav primerne.
Kje dobite materiale in ideje? Obiski sejmov doma in v tujini vedno postrežejo s kako idejo, pogovori z ostalimi cvetličarji včasih sprožijo
kakšno misel, ki jo potem udejanimo, revije, članki, internet ... vse to ti lahko da kako idejo, če pozorno pogledaš. Materiali pa se dandanes dobijo pri različnih ponudnikih, čeprav je še vedno najboljše iz narave, ko greš skozi gozd, odkriješ zanimivo korenino, odpadlo vejo, storže ... Že takrat vidiš, kaj bi iz tega lahko nastalo. Narava sama je največji navdih ter zakladnica materialov in idej.
Dolgo bi lahko klepetali o naravni zakladnici, a za to bo še čas na bo-žično-novoletnem sejmu, ki bo letos 24. in 25. novembra v Cvetličarni Slov-nik v Ihanu. Kdaj pa pride Božiček, si oglejte na njihovi spletni strani www. cvetlicarna-slovnik.si. Dobrodošli!
rok za oddajo
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
OBČINSKI ODBOR DOMŽALE STRANKE ALENKE BRATUŠEK vabi na OKROGLO MIZO JAVNI PRIMESTNI POTNIŠKI PROMET in mesto Domžale
V PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 2018, ob 18. uri v KNJIŽNICI DOMŽALE.
Z nami bo ministrica za infrastrukturo Mag. Alenka Bratušek, povabili bomo domžalskega župana Tonija Dragarja in morda še koga. Dobrodošli, zanimivo bo.
PRODAJNA
razstava
ADVENTNIH VENČKOV IN NOVOLETNIH ARANŽMAJEV
sobota in nedelja, 24. in 25. november 2018
od 10. do 19. ure
In FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM
Dd 15. do ure
CVETLIČARNA SLOVNIK IHAN
in FOTOGRAF ANDRAŽ GREGORIČ
CvctIKsrna Slavni K: 041 785 91S	Andrai Oreg«rlC: 031 304 434
12 | slamnik	številka 10 | oktober 2018 | letnik lviii
noyyce	slamnik@kd-domzale.si
Čas za zdravje in gibanje v občini Poklicni gasilci CZR Domžale na intervencije Domžale	z novim gasilskim vozilom GVC 16/25
Zdravstveno vzgojni center ZD Domžale je letošnji Čas za zdravje in gibanje v občini Domžale organiziral v oktobru, ki je namenjen boju proti raku na dojkah.
K sodelovanju smo povabili strokovnjake iz programa Dora, ki so v knjižnici predavali o poteku dela in organizaciji programa ter dobri odzivnosti v program, s katero se lahko pohvali občina Domžale. Program v Sloveniji uspešno deluje 10 let . Dolgoročni cilj programa DORA je zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Udeležba žensk v programu je pogoj za uspešnost programa; če se vabilu na mamograf-ski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk, lahko dolgoročno zmanjšamo umrljivost žensk zaradi raka dojk .
V petek dopoldan smo v Športno dvorano Domžale povabili lokalna društva, ki so povezana z zdravjem
V zadnjih letih se je starostna meja udeležencev zdravstveno vzgojnih delavnic precej zmanjšala, k čemur so zagotovo prispevale referenčne ambulante, ki vabijo vse ljudi po 30 letu na preventivne preglede. S čimprejšnjim odkritjem morebitnih dejavnikov tveganja in napotitvijo v zdravstveno vzgojni center v nadaljnjo obravnavo damo človeku priložnost in možnost, da pravočasno naredi nekaj za svoje zdravje.
Zagotovo pa občutek in vedenje o tem da je Čas za zdravje zdaj!
Zahvala Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo, ki sta nam stopila naproti z oddajo in ustrezno ureditvijo prostora za izvedbo dogodka ter Cateringu Koren, ki nas je že drugo leto zapored razvajal z okusno pripravljenim obrokom.
Največja in iskrena zahvala pa celotnemu timu referenčnih medicinskih sester ter sodelavkama zdra-
in gibanjem. Vsak udeleženec je imel možnost izvedbe različnih meritev: kostne gostote, pljučne funkcije, krvnega sladkorja, krvnega pritiska, analize telesne mase in testiranja telesne pripravljenosti Ali sem fit? Vsem smo individualno interpretirali pridobljene rezultate in jih ob morebitnih odstopanjih napotili do osebnega zdravnika. Udeležba in zanimanje ljudi je bilo veliko, kar je pokazatelj tega, da je skrb ljudi za svoje zdravje velika, še preden nastopi bolezen.
Preventivni programi so v zadnjih letih nadgradili že obstoječe zdravstveno vzgojne delavnice z novimi vsebinami in daljšim časovnim razponom, ko ima posameznik večjo možnost, da počasi ozavešča vsebine, ki mu pomagajo pri spremembi življenjskega sloga.
OBČINA DOMŽALE
Vsako leto v oktobru - mesecu požarne varnosti poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžal, ki domu-jejo na Količevem, na široko odprejo svoja vrata, kjer si obiskovalci lahko ogledajo njihovo opremo in vozila, vedno pa pripravijo tudi praktične prikaze reševanja in gašenja ter pravilnega ravnanja ob začetnih požarih. Letos je bil dan oprtih vrat še pose-
in obiskovalci dneva odprtih vrat. Program sta popestrila Moški pevski zbor CZR Domžale pod vodstvom Primoža Leskovca in Vanja Osolnik.
Andrej Jarc, direktor CZR Domžale, je v svojem govoru povedal, da s prevzemom novega gasilskega vozila izpolnjujejo njihovo obljubo po razvoju in napredku, saj je vozilo MAN GVC 16/25 namenjeno izvajanju in-
»Vsekakor si želimo, da bi bilo izrednih dogodkov čim manj. Tiste, ki pa bodo, pa rešujmo tako, kot je z grafično podobo prikazano tudi na vozilu. Ob kakršnikoli nesreči pokličemo 112. Regijski center za obveščanje bo klic preusmeril v CZR Domžale, gasilci pa bomo odreagirali in delo opravili tako, kot znamo, in se od nas pričakuje,« je povedal Andrej Jarc.
vstvene vzgoje za otroke in mladino za strokovno in prijetno sodelovanje, ki nas na vsakem takem dogodku poveže na poseben način, kar je za delo, ki ga izvajamo, zagotovo izjemnega pomena.
Andreja Heine, vodja zdravstveno vzgojnega centra, ZD Domžale
bej slovesen, saj so poklicni gasilci uradno prevzeli novo gasilsko vozilo MAN GVC 16/25, ki predstavlja prvo napadalno vozilo enote, zato je zasnovano in opremljeno tako, da zagotavlja vse tehnične pogoje za učinkovito začetno posredovanje ob vsakem začetnem dogodku.
Uradnega prevzema novega gasilskega vozila so se udeležili številni gostje, med njimi generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, župan Občine Domžale Toni Dragar, župan Občne Trzin Peter Ložar, direktor CZR Domžale Andrej Jarc, predsednica Gasilske zveze Domžale Marjeta Kristan, predstavniki prostovoljnih gasilskih enot Gasilske zveze Domžale, predstavniki enot sistema civilne zaščite ter drugi gostje
Veliki koncert
Ansambla Jureta Zajca z gosti
<V Spomin nwJNiku Ij
Športna dvorana Domžale, nedelja, 25. 11. 2018, ob 16.30
Original Harmonika
Pokrovitelj koncerta:
Soorganizatorji:
O
RADldL^TV	„
UBSBBOßß OBČINA DOMlAl!
tervencij v požarih, naravnih in drugih nesrečah, oziroma zasnovano za interveniranje za domala na vseh vrstah dogodkov: »Osnovno vozilo MAN ima nosilnost 18 ton, s 340 konjskimi močmi, pogonom na vsa štiri kolesa in avtomatskim menjalnikom. Nadgradnjo vozila je izdelalo podjetje Rosenbauer. Predstavnikom podjetja se zahvaljujem za vso tehnično podporo, saj smo skupaj izdelali vozilo, ki nam je vsem v ponos.«
Gasilsko vozilo MAN 16/125 ima cisterno s 3000 litri vode, ki jo poganja zmogljiva kombinirana normalno tlačna in visokotlačna črpalka. Ta skupaj z napravo Fixmix omogoča mešanje vode s penilnimi sredstvi v različnih razmerjih, kar jim omogoča uporabo vozila pri specifičnih požarih. Za uporabo vozila na požarih večjih razsežnosti je na strehi vozila nameščen monitor z dometom 70 metrov. V vozilu so poleg dveh navija-kov s cevjo dolžine 50 metrov, namenjenih izvedbi hitrih napadov, nameščene vse armature, namenjene dobavi vode od vodnega vira do požara. V vozilu je nameščena najsodobnejša tehnična oprema za izvajanje reševanja, predvsem v prometnih nesrečah, ki vključuje opremo za izvedbo prometnega zavarovanja, stabilizacijo vozila in zaščite, izdelavo odprtin za iznos poškodovane osebe ter opremo za izvajanje prve in nujne medicinske pomoči. Zaradi najrazličnejših vrst gasilskih intervencij je v vozilu nameščena tudi oprema za reševanje iz globin in višin v urbanem in industrijskem okolju ter oprema za posredovanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, ki zajema opremo za detekcijo, omejevanje širjenja in odstranjevanje nevarne snovi. Vozilo predstavlja prvo napadalno vozilo enote, zato je zasnovano in opremljeno tako, da zagotavlja vse tehnične pogoje za učinkovito začetno posredovanje ob vsakem začetnem dogodku.
Za konec se je v imenu sodelavcev CZR Domžale zahvalil županu Toni-ju Dragarju, ki je prisluhnil njihovim potrebam, odločno odreagiral in svetnikom Občinskega sveta Občine Domžale predlagal zagotovitev dobre četrtine kupnine. Del je prispevalo Ministrstvo za obrambo oziroma Uprava RS za zaščito in reševanje, saj so sredstva, ki jih pridobijo kot gasilska enota širšega pomena, v letu 2018 namenili za nakup novega vozila. »V mojem imenu gre zahvala vsem poklicnim gasilcem CZR Domžale, sodelavcem, ki so več kot polovico sredstev za vozilo zaslužili pri preventivnih dejavnostih, ki jih izvajamo v okoliških podjetjih, ter pri izvajanju servisa gasilnih aparatov in opreme v širši domžalski okolici. Tokrat ima to, da smo si vozilo zaslužili, dvojen pomen. V imenu poklicne gasilske enote CZR Domžale gre zahvala tudi vsem prostovoljnim gasilcem Gasilske zveze Domžale za odlično sodelovanje na vseh področjih in podporo v času, ko smo bili brez naše tako imenovane dvojke. Spoštovani, vidimo se prihodnje leto na četrtem dnevu odprtih vrat CZR Domžale in na prevzemu novega specialnega gasilskega vozila za posredovanje v nesrečah z nevarnimi snovmi,« je še dejal Andrej Jarc v zaključku svojega govora.
Čestitke ob novi pridobitvi sta poklicnim gasilcem izrekla tudi župan Toni Dragar in Darko But, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Oba sta se jim tudi zahvalila za njihovo delo, zaželela pa sta jim, da naj novo vozilo uporabljajo varno, kot naj varno ob intervencijah delujejo tudi sami. Župan Toni Dragar je ključe novega vozila predal poveljniku CZR Domžale Matjažu Merkužiču in jim zaželel varno vožnjo. Sledila sta še krst vozila in predstavitvena reševalna vaja.
Miha Ulčar Foto: Karin Božič
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NOVICE
Motoristični jesenski piknik
Podjetje AS Domžale je bilo pred 66 leti ustanovljeno na Viru pri Domžalah. Do osamosvojitve so se ukvarjali s popravili osebnih vozil, vzdrževanjem avtobusov in tovornjakov, po letu 1991 pa so razširili poslovanje in ga del preselili v Trzin, kjer imajo tudi tehnične preglede in registracije motornih vozil.
Že tretje leto zapored so na sončno oktobrsko soboto pred svojim salonom v Trzinu pripravili piknik, na katerem se je zbralo veliko obiskovalcev in raz-
Obiskovalcem so bili na voljo motorji Honda in Ducati za testne vožnje, lahko so preizkusili motoristične čelade, izbirali med ponudbo dodatne motoristične opreme po znižanih cenah, se sprehodili po sejmu rabljenih motornih koles ali opravili hitri servisni pregled svojega motorja. Marsikdo je dobil tudi praktično darilo, nekateri pa tudi kape, ki so jih podpisali Marquez, Rossi, Pedrosa, Dovizioso in Lorenzo.
Zaradi visoke strokovnosti z njimi sodelujejo tudi znana imena moto športa: Tim Gajser, Miran Kovačič, Rok Virant, Marko Ukota, Žiga Zupan in Tomaž Gulja, ki se vsako leto jesenskega piknika tudi radi udeležijo.
Toliko motorjev in motoristov na kupu tik pred koncem jeseni je dokaz, da je bilo prijetno, zabavno, poučno in tudi lačen ali žejen ni ostal nihče, ki se je ustavil v Trzinu. Čeprav gre moto-
stavljavcev, toliko, da so letos prvič morali zapreti cesto, ki pelje skozi naselje. Predstavili so se AMZS Vransko, Motoristi reševalci, podjetje Akrapovič, avto-šole, ponudniki motoristične opreme in zaščite za motoriste, policija, banke in zavarovalnice, da omenimo le nekatere.
AS Moto Center Domžale že od leta 1994 sodeluje s Hondo, z največjim svetovnim proizvajalcem motornih koles. Seveda so v teh letih dopolnili tudi ponudbo motoristične opreme in zdaj sodelujejo z zvenečimi svetovnimi blagovnimi znamkami.
Nova avtopralnica v Domžalah
SPC Skerjanec, znan po svoji kakovostni servisni delavnici za avtomobile in prodaji vozil Skoda, je svojo ponudbo obogatil še z novo avto-pralnico.
Avtomatska avtopralnica blagovne znamke Christ je med najsodobnejšimi ter ima do potankosti izpopolnjen sistem sušenja in brisanja vozil. Se pomembneje je, da s svoji-
mi dovršenimi mehkimi tekstilnimi krtačami ne poškoduje laka na vašem vozilu. To nam bo jeseni in pozimi prišlo še kako prav, ko so naši jekleni konjički hitro umazani in poškropljeni s soljo.
To pa ni edina novost, s katero so dopolnili svojo dejavnost. Dodali so tudi novo optiko Hunter 3D za vse avtomobilske znamke.
Blagoslov spominske plošče na Homcu
V ponedeljek, 1. oktobra 2018, smo na zunanjo steno župnijske kapele postavili spominsko ploščo v spomin pokojnemu gospodu župniku Lojzetu Hostniku. Na ta način smo hoteli tudi navzven izraziti hvaležnost in spoštovanje zaradi vsega dobrega, ki ga je storil v naši župniji. Po sveti maši, ki je bila darovana zanj, jo je blagoslovil naš novi župnik Gašper Mauko.
obeležja - lesenega križa, ki so ga postavili skavti takoj po njegovi smrti -smo se odločili, da naj bo spominska plošča predvsem pred očmi tistih, s katerimi se je pogosto srečeval pri delavni-ških svetih mašah in ostalih župnijskih dejavnostih. Tako bo bolj živo ostal tudi v našem spominu in v molitvah.
Ob tej priložnosti so se organizirali tudi župljani z Blok, kjer je pokojni
Pobudnik in organizator postavitve je bil Branko Stojc.
Sprva smo želeli, da bi spominska plošča stala na mestu, kjer je pokojni župnik prestopil prag večnosti, na poti ob Kamniški Bistrici. Ker pa je lastnik tamkajšnjega zemljišča temu ostro nasprotoval in celo dosegel odstranitev prvotnega preprostega spominskega
župnik Lojze deloval, preden je prišel na Homec, ter se v lepem številu pridružili sveti maši in blagoslovu. Prav tako so se slovesnosti udeležili tudi njegova mama in bratje. Na koncu smo se zadržali ob piškotih in toplem čaju v prijetnem klepetu in obujanju lepih spominov na gospoda Lojzeta.
ANDREJA ŠUŠTAR
ristična sezona h koncu, so si bili vsi edini, da je najpomembnejša varnost, čeprav občutek svobode na motornem kolesu tudi veliko šteje. Obljubili so si, da se ponovno srečajo čez eno leto, ko si bodo izmenjali izkušnje in poklepetali o dogodivščinah.
Na enem mestu bomo tako dobili celovito ponudbo za naše avtomobile, strokoven pristop, visoko kakovost in prijazno storitev, da bomo na cesti varnejši in zadovoljnejši. Servisno prodajni center Skoda Skerjanec iz Za-boršta pri Domžalah vam želi srečno vožnjo tudi v meglenih zimskih dneh in vas vabi v svoj salon, saj tudi vaš avto potrebuje nekaj pozornosti.
Ni v naši moči prešteti pole v knjigi življenja! To pa je v naši moči, da vsako stran popišemo z dobrimi deli.
(Anton Martin Slomšek)
Karitas *
Mu.miitwji/mtxtrjrm
vabi na dobrodelni koncert
SKUPAJ NA POTI 2018
v petek, 9. novembra 2018, ob 20. uri
Sportna dvorana Domžale
Nastopili bodo:
Ivan Hudnik, ansambel Skrivnost, MPZ Amen, Grajski oktet, Gamsi, Domžalski rogisti, La petite pomme, Nastja Omahna in Teja Komar, Tamburaška skupina Danica Dobravlje in Stane Vidmar
Povezoval bo: Marjan Bunič
Častna pokrovitelja: škof msgr. dr. Franc Šuštar in Občina Domžale
Prodaja vstopnic: Cvetličarna Omers, Pekarna Kancilja in dve uri pred koncertom v preddverju Športne dvorane Domžale
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski.
TAXI KAMNIK
KUPON
1
1 kupon velja za eno vožnjo
Veljavnost kupona do 31. 12. 2019
TAXI KAMNIK
KUPON
TAXI KAMNIK
.V.V.V.V.V.V.V.V
4M GROUP d.o.o., Medvedova ulica 11A, 1241 Kamnik
031 713 421
.V-VV-VV-VV-\V.V
info@taxikamnik.si | www.taxikamnik.si
1
1 kupon velja za eno vožnjo
Veljavnost kupona do 31. 12. 2019
Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik, Komenda, Ljubljana, Letališče Brnik
io | slamnik
OBRAZI DOMŽAL
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
V v
80 LET SLASCICARNE LENCEK
miha lencek, slascicar
Najstarejši Domžalčani in okoličani se še spominjajo, kako so včasih kot nadobudni bosopetniki spraševali mojstra: »Je kaj odpadkov?« Ima slaščičarna sploh lahko kaj odpadkov in kaj je odpadek v slaščičarni?
Nataša Gliha
Foto: arhiv slaščičarne Lenček
Poklepetali smo z Miho Lenč-kom, lastnikom in dolgoletnim slaščičarjem Slaščičarne Lenček, ki je zdaj sicer v pokoju, kaj sladkega mu pa še vedno prija. Med pogovorom se je Mihi pridružila Petra Žibert.
Zakaj slaščičarna in ne kaj drugega?
Moj oče Janez Lenček je bil doma iz Ihana. Klicali so ga Janko, pri vojakih je bil Ivan, partizansko ime je bilo Pelin. Doma je bila velika revščina in prastarši so se s trebuhom za kruhom odpravili v New York, kjer je bil moj oče rojen. Njegova mama je morala kmalu na Poljsko, kjer je lastnik tovarne slamnikov odprl nov obrat, in tam je umrla. Moj oče je vse do konca prve svetovne vojne ostal v Ameriki. Ko je v New Yorku zmanjkalo denarja, se je vrnil v Ihan in pri eni od tet pristal kot hlapec. V Ihanu je takrat živel vaški posebnež, invalid na vozičku, ki je otroke spodbujal, naj se učijo in izučijo kakega poklica. V časopisih je spremljal objave in ne glede na to, da je moj oče hotel postati mehanik, ga je prijavil k mojstru svečarstva, medičarstva in slaščičarstva Sinku v Kranju, prepričal domače, da je to najboljša izbira, saj bo imel v Kranju hrano in stanovanje, in tako se je začelo. V Kranju sta bila takrat dva slaščičarja, Sink in Bučar, hodila sta v Salzburg, si zapisovala recepte, in v Kranju se je moj oče izučil.
Ves čas ga je vleklo domov. Želel je imeti svojo slaščičarno v Domžalah in pokazati, da tudi najbolj revnemu pobu iz vasi lahko uspe. V Kranju je spoznal ženo, mojo mamo, se z njo poročil in prišla sta v Domžale. Leta 1938 sta najela Steinerjevo hišo (zdaj Ljubljanska 67), spodaj odprla slaščičarno, stanovala pa nad njo. Istega leta sta dobila prvorojenca Janeza, mojega brata, ki je letos umrl.
Je imel v Domžalah kako konkurenco?
Slaščičarske konkurence takrat ni bilo. Trgovci so prodajali bonbone in lizike in bili edina konkurenca očetu, moj oče pa njim. Oče je kupil stroj za izdelavo bonbonov, kar je šlo lokalnim trgovcem v nos. Stroj imamo še vedno doma, le obnovili smo ga. Nato je kupil še stroj za izdelavo sladoleda. Z njegovimi stroji smo delali tudi pozneje, ko njega ni bilo več.
Miha Lenček odpre mapo in pokaže stare papirje, navodila in slike strojev, ki jih je oče z veliko truda kupil, skrbel zanje in jih cenil. Vidi se, koliko so mu pomenili in da je moral res umno razporejati denar, da si je pred drugo svetovno vojno sodobno opremo lahko privoščil. Ti papirji so poleg očetovih receptov prava družinska dediščina.
Kaj pa je oče prodajal pred vojno?
Takrat so ponudbo sestavljali bonboni, lizike, piškoti, kremšnite, figaro, ježki, tortice, zavitki, penice, poleti sladoled. Sadne sladice so bile iz sezonskega sadja, sestavine so bile od lokalnih kmetov, saj drugega niti ni bilo. Testo je delal sam. Z njim je delala mama, pozneje pa je prišel iz Ljubljane pomagat starejši slaščičar Teodor Novotny, ki je prinesel s sabo znanje čeških slaščičarjev. Najstarejša brat in sestra sta morala po šoli tudi pomagati, najstarejši brat je šel
Z leve: Miha Lenček, Petra Žibert, Irena Stražar, Renata Breznik, Nežka Zdovc in Tanja Pavlovič
pozneje v uk v Kranj in postal slaščičar, sestra se je tudi izučila, a nato odšla v Nemčijo. Še en brat, France, ni bil za slaščičarja in je postal kapitan ladje ter plul po morjih, jaz pa sem se tudi učil pri očetu.
Po vojni je bilo težko. Oče je bil partizan in so ga domobranci ujeli ter Nemci poslali v Begunje in naprej taborišče, kjer je bil zaprt s še enim Domžalčanom, poznejšim županom Domžal. Tam sta spoznala Angleža, ki ga je vabil v Anglijo, kjer je imel tovarno bombonov, oče in prijatelj pa sta se raje prek Karavank odpravila domov k svojim družinam. Anglež, ki sta ga spoznala v taborišču, je očetu pisal, naj pride v Anglijo, kjer ima delo zagotovljeno. Si predstavljate alarm, ki je zazvonil takratni oblasti? Rojen v Ameriki, dopisuje si z Angleži, najbrž je državni sovražnik številka 1. Tako so očetu odvzeli državljanstvo za šest mesecev. Brez državljanstva in lokala obrti ni mogel odpreti. Ko so mu vrnili državljanstvo, so mu nacionalizirali hišo, ki jo je kupil na Kolodvorski ulici in dobil ponudbo od oblasti, da je lahko direktor - mojster mlečne restavracije. Pozneje je postala slaščičarna Bistrica, a vsi so rekli Pri Lenčku. V slaščičarski delavnici je nekaj časa kot slaščičar delal tudi brat Janez, ki se je v gostinski šoli v Ljubljani na Bellevueju izučil še za kuharja. To je bila generacija, ki se je učila in želela izpiliti svoje znanje. Tako je nekega dne v lokal prišel direktor Grand hotela Portorož in vprašal, kdo dela sladice. Oče je ponosno predstavil sina, direktor portoroškega hotela pa mu je takoj ponudil službo, še enkrat višjo plačo in brat je odšel v Portorož, kjer je od slaščičarja napredoval do šefa kuhinje. Pozneje je delal tudi v drugih najboljših hotelih v Sloveniji. V Kranjski Gori je bil gostinski zbor in moj brat Janez je takrat delal v hotelu Toplice na Bledu. Z Bleda so prinesli torto in drugi slaščičarji so komentirali: »Ta Lenček je pa res nekaj posebnega. Na torto je narezal kumare, jih malo posul z makom in dobil zlato medaljo. Kaj se pa gre?« Niso pa vedeli, da je v Frankfurtu spoznal kivi, ki ga pri nas takrat sploh še ni bilo.
Leta 1982 smo se preselili v zdajšnje prostore, kjer sva z mojo ženo ves čas pridno, vestno in trdo delala. Tri leta prej je moja sestra Marija v družinski hiši v Komendi odprla svojo slaščičarno, ki jo je po njeni upokoji-
tvi prevzel brat Janez z ženo Cilko. Vsi smo imeli dovolj dela in zadovoljnih gostov.
Po čem je bilo največje povpraševanje?
Najprej so bili to piškoti in bonboni, potem kremšnite, šamrole, figaro, ježki ... Še danes se ljudje spominjajo indijančkov. Ne morejo pozabiti niti tega, kako jim je oče v papir zavil 'odpadke'. Otroci so prišli mimo, takrat so bili drugi časi in marsikdo si ni mogel privoščiti sladic, in povprašali, če je kaj odpadkov. Oče jim je dal kose, ki so bili odrezani z roba in niso bili za prodajo, ali pa malo bolj zapečene, kak del, ki ni bil najlepši ... Oče se je vedno spominjal svoje revščine v mladosti in zato je rekel, da je otrokom treba dati, kar jim lahko. Tudi sam sem pozneje otrokom, ki so sedeli med bloki, ponudil obreznine od rolad, pa niso bili posebej navdušeni, zanje niso bile dovolj dobre.
So pa starejši, ki še danes pridejo na vrata slaščičarne in v šali vprašajo, če je kaj odpadkov.
Če doma ne bi imeli slaščičarne, bi bili vseeno slaščičar?
Ne, zagotovo ne. Kot otrok sem moral pomagati očetu in sem se veliko naučil, postal sem vajenec in se izučil. Oče me je poslal v Nemčijo, kar je bila težka izkušnja za nekoga, ki ne zna jezika, a marsikaj sem se naučil. Ne vem, kaj bi bil, če doma ne bi imeli slaščičarne. Mama je želela, da bi postal trgovec, a ne vem. Vse do upokojitve sem delal v slaščičarni. Nekaj časa je z mano delal sin Anže, ki je diplomant Biotehnične fakultete - živilske tehnologije in se je tudi izobrazil za slaščičarja. Ni bil direktorjev sin, delati je moral, prihajati zgodaj zjutraj in zavihati rokave. Leta 2009 je slaščičarno v celoti prevzel, vztrajal nekaj let, nato pa se je leta 2014 z družino preselil na Novo Zelandijo. Leta 2016 je slaščičarno prevzela Petra Žibert, ki je pri nas delala že prej.
Petra, zakaj ste prevzeli slaščičarno?
Anže mi je dal to možnost. Pred tem sem tu delala že 15 let, zato sem poznala sistem, zaposlene . Anže mi je vpeljal v skrivnosti podjetništva, dokumentacijo, dobavitelje, kako stvari potekajo. Rada bi ohranila stare načine izdelave sladic in se držala receptov. Danes lahko sladice dela
vztrajnostjo in to se trudimo ohranjati. Saj stranke tudi pričakujejo, da bo kakovost ostala enaka.
Petra: Pri nas je vse sveže, stranke sprašujejo, če je bilo spečeno tisto jutro. Ko pa nekaj kupiš v trgovini, ima rok trajanja pol leta. Kakovost ne more biti enaka.
Kaj pa poročne torte? So se skozi leta zelo spremenile?
So, zelo. Ljudje se ne poročajo več toliko. Morda bi bilo dobro, če bi delali še ločitvene torte. (smeh)
Petra: Torte so danes manjše, z manj kosi, ne kot nekdaj, ko so na porokah svate šteli v stotinah. Morajo pa biti dobre, povpraševanje je po svežih dekoracijah, da se da vse pojesti, nekateri želijo natisnjene slike. Marsikaj se da.
Miha: Nekoč sem delal torto s premerom 120 cm. Odlična, lepa, velika, enkratna, a kaj, ko skozi nobena vrata ni šla, saj so bila vrata široka 90 cm. Z nekaj domiselnosti in odločnosti se vse reši, tako da nam je na
vsak doma z instant pripravljenimi sestavinami iz škatel, a to ni isto. Mi pa delamo iz jajc, moke, kakava, smetane ... Ko bi človek pojedel nekaj sladkega, naj bo to slastno, dobro, da te pocrklja.
Naše kremšnite so tiste prave, iz pravih sestavin. Naj povem, da ima Miha še vedno nadzor nad kakovostjo in ne bi pustil, da bi popustili, še vedno redno prihaja na kavico in nas pokontrolira.
Vskoči Miha: Veste, drugače je, če si pred policami ali z njimi. Puncam pravim, naj se postavijo tja, od koder bo gledal kupec, in videle bodo, če je ponudba v redu, kaj bi bilo dobro spremeniti, prestaviti, narediti. Zdaj jaz tako opazujem, prej sem bil pa na drugi strani hladilnika.
Na kateri strani je pa občina?
Petra: Občina dela, miga, veliko se dogaja, skrbi za promocijo, nas vabi zraven na Kuhno na plac, športne prireditve, delavnice . Domžale so ponosne na Lenčkovo kremno rezino. A vsak se mora sam boriti za svoje stranke, drugače ne gre.
Miha: Pogrešamo le več sprememb v centru Domžal. Lokali se zapirajo, niso urejeni, najemniki se hitro menjavajo, lokali se selijo na obrobja. Ni prave politike, kako upravljati s centrom Domžal, ni nekega načrta. Kdor bi rad odprl lokal, dobi dovoljenje, ne glede na to, da je v bližnji okolici takih z isto dejavnostjo že cela vrsta. Saj ne morejo vsi obstati.
Mora biti slaščičar sladkosneden?
Tudi. Sladice moraš imeti rad. Za slaščičarja ne velja, da je kovačeva kobila bosa, res pa je, da se prenaješ sladic zaradi vonja, ker ves čas vohaš dobre stvari, oči so pa lačne. Slaščičar ne poje cele tortice, slaščičar poje grižljaj in ima dovolj.
So slaščičarji danes boljši ali slabši?
Miha: Estetsko so njihovi izdelki danes dovršeni, lepi, kot bi bili narisani. O kakovosti pa se da razpravljati, saj večina uporablja kake dodatke, kreme, praške . To meni ne gre. Skutina torta mora biti skutina torta s skuto, smetano, želejem, jajci, limono. Danes pa skutino torto dobiš v škatli, zmešaš z vodo in je. Zato včasih niti ne ločiš okusov pri sladicah, vse so istega okusa. Oče nam je dal dobro popotnico s svojimi recepti, znanjem,
koncu uspelo. Torto smo prerezali, odnesli in ponovno sestavili in nihče ni vedel.
Kaj bi bil še izziv za Slaščičarno Lenček?
Petra: Mogoče kdaj kakšna prenova, čeprav se ljudje z nostalgijo spominjajo slaščičarne in imajo nanjo lepe spomine. Mogoče malo večja kuhinja, delavnica, čeprav se vse da. Če delaš dobro, če prodaš, kar narediš, če s srcem pri delu, se da.
Bi za konec še kaj dodali?
Miha: Da. Vsak poslovnež ve, da je danes vse preveč obdavčeno. Predvsem so preveč obdavčene plače, delavcu ostane manj kot pol od tega, kar delodajalec nameni za plače in prispevke. S tem se ne strinjam.
Ko sem pokukala v mapo Mihe Lenčka, kaj še skriva poleg prospektov za slaščičarske stroje, sem videla zvezke z robovi, nacefranimi od pogostega listanja, recepte, napisane s starim tintnim svinčnikom, na pol v nemščini, a s tako vrednostjo, kot je danes ni več. Miha Lenček jih varuje kot punčico svojega očesa, Petri jih pa včasih le pokaže. Na srečo jih lahko ostali okusimo. □
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
društva
Poročilo o delu
Vsako leto v oktobru, mesecu požarne varnosti, organiziramo Dan odprtih vrat. Tokrat smo kot Center za zaščito in reševanje Domžale vrata odprli že tretjič ter ob zaključku dneva ugotovili, da se nam vložena energija in čas obrestujeta, saj se obisk iz leta v leto povečuje. Letos se je več kot 500 obiskovalcev preizkusilo v različnih gasilskih veščinah na sedmih delovnih točkah.
Priložnost smo izkoristili še za uradni prevzem zelo pomembne pridobitve - novega vozila GVC 16/25, ki je prevzelo vlogo našega prvega napadalnega vozila, brez katerega smo bili že skoraj leto in pol. V tem času smo si izmenjaje pomagali z vozili prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Domžale, za kar smo jim seveda zelo hvaležni. Novo vozilo, pri nas imenovano tudi 'dvojka' po oznaki in položaju v garaži, združuje vse, kar se danes potrebuje za gašenje požarov, za tehnično reševanje v prometnih in drugih nesrečah ter na višinah in globinah, za osnovno posredovanje ob izpustih nevarnih snovi ter vsekakor tudi za nudenje prve in nujne medicinske pomoči. Po mnenju poznavalcev gre za trenutno eno najmodernejših in dovršenih vozil te vrste v Sloveniji.
Od avgustovske številke Slamnika smo opravili 27 intervencij. Med osmimi požari ta mesec najbolj izstopajo goreča vozila. Kar šestkrat smo bili poklicani, ko je zagorelo vozilo - tako osebno kot tovorno. Po nam znanih podatkih je šlo vedno za samovžig. Posredovali smo tudi ob samovžigu silaže na Krtini, enkrat pa smo preverili prijavo, ko se je v Dragomlju širil močan smrad po gorečih pnevmatikah, a je do našega prihoda ogenj očitno že pogasnil, ker ga nismo uspeli locirati.
Posredovali smo še v petih prometnih nesrečah, od tega trikrat na lokalnih cestah. Na Viru je voznik z osebnim vozilom podrl in poškodoval peško, na cesti med Blagovico in Trojanami sta trčili dve osebni vozili, pri čemer je bila poškodovana ena oseba. V trčenju dveh vozil v križišču pri tržnici v Domžalah pa ni bilo poškodovanih. Na avtocesti smo posredovali dvakrat - prvič ob naletu treh osebnih vozil, drugič ob naletu tovornega vozila v tri osebna. Obakrat je bil pogled na razdejanje grozljiv, a k sreči poškodovanih ni bilo v nobeni izmed nesreč.
Dvakrat smo pomagali reševalcem NMP Domžale pri prenosu obolelih oseb. Odstranili smo osje gnezdo na Rodici, ter v Domžalah na prostost pomagali dvema muckoma: prvemu uspešno izpod pokrova motorja osebnega vozila, drugemu izpod kamina. Reševalcem in policistom smo pri obravnavi bolnikov z duševnimi motnjami dvakrat nudili tehnično pomoč.
V dveh primerih smo bili aktivirani za posredovanje v primeru prisotnosti nevarnih snovi - v prvem primeru so občani na Pšati našli odvržen odslužen akumulator, v drugem pa so v gozdu pri Trzinu našli posode z gorivom. Obe nevarnosti smo odstranili na varno. Dvakrat smo bili z avtolestvi-jo napoteni v SPB-1 v Domžalah, ker je bilo treba z enega od oken odstraniti okvarjeno žaluzijo, ter z nekega balkona večjo desko, ker sta ob močnem vetru nevarno ogrožali pešce v prehodih.
ROT 2018 - Republiško orientacijsko tekmovanje
Če ste mogoče opazili, se je zadnji vikend septembra (28. do 30.9) po Češminovem parku potepala kar obilica mladih z raznovrstnimi ruticami okoli vratu. Pravzaprav je v središču Domžal potekalo najzahtevnejše taborniško orientacijsko tekmovanje.
ROT je trodnevno tekmovanje, ki sestoji iz raznovrstnih taborniških znanj (morsejeva abeceda, postavitev signalnega stolpa), prve pomoči, kartografskih spretnosti (skica terena, skica profila, kroki), orientacije na terenu pa tudi kaj kondicije ne škodi. To leto smo bili soorganizatorji poleg Zveze tabornikov Slovenije taborniki Rodu skalnih taborov. Domžale so tako gostile kar 180 tabornikov iz vse Slovenije. Tekmovalci so v petek, 28. septembra, prispeli v Češminov park, kjer so pozneje tudi preživeli noč. Sledile so prijave ekip in uradni otvori-
skih kril) preživeli noč. A za tekmovalce to še ni bil konec dneva. Ocenjevali smo tudi njihove spretnosti postavljanja bivaka, varnega ognjišča, prižig ognja in kuhanje golaža. Proti večeru so bili vsi bivaki postavljeni, iz kotličkov pa je dišal okusen golaž. Dan smo zaključili ob večernem ognju in se pred zasluženim počitkom še podru-žili ob glasbi kitare. Naslednje jutro v zgodnjih urah smo tekmovalce prepeljali z najetimi avtobusi v Arboretum Volčji Potok, kjer so jih na startu čakali kontrolorji. Drugi dan tekmovanja so morali pokazati svoje spretnosti
tveni zbor. Tu se nam je pridružil tudi župan občine Toni Dragar in toplo pozdravil vse tekmovalce in organizatorje. Tudi večer je bil poln dogajanj, saj smo na ploščadi v parku postavili dvignjeno ognjišče in tekmovalcem pripravili pester večer ob ognju. Peli smo taborniške pesmi, za popolen zaključek dneva pa so poskrbeli še naši najmlajši PP-ji (Popotniki in popotnice). Pred tekmovalci so morali poiskati in priti do svojih novih rutic. Rutice so njihovi vodniki privezali na vrh stebrov v paviljonu v parku. S skupnimi močmi in pomočjo nekaj sušic so prišli do vseh rutic in tako slavnostno prestopili v skupino Popotnikov in popotnic. Naslednje jutro že v zgodnjih urah so sledili starti prvih ekip na progo. Ekipe so spakirale, sledile oznakam do plezalne stene pri garažni hiši, kjer so jih nestrpno čakali prvi kontrolorji. Vsaka ekipa je na startu dobila majhen čip, s katerim se na vsaki osvojeni kontrolni točki poči-pirajo, da na koncu lahko vidimo, če so prišli do pravilnih točk. Proga se je namreč od ekipe do ekipe razlikovala, saj smo imeli štiri različne kategorije in s tem tudi štiri različne težavnosti in dolžine orientacijske proge. Ekipe so bile ločene po spolu in po starosti oziroma po barvi rutic; prva kategorija PP ženske (popotnice 15 do 21 let), druga je PP moški (popotniki 15 do 21 let), tretja RR ženske (raziskovalke 21 do 28 let) in Grčice (28 let in naprej) ter četrta kategorija RR moški (raziskovalci 21 do 28 let) in Grče (28 let in naprej).
Ekipe so bile lahko sestavljene iz samih tekmovalk ali samih tekmovalcev, lahko so pa tudi mešane, ampak gredo le-te v kategorijo moških. Na startu je vsaka ekipa dobila tudi dve orientacijki karti z vrisanimi kontrolnimi točkami, do katerih morajo nujno priti. Sami so si morali priskrbeti kompas in vse ostale orientacijske pripomočke. In zdaj, akcija! Ekipe so se prvi dan podale proti Trzinu, čez Mengeško polje, na grad Jablje in tudi na Rašico. Prvi dan so imeli na sporedu prvo pomoč, skico poti, skico terena in signalizacijo. Pot jih je vodila do velikega travnika v okolici Mengša, kjer so v bivakih (šotor iz dveh šotor-
Kot žrtve ste padli v borbi za nas
Ena izmed pomembnejših nalog krajevnih organizacij borcev za vrednote NOB je tudi krepitev in ohranjanje vrednot NOB, kot so tovarištvo, medsebojna pomoč in spoštovanje, skrb za spomenike in spominska obeležja, hkrati pa skušamo z različnimi prireditvami pa tudi obiski slovesnosti po vsej Sloveniji ohranjati spomin na dogodke in žrtve vojn.
pri postavitvi signalnega stolpa, risanju krokija, precizni orientaciji in pri iskanju 'min' s pomočjo azimuta. Cilj je bil na vrhu Šumberka, kjer smo tekmovalcem lahko postregli s čudovitim razgledom Domžal. A to še ni bilo konec te taborniške dogodivščine. Nekako so tekmovalci morali priti s hriba. A ne po običajni poti. S pomočjo okoliškega jamarskega društva smo s Šum-berka napeljali vrvi (kot nekakšen zip-line), po katerih so se tekmovalci skupaj z nahrbtniki spusti čez Kamniško Bistrico na drugo stran reke. Toliko dogodivščin in vse to samo v 72 urah! Ko smo si pred poldrugim letom zadali nalogo organizirati ROT, je bil naš cilj pripraviti takšno tekmovanje, ki bo vsem ostalo v spominu še dolgo. Zabava, dobra družba pa še kakšno uporabno znanje, to je bistvo taborni-štva. Ko so vsi prispeli nazaj v Češminov park, sta sledila še zaključni zbor in podelitev nagrad najboljšim. Tudi tu nismo počivali in smo od neverjetnih, zelo prijaznih sponzorjev dobili super nagrade. Ker pa je bilo tega kar precej, je vsaka zmagovalna ekipa simbolične nagrade odpeljala kar v samokolnici, ki so predstavljale pokale za najboljša tri mesta. Z zaključkom zbora se je zključil tudi uradni del tekmovanja. Tekmovalci so imeli čas razmisliti, kako spraviti domov samokol-nice, mi pa smo pospravili park v svojo prvotno lično stanje. Vikenda je bilo konec. 34 ekip je uspešno opravilo vse naloge in so se z nasmeški na obrazih in obilico novih izkušenj odpravili proti domu. Tekmovanje pa zagotovo ne bi bilo tako uspešno, če ne bi bilo te neverjetne, zagnane ekipe, ki je tri dni neprestano bdela nad tekmovalci in urejala vse zadnje detajle. Veliko dela in prostovoljnih ur ter neprespanih noči je bilo vloženih v ta dogodek. A je bilo vredno. Tekmovanje je uspelo odlično in lahko smo ponosni nanj. Hvala vsem! Seveda pa so nam ob strani stala mnoga društva, ki so ponudila svojo pomoč. Najlepša hvala vsem!
In ne pozabite, skupaj ustvarjamo boljši svet!
ZDRAVO!
ALIA TEKAVC U.
FOTO: TjAŠA JANKOVIČ
krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob, krtina
Tako v občini kot državi imamo številne prireditve, v Dobu tudi pohod na Hrastovec, s katerim skupaj s Krajevno skupnostjo Dob praznujemo praznik KS, posebej pa se padlih in drugih žrtev spomnimo ob koncu oktobra ob dnevu spomina na mrtve.
Organizacija borcev v Dobu in Krtini je v zadnjih letih vselej pripravila dve komemoraciji, obe skupaj z Osnovno šolo Dob in Mešanim pevskim zborom Turistično rekreativnega društva Turn-še, Češenik, ki se jima za pomoč iskreno zahvaljujemo. Tako smo ob tradicionalni slovesnosti pred spomenikoma prve in druge svetovne vojne ob pokopališču v Dobu pripravili slovesnost ob spomeniku talcem v Brezjah, v lanskem letu pa smo se, še posebej s pomočjo podružnične šole Krtina, spomnili žrtev, napisanih na spominski plošči na šoli. Letos smo se odločili, da se spomnimo žrtev na Sveti Trojici, kjer je na pokopališču grobišče 15 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s Svete Trojice in okolice, in še devet neznanih borcev, ki so v boju padli na tem območju, tradicio-
nalna komemoracija pa je bila tudi pred spomenikoma žrtev prve in druge svetovne vojne.
Skozi vse leto se v okviru možnosti udeležujemo tudi različnih spominskih prireditev v bližnji in daljni okolici. Tako se je pred kratkim kar nekaj naših članov in njihovih prijateljev v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Domžale udeležilo tradicionalna slovesnosti ob priključitvi Primorske matični domovini v Komnu, kjer je bil v vseh govorih pa tudi v kulturnem programu poudarjen pomen NOB in pomen priključitve Primorske Sloveniji.
Sicer pa se že pripravljamo na december, ko bomo obiskali naše starejše in bolne člane ter jim zaželeli vse dobro v novem letu, pred nami pa je tudi srečanje z letošnjimi jubilanti, ki jim bomo zaželeli vse dobro tudi v prihodnjih letih. Pred novim letom pa nas čaka tudi priprava predloga programa, s katerim bomo tudi v letu 2019 na območju krajevnih skupnosti Dob in Krtina, ki se jima iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, ohranjali in krepili tradicije ter vrednote narodno-osvobodilnega boja.
Vera Voiska
JESENSKI VIKEND ODDIH ze od 38,90 € na osebo/noč*
Vkjučen polpenzion in kopanje
Terme Dobrna, že od leta 1403
JESENSKI ODDIH
SENIOR ODDIH
do 30. 12. 2018
5 x polpenzion, že od 205,00 €
oseba / 5 noči
BREZPLAČEN PREVOZ
✓	1 x storitev za zdravje
✓	1 x storitev za dobro počutje
✓	aktivnosti in družabni večeri
✓	neomejen vstop v bazene
✓	BREZPLAČEN PREVOZ od vašega doma do Term Dobrna in nazaj
JESENSKI ODDIH
od 04. 11. do 21. 12. 2018
1 x polpenzion, že od 38,90 €
oseba / noč, min. 2 noči*
VSTOP V BAZENE
✓	živa glasba vsak petek in soboto
✓	kopalni plašč
✓	doplačilo za polni penzion le 8,90 € na osebo
✓	otroci do 4. leta bivajo brezplačno
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE
SENCE 1403
080 22 10
info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
16 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
Občni zbor odbora PVD Sever Domžale
V začetku oktobra smo se na občnem zboru zbrali člani PVD Sever, odbor Domžale.
pvd SEVER domžale V uvodni besedi nas je nagovoril Maksimiljan Karba, predsednik dmžalskega odbora. Pozdravil je navzoče goste: Emerika Peterko, predsednika PVD Sever Ljubljana, podpredsednika Bojana Arha ter ostale goste in zbrane člane. Opravičil je odsotnost domžalskega župana Tonija Dra-garja, ki se zaradi delovnih obveznosti ni mogel udeležiti občnega zbora. Z minuto molka smo počastili spomin na umrlega člana Draga Lukežiča, nato pa je predsednik predstavil delo in številna dogajanja v lanskem letu. Izrazil je željo po večji udeležbi članov na prireditvah in aktivnostih. Posebej je opozoril na dan spomina na mrtve in obvezo, da obiščemo grobove pokojnih članov.
Poročilo o delu ljubljanskega območja je podal podpredsednik Bojan Arh in poudaril, da smo se udeležili vseh prireditev, prek sto šestdeset jih je bilo, aktivni smo bili tudi na področju športnih aktivnosti. Omenil je tudi udeležbo na proslavi v Tacnu ob dnevu
Bela krajina je posebno lepa jeseni
Društvo izgnancev Domžale uspešno zaključuje še eno leto svojega delovanja, v katerega skuša v čim večjem številu pritegniti žrtve vojne z območja nekdanje občine Domžale, med njegovimi člani pa so tudi žrtve vojne iz drugih občin.
društvo izgnancev domžale
Pred kratkim se je redne skupščine slovenskega društva udeležil predsednik Jože Kveder, v začetku oktobra pa smo po programu obiskali Belo krajino.
Čudovito vreme je potepanje po tej slovenski pokrajini, ki je ime dobila po belih brezah in beli narodni noši, še polepšalo. Več kot 50 udeležencev se je najprej preselilo v leto 1957 in skušalo v Osnovni šoli Bistra buča pod vodstvom gospoda učitelja Jožeta Matekoviča uspešno zaključiti drugi razred. Pokazali smo veliko osnovnega znanja o zanimivostih in znamenitostih Bele krajine, manj pa je
bil učitelj zadovoljen z našim vedenjem. Žal vsem ni uspelo narediti drugega razreda, zato smo bili povabljeni k ponovitvi, smo pa vsi uspeli spoznati pouk iz prejšnjih časov in Belo krajino, njene znamenite osebnosti in ljudi, ki so se tudi tokrat pokazali kot prijetni in pridni Slovenci. Pred slovesom iz Radovice smo si ogledali še ostanke jamskega medveda in obiskali staro novoseljčevo hišo ter se ob njej s spomini preselili daleč v zgodovino. Sledil je kratek obisk Metlike, dalj časa pa smo se zadržali na Otoku ob restavriranem letalu Douglas DC-3 dakota ter spoznali delček druge sve-
Tudi izlet je lahko priprava na starost
Člani Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale na izletu na Dolenjskem po poti Krke
policije in dobro sodelovanje z mnogimi organizacijami, tudi z generalno Policijsko postajo Ljubljana, in izrazil zadovoljstvo z dosedanjim delom, ki ga bomo nadaljevali.
Prisluhnili smo tudi nagovoru Emerika Peterke, predsednika PVD Sever Ljubljana, ki je med drugim dejal, da smo aktivni na celotnem ljubljanskem območju, vsi pa se moramo zavzemati za še večjo število članov. Pohvalo je izrekel vsem, ki so bili delovni, še posebej je pohvalil praporščake, na katerih je velika obveza.
Podan je bil plan dela, ki ga tudi letos pridno uresničujemo. Pri tem se bomo še tesneje povezali z ostalimi društvi, pridobili nove člane, pospešili vse dosedanje aktivnosti ter še bolj številčno sodelovali na vseh prireditvah in komemoracijah na celotnem ljubljanskem območju.
Kot vedno smo občni zbor zaključili ob prigrizku in prijetnem klepetu.
