Leto XXm., št 10
Upraraiitvo: Ljubliana. t^occinijera ulica 5.
Telefon k. 51-22. 31-23. 31-24 Imeratoi oddelek: Ljubljana. Puccinijera ulica 5 — Telefoo It. 31-23. 31-26 Podružnica Noro mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pti poJtno-ifekovnem zavodu H. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ia Kr.
Italiie in inozemstva ima Onione Pubblicita Iraliana 8. A. MILANO
Ljubljana, torek 26. januarja 1943-XX1
Cena cent. 80
laba|a ritk dan razen ponedeljka Naročnina znafa mesečno Lit 18.—t M ImrT""1" »ključno s »PooedelidrifB fw trom« Lit 36.90.
Utedoiitfos Ljubljana. Puccinijeva ulica kev. 3. i Itev. 31-22. 31-23. 31-24.
Eekaplil »e ne tti<» j«.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet ta pob-
b lici ti di ptovenienza italiana ad estera: Unione Pubblicifi Italiana S. A. MILANO
Uspešne krajevne operacije
na teniškem bojišču
Torpediranje sovražnega parnika
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil
je objavil 25. januarja naslednje 975. vojno
poročilo:
V zapadni Tripolitaniji omejeno delovanje med sprednjimi četami sovražnika in nagimi enotami' zadnjih straž. Naše premika ni« se nadaljuje pravilno v smeri novih
zbirališč.
Oddelki bombnikov so silovito bombardirali luko in letališče v Tobruku ter povzročili znatne požare. Krajevne akcije na raznih delih tuniškega odseka so se za-kl.jucile v korist osnih oddelkov.
En »Spltfire« je bil uničen od nemških lovcev.
Sovražno letalstvo je vrglo nekaj bomb na okolico Palerma in na pristanišče Era-pedocle. V Palermu ni bilo nikake škode. V Enapedoclu, kjer so bila sestreljena tri napadajoča letala, je bilo zadeto nekaj poslopij. Z vojnega ptleta se dve naši letali' nista vrnili.
V alžirskih vodah je podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Giaco-ma Stana z dvema torpedoma zadela ter potopila sovražni parnik, ploveč v konvoj«.
Neresnično angleško poročilo
Rim, 24. jan. s. Neko poročilo angleške admiralitete, Id je bilo objavljeno 22. t.4 m., je popolnoma netočno prikazalo napad nekaterih angleških motornih čolnov na neko našo podmornico, katero so po angleškem poročilu dva ali trije naši vlačilci skušali rešiti pred libijsko obalo. Po angleškem poročilu naj bi bila podmornica uničena, en vlačilec zažgan, ostali pa prisiljeni k begu. Resnica pa je drugačna, in sicer ta, da je bil napa! izveden na neko podmornico, ki je nasedla. Z naglim nastopom nekega našega oboroženega vlačilca, ki se je nahajal v tem predelu, so bili napadalci odbiti in so imeli hude izgube na ljudeh, njih ladje pa so bile poškodovane.
štirle novi vitezi Savofskega reda
Rim, 24. jan. s Nj. Vel. Kralj in Cesar je nedavno odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda zaradi izrednih vojaških zaslug divizijskega generala Giuseppa Amica ter brigadne generale Lorenza Vivalda, Guglielma Barba in Ottorina Schreiberja.
Divizijski general Ginseppe Amico se je rodil v Capui 1. novembra 1890. Topniški poročnik je postal 19- maja 1912. Udeležil se je vojne v letih 1915-18. ter je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost pri Monfalconu in s srebrno kolajno na Carsu. 28. julija 1918 je postal major. Po dovršitvi vojne šole je napredoval novembra 1926 v podpolkovnika, nato pa je bil službeni poveljnik glavnega stnna in poveljujoči poveljnik 10. topniškega polka »Volturno«. Dne 10. januarja 1935 je kot prostovoljec odšel v Španijo, kjer je bil dvakrat ranjen, in sicer v Gua-dalajari v marcu 1937 