Tone Habjanič
tovne vojne in vlogo tovrstnih letal pri reševanju zavezniških pilotov, civilistov in prevozu ranjenih partizanov v bolnišnice v Italiji. Sledil je postanek v kampu Podzemelj, kjer smo si čisto od blizu ogledali Kolpo, ki nas je spremljala ves dan. Na kratko smo pogledali tudi Črnomelj in njegovo zgodovino, posebno med drugo svetovno vojno, pomembno za našo državo.
Seveda nismo pozabili na Otona Župančiča. Z njegovo spominsko sobo in prijetnim pripovedovanjem o njegovem življenju in delu smo se srečali v Župančičevem hramu, kjer smo prijetno potepanje po Beli krajini končali s kosilom.
DRUŠTVO JESENSKI CVET DOMŽALE
V četrtek, 27. septembra, smo se člani društva zbrali na avtobusni postaji pred Domžalskim domom, nasmejani in polni pričakovanj, kaj vse bomo doživeli na tako topel, sončni jesenski dan. Na avtobusu nas je pozdravila Maksimiljana Mali, organizatorka izleta, in nam pripovedovala o zanimivostih krajev, skozi katere nas je peljala pot.
Prvi postanek je bil na Muljavi pri Obrščanu, kjer smo se posladkali z jabolčnim zavitkom in kavico. Na avtobusu se nam je pridružil vodič turističnega društva Krka. Pripovedoval nam je o zanimivostih vasi Krka in o snemanju nadaljevanke Reka ljubezni. Ob spremstvu vodiča smo se sprehodili po vasi in si ogledali nekaj hiš iz filma. Zaradi nadaljevanke je vas Krka postala zanimiva za turizem.
Z avtobusom smo se odpeljali proti Krški jami. Pešpot, dolga okrog 200 metrov, ki se konča pri sifonskem jezeru (skupna dolžina danes raziskanih podzemnih rovov je 490 metrov), nas je vodila do Krške jame, ki leži nad izvirom Krke in je za turiste odprta od leta 1966. Čeprav je jama lahko dostopna, saj je vodoravna in brez stopnic, se je nekateri udeleženci izleta niso mogli ogledati zaradi fizičnih ovir. Čas so izkoristili za ogled narave, se greli na sončku in prijetno kramljali med seboj.
Pot nas je vodila na Zaplaz, kjer smo si ogledali cerkev Marijino svetišče, kamor vodi znana romarska pot na Dolenjskem in izvedeli nekaj informacij o tem svetišču. Ogled smo zaključili z Marijino pesmijo in ogledom okolice. Zadnji postanek izleta je bil v Domu starejših občanov v Trebnjem, kjer nas je čakalo kosilo.
Po kosilu je sledil strokovni del izleta. Pozdravili sta nas predsednica
Medgeneracijskega društva Vesela jesen Anica Miklič in strokovna vodja Ismeta Mujanovic, ki sta nam na kratko predstavili društvo. V nadaljevanju so nas pozdravile direktorica doma Mateja Ribič in socialna delavka Taja Borštnar. Gospa Taja nam je predstavila dom in dejavnosti, ki jih izvajajo v domu za stanovalce, v okviru katerega poteka tudi socialna oskrba na
sih o njej sploh nočemo razmišljati. Če pa smo prej dobili dovolj informacij, če spoznamo dejavnost teh ustanov in imamo priliko celo pogovoriti se s stanovalci teh ustanov, pa je za marsikoga odločitev vsaj malo lažja. Dobro je, da smo pripravljeni na vsa življenjska obdobja in ravno to je tudi namen strokovnih ekskurzij za člane MD Jesenski cvet Domžale.
Udeleženci izleta
domu. Po predstavitvi smo si ogledali prostore v domu. Poseben vtis na nas je naredil jesenski kotiček na hodniku z jesenskimi pridelki in vinsko trto. Tam se rada zadržuje stanovalka doma, ki ima 102 leti, saj je še vedno pokretna in se rada pogovarja.
Obisk doma starejših občanov in predstavitev dejavnosti varovanih stanovanj predstavlja za starejše dobro pripravo na poznejše obdobje, ko bo marsikdo potreboval domsko oskrbo. Odločitev, da v starosti zamenjaš življenjsko okolje in se preseliš v dom starejših, je za marsikoga težka, vča-
Seveda pa nam takšni izleti popestrijo naš vsak dan, spoznavamo nove kraje in obnavljamo že pridobljeno znanje, veliko pa nam pomeni druženje, ki je eden pomembnih dejavnikov kvalitetnega življenja v tretjem življenjskem obdobju.
V imenu vseh se zahvaljujem organizatorjem izleta oziroma strokovne ekskurzije vsem, ki ste prispevali k temu, da nam je bilo na današnji dan toplo pri srcu.
Voditeljica skupine Naša srečanja: Majda Hrovat Foto: Jožica Trstenjak
Šivalnica v društvu Sinica
Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica - program tečajev Šivankarice predelujemo oblačila in tekstil, ki se kopiči v domačih omarah, poteka do konca leta in se nadaljuje v naslednje leto.
Predelovali bomo oblačila, ki jih ne uporabljamo več: iz jopic, puloverjev in šalov bomo sešili nova oblačila, krila, trenirke, kape, rokavice in odeje. Iz srajc, bluz in poletnih oblačil bomo sešili nove prevleke za blazine in odeje ter nakupovalne vrečke. Iz odsluženih hlač bomo skrojili torbe za vsak dan, nahrbtnike za šolo, torbe za na plažo, posteljna pregrinjala in druge izdelke za dom po željah tečajnic.
Na tečaju bodo udeleženci usvojili teorijo in praktična znanja o tehnikah kopiranja in risanja krojev, krojenja, ročnega in strojnega šivanja, spoznali šivalni stroj, tehnike šivanja, navijanje in napeljevanje sukanca ter menjave ši-vank. Program vam nudi možnost, da usvojite znanja, ki bodo povečala vaše možnosti za delno samooskrbo pri predelovanju in izdelovanju oblačil in drugih uporabnih izdelkov iz tekstila.
Vsak tečaj traja dva meseca (2-krat tedensko 4 ure), vpis na tečaje pa je ves čas individualen.
Termini v novembru in decembru bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 20.00 ure, ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.00.
Vsi tečaji potekajo v šivalnici v Dragomlju 101, 1230 Domžale. V bližini (približno tri minute hoje) je končna avtobusna postaja proge 12D Ljubljanskega potniškega prometa.
Brezplačna udeležba na tečajih šivanja je za ranljive skupine: udeleženke in udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije, brezposelne osebe in njihovi družinski člani, rejniške družine in njihovi člani, enostarševske družine in njihovi člani, mladi, ki so opustili šolanje, osnovnošolci, srednješolci,
Pred koncem leta je pred nami še obisk Praznika kakijev v Strunjanu, kamor se bomo odpravili 16. novembra 2018. Ker je še nekaj prostih mest, se nam lahko pridružite (070 706 346), sicer pa povabljeni na občni zbor in tradicionalno novoletno druženje pred koncem letošnjega leta.
Uradne ure bodo prvi ponedeljek v novembru med 9. in 10. uro v prostorih krajevnih skupnosti Domžale, v decembru pa vas v istem času pričakujemo vsak ponedeljek.
Uživajte sadove svojega dela v prijetni jeseni!
Vera Vojska
dijaki in študentje, ki so oziroma so njihovi starši upravičeni do pomoči na Centru za socialno delo, starejši, ki so brezposelni, ali pa so že prejemniki pokojnin, osebe s posebnimi potrebami - z okvaro sluha.
Vse tečajnice in tečajniki iz ranljive skupine ob mesečni predložitvi potrdil si podaljšajo mesečno brezplačno udeležbo na tečaju.
Cena dvomesečnega tečaja za zaposlene tečajnice je 240 evrov, za študente in upokojence pa je samo 190 evrov, in za osnovnošolce 100 evrov.
Dnevi odprtih vrat so v šivalnici v Dragomlju v novembru in decembru vsak petek od 16.00 do 20.00.
Po naročilu prevzemamo popravila oblačil ter tudi predelamo oblačila in tekstil v nova oblačila in izdelke za dom.
Vabljeni na tečaje, z veseljem pa vam bomo popravili vaša oblačila ali jih predelali v kaj novega po vaši želji, da skupaj pripomoremo k zmanjševanju odpadkov in dolgoročno prispevamo k varovanju našega okolja.
Prijave in dodatne informacije na telefonski številki 068 602 136, e-naslov: sinica.jozi@gmail.com in spletnem naslovu fb: Društvo za med-generacijsko povezovanje Sinica.
Naše delo sponzorirajo Občina Domžale in Slamnik - glasilo Občine Domžale.
Besedilo in foto: Joži Kokalj, predsednica društva
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9	slamnik | 17
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Dober dan, me smo prostovoljke Po poti spominov NOB
Projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše počasi dobiva svojo obliko in vsebino tudi v Društvu upokojencev Domžale, kjer je koordinatorica projekta Marija Radkovič.
Danes v sliki predstavljamo prostovoljke, ki bodo v naslednjih tednih in mesecih uresničevale vsebino projekta, ki zajema pomoč starejšim od 69 let, ki živijo doma. Dekleta, morda se jim pozneje pridruži tudi kakšen prostovoljec, bodo začela s spozna-
med njimi zelo pomembna zaupljivost in zanesljivost, posebej pa je treba opozoriti na varovanje osebnih podatkov. Vsi vključeni prostovoljci, ki podpišejo dogovor in izjavo o sodelovanju, so zavarovani, ko opravljajo to prostovoljno delo.
Z leve - sedita: Marika Haler in Marija Radkovič, stojijo: Tanja Vulkan, Božena Pellis, Marta Ružnic, Marjana Kešina; manjka Dušica Lalic.
vanjem kakovosti življenja starejših ter njihovimi potrebami po pomoči in storitvah s ciljem, da se jim omogoči čim daljše samostojno življenje v lastnih gospodinjstvih.
Prostovoljke so bile že deležne usposabljanja, saj so se že seznanile s pripomočki in storitvami za starejše. Starejše je namreč treba ozavestiti o tej ponudbi in možnosti, kaj je na voljo in kje to dobiti, veliko se namreč lahko dobi na napotnico osebnega zdravnika.
Prostovoljke so bile tudi seznanjene z zadolžitvami, pri katerih jim bodo pomagale tudi usmeritve ter dosledno upoštevanje etičnih načel,
Veterani iz Domžal na ekskurziji po Posavju
V zgodnjem jutru, ko soncu še ni uspelo uveljaviti svoje prevlade nad meglo in oblaki, smo se podali čez Zasavje proti Posavju.
V Radečah, kjer so nas na Savi že čakali splavarji, se je sonce sramežljivo prikazalo na obzorju. Na splavu je bilo sprva hladno, čez čas, ko so nas oskrbeli, kot
V Krakovskem gozdu
se spodobi, pa je postajalo vse topleje. Do treh mostov, ki simbolizirajo Zidani Most, smo se že pošteno ogreli. Splavarji so medse sprejeli našega Jožeta, ki jih ima veliko za ušesi, in mu krst ni povzročal preglavic, še najmanj špičenje kola s sekiro, saj ima skoraj že domicil v Trzinu, kjer so 'skerce' vihteli že od nekdaj.
V Krakovskem gozdu nas je pričakal podpredsednik ZVVS Bojan Grabnar. Ogledali smo si spomenik dogodkom 1991., brigadir pa nam je pojasnil, kako so uspeli premagati kolono, ki se je vračala z Medvedjeka. Povabil nas je malce višje na Dolenjsko, kjer ima blizu gradu Hmeljnik zidanico. Kot pra-
Veliko podatkov o projektu Starejši za starejše je bilo mogoče dobiti tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje pred kratkim v Cankarjevem domu tako na stojnici Zveze društev upokojencev Slovenije kot stojnici Občine Domžale.
Vsi, ki bi želeli v projektu Starejši za starejše sodelovati kot udeleženci ali prostovoljci, pokličete telefonsko številko 031 623 114 ali se v uradnih urah -vsak ponedeljek in petek med 9. in 12. uro oglasite v prostorih društva - Domžale, Ulica Simona Jenka 11.
Ne pozabite: Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni!
Vera Vojska
Združenje borcev za vrednote narodno-osvobodilnega boja Domžale je ponosno na vse, ki so dali življenje za svobodo.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE nob DOMŽALE Ko sem hodila po pariških ulicah in trgih ter občudovala lepote tega kulturnega mesta, sem v vsaki ulici videla vsaj eno preprosto ploščo z napisom: »A notre combattant...«, kar pomeni našemu soborcu v spomin. Veliko jih je padlo, ki so sodelovali v odporu proti nacizmu. Francozi spoštujejo svojo zmagovito zavezniško tradicijo. Tudi naše združenje je ponosno na vse, ki so dali življenje za svobodo. Zato je organiziralo pohod ob spomenikih v domžalski občini. Za del poti so se nam ob svojem športnem dnevu pridružili tudi dijaki Srednje šole Domžale. Pohod je vodil prof. Igor Lipovšek, začeli pa smo ga ob Spomeniku borbi in delu pri domžalski pošti.
Med obema vojnama je bila v tej deželi zaradi gospodarske krize velika stiska, revščina in premalo delavskih pravic. Potem so ozemlje današnje Slovenije zasedli kar štirje okupatorji; Domžale so zasedli Nemci. Oni so Francoze in Angleže spoštovali kot sebi enake, le kot nasprotnike v vojni, Slovenci pa smo bili zanje manjvredna rasa. Merili so obraze in pregledovali zunanj ost ljudi, da bi med njimi prepoznali Jude, Slovence pa preverjali, koliko so podobni arijskemu idealu. Tako so pripravi-i načrt za uničenje - Vernich-ung: ljudi so selili v Srbijo, v delovna in uničevalna taborišča, vsak odpor pa so kaznovali s streljanjem talcev. Pravimo, da smo Slovenci obstali s kulturo in z besedo:
naše odporniško gibanje je med narod-no-osvobodilnim bojem razvilo ilegalni tisk z grafikami priznanih umetnikov, leta 1944 za 8. februar tudi s Prešernovo Zdravljico, gledališče, Partizanski pevski zbor, šole, bolnišnice - te so največji dokaz kulture in humanizma. V partizane je odšla tretjina zdravnikov in dve tretjini študentov medicine. Med vojno in po njej pa niso pisali le priznani pesniki in pisatelji, ampak tudi običajni ljudje, ki so začutili, da morajo svojo bolečino, trpljenje in vero v osvoboditev izraziti s pesmijo. Nastala je tako imenovana partizanska ljudska pesem in akademik prof. dr. Boris Paternu jih je s sodelavci zbral za dve debeli knjigi. Na začetku poti sem prebrala eno izmed teh pesmi. Prof. Li-povšek je udeležencem pohoda povedal tudi, kdo so bili avtorji in pobudniki spomenikov, posebej osrednjega, domžalskega: to sta bila kiparja Peter Loboda in Frančišek Smerdu. Kamniti podstavek nosi pet bronastih kipov, ki upodabljajo upornika, borca, mater, interniranca in ubežnika iz taborišča.
Letošnji pohod se je usmeril proti vzhodu, to je proti Dobu: najprej smo se ustavili pri spomeniku talcem pod Šumberkom, zavili ob Bistrici po poti na severno stran in odšli do spomenika na domobranski postojanki mučenim in 20. 9. 1944 za Šumberkom ustreljenim učiteljema in domoljubom Francu Chva-talu, Venclju Perku in Ignacu Hribarju, o čemer je pričala tudi Perkova snaha. Pot smo nadaljevali ob Rači do Doba, kjer smo počastili tako dobske borce kakor tudi padle vaščane v prvi svetovni vojni, saj letos mineva sto let od konca te tako imenovane velike vojne. Malo dlje, na poti proti Gorjuši, pa stoji spomenik osamosvojiteljem: kot vemo, so prve žrtve vojne za Slovenijo padle ravno v domžalski občini, v Depali vasi. Nadaljevali smo do Krumperka, se spustili nazaj proti Domžalam in se ustavili ob spomeniku padlim Tokove tovarne v naselju Krizant. Druženje smo nadaljevali na tržnem prostoru ob pesmi, harmoniki in tradicionalnem golažu.
Manica Perdan Ocepek
Pestro in zabavno poletje
Svoj letni delovni načrt aktivnosti prizadevno izpolnjujemo, saj vsak mesec organiziramo dan tako, da je naše tretje življenjsko obdobje čim bolj pestro in optimistično.
vi Dolenjec nas je pogostil in nam v po-kušino ponudil svoj pridelek. Od njega nam je bilo kar malce težko oditi. Smo se pa spraševali, če že podpredsednik
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAŠ DOM
dob Imeli smo se prijetno in bilo je tako zanimivo. Kdaj gremo spet na izlet? Da, s takimi besedami se največkrat zaključijo druženja in izleti članov Društva upokojencev Naš dom iz Doba. Naj povzamem dogajanje v zadnjih nekaj mesecih.
V maju smo organizirali izlet v Kočevje in Kočevsko Reko, ki je bila zelo dolgo zaprto območje. Žal se zaradi velikega števila udeležencev - 90 članov, nismo mogli ogledati bunkerja, ki lahko naenkrat sprejme le 10 obiskovalcev. Odzvali smo se tudi povabilu DU Lukovica in si najprej ogledali Čebelarski muzej na Brdu pri Lukovici, nato pa smo se podali okoli Gradiškega jezera. V juniju smo se udeležili srečanja upokojencev Gorenjske na gradu Tuštanj. Konec junija smo pomagali pri pogostitvi na proslavi ob Dnevu državnosti na
Močilniku. V juliju je sledilo romanje na Bled z našim cenjenim g. župnikom, ki je daroval mašo na otočku sredi jezera. Posebno doživetje je bila vožnja s ple-tno. Sledil je še ogled Krope, kjer izdelujejo priznane kroparske izdelke.
Najbolj se člani društva razveselijo piknika s tombolo, ki ga tradicionalno prirejamo v Turnšah. 115 članov je z duhovitim vodenjem tombole razveseljeval naš podpredsednik Janez Orehek.
V septembru smo si ogledali Grosuplje, kjer nas je prijazno sprejel župan Peter Verlič. Ogledali smo si tudi Tabor nad Cerovim v bližini Grosuplja, ki je eden manjših, a najlepše ohranjenih protiturških taborov na Slovenskem. Sredi obzidja je na 492 m visokem griču nad Grosupeljsko kotlino cerkvica sv. Nikolaja iz 13. stoletja. Konec 15. stoletja so jo, zaradi vse pogostejših turških ro-
parskih vpadov, obzidali okoliški kmetje. Pod Taborom je v naravni votlini kapelica sv. Antona, pred votlino pa je poseben prostor z zdravilnim sevanjem. Proti poldnevu smo se odpravili na kosilo na Orle, kjer so potekali zadnji partizanski boji za osvoboditev Ljubljane.
Septembra smo vse jubilante, ki so ali bodo še letos praznovali okrogle jubileje (70, 80, 85 ali 90 let), povabili na skupno kosilo v gostišče Pri Soklič.
In že je tu oktober, ko se bomo odpravili na izlet v Žužemberk, v novembru bomo nazdravili novorojeni žlahtni kapljici na martinovanju, prijetno pa bo tudi na tradicionalnem silvestrovanju konec decembra.
Z nami je življenje resnično lepše in pestrejše, saj smo znani tudi po našem sloganu Pa rad' se 'mejmo'.
TAtJANA GREGoRIN, tAJNicA DU
Hausmart!
vrhunska okna, vrata, senčila, protivlomna in alu vhodna vrata
naše zveze pridela tako dobro vino, kakšnega bi pridelal šele predsednik, če bi imel kakšno od Marjanovih trt v lasti.
S svojo impozantnostjo nas je navdušil grad Rajhenburg, ki je dolga leta čuval porečje reke Save pred Turki in ostalimi sovragi. Na gradu je bil v drugi svetovni vojni zbirni center za internirance. Še pred tem pa so tam bivali menihi Tra-pisti iz Francije, ki so tja prinesli veliko novitet in tudi skrbeli za vinsko trto.
V poznopopoldanskih urah smo popotovanje zaključili pri Čopu v Podku-mu, kjer nas je Lojze s svojo mamo prijazno sprejel.
J. Gregorič
io | slamnik
društva
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Novo šolsko leto v polnem teku Pohod po poteh vojne za Slovenijo
Bi lepo pisali in plesali z Lipo?	na Limbarsko goro
univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo lipa Z
oktobrom so se odprla vrata domžalske Univerze za tretje življenjsko obdobje, društvo Lipa, ki s številnimi programi lepša dni življenja mnogim študentkam in študentom v jeseni življenja, čedalje več pa si prijetne urice v učilnicah poišče že prej. Z željo, da njihove programe spozna čim več ve-doželjnih, je univerza že v septembru
Pa še na en študijski program bi rada opozorila. To je kaligrafija, ki jo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale vodi mentorica Katarina Rojc. To je umetnica, ki ima dar, da črke spreminja v prava umetniška dela. Veselje do kaligrafije jo spremlja od otroštva, nato pa je svoje znanje samo nadgrajevala in je danes ena najbolj poznanih umetnic s tega področja v Sloveniji, kjer povsod
Letos smo domžalski veterani izvedli že 27. pohod po poteh vojne za Slovenijo.
Tokrat smo se zbrali pri pomniku osamosvojitve v Moravčah. Zbralo se nas je kar veliko, saj so se vabilu poleg naših članov odzvali še veterani iz Logatca, Vrhnike, Ljubljane, Ribnice, Grosupljega, Litije in Moravč.
slopij, kjer smo lahko prenočevali in pa predvsem s prijazno besedo. V Domžalah je začel s formiranjem polkovnik Miha Bernot. Za njim se je zvrstilo mnogo posameznikov, ki so vodili TO ter s svojim delom in zna-
dalo upreti. O sami zgodovini Lim-barske gore nam je z veseljem pripovedoval domačin Maks Kosmač, sicer tudi veteran vojne za Slovenijo. Na poti proti Moravčam smo se ustavili še ob pomniku iz NOB, ki je pri-
Utrinek z dneva odprtih vrat
pripravila dan odprtih vrat, ki je privabil številne zdajšnje in bodoče študente. Ti so v pogovorih z vodstvom Lipe in mentorji izvedeli veliko zanimivega, predstavljeni so jim bili študijski programi, dobili so odgovore na vsa vprašanja in mnoge je prav obisk tega posebnega dne spodbudil, da so v oktobru ponovno sedli v šolske klopi. To pa ni bila edina predstavitev dela društva Lipa, saj so poiskali različne oblike seznanjanja s programi. K dobremu obisku je zanesljivo prispevala tudi informacija in povabilo predsednika Marjana Ravnikarja na Radiu Hit.
Med programi, s katerimi poskrbijo tako za dušo kot telo, ima posebno mesto tudi vadba orientalskega plesa, ki je v Lipi že več kot deset let. S prijetnim druženjem, kjer ne manjka smeha in zabave, vedno znova navdušuje. Ples je namreč primeren za ženske vseh starosti, postav in fizične pripravljenosti, saj je po eni plati to zelo mehka oblika rekreacije, hkrati pa redna vadba močno pripomore h gibčnosti, zmanjša bolečine hrbtenice in kolkov, ob njej se sprostimo in zabavamo.
Pri vadbi se najprej ogrejejo od glave do pete, se naučijo z izvajanjem gra-ličnih gibov hkrati uporabljati različne dele telesa, izjemno blagodejno deluje tudi na možganske funkcije, moto-riko in spomin. Po ogrevanju sledi učenje plesnih gibov in korakov, ki jih postopno združujejo v plesne kombinacije, pri katerih sta prisotna sproščenost in improvizacija. Gibe, korake in kombinacije velikokrat ponovijo, tako da pridejo plesalkam 'pod kožo'. Zato tudi komaj čakajo začetek šolskega leta, da z vadbo nadaljujejo, vesele so tudi novih plesalk. Plešejo za dušo in veselje! Mentorica Lea Rigler poučuje orientalski ples, z njo pa se lahko srečate tudi pri urah umetnostne vzgoje.
navdušuje z delavnicami, nad njenim ustvarjanjem pa so bili navdušeni tudi dosedanji študentje v Lipi. Kaligrafi-nja, ki smo jo lahko spoznali že v številnih pogovorih za medije, o tej umetnosti pravi: »Kaligrafija nista zgolj nizanje črk in lepo pisanje; gre za kreativni postopek, pri katerem nastane umetniško delo oziroma celovit likovni izdelek.« Slušatelji navadno spoznavanje kaligrafije začenjajo s posnemanjem starih pisav, s pisali preteklih časov, uporabo barv in s tipičnimi kompozicijami. Najpomembnejši trenutek pa nastopi, ko slušatelji črke nehajo pisati in začnejo z njihovim risanjem ter so sami nad seboj presenečeni, kako ustvarjalna je lahko kaligrafi-ja. Če si tudi vi želite napisati posebno pismo domačim ali prijateljem ob njihovih praznikih, 'narisati' posebno povabilo ob vašem življenjskem jubileju, razveseliti prijatelje z umetniško napisano novoletno voščilnico ali najboljšimi željami za katerega od drugih prazničnih dni, potem se vpišite v program kaligrafije k mentorici Katarini Rojc. Predznanja in starost niso pomembna, pomembna je želja, da ustvarjate nekaj lepega, in s tem razveselite sebe pa tudi vse druge, ki bodo prejeli vaša umetniška dela.
Ob koncu naj napišem še, da se je Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, društvo Lipa s svojim ustvarjanjem na različnih področjih uspešno predstavila tudi na Festivalu za 3. življenjsko obdobje ter vzpodbudila veliko zanimanja med obiskovalci in še enkrat več dokazala, da spada v sam vrh univerz za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji.
Čeprav se je pouk v letošnjem šolskem letu že začel, ste še vedno dobrodošli.
Vera Vojska Foto: društvo Lipa
Na polovici poti
Izkoristili smo priložnost in s krajšo slovesnostjo obudili spomin na letošnjo 50. obletnico TO RS. Svoj kronološki pogled na razvoj TO na domžalskem območju nam je podal Dominik Grmek, član 55. ObmŠTO Domžale z najdaljšim stažem, ki je sicer tudi glavni praporščak ZVVS. Prav Moravče so v letih pred osamosvojitvijo mnogokrat gostile teritori-alce, ki so se tista leta redno usposabljali. V Moravčah so nas vedno toplo sprejeli in so nam priskočili na pomoč z uporabo gospodarskih po-
njem ustvarili trdno osnovo in potencial za poznejši nastanek Slovenske vojske.
Še pred samim vzponom na Lim-barsko goro smo si v Moravčah ogledali zbirko orožja, ki nam jo je na vpogled zaupal predsednik OZVVS Moravče Miha Žavbi, navdušen zbiralec orožja in ostalih pripomočkov v času naše osamosvojitve.
Pot na vrh gore je mnoge malce segrela, tako da je počitek na vrhu v domu prav prijal, pa še slastnemu, še toplemu trojanskemu krofu se ne
čal o požgani vasici Hrastnik in njenih žrtvah med drugo svetovno vojno.
Pri sami organizaciji pogostitve na cilju v Moravčah nam je pomagal tudi župan Martin Rebolj. Na prijetnem jesenskem soncu smo posedeli še lep čas in si izmenjavali vtise s poti.
Pohod prirejamo v čast največjega dogodka, kar ga je bil deležen slovenski narod do zdaj - izjemni enotnosti in srčnosti vseh, ki so pripomogli k rojstvu naše države Slovenije.
J. Gregorič
Jesenski izlet na koroška jezera
Letošnja sončna jesen kar vabi obiskovalce, da se čim večkrat napotijo v naravo, da skupaj obiščejo zanimive kraje in jim druženje polepša dneve.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
društvo upokojencev domžale V skladu s programom je tako Društvo upokojencev Domžale pripravilo prijeten izlet do koroških jezer, kamor so se napotili prek mejnega prehoda Karavanke.
Prijetno vožnjo skozi Rož mimo Beljaka po turski avtocesti mimo Špitala do Millstatterskega jezera sta v obeh avtobusih s številnimi informacijami o krajih, skozi katere so se peljali, popestrili obe vodički, ki sta v turističnem središču Millstatt potnike povabili na ogled samostanske cerkve, kjer so odkrili tudi Domicijanov grob. Nadaljevanje poti je izletnike po severni strani jezera popeljalo še mimo jezer Brennsee in Afritzersee. Po vožnji ob Osojskem jezeru je sledil postanek
v Osojah za ogled najstarejše samostanske cerkve na Koroškem iz začetka 11. stoletja. Romanski cerkvi so bili dodani gotski in baročni elementi, za cerkvijo pa se na pokopališču nahaja grob poljskega kralja Boleslava. Z njim je povezana legenda, v kateri naj bi leta 1081 kot običajen romar stopil v samostan, spregovoril pa šele ob smrti in priznal resnično identiteto, od tod tudi naziv 'Mutec osojski'.
Sledil je ogled stare koroške prestolnice Šentvid ob Glini, zunanji ogled središča mesta, nato pa Gospa sveta, od koder do Celovca ni bilo daleč. Po kratki vožnji skozi to, tudi Slovencem zelo poznano mesto, so se prijetno utrujeni izletniki zapeljali do Vrbskega jezera, ki velja za največje
jezero na avstrijskem Koroškem. V domovino so se vrnili prek mejnega prehoda Ljubelj in na prijetni večerji strnili svoje vtise - tako o krajih, ki so jih obiskali kot njihovi zgodovini.
Ker se bliža konec leta, še obvestilo vsem članom in članicam Društva upokojencev Domžale. Če še niste plačali članarine za leto 2018, storite to čim prej. Uradne ure v Društvu upokojencev Domžale v prostorih društva v Ulici Simona Jenka 11 so še vedno vsak ponedeljek in petek med 9. in 12. uro. Ob obisku društva se lahko prijavite v vrsto aktivnosti, ki bodo polepšale vašo jesen življenja.
Vera Vojska Foto: Dušan Mijatov
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
iz naših vrtcev in šol
2018 - evropsko leto na Srednji šoli Domžale Obiskala nas je ilustratorka in
pisateljica Antje Damm
V Srednji šoli Domžale smo v letošnjem letu močno okrepili mednarodno sodelovanje.
srednja šola domžale Lani smo vstopili v svet programov Erasmus+ z mednarodnim projektom Muzeji strpnosti, kjer skupaj s sedmimi srednjimi šolami iz Portugalske, Španije, Francije, Italije, Bolgarije, Poljske in Madžarske raziskujemo, kako vključiti muzejsko vzgojo v pouk in hkrati pritegniti dijake, ki prihajajo
strategije, kako ta območja oživiti, in to predstavili v lokalni skupnosti.
Jeziki odpirajo vrata je projekt, namenjen izobraževanju učiteljev Srednje šole Domžale, kjer se bomo sodelujoči učitelji udeležili seminarjev na Irskem, Malti, v Grčiji in Italiji. Znanja bomo uporabili predvsem pri spodbujanju medkulturne kompetence pri dijakih.
iz drugih držav k boljši integraciji v življenje šole. V začetku oktobra smo se odpravili na Madžarsko, kjer se je deset naših dijakov pridružilo šestdesetim dijakom iz partnerskih šol. Skupaj smo razmišljali, kako oblikovati šolski muzej, ki je eden od ciljev tega projekta. V tem letu bomo začeli z novim projektom, ki je bolj naravoslovno orientiran - raziskovali bomo degradirana območja v svoji lokalni skupnosti in primerjali izsledke z vrstniki s Češke, iz Estonije, s Švedske in Islandije. Nato bomo skupaj izdelali
Vsi trije projekti so skupaj vredni več kot 60.000 evrov in bodo omogočili vsaj 35 dijakom, da bodo videli delček Evrope ter pri tem dobili znanja in kompetence, ki so neprimerljive z bolj tradicionalnimi potovanji v tujino.
Že peto leto bo tekla izmenjava z italijansko šolo s Sicilije. Poleg tega načr-tujmo še izmenjavo s portugalsko šolo iz pokrajine Algarve in izmenjavo s
tehniškim srednješolskim centrom iz Stuttgarta. Izmenjave naj bi se udeležilo trideset dijakov, ki bodo gostovali pri družinah in se tako urili tudi v svojem drugem tujem jeziku ter spoznavali kulturo dežele na neposreden način.
Vendar se ne bi radi omejili na Evropo. Vzpostavili smo stik s šolo iz Windhoeka, glavnega mesta Namibi-je, kjer imajo željo obiskati Evropo, naši dijaki pa bi jih v sodelovanju z OŠ Trnovo gostili, nato pa tudi obiskali.
Tako bo v dveh letih vsaj sto dijakov gimnazije ter poklicne in strokovne šole odšlo v tujino in videlo svet, po povrat-ku pa seveda tudi domovino z drugimi očmi. V tem času bo podobno število dijakov iz tujine in še okrog 50 učiteljev obiskalo Domžale, tu preživelo vsaj nekaj dni in tako širilo dober glas o 'prostoru zadovoljnih ljudi', kot ta del Slovenije vzneseno imenujejo v občinski upravi.
Naša želja je tudi bolje povezati dijake poklicne in strokovne šole z Evropo, kar želimo doseči z opravljanjem praktičnega pouka v mednarodnem okolju, in jih tako pripraviti na evropski trg delovne sile. Cilj vseh teh dejavnosti pa je vsakemu dijaku Srednje šole Domžale vsaj enkrat v času izobraževanja omogočiti del izobraževanja v tujini v obliki izmenjave, projekta ali praktičnega pouka, in jim s tem odpreti v svet, kjer bodo našli priložnosti in ne le iz tujine.
M. Majce
Konjičkov in okoljski tabor
V petek, 28. septembra 2018, se je 23 učencev sedmih, osmih in devetih razredov iz OŠ Domžale in PŠ Ihan odpravilo na prav poseben dvodnevni tabor v CŠOD Škorpijon.
oš domžale Poglavitne dejavnosti tabora so bile jahanje in skrb za domače živali v hlevu, okoljske vsebine in meditacija v naravi ter razvijanje tehnik čuječnosti.
V petek smo se na poti najprej ustavili v Hidroelektrarni Fala, ki je tehnični spomenik državnega pomena. Letos je praznovala 100-letnico začetka delovanja. Ogled veličastnih originalnih turbin in generatorja je res osupljiv. Po prihodu v tabor je polovica učencev najprej pripravila konje
za ježo in poskrbela za vse potrebno v hlevu, nato je sledilo jahanje. Ostali pa so izvajali meditacijo in tehnike čuječnosti v naravnem okolju, kjer so prek stika z naravo navezali globlji stik s sabo in novimi prijatelji. Nato sta se skupini zamenjali. Po večerji je sledil orientacijski pohod v okolici doma, ki leži v neposredni bližini avstrijske meje, saj je bila stavba doma prvotna vojaška karavla.
V soboto dopoldan so učenci ponovno jezdili, izkušene učenke so že
12. septembra 2018, je 3. b razred OŠ Venclja Perka obiskala pisateljica in ilustratorka iz Frankfurta Antje Damm.
Ustvarjalka je v Slovenijo prišla v okviru mednarodne konference Zgodbe staranja, ki je 13. in 14. septembra 2018 potekala v Ljubljani. Predstavila nam je način njenega ustvarjanja in povedala, od kod dobiva ideje za delo. Z veseljem je odgovorila na številna vprašanja, ki
so jih postavili učenci. Da je pogovor lažje stekel, je pomagala prevajalka Tina Mahkota. Skupaj z Antje smo po vzorcu njene slikanice Obisk tudi mi ustvarjali. To je bil obisk, ki ga ne bomo pozabili.	Besedilo in foto: Breda StANič, OŠ Venclja Perka
galopirale. V hlevu so spoznali različne domače živali, njihove posebnosti in pomen v kmetijstvu. Druga delavnica je potekala v gozdu, ko so učenci izkustveno ponovili povezanost živih bitij ob raziskovanju gozdnih tal in prepoznavanju rastlin, živali in gliv.
Po kosilu smo odšli v Maribor, kjer nas je očarala zbirka akvarijskih in tera-rijskih eksotičnih živali. Videli smo raznovrstne sladkovodne in morske ribe in druge organizme, veliko zelo strupenih kač in drugih plazilcev.
Na koncu so ob sprehodu po Lentu nekateri učenci začudeno spoznali, da v Mariboru raste najstarejša trta na svetu. Učenci so pohvalili 'drugačne' vsebine tabora, ki jih spodbujajo k ponovnemu stiku z naravo in njenemu spoštovanju in ohranjanju ter umirjanju.
ORGANizAtoRKI tABoRA: DAŠA SojER IN mag. KAtARINA VoDopivEc KoLAR
Dan miru na Osnovni šoli Roje
V petek, 21. septembra, smo učenci in učitelji OŠ Roje posadili drevo v okviru projekta ENO. Tako smo dodali na seznam že kar 13. drevo, ki smo ga podarili nazaj naravi.
oš roje Letos nam je pri opravilu pomagal predstavnik Rotary kuba Domžale Janko Velkavrh, s katerim smo sodelovali tudi pri sami obnovi šolskega igrišča. Po uvodnem pozdravu je besedo prevzela Andreja Škrlj, v. d. ravnateljice, ki je poudarila pomen ohranjanja narave in skrbi za okolje, hkrati pa se je ponovno zahvalila Janku Velkavrhu in Rotary klubu Domžale, ki so pomagali pri prenovi šolskega igrišča. S tem so učencem zagotovili prostor za sproščanje in igro, hkrati pa omogočili šoli, da igrišče uporablja kot učilnico na prostem. Velkavrh je pred posaditvijo nagovoril učitelje in učence, nam vsem zaželel uspešno šolsko leto ter izrazil zadovoljstvo nad skupnim sodelovanjem in tem, da je bil njihov projekt prenove tako uspešen. Po aplavzu je učitelj Slavko Lenaršič skupaj z Jankom Velkavrhom in otroki posadil drevo ginko, otroci 4. in 5. razreda pa so zapeli šolsko himno o sajenju dreves. Drevo nas bo na
šolskem igrišču opominjalo na dobro sodelovanje in prijateljstvo ter nam, ko bo zraslo, zagotovilo senco pri igranju, z njegovimi listi pa bomo obogatili zbirko domačih zelišč in čajev.
Polona Slokar
Mladinska izmenjava
V septembru je v Domžalah v organizaciji Centra za mlade Domžale potekala mednarodna mladinska izmenjava Grafiti, izmenjava naredi lokalno spremembo.
Teden otroka na OŠ Preserje pri Radomljah
V letošnjem Tednu otroka 2018 smo na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah organizirali delavnice v sodelovanju z nevladno organizacijo.
oš preserje pri radomljah Na
šolo smo povabili različna društva in ustanove, ki so se odločile za sodelovanje v akciji NVO gre v šolo. Društva so se učencem predstavila svoje dejavnosti in poslanstvo na poučen, zanimiv in praktičen način prek različnih delavnic. Učenci so se seznanili z različnimi prostočasnimi dejavnostmi, hkrati pa se je razvijalo medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo v lokalnem okolju. Rdeča nit dneva je bil prosti čas. Idej, kako ga preživeti, ni (z)manjkalo. Migali smo s športnimi in rekreativnimi društvi: ŠD Tigers, ŠAD Mavrica, Karate klub Domžale, Plesna šola Bolero, Plesni klub Impuz, Plesni klub Miki, ŽNK Radomlje, Košarkarski klub Lastovka,
Ženski košarkarski klub Domžale, Badminton Mengeš, ŠD Sovice in Joga v vsakdanjem življenju Domžale. Pomoči soljudem smo se učili: Območno združenje Rdečega križa Domžale. Na zabaven in poučen način smo znanstveno raziskovali: ZAVOD 1-2-3, Lutra Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Folklorna skupina Kamnik. Spoznavali naravo, varstvo okolja ter vzrejo živali in rastlin: Čebelarska družina Domžale.
Dan, ki je bil poučno in športno obarvan, je učencem (pre)hitro minil. Vsi so bili navdušeni in polni radostnih občutij.
MENtoRicE šolske skupNosti: Monika Pogačar, Barbara Črnak REŠEK IN TAtjANA ILovAR
czm Od 10. do 17. septembra je 19 udeležencev iz Slovenije, Grčije in Francije usvajalo znanje izdelovanja grafitov, svoje nove veščine pa so preizkusili tudi v praksi in z grafiti okrasili zid, ki obdaja park ob zgradbi Univerzale. Vsak udeleženec je pustil svoj pečat, in čeprav je minil že dober mesec od začetka izmenjave, grafiti še vedno krasijo okolico. Nad delom so bili navdušeni predvsem mladi in otroci, saj je pusta siva stena končno postala barvita.
Hvala Občini Domžale za podporo in možnost izvedbe projekta ter okoliškim stanovalcem za potrpežljivost, spodbudne besede in sladoled. Vabljeni, da si ogledate grafite tudi v živo!
20 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
IDEJ IMAM ZA TRI ŽIVLJENJA!
hieronim vilar, filmar in glasbenik, član ansambla lusterdam
Hieronim Vilar je pronicljiv in zanimiv sogovornik. Samohodec in večni iskalec ... Filmar, ki se je tega posla naučil ob delu in v praksi. Gonilna sila ansambla Lusterdam, za katerega je napisal večino skladb in besedil.
Cveta Zalokar
Foto: osebni arhiv H. Vilerja
Zasedba, v kateri igra akustično kitaro in poje, je letos po štiriletnem delovanju bolj opazno opozorila nase. 25. septembra so izdali nov album Lepo mi godrnjaš, skladba z naslovom Mesec (zanjo so posneli tudi videospot) pa je postala konec septembra tudi Popevka tedna na Valu 202. Že druga letos. In še to: Hieronim je sin slikarke Mojce in vnuk ljudske pevke Mare.
Povej nam kaj o svoji mladosti in odraščanju v Domžalah?
Mladost kot mladost. Bil sem precej živahen, lahko bi rekel rahlo problematičen, zvedav otrok.
Veliko sem bil na ulici, v gozdu, ob Bistrici. S prijatelji in sošolci smo delali loke, frače, pihalnike, dimne bombe, bunkerje, skakalnice za kolo ali smuči. Izdelovali smo avione, padala, rakete, splave, šraufali motorje, metali petarde, se švercali na bazen. Mladost je bila razburljiva in pustolovska, kot iz kakšnega napetega mladinskega filma ali knjige o Tomu Sawyerju. V bistvu smo/sem bil pravi pobalin.
So te Domžale na kakšen poseben način zaznamovale?
Mislim, da ima vsako mesto svoj vpliv/specifiko na odraščajočo mladino. Domžale imajo poleg tega, da so blokovsko naselje, v bližini tudi naravo, kjer smo preživeli veliko časa. Hodili smo v Šumbrške jame, na kopanje v Račo in se potikali med bloki. Ko se zdaj pogovarjam s frendi svoje generacije, je za Domžale značilno nekaj stvari, ki smo jih umestili v domžalski troboj: to so frkanje, ki je bilo specifično v tehniki, potem igra skakanja/lovljenja čez kot na bazenu, in drkanje v glavo, kar pomeni retorični besedni spopad.
Kakšne vzore pa si imel in še dobivaš od svoje družine? Ob glasovanju za popevko tedna smo opazili, da te močno podpirajo...
Največji vzor v naši družini je Mara, Moravša Mara! Torej: veselje do življenja, pozitivizem in ustvarjanje oziroma, kot Mara rada pove: treba je izkoristiti vse talente, ki so dani od Boga. Seveda se v družini podpiramo, a se tudi skregamo - ampak pozitivizem in veselje nas združujeta, da si pomagamo in se podpiramo.
V življenju si delal in počel najrazličnejše stvari. Si ob tem našel sebe in spoznal, kaj te zares zanima?
Res nisem maral hoditi v šolo. Zdelo se mi je neumno ... Vedno sem nekaj počel, ustvarjal, izumljal stvari. Veliko smo imeli tudi doma okoli hiše za postoriti. Ker me je sedenje v učilnicah zaradi moje nemirne narave ubijalo, sem hitro začel delati stvari, ki so me zanimale, in stvari, s katerimi sem zaslužil denar. Ugotovil sem, da se največ naučiš, če stvari, ki te zanimajo, dejansko delaš.
Filmske 'obrti' si se naučil v praksi in z delom... Zakaj je pomembno, da filmar obvlada vse procese nastajanja filma?
Pri vsakem delu je dobro, da človek pozna celoten proces. Tako imaš pregled nad vsemi deležniki, ki
Ugotovil sem, da se največ naučiš, če stvari, ki te zanimajo, dejansko delaš.
soustvarjajo/vplivajo na končni izgled. Širok horizont znanja je vedno potreben, če imaš opravka z zgodbo in umeščanjem manjših struktur v celoto.
Kako se preživljajo/preživljate slovenski filmarji?
Preživljamo se z ustvarjanjem različnih TV vsebin. Ali z reklamami ali z oddajami ali pa s snemanjem korpo filmov. V bistvu je res hecno: želimo si ustvarjati vsebine z dodatno/ umetniško vrednostjo, na koncu pa soustvarjamo privide za izdelke, ki služijo kapitalističnem ustroju.
Ansambel Lusterdam sestavljate večinoma filmarji poleg tebe še Mirko Medved (kitara), Jure Volgemut (bobni) in priznani režiser Ven Jemeršic (bas). In v treh četrtinah ste tudi Domžalčani.
Kdaj ste se zbrali in kakšno glasbo igrate?
Z Mirkom se poznava od prvega razreda osnovne šole. Mislim, da je on eden prvih, ki me je naučil nekaj akordov na kitari. Dolgo že prijateljujeva in ustvarjava tako skupaj kot vsak zase. Z ostalimi člani smo v enakem fohu, in ker smo vsi ljubiteljski glasbeniki in prijatelji, smo se kaj hitro znašli na placu za vaje, kjer smo jo zagodli. Mislim, da vadimo nekje štiri leta in ustvarjamo avtorsko glasbo, ki je mešanica rock, grounge, country, pop ...
Kako pa ste izbrali ime?
Kako zares, ne vem. Vem, da gre za besedno premetanko, katere točnega izvora ne poznam. Bistveno je, da se sliši dobro, da je napis ličen, da so vse internetne domene proste in da google najde samo nas.
Za glasbo, ki jo igrate, si napisal večino besedil in muzike. Torej ti idej ne manjka?
Idej imam za tri življenja!
Kaj prinaša vaš prvenec, novi album Lepo mi godrnjaš?
Prinaša 10 svežih rock skladb. Ha ha, za enkrat bolj odnaša, vsaj kar se tiče finančne plati. Gre za dokaj drag hobi. Lahko pa bi rekel, da so vse skladbe dobre, potecialni singli. Res smo se trudili, da na plošči ni odvečnega balasta, pesmi, ki bi bile na njej samo zato, da so.
Letošnje leto je za vas zelo uspešno. Veliko nastopov, izdaja albuma, opazen prodor na sceno... Čemu pripisuješ pozitivni odnos radijskih urednikov?
Smo že izkušeni, nismo najmlajši in vemo, da je to tek na dolge proge. Smo iskreni, imamo nekaj znanja o produkciji in vemo, kaj hočemo in kako naj bi zveneli. Da smo všeč urednikom, pa gre verjetno prepisati temu, da so skladbe ušesom prijazne in najbrž tudi kakšni zvezdi na nebu.
Kaj pa publika, kdo so vaši največji feni?
Prvi in največji feni so za zdaj prijatelji in znanci. Pa ljudje, ki pridejo na koncerte. Na koncertih se energija in sporočilo najbolje prenašata. Ok, če iskreno priznam, največji fen je moja mama.
Za skladbi Lepo mi godrnjaš in Mesec ste posneli tudi videospota. Kako sta nastajala, glede na to, da ste sami filmarji?
Čeprav bi človek mislil, da nam bo ustvarjanje spotov, ker smo iz bran-že, lahkoten, drži pregovor, da je kovačeva kobila bosa. Ok, ni čisto tako, je pa nekaj resnice v tem. Seveda nam poznavanje s tega področja pride zelo prav, in na sumu imam, da se to tudi opazi na končnem izdelku. Je pa zase delat/ustvarjat video podobo lahko težje, ker nisi tako objektiven, ker si že malo izčrpan in naveličan/ utrujen od vsega prej.
Besedila skladb imajo vsebino in tvoje pesmi odmevajo, so izpovedne. Lahko pričakujemo tudi kakšno pesniško zbirko?
Hm, pesmi za glasbo oziroma ume-lodinjene pesmi so povsem drugega značaja kot klasične pesmi, posebej če so nastale spojene z melodijo. Mislim, da ta besedila na tak način najbolje služijo svojemu namenu.
Kakšne so ambicije benda, ki očitno obeta?
Radi bi koncertirali in predstavili skladbe čim večji množici ljudi. Imamo že skoraj narejen material še za eno ploščo, ki bi jo, za razliko od te, ki je nastajala kar dolgo, radi posneli in izdali čez kakšno dobro leto.
Kje vas bomo lahko videli v naslednjih mesecih?
Bom kar naštel: 7. novembra na jutranjem koncertu na val 202 pri Andreju, 15. novembra sledi nastop v Prulč-ku in 21. decembra v Centru slovanskih kultur France Prešeren. Toliko za enkrat. □
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 21
kultura
NOVEM -BER
petek, 9. november / 20.00 / abonma koncertni MODRI in IZVEN
ARMENSKI DUH
koncert klasične glasbe / program: Hačaturjan, Aratunjan, Komitas, Babajanian, Manukijan, Šarafrajan / izvajalci: William Hagen (violina), Ivan Karizna (violončelo), Per Runberg (klavir), Mate Bekavac (klarinet) ... / Zvoki Armenije, mistike, hrepenenja in nostalgije, ki so vtkani v glasbeno govorico ene najstarejših kultur na svetu ... portret pri nas skoraj neznane glasbene kulture!
2018
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
sobota, 10. november /10:00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Po predlogi Ele Peroci: MUCA COPATARICA
lutkovna predstava / Društvo lutkovnih ustvarjalcev, Gledališče Labirint / režija: Saša Jovanovič/nastopata: Tina Oman, SašaJovanovič/35'/2+/ Priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate.
ponedeljek, 11. november/20.00/abonmagledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 12. november/20.00/abonma gledališki RUMENI in IZVEN sreda, 13. november / 20.00 / abonma gledališki RDEČI in IZVEN četrtek, 14.november/20.00/abonma gledališki ZELENI in IZVEN
Ferdinand von Schirach: TEROR
sodobna drama / Prešernovo gledališče Kranj / režija: Eduard Miler / igrajo: Borut Veselko, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Peter Musevski, Vesna Slapar, Ciril Roblekk. g.Judita Polakk. g. / Koliko šteje življenje posameznika? Kako se odločiti v skrajnih primerih terorističnih dejanj?
sobota, 24. november / 10.00 / Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN
Svetlana Makarovič: ČUK NA PALICI
lutkovno-glasbeni kabaret / Zavod KULT / režija: Nika Bezeljak / nastopajo: Laura Zafred, Miha Bezeljak, Žiga Fabbro/Rok Felicjan, Matic Smolnikar, Aleš Zoreč/45'/3+ /Zbirka otroških pesmi Svetlane Makarovič s pomočjo lutk, petja in glasbe zaživi v pisanem kabareju za najmlajše.
sreda, 28. november / 20.00 / abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN četrtek, 29. november / 20.00 / abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN
DIVANHANA
koncert / nastopajo: Šejla Grgič (/okal), Neven Tunjič (klavir), Nedžad Mušovič (harmonika), Azur Imamovič (bas kitara), Rifet Čamdžič (bobni), Irfan Tahirovič (tolkala) /Bosanska "urbana" ljudska pesem, preobražena na balkanskem prepihu novih glasbenih vplivov in virtuoznih glasbenih prijemov.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Agata Tomažič Simon Blackburn
Etika: zelo kratek uvod
Krtina, 2018
Bolj kot sistematičen uvod v filozofsko disciplino nam avtor poda razmislek o ovirah in zagatah, ki ovirajo človeka v etičnem ravnanju. Morda ni etike z veliko začetnico, a vendarle je moč identificirati univerzalne premise etičnega ravnanja, ki koreninijo onstran institucij, celo onstran logike in metafizike. Zato je treba navkljub relativizmu vseh vrst, negovati človečnost v sebi in obenem aktivno podpirati uveljavljanje splošnih principov, ki jih povzema Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki ni po naključju dodana tej knjižici.
V knjigi so zbrane potopisne reportaže, ki so bile objavljene v Sobotni prilogi in Pogledih ter še nekaj do zdaj neobjavljenih besedil, vsega skupaj 16. Avtorica je potovala po deželah, za katere bi se večina ljudi vprašala to, kar se sprašuje naslov. Pa vendarle je popotnica, ki si je upala onkraj teh osnovnih in pogosto banalnih strahov pred izgubo komforta in vsakodnevnih razvad, bogato nagrajena, kar nam v lepo izbrušenem jeziku tudi dokaže. Se posebej zanimive so reportaže iz bližnjevzhodnih držav, ki jih je avtorica obiskala, še preden so jih zahodne koalicije (v spregi z 'dobrimi' naftnimi šejki) v imenu demokracije (in nafte) porušile do tal in povzročile množičen eksodus njihovih prebivalcev, ki pa jih zdaj, ko prihajajo v naše mirne bogate dežele, nihče noče. Branje, ki širi obzorja in je (lahko) v pomoč pri osvobajanju od predsodkov pred 'takimi' deželami. Čeprav bodo (ironično) te zgodbe verjetno brali ravno tisti, ki so s tovrstnim osvobajanjem že zdavnaj opravili.
Alojz Rebula
Kominform v Zabrinju
Celjska Mohorjeva družba, 2014
Ob koncu vojne, ob kaosu različnih vojska, ki iščejo svoje zadnje pristane in poleg tega še ob veliki idejni vojni, ki bo zaznamovala prihajajočo hladno vojno, se človek spotakne ob sočloveka. Ne več kot sovražni vojak, ne več kot idejni nasprotnik, temveč kot človek-pomočnik. Kot človek, ki pomaga, kot prijatelj, v katerem začne goreti srce, kot bitje, ki priznava ljubezen. Za karitas niso nikoli dobri in pravi časi, ampak vedno mračni, temačni, bojeviti, skregani, lačni in zli. A šele v takih nemogočih razmerah se človek lahko dvigne nad svojo partikularno identiteto ter pokaže svoje svetovljanstvo in brezkompromisno pomoč, ki se nikoli ne plačuje in ne pozna cene. Takrat gre za življenje v svoji pulzaciji bivanja, ko človek v očeh drugega človeka vidi vesolje, zemljo in ljubezen. Ko človek vidi sočloveka, se v njem rodi bitje za pravičnost in za dialog, za srečo in ljubezen, za etiko in večnost, ki šele bo na novo določila prihajajoča razmerja.
Dr. Veronika Podgoršek
Ljubezen po ljubezni
Mladinska knjiga, 2018
Ločitev pomeni negotovost. To je veliko čustveno breme, ki v življenje vnese veliko drame na vseh področjih življenja. Na negotovost, ki jo ločitev prinese, se je nemogoče pripraviti. Vendar, ko se odločimo, da nam ni vseeno, da se bomo v življenju premikali naprej in reševali probleme, spoznamo, da smo močnejši, kot smo sprva mislili. Trpka bolečina nekega konca se lahko spremeni v nov začetek. Čustveno prtljago preteklega partnerstva moramo pospraviti tja, kamor spada - v zgodovino. Dr. Veronika Podgoršek, psihote-rapevtka, je pri pisanju knjige sodelovala z družinskimi odvetniki, socialnimi delavci in policisti, da je lahko oblikovala priročnik, ki obravnava vse vidike razhajanja.
knjige za otroke in mladino
Kate McCaffrey Tista noč
Miš, 2018
Avtorico Kate McCaffrey slovenski bralci poznajo po 'crossover' romanu Uničimo jo!. Tudi v novi knjigi se avtorica loteva teme sodobnih najstnikov in družbenih omrežij. Glavna junakinja knjige je 15-letna Jasmine Lovely. Skozi blogerske zapise skuša pojasniti noč, ki je za vedno vse spremenila in se izkristalizirala v afero Greenhead. V tisti noči je domača zabava ušla izpod nadzora, stvari so prišle na splet in sprožile hude posledice, tako za vse vpletene pa tudi njihove družine. Njeni blogerski zapisi, ki jih piše skozi štiri leta po 'tisti noči', so v bistvu poskus, da bi lažje razumela svoje dejanja in spoznala sebe. S pomočjo ljudi, ki ji stojijo ob strani, se počasi spet počuti sprejeta takšna, kot je, zave se, da vsi delamo napake in da je napake mogoče tudi popraviti in si jih odpustiti. Knjiga je prejela nagrado Združenja družinskih terapevtov Avstralije 2017 za mladinsko književnost.
Tinka Bačič
Brin in ptičja hišica
Grafenauer, 2018
Knjiga je plod dveh domačih avtoric, avtorica besedila je biologinja dr. Tinka Bačič, ilustracije pa so delo ilustratorke Daše Simčič, knjiga pa je bogata tudi s fotografijami, ki nazorno prikazujejo slovenske ptice. V knjigi v obliki slikanice se prepletata leposlovno in strokovno besedilo v ubrano celoto. V zgodbi deček Brin na podstrešju najde lepo izdelano ptičjo krmilnico, ki jo dedek obesi na vrt. Tako Brin opazuje ptice in jih spoznava. Zgodbico spremlja poučno besedilo, v katerem prepoznamo različne slovenske ptice, naučimo se jih določati, izvemo, da lahko po perju razlikujemo samce in samice, naučimo se izdelati lojno pogačo ipd. Odlična knjiga, dobrodošla za čas, ki prihaja. Morda postavimo na vrtu ptičjo hišico in skupaj z otroki opazujemo ptice ter se tako povežemo z naravo.
Khaled Hosseini
Sea Prayer
Riverhead books, 2018
45 t,

Slikanica kultnega afganistanskega avtorja Khaleda Hosseinija (Tek za zmajem) je njegov odziv na begunsko krizo, ki že več let pretresa Bližnji vzhod in žal na napačen način pretresa tudi EU ter povzroča vzpon sovražne, rasistične in nacionalistične politike v evropskih državah. Zgodba, ki je obogatena s čudovitimi ilustracijami, je nekakšno posvetilo vsem družinam, ki tvegajo življenje in prečkajo Sredozemsko morje, čeprav tam življenje izgubi že vsak petdeseti begunec. K pisanju zgodbe Sea prayer v obliki pisma očeta sinu pred nočjo, ko bosta morala prečkati morje, je Hosseinija navdahnila smrt triletnega Alana Kurdija, dečka v rdečem puloverčku, ki ga je septembra 2015 naplavilo na turško obalo in ob podobah katerega smo za kakšen dan čutili to, kar bi morali ves čas in zaradi česar bi tej noriji in moriji že zdavnaj morali narediti konec.
medioteka
DVD
Samo konec sveta (Juste la fin du monde)
Go Partner, 2018
Samo konec sveta je nizkoproračunski film z veliko nagrado žirije s festivala v Cannesu, narejen kot priredba gledališke igre. Gre za družinsko dramo, ki nastane iz neprilagojenosti, nepripravljenosti poslušati in pomanjkanja vsakršne empatije znotraj odrasle družine. Ko se mlad pisatelj po dobrem desetletju vrne domov, da bi najbližjim povedal o svoji skorajšnji smrti, mu tega sploh ne uspe storiti, saj nihče ni pripravljen res prisluhniti. Zapletajo se v nezaupanju, slepo ujčkajo svoje stare bolečine in zamere. Vztrajanje vsakega od njih na osamljenem bregu jih na veliko razočaranje privede do odtujenega razhoda. Film pokaže nevarnost in bedo skupnosti, ki ni sposobna komunikacije, vsaj najmanjšega sočutja, in se tega niti ne zaveda.
io | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • ODTIS ČLOVEČNOSTI
BREZKOMPROMISNA BRUTALNOST POSLEDIC
Ne glede na dejstvo, da je vsa slovenska kultura in z njo seveda tudi slovenski film finančno popolnoma podhranjena in bi človek pričakoval, da bo kvaliteta kompletne produkcije zdrsnila v amaterizem, s tem ni tako.
Lenart zajc Evfonist Luka Einfalt z Godbo Domžale
Gledališče, likovna umetnost, književnost in seveda film nizajo različne mednarodne uspehe. Ne glede na to, da se naša politika zares niti ne zaveda pomena kulture za državo, ter da je slovenska podjetniško menedžerska srenja preveč za-plankana, da bi videla čez lasten trebuh, in se nikakor ne zaveda promocijske vrednosti kulture. Žal je čas takšen, da je največja sreča, ki se lahko zgodi kulturniku, da živi v občini z dovolj razgledanim županom, da je pripravljen podpreti kulturne projekte, ki sistematično večajo prepoznavnost občini, pa vendarle je to zdaleč premalo, da bi lahko postalo nosilec nacionalne kulturne prepoznavnosti. Skratka, ne glede na vse našteto, kultura in ustvarjalci ne zapadamo v amaterizem, pač pa ustvarjamo stvaritve, ki odmevajo daleč po svetu. Takšen je tudi film Posledice domžalskega režiserja Darka Štanteta, katerega prisotnost je mednarodna filmska javnost že opazila, ali pa si ga ogleduje ravno te dni.
Film Posledice režiserja Darka Štanteta, je film o nasilju med odraščajočimi ljudmi. Med najstniki. Brezkompromisno brutalen film, ki gledalca za petindevetdeset tesnobnih minut pribije na stol in mu ne dovoli odmakniti pogleda z bolečega niza slabih, nagravžno butastih odločitev filmskih junakov. Film sicer res prikazuje kratkohlačne delinkvente, vendar bi ga bilo napak sprejeti kot še en najstniški film, sam bi ga bolj postavil na mesto filmov o najstnikih, ki pa si ga morajo ogledati (tudi) odrasli. Film je vsekakor ob boku dobrim zgodbam o mladoletnih prestopnikih oziroma mladoletnikih, ki živijo na robu, ali pa kar na drugi strani zakona, ki se pojavijo vsake toliko časa tako v literaturi kot v filmu. V tem žanru sigurno najbolj izstopa Peklenska pomaranča Anthonyja Burgessa (1962), ki jo je filmsko uprizoril Stanley Kubrick (1971) in je s pripovedjo o Lepem Alexu navdahnila kar nekaj generacij mladostnih posnemovalcev, ob njih pa tudi ustvarjalcev. Namreč, lagal bi, če bi trdil, da ni imela vsaj malo vpliva na moj knjižni prvenec 5 do i2h (1998). Tu bi seveda želel izpostaviti tudi film Generacija 1984 Marka L. Lestera (1982), kjer se je profesor glasbe prisiljen soočiti z manjšo šolsko tolpo, ki v bistvu diktira tempo šolskega življenja, on pa jim skuša prekrižati načrte. In seveda je tu še odličen film Romper Stomper Geoffreyja Wrighta (1992), v katerem je Russel Crowe odlično upodobil vodjo manjše mladoletne tolpe avstralskih skinheadov, ki jim je glavno vodilo življenja pretepanje azijskih priseljencev. Pa vendar je med naštetimi filmi in Štantetovimi Posledicami bistvena razlika prav v - posledicah. V vseh omenjenih filmih se seveda glavni junaki tudi soočajo s posledicami svojih ravnanj, vendar v nobenem ne doživijo streznitve, soočenja z ogledalom lastne neumnosti na tak način kot v Posledicah. Protagonisti naštetih zgodb imajo sicer res nek bolj ali manj uspešen načrt, ki jih lahko odreši ali pa pahne v dokončno pogubo. Prav načrt pa je nekaj, česar zlasti glavni junak Posledic Andrej (Matej Zemljič) nima. Edini, ki se mu približno sanja, da ve, kaj počne od vse male tolpe, je Željko, ki ga je Timon Šturbej uprizoril enakovredno, kot je leta 1971 Mal-com McDowell uprizoril psihotičnega
Alexa v Peklenski pomaranči. Obenem pa ravno ta odsotnost načrta, ta neznosna, grozljiva butasta otročjost junakov, Posledice povzdigne na višji nivo razmisleka od ostalih naštetih filmov. Junaki so otroci in ne prekaljeni kriminalci, kar počnejo, počnejo predvsem zaradi Željkovega diktata in pa seveda, ker se jim stvari pač posrečijo. Ker jim ratuje. Ker ne naletijo na
M Ti otroci so posledica nesposobnega sistema in sistemskih ustanov, ki so vzgojni zavodi le še po imenu, saj so zaposleni v njih popolnoma nesposobni.
Nova cedejka Luka z (z)godbo
Po tem ko je naš renomirani evfonist (izvajalec-solist in pedagog) že leta 2015 izdal svoj diskografski prvenec Slovenska glasba (Ars Slovenica, DSS in RTV Slovenija-RA SLO) s solističnimi deli izključno slovenskih skladateljev, je zdaj pred nami njegov drugi tovrstni izdelek; edinstven pri nas na Slovenskem, eden redkih v Evropi. Z domačo, torej Godbo Domžale, dirigentom Damjanom Tomažinom in še nekaterimi god-benimi ansambli je evfonist (v enem od primerov še s tenorskim krilnim rogom) Luka Einfalt spet presenetil. Z odličnim spremljevalnim orkestrom tudi na visoki državni ravni koncertne kategorije pa še z njihovimi ansambli, kot so to pihalni kvintet in sekstet, kvartet saksofonov z vibrafonom in trobilni kvintet, je na tej plošči (izdalo 2018 Kulturno društvo Godba Domžale) glasba, ki je bolj ali manj popularna, vsa po vrsti za vse navedene zasedbe prirejena. Lahko pa bi ji še dodatno pripisali kvaliteto virtu-oznosti (ne le solista, ampak tudi vseh preostalih sodelujočih) in ne nazadnje tudi 'poslušljive' glasbe.
Med variacijami, briljanco in virtu-oznostjo se pne tokratni repertoar solista na evfoniju ali kar baritonskem krilnem rogu. Same priredbe pa so vpete med domač, slovenski in tuji repertoar bolj ali manj popularne glasbe za vse omenjene zasedbe. Med Slovenci in njihovimi prispevki (tudi med polko in valčkom) so to dela legendarnih Avsenikov, Igorja Podpečana in slovenska ljudska pesem. Poleg tega pa je tu še glasba, ki so jo sicer v izvirni-
ku zapisali A. Lloyd Weber, J. B. Arban, A. Piazzola, J. G. Ropartz, H. Lener, H. L. Clarke, G. Donizetti in E. Cook. Med aranžerji oziroma prireditelji pa se jim pridružujejo še P. Graham in M. Orlač, D. Hunsberger, M. Mozetič, F. Kuharič, D. Marlatt, L. Leško in V. Štrucl, R. Seifert Kressbronn, L. Einfalt, T. Wyss in I. Zugrov. Ploščo odlikujejo poleg per-fekcije solista v kar nekaj različnih (spremljevalnih) zasedbah tudi njihove spremljevalne funkcije. Gre za dokaj decidno spremljavo: vse od subtil-nega piana, občutljive vloge tolkal ter vseh pihal in trobil, ki v vsakem pihalnem orkestru oziroma godbi na pihala le prednjačijo. Tudi dramaturgija celotne plošče ni zanemarljiva, saj si v kontrastih sledijo hitre in virtuozne skladbe pa do spevnih odlomkov. Skoraj 80 minut glasbenega repertoarja evfoni-sta L. Einfalta je tako zanimivih po re-pertoarni, še sploh pa po izvedbeni perfekciji. Tuja in naša tovrstna (glasbena) (re)produkcija sta kronani spet enkrat z vsemi superlativi, kar sicer vedno ni pravilo. V izjemni tovrstni diskografski ponudbi je včasih prav s tem zelo težko.
Zato je povsem razumljivo, da ob že navedenih izvajalcih dodamo še oblikovalce zvoka, ki ga poslušamo: mobilni Dream studio Krt z Dominikom Krtom, producenti Marko Mozetič, D. Tomažin, L. Einfalt in D. Krt, ploščo pa so v času maj-junij 2018 posneli v radomeljskem kulturnem domu.
Franc Križnar
Foto: Studio Majhenič, Domžale
enakovrednega nasprotnika, nikogar ni od zunaj, ki bi se jim zoperstavil. Njihov največji sovražnik so prav oni sami, le da tega ne vejo in nočejo vedeti. So popolne zgube, zaradi česar kot gledalec težko vzpostaviš do njih empatičen odnos. Če je na primer Lepi Aleks ravno zaradi svoje diabolične, sociopatske drže postal nekim generacijam simpatičen, in če je bil Han-do, kot ga je uprizoril Russell Crowe, postal vzornik skinom devetdesetih, mislim da junaki Posledic nimajo te možnosti. Posledice govorijo o posledicah ravnanj, medtem ko se ostale naštete zgodbe s temi ne ukvarjajo, oziroma vsaj ne na način, ki gledalca boli v dno duše.
Posledice so film o posledicah napačnih izbir in ravnanj. Tu je treba izpostaviti, da ne smemo v razmislek vzeti le posledic ravnanj glavnih junakov zgodbe. Ne, sploh ne, glavni junak zgodbe Andrej je predvsem posledica ravnanja njegovih staršev. Tu je režiser Štante v zgodbo subtilno in nevsiljivo vpletel Andrejevo narci-stično mater. Žensko, ki nikoli Andreja ne vpraša »Zakaj si to naredil?«, pač pa se bo njeno vprašanje glasilo »Zakaj si mi to naredil?« Z narcisi je že tako, da se njihovo življenje vrti predvsem okrog njih samih, vsi tisti, ki pa si z njimi delijo življenje, živijo z večnim občutkom manjvrednosti, krivde in predvsem groze, da bi padli v nemilost narcističnega starša. Tako je Andrejev oče le bleda senca moža, nima ne volje ne moči, da bi se materi zoperstavil, naredil karkoli za sina, razen mu namenil nekaj toplih besed, čeprav mu mati niti teh ne privošči. Edini, ki se ji na svoj način upira, je Andrej, pa še ta le zato, ker drugače ne more. Ti otroci so posledica nesposobnega sistema in sistemskih ustanov, ki so vzgojni zavodi le še po imenu, saj so zaposleni v njih popolnoma nesposobni, in ne glede na prepričanje o lastni potenci nemočni zagrenjeni vzgojno delovati nanje. Več od tega vendarle nočem razkriti, saj močno upam, da si boste ne glede na brezkompromisno brutalnost filmske pripovedi, izvrsten slovenski film ogledali. V domžalskem Berniku bo na sporedu do konca novembra. □
Krajina - območna tematska razstava 2018
V organizaciji območne izpostave Domžale Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v četrtek, 4. oktobra 2018, v Galeriji Domžale potekalo odprtje območne tematske razstave 2018 z naslovom Krajina.
galerija domžale Na razstavi se je predstavilo 16 izbranih avtorjev, ki so sodelovali na razpisu za območno likovno razstavo, s svojimi deli pa so prepričali strokovno spremljevalko. Po besedah Mateja Primožiča, vodje JSKD Domžale, so v sodelovanju s Sašo Bučan, univ. dipl. um. zgodo-
ne Tavčar, Jelke Moravec - Ele, Irene Osolnik, Marije Šešet, Mire Jarc, Nuše Slatner in Veronike Židanek.
Na odprtju razstave je zbrane nagovorila strokovna spremljevalka območne likovne razstave Saša Bučan, ki je povedala, da letošnja razstava ponuja udeležencem staro temo,
ometrijskih oblik, kar je ponekod še dodatno poudarjeno z dodajanjem različnih materialov, ki na manj kon-vencionalen način povežejo posamične forme v krajinske oblike. Izbrana dela tako kažejo individualne izraze, ki zastirajo univerzalno lepoto samega motiva, a vendarle, kot je dejal
vinarko, junija letos razpisali temo z naslovom Krajina. Na podlagi strokovne obrazložitve razpisane teme in razpisnih pogojev se je na razpis prijavilo 30 ustvarjalcev - članov likovnih društev in posameznikov, ki so v začetku septembra svoja dela tudi oddali. Izbrana pa so bila dela šestnajstih avtorjev: Nade Dimic, Alenke Sušnik, Milice Tomšič, Aleša Komana, Leonide Goropevšek, Marcela Kopitarja, Petra Maksa Škufce, Angele Dovžan, Ide Rebula, Marja-
ki pa je aktualna v vsakem času in prostoru. Po njenih besedah krajina kot žanr ostaja odprta knjiga za marsikaterega likovnega ustvarjalca: »Tudi tokrat naslov ni ostal brez rezultatov. Na razpis je prispelo prek 30 prijavljenih del, v katerih je vsak posameznik izluščil in obelodanil svoj način gledanja le-te. Nekatera dela so bila zasnovana zelo veristič-no, klasično, posamezni avtorji pa so se teme lotili na način drobljenja in ponovnega lepljenja posamičnih ge-
že Piet Mondrian, morata biti v vsaki umetnini oba, sicer nasprotujoča si elementa, torej, individualni in univerzalni, kajti le tako lahko umetnina v nas prebudi emocijo.«
Razstavo je odprla podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, ki je čestitala ustvarjalcem za njihova čudovita dela in jim zaželela uspešno ustvarjanje tudi v prihodnje. V kulturnem programu je nastopil Peški oktet.
BESEDILo IN Foto: MIHA ULeAR
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
KULTURA
Nova vzdrževalna dela v Menačenkovi domačiji
Kulturni dom Franca Bernika Domžale je upravitelj Menačenkove domačije od leta 2011 dalje.
Recenzija filma: Posledice
Poleg vsakoletne programske sezone, ki se pridružuje ostali bogati ponudbi dogodkov v organizaciji kulturnega doma, so v tem času prenovili stalno razstavo o kmečko-obrtniški družini Ahčin, uredili razstaviščni prostor v gospodarskem delu domačije, kjer se mesečno zvrstijo razstave z lokalno in splošno nacionalno kulturno-zgodovinsko dediščinsko vsebino, ter postavili novo stalno kiparsko razstavo del Franceta Ahčina v zgornjem nadstropju.
Kljub rednim manjšim vzdrževalnim opravilom na objektu in v okolici, ki so jih skrbno opravljali že naši predhodniki - Društvo narodnih noš Domžale, smo opazili, da se stanje objekta naglo slabša. Predvsem je problematična vlaga v bivalnem delu in deloma v gospodarskem delu. V notranjosti je stalno prisotna zidna plesen in odpadanje notranjega ometa. Poskušamo jo zaustavljati z rednim prezračevanjem, a se je ponekod navlekla tudi na notranjo opremo. Na udaru pa je tudi zunanja fasada, ki vidno odstopa na različnih me-
1.	Odpadajoč omet v notranjosti in zunanjosti Menačenkove domačije
2.	Odpadajoč omet v zunanjosti
3.	Izvedba drenažnih kanalov
4.	Obnova oken
5.	Obrezovanje lipovca
stih objekta. Tudi okna v spodnjem delu hiše so začela propadati, tako da jih polovice sploh nismo odpirali.
Dejstvo je, da je domačijo načel zob časa, čeprav je popolna prenova potekala šele pred 15 leti. Pripravili smo nekaj predlogov in ukrepov za saniranje objekta, ki bi jih bilo treba čimprej upoštevati v izogib še hitrejšemu propadanju. Občina Domžale kot lastnica objekta se je hitro odzvala s finančnim vložkom za sanacijo, tako da smo konec poletja začeli s prvimi večjimi vzdrževalnimi deli. V prvi fazi smo se lotili dolgoročne rešitve zoper vlago z nujno potrebno drenažo s sistemom jarkov in kanalov za odvajanje vode ob temeljih hiše. Predvsem ob glavni cesti je objekt izpostavljen stalnemu napajanju s talno in meteorno vodo, že zaradi neugodnega depresij-skega naklona terena. Nadejamo se, da bo postopek omogočil učinkovito odvajanje vode iz terena, zbiranje atmosferske vode in obenem omogočal izsuševanje temeljev.
Tudi okna v spodnjem delu domačije so zahtevala temeljito prenovo, saj so bila v izredno slabem stanju. Zaradi avtentičnosti se nismo odločili za zamenjavo, temveč obnovo in popravilo že obstoječih.
Postavili smo novo leseno ograjo ob cesti ter zaprosili za strokovno mnenje glede sušečega lipovca v okolici objekta, ki sega na javne površine in ogroža prometno varnost. Izkazalo se je, da je drevo trajno poškodovano in nima dolge prihodnosti. Zaradi varnosti okolice in želje po ohranitvi zaradi njegove pomembne spominske vrednosti smo se odločili za ukrepe, ki mu bodo podaljšali življenjsko dobo: čiščenje krošnje in razpihovanje zemljine v koreninskem delu.
Sanacijsko delo v Menačenkovi domačiji pa še ni končano. V naslednji fazi bo treba urediti še sanacijski omet na zunanjih in notranjih zidovih, kar bo omogočilo ohranitev objekta za daljši čas.
K. R. K.
Medtem ko Posledice, udarni in neizprosni celovečerni prvenec Darka Stanteta, 'hara' po domačih in mednarodnih filmskih festivalih, je v naših kinodvoranah - morda nekoliko presenetljivo - zaenkrat še dokaj prezrt. Mar to pomeni, da gre za tipičen festivalski film? Težko je z gotovostjo karkoli trditi, vendar obravnavana tema mladostniške seksualnosti na način, kot je prikazana v filmu, prav gotovo vzbuja nelagodje pri marsikaterem (slovenskem?) gledalcu. Po drugi strani pa gre za film, ki bi ga moral videti slehernik, saj istočasno odpira družbeno žgečkljive teme na več ravneh: od institucionalne neučinkovitosti pri soočanju s problematičnimi mladostniki, balkanizacije slovenske mladine, vprašanj homoseksualnosti,
ga kontroverznega psihiatra in dokumentarnega filma Rugelj, ki je bil nekakšna poosebljena kulminacija vseh naštetih tem.
Režiser sicer odgovora na vprašanje o izginevanju konstruktivnih moških zgledov ne poda, kar nenazadnje niti ni njegova naloga, pač pa namesto tega raje omenjeno zev na široko razpre. Koliko 'pravi moški' lahko sploh delujejo pod okriljem čedalje strožjih - tudi neživljenjskih - zakonov, pravil in predpisov, pa je že drugo vprašanje. V družbi cagave politične korektnosti, kjer vsak bolj moralen vzgojni ukrep že meji na zlorabo in kjer je vsaka klofuta označena že za fizično nasilje, ne glede na to iz česa izhaja, je včasih torej bolje molčati. S(m)o se torej potuhnili?
pa vse do neizbežne kritike celotnega pravosodno šolskega sistema, ki temelji na permisivnosti in tudi naraščajoči feminizaciji poklicev, ki odločajo o usodi naših skupnih otrok. Kje so torej tisti pravi očetje in vzgojitelji oziroma pristni moški zgledi?
Stante se je z omenjenimi temami sicer spogledoval že v preteklosti, veliko preden je bil katapultiran v pogosto enoznačen in praviloma nasto-paški filmski svet; in kjer bo - ker je socialni delavec z opravljanjem poklica v enem od vzgojnih zavodov - v veliki meri od njegove osebne modrosti odvisno, s čim in kako bo slovensko filmsko javnost presenetil v prihodnosti. Vse od njegovih filmskih začetkov pri neodvisnem igranem celovečercu Tošl, kratkometražnem igranem dokumentarcu Kratki film o drogah, ga je filmska pot vodila tudi do razvpite-
Eno pa je gotovo: tam, kjer radi skrivamo probleme pod preprogo, kjer filmske role zaradi agresivne promocije in tihega pakta s celotnim sistemom, dobivajo razni Gajini svetovi, ki poneumljajo tudi odrasle in ne samo mladine, namesto filmov, ki odpirajo teme, nad katerimi bi se morali vsi skupaj nekoliko zamisliti, najverjetneje še ni dosti prostora za resnični napredek. Če je namreč na osebnem nivoju vselej tako, da moramo v primerih, ko se nam v življenju nekoliko zalomi, iti čez bolečino, ne-lagodje, mestoma tudi trpljenje, vse z namenom, da se poberemo in duhovno zrastemo, zakaj potem mislimo, da je v kolektivu, ki predstavlja družbo, kaj drugače?
Film si lahko ogledate v Mestnem kinu Domžale.
ŽlGA ČAMERNIK
rGALER!JA m
NA O U. * L.	J
m
SOBOTA, 17. 11. 2018
MONET IN BREUGEL NA DUNAJU
Novembrska Galerija se gre potepat na Dunaj. Tam nam v Alber-tini predstavljajo platna Clauda Moneta iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja in z mojstrovinami si bomo prve zimske dni preoblekli v prijaznejše tone. Drugo razstavo, ki je ne smemo zamuditi, pa si pogledamo v Kunsthistorisches Museumu. Da bi prepoznali to, kar živimo, si lahko v detajle pogledamo na razstavi Pietra Breugla starejšega, ki je v slikanju svojih vizij na izjemen način prerokoval sedanjost.
Za strokovno vodstvo bo poskrbel Jurij Smole. Odhod avtobusa bo izpred KD Franca Bernika Domžale ob 5.00 uri, vrnitev pa je načrtovana v večernih urah.
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domicile
Cena strokovne ekskurzije, ki vključuje prevoz, vodenje, najem slušalk, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeležencev in sicer: do 24 oseb = 60 eur; 25 - 29 oseb = 49 eur; 30 - 34 oseb = 44 eur; 35 - 39 oseb = 40 eur; 40 oseb in več = 36 eur. Prijave osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Obvezno vplačilo akontacije 58,00 eur na AGENCIJO LACOSA FK, Cesta II 22, 3320 Velenje, TRR: SI56 6100 0000 3521 447 (REFERENCA SI00 1111, NAMEN: KDFBD DUNAJ + PRIIMEK) sprejemamo do vključno srede, 14. novembra 2018. Na avtobusu bomo opravili obračun glede na število potnikov in poračun razlike za doplačilo vstopnin v znesku 31 eur (11 eur za Albertino in 20 eur za KHM).
prijazno vabljeni!
Organizacija: KD Franca Bernika Domžale in turistična agencija Lacosa FK.
Informacije:
www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50
io | slamnik
Dogaja se ...
Razstava: Jože Stražar Kiyohara
Menačenkova domačija, 6. novembra
1« november, četrtek
Mestni kino Domžale 16.00 | LUIS IN VESOLJČKI
Animirana družinska komedija / 86' / sinhronizirano, 6+ / fantič Luis nepričakovano sreča tri zelena bitja, ki so se na križarjenju po vesolju ustavila na Zemlji, da bi kupila posebej fantastično masažno podlogo.
18.00 | GAJIN SVET
Mladinska romantična komedija / 8o' / 9+ / enajstletna Gaja živi z očetom Petrom in štirinajstletno sestro Teo, vadi saksofon in se rada druži s prijateljem Maticem, ki je računalniški genij in hkrati žrtev močnejših sošolcev.
20.00 | BOHEMIAN RHAPSODY
Biografska glasbena drama / Freddie Mercury in skupina Queen v biografski glasbeni drami o pevcu, ki je kljuboval stereotipom, prestopal meje in postal eden najbolj priljubljenih zvezdnikov na planetu.
2« november, petek
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK +
DELAVNICA
Kratka animirana filma / 54' / sinhronizirano, 4+ / filma po priljubljenih slikanicah Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja.
18.00 | ZVEZDA JE ROJENA
Glasbena drama / Bradley Cooper igra izkušenega glasbenika, ki spozna mlado pevko (Lady Gaga), se vanjo zaljubi, a se strastno razmerje zaradi njegovega boja z lastnimi demoni začne hitro krhati / vsa glasba v filmu je avtorska, originalna in posneta v živo.
20.30 | POSLEDICE
Drama / ko pristane v vzgojnem zavodu, se mora 18-letni Andrej boriti za svoje mesto v skupini varovancev pod vodstvom Zeijka, ki ga kmalu vzame pod svoje okrilje in pod pritiskom novega okolja hkrati poskrbeti, da njegova skrivnost ne pride na plan.
Blunout
21.00 | ANA PUPEDAN
Že vrsto let uspejo odigrati veliko število koncertov na najrazličnejših koncertnih prizoriščih (Makedonija, Bolgarija, Dalmacija, Srbija, Italija, Danska, Belgija, ZDA, Ukrajina).
3* november, sobota
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Glej opis pod 2. november.
16.00 | LUIS IN VESOLJČKI
Glej opis pod 1. november.
18.00 I GAJIN SVET
Predstava: Veverica košatorepka
Kulturni dom na Močilniku Dob,'11. novembra
8. november, četrtek
KD Franca Bernika
9.00 + 11.00 | NIKA BEZELJAK PO
RESNIČNI ZGODBI: BELA KAMELA
Abonma OTROŠKI
Lutkovna predstava / 55' / Lutkovno gledališče Maribor / režija: Nika Bezeljak / igrata: Barbara Jamšek in Miha Bezeljak.
Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE
S pravljico po svetu / za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
18.00 | ETIČNE DILEME PRI OBRAVNAVI OSEB Z DEMENCO
Alzheimer caffe / sodelujejo: strokovni delavci Doma upokojencev Domžale / vstop prost / org.: Dom upokojencev Domžale, društvo Spominčica, podružnica Domžale, Knjižnica Domžale.
Galerija Domžale 19.00 | SREDNJI SVET
Odprtje razstave / vstop prost / razstavljajo: Brun, Ko-pecka, Loitzl, Tutta, Šubic / z avtorji se bo pogovarjal Jurij Smole / razstava bo odprta do 22. novembra.
9* november, petek
KD Franca Bernika
9.30 / NIKA BEZELJAK PO RESNIČNI ZGODBI: BELA KAMELA
Abonma OTROŠKI Glej opis pod 8. november.
20.00 | ARMENSKI DUH
Abonma koncertni MODRI in IZVEN Koncert klasične glasbe / program: Hačaturjan, Aratunjan, Komitas, Babajanian, Manukijan, Ša-rafrajan / izvajalci: William Hagen (violina), Ivan Karizna (violončelo), Per Runberg (klavir), Mate Bekavac (klarinet)... / portret pri nas skoraj neznane glasbene kulture.
Knjižnica Domžale
18.00 | 50 LET DELOVANJA FOTO KINO IN VIDEO KLUBA MAVRICA IZ RADOMELJ
Filmski večer / ob 50-letnici delovanja / org.: KFVK Mavrica, Knjižnica Domžale.
Blunout
21.00 | TINKARA KOVAČ
Prvič prihaja v domžalski Blunout pevka, pop-rock glasbenica, flavtistka in pedagoginja Tinkara Kovač.
10. november, sobota
KD Franca Bernika
10.00 I PO PREDLOGI ELE PEROCI: MUCA COPATARICA
AMART 2018 - Veliki irski večer
Kulturni dom Radomlje, 17. novembra
14. november, sreda
Knjižnica Domžale
10.00 | TAMARA GALE BEŠINSKY:
MONTESSORI ZA DOJENČKE
Biba leze ... srečanje za starše z dojenčki / vstop prost / org.: Tamara Gale Bešinsky, Simona Gla-van, Knjižnica Domžale.
17.00 | PIKA SE ZABAVA
Pikina čajanka / 5+ / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale.
19.00 | KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM
Kamišibaj / zgodbe ob slikah / za odrasle / vstop prost / org.: Katarina Petere, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | FERDINAND VON SCHIRACH: TEROR
Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Glej opis pod 32. november.
15• november, četrtek
Knjižnica Domžale
10.00 | S KNJIGO IN KAVO JE DAN LEPŠI
Predstavitev knjig / klepet o izbranih knjigah ob kavi / org.: Slovenska matica, Knjižnica Domžale.
17.00 | KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM
Kamišibaj / zgodbe ob slikah / za otroke / predhodna prijava / org.: Katarina Petere, Knjižnica Domžale.
19.00 | FRANCI HORVAT: SLOVENSKE PANORAME V ŠTIRIH LETNIH ČASIH
Potopisno predavanje / vstop prost /org.: Franci Horvat, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | FERDINAND VON SCHIRACH: TEROR
Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Glej opis pod 32. november.
Blunout
21.00 | TOMI PURIČ
Tomi Purič je bobnar, vodja mnogih zasedb, avtor in aranžer glasbe / kot ljubitelj popa, jazza, funka, fusiona in drugih glasbenih zvrsti bobnarske palčke vihti v več glasbenih skupinah.
16 • november, petek
KD Franca Bernika
9.15-19.30 I EPTA -18. SLOVENSKI
KLAVIRSKI DNEVI
Kongres slovenskih klavirskih pedagogov v so-organizaciji Epte (European Piano Teachers Association), Glasbene šole Domžale in KD Franca Bernika.
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ november
Ekskurzija: Monet in Breugel na Dunaju
Galerija na potepu, 17. novembra
15.30 | MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA
Domišljijska družinska pustolovščina / drugo nadaljevanje Magičnih živali bo Newta Scamander-ja v čarovniškem svetu J. K. Rowling popeljalo v Pariz, po sledi temačnega maga Gellerta Grinde-lwalda.
18.00 | BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod 1. november.
20.30 I OVERLORD
Akcijska misteriozna grozljivka / nekaj dni pred invazijo v Normandiji ameriški vojaki za sovražnikovo linijo odkrijejo nekaj nepričakovanega -skrivne nacistične eksperimente.
19* november, ponedeljek
Mestni kino Domžale 18.00 | POSLEDICE
Glej opis pod 2. november.
20.00 | PERO LOVŠIN - TI LAHKO + FILMSKI POGOVOR
Dokumentarni film / režija: Jani Sever / film pripoveduje zgodbo o Peru Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope: o njegovem ustvarjanju glasbene pa tudi neglasbene zgodovine.
20. november, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 6. november.
17.00 | ZADOVOLJNE KNJIGE
Pozdravljeni v knjižnici / poučna pravljična ustvarjalnica / 4+ / obvezna predhodna prijava / animatorka: Lidija Smerkolj Turšič / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | KAKO SLOVENEC VIDI AMERIKO
Slovenologija / gost: Sandi Gorišek / vstop prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 10.00 | PLESNA TERAPIJA
Abonma filmski DOPOLDANSKI in IZVEN Romantična komedija / sijajna, smešna sodobna komedija, ki ogreje srce, in zgodba predvsem o tem, da za nov začetek ni nikoli prepozno.
18.00 | KO IZGUBIŠ VSE
Glej opis pod 5. november.
20.00 | BOHEMIAN RHAPSODY
Biografska glasbena drama / Freddie Mercury in skupina Queen v biografski glasbeni drami o pevcu, ki je kljuboval stereotipom, prestopal meje in postal eden najbolj priljubljenih zvezdnikov na planetu.
21. nnvemher sreda
Sobotna ustvarjalnica: konjički iz volne
Menačenkova domačija, 24. novembra
Mestni kino Domžale 16.00 | GRINCH
Animirana družinska komedija / 90' / sinhronizirano, 6+ / nečimrni in godrnjavi Grinch snuje načrt, kako prebivalcem Kdolskega pokvariti božične praznike.
18.00 | MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA
Glej opis pod 18. november.
20.30 I VDOVE
Kriminalna drama / režiser Steve McQueen, dobitnik oskarja za dramo 12 let suženj, in pisateljica Gillian Flynn (Ni je več) predstavljata žensko kri-minalko o zločinu, korupciji in strasteh.
25* november, nedelja
Mestni kino Domžale 10.00 I GRINCH
Glej opis pod 24. november.
26 • november, ponedeljek
Knjižnica Domžale
18.00 | JANEZ PIRC: NAD LEDENIKOM IN VELEMESTNIM ŠIKOM
Srečanja z ustvarjalci / vstop prost / org.: Cveta Za-lokar, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | TRAGEDIJA PODMORNICE KURSK K-141
Glej opis pod 22. november
20.15 | ZIMSKE MUHE
Abonma filmski PONEDELJEK in za IZVEN Komična drama / navihani (skoraj) petnajstletnik Mara in čudaški Heduš se z avtom odpravita dogodivščinam naproti in med zmuzljivimi vezmi prijateljstva ter neukrotljivi želji po doživetjih sredi zime končata ... na policijski postaji / najboljša režija, Karlovy Vary 2018.
Blunout
21.00 I IZTOK MLAKAR
Iztok Mlakar je slovenski igralec in kantavtor, znan predvsem kot avtor domiselnih in včasih hudomušnih šansonov, v katerih poje o večnih temah, kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih in boju malega človeka za pravičnost.
27* november, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 6. november.
10.00 | ZIMSKE RADOSTI
Ustvarjalna delavnica / mentorice: Marija Radko-
Srečanja pod slamniki: Matjaž Mastnak
Slamnikarski muzej, 28. novembra
Razstave
KNJIŽNICA DOMŽALE
SOUVANI IN NJIHOV PARK V VOLČJEM
POTOKU: MATJAŽ MASTNAK
Razstava fotografij in izdelkov bo na ogled do 17. novembra.
V	OBJEMU NAVDIHA: NINA MEGLIC, MARTA BARTOLJ, AJDA ERZNOŽNIK
Razstava ilustracij bo na ogled od 19. novembra do 8. decembra.
JEŽEK JANČEK: ALEKSANDRA VOLK
Razstava lutk iz blaga bo na ogled do 17. novembra.
KAMIŠIBAJ: KATARINA PETERC
Razstava ilustracij bo na ogled od 19. do 30. novembra.
MOŠKA VOKALNA SKUPINA ADAM RAVBAR IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR MOJ SPEV: KD GROBLJE
Razstava ob 25. obletnici društva bo na ogled ves november.
MENAČENKOVA DOMAČIJA MEDALJE, PLAKETE, MALA PLASTIKA: JOŽE STRAŽAR KIYOHARA
Razstava del domžalskega kiparja bo na ogled od 6. do 27. novembra.
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in kiparska postavitev del Franca Ahčina.
SLAMNIKARSKI MUZEJ
300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Stalna razstava.
GALERIJA DOMŽALE
SREDNJI SVET: BRUN, KOPECKA, LOITZL, TUTTA, ŠUBIC
Razstava bo odprta od 8. do 22. novembra.
Tecaji?nate
Knjižnica Domžale
COBISS - Virtualna knjižnica Slovenije
Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 0172412 04
Predstavitev aplikacij
V	Knjižnici Domžale vam lahko po pokažemo delovanje mCOBISSa, DomLiba, Biblosa ipd. Prijave: voj-ka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si
Računalniški tečaj za začetnike
Glej opis pod i. november.
20.00 | BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod i. november.
4-* november, nedelja
Mestni kino Domžale
16.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Glej opis pod 2. november.
17.30 | BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod i. november.
20.00 | POSLEDICE
Glej opis pod 2. november.
5* november, ponedeljek
Mestni kino Domžale 18.00 | SODNICA
Drama / ugledna angleška sodnica se spopada s težavami v propadajočem zakonu in razsodbo v primeru mladega ianta, ki zaradi verskih razlogov zavrača transfuzijo, s katero bi mu lahko rešili življenje.
20.00 | KO IZGUBIŠ VSE
Drama / zgodba o bitki za skrbništvo, v kateri se suspenz stopnjuje vse do neizbežnega, dih jema-jočega finala / nagrada za najboljšo režijo in najboljši prvenec v Benetkah.
6. november, torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
17.00 | DOBER DAN
Pozdravljeni v knjižnici / poučna pravljična ustvar-jalnica / 4+ / obvezna predhodna prijava / animator-ka: Lidija Smerkolj Turšič / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | JANEZ BIZJAK: GOVORICA PRVOBITNIH GORA
Gorniški večer / vstop prost / org.: Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | POSLEDICE
Glej opis pod 2. november.
20.00 | STEFAN ZWEIG: SLOVO OD EVROPE
Biografska drama / zgodba o zadnjih letih Štefana Zweiga - Avstrijca, Juda, pacifista - postane v rokah režiserke Marie Schräder alegorična pripoved o življenju v izgnanstvu / najboljši film po izboru občinstva na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije.
Menačenkova domačija
18.00 | JOŽE STRAŽAR KIYOHARA -
MEDALJE, PLAKETE, MALA PLASTIKA
Odprtje razstave domžalskega kiparja, ki živi in ustvarja na Švedskem / kulturni program: Lucija in Ambrož Štih, vokal in kitara / razstava bo odprta do 27.11. / vstop prost.
7* november, sreda
Center za mlade Domžale
19.00 120 LET CENTRA ZA MLADE DOMŽALE
Odprtje razstave ob 20-letnici Centra za mlade Domžale.
Knjižnica Domžale
19.00 | IRENA SKUK: PILATES
Predstavitev / vstop prost / org.: Irena Skuk, BODIFIT, Knjižnica Domžale.
Blunout
21.00 | PERICA JERKOVIČ
Perica klasično stand-up pripovedovanje kombinira z eno vrstičnicami in besedno komiko včasih prekine s segmentom, polnim mimike in gestikulacije.
Sobotna otroška matineja/za IZVEN Lutkovna predstava / 35' / 2+ / Društvo lutkovnih ustvarjalcev, Gledališče Labirint / režija: Saša Jo-vanovič / nastopata: Tina Oman, Saša Jovanovič.
Mestni kino Domžale
16.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Glej opis pod 2. november.
18.00 | POSLEDICE
Glej opis pod 2. november.
20.00 | DEKLE V PAJKOVI MREŽI
Kriminalni triler / filmska priredba četrte knjige švedske kriminalne serije Millennium, v kateri se hekerica Lisbeth Salander z novinarjem Mikaelom Blomkvistom zaplete v nevarno mrežo vohunstva, spletnega kriminala in politične korupcije.
11. november, nedelja
Kulturni dom na Močilniku Dob 16.00 | VEVERICA KOŠATOREPKA
Predstava domače gledališke skupine / deklica Janka je imela prijateljico, prisrčno veverico, z lepim košatim repom, s katero sta se zelo dobro razumeli, dokler veverice Košatorepke ni premamilo domotožje po gozdu... / informacije in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 16.00 | LUIS IN VESOLJČKI
Glej opis pod 1. november.
17.45 | DEKLE V PAJKOVI MREŽI
Glej opis pod 10. november.
20.00 I BOHEMIAN RHAPSODY
Glej opis pod 1. november.
12« november, ponedeljek
Knjižnica Domžale
19.00 | BRONJA ŽAKELJ: BELO SE PERE NA DEVETDESET
Literarna kavarna / pogovor z avtorico / org.: Tadeja Rode Teran, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | FERDINAND VON SCHIRACH: TEROR
Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Sodobna drama / Prešernovo gledališče Kranj / režija: Eduard Miler / igrajo: Borut Veselko, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Peter Musevski, Vesna Slapar, Ciril Roblek k. g., Judita Polak k. g. / Koliko šteje življenje posameznika? Kako se odločiti v skrajnih primerih terorističnih dejanj?
13* november, torek
Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE
Glej opis pod 6. november.
16.00 | USTVARJALNE ROKE: KVAČKANJE
Delavnica ročnih del / vstop prost / org.: Ruša Erjavec, Knjižnica Domžale.
17.00 | KLEPETULJE
Pozdravljeni v knjižnici / poučna pravljična ustvarjalnica / 4+ / obvezna predhodna prijava / animatorka: Lidija Smerkolj Turšič / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | MATEJA A. KEGEL: MLADOST V REJNIŠTVU
Predstavitev knjige / pogovor / sodelujejo: avtorica Mateja Kegel Kozlevčar, Marta Tomec, Center za socialno delo Domžale, Maksimiljana Mali, Društvo rejnikov Slovenije / org.: Zavod Priznaj.si, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | FERDINAND VON SCHIRACH: TEROR
Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 32. november.
Knjižnica Domžale
17.00 | ŽIV ŽAV: ZAJTRK JE ZDRAV
Dan slovenske hrane / predstava / 4+ / zagotovite si brezplačne vstopnice / org.: Gledališče KU-KUC, Knjižnica Domžale.
Kulturni dom Groblje
19.00 | KONCERT MEPZ KLAS GROBLJE Z
GOSTI
Vstop s prostovoljnimi prispevki
Mestni kino Domžale
20.00 | V KRALJESTVU ZLATOROGA Z
ŽIVO GLASBENO SPREMLJAVO
Prvi slovenski nemi celovečerni film / glasbena spremljava: Matej Haas (violina), Jakob Bobek (klarinet), Milan Hudnik (violončelo), Andrej Go-ričar (klavir) / glasbo je napisal Andrej Goričar / v okviru EPTA - 18. slovenski klavirski dnevi.
Blunout
21.00 | KING FOO
Okrepljeni s pevko Aleksandro Josič, ki je nase opozorila na talentih v Srbiji, kjer je osvojila 3. mesto, so KiNG FOO trenutno ena izmed najhitreje vzpenjajočih skupin na slovenski glasbeni sceni.
17* november, sobota
Galerija na potepu
5.00 | MONET IN BREUGEL NA DUNAJU
Strokovna ekskurzija na razstavi v Albertino in KHM / prijave v Kulturnem domu Franca Bernika na tel.: 01722 50 50, strokovno vodstvo Jurij Smole, vrnitev v večernih urah.
KD Franca Bernika
9.15-19.30 | EPTA -18. SLOVENSKI
KLAVIRSKI DNEVI
Glej opis pod 16. november.
Galerija Domžale
10.00 | MINIGALERIJA- USTVARJALNA DELAVNICA
Vstop prost / vodi: Lučka Berlot / program je namenjen otrokom (od 4 let dalje) in mladim, k ustvarjanju vabljeni tudi starši / prijave na galeri-ja@kd-domzale.si / 90 min / vstop prost / pokrovitelj: Art Ljubljana, d. o. o., trgovina z umetniškim materialom.
Knjižnica Domžale
10.00 | LARISA BROJAN: O PUJSKU, KI JE ZGRADIL HIŠICO IZ SLAME
Predstavitev knjige / delavnica / 4+ / vstop prost / org.: Larisa Brojan, Knjižnica Domžale.
19.00 | FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA SLOVENIJE
Filmski večer / projekcija zmagovalnih filmov FNF 2017/ vstop prost / org.: Festival neodvisnega filma Slovenije, Knjižnica Domžale.
Kulturni dom Radomlje
19.00 | AMART2018 - VELIKI IRSKI VEČER
Večer napolnjen predvsem z irsko tradicionalno in pub glasbo / po zaključku degustacija irskih napitkov/ idejna zasnova, scenarij in izvedba tudi tokrat v domeni Rada Likarja / karte v predprodaji že od 7 evrov na Mojekarte.si.
Mestni kino Domžale 20.00 | MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA
Domišljijska družinska pustolovščina / drugo nadaljevanje Magičnih živali bo Newta Scamander-ja v čarovniškem svetu J. K. Rowling popeljalo v Pariz, po sledi temačnega maga Gellerta Grinde-lwalda.
18 • november, nedelja
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
Glej opis pod 2. november.
Mestni kino Domžale
18.00 | STEFAN ZWEIG: SLOVO OD EVROPE
Glej opis pod 6. november.
20.15 | OVERLORD
Glej opis pod 18. november.
Knjižnica Domžale
19.00 | MOŠKA VOKALNA SKUPINA ADAM RAVBAR IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR MOJ SPEV
Kulturna društva se predstavijo / KD Groblje / vstop prost / org.: JSKD Domžale, Knjižnica Domžale.
• november, četrtek
Knjižnica Domžale 17.00-17.50 / PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 8. november.
19.00 | PLETEMO SPOMINE ...
Še pomnite, Domžalci? / gost: Matjaž Brojan / vstop prost / org.: TIC Domžale, Andreja Čoki, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | TRAGEDIJA PODMORNICE KURSK
K-141
Zgodovinska drama / film sledi tragediji podmornice Kursk in vladni malomarnosti, ki je sledila: medtem ko so se potopljeni mornarji bojevali za preživetje, so se morale njihove družine spopasti s političnimi preprekami, ki so ovirale reševalno akcijo.
20.15 | HIŠA, KI JO JE ZGRADIL JACK
Drama, triler / najbolj brutalen film v filmografiji Larsa von Trierja razkriva vpogled v um serijskega morilca, ki ga v najboljši vlogi do zdaj sijajno upodobi Matt Dillon.
Blunout 21.00 | ORLEK
Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev / znani so po hitih: Ko so lipe cvetele, Adijo knapi, Na Kum, Perkmandeljc in številni drugi.
VIL. 111 L-ldlllt-t: M\U| H I It. IVidSMlll, IVI I 'J V , I "J I M /elit- /
prijave na: sonja.jurisevic@dom.sik.si ali 01 724 12 04 / vstop prost / org.: Sonja Juriševič, Marija Radkovič, Knjižnica Domžale.
17.00 | BONTON ZA MALE LUMPE
Pozdravljeni v knjižnici / predstava / 4+ / zagotovite si brezplačne vstopnice / org.: Gledališče Biči-kleta, Knjižnica Domžale.
Kulturni dom Franca Bernika
18.00 | POKAŽI, KAJ ZNAŠ - ZA DOBER
NAMEN!
Dobrodelna plesna, pevska in glasbena prireditev / na prireditvi bodo nastopili učenci OŠ Venclja Per-ka z namenom, da bi zbrali čim več sredstev za posodobitev šolske knjižnice in za nagrajevanje učnih dosežkov / več info: vodja projekta mag. Patricija Verbole, 051610 716.
Mestni kino Domžale 20.30 | VDOVE
Glej opis pod 24. november.
28 • november, sreda
Slamnikarski muzej
18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: MATJAŽ MASTNAK - SOUVANI IN NJIHOV PARK V VOLČJEM POTOKU
Pogovor z dendrologom Matjažem Mastnakom, ki je raziskoval družino Souvan in njihovo parkovno ureditev okoli graščine v Volčjem Potoku v 19. stoletju / vodi Cveta Zalokar / vstop prost.
Knjižnica Domžale
19.00 | MARTA ZABRET: MArTEMATIČNE PRIGODE
Predstavitev knjige / pogovor / moderator: Gašper Tonin / vstop prost / org.: Marta Zabret, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika 20.00 | DIVANHANA
Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN Koncert / bosanska ,urbana' ljudska pesem, preobražena na balkanskem prepihu novih glasbenih vplivov in virtuoznih glasbenih prijemov.
23. november, petek .^rno^mber^četrtek
Knjižnica Domžale 16.00-18.00 | DVORANA IGRAČ
Predstavitev knjižnične igroteke / 3+/ prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
18.00 | PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE - 70 LET
Slovesna prireditev ob 70-letnici ustanovitve društva / kulturni program: MoPZ Janko Kersnik, Lukovica in Banda citrarska, Ihan / povezuje: Draga leretina Anžin / vstop z brezplačnimi vstopnicami.
24. november, sobota
KD Franca Bernika
10.00 | SVETLANA MAKAROVIČ: ČUK NA PALICI
Sobotna otroška matineja / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Lutkovno-glasbeni kabaret / Zavod KULT / 45' / 3+ / zbirka otroških pesmi s pomočjo lutk, petja in glasbe zaživi v pisanem kabareju za najmlajše.
Menačenkova domačija
15.00 | SOBOTNA USTVARJALNICA:
KONJIČKI IZ VOLNE
Izdelava konjičkov iz surove volne v tehniki suhega filcanja z iglo / vodi Katarina Goltez / tudi za začetnike - otroci do 12+ v spremstvu odraslih / 4 ure / kotizacija: 18 € / št. omejeno / obvezne prijave do 19.11. na info@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
Brezplačen računalniški tečaj za začetnike (osnovna uporaba računalnika in interneta). Obvezne prijave: Helena Dakič Prelc, tel. št. 0172412 04.
Nadaljevalni računalniški tečaj
Tečaj, namenjen vsem članom knjižnice, ki so se že udeležili rač. tečaja za začetnike. Obvezne prijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 0172412 04.
Varni na internetu in uporaba e-naprav
Predavanje o varnosti na internetu. Izobraževanje bo organizirano, ko bodo zapolnjena mesta. Obvezne prijave na: heiena.preic@dom.sik.si ali 0172412 04.
Prva računalniška pomoč
Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro brezplačna pomoč pri uporabi računalnika. Prijave na: 0172412 04 (Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek).
Info
Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 8. november.
KD Franca Bernika 20.00 | DIVANHANA
Abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 24. november.
30. november, petek
Knjižnica Domžale
17.00 | ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO
Pravljica in ples / za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijave na oddelku za otroke in mladino / org.: PŠ Miki, Knjižnica Domžale.
19.00 | ALJAŽ ANDERLE: LEDENE STRASTI
Lekcije globalnega zamrzovanja / projekcija / vstop prost / org.: Aljaž Anderle, TIC Domžale, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 17.45 | VDOVE
Glej opis pod 24. november.
20.15 | ZIMSKE MUHE
Abonma jilmski PETEK in za IZVEN Glej opis pod 26. november.
Blunout
21.00 | ALENKA GODEC 30 LET
Alenka Godec je leta 1988 s skupino Cafe nastopila na Pop delavnici, kjer je kot debitantka dobila kar tri nagrade, kar ni uspelo še nikomur / od takrat je za njo že 30 let glasbenega ustvarjanja.
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50
Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plačljiva. Informacije: menacenk@kd-domzale.si ali 01 / 722 50 50.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 84 08
Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Predhodna najava obiska na tel.: 01722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e-naslov: info@kd-domzaie.si. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijski material
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v decembru 2018 pošljite do 16. novembra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
io | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Dr. Jožef Muhovič: Humanum Dobrodelni gasilski koncert
Z oktobrom se je v Galeriji Domžale začela nova razstavna sezona.
galerija domžale Pod taktirko strokovnega sodelavca Jurija Smoleta, domžalskega akademskega kiparja in voditelja priljubljenega galerijskega spremljevalnega projekta Galerija na
potepu, se bo zvrstilo sedem razstav s predstavitvijo aktualne slovenske likovne in vizualne umetnosti.
Začetek je zaznamovala velika osebnost iz sveta likovne umetnosti - dr. Jožef Muhovič, ki pa ni le akademski slikar, temveč tudi doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predvsem pa veliki likovni teoretik, avtor novega leksikona Likovne teorije in mnogo drugih znanstvenih del, povezanih z razumevanjem likovne teorije, estetike in filozofije umetnosti.
Jožef Muhovič je umetnik, ki svojo intelektualno moč umešča v široko polje ustvarjalnosti. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in kiparstvom. Deluje na dveh področjih, ki sta ponavadi ločeni - teorija in praksa. Zanimivo je, da se pred njegov izjemno plo-dovit umetniški opus mnogokrat postavljajo teoretska branja. Tudi vpogled v njegovo likovno produkcijo, ki je med drugim prisotna v pomembnih zbirkah na Dunaju, v Berlinu, Gradcu in tudi v ZDA, je občinstvu redko pred-
TU
v
SU
SREDNJI SVET
8.- 22. 11. 2018
► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 8. novembra 2018, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetniki se bo pogovarjal Jurij Smole.
www.kd-domzale.si / T: 01 722 50 50
0
GD
Dobrodelni gasilski koncert so za svojega vzeli vsi gasilci kot tudi podporniki in prijatelji gasilstva.
stavljen. Veseli smo lahko, da je s svojim obiskom počastil tudi domžalsko galerijo, čeprav ne prvič, saj smo že pred devetimi letu tu občudovali njegove risbe.
Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale sta v četrtek, 4. oktobra 2018, v Športni dvorani Domžale organizirala deveti dobrodelni gasilski koncert, na katerem so številni nastopajoči obiskovalcem dodobra ogreli dlani in jim polepšali večer. Vsi, ki so se koncerta udeležili, pa so z nakupom vstopnice prispevali v sklad za socialno ogrožene družine prostovoljnih gasilcev in na ta način pokazali, da jim ni vseeno za družbo, v kateri živimo in da jim ni vseeno za njene posameznike. Svoj prispevek so dodali tudi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju in tudi na ta način pokazali podporo gasilcem in gasilstvu. Za veselo razpoloženje in zabaven večer so poskrbeli BQL, ansambel Petra Finka, skupina Zvita feltna, Godba Domžale, MoPZ CZR Domžale, KUD Gr-gur Karlovčan - Kalinovac, ansambel Banovšek in kvintet Dori. Program je povezoval Slavko Podboj, za pravo mero humorja pa je poskrbela Modra kronika.
Dobrodelno prireditev so počastili tudi nekateri gostje, med njimi župan Občine Domžale Toni Dragar, župan Občine Trzin Peter Ložar, predsednik
no za njene posameznike. »Danes smo se tukaj zbrali z dobrim namenom, da tako gasilci kot podporniki gasilcev pokažemo spoštovanje do gasilcev in njihovih družin. Prostovoljni gasilci in njihove družine se prav tako soočajo s finančnimi težavami in problemi, ki jih le s svojimi dobrimi dejanji žal ne morejo rešiti. Tudi njim, kadar so v stiski, je treba priskočiti na pomoč. Ne le z našimi rokami in materialom, ampak tudi z določenimi finančnimi sredstvi. To nam omogočajo zbrana sredstva na vsakoletnem dobrodelnem koncertu, ki jih zbiramo na posebnem računu Gasilske zveze Domžale, namenjenem izključno pomoči gasilskim družinam. Do zdaj smo imel pet primerov, ko smo priskočili na pomoč s tako zbranimi sredstvi,« je povedala Marjeta Kristan.
Sredstva za pomoč razdeljujejo po pravilniku, ki natančno določa kriterije, pogoje in postopke, na podlagi katerih lahko hitro pripravijo predlog za morebitno potrebno pomoč. Trenutno je na posebnem računu 36.222 evrov: »Tudi ta številka veliko pove o tem, da je dobrodelni gasilski koncert, ki ga z
sredstva. Vsem obiskovalcem se je zahvalil za obisk in jim zaželel prijeten večer. Zbrane je pozdravil tudi Ivek Golu-bic, predsednik gasilske skupnosti mesta Koprivnica, ki se z delegacijo vsako leto udeleži dobrodelnega gasilskega koncerta. Izpostavil je odlično preko-mejno sodelovanje med gasilci ter občinama Domžale in Koprivnico ter zaželel takšno sodelovanje tudi v prihodnje.
Na koncu koncerta so se zahvalili tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dobrodelnega koncerta. Veliko zaslugo za uspešno organizacijo koncerta, sta tako kot vsako leto imela tajnik Gasilske zveze Domžale Stanko Grčar, ki je poskrbel za operativno pripravo koncerta in organizacijo, ter organizacijski vodja koncerta Vido Repanšek iz Občine Domžale, ki je poskrbel za program in nastopajoče. Pri operativni pripravi koncerta so sodelovali tudi številni gasilci in posamezniki, na pomoč pa so priskočili tudi nekateri donatorji.
Ob tej priložnosti se Gasilska zveza Domžale zahvaljuje glavnemu donator-ju Občini Domžale in donatorjem: Rosenbauer, d. o. o., Vistra, d. o. o., Hofer,
Tokratna razstava nas je s svojo veličino spet prijetno presenetila; dobesedno, saj so galerijski prostor zasedli štirje ogromni formati slik v spremstvu več manjših. In kakšen pogled nam je ponudila! Čutni sprehod v avtorjev po-notranjeni svet, ki ga največkrat izraža v interakciji človeške figure z abstraktnim prostorom slike. Razstavljena dela so iz različnih časovnih obdobij in ciklov, v tehniki olja z dodanimi kolažnimi elementi največkrat na platnu ter (zanimivo) tudi na kamionski ponjavi. Kot smo izvedeli v pogovoru z avtorjem na odprtju razstave, je težko pridobiti pravo ponjavo brez napisov in kot takšno, s sedimenti umazano-sti in časa, jo je kot podlago avtentično uporabil npr. pri sliki Antigona. Razkril nam je tudi, kako nastane njegova slika - z nenehnim opazovanjem, preizkušanjem, iskanjem in pozicionira-njem oblik ter s pravo mero dokončevanja slike, četudi čez nekaj let pozneje. Skratka, prava likovna teorija je tista, ki se izkaže v praksi.
Razstava je bila na ogled od 18. do 30. oktobra.
KAtARINA Rus KRUŠELJ Foto: Miro Pivar
Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkve-nik, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, glavni gasilski poveljnik Hrvatske Slavko Tucakovic, predsednik regije Ljubljana III. Slavko Jalovec, pod-županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, svetnice in svetniki Občine Domžale, častni občani, prijatelji pobratene gasilske skupnosti mesta Koprivnica, na čelu s predsednikom Ivekom Go-lubicem, in Rajko Novak, pobudnik dobrodelnega gasilskega koncerta.
Vse zbrane je pozdravila in nagovorila predsednica Gasilske zveze Domžale Marjeta Kristan, ki je dejala, da z vsakoletnim dobrodelnim gasilskim koncertom organizatorji, nastopajoči in obiskovalci dokazujejo, da jim ni vseeno za družbo, v kateri živimo in jim predvsem ni vsee-
Občino Domžale organiziramo vsako leto, več kot na mestu in da smo ga za svojega sprejeli vsi gasilci kot tudi naši prijatelji in podporniki.« Ob koncu svojega govora se je Marjeta Kristan vsem, ki sodelujejo pri organizaciji koncerta, nastopajočim, pokroviteljem ter vsem, ki so z nakupom vstopnic prispevali svoj prispevek v sklad za pomoč gasilcem in njihovih družin, v imenu Gasilske zveze Domžale iz srca zahvalila in jim zaželela prijeten večer.
Prisotne je pozdravil tudi župan Toni Dragar, ki je dejal, da so z udeležbo na dobrodelnem koncertu pokazali, da še znamo stopiti skupaj. Župan je tudi dejal, da se na Občini Domžale zavedajo kako pomemben je sistem zaščite in reševanja za lokalno skupnost in da se trudijo zagotavljati ustrezna finančna
trgovina na drobno, d. o. o., Avto center Šubelj, d. o. o., Maas, d. o. o., Delavska hranilnica, d. d., UTG Vodnik, d. o. o., Sašo Žaljec, s. p., ter organizacijam in posameznikom, ki so pomagali pri izvedbi 9. dobrodelnega gasilskega koncerta: Vrtnarija Tratnik, Enzo Grafika, Penzion Gostilna Keber Domžale, Radio Veseljak, Miha Ulčar - domžalec.si, časopis Slamnik, časopis Domžalsko-ka-mniške novice, Gasilska zveza Slovenije, Foto, kino in video klub Mavrica Radomlje, SAZAS, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Aleš Erjavšek, Andrej Kosmač, Vido Repanšek, vsa Prostovoljna gasilska društva v Gasilski zvezi Domžale ter Center za zaščito in reševanje Domžale in vsi nastopajoči.
Miha Ulčar Foto: JANEZ RAVNIKAR
Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale
vabi na jesenski koncert z naslovom:
POJEM TEBI, SLOVENIJA
v petek, 16. novembra 2018, ob 19. uri v avli Osnovne šole Domžale.
Naši gostje bodo:
moški pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije, glasbena skupina Aurora in otroški zbor Glasbene šole Domžale.
Prijeten pevski večer bo povezovala Draga Jeretina Anžin.
Vesele bomo, če se nam boste pridružili in skupaj z nami tudi zapeli.
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 27
KULTURA
Zgodbe iz Kofutnikove domačije - čas županovanja Johana Giovanellija (9. del)
V interpretacijskem načrtu z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, ki smo ga v okviru priprav za ohranitev Kofutnikove domačije zasnovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija. V prejšnji številki Slamnika smo spoznali politične razmere v obdobju županovanja Johana Giovanellija (1924-1936). Danes bomo predstavili njegovo družino v tem času in nekaj ohranjenih dejstev o njegovem županskem delu.
Občine so bile v tistem času manjše, župani pa so bili predvsem najbolj razgledani in sposobni, pogosto pa tudi premožnejši krajani, npr. mlinarji ali gostilničarji. Johan Gio-vanelli je bil prav gotovo za tisti čas zelo razgledan in sposoben, da pa bi bil premožen, ne moremo trditi. Poleg tega je živel v leseni Kofutnikovi domačiji, v hiši, kakršne so bile značilne za obdobje do sredine 19. stoletja, tedaj pa je na našem območju že prevladovala gradnja zidanih stanovanjskih hiš, lesena so bila le še gospodarska poslopja. Bolj kot skromno premoženje, ki ga je imel Johan Gio-vanelli, so krajani pri njem občudovali njegovo osebnost, poštenost, požrtvovalnost in pripravljenost pomagati vsakemu krajanu, ki je pomoč potreboval. Za seboj je imel izkušnjo krute prve svetovne vojne, ki se je ni rad spominjal, čeprav mu je z invalidnostjo vtisnila trajen pečat. Ker je na ruski fronti izgubil prste na nogah, je težko hodil. Ravnokar se je poročil (julija 1923), junija 1924 pa je bil kot 30-letni kandidat neodvisne liste že izvoljen za župana Občine Jarše. Nato je bil izvoljen še večkrat, tako da je županoval zaporedoma 12 let, potem pa ni želel več kandidirati. Zaposlil se je v tovarni Induplati Jarše, kjer je vodil skladišče. Tam je ostal zaposlen vse do svoje upokojitve.
V obdobju županovanja si je Johan Giovanelli ustvaril tudi družino. Rodilo se mu je pet otrok, dve hčerki sta že v času otroštva umrli. Leta 1933 je v starosti 81 let umrl tudi njegov oče Johan Giovanelli st., ki je v otroštvu (kot rejenec iz Trsta) h Kofutniku prinesel italijanski priimek Giovanelli.
Njegova hči Pepca se takole spominja očetovega županovanja: »Občinski odborniki so imeli sestanke v naši hiši
Družinska slika Kofutnikovih, ki je nastala leta 1931, v času, ko je bil Johan Giovanelli župan Občine Jarše. Sedijo (z leve): sin Lovro, mama Katarina, oče Johan in dedek Johan, med njima stoji hčerka Pepca. Zadaj stojijo: Johanova nečakinja Ivanka Velkavrh, sin Ivan (Iko) in nečakinja Minka Velkavrh.
Odbor za nakup velikega zvona ob prevzemu zvona 17. januarja 1932. Jarški župan Johan Giovanelli je v drugi vrsti, četrti z leve.
in takrat smo morali otroci v posteljo. Občine so bile revne, saj niso dobivale denarja od Dravske banovine. Od kod so dobivale prispevke, ne vem. Ko so imeli seje, so se vedno pogovarjali o tem, da ni denarja. Pogosto so se pogovarjali o posipanju cest, ki so bile takrat še makadamske, dva cestarja pa sta popravljala cestne luknje. Včasih je Mlinščica strgala bregove, da je voda tekla kar po travnikih, pa so se pogovarjali o tem. Ata je vpregel konja in pripeljal šoder (drobno kamenje), deske, cement, da so strugo popravili. /.../ Kot župan je oče hodil na seje v Ljubljano, kjer so se zbirali župani vseh občin.«
Pisnih virov o delu župana Johana Giovanellija je zelo malo. Ohranila pa se je fotografija iz leta 1932, na kateri je Odbor za nakup velikega zvona v Mengšu. Med prvo svetovno vojno (večinoma v letu 1917) je takratna država Avstro-Ogrska v vojne namene pobrala večino zvonov s
cerkva na našem območju. Zato so po vojni za zvonove zbirali denar in jih postopoma kupovali, vlivali pa so jih v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Na ohranjeni sliki je med župani, občinskimi odborniki in drugimi pomembnimi možni tudi jarški župan Johan Giovanelli. Županova hči Pepca se takole spominja očetovega sodelovanja pri nakupu tega zvona: »Vsepovsod so pobirali prostovoljne prispevke, da so potem lahko kupili ta zvon. /.../ Pri nakupu so sodelovale vse občine, ki so spadale v mengeško župnijo. Kot župan se je tudi oče udeležil slovesnega prevzema mengeškega zvona.«
Ohranil se je še en pisni vir, ki nekoliko kaže način županovanja Johana Giovanellija in njegovo predanost za skupne krajevne potrebe. Stane Stražar v svoji knjigi Ob bregovih Bistrice navaja, da Občina Jarše pod vodstvom župana Johana Giova-
AMART 2018 - Veliki irski večer
»Jaz sem iz Irske« (William Butler Yeats)
Z verzi, ki jih je zapisal irski pesnik, dramatik in nobelovec William Butler Yeats, se bo začel zdaj že četrti irski večer v Radomljah, ki bo napolnjen predvsem z irsko tradicionalno in pub glasbo.
Ko so se organizatorji in nastopajoči spomladi pred dvema letoma prvič predstavili z irsko poezijo in glasbo, niti pomislili niso, da bo v dveh letih ta zgodba presegla vsa pričakovanja. Obisk se je večal, z njim pa
tudi število nastopajočih, in teh na irskih večerih v Radomljah še nikoli ni bilo toliko, kot jih bo letos, sredi novembra. Poleg irske glasbe bo dogodek obogatila tudi skupina plesalk z irskimi plesi, z irsko legendo in poezijo pa se bo le za trenutek umirilo razgibano vzdušje v dvorani.
Nastopili bodo:
•	skupina Cinca marinca,
•	MePZ Drouz, gosta Jan Gregorka
(kontrabas) in Staš Milovanovič (bodhran),
•	duo Green (violina) - Šinkovec (kitara),
•	skupina Beer Belly,
•	duo Nika Svetlin & Anja Ruperčič, Robert Bone, električni klavir,
•	plesalke Šole irskega plesa,
•	Spela Bešter z irsko legendo, glasbena spremljava Marko Hrabar, ilustracije Mladen Melanšek,
•	irsko poezijo bosta pripravila Laura Tobin in Gabrijel Gales,
•	program bo povezovala Nežka Bešter.
Po zaključku: degustacije irskih napitkov. Idejna zasnova, scenarij in izvedba pa so tudi tokrat v domeni Rada Likarja.
Vabljeni v Kulturni dom Radomlje na Veliki irski večer v soboto, 17. novembra 2018, z začetkom ob 19. uri.
Tudi letos so dogodek podprli Krajevna skupnost Radomlje, Veleposlaništvo Irske in mnogi sponzorji.
Karte so v predprodaji že od 7 evrov na Mojekarte.si in na vseh njihovih prodajnih mestih.
Vabljeni!
nellija tovarni Induplati Jarše ni vrnila preveč plačanih davkov, ampak je zanje kupila tri travniške brane, čistilnik žita in za vsako vas po en požarni kavelj. Delovna skupina za vsebinski načrt Kofutnikova domačija kot ekomuzej
Literatura:
- Mark Poljanšek, M., Cencelj: Johan Giovanelli (1894-1964) iz
Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah: raziskovalna naloga OŠ Rodica, 2016.
Miha Prajs, Špela Prajs: Fotografije iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2018. Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico, Radomlje, 1988, str. 541.
VIMUZEJU November 18
MENACENKOVA DOMAČIJA Torek, 6. november 2018, ob 18. uri
Odprtje
JOŽE STRAŽAR KIYOHARA
Medalje, plakete, mala plastika
Razstava
- 27. november 2018 Vstop prost.
MENACENKOVA DOMAČIJA	SLAMNIKARSKI MUZEJ
Sobota, 24. november 2018, ob 15. uri Sreda, 28. november 2018, ob 18. uri
KONJIČKI IZ VOLNE
Delavnica s Katarino Goltez
4 ure / kotizacija: 18 eur/ št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 19. novembra na e-nasiov info@ kd-domzale.si aii 01-722 50 50 (KDFBD).
MATJAŽ MASTNAK
Souvani in njihov park v Volčjem potoku
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost.
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
menacenkova domačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. slamnikarski muzej domžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
6
io | slamnik
KULTURA | STAREJSI
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Domžalski rogisti in zelo pestro leto 2018 25- ex tempore Grožnjan
r . _ ._____ .__. , ,„______Tradicionalni mednarodni, tokrat že 25. ex te
Leto za zapis v zgodovino lovske kulture
Domžalski rogisti imamo zelo pestro leto. Poleg povečanega števila nastopov, ki so posledica ciljno usmerjenega in intenzivnega dela našega dirigenta Daniela Savnika, smo zelo povečali tudi število vaj, saj smo se pripravljali tako na tekmovanje v Avstriji, ki je bilo v maju 2018 in kjer smo z uspehom obranili znak Zlati rog, kakor tudi na 2. evropsko prvenstvo lovskih rogistov, ki je bilo tokrat v kraju Levoča na Slovaškem 28. in 29. septembra.
Tradicionalni mednarodni, tokrat že 25. ex tempore Grožnjan, je potekal od 27. do 30. septembra 2018.
Dolgoletna uspešna prisotnost na tekmovanjih v Avstriji je pustila pečat tudi na mednarodnem nivoju, in tako so nas letos prvič kot edine predstavnike iz Slovenije povabili na 2. evropsko prvenstvo lovskih rogistov. To povabilo smo sprejeli kot nagrado za naš dolgoletni trud in smo se kljub visokemu - tako finančnemu kot časovnemu vložku - odločili za dolgo pot v Levo-čo na Slovaškem.
Med 20 skupinami rogistov, ki so bile razdeljene v dve tekmovalni skupini (B in Es), se žal nismo uvrstili v fi-
slovenskega predstavnika, kar je odraz nivoja slovenske lovske glasbene kulture naproti državam, kjer to zvrst mnogo bolj negujejo in ji dajejo veliko večji pomen, kot ji ga namenimo v Sloveniji.
Organizatorjem je uspelo zliti edinstven prostor pod Unesco zaščito s čarobnim zvenom lovskih rogov. Prireditev se je začela v petek, kjer se je prvi večer vsaka skupina predstavila s kratkim koncertom v mestnem parku (Trg mojstra Pavla) ob znameniti gotski cerkvi sv. Jakoba iz 15. stoletja z le-
lo. Domžalski rogisti smo imeli omogočen termin med 14.15. in 14.40. Predstavili smo se s tremi skladbami skladatelja Johanna Haydna Gozdna pravljica, Fanfare princa Eugena in Lackenhofer Jagerpolka.
V omenjeni cerkvi je na sobotni večer potekala tudi razglasitev rezultatov najboljših lovskih rogistov v Evropi.
Na Evropskem prvenstvu smo sodelovali: Daniel Savnik (dirigent), Jernej Hribar, Tomaž Tavčar, Ivan Koza-rič (UV), Andrej Volkar, Mihael Kozjek in Tine Pavli.
Verjamemo, da bomo z intenzivnimi vajami, predanostjo glasbi, s pridobitvijo podmladka in usmerjenim delom lahko čez dve leti zapisali, da smo na 3. EP na Poljskem osvojili še kako mesto višje.
Rad bi samo še izkoristil priložnost in se zahvalil vsem, ki ste nam finančno pomagali izpeljati ta zahteven projekt: krajevnim skupnostim, več občinam in posameznim podjetjem, predvsem pa Občini Domžale in županu Toniju Dragarju, ki ima razumevanje za kulturo in nam iz leta v leto omogoča doseganje zastavljenih ciljev.
Seveda pa gre tudi zahvala družinam sodelujočih, še posebej razumevanju naših žena, ki so z velikim veseljem podprle projekt in bodrile soproge pri doseganju tega cilja.
Jernej Hribar,
predsednik kd domžalski rogisti
Foto: arhiv KD Domžalski rogisti
likovno društvo mengeš Člani Likovnega društva Mengeš se zadnja leta redno udeležujejo tega velikega mednarodnega festivala likovnega ustvarjanja. Tokrat je za to veliko prireditev ustvarjalo kar osem članov društva, in sicer Irena Gorenc, Leonida Gorope-všek, Milan Korbar, Binca Lomšek, Ina Malus, Boris Pospihalj, Helena Testen in Milica Tomšič.
Čudovito toplo jesensko vreme, sonce in rahla burja so ustvarjali pogoje, da so čopiči kar plesali po platnu. Tako so nastajale slike: Irenin Kažun, Leonidine Črte in Igrarije, Milanov pej-saž in utrinek istrske ulice, Bincini risbi Kovač in Lastovka, Inin Pejsaž, He-
lenin diptih in Milicina Kraljica morja. Svoje slike so z zadovoljstvom obesili na kamnite fasade in se s ponosom fotografirali poleg njih.
Ogled številnih umetnin, ki so krasile kamnite fasade starega istrskega mesta, mesta umetnikov, so popestrile številne prireditve, koncerti, razstava gob, degu-stacija vin, fužija z istrskim tartufom...
Polni vtisov in idej za nova ustvarjanja likovnih del v modernejših tehnikah so udeleženci našega društva sklenili, da se bodo tega mednarodnega srečanja v čudovitem okolju mesta umetnosti udeležili tudi prihodnje leto.
Besedilo in foto: Likovno društvo Mengeš
Iskrene čestitke za 90. rojstni dan
Jubilant Slavko Novak
Zakonca Slavko in Milka Novak živita že več desetletij v prijetni Lobodovi ulici v Domžalah in sta eden prepoznav-nejših zakonskih parov v naši občini. Gospod Slavko je bil včasih zaposlen na občini, številni se ga spomnijo kot enega vodilnih mož v nekdanjem Universale, še bolj ga poznajo člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale, kjer je aktiven že več kot tri desetletja. Gospa Milka pa je profesorica slovenskega in nemškega jezika ter se je bodo zanesljivo spomnili številni dijaki nekdanje Srednje šole Domžale, kjer je poučevala.
Sredi septembra 2018 je bil na prijetni domačiji Novakovih, obdani s številnim cvetjem, več pozornosti namenjene gospodu Slavku, saj je 20. septembra praznoval 90. rojstni dan. Vesel je bil čestitk in voščil domačih, pa tudi dobrih želja drugih ni manjkalo. Na predlog Medobčinskega društva invalidov Domžale ga je obiskal tudi župan Toni Dragar in mu skupaj s predsednico Medobčinskega društva invalidov Domžale Vido Perne čestital in zaželel predvsem veliko zdravja. V prijetnem pogovoru, v katerem je sodelovala tudi žena Milka, so obudili spomin na življenjsko pot jubilanta. Ta se je začela 20. septembra 1928 v Spodnjih Gameljnah, na manjši kmetiji, ki jo je zelo zgodaj zaznamovala očetova smrt. Ob njej je bil Slavko star tri leta in pol, po očetovi smrti pa se je rodila še ena od štirih sestra, imel pa je tudi brata. Pridna mama je požrtvovalno skrbela za številno družino in si ob kmetiji pomagala z občasnimi prevozi s konji. Otroci so ji pomagali po svojih močeh, hkrati pa pridno hodili v šole. Tudi Slavko, ki je pred odhodom v šolo doma marsikaj postoril, zvečer pa včasih po trdem delu kar zaspal ob knjigah. Po osnovni šoli v Šmar-tnem je ob začetku vojne obiskoval Gimnazijo Ljubljana, nato nižjo nemško gimnazijo v Kranju, po vojni pa meščansko šolo in opravil maturo na zdajšnji bežigrajski gimnaziji. Po njej je na predlog sošolca z njim odšel v Beograd, kjer je dobil štipendijo in obiskoval višjo šolo, katere poudarek je bil na notra-
njih zadevah. Zaradi nemogočih bivalnih pogojev je šolo po prvem letniku zapustil, z delom odslužil štipendijo in na lastno prošnjo odšel služit vojaški rok v Bor, od tod pa v šolo rezervnih vojaških starešin v Bitolo. Na to obdobje ima lepe spomine, saj je s strokovnostjo in pridnostjo dosegal lepe uspehe. Sledila je krajši čas služba v Novem mestu, nato pa v Mlinostroju, od koder se je 'preselil' na oddelek za gradbeništvo tedanje velike občine Domžale. Dela ni zmanjkalo, veliko so bili na terenu, zato mu je po desetih letih dela na občini prav prišla prošnja tedanjega direktorja Universale Matije Svoljška, da delovno pot nadaljuje kot vodja splošne in kadrovske službe, kar je opravljal vse do leta 1990, ko se je upokojil.
Z ženo Milko sta se spoznala v taboru predvojaške vzgoje, ko je obiskala svojega brata, se poročila 1956, v Domžale pa prišla 1965. Vmes je gospod Slavko študiral pravo, oba pa se spominjata, kako sta ob štipendiji in priložnostnem delu (tudi poučeval predvojaško vzgojo) šla skozi življenje, gradila hišo, vzgajala dva sinova in se veselila štirih vnukov. Prav iz tega obdobja je njuno prepričanje: vse se da, če se hoče.
Gospod Slavko je več kot tri desetletja član Medobčinskega društva invalidov Domžale in predsednica Vida Perne ne more prehvaliti njegove pomoči. Dolga leta je opravljal funkcijo predse-
dnika častnega razsodišča, s strokovnimi znanji s področja prava pa pomaga tudi na drugih področjih. Dolga leta je bil tudi član organizacije rezervnih vojaških starešin, v enoti Teritorialne obrambe Domžale pa je bil kot rezervni oficir aktiven v štabu TO.
Sodeloval je tudi pri Smučarskem društvu Domžale, tudi kot mednarodni sodnik za alpske discipline. Od 18. leta je bil tudi redni krvodajalec in je več kot 30-krat daroval kri, tudi za operacije na srcu.
Jesen življenja si s soprogo popestrita z obiskom hotela Delfin v Izoli, skoraj vsak dan se sprehodi do Kamniške Bistrice ali do društva, bere časopis, gleda televizijo, kjer ga najbolj zanima šport, zvest mu je od mladih dni, posebej pa je ponosen na svoj kar 30-kra-tni vzpon na Triglav, kamor je popeljal tudi sinova in vnuke, dvakrat je prehodil tudi slovensko planinsko transver-zalo. Na sinova in vnuke je zelo ponosen, saj so si vsi pridobili univerzitetno izobrazbo, ne more pa prehvaliti obeh snah. Z ženo ju veseli, ker se dobro razumejo in ju radi obiskujejo, še posebej pa sta srečna ob treh pravnukih.
Iskrene čestitke, gospod Slavko, in naj bosta sreča in zdravje tudi v prihodnje vsakodnevna gosta v vašem domu.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
lokalne volitve 2018
NEDELJA, 18. NOVEMBER 2018
LOKALNE VOLITVE
V	nedeljo, 18. novembra 2018, bodo v občini Domžale potekale volitve za župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale in člane vseh 13 svetov krajevnih skupnosti.
Pravico voliti župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale in člane svetov krajevnih skupnosti ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil 18 let, mu ni odvzeta poslovna sposobnost in ima stalno prebivališče na območju občine Domžale oziroma na območju posamezne krajevne skupnosti. Pod enakimi pogoji ima pravico voliti tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v občini Domžale oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v občini Domžale ter tudi tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v občini Domžale.
Obvestilo volivcem
Vsi volivci bodo o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, obveščeni z obvestilom, na katerem bo naveden podatek o volišču in številki, pod katero so vpisani v volilni imenik. Zaradi ugotovitve istovetnosti morajo volivci na volišče skupaj z obvestilom prinesti tudi osebni dokument. Pred prevzemom treh glasovnic se volivec podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku.
Glasovanje na volitvah župana
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje.
Glasovanje na volitvah v Občinski svet Občine Domžale
V	občini Domžale se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem sistemu, s tem da se kot volilna enota upošteva celotno območje občine Domžale.
Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas.
Preferenčni glas
18. člen Zakona o lokalnih volitvah določa: »Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenč-ne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo.«
Glasovanje na volitvah v svete krajevnih skupnosti
Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem sistemu, s tem da se kot volilna enota upošteva celotno območje krajevne skupnosti.
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedne številke pred priimki in imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov sveta KS v posamezni krajevni skupnosti, kolikor se voli članov sveta KS.
Na glasovnicah za volitve članov sveta krajevne skupnosti Jarše - Rodica in članov Sveta krajevne skupnosti Radomlje je navedenih manj kandidatov, kot sicer svet teh krajevnih skupnosti šteje članov. Zato se v teh primerih glasuje za največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
Volišča
Seznam volišč in območij volišč je objavljen na oglasni deski in spletni strani Občine Domžale. Vsa volišča bodo 18. novembra 2018 odprta od 7. do 19. ure.
Predčasno glasovanje
Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo v torek, 13. novembra 2018, in v sredo, 14. novembra 2018, od 7. do 19. ure v Domžalskem domu, Ljubljanska cesta 58, Domžale.
Glasovanje po pošti
Po pošti lahko glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale, na naslov Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, najpozneje (10) deset dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 7. novembra 2018. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, ki to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale v roku iz prejšnjega stavka in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida.
Glasovanje na domu
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Domžale, najpozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 14. novembra 2018.
*Uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo 3, 45/08, 83/12 in 68/17) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 109/06-uradno prečiščeno besedilo, 54/07-odl. US in 23/17) Občinska volilna komisija Občine Domžale objavlja seznam potrjenih kandidatov za volitve župana Občine Domžale, seznam potrjenih list kandidatov za volitve članov Občinskega sveta Občine Domžale ter sezname potrjenih kandidatov za volitve članov svetov krajevnih skupnosti, kot sledijo v nadaljevanju:
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE
1.	METOD MARČUN, 04.05.1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 37, UNIV. INŽENIR STROJNIŠTVA, PODJETNIK, PREDLAGATELJ: MAŠA MARČUN IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	TONI DRAGAR, 07.05.1961, IHAN, NA LEDINAH 1A, DIPL. EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE, PREDLAGATELJ: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
3.	ALENKA RESINOVIČ REZA, 29.09.1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 24, UNIV. DIPL. INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, NOVINARKA, PREDLAGATELJ: LISTA REZA
4.	MAG. BOJAN ARH, 07.11.1957, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 4, MAG. PRAVNIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: STRANKA ALENKE BRATUŠEK
Voli se 1 (en) kandidat za župana Volitve bodo v nedeljo, 18. novembra 2018.
OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija
Številka: 0412-2/2018 Datum: 29.10.2018
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilic Vidergar, univ. dipl. pravnica, l.r.
SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE
f zcitnl I Slavtniji
Številka liste: 1
Ime liste: ZELENI SLOVENIJE
1.	GREGOR HORVATIC, ROJ. 21.12.1977, DOB, VODNIKOVA ULICA 14, USNJARSKI TEHNIK, LOGISTIK
2.	KATJA KERN, ROJ. 28.09.1995, PODREČJE, PODREČJE 19, DIPLOMIRANA VARSTVOSLOVKA, ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA
3.	DARKO JENKO, ROJ. 02.12.1953, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 30, PRAVNIK, UPOKOJENEC
4.	ANDREJKA MLEKUŽ, ROJ. 28.05.1960, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 33, MEDICINSKA SESTRA, MEDICINSKA SESTRA
5.	ALEKSANDER GERIC, ROJ. 18.02.1979, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 19, GRAFIČNI TEHNIK, GRAFIČNI TEHNIK
6.	MOJCA KEBER, ROJ. 17.01.1962, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 3, ADMINISTRATOR, ADMINISTRATOR
7.	DRAGO KOLENKO, ROJ. 23.09.1968, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 17, USNJARSKI TEHNIK, DELAVEC
8.	VLADIMIRA BREZNIK WIEGELE, ROJ. 02.02.1954, RADOMLJE, TRATA 8A, EKONOMIST, UPOKOJENKA
9.	ZORAN SIMIC, ROJ. 10.11.1977, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4C, GRADBENI INŽENIR, PROJEKTANT
10.	VIDA ISKRA, ROJ. 23.05.1955, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 49A, GOSTINSKI TEHNIK, UPOKOJEN
11.	FREDI ADLER, ROJ. 29.09.1965, SPODNJE JARŠE, PREŽIHOVA ULICA 10, KUHAR, POŠTNI DELAVEC
12.	VERONIKA HERBAJ, ROJ. 18.12.1939, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 1, KNJIŽNIČARKA, UPOKOJENKA
13.	TILEN STRMŠEK, ROJ. 28.04.2000, KOLIČEVO, KOLIČEVO 67, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
14.	ZDENKA GABOR, ROJ. 29.09.1961, IHAN, LIPOVA ULICA 5, DELOVODJA, DELOVODJA
15.	TOMISLAV KOUDELA, ROJ. 03.05.1968, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 46A, OSNOVNA ŠOLA, INVALID
16.	NADA DUNDOVIC, ROJ. 07.07.1953, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 32, ADMINISTRATORKA, UPOKOJENKA
17.	GREGOR ČERNAGOJ, ROJ. 08.08.1988, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 10A, ELEKTROTEHNIK, OPERATER
18.	FRANCKA PIRNAT, ROJ. 07.01.1954, PŠATA, PŠATA 40, INŽENIR KEMIJE, UPOKOJENKA
19.	JANEZ MIHELIČ, ROJ. 21.11.1946, PRELOG, KROŽNA POT 10, DIPLOMIRANI BIOLOG, UPOKOJENEC
20.	FRANJO JURAN, ROJ. 11.09.1964, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 31, STROJNI TEHNIK, DELAVEC V ENERGETIKI
21.	IRENA JELEN, ROJ. 12.08.1967, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 95, OSNOVNA ŠOLA, ČISTILKA
22.	BRANIMIR HORVATIC, ROJ. 05.07.1955, DOB, VODNIKOVA ULICA 14, SREDNJA POKLICNA ŠOLA, UPOKOJENEC
23.	VERA MILENKOVIC, ROJ. 20.11.1961, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 30, OSNOVNA ŠOLA, DELAVKA
24.	LUKA POGAČAR, ROJ. 14.03.1990, DOMŽALE, KRAKOVSKA CESTA 10B, GASTRONOM, NATAKAR
25.	STANISLAVA VIDIC, ROJ. 09.11.1945, DOMŽALE, ULICA SIMONA JENKA 9, SREDNJA POKLICNA, UPOKOJENKA
26.	SILVA RIHTAR, ROJ. 28.11.1955, DOMŽALE, KRAKOVSKA CESTA 28A, OSNOVNA ŠOLA, UPOKOJENEC
27.	OLGA PAVLIN, ROJ. 24.10.1943, DOMŽALE, POLJSKA POT 2, VIŠJA ŠOLA, UPOKOJENKA
28.	IVANKA LEBENIČNIK, ROJ. 27.12.1937, DOMŽALE, JAVORJEVA ULICA 4, SREDNJA POKLICNA ŠOLA, UPOKOJENKA
LMM
Številka liste: 2
Ime liste: LMM - LISTA METODA MARČUNA ZA DOMŽALE
1.	METOD MARČUN, ROJ. 04.05.1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 37, INŽENIR STROJNIŠTVA, PODJETNIK
2.	MATEJA KEGEL KOZLEVČAR, ROJ. 01.02.1983, RADOMLJE, TRIGLAVSKA ULICA 2, DIPL. ORG. MANAGERKA, OPERATIVNA DIREKTORICA
3.	MATEJ ORAŽEM, ROJ. 05.11.1987, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 151, UNIV. DIPL. PRAVNIK, DIREKTOR
4.	ELVIRA ROŠIC KLJUČANIN, ROJ. 18.05.1973, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 2, POSLOVNI SEKRETAR/ ORGANIZATOR DOGODKOV, TRENER KOŠARKE
5.	BOJAN ČAD, ROJ. 11.07.1960, NOŽICE, ŠESKOVA ULICA 2, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, DIREKTOR
6.	MAJA BURJA, ROJ. 23.03.1987, PRESERJE PRI RADOMLJAH, V BORŠT 7, DR. DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNICA
7.	IVAN PŠAG, ROJ. 11.10.1959, ZABORŠT, IHANSKA CESTA 7, LESNI TEHNIK, NABAVNA SLUŽBA
8.	KAJA ČOKAN, ROJ. 15.11.1992, DOMŽALE, PREČNA ULICA 6, MAG. POSLOVNIH VED, RAČUNOVODJA
io | slamnik
LOKALNE VOLITVE 20l8
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
9.	JOŽEF VUNŠEK, ROJ. 08.02.1948, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAJUHOVA ULICA 12, KOMERCIALIST, UPOKOJENEC
10.	PETRA KOMPARE RADIČ, ROJ. 18.12.1971, HUDO, PREŠERNOVA CESTA 83, DIPL. EKONOMIST, SKRBNIK BLAGOVNE ZNAMKE
11.	BOŠTJAN LUTAR, ROJ. 24.03.1973, RADOMLJE, POD HRIBOM 6, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, VODJA PRODAJE
12.	MOJCA GROJZDEK, ROJ. 29.03.1974, DOMŽALE, POT ZA BISTRICO 65, VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, GALANTERIJSKI TEHNIK, DIREKTORICA ZAVODA, ORGANIZATORKA DELA
13.	ANDREJ ŽABNIKAR, ROJ. 23.10.1994, DOMŽALE, RAVNIKARJEVA ULICA 1, GIMNAZIJSKI MATURANT, PRODUKTNI VODJA
14.	ŠPELA TAVČAR, ROJ. 27.02.1986, DOMŽALE, CANKARJEVA ULICA 4A, EKONOMSKI TEHNIK, VODJA SERVISA
15.	FLORJAN ZABRET, ROJ. 24.04.1955, KRTINA, KRTINA 28B, MAG. ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC
16.	NATAŠA LOŽAR, ROJ. 11.07.1971, DOMŽALE, JAVORJEVA ULICA 8, KEMIJSKI TEHNIK, PODJETNICA
17.	MARKO CERAR, ROJ. 23.05.1967, HUDO, HUJSKA CESTA 21, PROJEKTANT, PROJEKTIRANJE
18.	MAJA ŠIMUNIČ, ROJ. 19.12.1975, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 1C, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, PODJETNICA
19.	MATIC KERŽAN, ROJ. 21.10.1996, SREDNJE JARŠE, MLINSKA CESTA 14, DIJAK (ELEKTRIČAR - ELEKTRONIK), DIJAK
20.	VANDA CENCELJ, ROJ. 04.04.1964, VIR, BUKOVČEVA ULICA 9, ZDRAVSTVENI TEHNIK, UPOKOJENKA
21.	MITJA GERIČ, ROJ. 27.01.1985, BREZOVICA PRI DOBU, BREZOVICA PRI DOBU 2, FRIZER, FRIZER
22.	SAŠA ŠULC, ROJ. 05.11.1978, PRESERJE PRI RADOMLJAH, V BORŠT 5, FRIZERKA, FRIZERKA
23.	MIROSLAV ZIDAR, ROJ. 15.04.1941, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 19, TEHNIK, UPOKOJENEC
24.	ALENKA KOSMAČ, ROJ. 24.03.1974, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 6D, DIPL. EKONOMIST, GOSPODINJA
25.	LEON RAPE, ROJ. 13.02.1968, ZABORŠT, IHANSKA CESTA 6A, OBLIKOVALEC KOVIN, OPERATER
26.	NATAŠA ŽNIDARŠIČ, ROJ. 16.11.1965, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA 11, TEKSTILNI TEHNIK, REFERENT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ
27.	URŠULA JAŠOVEC, ROJ. 05.12.1986, RADOMLJE, GREGORČIČEVA ULICA 2A, MAG. GLASBENE KOMPOZICIJE, PROFESORICA GLASBE
28.	VERONIKA BANKO, ROJ. 04.01.1945, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA 1, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
29.	KLEMEN URBANIJA, ROJ. 31.10.1993, RADOMLJE, GREGORČIČEVA ULICA 9, INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ, INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ
30.	KATARINA DROBNIČ, ROJ. 28.08.1967, DOMŽALE, ULICA ANTONA SKOKA 12, MAG. STROJNIŠTVA, MAG. ORG. IN POSLOVODENJA, POSLOVNI ANALITIK
31.	ANDREJA MARČUN KOMPAN, ROJ. 21.05.1989, PRESERJE PRI RADOMLJAH, LEVSTIKOVA ULICA 4, AKADEMSKA GLASBENICA, UČITELJICA FLAVTE
SD
Številka liste: 3
Ime liste: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
1.	MARJAN RAVNIKAR, ROJ. 11.07.1956, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 28, DIPL. INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, UPOKOJENEC
2.	KRISTINA HAFNER, ROJ. 04.06.1984, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 6A, DIPL. UPRAVNIH VED, INŽENIR SPECIALIST
3.	UROŠ BREZNIK, ROJ. 02.04.1971, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 21, KOMERICALIST, DIREKTOR
4.	DR. BRIGITA SKELA SAVIČ, ROJ. 27.04.1966, DOMŽALE, ADAMIČEVA ULICA 11, PROF. ZNANSTVENA SVETNICA RAZISKOVALEC, VISOKOŠOLSKI UČITELJ
5.	LENART ZAJC, ROJ. 10.10.1967, ŽEJE, ŽEJE 31B, JEZIKOSLOVNI TEHNIK, PISATELJ
6.	NADA MIHAJLOVIC, ROJ. 06.01.1981, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 169, DIPL. ORG. MANAGER, SPECIALIST ZA PRODAJNI RAZVOJ IN KVALITETO
7.	TOMAŽ HREN, ROJ. 15.11.1974, PODREČJE, PODREČJE 2A, UNIV. DIPL. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, PROJEKTANT
8.	IRENA ZAJC, ROJ. 24.09.1967, MALA LOKA, MALA LOKA 22, UNIV. DIPL. SOCIALNA DELAVKA, PREDSEDNICA DRUŠTVA
9.	JOŽE PETARKA, ROJ. 25.02.1957, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 14, DIPL. VARN. ING., UPOKOJENEC
10.	KRISTINA BRODNIK, ROJ. 11.02.1969, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 1C, MAGISTRICA UPRAVNIH VED, ORGANIZATORKA UPRAVNIH PROCESOV
11.	DR. FRANC HABE, ROJ. 16.11.1943, DOMŽALE, ROJSKA CESTA 31, UNIV. PROF., DOKTOR ZNANOSTI, UPOKOJENEC
12.	MARUŠA BREZNIK IVKOVIČ, ROJ. 10.07.1964, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 106, DIPL. EKONOMIST, VODJA SCM HELIOS
13.	TOMISLAV ŠTRUKELJ, ROJ. 11.09.1956, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA 4, UNIV. DIPL. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DIREKTOR
14.	JANJA KEGEL, ROJ. 22.11.1964, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 15, PRODAJALKA, DELAVKA
15.	FRANC KOVAČ, ROJ. 07.06.1973, ZABORŠT, POT POD HRIBOM 3, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR
16.	SAMO SVETLIN, ROJ. 31.05.1952, PRELOG, KROŽNA POT 5, MEHANIK, UPOKOJENEC
SDS
Številka liste: 4
Ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1.	ROBERT HROVAT, ROJ. 10.04.1971, DOB, STRITARJEVA ULICA 18, KEMIJSKI PROCESNIČAR, POKLICNI GASILEC
2.	MARIJA DOROTEJA GRMEK, ROJ. 11.04.1946, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 31, DIPL. ORG. GOSPODARSKI KIBERNETIK, UPOKOJENKA
3.	TOMAŽ DEŽELAK, ROJ. 26.04.1969, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 23, MAGISTER ZNANOSTI, URADNIK
4.	MAJDA PUČNIK RUDL, ROJ. 27.05.1957, HUDO, POTOČNA ULICA 2, MAG. ORGANIZACIJE DELA, SEKRETARKA
5.	ŽIGA ŠTIFTAR, ROJ. 16.11.1996, ŽEJE, ŽEJE 16A, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
6.	ANTONIJA VOLČINI, ROJ. 13.06.1945, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 99, TRGOVKA, UPOKOJENKA
7.	BOGDAN OSOLIN, ROJ. 18.06.1960, DOB, KAJUHOVA ULICA 4, PREDMETNI UČITELJ IN KNJIŽNIČAR, PREDMETNI UČITELJ
8.	STAŠA MLEKUŽ, ROJ. 04.03.1985, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 33, DIPLOMIRANA ORGANIZATORKA ZA TURIZEM, GENERALNA SEKRETARKA
9.	MIROSLAV NAGLIČ, ROJ. 23.10.1960, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 44, ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK, DIREKTOR
10.	ANDREJA DOVER, ROJ. 25.12.1958, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 3B, DIPL. GEOGRAF IN SOCIOLOG, UČITELJICA GEOGRAFIJE
11.	BORUT KURMANŠEK, ROJ. 19.08.1979, GORJUŠA, GORJUŠA 2, MAGISTER EKONOMSKIH ZNANOSTI, SAMOSTOJNI INŽENIR ZA PLANIRANJE OBRATOVANJA
12.	URŠKA MAUČEC, ROJ. 10.10.1985, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 36, KOZMETIČNI TEHNIK, PERICA
13.	FRANC VIDMAR, ROJ. 05.12.1943, ZABORŠT, ŠUMBERŠKA CESTA 16, SREDNJA AVTOKLEPARSKA, UPOKOJENEC
14.	LJUBICA BARIC, ROJ. 11.07.1956, DOB, FINŽGARJEVA ULICA 16, DIETNI TEHNIK, UPOKOJENKA
15.	JERNEJ KOVAČ, ROJ. 14.05.1991, KRTINA, KRTINA 11A, ŽIVILSKI TEHNIK, KANDIDAT ZA POKLICNEGA GASILCA
16.	DARIJA CIGLAR, ROJ. 02.06.1979, ZABORŠT, KRUMPERŠKA ULICA 15, SPEC. ZA MANAGEMENT, VODJA PISARNE
17.	JANEZ PENCA, ROJ. 20.12.1951, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 18, PREDMETNI UČITELJ ANGLEŠČINE/ ITALIJANŠČINE, UPOKOJENEC
18.	IRENA KOKALJ, ROJ. 30.01.1967, SELO PRI IHANU, SELO PRI IHANU 38, EKONOMSKI TEHNIK, NEZAPOSLENA (ZPIZ)
19.	DANIJEL SELČAN, ROJ. 23.06.1949, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 28, KMETIJSKI INŽENIR, UPOKOJENEC
20.	LADISLAV PRAZNIK, ROJ. 08.05.1948, PODREČJE, PODREČJE 73, MIZAR, UPOKOJENEC
21.	VANDA ANDOLŠEK, ROJ. 13.12.1959, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 99, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, UPOKOJENKA
22.	VINCENC KVAS, ROJ. 17.12.1940, ČEŠENIK, ČEŠENIK 1, STROKOVNA ŠOLA, UPOKOJENEC
23.	IRENA LAMPRET, ROJ. 07.03.1958, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 30, STROKOVNA ŠOLA, UPOKOJENKA
24.	MARTIN GRAŠIČ, ROJ. 05.10.1954, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA 39A, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
25.	KLAVDIJA GROŠELJ, ROJ. 14.02.1976, DOB, ULICA
7. AVGUSTA 15, TRGOVKA, VODJA PODROČJA PRODAJE
26.	MARIJA MÜLLER, ROJ. 30.07.1950, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 54, EKONOMIST, UPOKOJENKA
27.	BREDA PRAZNIK, ROJ. 17.04.1949, PODREČJE, PODREČJE 73, DELAVKA, UPOKOJENKA
28.	ALEŠ OSOLNIK, ROJ. 19.12.1981, DOMŽALE, MASARYKOVA ULICA 24, DIPLOMIRANI ORGANIZATOR-MANAGER, PODJETNIK
29.	MILENA KURMANŠEK, ROJ. 14.06.1957, GORJUŠA, GORJUŠA 2A, SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA, UPOKOJENKA
30.	FELIKS LAMPRET, ROJ. 18.05.1953, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 30, POKLICNA ŠOLA, UPOKOJENEC
31.	JURE DOKL, ROJ. 07.05.1982, IHAN, IGRIŠKA CESTA 10, MAGISTER ZNANOSTI, VODJA SEKTORJA
Številka liste: 5
Ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	MARIJA RAVNIKAR, ROJ. 17.11.1971, SVETA TROJICA, SVETA TROJICA 8A, DIPLOMIRANI INŽENIR METALURGIJE, POMOČNIK VODJE PODROČJA
2.	JAKOB SMOLNIKAR, ROJ. 22.09.1968, GORJUŠA, GORJUŠA 9A, INŽENIR AGRONOMIJE, SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC
3.	ROZALIJA GABERŠEK, ROJ. 29.12.1982, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, DIPLOMIRANI INŽENIR ZOOTEHNIKE, TERENSKI KMETIJSKI SVETOVALEC
4.	EMIL REMS, ROJ. 27.01.1964, ŽIČE, ŽIČE 8, AVTOLIČAR, KMETOVALEC
5.	JANKA ROŽIČ, ROJ. 29.07.1970, SVETA TROJICA, SVETA TROJICA 5A, SKUPINOVODJA
6.	MARJAN KOKALJ, ROJ. 06.04.1959, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 101A, KMETOVALEC
7.	POLONA GABERŠEK, ROJ. 22.01.1987, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVINOREJE, DELAVEC V KMETIJSTVU
8.	JANEZ HRIBAR, ROJ. 25.06.1939, BRDO, BRDO 15, UPOKOJENEC
Toni Dragar
IBHimBBBHBi
Številka liste: 6
Ime liste: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
1.	TONI DRAGAR, ROJ. 07.05.1961, IHAN, NA LEDINAH 1A, DIPLOMIRANI EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE
2.	MAG. RENATA KOSEC, ROJ. 07.09.1978, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 2, UNIV. DIPL. POLITOLOG, PODŽUPANJA OBČINE DOMŽALE
3.	JOŠKO KOROŠEC, ROJ. 24.05.1968, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA 23, STROJNI TEHNIK, SPECIALIST NA PODROČJU VZDRŽEVANJA
4.	ANDREJA POGAČNIK JARC, ROJ. 24.03.1947, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 43, PREDMETNA UČITELJICA KEMIJE IN BIOLOGIJE, UPOKOJENKA
5.	MAKSIMILJAN KARBA, ROJ. 04.09.1947, PODREČJE, PODREČJE 22, POLICIJSKI INŠPEKTOR, UPOKOJENEC
6.	DAMJANA KOROŠEC, ROJ. 01.03.1965, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 80, PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA, RAVNATELJICA
7.	JANEZ AVSEC, ROJ. 26.09.1968, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 7, ING. MEDIJSKE PRODUKCIJE, SISTEMSKI OPERATER
8.	MARJETKA KRISTAN, ROJ. 08.07.1962, SREDNJE JARŠE, JARŠKA CESTA 39, EKONOMSKI TEHNIK, POSLOVODKINJA
9.	ANŽE KOROŠEC, ROJ. 03.03.1979, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 11A, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR
10.	MARJETA RODE, ROJ. 19.01.1977, HOMEC, GOSTIČEVA CESTA 19, UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, RAČUNOVODKINJA
11.	JANEZ BRECELJNIK, ROJ. 27.07.1949, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA 3A, STROJNI KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC
12.	SONJA OREŠEK, ROJ. 05.08.1975, DEPALA VAS, DEPALA VAS 64, DIPL. VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, VZGOJITELJICA
13.	GAŠPER KOPITAR, ROJ. 15.01.1982, PRELOG, STARA CESTA 7, UNIV. DIPL. PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA, UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA
14.	BOJANA PETROVIČ, ROJ. 01.05.1981, KRTINA, KRTINA 40A, DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, KOMERCIALISTKA
15.	BOŠTJAN DEŽELAK, ROJ. 30.05.1981, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 62B, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR PE DOMŽALE - DELAVSKA HRANILNICA D.D.
16.	LUCIJA ŠARC, ROJ. 19.04.1991, HOMEC, VIII. ULICA 9A, MAG. PROF. SLOVENŠČINE IN MAG. PROF. ŠPANŠČINE, UČITELJICA SLOVENŠČINE IN ŠPANŠČINE
17.	ANTON OMAHNA, ROJ. 21.08.1973, SV. TROJICA, SV. TROJICA 1A, LESAR ŠIROKEGA POKLICA, IZDELOVALEC IN UČITELJ DIATONIČNE HARMONIKE
18.	KLAVDIJA KOVAČ, ROJ. 22.08.1994, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 112, ŠTUDENTKA, ŠTUDENTKA
19.	GORAN LAZAREVIČ, ROJ. 03.07.1983, DOB, PREŠERNOVA ULICA 12, EKONOMSKI TEHNIK, UČITELJ VOŽNJE
20.	MILAN PEVEC, ROJ. 01.08.1969, VIR, ZOISOVA ULICA 39, KOVINOSTRUGAR, VODJA SKLADIŠČA
21.	IVANA BRODAR, ROJ. 26.04.1932, HUDO, KOVAŠKA CESTA 14, UPOKOJENKA
22.	MIHA KOLENC, ROJ. 15.08.1979, ZABORŠT, IHANSKA CESTA 8, DIPLOMIRANI INŽENIR GRAFIČNE TEHNIKE, VODJA PROIZVODNJE
23.	AJDA VODLAN, ROJ. 04.09.1990, SPODNJE JARŠE, ŠOLSKA ULICA 10, MAGISTRICA OBRAMBOSLOVJA, STROKOVNA SODELAVKA
24.	FRANC ANŽIN, ROJ. 27.03.1950, SPODNJE JARŠE, JELOVŠKOVA ULICA 14A, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK, UPOKOJENEC
25.	VESNA MILOJEVIČ, ROJ. 28.04.1976, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA 43, DR. MED. SPEC. DRUŽINSKE MEDICINE, ZD DOMŽALE - AMBULANTA TRZIN
26.	DINO AJKIČ, ROJ. 14.10.1991, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 84, DIPLOMIRANI EKONOMIST, FINANČNI ANALITIK
27.	NIKA PENGAL, ROJ. 02.02.1986, VIR, STRITARJEVA ULICA 26, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI DEDIŠČINAR, ČEBELAR APITERAPEVT
28.	JURE SUŠNIK, ROJ. 19.10.1983, VIR, ZOISOVA ULICA 30, ELEKTRIKAR MOTORNIH VOZIL, DIREKTOR
29.	LIDIJA MIHELČIČ, ROJ. 04.08.1966, DOMŽALE, JEŠETOVA ULICA 3, INFORMATIK, ANALITIK INFORMACIJSKEGA SISTEMA
30.	IGOR JERMAN, ROJ. 12.07.1975, DEPALA VAS, DEPALA VAS 47, STROJNI TEHNIK, MEHANIK
31.	JURE MOČNIK, ROJ. 23.08.1985, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 7, GIMNAZIJSKI MATURANT, KOŠARKAR
Številka liste: 7 Ime liste: LISTA REZA
1. ALENKA RESINOVIČ REZA, ROJ. 29.09.1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 24, UNIV. DIPL. INŽ. RAČ. IN INF., NOVINARKA
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 31
LOKALNE VOLITVE 2018
2.	KLEMEN ANTOLIN, ROJ. 07.09.1991, ČEŠENIK, ČEŠENIK 13, EKONOMSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK
3.	MARTINA GRAŠIČ, ROJ. 15.05.1965, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA 85A, TRGOVKA, DIREKTORICA ZAVODA IN DRUŽINSKA POMOČNICA
4.	HARIS BEGIC, ROJ. 16.04.1988, ZABORŠT, KRUMPERŠKA ULICA 36, DIPLOMIRANI EKONOMIST, VODJA PRODAJE
5.	MARTINA ULČAR, ROJ. 06.10.1990, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 33B, GIMNAZIJSKA MATURANTKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA
6.	TOMAŽ BORŠTNAR, ROJ. 19.10.1973, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 23, NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNI TEHNIK, IT-STROKOVNJAK
7.	MATEJA TURK, ROJ. 19.11.1973, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 85, UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA KOMUNIKOLOGINJA, SUPERVIZORKA V TRŽNEM RAZISKOVANJU
8.	JANIS RIHTARŠIČ, ROJ. 03.03.1988, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 15, DIPLOMANT UPRAVNIH VED (UN), STROKOVNI SODELAVEC ZA HORECA
9.	LENA JEVNIK, ROJ. 16.05.1970, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 76, UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA UMETNOSTNA ZGODOVINARKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA
10.	IZTOK MARKEŠ, ROJ. 04.09.1964, ROVA, KOLOVŠKA CESTA 7, STROJNI TEHNIK, VODJA LOGISTIKE
11.	VIJOLETA MLAKAR, ROJ. 26.07.1994, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 4, MEDIJSKA TEHNICA, SVETOVALKA/PRODAJALKA
12.	TANJA KRANJC, ROJ. 05.06.1980, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 39, SPECIALISTKA MANAGEMENTA, BANČNICA
13.	KATJA KORDIN RIHTARŠIČ, ROJ. 07.06.1987, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 15, GIMNAZIJSKA MATURANTKA, PREDSTAVNICA ZA HORECA
14.	KATARINA CERAR, ROJ. 18.12.1998, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA 27, EKONOMSKA TEHNICA, ŠTUDENTKA
15.	BOJANA PETERKA, ROJ. 14.12.1976, TURNŠE, TURNŠE 11A, DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA, STROJNA TEHNICA
16.	JURE BLEJEC, ROJ. 08.08.1989, DOMŽALE, KAMNIŠKA CESTA 12, GASTRONOM HOTELIR, NEZAPOSLEN
17.	KRISTJAN ABRAMOVIC, ROJ. 15.11.1993, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 2, ZDRAVSTVENI TEHNIK, ZDRAVSTVENI TEHNIK
18.	ANA MARKIČ, ROJ. 14.07.1962, ČEŠENIK, ČEŠENIK 13, DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA, STROJNA TEHNICA
19.	EMIL HUSKIC, ROJ. 07.03.1969, HOMEC, BOLKOVA ULICA 3B, KUHAR, PRODAJALEC
20.	MARJANA BLEJEC, ROJ. 08.11.1964, DOMŽALE, KAMNIŠKA CESTA 12, GIMNAZIJSKA MATURANTKA, PRODAJALKA
Številka liste: 8 Ime liste: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1. JANEZ SVOLJŠAK, ROJ. 28.08.1948, DOB, ULICA 7. AVGUSTA 38, ZDRAVNIK SPECIALIST, UPOKOJENEC
Številka liste: 9
Ime liste: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
1.	ŽIGA BAUER, ROJ. 18.10.1989, DOMŽALE, SEJMIŠKA ULICA 40, DIPL. UPR. VED, PODJETNIK
2.	KLARA SRŠEN, ROJ. 08.11.1991, DOMŽALE, DEPALA VAS 20A, EKONOMSKI TEHNIK, DELO V GOSTINSTVU
3.	KLEMEN NICOLETTI, ROJ. 06.04.1991, DOMŽALE, DEPALA VAS 72, GIMNAZIJSKI MATURANT, MEDNARODNO POSLOVANJE
4.	SABINA BRICELJ, ROJ. 11.04.1989, DOMŽALE, SEJMIŠKA ULICA 40, MAG. ANGLISTIKE IN JAPONOLOGIJE, PREVAJALKA
5.	TOMAŽ ROGAČ, ROJ. 21.01.1988, DOMŽALE, BREZNIKOVA CESTA 61N, DIPL. UPRAVNIH VED, POSLOVNI SEKRETAR
Številka liste: 10
Ime liste: STRANKA ALENKE BRATUŠEK
1.	MAG. BOJAN ARH, ROJ. 07.11.1957, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 4, MAGISTER PRAVNIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC
2.	VERA VOJSKA, ROJ. 10.01.1953, DOB, PREŠERNOVA ULICA 10, PREDMETNA UČITELJICA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE, UPOKOJENKA
3.	ANTON PRESKAR, ROJ. 19.06.1950, DOMŽALE, MAČKOVCI 49, UNIV. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA, UPOKOJENEC
4.	MARIJA RADKOVIČ, ROJ. 26.01.1952, VIR, BUKOVČEVA ULICA 15A, RTV TEHNIK, UPOKOJENKA
5.	FERDINAND STARIN, ROJ. 23.11.1937, IHAN, BREZNIKOVA CESTA 66, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
6.	HELENA KARNER, ROJ. 07.02.1959, VIR, GUBČEVA ULICA 11A, FRIZERKA-GOSTINKA, UPOKOJENKA
7.	PAVEL CERAR, ROJ. 29.06.1942, DOB, GUBČEVA ULICA 14, MIZAR, UPOKOJENEC
8.	MARJETA ZUPANEK, ROJ. 23.08.1942, DOMŽALE, ČEŠMINOVA ULICA 27, DRUŽBOSLOVEC, UPOKOJENKA
9.	ANTON PRUS, ROJ. 18.11.1955, VIR, ALJAŽEVA ULICA 8, POLICIST, UPOKOJENEC
10.	LUCIJA HERIČ, ROJ. 07.02.1938, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 13, TEKSTILNI DELAVEC, UPOKOJENKA
11.	JAN RADKOVIČ, ROJ. 27.01.1995, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, TEHNIK RAČUNALNIŠTVA, ŠTUDENT
12.	NADA ZAJC, ROJ. 05.03.1954, VIR, ALJAŽEVA ULICA 8, PRODAJALKA, UPOKOJENKA
13.	STANISLAV KARNER, ROJ. 27.10.1954, VIR, GUBČEVA ULICA 11A, ELEKTRONIK, UPOKOJENEC
14.	TANJA JUSTIN, ROJ. 09.05.1976, VIR, BUKOVČEVA ULICA 15A, KOMERCIALIST, KOMERCIALIST
15.	ELVIR KLJUČANIN, ROJ. 27.06.1971, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 103, MAGISTER INFORMATIKE, PODSEKRETAR
16.	DARINKA ZAJC, ROJ. 18.12.1943, RODICA, MIŠEVA ULICA 21, ADMINISTRATOR, UPOKOJENKA
17.	JANEZ PETERCA, ROJ. 12.05.1963, SELO PRI IHANU, SELO PRI IHANU 41A, DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC, UPOKOJENEC
18.	MAJDA DEBELEC, ROJ. 09.05.1956, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 2, POSLOVNA SEKRETARKA, UPOKOJENKA
19.	MATEJ RADKOVIČ, ROJ. 29.06.1992, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA, RAČUNALNIČAR
20.	MARIJA URANKAR, ROJ. 06.03.1961, VIR, BUKOVČEVA ULICA 20, OSNOVNA ŠOLA, UPOKOJENKA
21.	DARKO JUSTIN, ROJ. 12.06.1958, RADOMLJE, CESTA BORCEV 3, ORODJAR, UPOKOJENEC
22.	ANTONIJA KLEMENČIČ, ROJ. 17.01.1940, ZGORNJE JARŠE, INDUSTRIJSKA CESTA 1, TEKSTILNA DELAVKA, UPOKOJENKA
23.	BOGDAN ZUPAN, ROJ. 21.01.1961, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA 48A, PROFESOR ZGODOVINE, DIPL. OBRAMBOSLOVEC, VIŠJI SVETOVALEC
24.	DRAGICA STIPANIČ, ROJ. 14.11.1949, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 103, ADMINISTRATOR, UPOKOJENKA
25.	ANGEL ČIBEJ, ROJ. 04.09.1955, SREDNJE JARŠE, RUDNIŠKA ULICA 8, ČASTNIK, UPOKOJENEC
SMC
SNS
Številka liste: 11
Ime liste: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
1.	MAG. PRIMOŽ ŠKOFIC, ROJ. 11.04.1969, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 2, MAGISTER KEMIJSKIH ZNANOSTI, RAVNATELJ/DIREKTOR
2.	TADEJA SAVNIK, ROJ. 05.12.1968, VIR, ZOISOVA ULICA 61, MAGISTRICA UPRAVNIH VED, PRORAČUNSKA INŠPEKTORICA
3.	ROBERT PEČNIK, ROJ. 05.07.1970, DOMŽALE, KAMNIŠKA CESTA 18, GIMNAZIJSKI MATURANT, RADIJSKI VODITELJ
4.	LIDIJA AMBROŽ MARČUN, ROJ. 29.11.1964, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 12, DIPL. ING. STROJNIŠTVA, PODJETNICA
5.	ROK BRATOVŽ, ROJ. 17.07.1979, DOMŽALE, KARANTANSKA CESTA 4, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, INVALIDSKO UPOKOJEN
6.	SABINA PIRŠ, ROJ. 11.10.1972, IHAN, BISTRIŠKA CESTA 2, UNIV. DIPL. EKONOMIST, STROKOVNA SODELAVKA
7.	JANEZ ZEMLJAK, ROJ. 27.10.1984, BRDO, BRDO 26, UNIV. DIPL. PRAVNIK, ZASEBNI DETEKTIV
8.	DRAGICA SUŠNIK, ROJ. 19.05.1972, ZABORŠT, ŠUMBERŠKA CESTA 1, POLITOLOG-MEDNARODNI ODNOSI, NOVINARKA
9.	ROK JEMEC, ROJ. 06.02.1992, DOMŽALE, KRAKOVSKA CESTA 17, UNIV. DIPL. PRAVNIK (UN), PRAVNI SVETOVALEC
Številka liste: 12
Ime liste: LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA
1.	URŠKA KABAJ PLETERSKI, ROJ. 02.02.1978, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAJUHOVA ULICA 19, GIMNAZIJSKI MATURANT, ADMINISTRATOR
2.	BRANKO HEFERLE, ROJ. 13.12.1957, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, MAGISTER PRAVNIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC
3.	MIRA SAVNIK, ROJ. 03.12.1959, PRELOG, BREZNIKOVA CESTA 31, DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA, PATRONAŽNA SESTRA
4.	FRANČIŠEK RAVNIKAR, ROJ. 23.03.1953, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 10, VIŠJI DIPLOMIRANI EKONOMIST, DAVČNI INŠPEKTOR
5.	JUSTINA KOPRIVŠEK, ROJ. 27.08.1953, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 17, DIPLOMIRANI EKONOMIST, UPOKOJENEC
6.	BOŠTJAN MIŠIC, ROJ. 11.01.1985, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 4, DIPLOMIRANI ORGANIZATOR MANAGER, PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTJO
7.	JASNA PLESTENJAK, ROJ. 08.12.1978, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 1, VZGOJITELJ, FOTOGRAF
8.	SANDI BOREC, ROJ. 29.11.1968, KOLIČEVO, KOLIČEVO 38, DIPLOMIRANI EKONOMIST, VIŠJI SVETOVALEC
9.	MARIJA ZUPANČIČ, ROJ. 28.07.1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 54, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DAVČNI SVETOVALEC
10.	SIMON ŠMIGOC, ROJ. 24.05.1972, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 80, DIPLOMIRANI EKONOMIST, KNJIGOVODJA JAVNIH FINANC
11.	SAŠA KLOBUČAR, ROJ. 31.10.1983, RADOMLJE, CESTA BORCEV 5, EKONOMSKI TEHNIK, PRODAJALEC
12.	MARK PRELOVŠEK, ROJ. 06.10.1997, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA 31A, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK
13.	ANDREJA ZABRET, ROJ. 05.03.1969, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 100, DIPLOMIRAN EKONOMIST, POSLANKA V DZ
14.	ŽIGA VOLER, ROJ. 17.06.1988, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 17, STROJNI TEHNIK, PODJETNIK
15.	SONJA KABAJ, ROJ. 22.03.1953, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAJUHOVA ULICA 19, ADMINISTRATOR, UPOKOJENEC
16.	MIRAN HORVAT, ROJ. 28.09.1955, PRESERJE PRI RADOMLJAH, V BORŠT 7, UNIV. MAGISTER UPRAVE, REVIZOR
17.	MAJA DEKLEVA, ROJ. 03.02.1984, VIR, MAISTROVA ULICA 18, DIPLOMIRANI ORGANIZATOR DELA, TRGOVEC
18.	ANTON SAVNIK, ROJ. 25.01.1944, PRELOG, BREZNIKOVA CESTA 31, UNIVERZITETNI PROFESOR GLASBE, UPOKOJENEC
19.	ALEŠ STOPAR, ROJ. 12.08.1978, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAJUHOVA ULICA 20, STROJNI TEHNIK, OPTIK
20.	TINA HEFERLE, ROJ. 28.05.1986, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA PRAVNICA, PODPREDSEDNICA DZ
21.	DAVORIN JOGER, ROJ. 18.04.1954, VIR, METELKOVA ULICA 7A, GRADBENI TEHNIK, UPOKOJENEC
22.	BOJAN MAJHENIČ, ROJ. 02.09.1953, VIR, KOLIŠKA ULICA 7, KOMERCIALIST, KOMERCIALIST
23.	BRANKO KRALJ, ROJ. 01.07.1973, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA 58A, ELEKTROTEHNIK, GLAVNI TAJNIK
N.Si
aranka moder nefjp an Ina
I ms
Številka liste: 13
Ime liste: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	PEREGRIN STEGNAR, ROJ. 31.08.1949, TURNŠE, TURNŠE 5, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, UPOKOJENEC
2.	TADEJA ŠUŠTAR, ROJ. 14.09.1990, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 2D, MAG. STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE, STROKOVNA SODELAVKA
3.	ROMAN LENASSI, ROJ. 18.08.1949, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 40, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, UPOKOJENEC
4.	BREDA MARIJA KOKALJ LIMBEK, ROJ. 23.03.1945, ROVA, HRASTIČJE 16, ZDRAVNICA, UPOKOJENKA
5.	JANEZ VASLE, ROJ. 27.05.1944, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA 16, ZDRAVNIK, UPOKOJENEC
6.	LOJZKA JAVORŠEK, ROJ. 05.05.1955, DOB, ŽUPANČIČEVA ULICA 19, KUHARICA, UPOKOJENKA
7.	ALEŠ TRTNIK, ROJ. 21.05.1981, BIŠČE, BIŠČE 15A, MAG. POLITOLOGIJE, PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTMI
8.	ANA ŠLIBAR, ROJ. 28.07.1956, KRTINA, KRTINA 74, ADMINISTRATIVNI TEHNIK, UPOKOJENKA
9.	DR. JANEZ KOPAČ, ROJ. 28.05.1949, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 110, UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, DR. SC., UPOKOJENEC
10.	OLGA STEGNAR, ROJ. 09.01.1959, TURNŠE, TURNŠE 5, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, MEDICINSKA SESTRA
11.	VINKO OKRŠLAR, ROJ. 04.03.1942, DOMŽALE, RADIO CESTA 14, UNIV. DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENEC
12.	TATJANA DIMEC, ROJ. 02.08.1950, DEPALA VAS, DEPALA VAS 10, DELAVKA, UPOKOJENKA
13.	JANEZ LIMBEK, ROJ. 07.10.1945, ROVA, HRASTIČJE 16, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC
14.	ANDREJA ŠUŠTAR, ROJ. 14.12.1986, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA 30, PROFESOR RAZREDNEGA POUKA, UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA
15.	JANEZ KOKALJ, ROJ. 21.04.1959, MALA LOKA, MALA LOKA 11, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DIREKTOR
16.	OLGA MARIJA BERGANT, ROJ. 28.03.1962, DOB, ULICA 7. AVGUSTA 11, ORGANIZATORKA DELA, TEHNIŠKA PREVAJALKA
17.	FRANC HRIBAR, ROJ. 07.01.1939, DOMŽALE, KROŽNA CESTA 11, AVTOKLEPAR, UPOKOJENEC
18.	JANEZ KOZJEK, ROJ. 11.06.1965, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 9, STROJNI TEHNIK, VODJA IZMENE
19.	ANTONIO PABLO JERETINA, ROJ. 05.11.1964, DOMŽALE, STARETOVA ULICA 16, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, LETALSKI TEHNIK
20.	DANICA HUTH, ROJ. 19.03.1949, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA 7, DEFEKTOLOGINJA, UPOKOJENKA
21.	ROMAN STRAŽAR, ROJ. 04.10.1958, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 8A, DIPL. EKONOMIST, NA ČAKANJU
22.	MARIJA VILAR, ROJ. 26.01.1932, DOMŽALE, CESTA TALCEV 14, TEHNIK, UPOKOJENKA
23.	PETER PAVLI, ROJ. 30.07.1954, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 30, UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJE, OKOLJSKI INŽENIR
io | slamnik
LOKALNE VOLITVE 2018
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
24.	ALENKA KASTELIC, ROJ. 14.01.1993, HOMEC, BOLKOVA ULICA 16, DIPL. KULTURNA ANTROPOLOGINJA IN GEOGRAFINJA, ŠTUDENTKA MAG. ŠTUDIJA GEOGRAFIJE
25.	MARJAN ŠUŠTAR, ROJ. 23.05.1960, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA 30, STROJNI TEHNIK, TEHNIK ASISTENČNE KONTROLE
26.	MARIJA TRBIŽAN, ROJ. 20.10.1936, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 1A, VZGOJITELJICA, UPOKOJENKA
27.	ANTON BANKO, ROJ. 25.04.1942, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 94, KMET, UPOKOJENEC
28.	DANIJEL ANŽLIN, ROJ. 18.05.1958, DOB, PREŠERNOVA ULICA 17A, AVTOMEHANIK, UPOKOJENEC
29.	MARJETA VASLE, ROJ. 22.09.1941, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA 16, UČITELJICA, UPOKOJENKA
30.	MARIJA TRBIŽAN FLERIN, ROJ. 06.05.1943, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 59, INŽ. FARMACIJE, UPOKOJENKA
31.	ANTON TOMAŽIČ, ROJ. 13.06.1950, VIR, PARMOVA ULICA 1, UNIV. DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC
Voli se 1 (ena) lista kandidatov.
Volitve bodo v nedeljo, 18. novembra 2018.
OBČINA DOMŽALE
Občinska volilna komisija
Številka: 0413-3/2018
Datum: 29. 10. 2018
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilic Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r.
SEZNAMI POTRJENIH KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Voltve v nedeljo, 18. novembra 2018
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB
1.	FELIKS LAMPRET, ROJ. 18.05.1953, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 30, VOZNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: ROBERT HROVAT IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	MATEJA STARBEK ZORKO, ROJ. 28.09.1974, DOB, AŠKERČEVA ULICA 11, DOKTOR MEDICINE IN DOKTOR ZNANOSTI, ZDRAVNIK SPECIALIST, ZDRAVNIK SPECIALIST DERMATOVENEROLOG, PREDLAGATELJ: MARJAN GRČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARIJA RAVNIKAR, ROJ. 17.11.1971, SV. TROJICA, SV. TROJICA 8A, DIPLOMIRANA INŽENIRKA METALURGIJE, POMOČNICA VODJE PODROČJA, PREDLAGATELJ: MATEJA KODERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	MARJAN KODERMAN, ROJ. 27.08.1953, GORJUŠA, GORJUŠA 25, PAPIRNIČAR, POKLICNI ČEBELAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: MATEJA KODERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ŽIGA ŠTIFTAR, ROJ. 16.11.1996, ŽEJE, ŽEJE 16A, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT, PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
6.	PAVEL CERAR, ROJ. 29.06.1942, DOB, GUBČEVA ULICA 14, MIZAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: STRANKA ALENKE BRATUŠEK
7.	BOŠTJAN NOVAK, ROJ. 09.11.1972, SV. TROJICA, SV. TROJICA 89, VODJA VZDRŽEVANJA VODOVOD. IN KANAL. OBJEKTOV, PREDLAGATELJ: FRANČIŠKA ROŽIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	POLONA GABERŠEK, ROJ. 22.01.1987, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVINOREJE, DELAVEC V KMETIJSTVU, PREDLAGATELJ: MARIJAN SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	JAKOB SMOLNIKAR, ROJ. 22.09.1968, GORJUŠA, GORJUŠA 9A, INŽENIR AGRONOMIJE, SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC, PREDLAGATELJ: MARIJAN SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	LIDIJA JOVIC, ROJ. 21.06.1953, DOB, FINŽGARJEVA ULICA 12, KOMERCIALNI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: VERA VOJSKA IN SKUPINA VOLIVCEV
11.	LENART ZAJC, ROJ. 10.10.1967, ŽEJE, ŽEJE 31B, JEZIKOSLOVNI TEHNIK, PISATELJ, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
12.	ANA MARKIČ, ROJ. 14.07.1962, ČEŠENIK, ČEŠENIK 13, DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA, STROJNA TEHNICA, PREDLAGATELJ: LISTA REZA
V svet krajevne skupnosti se voli 9 (devet) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAGOMELJ-PŠATA
1.	MARKO KRALJ, ROJ. 25.10.1974, PŠATA, PŠATA 45, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: LUKA MIVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	KATJA NEMEC, ROJ. 08.10.1985, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 67, EKONOMIST, VODJA KLJUČNIH KUPCEV, PREDLAGATELJ: LUKA MIVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARJETKA MAYR, ROJ. 13.12.1952, PŠATA, PŠATA 12A, GIMNAZIJSKI MATURANT, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: RENATA MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	ROMAN LAZAR, ROJ. 23.10.1963, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 4, PRODAJALEC, KOMERCIALIST, PREDLAGATELJ: DANIJEL SELČAN IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	JURE NEMEC, ROJ. 18.10.1984, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 69,
GIMNAZIJSKI MATURANT, KOMERCIALIST, PROSTOVOLJNI GASILEC, PREDLAGATELJ: JOŽE ROŽMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	GREGOR HAFNER, ROJ. 21.11.1984, PŠATA, PŠATA 74, DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR, PREDLAGATELJ: DRAGOMIR HAFNER IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	JANEZ MIVŠEK, ROJ. 09.03.1968, PŠATA, PŠATA 36, STROJNIK TGM, STROJNIK, PREDLAGATELJ: JANEZ MIVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 7 (sedem) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI HOMEC NOŽICE
1.	MARTA TRČEK, ROJ. 19.06.1977, HOMEC, BOLKOVA ULICA 8E, TURISTIČNI TEHNIK, ADMINISTRATOR, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	MATJAŽ ZAJC, ROJ. 20.03.1967, NOŽICE, PIONIRSKA ULICA 18, MIZAR, KEMIJSKI PROCESNIČAR-OPERATER, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	LUCIJA ŠARC, ROJ. 19.04.1991, HOMEC, VIII. ULICA 9A, MAGISTER PROFESOR, UČITELJ SLOVENŠČINE IN ŠPANŠČINE, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	STANISLAV SKRBINŠEK, ROJ. 11.11.1962, NOŽICE, GRAŠIČEVA ULICA 2, OBRATNI ELEKTRIKAR, VZDRŽEVANJE, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MARJETA RODE, ROJ. 19.01.1977, HOMEC, GOSTIČEVA CESTA 19, UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, RAČUNOVODJA, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	MATJAŽ SPORIŠ, ROJ. 19.07.1973, HOMEC, BOLKOVA ULICA 57, INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, VODJA PROIZVODNJE, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	DEJAN BAŠIC, ROJ. 12.01.1989, HOMEC, GOSTIČEVA CESTA 10, DIPLOMIRANI EKONOMIST, LOGIST, PREDLAGATELJ: ANDREJ REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	KATARINA GRAŠIČ, ROJ. 07.12.1986, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA 81, ING. VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE, VODJA ENERGETSKIH REŠITEV ZA DOM, PREDLAGATELJ: SD -SOCIALNI DEMOKRATI
V svet krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI IHAN
1.	JAKA PARKELJ, ROJ. 31.08.1998, PRELOG, PREČNA POT 10, ELEKTROTEHNIK, ŠTUDENT, PREDLAGATELJ: NEŽA KOLAR IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	PRIMOŽ OREŠEK, ROJ. 12.05.1975, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 38, LESARSKI TEHNIK, MIZAR, PREDLAGATELJ: VERONIKA CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	SABINA HRIBAR, ROJ. 05.11.1980, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 19, ORGANIZATOR IN MANAGER, DAVČNI SVETOVALEC, PREDLAGATELJ: VERONIKA CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	BRANKO SOJER, ROJ. 01.10.1974, IHAN, LIPOVA ULICA 11, MAGISTER MEDNARODNIH IN DIPLOMATSKIH ŠTUDIJ, PODSEKRETAR ZA GASILSTVO, PREDLAGATELJ: DUŠAN SOJER IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MARKO CERAR, ROJ. 04.04.1962, MALA LOKA, MALA LOKA 13A, STROJNI TEHNIK, PROJEKTANT, PREDLAGATELJ: FRECE MARKO IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	IRENA KOKALJ, ROJ. 30.01.1967, SELO PRI IHANU, SELO PRI IHANU 38, EKONOMSKI TEHNIK, ZPIZ, PREDLAGATELJ: SDS -SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
7.	IGNAC HRIBAR, ROJ. 12.11.1968, PRELOG, ULICA SLAVKA PENGOVA 7, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, SKLADIŠČNIK, PREDLAGATELJ: ŽAN KRŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	KLEMEN LOŽAR, ROJ. 16.01.1991, SELO PRI IHANU, SELO PRI IHANU 30, MEDIJSKI TEHNIK, SERVISNI TEHNIK 1.2, PREDLAGATELJ: MATIC KRABONJA IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	SAŠO ŽALJEC, ROJ. 15.11.1970, IHAN, LIPOVA ULICA 5, ŽIVINOREJEC - POLJEDELEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: ALEŠ LENČEK IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	JANEZ ZEMLJAK, ROJ. 27.10.1984, BRDO, BRDO 26, UNIV. DIPL. PRAVNIK, ZASEBNI DETEKTIV, PREDLAGATELJ: SMC -STRANKA MODERNEGA CENTRA
11.	SABINA PIRŠ, ROJ. 11.10.1972, IHAN, BISTRIŠKA CESTA 2, UNIV. DIPL. EKONOMIST, STROKOVNA SODELAVKA, PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
12.	ANICA POVIRK, ROJ. 25.03.1961, PRELOG, PREČNA POT 2, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, ISKALEC ZAPOSLITVE, PREDLAGATELJ: VINKO POVIRK IN SKUPINA VOLIVCEV
13.	MIROSLAV NAGLIČ, ROJ. 23.10.1960, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 44, ELEKTROTEHNIK, DIREKTOR, PREDLAGATELJ: VINKO POVIRK IN SKUPINA VOLIVCEV
14.	NEJC POVIRK, ROJ. 25.05.1995, PRELOG, PREČNA POT 2, KEMIK, ŠTUDENT, PREDLAGATELJ: VINKO POVIRK IN SKUPINA VOLIVCEV
15.	IRENA ZAJC, ROJ. 24.09.1967, MALA LOKA, MALA LOKA 22, UNIV. DIPL. SOCIALNA DELAVKA, PREDSEDNICA DRUŠTVA, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
16.	SAMO SVETLIN, ROJ. 31.05.1952, PRELOG, KROŽNA POT 5, MEHANIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
17.	TADEJ GABROVŠEK, ROJ. 28.02.1981, BRDO, BRDO 3B, STROJNI TEHNIK, VZDRŽEVANJE LETAL, PROJEKTNI VODJA, PREDLAGATELJ: KATRIN LLINOS MAJHENIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
18.	JANEZ GREGORIČ, ROJ. 12.02.1955, PRELOG, PRELOŠKA CESTA 3, EKONOMIST, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BOŽIDAR ZAJC IN SKUPINA VOLIVCEV
19.	IVANKA POLJANŠEK, ROJ. 28.03.1958, BRDO, BRDO 13, GIMNAZIJSKI MATURANT, FINANČNI REFERENT, PREDLAGATELJ: BOŽIDAR ZAJC IN SKUPINA VOLIVCEV
V svet krajevne skupnosti se voli 9 (devet) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI JARŠE-RODICA
1.	JANEZ PIRNAT, ROJ. 28.04.1970, SPODNJE JARŠE, JARŠKA CESTA 4, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	ŠPELA ČERNIVEC, ROJ. 15.09.1992, ZGORNJE JARŠE, GREGORČIČEVA ULICA 4, DIPL. INŽENIR KMETIJSTVA ZOOTEHNIKE, EKONOMIST-KOMERCIALIST, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	ROBERT ŽIBERT, ROJ. 01.06.1971, RODICA, FAJFARJEVA ULICA 11A, AVTOMEHANIK, VOZNIK, REDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	PETRA ŽIBERT, ROJ. 07.08.1980, RODICA, FAJFARJEVA ULICA 11A, TURISTIČNI TEHNIK, DIREKTORICA, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	TIMOTEJ ČIŽEK, ROJ. 24.03.1990, SREDNJE JARŠE, RUDNIŠKA ULICA 11, INŽENIR GRADBENIŠTVA, VODENJE PROJEKTOV, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	ANA LAMBERŠEK, ROJ. 18.07.1997, SPODNJE JARŠE, JELOVŠKOVA ULICA 13A, MATURANTKA, ŠTUDENTKA, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	ANTON KOŠENINA, ROJ. 07.10.1952, ZGORNJE JARŠE, GREGORČIČEVA ULICA 9, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: IVANA KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj
1 (enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA
1.	JANEZ AVSEC, ROJ. 26.09.1968, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 7, INŽ. MEDIJSKE PRODUKCIJE, SISTEMSKI OPERATER, PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	SABINA CERAR, ROJ. 16.01.1983, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 3, DIPL. KOMUNIKOLOGINJA, REFERENTKA V KOMERCIALI, PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	DUŠAN RAVNIKAR, ROJ. 09.09.1962, KRTINA, KRTINA 95A, AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR-MONTER, PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	TANJA CERAR, ROJ. 06.01.1971, ZALOG POD SV. TROJICO, ZALOG POD SV. TROJICO 15, VZGOJITELJICA, VZGOJITELJICA, PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ŠTEFAN ROŽIČ, ROJ. 24.12.1949, RAČNI VRH, RAČNI VRH 7, PAPIRNIČAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	FLORJAN ZABRET, ROJ. 24.04.1955, KRTINA, KRTINA 28B, MAG. ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: LMM - LISTA METODA MARČUNA ZA DOMŽALE
7.	STANISLAV ŽIBERT, ROJ. 05.09.1955, RAČNI VRH, RAČNI VRH 19, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: JANEZ AVSEC IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	LIDIJA JASENC, ROJ. 21.06.1969, KRTINA, KRTINA 31A, PRODAJALKA, POSLOVODJA, PREDLAGATELJ: JANEZ AVSEC IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	JURIJ PIPAN, ROJ. 04.05.1950, KOKOŠNJE, KOKOŠNJE 15, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: JANEZ AVSEC IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	ROMAN KOLAR, ROJ. 11.12.1961, KRTINA, KRTINA 140, UNIV. DIPL. OBRAMBOSLOVEC, VODJA ODDELKA ZA PRIDOBIVANJE KADRA, PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
11.	ROK KOVAČ, ROJ. 16.05.1985, KRTINA, KRTINA 11, INŽ. MEHATRONIKE, OPERATER, PREDLAGATELJ: DUŠAN RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
12.	ANICA LAJEVEC, ROJ. 30.07.1960, KRTINA, KRTINA 30, PRODAJALKA, STREŽNICA, PREDLAGATELJ: DUŠAN RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
13.	ROBERT CERAR, ROJ. 04.04.1968, ZALOG POD SV. TROJICO, ZALOG POD SV. TROJICO 17, STROJNI TEHNIK, TEHNOLOG PROCESOV, PREDLAGATELJ: DUŠAN RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
V svet krajevne skupnosti se voli 9 (devet) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI PRESERJE
1.	VIKTOR MARINŠEK, ROJ. 01.01.1955, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 32A, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: HRIBAR SAŠO IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	SABINA ZUPAN, ROJ. 25.04.1973, PRESERJE PRI RADOMLJAH, VAŠKA POT 9, DIPL. MEDICINSKA SESTRA, DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA, PREDLAGATELJ: HRIBAR SAŠO IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	BOŠTJAN SITAR, ROJ. 24.05.1967, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 58, STROJNI TEHNIK, SKLADIŠČENJE -SKLADIŠČNIK, PREDLAGATELJ: HRIBAR SAŠO IN SKUPINA VOLIVCEV
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 33
LOKALNE VOLITVE 2018
4.	JANEZ HRIBAR, ROJ. 26.01.1963, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 27, FINOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	BEBA PROŠIC, ROJ. 27.06.1967, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 19, TEKSTILNI KONFEKCIONAR, ANIMATOR, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	MARJAN JAKOŠ, ROJ. 20.01.1961, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 27B, PILOT HELIKOPTERJA, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	TANJA VESEL, ROJ. 06.06.1974, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 21, PROFESOR RAZREDNEGA POUKA, UČITELJICA, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	JANKO ZUPAN, ROJ. 05.12.1964, PRESERJE PRI RADOMLJAH, VAŠKA POT 16, VARILEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	LIDIJA BIZJAN, ROJ. 05.03.1978, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA 30, EKONOMSKI TEHNIK, RAČUNOVODJA, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	MATEVŽ ZUPAN, ROJ. 19.11.1995, PRESERJE PRI RADOMLJAH, VAŠKA POT 9, KEMIJSKI INŽENIR, RAZVOJNI INŽENIR, PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
V svet krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOMLJE
1.	SONJA JERMAN, ROJ. 03.04.1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 24A, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTORICA, PREDLAGATELJ: IGOR KUZMIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	IVO JEREB, ROJ. 28.02.1969, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 46B, DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA, VODJA PROJEKTOV, PREDLAGATELJ: IGOR KUZMIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	TOMAŽ BORŠTNAR, ROJ. 19.10.1973, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 23, NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNI TEHNIK, IT-STROKOVNJAK, PREDLAGATELJ: LISTA REZA
4.	URŠULA JAŠOVEC, ROJ. 05.12.1986, RADOMLJE, GREGORČIČEVA ULICA 2A, MAG. GLASBENE KOMPOZICIJE, PROFESORICA GLASBE, PREDLAGATELJ: LMM - LISTA METODA MARČUNA ZA DOMŽALE
5.	PETER ZVONC, ROJ. 05.04.1975, RADOMLJE, CESTA BORCEV 6, UNIV. DIPL. TEHNOLOG PROMETA, ČASTNIK SLOVENSKE VOJSKE, PREDLAGATELJ: LMM - LISTA METODA MARČUNA ZA DOMŽALE
6.	KLEMEN URBANIJA, ROJ. 31.10.1993, RADOMLJE, GREGORČIČEVA ULICA 9, INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ, INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, PREDLAGATELJ: LMM -LISTA METODA MARČUNA ZA DOMŽALE
Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ROVA
1.	EMIL REMS, ROJ. 27.01.1964, ŽIČE, ŽIČE 8, AVTOLIČAR, KMET, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	ERNA ŽABJEK, ROJ. 30.08.1951, ROVA, KOLOVŠKA CESTA 2, DIPL. ORG. MANAG., UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	BORIS GOLOB, ROJ. 22.06.1982, ROVA, ROVSKA CESTA 19, GOSTINSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	MARINKA KOSMATIN, ROJ. 05.08.1960, DOLENJE, DOLENJE 1, DIPL. LOGOPED, LOGOPED, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ROBERT VODLAN, ROJ. 24.10.1977, DOLENJE, DOLENJE 6, ELEKTROTEHNIK, VODJA IZMENE, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	TATJANA KASTELIC, ROJ. 26.09.1960, KOLOVEC, KOLOVEC 12, GOSTINSKI TEHNIK, SAMOSTOJNA PODJETNICA, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MARJAN MATEJ SUŠNIK, ROJ. 27.09.1972, JASEN, JASEN 1, KLJUČAVNIČAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: BRIGITA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
Svet krajevne skupnosti šteje 7 (sedem) članov. Voli se najmanj
1 (enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMONA JENKA
1.	URŠKA KOVAČIČ, ROJ. 19.03.1985, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 4, UNIV. DIPL. PRAV., POSLOVNI SEKRETAR, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	JANEZ BANKO, ROJ. 04.04.1957, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 2A, ELEKTROTEHNIK, TEHNIK ZA TELEKOMUNIKACIJO, PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	ALEKSANDER KOVAČIČ, ROJ. 24.01.1968, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA 32A, STROJNI TEHNIK, VODJA OBRATA, PREDLAGATELJ: JOŽE NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	ANTON JANČIGAJ, ROJ. 18.09.1950, DOMŽALE, BREJČEVA ULICA 13, KOVINOSTRUGAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: HELENA JANČIGAJ IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ROMAN KOS, ROJ. 17.07.1955, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 12, AKADEMSKI KIPAR, ORGANIZATOR KULTURNIH DOGODKOV, PREDLAGATELJ: BARBARA BRIŠKI IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	VERONIKA BANKO, ROJ. 04.01.1945, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA 1, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	ANTON PRESKAR, ROJ. 19.06.1950, DOMŽALE, MAČKOVCI 49, UNIV. DIPL. GRAD. ING., UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	MARIJA DOROTEJA GRMEK, ROJ. 11.04.1946, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 31, DIPL. ORG. GOS. KIBERNETIKE, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	PETER PAVLI, ROJ. 30.07.1954, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 30, DIPL. ING. KEMIJE, OKOLJSKI INŽENIR, PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	ROK BRATOVŽ, ROJ. 17.07.1979, DOMŽALE, KARANTANSKA CESTA 4, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, INVALIDSKO UPOKOJEN, PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
11.	BORUT ERNESTL, ROJ. 24.05.1986, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 87, ELEKTRIKAR - ENERGETIK, PODJETNIK, PREDLAGATELJ: POLONCA NAROBE IN SKUPINA VOLIVCEV
12.	TOMAŽ LIKAR, ROJ. 02.12.1953, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 38B, STROJNI KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: ANICA LIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
13.	IZTOK POLJANŠEK, ROJ. 26.11.1981, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 47A, GRADBENI TEHNIK, VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA, PREDLAGATELJ: VINKO OKRŠLAR IN SKUPINA VOLIVCEV
V svet krajevne skupnosti se voli 9 (devet) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKA ŠLANDRA
1.	DRAGICA SUŠNIK, ROJ. 19.05.1972, ZABORŠT, ŠUMBERŠKA CESTA 1, POLITOLOG-MEDNARODNI ODNOSI, NOVINARKA, PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
2.	HARIS BEGIC, ROJ. 16.04.1988, ZABORŠT, KRUMPERŠKA ULICA 36, DIPLOMIRANI EKONOMIST, VODJA PRODAJE, PREDLAGATELJ: LISTA REZA
3.	NATAŠA BELLE, ROJ. 07.07.1947, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 10, USNJARSKO KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	PAVEL PEVEC, ROJ. 16.06.1952, DOMŽALE, STARETOVA ULICA 6, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MARTINA LONCNAR, ROJ. 11.09.1948, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 36, GIMNAZIJSKI MATURANT, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	GREGA COTMAN, ROJ. 19.10.1996, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 7, RAČUNALNIŠKI TEHNIK, SKLADIŠČNI DELAVEC, PREDLAGATELJ: DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MARJAN RAVNIKAR, ROJ. 11.07.1956, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 28, DIPL. INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
8.	DR. BRIGITA SKELA SAVIČ, ROJ. 27.04.1966, DOMŽALE, ADAMIČEVA ULICA 11, PROF. ZNANSTVENA SVETNICA RAZISKOVALEC, VISOKOŠOLSKI UČITELJ, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
9.	DR. FRANC HABE, ROJ. 16.11.1943, DOMŽALE, ROJSKA CESTA 31, UNIV. PROF., DOKTOR ZNANOSTI, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
10.	JANJA KEGEL, ROJ. 22.11.1964, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 15, PRODAJALKA, DELAVKA, PREDLAGATELJ: SD -SOCIALNI DEMOKRATI
11.	ALEŠ SAZONOV, ROJ. 29.08.1970, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 2B, ELEKTROTEHNIK, PROJEKTANT, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
Svet krajevne skupnosti šteje 11 (enajst) članov. Voli se najmanj 1
(enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR
1.	MAG. LOVRO LONČAR, ROJ. 07.09.1968, VIR, ČUFARJEVA ULICA 10, MAGISTER ZNANOSTI KADROVSKEGA MANAGEMENTA, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	TATJANA PODBEVŠEK, ROJ. 08.02.1970, VIR, PARMOVA ULICA 9, INŽENIR ŽIVILSTVA, MIKROBIOLOG V LABORATORIJU, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MATJAŽ VODLAN, ROJ. 08.02.1980, VIR, FINŽGARJEVA ULICA 8, DIPLOMIRANI INŽENIR KRAJINSKE ARHITEKTURE, GRAFIČNI OBLIKOVALEC, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	SIMONA HROVAT, ROJ. 08.08.1969, VIR, ALJAŽEVA ULICA 4, DIPLOMIRANA VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, POMOČNICA RAVNATELJICE, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	JANEZ RAZBORŠEK, ROJ. 30.10.1958, VIR, KOLIŠKA ULICA 1A, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA, VODENJE VZDRŽEVANJA IN INVESTICIJ, PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	TOMAŽ HREN, ROJ. 15.11.1974, PODREČJE, PODREČJE 2A, UNIV. DIPL. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, PROJEKTANT, PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
7.	MAKSIMILJAN KARBA, ROJ. 04.09.1947, PODREČJE, PODREČJE 22, POLICIJSKI INŠPEKTOR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BAJEC RAJKO IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	TADEJA SAVNIK, ROJ. 05.12.1968, VIR, ZOISOVA ULICA 61, MAGISTRICA UPRAVNIH VED, PRORAČUNSKA INŠPEKTORICA, PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
9.	BOJAN VODLAN, ROJ. 09.08.1953, VIR, OSOJNA ULICA 2, PRODAJALEC, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	MARTINA JURJEVEC, ROJ. 27.11.1962, VIR, BUKOVČEVA ULICA 26, VIŠJI FIZIOTERAPEVT, FIZIOTERAPEVT, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
11.	ALEŠ TEKAVC, ROJ. 07.07.1963, VIR, ALJAŽEVA ULICA 10, GRADBENI TEHNIK, VODJA GRADBIŠČA, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
12.	METKA REBOV LAVRIČ, ROJ. 29.12.1977, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA 14, DIPL. INŽ. LAB. BIOMEDICINE, DELO V DIAGNOSTIČNEM LABORATORIJU, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
13.	BOŠTJAN GROŠELJ, ROJ. 05.06.1971, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA 16, UNIV. DIPL. TEOLOG, VODJA ZASEBNE POSOJILNICE, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
14.	TINA RAZBORŠEK, ROJ. 21.08.1983, VIR, KOLIŠKA ULICA 1A, MAGISTER ZNANOSTI, PODROČNA RAZISKOVALKA V RAZVOJNEM ODDELKU, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
15.	MARKO BERGANT, ROJ. 02.03.1959, VIR, ALJAŽEVA ULICA 14, INŽENIR STROJNIŠTVA, SAMOSTOJNI PROJEKTANT, PREDLAGATELJ: BOJAN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
V svet krajevne skupnosti se voli 11 (enajst) kandidatov.
VOLILNA ENOTA: OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA
1.	ANDREJA POGAČNIK JARC, ROJ. 24.03.1947, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 43, UPOKOJENKA, PREDLAGATELJ: FRANC GERBEC IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	BOŠTJAN KRALJ, ROJ. 11.02.1976, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 9, SKLADIŠČNIK, PREDLAGATELJ: FRANC GERBEC IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	NEŽA MEŽAN, ROJ. 01.05.1990, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 7B, ŠTUDENTKA, PREDLAGATELJ: FRANC GERBEC IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	UROŠ BREZNIK, ROJ. 02.04.1971, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 21, DIPL. OEC., SAMPOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: FRANC GERBEC IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ANTON DIMC, ROJ. 05.01.1948, DEPALA VAS, DEPALA VAS 66, MESAR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: DUŠAN CERAR
IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	ALENKA RESINOVIČ REZA, ROJ. 29.09.1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 24, UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, NOVINARKA, PREDLAGATELJ: LISTA REZA
7.	MIHA ULČAR, ROJ. 18.02.1976, DOMŽALE, PARTIZANSKA ULICA 3, DIPL. VARSTVOSLOVEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK/ NOVINAR, PREDLAGATELJ: KRISTJAN OCEPEK IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	MARKO BOGATAJ, ROJ. 29.04.1954, DOMŽALE, KERSNIKOVA ULICA 13, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: SANDRA BOGATAJ IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	PETER BRLEC, ROJ. 19.04.1937, DOMŽALE, OBRTNIŠKA ULICA 5, ING. TEKST. TEHNOLOGIJE, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: DEJANA ULČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	JOŽE PETARKA, ROJ. 25.02.1957, DOMŽALE, NA ZAVRTEH 14, DIPL. VARN. ING., UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: SD -SOCIALNI DEMOKRATI
11.	IVAN TAVČAR, ROJ. 23.10.1945, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 13A, VARNOSTNI INŽENIR, UPOKOJENEC, PREDLAGATELJ: IVANA TAVČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
12.	MAG. PRIMOŽ ŠKOFIC, ROJ. 11.04.1969, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 2, MAGISTER KEMIJSKIH ZNANOSTI, RAVNATELJ/DIREKTOR, PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA
13.	KAJA ČOKAN, ROJ. 15.11.1992, DOMŽALE, PREČNA ULICA 6, MAG. POSLOVNIH VED, RAČUNOVODJA, PREDLAGATELJ: LMM - LISTA METODA MARČUNA ZA DOMŽALE
14.	JANEZ ULČAR, ROJ. 30.05.1961, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 39, KOMERCIALIST, ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, PREDLAGATELJ: MARIJA BRLEC IN SKUPINA VOLIVCEV
V svet krajevne skupnosti se voli 9 (devet) kandidatov.
OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija
Številka: 0414-16/2018 Datum: 29. 10. 2018
Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilic Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r.
io | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
politične stranke
slamnik@kd-domzale.si
sD / MARJAN RAvNIKAR, poDpREDsEDNIK oo DoMžALE
Pogled v prihodnja štiri leta
Ob minulem mandatu smo Socialni demokrati aktivno sodelovali in podpirali projekte ter predloge, ki so bili na dnevnem redu seje občinskega sveta. Na žalost pa je bilo predlogov, ki bi vodili k dvigu kvalitete življenja naših občank in občanov, občutno premalo, kar kaže na neambicioznost trenutne občinske oblasti.
Pa pustimo zdaj preteklost in se ozrimo v prihodnost. Na prihajajočih lokalnih volitvah si bomo prizadevali za čim boljši rezultat, da bomo v naslednjem mandatu soustvarjalci domžalske politike in razvoja Domžal. Domžale potrebujejo razvojni preboj na več področjih.
Prizadevali si bomo za izvajanje projektov za celostno podobo občine na področju prometne infrastrukture, za prometno in arhitekturno ureditev centra Domžal, kulture, športa, podjetništva, turizma in rekreacije, skrb za starejšo populacijo, učinkovito zdravstvo, zdravo okolje, ki vpliva na življenjske in bivalne pogoje človeka ter zdravo in kvalitetno življenje.
Zavedati se moramo, da so bile Domžale v preteklosti ena od vodilnih občin v razvitosti, in takšen status želimo in moramo povrniti. Zato pričakujem, da na prihajajočih volitvah izvolimo osebo, ki bo razumela, da je treba ob-
44 Zavedati se moramo, da so bile Domžale v preteklosti ena od vodilnih občin v razvitosti, in takšen status želimo in moramo povrniti. Zato pričakujem, da na prihajajočih volitvah izvolimo osebo, ki bo razumela, da je treba občanom in občankam, podjetnikom in ostalim omogočiti pogoje za delo in življenje.
sds / mag. tomaž deželak, član os in predsednik oo sds

Spoštovani, štiri pardon dvanajst let je za nami. In spet so prišle volitve. Nekateri boste rekli: »Spet nas čaka isto sranje. Pa saj ne bo nič drugače, če grem volit! Toni bo itak zmagal.« No ja, če ne greste na volitve, tega ne boste nikoli izvedeli. Dejstvo je, da je bila leta 2014 volilna udeležba 41,27 %, kar predstavlja 11.624 od 28.163 volivcev. In za očeta občine (župana) je bilo potrebnih 6406 prijateljev. Torej 22 %. Še bolj plastično, slaba četrtina občanov odloča o vseh ostalih. Teh 22 % odloča, ali boste dobili kanalizacijo (in ne malih čistilnih naprav), ali boste imeli parking pred blokom (ko vam ga bo vzela železnica), ali boste čakali na ortodonta sedem let, ali boste imeli pokrito tržnico (in ne le predrage WC-je), ali boste čakali na semaforjih (in se ne vozili čez rondoje), ali boste imeli pokrit bazen (in ne le letnega), ali boste plačevali gradnjo prazne parkirne hiše (ki se bo poceni prodala prijateljem), ali boste plačevali previsoke položnice za komunalo, ali boste imeli zazidljivo parcelo (približno 700 vlog je bilo zavrnjenih), ali boste imeli gasilce s primerno opremo ... Saj ni vredno izgubljati besede. In zdaj sledi vaše legitimno vprašanje: »Pa kaj težite SDS--ovci, a ste kaj naredil v zadnjih štirih letih?!« In
LTD / MAG. RENATA KosEc, poDžupANJA
V Domžalah ni prostora za prazne obljube
Volilna kampanja se je začela in priča smo mnogim kritikam, nekatere od njih so na mestu, spet druge neresnične in temeljijo na namernemu zavajanju. No, nekaj zagotovo drži.
Da je Računsko sodišče v lanskem letu revidiralo stranko LTD in podalo pozitivno mnenje o poslovanju stranke v vseh pomembnih vidikih poslovanja.
Da smo obljube, ki smo jih dali pred štirimi leti, uresničili v večji meri, saj smo izpeljali več kot 91 odstotkov projektov volilnega programa in dokazali, da tisto kar obljubimo, izpolnimo. Izvedene so bile večje investicije (POŠ Ihan, Dom krajanov - gasilski dom Studenec ...), napredek je na področju podjetništva (start up Štartaj Domžale) in področju mladih (Strategija za mlade, certifikat Mladim prijazna občina), smo ena redkih občin, ki je znala prepoznati potrebe oseb z motnjami v duševnem razvoju (odprtje Dnevnega centra). Hkrati nismo pozabili na mehke vsebine, dogodke in prireditve, ki smo jih nadgradili in obogatili.
V tem mesecu smo pridobili Projekt celovite energetske sanacije za SPB-1, ki bo predan upravniku objekta. Nadalje smo z državo pridobili projekt za izvedbo podhoda pri železniški postaji Domžale, s Tušem sklenili dogovor o faznem odkupu zemljišč v centru Domžal, opravili razgovore o nameri po odkupu zemljišč območja Univerzale, ipd.
nsi / ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka
Domžale potrebujejo več svežih idej
čanom in občankam, podjetnikom in ostalim omogočiti pogoje za delo in življenje.
Lokalne volitve, ki bodo 18. novembra 2018, bodo priložnost za bolj ambiciozno politiko, ki bo omogočila trajnejši razvoj občine. Zato, spoštovane volivke in spoštovani volivci, pojdite na volišča in oddajte svoj glas.
Občani bomo v novembru odločali o novi sestavi občinskih svetov ter izbirali med starimi župani in novimi kandidati. Prav na lokalnih volitvah lahko najbolj neposredno izbiramo ljudi, ki jih vsak dan srečujemo in bolj ali manj poznamo njihovo delo, osebne kvalitete in morebitne napake. Dobro je, če smo se pripravljeni tudi sami aktivno vključiti v delo lokalne skupnosti in kandidiramo za občinske funkcije ter sprejmemo svoj del odgovornosti za občino. Vsaka menjava na čelu občine prinese tudi novosti, novo energijo in upanje, da bodo pretrgane morebitne pretesne povezave lokalnih oblasti in različnih lobijev, še posebej, če so isti ljudje in iste stranke predolgo na oblasti. Tudi v občini Domžale je na teh volitvah ponujena možnost za spremembe, če boste občani seveda tako želeli. NSi - krščanski demokrati bomo ponudili veliko možnosti za izbiro. Ali je napočil tudi čas za novega župana, pa boste odgovorili prav vi, ki se boste udeležili lokalnih volitev. Vsem občankam in občanom občine Domžale želim srečno roko in modre odločitve na teh volitvah.
Državni zbor v tem mandatu do zdaj še ni imel pretiranega dela, saj se ministri šele spoznavajo s svojim področjem, zato v parlament še niso poslali veliko novih zakonodajnih predlogov. Tudi predsednik vlade se spoznava s svojimi partnerji
44 Prav na lokalnih volitvah lahko najbolj neposredno izbiramo ljudi, ki jih vsak dan srečujemo in bolj ali manj poznamo njihovo delo, osebne kvalitete in morebitne napake.
na mednarodni ravni. Njegov prvi pomembnejši mednarodni obisk je bil v Bruslju pri Evropski komisiji, nato pa je obiskal še Berlin in se srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Nemčija je naš največji gospodarski partner, zato je še kako pomembno, da z njo ohranjamo dobre odnose. Tudi tokrat se je izkazalo, da je to država, v kateri pravo velja, zato je kanclerka ponovno izrazila podporo Sloveniji pri uveljavljanju razsodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško. Dobro se je zavedati, kako pomembne so povezave znotraj EU, ki je kot trdna skupnost držav mnogo močnejša od vsake posamezne države. Tega bi se morali zavedati tudi tisti politiki, ki velikokrat bentijo čez Evropo. Seveda ima EU tudi svoje napake in probleme, ki jih je treba reševati. Povezana skupnost pa je hkrati garancija za mir v Evropi in za tesno gospodarsko sodelovanje, ki zagotavlja ljudem blagostanje in ohranja stabilnost celotne regije.
lista reza / ALENKA REsiNovič REzA, KANDIDATKA zA župANjo

Podpišite peticijo za znižanje cene komunalnih h storitev - koliko je vreden vaš glas	«SEL
Še vedno verjamemo eliti in ustoličenim političnim strankam?
(4 In zdaj sledi vaše legitimno vprašanje: »Pa kaj težite SDS-ovci, a ste kaj naredil v zadnjih štirih letih?!« In odgovor je zelo enostaven: »Nismo! Ali smo želeli? Smo, vendar v štirih letih ni bil sprejet niti en naš predlog! Niti en!«
odgovor je zelo enostaven: »Nismo! Ali smo želeli? Smo, vendar v štirih letih ni bil sprejet niti en naš predlog! Niti en!« Torej po principu: Če predlog ne prihaja s strani očeta občine, je ta neustrezen. Oprostite, ampak, če to ni eno sranje! (vem, da vas veliko tako misli). Zato vas pozivam, da se na volilno nedeljo odpravite na volišče in vzamete usodo v svoje roke. Mi jo bomo za začetek tako, da vas bomo na naši stojnici, ki jo bomo postavili pred Vele med 12. in 15. novembrom, prosili za vaš podpis za znižanje cene komunalnih storitev. S tem pozivom, ki je nadstrankarski, vas prosimo, da skupaj vzamemo našo usodo v svoje roke.
Za koga delajo? Se vam ne zdi, da se bolj kot z ljudmi ukvarjajo sami s seboj? S čigavim denarjem? Do kdaj še? Vse to so vprašanja, ki si jih volivci zastavljamo iz dneva v dan. In kakšen je rezultat? Razdvojen narod, nezadovoljstvo, apatija. Je res denar tisti, ki nam mora vladati, ali lahko postanemo družba veselih, ustvarjalnih, umirjenih ljudi, ki se ukvarjamo z delom, ki nas zapolnjuje, preživljamo čas s tistimi, ki jih imamo radi, in smo za pošteno delo pošteno plačani? Si upamo?
Pri nas je človek na prvem mestu, in nedopustno je, da je v občini drugače! Si res zaslužimo takšno krivico in bomo še naprej pasivni ali pa smo pripravljeni na spremembe in se bomo aktivno vključili v proces delovanja v naši občini?
Ste za to, da uvedemo participativni proračun, pri katerem o delu občinskega proračunskega denarja neposredno odločamo občanke in občani? Se povežemo z nekaterimi drugimi občinami, ki že izvajajo virtualno tržnico, v katero so vključeni lokalni pridelovalci in predelovalci sadja, zelenjave in ostalih dobrot? Kako bomo reševali problematiko odpadkov? Kako bomo poskrbeli za mlade in starejše? In za invalide? Na kakšen način bomo zasnovali sistem stanovanjske za-
44 V stranki Lista Reza prevladujejo mladi, ki želijo več in bolje. Na drugi strani izkušeni mentorji usmerjamo vso njihovo zagnanost, jim svetujemo in iz ideoloških načel, ki jih ženejo, polagamo trde in močne tire po imenu Prihodnost, po katerih bomo zapeljali naš vlak.
druge, ustanovili pisarno za črpanje EU-sred-stev? Kako bomo spodbujali podjetništvo? Ali bomo končno uredili osrednji trg s promenado? Se bomo obširno lotili prometnih, kolesarskih in pešpoti ter poskrbeli za trajnostno mobilnost? In seveda še: kako se bomo lotili problematike SPB--ja in pokritega bazena, kar nas že vse predolgo teži? To so le nekatere izmed številnih točk programa Lista Reza; več na: www.listareza.si.
Vabljeni, da se nam pridružite - bodisi pri krmiljenju ali kot potnik. Se vidimo na voliščih.
Poslušam. Povezujem. Rešujem.
nsi / janez vasle
Pojdimo na volišča in premaknimo stvari na bolje!
sM
44 Kritizirajo nas zaradi garažne hiše. Projekt je bil potrjen v prejšnjem mandatu, zanj so glasovali tudi mnogi, ki ga danes javno kritizirajo. Vendar naj omenimo, da smo z garažno hišo pridobili več kot 200 parkirnih mest, električno polnilnico, vrhunsko plezalno steno in športno igrišče, ki je v tem delu mesta več kot dobrodošlo.
Pravijo, da nam zmanjkuje energije, volje, ambicije in vizije za vodenje občine. To oceno prepuščamo vam in vas vabimo, da si ogledate naš novi volilni program. To niso prazne obljube, temveč cilji, ki smo si jih zadali skupaj s celotno ekipo LTD. Mi verjamemo in se zavedamo, da: šteje javni interes, ne zasebni, štejejo dejanja in ne prazne obljube, šteje ekipa in ne posameznik, štejejo mnenja in predlogi vsakega občana, vsaka njegova stiska, težava, šteje torej posluh za sočloveka.
Hvala vam za vso dosedanjo podporo, zaupanje in pozitivne želje.
Verjamem, da gremo Skupaj z vami naprej.
Na letošnje lokalne volitve se v naši stranki že dolgo pripravljamo in brez dvoma lahko zapišem, da NSi tudi v Domžalah misli resno! Potrudili se bomo, da bodo občani slišani in uslišani. Zavzemali se bomo za večjo vlogo lokalnih skupnosti pri izbiranju in umeščanju projektov v njihov in naš prostor. Zelo se trudimo in se bomo trudili še naprej, da se bo podeželje razvijalo enakomerno in vzporedno s centrom. Poskrbeti moramo, da podeželje ne bo zapostavljeno in osiromašeno ponudbe storitev in dostopa do nujnih življenjskih potrebščin, saj je to osnova za kakovostno življenje. Enako je treba olajšati delo tistim, ki zagotavljajo delovna mesta npr. z ugodnejšimi komunalnimi pristojbinami. Če bomo na volitvah zbrali dovolj glasov, bomo dodelali pešpoti, varnejše šolske poti, izboljšali pretoč-nost prometa z izdelavo načrtov za učinkovit javni transport itd. Ne manjka tudi problemov, ki zahtevajo medobčinsko in medregijsko sodelovanje, npr. vodooskrba, javni promet in kolesarske steze. Ne smemo pozabiti niti na problem nizke rodnosti, zato bi ponovno uvedli enkratni denarni dodatek za vsakega novorojenčka. Morda se to zdi le kapljica v morje, ampak, saj vemo: zrno do zrna ... To ima v svojem programu tudi naš skupni kandidat za župana občine Domžale Metod Marčun, ki ga že dolgo poznamo kot predsednika KS Radomlje, ki dobro ve, kako reševati
44 To ima v svojem programu tudi naš skupni kandidat za župana občine Domžale Metod Marčun, ki ga že dolgo poznamo kot predsednika KS Radomlje, ki dobro ve, kako reševati probleme, ki sem jih prej navedel. Pozna prednosti in težave podeželja, zelo se zaveda pomena društev, spozna se na podjetništvo, na urejanje kraja.
probleme, ki sem jih prej navedel. Pozna prednosti in težave podeželja, zelo se zaveda pomena društev, spozna se na podjetništvo, na urejanje kraja. Z njim se lahko nadejamo tudi ureditve centra Domžal, da bi nehale biti menda primer najslabše urbaniziranega kraja v državi. Tu mislim predvsem na SPB in okolico nekdanje blagovnice Vele. Da se bodo naše želje lahko uresničile, je prvi pogoj, da gremo na volitve! Kdor ne gre volit, namreč prepusti svoj glas drugim, ki to svojo državljansko dolžnost opravijo. Zato v nedeljo, 18. novembra, pojdimo na volišča in izrazimo svojo voljo.
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 35
lokalne volitve 2018
Stranka Alenke Bratušek
Spoštovane volivke in volivci, dovolite nam, da se vam, preden boste prebrali naš volilni program, predstavimo. Smo Stranka Alenke Bratušek, Občinski odbor Domžale, ki prvič nastopa na lokalnih volitvah v občini Domžale. Stranka oz. odbor v svojem programu daje največji poudarek in se predvsem zavzema za reševanje položaja najšibkejših v družbi -
STAREJŠIH in MLADIH. Ta zaveza se odraža v našem programu, ki je uresničljiv, če nam boste zaupali vaš glas.
fHoL« oA^^t .
ZAGOTAVLJAMO VAM ZNIŽANJE OMREŽNINE ZA PLAČEVANJE KOMUNALNIH STORITEV - PRIHRANEK V POVPREČJU 200 EUR/LETNO NA GOSPODINJSTVO
„Naprej Domžale"
I ms
Lista Marjana Sarca
(T) Urška Kabaj Pleterski
___Branko Heferle [ŠJ
[3| MiraSavnik	_t
Frančišek Ravnikar (4)
f5l Justina Koprivšek	(_(
Boštjan Mišič [6j
11
13
[7] JasnaPlestenjak ["9] Marija Zupančič Saša Klobučar Andreja Zabret Sonja Kabaj Maja Dekleva Aleš Stopar Davorin Joger
15
17
19
21
23
10
12
14
Branko Kralj
Sandi Borec fŠ] Simon Šmigoc Mark Prelovšek Žiga Voler Miran Horvat Anton Savnik Tina Heferle Bojan Majhenič
16
18
20
22
www.strankalms.si ®Stranka LMŠ Domžale
Stranka Alenke Bratušek
2.
3.
4.
Marija Radkovic
zagotoviti znižanje omrežnine za plačevanje komunalnih storitev - prihranek v povprečju 200 eur/ letno na gospodinjstvo
razširitev kapacitet Doma upokojencev Domžale, ustanovitev medgeneracijskega centra in dnevnega varstva starejših, ter uvedba ustreznega sofinanciranja oskrbe starejših na domu (povečati delež sofinanciranja Občine za oskrbo starejših na domu)
zagotovitev projekta - občina prijazna invalidom
ureditev centra Domžal, izgradnja avtobusne in železniške postaje
izdelavo programa razvoja občine z zagotovitvijo jasne strategije, vizije in ciljev razvoja
podpora podjetništvu in obrti z zagotovitvijo ustreznih zemljišč in nižjim stroškom komunalnega prispevka
ureditev javnega primestnega in mestnega potniškega prometa
izgradnja komunalno cestne in druge javne infrastrukture - ob večjem deležu evropskih sredstev
9.	izdelati projekt stanovanjske gradnje neprofitnih stanovanj za mlade družine in uvedba novih oblik zagotavljanja stanovanj - zadružne gradnje
10.	zagotoviti večjo vključenost krajevnih skupnosti pri načrtovanju in izvajanju razvoja občine Domžale
11.	zagotoviti transparentnost delovanja organov Občine, javnih zavodov in javnih podjetij
12.	realizacijo izgradnje pokritega bazena ^^^^^
(10
¿A /ase- viftf-
7.
8.
zate | OBČINA DOMŽALE
znižali bomo cene komunalnih storitev
zvišali bomo sredstva za sistem zaščite in reševanja ter mu dau več avtonomnosti
prestavili bomo avtobusno in železniško postajo h garažni hiši, za občane domžal bomo ohranili brezplačno parkiranje
uredili bomo center domžal z nad kritjem tržnice in vzpostavitvijo osrednjega mest nega trga
poskrbeli bomo za obnovitev in izgradnjo prometne, komunalne !n telekomunikacijske infrastrukture po vseh krajevnih skupnostih
ključna križišča bomo spremenili v krožišča in uredili problem (n e)p r etoč nosti prometa v občini
s ml.aolm bomo zgradili in kjnuoili veg (novlhj nfprofitnih stanovanj
1 SonVEi^OiO^iRAij BOMO !'i-:EVEN i IVNF ZORAVS I VE^E	AME
j za vsakega novorojenega nt koka eom<' namenili donaoi jo' j v višini ^o tur
f ZGRADIL I ROMG POKRIT BA7TN. POSODORIL I ŠPORTNO DVORANO. IN | 7GPADil I V7HOONO T^IRLrNO STADIONA V SFGRTNFM PARKU	m
Razširjen programme dostopen na; f SDS Domžale
io | slamnik
LOKALNE VOLITVE 20l8
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Naročnik; Bojana Peterka, Tumše 11 A, 1233 Dob.
d-
kandidatka za županjo in občinsko svetnico
'Alpnka Resinovič Reza/n * ^
www. I i sta reza. s i,/ fb.com/listarezaf
ZA OBČINO V SLUŽBI LJUDI.
POUDARKI NAŠEGA PROGRAMA:
>	Ureditev centra Domžal s tržnico ter parkiriščem pri TUŠ centru
>	Večje upoštevanje predlogov krajevnih skupnosti
>	Ponovna uvedba enkratnega finančnega prispevka za novorojenčka
>	Boljša prometna ureditev - preureditev semaforiziranih. križišč v rondoje, kolesarske poti,.
MISLIMO RESNO 1 NA NAŠE
KRAJE
_
Domžale
SMC
Kandidatke in kandidati za Občinski svet Občine Domžale
1.	mag. Primož Škofic 6. Sabina Pirš
2.	Tadeja Savnik
3.	Robert Pečnik - Pečo
4.	Lidija Ambrož Marčun
5.	Rok Bratovž
11
7.	Janez Zemljak
8.	Dragica Sušnik
9.	Rok Jemec
Za izkazano zaupanje se Vam iskreno zahvaljujemo!
Naročnik oglasa: Stranka modernega centra
SOCIALNI DEMOKRATI
ZA
»"•1 ¿k/^U^MKIilCE IVVNTRSTI
SD
Naročnik oglasa: Socialni demokrati
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 37
LOKALNE VOLITVE 2018

LTD	Toni Dragar
Lista za vse generacije	
SKUPAJ Z VAMI NAPREJ
LTD	Toni Dragar
Lista za vse generacije	
6lf I IDA.I 7 UAMI
LMM
Povezujem za SPREMEMBE
io | slamnik
lokalne volitve 2018
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
LMM
dfflHaP^
mSr
■'¿o^ Slika je simbolična
Lista Metoda Marčuna za Domžale
Naš program je sestavljen iz številnih ambicioznh projektov in idej, morda najbolj prodorna pa je vzpostavitev nove METRO linije javnega prometa. Gre za uresničljiv projekt, ki je v interesu tako države kot vseh občin v naši regiji. Sočasno bomo uredili novo združeno železniško in avtobusno postajo, obenem pa uredili nov velik, odprt, udoben in varen prostor za druženje naših občanov ter s poglobitvijo železniške proge uredili tudi varno pot v šolo. Več informacij o tem in ostalih projektih najdete na naši spletni strani, facebook profilu in priloženi brošuri.
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE, Bistriška cesta 19, 1230 Domžale objavlja
RAZPIS ZA NAJEM ŠOLSKIH PROSTOROV OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE ZA ČAS OD 1. 1. 2019 DO 31. 12. 2019
1.	Predmet razpisa so prostori, s katerimi razpolaga Osnovna šola Domžale in sicer:
•	velika telovadnica OŠ Domžale v izmeri 527 m2,
•	velika telovadnica PŠ Ihan v izmeri 692,10 m2,
•	mala telovadnica in učilnice v izmeri cca. 60 m2,
•	šolska avla v izmeri 180 m2,
•	uporaba AV opreme in pripomočkov.
2.	Navedeni šolski prostori so na voljo:
•	od ponedeljka do petka: od predvidoma 17. do 23. ure,
•	veliki telovadnici tudi ob sobotah in nedeljah od 8.00 do 23.00 ure
Najemnikom bodo termini dodeljeni za najem šolskih prostorov za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019.
V	času, ko v šolskih prostorih potekajo tekmovanja in prireditve, si Osnovna šola Domžale pridržuje pravico, da najemniku v naprej odpove termin.
V	času počitnic in praznikov, ko je šola zaprta, se navedenih prostorov ne daje v uporabo oz. se v naprej odpove termin, razen če je v pogodbi med Osnovno šolo Domžale in najemnikom drugače dogovorjeno.
Najemnina se zaračuna za vse termine, opredeljene v najemni pogodbi, ne glede na to ali je najemnik prostor koristil ali ne.
3.	Prednost pri izbiri prostih terminov za najem šolskih prostorov bo določena po naslednjem vrstnem redu:
•	izvajalci športnih in rekreativnih programov za otroke in mladino,
•	izvajalci športnih in rekreativnih programov za odrasle,
•	najemniki, ki bodo najeli prostore za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 oz. za najmanj 10 mesecev,
•	redno plačevanje najemnine, če je vlagatelj že bil najemnik
•	poravnane finančne in druge obveznosti najkasneje do 16. 11. 2018
•	datum prispele vloge
4 . Vloga za prijavo na razpis mora obvezno vsebovati podatke, ki jih določa obrazec VLOGA (priloga razpisa):
•	naziv in naslov najemnika,
•	priimek, ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov odgovorne osebe,
•	naziv in naslov prejemnika računov za najem šolskih prostorov,
•	davčna številka,
•	želeni termin, rezervni termin
•	oblika rekreacije (vrsta/dejavnost),
•	predvideno število udeležencev.
Obrazec Vloga za najem šolskih šolskih prostorov Osnovne šole Domžale je objavljen tudi na spletni strani šole.
5.	Rok za prijavo oziroma oddajo vlog je 16. 11. 2018. Vlogo lahko oddate osebno v pisarni tajništva Osnovne šole Domžale, Bistriška 19, 1230 Domžale ali pošljete priporočeno na navedeni naslov šole, s pripisom »Razpis za najem šolskih prostorov« ali po e-pošti na os-domzale@guest.arnes.si.
6.	Nepopolnih in nečitljivih vloge ne bomo obravnavali, zato vas prosimo, da čitljivo izpolnite vse zahtevane podatke na vlogi.
7.	Prijave po roku bodo upoštevane le, če razpisani šolski prostori ne bodo zasedeni v vseh razpisanih terminih.
8.	O dodelitvi termina bodo kandidati obveščeni najkasneje do 21. 12. 2018.
9.	Osnovna šola Domžale bo z najemniki sklenila najemne pogodbe, v katerih bodo med drugim opredeljeni prostori najema, termin in čas najema, cena uporabe na uro (60 min) najema. Najemnina se bo zaračunavala za vse termine najema, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne.
10.	Zaradi zagotavljanja možnosti uporabe čim večim najemnikom, si pridržujemo pravico do spremembe terminov (tako po dnevih kot po urah).
11.	Morebitno oddajanje prostorov s strani najemnika drugemu najemniku (podnajem) ni dovoljeno in bo pomenilo takojšnjo prekinitev pogodbe.
12.	Cene najema športnih površin so določene po sklepu župana. Šolski prostor	Cena na uro brez DDV (v EUR)
Velika telovadnica OŠ Domžale	11,59
Velika telovadnica PŠ Ihan	15,23
Mala telovadnica in učilnice	7,67
Avla	10,81
AV sredstva	2,81
13. Najemniki, ki do 16. 11. 2018 ne bodo poravnali neplačanih najemnin za prejšnje obdobje najema, kljub oddani vlogi, v času določenemu za oddajo (do 16.11.2018), ne bodo upoštevani. Po poplačilu obveznosti jim bomo dodelili termine, ki bodo še prosti, če bodo za najem še vedno zainteresirani.
Domžale, dne 25.10.2018
Ravnatelj Uroš Govc
VLOGA ZA NAJEM šolskih prostorov Osnovne šole DOMŽALE za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019
Z vlogo se prijavljate na razpis za najem prostorov, ki jih oddaja Osnovna šola Domžale za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 Na osnovi vlog oddanih v roku in pod pogoji določenim z razpisom, bodo zainteresiranim prosilcem dodeljeni termini za vadbo oz. izvajanje
dejavnosti od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019.
Vlogo, izpolnite in jo posredujte v tajništvo šole do 16. 11.2018 (osebno, po pošti ali na e -naslov: os-domzale@guest.arnes.si).
Vloge bodo obravnavane v skladu z določili razpisa.
PODATKI O DRUŠTVU, KLUBU, SKUPINI
Ime fizične oz. pravne osebe	| Oblika oz. vrsta dejavnosti:			
Sedež - naslov				
Davčna številka plačnika			Davčni zavezanec:	DA NE
Ime in priimek odgovorne osebe in kontaktne osebe društva, kluba, skupine	Odgovorna oseba: Tel. št.: e- naslov:		Kontaktna oseba: Tel. št.: e- naslov:	
Želeni prostor in časovni termin vadbe (naziv prostora, dan in ura najema)	Prostor: □	Telovadnica OŠ Domžale □	Telovadnica PŠ Ihan □	Mala telovadnica □	Avla □	Posamezna učilnica	Dan/dnevi (obkroži): PON | TOR | SRE | ČET | PET | SOB | NED		Ura (od - do):
Rezervna izbira prostora in/ali termina	Prostor: □	Telovadnica OŠ Domžale □	Telovadnica PŠ Ihan □	Mala telovadnica □	Avla □	Posamezna učilnica	Dan/dnevi (obkroži): PON | TOR | SRE | ČET | PET | SOB | NED		Ura (od - do):
Izjavljamo, da so naši stroški najema preteklih let v celoti poravnani.			DA NE	
Izjavljamo, da smo šoli vrnili ključe za dostop do vadbenega prostora.			DA NE KLJUČA NISMO PREVZELI	
Kraj in datum:		ŽIG	Podpis odgovorne osebe:	
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 39
ŠPORT
CE UZIVAS NA TRENINGIH, SE ZDI VSE LAZJE
urban klavžar, košarkar
Domžalski Luka Dončic. Fant, ki je žogo skozi obroč zabil že pri svojih 13 letih, in na vprašanje, če bi zadel kakšnega od petih metov s sredine igrišča, samozavestno odgovori, da o tem sploh ni dvoma. Biser, ki ga mora zdaj zbrusiti veliki Real Madrid, so o njem zapisali v nekem španskem mediju.
Domen Jarc
Foto: Gašper Papež/helios-suns.si; realmadrid.com
Urban Klavžar, domžalski mladenič, ki je maja dopolnil 14 let in se konec avgusta preselil v Španijo, kjer bo svojo košarkarsko pot nadaljeval pri madridskem velikanu. Domžalska ekipa Helios Suns je tako lahko upravičeno ponosna na svoje delo, saj je pri njih zrasel eden najperspektivnejših košarkarjev svoje generacije v Evropi. Fant, ki se je naprej podil za nogometno žogo tudi pri Nogometnem klubu Domžale, nato pa se zaljubil v košarkarsko. »Ni mi žal, da sem se tako odločil, to je najboljši šport,« pristavi Urban, ki je svojo vsestranskost letos maja dokazal tudi z zmago na področnem posamičnem prvenstvu v atletiki za osnovne šole domžalske, kamniške in medvoške regije v teku na 60 metrov. »Ne morem reči, da je največji talent, kar jih je imela domžalska košarka, a ko v celoto sestaviš njegovo željo, karakter in seveda predispozicije, dobiš izvenserijskega igralca, ki izstopa in bo izstopal,« je Urbana opisal nekdo, ki ga dobro pozna.
Španija ga je letos junija spoznala na mednarodnem turnirju VM Develops Basketball, kjer so pionirji ekipe Helios Suns osvojili drugo mesto, Urban pa je ob tudi dve leti starejših nasprotnikih prejel nagrado za najboljšega igralca turnirja. Sledijo je povabilo na trening madridskega Reala, ostalo se za fanta, rojenega leta 2004, zdijo kot sanje. Sanje, v katerih občuduje vzornika Allana Iversona in Kyriea Irvinga, a ga je zbudil klic, zaradi katerega je sedel na letalo in se odpravil v špansko prestolnico.
Z mladim košarkarjem, ki se je 13. maja skupaj s soigralci veselil naslova klubskega državnega prvaka v kategoriji pionirjev U-15 in na finalni tekmi proti ekipi Nova Gorica mladi dosegel 38 točk, smo se pogovarjali konec poletja pred odhodom v Madrid. »Treme pred selitvijo nimam. Najbolj strah me je jezika, ki ga ne razumem. A po drugi strani me tam čaka intenzivni tečaj španščine, po dve uri dnevno. Veselim se novega izziva in komaj čakam,« nam je takrat dejal. Pretekla sta že dva meseca in po besedah njegove matere Mojce Slavinec se je Urban glavnega strahu pred odhodom v Španijo znebil. Špansko se že sporazumeva in tudi predstave na igrišču kažejo, da se v Madridu počuti vedno bolj domače.
Urban, najprej čestitke ob prestopu k evropskemu košarkarskem velikanu. Za koliko časa se selite v Madrid? Kaj vas čaka na akademiji Reala?
Hvala. Podpisano imam pogodbo dve plus dve leti. To je kadetska pogodba za prvi dve leti, in če bom uspešen tako v košarki kot v šoli, se pogodba podaljša še za dve leti. Pogoj je, da uspešno opravljaš obveznosti v šoli.
V Madridu imam skrbnika, saj starša ostajata v Sloveniji. Vse je nadzorovano, tako da moram napovedati tudi izhode, ki jih potem oni odobrijo. Prosto se po mestu ne moremo sprehajati, to je kar omejeno s strani kluba.
Jaz bom dal za svoje cilje vse od sebe, tako kot sem dejal že do zdaj. Videli bomo, kam me bo to pripeljalo.
Vse je podrejeno košarki in šoli. V tej akademiji je nastanjenih približno 20 mladih košarkarjev in 70 nogometašev. Gre za kompleks, v katerem je poskrbljeno za vse, prehrano, spanje, treninge, prosti čas (Urban živi v stanovanju še z dvema soigralcema op. a.). Pred vsako tekmo trenerji povedo, kdo je v ekipi in ob tem gledajo tudi to, kdo se trudi in kako uspešen je v šoli.
Kako je potekalo vse skupaj v zadnjih mesecih od prvega vabila in obiska Reala?
Vem, da sem bil doma, ko sem dobil prek sporočila čestitko od Dana Du-ščaka (mladinca letnika 2002, ki že igra za Real Madrid op. a.). Najprej mi ni bilo nič jasno, nato pa mi je razložil, zakaj ta čestitka. Starši so mi to hoteli povedati nekoliko pozneje, tako da je Dan nekako uničil to presenečenje, a jaz sem se počutil fenome-nalno. V tistem trenutku nisem vedel, ali sanjam ali je to resnično.
Ko sem prvič prišel k Realu, sem najprej opravil individualni trening z njihovim trenerjem, nato pa na popoldanskem treningu igral z njihovimi košarkarji, leto ali dve starejšimi od mene, ki v juniju še niso odšli domov in so še ostali v akademiji. Po navadi se v poletnih mesecih zapusti akade-
mijo in se vrne v domovino. Imel sem dober občutek in potem je vse steklo samo od sebe. Že to, da igraš v dvorani, v kateri trenira tudi članska ekipa, ti da neko nepopisno energijo.
Domžalski Luka Dončic? Je bilo že kaj govora o takšnem vzdevku? Bila bi to lepa zgodba, da bi šel po podobnih stopinjah. On je v Real prišel pri 13 letih, vi ste le leto starejši.
Sem slišal tudi to, da. Zavedam se, da sem na začetku poti in bo za vsaj delček tega, kar je uspelo Luki, potrebnega ogromno truda in želje. Sem na prelomnici, čakajo me nova štiri leta trdega dela pri Realu, v katerih želim biti zdrav in napredovati, potem pa bomo videli.
Kako pa ste vi zašli na košarkarsko pot?
Svoje prve resne košarkarske korake sem naredil skupaj s pet let starejšim bratom Nejcem, ki tudi igra za Helios Suns. On me je naučil resnično vsega, kar spada k tistim košarkarskim začetkom. Velikokrat sva se takole v igri ena na ena tudi stepla, a vse to v žaru borbe in želje po zmagi. Kot brata seveda. Ne vem pa, kdo bi zdaj dobil tako partijo drug proti drugemu, saj se že dolgo nisva pomerila.
Stari ste 14 let, s kakšnimi cilji hodite po tej uspešni košarkarski poti?
Zagotovo želim tako kot vsak napredovati in biti boljši s treninga v trening. Vem, da bo izkušnja v Madridu odlična šola tudi za življenje nasploh,
ne zgolj s športnega vidika. A če sem že dobil priložnost in bil povabljen sem, se mi zdi pravilno, da razmišljam o uvrstitvi v člansko ekipo Reala. To bi bilo izjemno. Pustimo se presenetiti.
Koliko trenerjev ste imeli na svoji košarkarski poti? Zagotovo gre tudi njim posebna zahvala, da ste se razvili v tako odličnega igralca.
Košarko sem v krožku na osnovni šoli začel trenirati pod vodstvom Aljaža Belingarja, ki me je nato tudi pri Heliosu treniral v mlajših selekcijah. Potem je njegovo delo prevzel Gašper Papež. On me je ogromno naučil, z menoj je preživel ogromno časa in zgolj zahvala bi bila premalo. Pod vodstvom trenerjev v Domžalah sem se razvil in učil, tako da so oni zaslužni, da sem dobil to priložnost.
Kaj za vas pomeni poraz?
Verjamem, da se iz vsakega poraza lahko nekaj naučiš. Sam poraza ne jemljem kot poraz, ampak izkušnjo, šolo, s katere moram nekaj odnesti in biti naslednjič boljši. S takšnim pristopom verjamem, da bo tudi porazov manj in bodo uspehi še bližje. Ne povesim kar tako glave.
Kaj pa ekipa? Fantje so vam na zadnjem treningu pripravili presenečenje... kaj je bilo?
Težko bo zapustiti to ekipo, soigralce, s katerimi sem preživel toliko časa, a gremo naprej. Čas je za nove izzive. Na zadnjem skupnem druženju so mi soigralci prinesli darilo, okvir z mo-
jimi, našimi fotografijami, ki prikazujejo moja leta v klubu Helios Suns. Lepa pozornost, ki gre zagotovo z menoj v Madrid.
Julija ste s slovensko reprezentanco kadetov U-16 nastopil na evropskem prvenstvu divizije A. Po porazu v izločilnih bojih z Nemčijo je bilo napeto, saj ste bili na robu izpada iz elitne skupine. Kako ste sami doživeli to prvenstvo?
Osebno najprej sploh nisem pričakoval, da bom dobil toliko priložnosti ob dve leti starejših soigralcih in proti toliko starejšim tekmecem. Po nesrečnem porazu proti Nemčiji, proti kateri smo vodili že za 28 točk, a nato tesno izgubili, je bilo pred odločilnima tekmama kar nekaj živčnosti. A proti Nizozemski in Črni gori smo nato skušali zaigrati čim bolj sproščeno in s čim več energije, izplačalo se je, z dvema zmagama smo obstali med elito, kar je najpomembneje.
Zagotovo je lepo nabirati izkušnje na tekmah v starejši tekmovalni kategoriji?
To je bila zame izjemna izkušnja. Pred tem še nikoli nisem toliko pozornosti posvečal taktičnim zamislim trenerja oziroma selektorja, saj jih v naši starostni kategoriji še ni tako veliko. Starejši soigralci v reprezentanci so me odlično sprejeli in tudi oni so zaslužni, da sem od tega turnirja odnesel tako veliko in se ogromno naučil.
Kje verjamete, da so vaše prednosti pred ostalimi košarkarji v tej starostni kategoriji?
Sem hiter in eksploziven, ob tem pa tudi dober strelec, tako da me obrambni igralec ne more pustiti samega in pokrivati prostora zaradi možnega prodora. Želim biti čim bolj raznovrsten in za to se trudim na vsakem treningu.
Luka Dončic je večkrat poudaril, da je njegova prednost to uživanje v košarki. Da je še tako mlad in resnično hoče le igrati in uživati na parketu. Pri vas je najverjetneje podobno?
Če ne uživaš pri tem, kar počneš, potem to ni to. Ne zgolj pri košarki. Uživati moraš na treningih, le tako lahko uspeš, saj si takrat bolj sproščen in vse se zdi lažje. Verjamem, da se tako trdo delo izplača in si skozi to trdo delo tudi nagrajen. Jaz bom dal za svoje cilje vse od sebe, tako kot sem dejal že do zdaj. Videli bomo, kam me bo to pripeljalo.
Zaenkrat mu gre odlično. Njegova ekipa Kadeti B, v kateri so košarkarji letnika 2004, melje tekmece pred seboj z več kot 40 točkami razlike, Klav-žar pa je med najvidnejšimi igralci na igrišču, saj dosega okoli 20 točk na tekmo. A še pomembneje je, da mu trener Miguel Lopez Palacios zaupa in vidno vlogo namenja tudi v ekipi Kadetov A, ki je leto dni starejša. Ob dvomestnem številu točk Urban polni statistiko tudi pri podajah in skokih, s čimer dokazuje, da je preskok iz slovenske lige v špansko opravil brez težav. Izstopa. Tako kot Luka Dončic v ligi NBA. Bravo! □
io | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
šport
na kratko
ŠAH
Turnir v pospešenem šahu
Ob prazniku Krajevne skupnosti Pragersko je potekal že tradicionalni turnir v pospešenem šahu.
Udeležilo se ga je 32 šahistov predvsem iz Štajerske in Gorenjske. Odigrali so devet kol, zmagal je Kranjčan Dušan Zorko 8, pred Metodom Logarjem 7, tudi iz Kranja, tretji je bil Domžalčan Jože Skok 6,5. Sledijo Špacapan in Ko-drič s po 6, Nikolič, Dominko in Rozman s po 5,5 itd. Prvi trije so prejeli zelo lepe pokale.
J. S.
žKK DOMŽALE
Srečanje generacij ob 25-letnici ZKK Domžale
Ženski košarkarski klub Domžale praznuje že 25 let svojega delovanja.
to je priložnost, da se spomnimo pomembnih obdobij, dogodkov in bistvenih dosežkov v ženski košarki domžalske regije, in je trenutek, da se spomnimo vseh, ki so to čudovito igro in enega najpopularnejših športov v svetu pripeljali v naše okolje ter bistveno prispevali k razvoju našega košarkarskega kluba.
V soboto, 24. novembra od 17.00 dalje bo na OŠ Venclja Perka praznovanje in srečanje vseh generacij članskih igralk, trenerjev in klubskih delavcev. Spomnili se bomo začetkov košarke v Domžalah, z razstavo slik in drugih predmetov bomo obudili igralske spomine ter se družili in podoživeli tisti pravi tekmovalni naboj ob ogledu tekme 1. SKL med ekipama Domžal in Ježice.
#EnaEkipaEnoSrce
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Pred nami je tekmovanje v boks ligi
Po prijetnem poletju sta pred člani in članicami Kluba borilnih veščin tekmovalna jesen in zima, zato si pridno nabirajo moči in energijo, da bodo dobro pripravljeni pričakali nove izzive.
Klub borilnih veščin Domžale izvaja redne treninge ob torkih med 19.00 in 20.30 v Osnovni šoli Venclja Perka Domžale, ob četrtkih pa v Osnovni šoli Dob med 19.00 in 20.30. Treninge vodijo strokovni trenerji z diplomami in licencami Boks zveze Slovenije in Kickboxing zveze Slovenije. Klub je namreč član obeh zvez, zato se v njem izvajata kickboxing šport in klasični boks.
Vsi treningi so dobro obiskani. Včasih je na enem treningu tudi 40 hrabrih borcev in bork, ki jih v novembru čaka mednarodni turnir Slovenija kickboxing open, decembra pa se bodo pomerili na Croatia kickboxing open, tekmovalci in tekmovalke boksa pa se pridno pripravljajo na čim bolj uspešne nastope v boks slovenski ligi 2018/2019. Srečno!
Vse informacije na: mladibo-ksardob@gmail.com in info@te-ambolhar.si.
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
Igra napreduje, a namesto golov padali rdeči kartoni
Domžalčani tudi po 13 odigranih krogih ostajajo na zasidrani sredini lestvice, pet točk od tretjega mesta in prav toliko od devetega.
nk domžale Želje, ambicije in kakovost seveda segajo višje, pogled je usmerjen proti vrhu in naprej. Že zadnji dve številki Slamnika pišemo o tem, da nekaj (z)manjka med trenutno realnostjo in pa igrami, ki bi razveseljevale tako klub kot navijače. »Za nami sta dve dobri predstavi, ki ju sicer nismo uspeli kronati z zmagama, a sta obe tekmi nakazali, da se dvigujemo. Igramo dober nogomet, smo napadalni in željni, v določenih trenutkih nam žal zmanjka tudi kanček športne sreče. A slednjo si moramo priboriti sami, s trdim delom in pravo delovno vnemo,« je po pokalnem porazu proti Mariboru na prvi tekmi četrtfinala in prvenstvenem remiju proti Aluminiju dejal domžalski strateg Simon Rožman.
A podimo po vrsti. Avgustovsko--septembrski niz petih zaporednih tekem brez zmage, najdaljši v zadnjih letih, je bil 26. septembra le prekinjen. Domžalčani so se z gostovanja v Krškem vračali s prepričljivo zmago 4:0. Mrežo domačih je po podaji Andraža Kirma s 'prve' zaključil Slobodan Vuk v 13. minuti, za drugi in tretji zadetek je poskrbel Senijad Ibričic, ki je izkoristil dve enajstmetrovki, končni rezultat pa je s prvencem med prvoligaško druščino postavil Adam Gnezda Če-rin. Vse se je zdelo, da se bo v Velenju v naslednjem, 11. krogu nadaljeval po-
zitivni niz. Rumeni so po podaji Agima Ibraimija iz kota in povratni žogi Gnez-de Čerina povedli že v sedmi minuti, ko je bil na pravem mestu Dario Mel-njak. Rezultat 1:0 je vztrajal vse do 85. minute, ko so domači izenačili po dolgem predložku, nespretno pa se je odzval predvsem vratar Dejan Milic. Ru-
dar je do popolnega preobrata prišel tri minute pozneje, ko je s prostega strela mojstrsko zadel David Kašnik. Teden dni pozneje je sledila nova infark-tna končnica. Domžalčani so na domači tekmi v 24. minuti preslepili obrambo Mure, ki jih je na prvi letošnji tekmi ugnala kar s 5:1. Sam je proti vra-
tom stekel Agim Ibraimi in svojo ekipo popeljal v vodstvo. Osem minut pozka-sneje so se začele težave, saj je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen Kobbie Morris. V 59. minuti je moral zaradi grobega prekrška zelenico zapustiti še Ibričic in na vrsti je bil enosmerni promet proti domžalskim vratom, ki sta ga s super protinapadom prekinila Gaber Dobrovoljc in Tilen Klemenčič, ki je na koncu zadel za 2:0. A tekma še ni bila končana, na sceno je na domžalsko žalost stopil Rok Sirk, ki je tudi z nekaj sreče - žoga se je po njegovem strelu od Gnezde Čerina odbila v gol - najprej znižal, v sodniškem dodatku pa še izničil prednost Domžal.
Mreža je za varovance Rožmana ostala zakleta na zadnjih dveh tekmah. Najprej proti Aluminiju 20. oktobra v 13. prvenstvenem krogu, ko je moral zaradi svojega prvega rdečega kartona v prvi ligi igro v 82. minuti zapustiti Žan Žužek. Domžale so bile nekoliko konkretnejše, a pike na i znova ni bilo. Kot tudi na tekmi proti Mariboru, ki je prvo tekmo četrtfinala pokala dobil z 1:0. Krvnik je bil nekdanji nogometaš Domžal Jan Mlakar, Domžalčani pa so zatresli zgolj okvir vrat. Na popolno prebujenje čete Simona Rožmana torej še čakamo. Pozitivne smernice so postavljene, manjka pa ... da, tista pika na I!
Foto: NKDoMZALE.SI
'Otrok kluba' Dejan Lazarevič se je vrnil v Domžale - na njegov zadetek še čakamo.
Zmage na cestnih tekih so se kar vrstile
V septembru in predvsem oktobru se tekaška pozornost iz atletske steze preusmeri na cestne teke, kjer so viden pečat z zmagami pustili tudi tekači Atletskega kluba Domžale.
Kapetan Klemen Kunstelj vknjižil 200. nastop v 2. SNL
Kapetan Klemen Kunstelj, standardni in nepogrešljivi nogometaš prve postave naše članske ekipe NK Roltek Dob, je na tekmi proti NK Bravo vknjižil svoj 200. nastop v 2. SNL, skupno pa je na uradnih tekmah (ligaške tekme 2. SNL in 3. SNL ter pokal Slovenije) za Dobljane nastopil že 321-krat in zabil 70 golov.
nk roltek dob Z ekipo NK Roltek Dob je v sezoni 2013/2014 osvojil naslov prvaka 2. SNL ter dva naslova Pokalnega prvaka Medobčinske nogometne zveze Ljubljana (2009-2010, 2015-2016).
Danes 36-letni Domžalčan je dres Modrih iz Doba prvič oblekel v sezoni 2001/2002, in sicer na tekmi 3. SNL -Center, ko so se Dobljani v gosteh pomerili z NK Zarica Kranj (danes NK Za-rica 2015) in zmagali z 0:3. Prvič v 2. SNL pa je za Modre iz Doba zaigral v sezoni 2010/2011.
Kapetan Kunstelj je nogometno kariero sicer začel pri sosednjem prvoli-gašu NK Domžale, za katerega je tudi zbral 20 nastopov v Prvi ligi Telekom
Slovenije, 18 nastopov v 2. SNL in en nastop v Pokalu Slovenije. Klemen Kunstelj neprekinjeno za Dobljane nastopa od sezone 2004/2005.
Čestitke kapetan Klemen za visok nogometni jubilej in 200. nastop v 2. SNL!
Priznanje mu je podelil Marjan Cerar, direktor kluba NK Roltek DOB in vodja MNŠ NK Roltek Dob.
Vsi za šampione iz Doba!
Gregor Horvatič
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi uradni klubski spletni strani www.nkdob.si ter na naši facebook in twitter (@NkRoltekDob) strani.
atletski klub domžale Začeli bomo sicer z gorskimi teki. Na zadnji postaji pokala Slovenije v gorskih tekih, že 39. teku na Šmarno goro, je slovenska reprezentantka Nuša Mali, sicer najhitrejša mladinka na septembrskem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Andori, osvojila drugo mesto. S časom 1:00:08 je tako izgubila boj za skupno zmago v pokalu in zmago med mladinkami, ki si jo je z dosežkom 58:16 pritekla Špela Gonza. Nuša je bila kot četrta Slovenka sicer absolutno deveta na vrhu Šmarne gore, zmaga je odšla v Kenijo, potem ko je bila najhitrejša članska svetovna prvakinja Lucy Wambui Murigi. Med mlajšimi dečki je Erik Golob osvojil osmo mesto.
Prvo soboto v oktobru se je tako kot Nuša, le da na drugem koncu Slovenije, na start postavil tudi maratonec Martin Ocepek. V Moravskih Toplicah je pritekel do zmage na tretjem prekmurskem malem maratonu in nakazal, da je pred Ljubljanskim maratonom, kjer je napadal osebni in klubski rekord 2:35:14, v pravi formi. S časom 1:15:11 je bil za več kot minuto hitrejši od konkurence. S tem je nadgradil avgustovski polmaraton ob Vrbskem jezeru (1:15:37) ter septembrskega na balkanskem prvenstvu v polmaratonu, kjer je bil s časom 1:15:37 na koncu absolutno 17.
Do absolutne zmage sta na nam bližnjem Teku za krof v Krašnji pritekla Maja Per in Janez Golja. Maja, ki je letos nastopila tako kot Nuša v Andori ter na evropskem prvenstvu za mlajše mladince na Madžarskem, je slavila s časom 40:53. Njen uspeh je z drugim mestom dopolnila še ena članica domžalskega atletskega kluba Špela Kešnar (42:56), sicer letos že najhitrejša na štiri kilometre dolgi progi teka okoli Gra-diškega jezera. Med člani je Golja skozi cilj pritekel kot prvi s časom 36:50.
Ocepek je na Ljubljanskem maratonu napadal klubski rekord na 42 kilometrov.
S pomembno domačo zmago se lahko pohvali tudi Nuša Mali, ki je bila 13. oktobra najhitrejša na Veroni-kinem teku v Kamniku. Desetkilome-trsko razdaljo je kot prva pretekla v času 41:11,6 in tako nakazala, da bosta skupaj z Majo Per na Ljubljanskemu maratonu odkrito napadali zanju magičnih 40 minut na deset kilometrov in s tem tudi najhitrejšo deseterico. V Kamniku se je z zlato medaljo okitil tudi Luka Dacar, sicer šprin-ter, ki se je tokrat izkazal na nekoliko daljši razdalji in postal občinski prvak v uličnem teku v kategoriji učencev letnika od 2003 do 2005.
Domen Jarc
rok za oddajo
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2018. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2018, do 12. ure.
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domžale. si
slamnik | 41
ŠPORT
Mešani občutki po prvih tekmah sezone
Košarkarji Helios Suns so v oktobru že pošteno zakorakali v tekmovalni pogon, v katerem zmage lovijo na treh frontah.
Nogomet, moj, tvoj, naš šport
Nogomet velja za enega izmed najbolj popularnih športov na svetu.
žnk Radomlje Zadnje svetovno prvenstvo je spremljala skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Na žalost pa se v Sloveniji še zmeraj srečujemo s stereotipom, da nogomet ni ženski šport. V Ženskem nogometnem klubu Radomlje se že vrsto let trudimo podreti ta stereotip in pokazati, da 'offside ni položaj ženske, ko prestopi prag kuhinje med nogometno tekmo' temveč da je ta čudovita igra primerna tako za moške kot tudi za ženske.
podružiti, sprostiti in obenem narediti nekaj zase, zato v klubu trenira tudi rekreativna ekipa, kjer je poudarek na zabavnem učenju nogometnih prvin.
V našem klubu pa se deklice ne učijo zgolj nogometa. Naš cilj je predvsem predstaviti ta priljubljeni šport kot preprosto kolektivno igro, ki navdušuje in povezuje. Vrednote, ki se jih dekleta naučijo na nogometnem igrišču, ostanejo za vse življenje. Druženje, sklepanje novih prijateljstev, sa-
Miroslav Pašajlič je na začetku sezone eno najmočnejših orožij Heliosa.




mm
:šmfmM
'Akcije in popusti se ne seštevajo. Kupon ne velja na artikle s 1. in VIP ceno.
sti se ne seštevajo. Akcija ne velja na artikle s 1. in VIP ceno. Velja za drugi ugodnejši la, par obutve ali kombinacijo obojega ter velja samo v trgovini Hervis Domžale.
M
KUPON JE UNOVCLJIV OD 14.11. DO 19.11.2018
V TRGOVINI HERVIS DOMŽALE
Dekliški in ženski nogomet je v nenehnem porastu. Po zadnjih podatkih po svetu žogo brca več kot 30 milijonov žensk. Tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih število registriranih igralk konstantno in eksponentno povečevalo. Leto 2012 je leto, ko smo ŽNK Radomlje postavili na zemljevid ženskega nogometa. Od takrat naprej se, skupaj z ostalimi klubi v Sloveniji, trudimo ženski nogomet približati slovenski javnosti in pokazati, da tudi dekleta lahko igrajo nogomet. Ponosni smo na dejstvo, da pod okriljem našega kluba trenira in vadi več kot 200 deklic in žensk vseh starosti. Nogometa ne želimo približati samo mlajšim dekletom, ampak tudi mamicam in tetam, ki se po dolgem dnevu želijo
mostojnost, samozavest, red in tim-sko delo so le nekatere družbene vrednote, ki jih dekleta osvojijo z nogometno igro. Trenerji in trenerke se v ŽNK Radomlje dnevno zavzemajo, da se dekleta naučijo vsega lepega, kar ta šport prinaša.
Naše delovanje lahko dnevno spremljate prek spletne strani in na različnih družbenih omrežjih. Vse pripadnice ženskega spola pa lepo vabimo, da se nam pridružite na treningih in sku paj z nami dokažete svetu, da tudi me igramo nogomet. Več informacij o vpisu za deklice, dekleta in ženske lahko dobite na info@znk-radomlje.si. Vese limo se srečanja z vami!
ŽNK Radomlje. Moj, tvoj, naš klub!
kk helios suns Vknjižena je tudi premierna zmaga v jadranski Ligi ABA 2, a težko se je znebiti občutka, da bi si na petih tekmah Domžalčani lahko odrezali tudi večji kos pogače.
Tekmovalni led so varovanci trenerja Jovana Beaderja prebili v Skopju, kjer so morali priznati premoč MZT-ju, ki je na domačem parketu potrdil vlogo favorita in slavil z 92:79. Domžalčani so začeli izjemno ter na krilih Mihe Fona in Miroslava Pašaj-liča prvo četrtino dobili s 27:21, bili tudi ob polčasu še v stiku z domačini (40:43), a je ekipa iz Skopja nadaljevala z delnim izidom 12:2, ki ga Helios ni več zmogel nadoknaditi.
Odgovor na poraz je bil nato na prvi domači tekmi v 2. krogu Lige ABA 2 silovit. Domžalski košarkarji so 3. oktobra proti Vršacu zadevali z vseh strani in prvo četrtino dobili s 34:22, po polčasu pa vodili s 50:33. Rahel padec v igri se tudi v drugem delu ni preveč poznal in domači igralci so se veselili prve zmage v 'jadranski drugi ligi'. S 24 točkami je bil strelsko najučinkovitejši Doko Šalič, 14 sta jih dodala še Nikola Gajič in Miha Fon, ki je zadel vseh sedem metov (dva za tri, tri za dve in še dva prosta meta).
Teden dni pozneje je sledil drugi poraz, Borac iz Čačka je bil na domačem parketu uspešnejši z 81:63. Po dveh tekmah, ko so košarkarji Helios Suns odlično začeli, so tokrat vse zapravili v zadnjih treh minutah prve četrtine, ki so jo izgubili z 10:25. Nadaljevanje je bilo boljše, a brez presežka priložnosti za presenečenje ni bilo (63:81). »Ne držimo se dogovorov, ki jih postavimo pred tekmo. Tokrat so me z igro še posebej razočarali izkušenejši igralci,« je bil po srečanju slabe volje trener
Beader, ki na naslednji tekmi proti ekipi Dynamic VIP PAY ni mogel računati na najmočnejše orožje pod košem, Doka Šaliča. To so gostje izkoristili in slavili s 77:75. V raketi so dosegli polovico točk, Domžalčane pa prisilili v kar 22 izgubljenih žog. Vseeno je bil Helios do zadnjega v igri za zmago. Slabe štiri minute do konca je Jure Močnik zadel enega od dveh prostih metov za vodstvo s 73:70, a so nato sledili štirje zaporedni zapravljeni napadi in gostje so
ga ABA 2 je Sixt Primorska potrdila vlogo favorita, Koprčani so slavili s 87:58. Ekipa iz Obale, ki je po petih kolih še brez poraza na vrhu lestvice, je dobila prav vse četrtine proti Domžalčanom. V domačem prvenstvu je Helios najprej izgubil proti Krki s 65:77. Slaba uvodna četrtina (11:26) je znova vse postavila na glavo, a so Domžalčani s 37:42 ujeli priključek sredi tretje četrtine. Sledil je nov padec, ki so ga Novome-
tehtnico nagnili na svojo stran (73:77). Nato pa drama, v kateri so krajšo potegnili Domžalčani. Miroslav Pašajlič je najprej dosegel dve točki za priključek, gostje so zgrešili met za zmago in igralci Heliosa so se podali v zadnji napad, v katerem je polaganje za izenačenje zgrešil prav Pašajlič, z 21 točkami sicer prvi strelec domačih.
Odsotnost Šaliča se je poznala tudi na naslednjih tekmah. V 5. krogu Li-
ščani pretvorili v delni izid 11:2 za mimo nadaljevanje srečanja in novo zmago. V drugem krogu je nato sledila zmaga proti Iliriji z 78:60, prepričljivi pa so bili košarkarji Heliosa tudi na prvi tekmi letošnjega pokalnega tekmovanja. Na gostovanju proti Meteor Krvavcu so, tudi ob večji minutaži mlajših igralcev, prepričljivo slavili s 101:50.
foto: helios-suns.si
42 | slamnik	številka 10 | oktober 2018 | letnik Lvm
šport
slamnik@kd-domzale.si
Lana Smolnikar in Klara Senica iz Bolera obranili Pokal Perla 2018 naslov svetovnih prvakinj v show danceu
Dekleti, ki sta sicer večkratni državni prvakinji, zmagovalki Pokala Slovenije v modernih tekmovalnih plesih in aktualni evropski podprvakinji v show danceu, sta laskavim naslovom ponovno dodali še naslov najboljših na svetu in obranili naslov svetovnih prvakinj v show danceu. Lana je postala svetovna prvakinja tudi s solo točko!
plesna šola bolero Po izjemnem prvem delu sezone sta Klara Senica in Lana Smolnikar na najboljši možni način začeli drugi del sezone. Med 24. in 30. septembrom 2018 je v Pragi potekalo svetovno prvenstvo v show danceu. Dekleti sta na tem prvenstvu branili lanskoletni naslov svetovnih prvakinj v kategoriji show duo članice. Tudi letos sta dokazali, da spadata v sam svetovni vrh show plesalcev in ponovno osvojili naslov svetovnih prvakinj. Izjemen uspeh pa je Lani uspel tudi v kategoriji show solo članice, kjer je postala svetovna prvakinja.
Koreograf obeh točk je njun trener Jan Ravnik, ki sicer trenutno živi in pleše čez lužo v ameriškem Los An-gelesu ter je z dekleti kljub veliki oddaljenosti tesno povezan prek sodobne tehnologije, s pomočjo katere jih lahko vsakodnevno s svojimi napotki usmerja na njunih treningih.
Konec letošnjega avgusta sta dekleti tudi odpotovali v ZDA na intenzivne priprave in na dodatno plesno izpopolnjevanje pri njunemu trenerju Janu, kar se je seveda zelo obrestovalo. Njihovi odlični rezultati so seveda plod trdega in predanega dela ter številnih odrekanj. Zares so izjemna trojka in zato vse čestitke in pohvale. Zelo smo ponosni na vas.
Na omenjenem svetovnem prvenstvu, na katerem je sodelovalo 1800 plesalcev iz 24 držav in štirih konti-
Povezani s plesom - povezani s svetom
nentov, sta Klara in Lana osvojili še naslov svetovnih prvakov v kategoriji članskih formacij s točko Black sheep (Črna ovca), katere koreograf in trener je Matevž Česen. Velja pa še posebno omeniti izjemen uspeh Plesnega kluba Bolero in Slovenije, ki se bo zapisal v zgodovino, saj so njihovi plesalci v članskih kategorijah osvojili prav vse naslove svetovnih prvakov (solo ženske, solo moški, duo, male skupine, formacija ).
Trenerja vseh zmagovalcev sta Jan Ravnik in Matevž Česen.
Iskrene čestitke prav vsem plesalcem in trenerjem.
Klara in Lana si kljub vsem osvojenim naslovom in lovorikam ne bosta mogli privoščiti počitka, saj že prihodnji teden odhajata v Rusijo na evrop-
V Plesnem klubu Miki že tretje leto zapored slavimo svetovna prvaka
Plesalci in trenerji domžalskega Plesnega kluba Miki smo se septembra udeležili dveh svetovnih prvenstev na Češkem, v Slovenijo pa se vrnili s številnimi vrhunskimi uvrstitvami.
plesni klub miki V disciplini mladinskih street dance show parov in mladinskih street dance show solistov sta slovensko himno za naslov prvaka že tretje leto zapored poslušala Maša Skočaj in Žiga Farkaš, prvo leto Valentin Trobevšek. Srebrne medalje in naslova vice prvakov pa so se veselili plesalci otroške in mladinske street show formacije.
Plesalci Plesnega kluba Miki iz Domžal so poletne počitnice skrajšali in plesno sezono začeli že 20. avgusta, ko so se lotili fizične in psihične priprave na svetovna prvenstva. V dveh zaporednih vikendih so se udeležili kar dveh svetovnih prvenstev, obeh na Češkem.
V času od 20. do 23. septembra so se
v	Ustiju nad Labijem pomerili najboljši street show plesalci na svetovnem prvenstvu v street show plesih. Mikije-
vi	trenerji in koreografi Anja Juric, Andraž Mrak in Nastja Horvat so na tekmovanje pripravili kar 62 plesalcev. Ti so z nastopi navdušili mednarodne sodnike in osvojili odlične rezultate, v štirih disciplinah celo najboljše uvrstitve slovenske reprezentance. Tretje leto zapored sta slovensko himno na zlati stopnički pela Maša Skočaj in Žiga Farkaš. Ob tem poudarimo njun prepoznaven stil, predanost treningom, usmerjenih s strani Anje in Andraža, disciplini in stalni podpori staršev. Prav tako se je v pevskih sposobnostih preizkusil Valentin Trobevšek, ki je s točko Mr. Bean in številnimi komičnimi vložki predstavil plesno igro na plesišču. Lanski svetovni prvaki, otroška street show formacija, so z rudarsko močjo in Bitcoinom, naslov točke je Rudarjenje, izkopali srebrni pokal in medalje.
Valentin Trobevšek s trenerjema Anjo in Andražem
Slovensko zastavo so najvišje dvignili tudi plesalci mladinske street show formacije What if Jack ..., ki je že peto leto zapored osvojila naslov svetovnih vice prvakov. Trenerja in koreografa Anja in Andraž sta poleg že omenjenih točk tik pod stopničke popeljala otroško pionirsko malo skupino Na paši, na 7. mesto pa mladinsko malo skupino Kupid. Mikijeva članska zasedba je pod vodstvom trenerke in koreo-grafinje Nastje popravila lanski rezultat in z vsebino High School Musical priplesala na odlično 4.mesto.
Vsi plesalci mladinske street show ekipe bodo plesno leto zaključili z nastopom na evropskem prvenstvu v street show plesih v Skopju. V času od 7. do 11. novembra bodo branili svoje odlične nastope s ciljem po posegu zlatih medalj v vsaj treh disciplinah.
V zadnjih dneh septembra je bilo v Solkanu mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, ki je med drugim štelo za točkovanje v tekmovanju Pokal Slovenije 2018.
kk pirueta Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke domžalskega kotalkarskega kluba Pirueta. Nastopilo jih je kar dvajset. Tako so bili najštevilčnejši klub, ki je sodeloval na tekmovanju.
Poleg tega so na tekmovanju sodelovali še klubi iz Italije, ki so v skupnem seštevku tekmovanja osvojili prvo mesto. Ekipno tekmovanje, ki je bilo tudi razpisano, je prineslo Kotal-karskemu klubu Pirueta tretje mesto .
Domači tekmovalci so se odrezali odlično in na najvišjo zmagovalno stopničko so stopili: Urh Rozman, Janja Blaž in Sara Trojanšek.
Tudi ostali tekmovalci so svoje programe izpeljali dobro in tako dokaza-
li, da njihova prizadevnost na treningih narašča in da upravičeno v prihodnosti pričakujejo še boljše rezultate predvsem na državnem nivoju.
V	klubu zdaj izvajajo tudi vadbo z najmlajšimi kotalkarji, prav tako se je klub odločil, da bo vzgajal nove zainteresirane deklice in dečke, ki jih ko-talkanje, predvsem umetnostno, izredno zanima.
V	klubu so zdaj na veliko izrazili zanimanje za rekreativno kotalkanje po vzoru televizijske nadaljevanke, ki trenutno poteka, zato vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo omenjene vadbe oziroma se prijavijo na tovrstno rekreativno dejavnost.
BESEDILO IN FOTO: KK PIRUETA
sko prvenstvo v jazzu in modernu. Simpatičnima dekletoma seveda želimo srečno pot in seveda kar najboljše rezultate.
Bolero odslej tudi v Domžalah:
Veseli smo, da je Plesni klub Bolero začel delovati z oktobrom tudi v Domžalah, in sicer v plesni dvorani Srednje šole Domžale, Cesta talcev 12, kjer bosta mlade plesalce in dijake ter študente poučevali prav Lana Smolnikar in Klara Senica, odrasle pa Janja Pušl, strokovna vodja plesne šole Bolero, tudi s svojim novim plesnim programom za zdravje in proti de-menci!
Več o programih in plesnih tečajih v Plesni šoli Bolero si lahko ogledate na www.bolero.si.
Gregor Horvatič, Q-Press
V Pragi se je od 28. do 30. septembra na svetovnem prvenstvu v show plesih pod vodstvom trenerke in kore-ografinje Maje Vidonja mudila Miki-jeva show ekipa, ki je štela 24 plesalk. Slovensko plesno reprezentanco so zastopale v dveh kategorijah. Mladinsko s pravljično show dance formacijo The Story of the Tree, ki je v konkurenci 26 skupin osvojila zlato sredino s 15. mestom, člansko pa s show dance malo skupino sedmih plesalk z aktualno svetovno vsebino What have We done to our Planet, ki se je kot druga najboljša slovenska mala skupina uvrstila takoj za finalom na 7. mesto.
Vsi plesalci so se pod vodstvom trenerjev na nastope na prvenstvih maksimalno dobro pripravili in trenerjem izvabili solzice navdušenja. Na plesalce kot na trenerje oziroma kore-ografe smo z nastopi na prvenstvih v Plesnem klubu Miki zelo ponosni. Odplesali so svoje najboljše nastope in kot izbrane v slovensko reprezentanco to tudi odlično zastopali. Domov so se vrnili z novimi izkušnjami, ki so jih prejeli z doseganjem lastnih fizičnih in psihičnih sposobnosti, poglobljenimi prijateljstvi, zgodbicami na poti in na tekmovanjih ter motivacijo po nadaljevanju nabora plesnih znanj. Le--ta smo za prihodnje mesece v klubu nadgradili z dodatnim treningom gimnastike s trenerjem Petrom Ster-nadom in drugimi plani posameznih skupin. Za izvajanje vsega naštetega se zahvaljujem staršem, ki nas z zaupanjem spodbujate in tudi spodbudite k napredku. Držimo pesti za nastope street show plesalcev na EP v Skopju.
SAŠA EMINIČ ClMPERMAN
Tekmovalci odprli tekmovalno sezono z odličji
Letošnjo tekmovalno sezono so judoisti odprli z nastopoma na turnirjih Prlekija Open 2018 in 18. mednarodni pokal občine Duplek & Memorial Milana Danka.
judo V močni konkurenci sta Dom-žalčana Maks Ferlan in Živa Mehle Kostrevc pod vodstvom trenerja Jureta Lampeta osvojila tri bronasta odličja in tako uspešno zakorakala v zimski del tekmovalne sezone, kjer Živo čaka evropski kadetski pokal, ki bo konec oktobra v Kopru. Judo Golovec je na omenjenih tekmovanjih osvojil skupaj osem medalj.
Teden otroka - skupno preživljanje prostega časa staršev in ot-
rok: Najmlajši judoke so ob tednu otroka pod vodstvom učiteljice juda Spele Sedlak na vadbo povabili svoje starše in najboljšega prijatelja. Na OS Rodica so se ob spoznavanju tehnik pravilnega gibanja osredotočili predvsem na pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa najmlajših in na medgeneracijsko povezovanje skozi gibanje.
BESEDILO IN FOTO: JUDO DOMŽALE
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 43
šport
Domžale bodo decembra že drugič gostile evropski pokal v lednem plezanju
Lani decembra so Domžale ponosno stopile na zemljevid mednarodnih tekmovališč v lednem plezanju, saj je na prvi umetni drytooling steni v Sloveniji potekala uvodna tekma novega evropskega pokala v lednem plezanju v disciplini težavnost, ki je bila hkrati tudi sklepna tekma 5. odprtega slovensko-hrvaško-srbskega pokala v lednem plezanju.
Zadovoljstvo organizatorjev iz Planinskega društva Domžale in komisije za gorske športe PZS po zaključku lanskega tekmovanja v Domžalah.
Eva Kolar 2. najuspešnejša na mladinskem EP Savate 2018
30. junija 2018 je potekalo evropsko Savate prvenstvo beljgijskem Lovervalu.
Omenjena lednoplezalna preizkušnja v Domžalah, ki poteka pod okriljem Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA), je v koledarju tudi letos, potekala pa bo 1. decembra. Članom Alpinističnega odseka Domžale in njihovemu hrvaškemu prijatelju je v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale v minulih dneh že uspelo pripraviti steno za prve dytooling treninge, saj so postavili tudi že nekaj smeri za treninge. O vtisih z lanskoletne premierne preizkušnje v Domžalah in letošnjih načrtih smo se pogovarjali z Matejem Ogorevcem iz organizacijskega odbora tekmovanja in tekmovalcem Jakom Hrastom iz AO PD Domžale.
Po besedah Mateja Ogorevca so bili tekmovalci in delegat Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA) z organizacijo lanskoletnega tekmovanja v Domžalah izredno zadovoljni: »Visok nivo tekmovanja se je izkazal tudi v primerjavi z drugimi tekmami lanskega evropskega pokala v lednem plezanju. K temu je vsekakor pripomoglo dejstvo, da je tekmovanje potekalo v središču mesta, gledalci pa so si tekmo lahko ogledali brezplačno. Sama atraktivnost športa, odličen komentator in dober obisk gledalcev so pripomogli, da vsaj s tega vidika to tekmovanje lahko primerjamo s tekmovanji najvišjega ranga.« Zaupa mi, da so bili čestitk in pozitivnih odzivom deležni z vseh strani. Ljudje so tekmo zelo dobro sprejeli, kmalu pa so se že začela pojavljati povpraševanja o izvedbi naslednje tekme. Odgovor na njihovo vprašanje pa že imamo, saj bo tekma v Domžalah potekala 1. decembra 2018. Lani je bila v Domžalah uvodna tekma v evropskem pokalu, letos je na koledarju druga, uvodna bo potekala v švicarskem Bernu (24. 11. 2018). Za Domžalami pa sledita še dve preizkušnji, in sicer v Bratislavi na Slovaškem (8. 12. 2018) in Ouluju na Finskem (3. 3. 2019). Matej še pravi, da so se organizacije tekmovanja glede na lanskoletne izkušnje lotili na malce drugačen način: »Ob temeljiti analizi smo našli rezerve pri olajšanju priprav, nekoliko pa bomo spremenili tudi sam prireditveni prostor, saj bomo tekmovalcem na ta način ponudili nekoliko boljše pogoje v izolaciji. Ker pri samem časovnem poteku tekmovanja nimamo več veliko prostora, smo se odločili, da udeležbo omejimo, tako da lahko obiskovalci pričakujejo podobno število tekmovalcev kot lani.«
Nekaj svojih vtisov z lanskoletnega tekmovanja v Domžalah in letošnjih načrtih nam je zaupal tudi Jaka Hrast iz AO PD Domžale, ki ga je lani v Domžalah do finala ločilo pičlih 12 sekund, je pa takrat postal zmagovalec slovensko-hrvaško-srbskega pokala. Veliko več sreče je imel na naslednjih preizkušnjah v evropskem
pokalu, saj je na koncu skupno dosegel drugo mesto. Zaupal nam je, da je bila lani v Domžalah njegova prva tekma v lednem plezanju, zato ni manjkalo treme, vendar je hitro popustila, za kar so poskrbeli njegovi prijatelji in gledalci pod steno, ki so glasno navijali zanj, s tem pa so mu vlili dodatnih moči.
Čeprav mu je lani v Domžalah zmanjkalo 12 sekund za finale in nato še en nastop pred prijatelji in domačimi gledalci, se s tem ni obremenjeval preveč, saj je po nastopu videl, da se bo dalo na ostalih tekmah konkurirati tudi najboljšim evropskim tekmovalcem, kar se je na koncu tudi zgodilo, saj je skupno zasedel drugo mesto. Pravi, da si niti v sanjah ni predstavljal, da bo na koncu sezone dosegel tako visoko uvrstitev: »Iz tekme v tekmo sem napredoval. Če se mi v Domžalah ni izšlo za finale, je bilo pa na koncu sezone nekaj sreče tudi na moji strani, in se je izšlo za skupno drugo mesto.« Ne smemo pozabiti, da je Jaka v Domžalah postal zmagovalec slovensko-hrvaško-srbskega pokala. »V tem pokalu je res super tekmovati, saj je vzdušje malo bolj sproščeno in prijateljsko kot pa na evropskem in v svetovnem pokalu. Ker sem bil novinec tudi v tem pokalu, sem bil na koncu res zadovoljen, saj sem premagoval dobre in izkušenejše tekmovalce iz sosednjih držav. Naporni tre-
ningi so se mi obrestovali,« pove Jaka. Glede načrtov za letošnjo sezono pravi, da bi bil zelo zadovoljen, če bi dosegel podobne rezultate kot lani ali pa še za odtenek boljše. Želi si tudi kakšen dober rezultat v svetovnem pokalu. Da bo držal nivo z najboljšimi, se je letos s trenerjem treningov lotil bolj sistematično, zato upa, da bosta nadgradila lansko formo. Pravi, da se v tem športu vsako leto težavnost stopnjuje, vedno pa se dodajajo novi triki.
Oba moja sogovornika ob tej priložnosti vabita na ogled tekmovanja, ki bo v Domžalah potekalo 1. decembra 2018. Jaka je prepričan, da bodo organizatorji v Domžalah ponovno naredili velik show, da bo tekmovanje atraktivno za gledalce: »Upam pa, da se bo zaradi tekme še kdo navdušil nad tem športom. Domžalska stena na garažni hiši omogoča vrhunske pogoje za treninge, in škoda bi bilo, da ne bi privabila še več mladih v ta atraktiven šport.« Matej pa je prepričan, da boste letos priča novi odlični domžalski ledenoplezalni zgodbi, saj se bo celotna organizacijska ekipa, vključno s postavljavcem smeri zelo potrudila. Še več pa si lahko prebereta na spletni strani dogodka www.icec.pzs. si ali na FB profilu (@icecdomzale).
Miha Ulčar Foto: Urban Urbanc
savate klub domžale Tekmovanja se je udeležilo kar 17 držav. Pred tekmo smo s slovensko mladinsko reprezentanco uspešno opravili vse načrtovane intenzivne priprave, ki se jih je redno udeležila naša mladinka in izkušena mednarodna tekmovalka Eva Kolar.
Savate klub Domžale s ponosom naznanja, da se je tekmovalka Eva Ko-lar zelo uspešno borila, a je zaradi nenadne poškodbe gležnja v finalni borbi morala predeasno zakljueiti, eeprav
je borbo v prvi rundi odlieno zastavila, kar je nadvse prestrašilo francosko fa-voritko in njene navijače.
Naša predstavnica, Domžaleanka Eva Kolar, je tako z odlienim znanjem postala druga najuspešnejša Savate tekmovalka v Evropi, v hitri in zahtevni težnostni kategoriji do 70 kg. To za nas in našo predstavnico pomeni veliko nove motivacije in veselje za vrhunsko športno delo. Kot pa tudi sama naznanja, bo svoje znanje in izkušnje z veseljem delila vsem novim elanom že v novi sezoni treningov 2018/2019.
Evo Kolar je na tekmovanju v Belgiji spremljal predsednik SKD Bojan Rusjan, ki se je ponovno izkazal v vlogi mednarodnega sodnika. Imel je veliko zaupanje s strani najvišjih predstavnikov svetovne Savate organizacije, saj je
dobil kar nekaj možnosti soditi v vlogi glavnega sodnika v ringu. Svoje delo je izpeljal z odliko, videno s strani ostalega sodniškega tima kot tudi s strani tekmovalcev in njihovih trenerjev.
V četrtek, 6. septembra 2018, je Olimpijski komite Slovenije gostil gala prireditev v Stožicah za vse izjemne športnike in športnice iz celotne Slovenije, ki so si priborili odlične rezultate na svetovni ravni. Med povabljenimi je bil tudi član našega kluba Rok Topolo-
vec, ki je za izjemno 3. mesto na lanskoletnem evropskem prvenstvu v Belgiji prejel bronasti znak s strani Olimpijskega komiteja Slovenije.
Člani Savate kluba Domžale pa ne počivajo, saj so že začeli z intenzivnimi pripravami za prihajajoče se svetovno prvenstvo v Bolgariji, kjer bodo slovenske barve zastopali trije člani našega kluba. Evi Kolar, Roku To-polovcu in Andreju Brezniku želimo uspešne priprave in odlične rezultate v Bolgariji.
Savate klub Domžale pa tudi z veseljem naznanja, da se so novi treningi začeli že v začetku septembru 2018. Pridružite se klubu, ki vsakoletno pripravi nekaj najuspešnejših Savate tekmovalcev v Evropi ali svetu ter za svoje športnike poskrbi kar na najvišjem nivoju.
O
Ice Climbing
European Cup
Evropski pokal v lednem plezanju
HlfiTi	_______
•	inri-----... .... .. .	^^
Domžale, plezalna stena na garažni hiši, 1.12.2018
...1 Ü
pi Homlafe
klu ifokt
ctomzalec^si
TROJHIK
;/ä: planet zdravja


44 | slamnik
šport
številka 9 | september 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Uspešni na namiznoteniških tekmovanjih
Nova namiznoteniška sezona je že v polnem zamahu, prav tako pa tudi naši tekmovalni uspehi.
nts mengeš Naj jih nekaj naštejem. V Puconcih v Prekmurju je potekal letošnji 1. odpri turnir RS za mladince in mladinke. Pri mladinkah je 1. mesto osvojila naša Katarina Stražar, Tara Kobetič je osvojila tretje mesto. Pri mladincih je tretje mesto osvojil Rok Trtnik. Na 1. odprtem prvenstvu RS za kadete in kadetinje (Križe) je pri kade-
pno evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nantesu (Francija), pomerila z ekipo iz Poljske. Poljakinje so tudi na papirju precej boljša ekipa, a naše so se izjemno dobro borile ter upirale Poljakinjam, čeprav so tekmo na koncu izgubile. »Poljakinje predstavljajo vrh Evrope, mi pa smo šele lani zmagale v drugi diviziji in prišle med najboljše evropske
Člani naše prve in druge ligaške ekipe, ki letos obe nastopata v elitni, 1. slovenski namiznoteniški ligi.
tih zmagal Aljaž Goltnik, tretje mesto pa Dejan Jokic. Pri kadetinjah je Gaja Kobetič osvojila tretje mesto. Na 1. odprtem prvenstvu RS so se pomerili tudi člani in članice. Zaradi reprezentančnih obveznosti (Španija) se tekmovanja nista udeležili naši najboljši igralki, Ana Tofant in Katarina Stražar, a so se naši mladi igralci in igralke, ki so se udeležili tega tekmovanja, vseeno dobro odrezali v članski konkurenci. Aljaž Frelih je osvojil drugo mesto pri članih, najboljša uvrstitev pri članicah je bila 5. do 8. mesto Tare Kobetič.
Začela so se ligaška tekmovanja, kjer imamo letos v 1. ligi kar dve ekipi - in v uvodnem krogu sta se pomerili med seboj. Dvorana je bila nabito polna, po dramatičnem boju je s 5:3 zmagala mlajša ekipa, ki je še lani domini-rala v 2. ligi, letos pa že dokazuje, da je bil njihov preboj v 1. ligo povsem upravičen. Zato v novembru vabljeni k ogledu ligaških tekem v naši dvorani v Mengšu (poleg slaščičarne Flere), tekme bodo 10., 17. in 24. novembra z začetkom ob 17. uri.
Še nekaj mednarodnih novic. Slovenska ženska članska reprezentanca, za katero igrata tudi naši Ana Tofant in Katarina Stražar, se je v okviru četrtega kroga kvalifikacij za uvrstitev na eki-
Jubilejna zaključna slovesnost lige veteranov
Balinišče Balinarskega športnega društva Budničar Količevo je bilo 10. oktobra 2018 podobno mravljišču, saj se je na slovesnosti ob zaključku letošnje balinarske lige veteranov zbralo blizu 200 navdušenih športnikov in rekreativcev, ki so sami želeli prejeti zaslužena priznanja ali le navdušeno zaploskati prejemnikom priznanj, medalj in pokalov zaključka veteranske lige.
ekipe. Ze od servisov naprej, prvih prevzemov in vračanja, se vidi, da gre za resnično kakovostne igralke, vendar se jih naša dekleta niso ustrašile. Vring so stopile zelo samozavestno in svoje dvoboje odigrale po najboljših močeh. Predvsem to velja za Katarino Stražar, ki je še enkrat več dokazala, da je izredno nadarjena igralka. Škoda bi bilo, če svojega talenta ne bi usmerila samo v namizni tenis in bi iz njega skušala potegniti maksimum. Tudi Ana Tofant je osvojila nekaj odličnih točk, žal pa je razlika v kakovosti še prevelika, da bi bil izid na koncu drugačen,« je svoje izbranke pohvalila Vesna Ojsteršek, selektorka slovenske reprezentance. Zadnjo tekmo v svoji kvalifikacijski skupini bodo izbranke Vesne Ojsteršek igrale 4. decembra v Ukrajini.
V Celju pravkar poteka svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide (SPINT 2018) in med udeleženci je tudi naš igralec in Domžalčan Luka Trtnik -kategorija 7. Na tekmovanju imajo pravico nastopa v svoji kategoriji samo najboljših 16 posameznikov na svetu in že sama uvrstitev na svetovno prvenstvo je za našega Luko izjemen dosežek. Več o tem in ostalih tekmovanjih pa v naslednji številki.
Besedilo in foto: Janez
balinarski športni klub budničar količevo Letos je bilo na balinišču še posebno praznično, saj je bila slovesnost že dvajsetič po vrsti, zato priznanj niso prejeli le najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke, temveč tudi prizadevni organizatorji, ki so se tudi letos potrudili in pripravili enkraten športno družabni dan.
V govoru se je Stane Žavbi, st. tudi eden pobudnikov veteranske lige, vrnil v leto 1998, ko so se balinarji s Ko-ličevega na njegovo pobudo ter na pobudo Marjana Prelovška, Petra Fišer-ja in Jerneja Škarje odločili za ligo veteranov in njen slovesni zaključek na Količevem. Na prvem tekmovanju je sodelovalo šest ekip, letos že 23, in več kot 150 balinarjev v posameznem letu uživa v tem športu. Žal se jih je v 20 letih že kar nekaj poslovilo, zato so se jih spomnili s hvaležno minuto tišine.
Govornik Stane Žavbi, st. se je ob 20-letnici spomnil, da se z največ naslovi lahko pohvalijo ekipe Gostilne Škarja s Prevoj, Duplice in BŠK Bu-dničar, med najuspešnejšimi balinar-ji v tem veteranskem tekmovanju pa najdemo še: Društvo upokojencev Kamnik, Rekord - Sloga Ljubljana, Gostilno Bevc iz Lukovice in Gostilno Fronc s Količevega, pohvalil pa je prav vsakogar, ki je kadarkoli sodeloval v eni zmed ekip v teh 20 letih.
Vse sodelujoče vsa leta povezujejo tovarištvo, borbenost, prijateljstvo, pripravljenost na pomoč in medsebojno druženje. Vsega tega tudi v letošnji ligi ni manjkalo. Balinarji se namreč vseskozi še kako zavedajo gesla zdrav duh v zdravem telesu. Pri balinanju uživajo, se rekreirajo in veselijo prijateljskih srečanj.
»Čeprav je omejitev za tekmovalce veterane 50 let, smo vsi mladi, srčni in prijatelji, in čeprav v ekipah lahko so-
deluje od 7 do 15 balinarjev, smo veseli prav vsakogar. Posebno sem vesel, da se nam v ekipah pridružuje čim več ba-linark, ki jih še posebej pozdravljam,« je ob koncu dejal Stane Žavbi, st., dolgoletni član vodstva BŠK Budničar,
Jubilejno 20. tekmovanje balinar-jev veteranov je bilo priložnost tudi za podelitev priznanj, ki so jih prejeli: Stane Žavbi in Marjan Prelov-šek, ki sta v ligi od vsega začetka, zlato priznanje, bronasto Milan Kovač.
in poudaril, da bodo gostitelji tudi ob 20-letnici z veliko ljubezni in srčnosti poskrbeli za vse prisotne, saj je to balinarski praznik.
Poglejmo še rezultate: V skupini A je med osmimi ekipami zmagala ekipa Škaarjaz 21 točkami, pred balinarji Komende 2 z 19 točkami, tretje mesto pa je pripadlo BS Tehnik s 16 točkami. V skupini B je prvo mesto osvojila ŠD Loka (19 točk), drugo Kamnik 2 (17 točk), tretja pa je bila ekipa DU Cerklje (16 točk). V skupini C je zmagala ekipa Mengeš 3 z 18 točkami, pred Domžale Bistrica, ki je osvojila 17 točk, s 16 točkami pa je tretje mesto pripadlo KU-BU.
Med ekipami je zlato priznanje pripadlo DU Kamnik, Škarja, BŠK Budni-čar in BK Duplica, srebrnp priznanje pa so prejeli: DU Komenda, DU Mengeš, KU-BU Duplica in Sloga - Rekord Ljubljana.
Vsem zmagovalcem in prejemnikom priznanj iskrene čestitke, v imenu organizatorjev Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo pa: Dobrodošli tudi v prihodnjem letu na Količevem, vsem skupaj pa veliko prijetnih trenutkov v tekmovanjih v ligi in druženju.
Vera Vojska Foto: BŠK Budničar Količevo
Ekipno državno prvenstvo
V nedeljo, 16. septembra 2018, sta moška in ženska ekipa TAK Domžale tekmovali na ekipnem državnem prvenstvu v Celju.
ŠAD Mavrica tudi v skrbi za čisto okolje
ŠAD Mavrica je eno od športnih društev, ki želi otrokom na čim bolj igriv način privzgojiti veselje do gibanja in eno od redkih, ali celo edino, ki vidi svoje poslanstvo še nekje drugje.
šad mavrica Z občasnim ponujanjem sadja, zelenjave in drugih zdravih priboljškov ob koncu vadbenih ur želimo otroke seznaniti tudi z zdravim načinom prehranjevanja. Nemalokrat so otroci nad tem tako navdušeni, da doma o tem podučijo še svoje starše, in kmalu že sami poskrbijo za to, da se v njihovih športnih nahrbtnikih znajdejo zdravi priboljški. V letošnji vadbeni sezoni pa smo se v društvu odločili iti še korak dlje.
Otrokom želimo približati tudi skrb za čisto okolje, zato bomo naše vadbe obogatili tudi z raznimi zanimivimi in inovativnimi igricami na to temo. Prepričani smo, da bomo s takim pristopom naredili nekaj dobrega tako za otroke kot tudi za naše okolje.
Ne dvomimo, da nas boste starši, druga društva, podjetja in posame-
zniki podprli v našem delu in prizadevanjih. Več o projektih nainfo@ sadmavrica.si.
Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Za ŠAD Mavrica, koordinatorica projektov Nina Karakaš
tak domžale Tekmovanje je organiziral domači klub CF Celje. Tokrat je TAK Domžale zabeležil suvereno zmago s 1368 točkami, kar je najboljši rezultat kluba po 29. oktobru 2010. Ekipa se je od takrat že precej spremenila, edino najbolj izkušeni Jernej, Valentin in Petra so tekmovali tudi že na tisti tekmi. Za moško ekipo so nastopili: Anže Kosmač, ki je dosegel osebni rekord v olimpijskem biatlonu. V potegu je dvignil 128 kg, v sunku pa je zmogel kar 150 kg, Jernej Orešek 108 kg+130 kg, Jaka Žagar 97 kg+130 kg (osebni rekord), Valentin Orešek 103 kg+118 kg, Tim Mušič 90 kg (osebni rekord)+110 kg, Rok Orešek 47 kg (osebni rekord)+58 kg (osebni rekord), Petra Pavlič 65 kg+80 kg in Žana Babnik 35 kg (osebni rekord)+45 kg (osebni rekord). Na tekmi se je primeril tudi edinstveni dogodek v dolgoletni zgodovini slovenskega olimpijskega dviganja uteži. Na tekmovanju so za isto ekipo nastopili kar trije bratje (Rok, Jernej, Valentin)!
V nedeljo, 8. oktobra, je ekipa Tež-koatletskega kluba Domžale gostovala v Kranju, kjer je domači klub X GYM v povsem novih prostorih pripravil odlično tekmovanje. Težkoatletski klub Domžale je postavil nov mejnik, saj je ekipa dosegla najboljši rezultat po letu 2000 s 1388 točkami. Verjetno pa še celo več, vendar bo za gotovost potreben pogled v zaprašen arhiv. Za ekipo TAK Domžale so nastopili: Anže Ko-
smač, ki je v potegu prvič dvignil 130 kg, za kar si zasluži same čestitke. V sunku je zmogel kar 152 kg, kar pomeni, da je bil Anže s 328 točkami, daleč najboljši dvigovalec na tekmovanju. Anže je popravil tudi osebni rekord v olimpijskem biatlonu. Izredno se je izkazal tudi komaj 18-letni Jaka Žagar, ki je v potegu dvignil 95 kg, v sunku pa 130 kg. V tretjem poskusu za sunek je celo naložil 135 kg in le malo je manjkalo do uspešnega dviga. Kmalu bo nova priložnost. Zelo suvereno je nastopil tudi eden najbolj izkušenih članov Jernej Orešek, poteg 108 kg in sunek 127 kg, kar pomeni, da je za trenutno raven pripravljenosti iztisnil rezultat onkraj mogočega. Brezhiben je bil še en preizkušen tekmovalec Valentin Orešek, s 107 kg v pote-
gu je dosegel najboljši letošnji rezultat, tudi 120 kg je lepo sunil in tako uspešno opravil prav vseh šest dvigov. Tim Mu-šič je v potegu postavil osebni rekord z 92 kg, v sunku je zmogel 112 kg, kar je na koncu pomenilo 245 točk in nov osebni rekord v biatlonu. Najboljša tekmovalka na tekmi pa je bila prav tako članica Težkoatletskega kluba Domžale Petra Pavlič. V potegu je dvignila 70 kg, v sunku pa 84 kg; v olimpijskem biatlonu je tako dosegla najboljši letošnji rezultat. Težkoatletski klub Domžale se je tako ponovno uvrstil v finale ekipnega državnega prvenstva, kjer bodo nastopile tri najboljše ekipe v letošnji sezoni v Sloveniji. Pohvale tudi Boštjanu Peter-ci za prvovrstno sojenje.
V. O.
LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9
slamnik | 45
slamnik@kd-domzale.si
PORTRET
CE SAM NISI ZADOVOLJEN, TUDI STRANKA NE MORE BITI
dejan kovač, serviser pihal
Da imamo v Domžalah odlične glasbenike, je splošno znano, malo manj znano pa je, da imamo v svoji sredi tudi odličnega mojstra za servisiranje in popravilo pihal.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
V Sloveniji lahko serviserje pihal preštejemo na prste. Eden izmed mojstrov je Dejan Kovač iz Domžal, ki je specializiran za servisiranje vseh vrst pihal. Takšna pa sta v Sloveniji samo dva. Obiskal sem ga v njegovem ateljeju na Ljubljanski cesti 67 v Domžalah, kjer so takoj, ko sem vstopil, mojo pozornost zbudila pihala različnih vrst. Nekatera so bila razstavljena in so čakala, da jih v roke vzame mojster, spet druga pa so v soju lesketa čakala na svoje lastnike, pripravljena, da bodo ponovno pihnili vanje. Že hip zatem je mojo pozornost vzel Dejan, ki sem ga ugledal izza pulta, sedečega za svojo fi-nomehanično delovno mizo, obdano z množico predalčkov z rezervnimi deli in pripomočki za različne vrste, znamke in tipe pihal. Že po nekaj trenutkih opazovanja Dejana pri delu, sem ugotovil, da moraš imeti za takšno delo v prvi vrsti občutek za tehniko in lastnosti natančnega človeka. Potem sta tu še izostren smisel za estetiko in ljubezen do glasbe. Če je to povezano še z dobrim posluhom, ki ga Dejanu ne manjka, saj je glasbenik, je toliko bolje. Pravi, da je vsak instrument, ki ga vzame v roke, zgodba zase, unikaten, vsak ima enako mehaniko, a samosvojo barvo zvoka, ki mu jo mora vrniti.
Izhaja iz glasbene družine
Dejan Kovač zase pravi, da je pravi Domžalčan, saj že vse življenje živi v Stobu, kjer so živeli že njegovi stari starši. Njegov oče Ludvik, tudi nekdanji godbenik, je prava enciklopedija starih Domžal. Dejan je poročen z Ireno, v zakonu pa sta se jima rodila dva sinova. Glasbi se je zapisal že v četrtem razredu osnovne šole, ko je začel obiskovati glasbeno šolo. Domžalskim godbenikom se je priključil leta 1983, od leta 1991 pa je član Mengeške godbe, v kateri igra klarinet in saksofon, nekaj časa pa je istoimenskemu kulturnemu društvu tudi predsedoval. Da je zašel na glasbeno pot, je bilo nekako logično in samoumevno, saj izhaja iz glasbene družine: »Stari ata Jože Flis je bil klarinetist in kapelnik domžalskih godbenikov ter član železničarske godbe Sloga, mama Silva je pianistka in je na domžalski glasbeni šoli do upokojitve poučevala klavir, oče Ludvik pa je bil 50 let baritonist pri domžalski godbi.« Po glasbenih poteh stopa tudi Dejanov najmlajši sin Vid, ki igra klarinet, pred tem pa se je učil klavir. Dejan mi v šali zaupa, da je letos že izpolnil pogoj, da bi lahko igral pri veteranih Mengeške godbe, saj je letos dopolnil 50 let. Ker je polno zaposlen s popravili glasbil, se veteranom Mengeške godbe pridruži samo na določenih nastopih, kjer res potrebujejo pomoč. Mengeška godba ima namreč zelo veliko nastopov in gostovanj, veterani pa tudi zelo veliko, povsod pa Dejan zaradi dela ne more biti zraven.
Tek na dolge proge
Na moje vprašanje, da sem nekje prebral, da je za svoj poklic rekel, da je to tek na dolge proge, mi Dejan razloži, da je o tem tako razmišljal že takrat, ko se je podal na samostojno pot, saj se je zavedal, da ni to tisto, da boš v ene letu uspel, dovolj zaslužil in obenem še vse znal: »Vse življenje se namreč učiš, obenem pa se moraš ves čas dokazovati.
Če desetim narediš dobro, bo to izvedel eden, če pa narediš enemu slabo, pa jih bo to izvedelo deset. Po drugi strani pa velja izpostaviti nekonkurenčnost tujini in naši zakoreninjeni miselnosti, da je vse tisto, kar pride iz tujine, dobro, domače je pa slabo. Imamo namreč zelo dobre domače mojstre, a premalo patriotizma. Nek tujec ne bo kupil instrumenta v tujini, če ve, da ga bo lahko kupil doma. Pri nas je pa ravno obratno. Žal je naša miselnost takšna.«
Po znanje je k tujim mojstrom
Dejan se je resda izšolal za veterinarskega tehnika in bil nato 12 let zaposlen na ihanski farmi, toda ves čas sta ga mikala predvsem glasba in tudi popravilo glasbil, česar se je najprej lotil na svojem klarinetu. Takrat ni bilo mojstrov, vedno je bilo treba kaj popraviti na svojih instrumentih. »Prijatelj, ki popravlja kitare, mi je svetoval, da bi se lotil tega. Ker pri nas ni nobenih šol, starejša mojstra pa sta bila takrat, ko sem začel, samo dva, prav tako nisem imel nobenih možnosti, da bi mi kdo izdal skrivnost o tej obrti, zato je bilo treba oditi znanje iskat izven Slovenije,« o svojem spoznanju, da primanjkuje serviserjev pihal, pove Dejan. Še preden se je podal na izobraževanja, je v Mengšu v trgovini Lastra spoznaval osnove popravljanja pri mojstru iz Češke, ki je takrat tam popravljal pihala, se učil in ga opazoval pri delu. Nato se je odpravil v tovarno klarinetov Leblanc v Francijo, kjer je spoznaval skrivnosti klarineta istoimenske znamke in saksofona. S flavto se je podrobneje seznanil v nemškem Freiburgu in nato še v tovarni Sankyo, 70 kilometrov iz Tokia. Gre za profesionalne flavte višjega cenovnega razreda. Tam je bil tri tedne, kjer je spoznaval proizvodnjo teh flavt od začetka do konca. Učenje na Japonskem mu je dalo neprecenljivo znanje, bivanje tam pa nove poglede na življenje. Za servisiranje oboe pa se je usposabljal prav tako v Franciji v tovarni Loree. Pravi, da je večino znanja pridobil na teh izobraževanjih, dodatna pa je pridobil sam s časom in z izkušnjami pri delu. V vseh teh deželah ga je presenetila velika odprtost mojstrov, ki so mu nesebično posredovali svoje izkušnje in znanje pri servisiranju pihal, kar za strokovnjake pri nas ter v Avstriji in Italiji ni običajno: »Pri nas so bolj zaprti, vsak se boji, da bi ukradel znanje. Saj ne pričakuješ, da
ti bo vse povedal, kakšno stvar pa bi le lahko povedal. Jaz recimo s tem nimam nobenih težav.«
Atelje odprl prel desetimi leti
Naš sogovornik je sprva sedem let pihala servisiral v mengeški trgovini Lastra, marca 2008 pa se je odločil za samostojno pot in na Ljubljanski cesti v Domžalah odprl svoj atelje. Popravlja samo pihala. Pravi, da poleg njega pozna samo še enega v Sloveniji, ki popravlja vsa pihala. Je pa kar nekaj specialistov samo za flavte, saksofone ali klarinete. V zadnjem času se pojavljajo različni mojstri, ki popravljajo vse povprek. Kljub temu pa ima Dejan čedalje več dela, kar se mu zdi zanimivo. »Očitno ljudje prihajajo k sebi in bolj zaupajo tistemu, ki je že dlje časa na sceni, kot pa tistemu, ki ni. Izkušnje in ugled dodajo svoje,« obrazloži Dejan. Njegove stranke so v glavnem učenke in učenci glasbenih šol, veliko pa je tudi poklicnih glasbenikov ter članov narodno-zabavnih ansamblov, godb in pihalnih orkestrov. Nekateri jih redno servisirajo, nekateri samo občasno, običajno pa se glasbeniki za servis odločijo med počitnicami.
Tudi z instrumenti potrebujejo redne servise
In na koliko časa je dobro, da se instrument servisira? Dejan pravi, če instrument kupi začetnik, ki gre v prvi razred glasbene šole, je dobro, da ga na servis prinese na vsake dve leti. Da se nastavi mehanika in se ga očisti. V višjih razredih glasbenih šol pa je priporočljivo, da glasbeniki svoje instrumente na servis prinesejo enkrat na leto: »Priporočljivo je, da je instrument redno vzdrževan, zato je dobro, da se ga na servis prinese enkrat na leto. Na vsake štiri ali pet let pa se naredi generalni servis. V bistvu se naredi nov instrument. To pa je priporočljivo za tiste glasbenike, ki igrajo zunaj, kjer so instrumenti izpostavljeni različnim vremenskim razmeram. Rado se zgodi, da lijaki zarjavijo, instrument se zaradi tega težko razstavi in prihaja do poškodb. Če pa je redno vzdrževan, te težave odpadejo.« Pri tem mi pove prispodobo, da je tudi z instrumenti podobno kot z avtomobilom, ki ga moraš tudi enkrat na leto peljati na servis. Pihala je treba največkrat popravljati zaradi razrahljanega mehanizma, tega mora nato vnovič natančno nastaviti. Kadar se obrabijo posamezni vitalni deli, zlasti
blazinice pri tipkah, pa je potreben generalni servis. »Pri tistih inštrumentih, ki jih igram - klarinet, saksofon in flavta -, lahko tako večinoma, potem ko glasbilo preizkusim, hitro ugotovim, kaj je z njim narobe, zakaj ne deluje pravilno. Tudi ko je popravilo končano, lahko takoj preverim, kdaj je zvok pihala takšen, kot mora biti, kdaj ga lahko izročim stranki,« pravi Dejan.
Po generalni obnovi je lahko tudi tri ali štiri desetletja star instrument kot nov
Se pa po njegovih besedah najdejo tudi takšni, ki mu prinesejo instrument malo manj kot po delih. Seveda pri tem pričakujejo čudež, obenem pa so še končni stroški večji, kot pa če bi ga servisiral enkrat na leto. Je pa seveda kakovost instrumenta odvisna tudi od znamk: »Če so instrumenti priznanih in tradicionalnih znamk, se da tudi trideset, štirideset let stare usposobiti, da so kot novi. Problemi so nizkocenovne flavte, kjer nastopijo težave že po nekaj letih. Takšen instrument se že nov nastavi težko, da bo igral tako kot mora, z leti pa je še slabše.« Ob tem mi še zaupa, da je imel pred kratkim na servisu štirideset let star saksofon priznane znamke Yamaha, ki je po generalni obnovi kot nov. Med inštrumenti, ki jih dobi na servis, je več kot polovica flavt, sledijo saksofoni in klarineti. Na slovenskih glasbenih šolah je torej očitno največ zanimanja za igranje teh instrumentov. Sem in tja se najde tudi kakšen instrument, ki se je poškodoval ob padcu na tla, redkokdaj pa zaradi tega, če bi glasbeniki grdo ravnali z njim. Vsaki stranki najprej pove, ali se glasbilo sploh splača popravljati, saj je včasih lahko vložek v popravilo večji od njegove dejanske vrednosti.
Večino orodja naredi sam
Ves čas med pogovorom je sogovornik sedel za svojo finomehanično delovno mizo, obdano z množico predalčkov z rezervnimi deli in pripomočki za različne vrste, znamke in tipe pihal. Zaupa mi, da 70 odstotkov orodja naredi sam, saj če bi kupoval specialno orodje za serviserje, bi bankrotiral. To orodje je namreč zelo drago, izdelujejo ga pa samo štirje proizvajalci. Če želiš preživeti na trgu, moraš biti iznajdljiv. Dejan se znajde tako, da najde staro orodje, ki ga ne uporablja nihče več, in ga preuredi za svoje potrebe. Veliko znanja glede
orodja dobiva tudi na izobraževanjih, kjer vedno pokažejo novosti, hkrati pa tam izveš še kakšno bližnjico, kako lažje in hitreje popraviš kakšno stvar. Pri tem poudari, da moraš biti ves čas na tekočem z novitetami.
Več kot 5000 instrumentov
Če je vse normalno, za navaden vzdrževalni servis porabi dve do tri ure. Če pa gre za generalni servis, potem mora biti instrument pri Dejanu vsaj pet dni: »Čistega dela pri generalnem servisu je od osem do trinajst ur, odvisno od instrumenta. Potem je dobro, da je pri meni instrument še nekaj dni, da preverim vse fine nastavitve, skratka, da je stoodstoten, ko ga dam iz rok. Stranke imajo popravljen instrument, jaz pa mirno vest.« Kot sem že omenil, ima Dejan atelje že deset let, v tem času pa je čez njegove roke šlo že več kot 5000 instrumentov. Ob tem pove, da so zelo redki, ki so imeli kakšne pripombe na njegovo delo: »Stare stranke se vračajo, nove prihajajo. Tisti, ki je pošten, bo povedal, če je opravljeno dobro ali pa slabo. Najraje imam, da mi stranka pove direktno, če ni zadovoljna s popravilom. Odprt sem za kritike, saj se s tem učiš.«
Ne ustraši se novih izzivov
Dejan pravi, da bi šel še enkrat v ta posel. Vsak dan gre z veseljem na delo v svoj atelje. Čeprav je delo podobno, se vedno najdejo novi izzivi, ki jih prinašajo novosti v tem poslu. Ker je že tako izkušen, se ne ustraši nobenih izzivov, kot je bil recimo ta, ko je po osmih letih dela v roke dobil zlato flavto. »Do zdaj še ni bilo težave, ki je ne bi znal odpraviti, prav tako me po toliko letih dela nobena stvar ne more več presenetiti. Če je le možno popraviti, popravim. Tudi čudeže smo že delali, na primer saksofon, ki ga je lastnik povozil z avtom,« pove Dejan, ki ima največ dela takrat, ko so vsi na dopustih in počitnicah, kar je logično, glasbeniki takrat počivajo, instrumenti pa so pri njemu.
Za obojestransko zadovoljstvoi
S tem, da s servisiranjem pihal ne bo obogatel, Dejan ve in se ne obremenjuje. Pri nas je namreč tako, da tisti, ki dela z rokami, ne more obogateti, se pa da solidno živeti. So pa seveda druga bogastva, kot je ta, da je pri svojem delu, ki ga opravlja z veseljem, sam svoj gospod: »Sam si lahko razporejaš delo in če ti danes nekaj ne gre, namesto da trmoglaviš, prestaviš na jutri, ko se običajno vse uredi. Gre namreč za zelo natančno delo in če mi pri kakšnemu instrumentu ne gre, ga postavim v kot in vzamem v roke drug instrument ter popravim tega. Tistega, ki sem ga postavil v kot, pa popravim naslednji dan. Je pa res, da stranke zahtevajo svoje, sploh iz profesionalnih vrst. Ker gre za profesionalne muzikante, ki se jim običajno mudi, se z veseljem odzovem in jih vzamem prek vrste. Zdi se mi bolj pomembno, da ga vzamem prek vrste, če recimo glasbenik zvečer igra, kot pa nekdo, ki ga recimo potrebuje za vaje in ga dan ali dva ne bo pogrešal. Običajno pa delam po vrstnem redu, saj bi se mi drugače vse podrlo,« razloži Dejan, ki mi zaupa, da mu z leti pada koncentracija. Včasih je delal do večera ali še dlje, danes pa je zanj deset ur več kot dovolj.
Pravi, da bi šlo le tako še naprej in da bi mu zdravje služilo. Prav tako si želi, da bo zadovoljstvo še naprej obojestransko. Če namreč sam nisi zadovoljen, tudi stranka ne more biti. □
46 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
objave
slamnik@kd-domzale.si
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
Anton Resnik
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, ljubeč stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Matjažu Križnarju, zdravnici Blanki Jaklič in patronažni službi ZD Domžale. Hvala Pogrebni službi Vrbančič in vranskim gasilcem.
Vsem res iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 72. letu nas je veliko prekmalu zapustila naša draga mami
Nada Andrejka
s Količevega pri Domžalah
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sočutja, cvetje in sveče.
Hvala g. župniku Pavletu Juhantu za pogrebni obred, Pogrebni službi Vrbančič in ženskemu pevskemu zboru Stane Habe iz Domžal. Hvala tudi dr. Šmidu in osebju Gastroenterološke klinike, Japljeva, Ljubljana, za njihovo skrbno pomoč.
Hči Nevenka z družino, hči Darja z družino in sin Simon z družino
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 86. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila in se preselila v večnost draga sestra in teta
Angela Kobilšek
Močnikova Ela iz Zaboršta
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala negovalkam Doma upokojencev Domžale in Pogrebni službi Vrbančič.
Posebna zahvala g. župniku Klemenu za lep pogrebni obred in pevcem za zelo lepo zapete pesmi.
Vsi njeni
Odšla v dalje sem neznane, nič več pri vas ne bo Tatjane Odšla sem tja, kjer ni skrbi, ne bolečin vsakdanjih dni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v stotem letu starosti sklenila naša draga mama, nona, pranona in tašča
gospa
Tatjana Miklič
Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja in podarjene sveče, dr. Banku, osebju doma MGC Bistrica za vso skrb in pevkam pevskega zbora Stane Habe za lepo zapete pesmi.
Hčerki Lučka in Jana z družinama
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V 78. letu starosti je odšel naš mož in oče
Franci Burger
iz Doba pri Domžalah
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočutne besede, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in z nami naprej živi.
V SPOMIN
14. novembra bosta minili dve leti, od kar je prezgodaj odšel od nas dragi mož, oči in ata
Tone Marinšek
iz Radomelj
Tvoje punce: Vida, Petra, Tina, Katja, Lucija, Špela in Ana
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve,
kdaj bo končana zadnja stran. (Malčka Tamše)
V )_
A
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas
Franc Merčun
iz Bišč (4. 8. 1931-6. 8. 2018)
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi, ga pospremili na zadnjo pot in nam stali ob strani.
Zahvala tudi duhovnikoma gospodu Nejcu Povirku in gospodu Janezu Žagarju. Zahvaljujemo se tudi gospe Jelici za poslovilne besede, Pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Slovnik.
Vsi njegovi
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti.
V SPOMIN
20. oktobra je minilo žalostnih 10 let, od kar nas je mnogo prezgodaj zapustil
Mavricij Grošelj
s Krtine
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi

áJ
Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, ko dobro veš, da več ga ne bo.
V SPOMIN
Oktobra je minilo žalostno leto, ko se je tiho poslovil od nas dragi mož, ati, ata in dedi
Janez Flis
Kršnečev Janez iz Domžal, Savska cesta
Odšel je od nas, ampak njegove besede in delo ostajajo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pri njegovem grobu.
Žena Agata, otroci Marta ter Polona in Jani z družinama
É i
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi,
ker dom je prazen in molči.
V SPOMIN
8. novembra bo minilo 10 let, od kar nas je zapustil dragi
Franc Ravnikar
iz Spodnjih Jarš
Vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi domači
Tu ljubljena si bila iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer zdaj si doma.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, praprababica in teta
Dragica Sodnik
z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni	oktober 2018
V SPOMIN
Te dni mineva petnajsto leto, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi
Stanislav Zajc
avtomehanik z Vira
Hvala vsem, ki se ga s prižgano svečko ali kako drugače spominjate in mu pokažete, da ste ga imeli radi in da ga niste pozabili.
Vsi njegovi
sprejem zahval In v spomin je možen vsak delavnik med 10. In 12. uro, v sredo pa tudi med 15. In 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
glasilo občine domzale
mali oglasi
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. Taxi Domžale - z nami v toplice. Taxi Domžale - najceneje na
letališče. t: 040 6O8 421
Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolira-na ali v okvari. t: 041 774 816
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev.
t: 040 78 00 78
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
SIMfiX
Domžal« Masljcva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjlmax-slo.com
AVTODEU - AVTOMENANIKA - VULKANIZERSTVO
LETNIK LVIII I OKTOBER 20l8 I ŠTEVILKA l0
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I 47
Iv
NAGRADNA KRIŽANKA
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih pri- spevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Zmaga! V Studi jim je uspelo izklopiti tempirano ekološko bombo!
Člani sveta KS Simona Jenka se žal moramo odzvati na članek z zgornjim naslovom, ki je bil objavljen na spletni strani domžalec.si avtorja Mihe Ul-čarja, ki na žalost deluje bolj kot predvolilni piar članek za določene osebe, kot pa da bi izražal pravo radost krajanov, ki so se rešili tempirane ekološke bombe. Da, rešili smo se je kot krajani KS Simona Jenka in kot občani občine Domžale, nismo se je pa rešili kot državljani Slovenije. Je torej to res zmaga, ki jo je treba proslaviti s penino?
Zavračamo tudi očitke o nedelova-nju KS pri reševanju te problematike.
Aktivnosti KS:
•	18. maj 2018, predsednica sveta pokliče direktorico Bioplinarne Studa glede smradu.
•	21. maj 2018, ob 9.51 pošljemo vprašanje Publikus, d. o. o., kaj vozijo v balah pri Bioplinarni?
•	22. maj 2018, ob 21. uri ogled skladiščenih bal, kjer predsednica obvesti
Policijo Domžale o dogodkih, skupna odločitev o uvedbi nočne straže, ki so jo do jutra vršili gasilci PGD Studa;
Poslana vabila članom sveta KS Simona Jenka, Slavka Slandra in Venclja Perka Domžale članom nadzornega odbora, predstavnikom Občine Domžale, civilni iniciativi Studa, Mala Loka, Krajevni skupnosti Ihan.
•	23. maj 2018, ob 8. uri predsednica sveta KS obvesti podžupanjo gospo Kosec o dogodkih prejšnjega dne in o vzpostavitvi požarne straže. Nato prevzame odgovornost uvedbe požarne straže Občina Domžale.
•	23. maj 2018, ob 19. uri izredna seja sveta KS s predstavniki iniciative Studa, Mala Loka. Predsednica in nekateri člani sveta so se udeležili zbora krajanov in aktivno sodelovali v razpravi.
•	24. maj 2018, poslani sklepi izredne seje na Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Publikus, d. o. o., županu Občine Domžale, občinskemu inšpektorju, oddelku za komunalne zadeve in oddelku za urejanje prostora.
•	4. junij 2018, dopis Inšpektoratu RS za okolje in prostor - ukrepanje za odstranitev bal.
•	15. junij 2018, ponovni poziv Publi-kus, d. o. o., da nujno odpeljejo bali-rane odpadke iz lokacije v Studi.
•	29. avgust 2018, ponovni dopis Inšpektoratu RS za okolje in prostor - urgenca za ukrepanje, da bodo odpadki odpeljani do 31. 7. in nato do 9. 8. 2018. Sestanek predsednice sveta pri podžupanji glede odvoza baliranih odpadkov.
Žalosti nas predvsem to, da pri reševanju take pereče problematike nekateri izrabljajo to situacijo z zavajanjem in lažmi za nabiranje političnih točk. Kakšne so te točke, pa boste odločili vi krajani.
Svet KS Simona Jenka
Na našem ognju se ne bo kuhal predvolilni golaž
Krajani Stude smo bili ob prebiranju septembrske številke Slamnika pod rubriko Politične stranke nemalo ogorčeni, začudeni in razočarani. Na 28. strani smo prebrali članek Marjana Ravnikarja, kako se je problematika baliranih odpadkov v Studi reševala s sodelovanjem krajevnih skupnosti, Civilne iniciative in pomočjo občine Domžale.
Naj poudarimo še enkrat, da so glavnino dela opravili člani naše Civilne iniciative z veliko podporo in sodelovanjem župana Tonija Dragar-ja ter podžupanje mag. Renate Kosec. Vsekakor pa smo pogrešali večjo angažiranost in sodelovanje krajevnih skupnosti. Zavedati bi se morali vsi, da nismo reševali samo problema krajanov Stude, ampak problem vseh občanov domžalske občine.
Nikakor pa ne bomo dovolili, da se na naših prizadevanjih, angažiranosti, vztrajnosti in potrpežljivosti nabirajo politične točke tistih, ki jih niti ne poznamo, kaj šele, da bi pri problematiki aktivno sodelovali s Civilno iniciativo Studa.
Civilna iniciativa Študa
Volimo
prihodnost - čas je za spremembe
Minila so nova štiri leta in čas je za spremembe na občinski oblasti. Razlogov je preveč, da bi vse našteli. Predvsem so to samovšečnost, aro-ganca, cinizem (ko kdo nasprotuje županu), vsiljevanje moči oblasti proti argumentom, odsotnost sodelovanja in poslušanja občanov (Zaboršt, Ihan, Depala vas ...), da ne omenjamo zapravljanja občinskega denarja (denarja občanov) za zgrešene projekte (garažna hiša, nova avtobusna postaja), pa številne anekse ... Župan pove, da je nova 'vele postaja' stala 34.000 evrov, ne pove pa, da je skupaj z nekaj trave in ureditve okolice cena čez 80.000 evrov! In to za postajo, kjer se lahko stisne sedem ljudi, če pa je deževno pa itak nihče ne sedi, ker je klop mokra. Domžale, 7. občina v Sloveniji, si zasluži tako postajo? Je to presežek in skrajni domet?
Koliko je bilo novih investicij in projektov po meri občanov? Vsako popravilo ceste, mosta, kanalizacije, vodovoda ni investicija - to je vzdrževanje. Investicija občine bi bilo kaj novega, na primer napeljava kanalizacije v Zaborštu, nove ceste, vrtci, dom za starejše ... , v domžalski občini. Ima-
mo najdražjo komunalo, pa najdražjo oskrbo za starejše ...
Očitno se pozablja, da je občina zaradi občanov. Je to še prostor zadovoljnih ljudi?
Zdajšnji župan se v zadnji številki Slamnika hvali, da so uspeli potrditi Občinski prostorski načrt (OPN), ki bi ga morali po zakonu že leta 2007 in potem najpozneje 2012. Koliko let zamude, kaj so bili vzroki, da se to ni sprejelo prej? V OPN, ki so ga redki svetniki sploh prebrali, a vseeno potrdili, so točke, ki so popolnoma v nasprotju, kar zdaj počne občinska uprava. Navedenih je najmanj 10 degradiranih območij v domžalski občini, kjer se nič ne dogaja, domači podjetniki pa potrebujejo prostore za svoje dejavnosti. Navedene so gospodarske cone in med njimi kot gonilo gospodarskega razvoja Želodnik!
Glede na dogajanja na sejah občinskega sveta in delovanja župana je skrajni čas, da se zamenja tako župan kot glasovalni stroj svetnikov njegove liste.
Skrajni čas, da občani Domžal na volitvah damo glas novemu županu, ki bo dober gospodar in Domžale znova usmeril v prihodnost v razvoj. Da bodo Domžale resnično prostor zadovoljnih ljudi, in spet tam, kjer so že bile - na vrhu uspešnih in vzor drugim občinam.
Udeležimo se volitev v čim večjem številu in volimo za spremembe ter prihodnost nas in naših otrok. Civilna iniciativa Zaboršt Domžale Za Ivan Pšag
rok za oddajo
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2018, do 12. ure.
NAGRADNA KRIŽANKA 9
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 9-2018:
Helena Juvan iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
NAGRADNA KRIŽANKA
10
Damjan Usenik iz Radomelj (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
Jože Leskovec iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
CHRISTY ALMEIDA
NAGRADNA KRIŽANKA 10
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2018/2019
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 19. 11. 2018, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena in priimki ter kraj izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.
GIBLJIVI PODALJŠEK DVANAJST DLANI AU MESECEV STOPALA
FRANCOSKI ïïîi?.1
filikkt träk
¿nui* UNIFORME .™™5_ spni mg.
¿ES* »fcff
PODROBEN NAČRT, POPIS NAMERAVANEGA POTOVANJA
ŠESTAK MARIJA
POSLEDICA ZMANJŠANJA VREDNOSTI
HRVAŠKI NOGOMETAŠ MAN-DŽUKIč
STROJ ZA SPREMINJANJE EL ENERGIJE V MEHANSKO
SETEV, SEJANJE
EGIPČ. BOG MESECA
SMUČARKA MTTER-MAIER
NEKDANJI UGANDSKI PREDSEDNIK AMIN DADA
SEVERNO-
IRSKI IGRALEC NEESON (SCHIND-LERJEV SEZNAM)
STAR, DOSLUŽEN VOJAK
AVTOMOBIL
JUŽNO-KOREJSKE TOVARNE DAEWOO
ATA
RT NA JUGOVZHODU ŠPANIJE
DSENOVA DRAMA
KARAMBOL
NEKDANJI ANGLEŠKI
TEKAČ (SEBASTIAN)
DOGOVORJENA OSNOVNA KOLIČINA
MESTO V SEVEROZAHODNI RUSIJI
HITRO	SLIKAR PREBI-	BELGIJSKA FILMSKA	NEMŠKI
PRIPRAV- IND.US-	VALKA	REŽISERKA (AGNES;	OPERNI
LIENA	TRATOR	MADŽAR- AGNESINE PLAŽE,	PEVEC
HRANA	MAVEC SKE	SREČA)	(KARL)
VELJAVEN, VPLIVEN ČLOVEK
AMERIŠKA PEVKA GRANDE PESNICA MUSER
DOLG DROG
PRI KMEČKEM VOZU
HRVAŠKA SLIKARKA ROJC
REKA V SV. FRANCIJI AMERIŠKA IGRALKA (JOANNE)
IND. ŠAHET (UŠVA-NATAN) MESTO V FRANCIJI
ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE
MESTO V ZVEZNI DRŽAVI GUJARAT NA ZAHODU INDIIE KAR JE ZAZNAVNO, FENOMEN
LANTAN ČREPINJA
PETER TERNOVŠEK GLEDALIŠKI REŽISER TÄUFER
TANČIČNA TKANINA
ČASOVNI TERMIN
STARORIMSKI KOMEDIO-GRAF (TU KVINTII)
GLAS PRI JAVKANJU
KUČNO ZRNO TROSOVK
NORVEŠKI PISATELJ (JONAS)
MANJŠI, PODOLGOVAT SODČEK
NEKDANJI FINSKI NOGOMETAŠ LITMANEN
IRENA AVBEU
NEMŠKA NACIONALNA TV
SERGIO RAMOS
AZIJSKA DIVJA KOZA
PROTESTANTSKA VERA V ANGLIJI
NOČNA POSODA
PRSNI KOŠ
POMOČ: ANGLIKANSTVO-protestantska vera v Angliji, DRU-ameriška igralka (Joanne), INSTANT-hitro pripravljena hrana, ITINERARIJ-podroben načrt, popis nameravanega potovanja, LAJT-manjši sodček, RELEVANCA-relevantnost
io | slamnik
OKOLJE
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Kurilna sezona in varčevanje z energijo
Približuje se zima in z njo tudi nizke temperature ter posledično visoki stroški ogrevanja. Da pa ti ne bi bili previsoki, si lahko pomagate sami s primerno izolacijo stavb in premišljenim načinom ogrevanja. Vsako zmanjšanje porabe energije se začne pri zmanjšanju toplotnih izgub. Naš cilj je zadrževanje toplote v bivalnih prostorih.
Maja Alagié, MM Sol Foto: Pexel
Najpomembnejši dejavnik toplotnih izgub je toplotna zaščita stavb, zato se zmanjšanje toplotnih izgub začne pri zunanjem ovoju objekta. V zunanji ovoj objekta spada menjava stavbnega pohištva in izolacijska zaščita stavbe z izolacijskimi materiali in fasado. Najprej je treba zamenjati vsa zastarela in energetsko neučinkovita okna in vrata, tako namreč dosežemo optimalno energetsko varčnost. Okna in vrata povzročajo največje toplotne izgube, saj skozi steklo in reže uhaja največ toplote. Iz tega razloga je nakup novih oken ena najpomembnejših naložb, zato je dobro poznati nekaj osnovnih tehničnih podatkov, ki pomagajo pri končni odločitvi. Značilnosti oken, ki so pomembne z vidika energetske učinkovitosti, so toplotna prehodnost, izolativnosti, vrste zasteklitve, material, tesnjenje, število komor v profilu itd. Okvir okna predstavlja trden del okna, ki je vgrajen v zid, in da je energijsko varčen, mora imeti vsaj 70 mm debeline. Pri oknih ločimo dve vrsti tesnjenja, in sicer stično tesnilo, katerega funkcija je izolacija pred vdorom zraka, mraza in vlage, ter sredinsko tesnilo, ki preprečuje vdor vlage in prahu v komore
Naša Zemlja je otok življenja sredi neizmernega kozmič-nega oceana, pravi dragulj, ki mu bolj pritiče ime Smaragdni planet. Ob vsiljeni histeriji potrošništva pozabljamo, da smo prebivalci čudežnega Smaragdnega planeta, ki je naš edini možni dom. Ko bodo zaradi zloma civilizacije maske zdajšnjih zablod padle, nas bo doletela usoda brodolomcev na splavu Meduze.
Splav Meduze je ena izmed najbolj pretresljivih slikarskih stvaritev vseh časov. Pred nekaj leti sem imel izjemno priložnost, da sem jo doživel v Louvru. Obstal sem pred njo vsaj uro dolgo in v dno duše začutil njeno sporočilo, ki me je pretreslo: »To je sijajna upodobitev propada zahodne civilizacije!« Slikar Jean-Louis-Theodore Gericault (1791— 1824) je bil sodobnik velike pomorske tragedije, ki je bila posledica norih političnih odločitev. V juliju 1816 je fregata Meduza odplula proti senegal-skemu pristanišču Saint-Louis, ki so ga Angleži podarili francoskemu kralju. Na krovu je bilo okrog 400 potnikov, kapitan pa ni imel nikakršnih pomorskih znanj in izkušenj, saj je bil imenovan zgolj zaradi političnih zaslug. V bližini zahodnoafriške obale je fregata nasedla na podmorski greben, zato jo je posadka hotela razbremeniti, vendar kapitan ni dovolil, da bi odvrgli topove. Zanj je bilo orožje bolj pomembno kot življenja ljudi! Ko se je ladja nevarno nagnila, so jo bili potniki prisiljeni zapustiti. Kapitan je rešilne čolne namenil le bogatašem, ljudstvu pa je odredil improviziran splav, na katerega se je nagnetlo 149 oseb. Splav so privezali na enega izmed
okna. Komore okna so zračne poti znotraj okenskega okvirja, ki prav tako ustvarjajo toplotno-izolacijske lastnosti okna. Zasteklitev okna je pomembna predvsem z vidika toplotne izolacije in kot takšna pomembno vpliva na prihranke energije pri ogrevanju prostorov. Trislojna zasteklitev v kombinaciji s kakovostnim izolacijskim okvirjem zagotavlja občuten prihranek pri porabi energije. Z izolacijskimi materiali in kakovostnimi okni lahko zmanjšamo toplotne izgube za več kot 30 % in dosežemo prihranke za 50 % in več.
rešilnih čolnov. Ker pa se je razbesnel vihar, so bogataši v svoji sebičnosti presekali vrvi in prepustili nesrečnike viharnemu oceanu. Trinajst dni je trajala agonija brodolomcev, ki so sredi besnečega vodovja, brez hrane in vode, postali žrtve medsebojnih umorov in kanibalizma. Pobijali so se brez orožja in jedli surovo meso, ki so ga trgali od še toplih trupel. Končno so ugledali ladjo, ki jih je rešila. Le 15 jih je preživelo to strahotno izkušnjo. Francoska vlada je z visokimi odškodninami hotela utišati preživele, vendar je eden izmed njih odklonil podkupnino in v javnosti spregovoril o vzrokih tragedije, ki je bila posledica popolne nesposobnosti kapitana. Izbruhnil je škandal, ki je bil hitro utišan, vendar dovolj močna vzpodbuda slikarju, da se je lotil veličastnega dela. Da bi se izločil iz družbe, si je obril glavo in se posvetil samo slikanju. Slikal je ves čas od novembra 1818 do julija 1819! Med tem je bil kapitan oproščen vsake krivde za nastalo tragedijo, da tistih, ki so ga imenovali, niti ne omenjam. Nič se ni spremenil naš svet od takrat do današnjih dni.
Kako smo lahko spregledali, da zadnjih 250 let nenehno nasedamo na čeri ideologij, tako kot je nasedla Meduza. Racionalizem je v 18. stoletju potisnil Boga vstran in v središče postavil Človeka ter njegovo voljo do moči skozi malikovanje tehnike in denarja. Žrtev tega prevrata je bila Narava. Informacijska tehnologija zdaj odpravlja Človeka in na tron postavlja Stroj. Samo-oklicani gospodar sveta postaja suženj lastne stvaritve. Ali žel ite postati velike mravlje v globalnem mravljišču, v
Seveda pa tik pred zimo verjetno ni dovolj časa za popolno energetsko sanacijo objekta, lahko pa se odločite za nekaj manjših naložb in uvedete nekaj novih ogrevalnih navad, ki bodo omogočale zadrževanje toplote tam, kjer jo potrebujemo. Nekaj praktični ukrepov pred kurilno sezono je v nadaljevanju.
Najprej preverimo vsa okna in vrata, saj, kot je bilo že omenjeno, se velike količine toplote izgubi skozi steklo, reže in razpoke. V primeru oslabljene tesnitve prilepimo samolepilni
globalnem koncentracijskem taborišču? Moramo zavrniti malike sedanjosti, kajti tudi molitev k malikom iz njih ne naredi bogov. Maliki nas bodo pahnili kot brodolomce na splav Meduze. Takrat se na obzorju ne bo prikazala ladja rešitve. Povrniti si moramo vero v življenje Smaragdnega planeta. Za svetost življenja gre, zate gre Človek, zato živi in pusti živeti!
Človek je star dva milijona let, ponavlja Yuval Noah Harari v svoji knjigi Homo Deus. Dodal bi, da je v človeku ves svet skupaj z zgodovino in pred-zgodovino in da v njem tičita tako Labirint kot Sfinga. Človek išče izhod iz Labirinta, obenem pa mu Sfinga nenehno postavlja vprašanja. Če v Labirintu zablodi, bo pogubljen; če ne ve odgovora na zastavljeno uganko, ga bo Sfinga pokončala. Morda je rešitev skrita v mitu o kralju Kokalu. Ta je dejal, da bo nagradil tistega, ki bo znal pretakniti nit skozi zavoje polževe hišice. To se je posrečilo Dedalu, ki je zavezal nit mravlji na nožico in živalca je brez težav speljala nit skozi hišico. Narava nam kaže pot rešitve, le najti moramo pravilne odgovore na njene izzive, tako kot je Ojdip odgovoril na vprašanje grozljive Sfinge. Pošast je sedela na pečini in mimoidočim zastavljala uganke. Tiste, ki niso rešili uganke, je ubila in požrla. Ojdipa, ki se je znašel pred njo, pa je Sfinga vprašala: »Katera žival ima zjutraj štiri noge, opoldne dve in zvečer tri?« »Človek,« je odvrnil Ojdip, »kot otrok kobaca po vseh štirih, ko odraste hodi po dveh, v starosti pa si pomaga s palico.« Ojdip je rešil Sfingino uganko in si s tem rešil življenje. Kaj pa mi, najbolj 'razvita' družba v zgodovini, ki izgublja
trak za tesnjenje, ki zmanjša oziroma nevtralizira predele med oknom ali vrati in okvirjem, kjer uhaja topel zrak iz prostora. Tesnila so bodisi penasta bodisi gumijasta. Na tem mestu svetujemo izbiro gumijastih trakov, saj so prožnejši in odpornejši ter se s časom manj deformirajo. Pri namestitvi tesnila bodite natančni, saj je pomembno, da je nameščen po celotni stični površini. Pravilno nameščena tesnila lahko prihranijo od 5 do 20 % energije za ogrevanje, saj lahko na vsak meter slabo zatesnjenega okna izgubimo do 40 kWh energije na ogrevalno sezono.
Radiatorji so tisti, ki nam ogrevajo prostore, zato je pomembno, da skrbimo za njihovo pravilno delovanje. Radiatorji pravilno delujejo le tedaj, ko omogočimo kroženje zraka v prostoru. Za doseganje optimalnega kroženja zraka v prostoru radiatorjev nikoli ne smemo pokrivati ali tik nad njimi postaviti police, saj s tem preprečujemo dviganje toplega zraka. Iz enakih razlogov ne smemo pokrivati radiatorjev z zavesami, postavljati pohištva tik ob radiatorje in sušiti perila na ali ob radiatorju. Na takšen način izgubimo do 20 % toplote. Ob zadnje lice radiatorjev, predvsem tistih, ki so nameščeni ob okno, je smotrno namestiti t. i. reflektor za radiator. To je aluminijasta folija, ki je položena na stiroporno ali penasto
46 Ali želite postati velike mravlje v globalnem mravljišču, v globalnem koncentracijskem taborišču? Moramo zavrniti malike sedanjosti, kajti tudi molitev k malikom iz njih ne naredi bogov. Maliki nas bodo pahnili kot brodolomce na splav Meduze. Takrat se na obzorju ne bo prikazala ladja rešitve. Povrniti si moramo vero v življenje Smaragdnega planeta. Za svetost življenja gre, zate gre Človek, zato živi in pusti živeti!
več znanja, kot ga pridobiva in katere inovativnost je padla na čas okrog leta 1600? Očitno so v antiki ljudje premogli več modrosti kot vsa znanost tega sveta. Da ne govorim o paleolitskih prednikih, ki so imeli višjo inteligenco preživetja in večje osebne spretnosti za izdelovanje orodja, kot jih ima povprečen sapiens zdaj. V kameni dobi je narava vsak trenutek preizkušala človeka in že za majhno napako je plačal s svojim življenjem. Očitno se bo treba učiti od starejših, sicer nas bo sredi templjev napredka pokončal malik Mamon. Računalniki z avtomati, roboti in umetna inteligenca, sintetična biologija z genskim inženiringom in evge-niko ter nanotehnologija, vsa ta orodja bodo ostro ločila ljudi na elito in brez-
podlago, ki odbija toploto stran od stene v prostor. S tem zmanjšamo prehajanje toplote skozi zid za radiatorjem in dosežemo prihranke. Nenazadnje pa ne pozabimo na zapiranje radiatorjev, ko smo odsotni, saj takrat ne potrebujemo visoke temperature.
Ogrevanje bivalnih prostorov naj bo v skladu z rabo prostorov. Prehodnih prostorov, ki so v uporabi le del dneva, ni treba ogrevati, ali pa se jih ogreva bistveno manj. Dnevno-bi-valne prostore v zimskem času ogrevamo na temperaturo od 20 do 21 °C, medtem ko je v spalnih prostorih primerna temperatura med 16 in 18 °C. Temperatura v kopalnici naj ne presega 24 °C. Vsaka dodatna stopinja temperature dvigne porabo energije za 6 %. Pomembno je prezračevanje prostorov za vzdrževanje primerne vlažnosti, ki naj bi bila med 40 in 60 %. Predvsem po namestitvi tesnilnih trakov na okna in vrata se frekvenca menjave zraka v prostoru zmanjša. Prezračevanje naj se opravi enkrat dnevno v najtoplejšem delu dneva, in sicer krajši čas z na stežaj odprtimi okni in ne dalj časa s priprtimi okni. Ponoči se temperatura zunanjega zraka bistveno zniža in doseže najnižjo temperaturo med drugo in tretjo uro zjutraj, zato naj se v času kurilne sezone okna zastirajo s polkni ali roletami. □
anton komat
pravne množice. Kaj bo z ogromnim razredom ekonomsko nekoristnih ljudi? Kaj storiti s temi, ki ne bodo zgolj nezaposleni, ampak nezaposljivi? Kaj bodo jedle te nekoristne množice? Priče smo, kako odtekajo milijarde v davčne oaze na eksotične otoke. Tokovom ukradenega denarja bodo sledili tudi njegovi lastniki. Elita bo pobegnila v visokotehnološka varovana zatočišča, na svojo Noetovo barko, v katero bo vkrcala potrebne tehnologe, služabnike in sužnje, milijarde drugih pa pustila, da se pobijajo med seboj za golo preživetje med ruševinami nekdanjega sveta. Vera elite v novo Noetovo barko je največja nevarnost za prihodnost človeštva, piše Harari. Ne smemo zaiti v Labirintu tega sveta, saj nam narava ponuja vse rešitve, in moramo najti odgovor na vprašanje Sfinge, ki nas danes sprašuje: »Kdo si človek in kaj delaš na tem svetu?« Izberimo Smaragdni planet, otok življenja, sicer bomo pot končali kot brodolomci na splavu Meduze, brez upanja na rešitev.
Kar ste pravkar prebrali, je povzetek uvoda k moji novi knjigi esejev Brodo-lomci na splavu Meduze, ki bo predstavljena na 34. slovenskem knjižnem sejmu, v petek, 23. novembra 2018, ob 17. uri na Forumu v Cankarjevem domu. Prejšnja, ki je izšla pod naslovom Potniki na ladji norcev, je bila proglašena za najboljšo poslovno knjigo leta 2014 v Sloveniji. No, vsebina ni bila ravno poslovni priročnik, pač pa resno svarilo, kam plove ta svet. Minila so štiri leta, morje je vse bolj viharno, in bližamo se čerem, kjer bomo nasedli. Sfinga nas sprašuje: »Človek, kaj delaš na tem svetu?« □
KOLUMNA • KAM GREŠ, CLovEK?
ODLOČITE SE, SMARAGDNI PLANET ALI SPLAV MEDUZE?
Če se je prvim astronavtom odprl pogled na čudoviti Modri planet, pa se nam kopenskim bitjem prikazuje bolj v zelenilu rastlinja kot Zeleni planet.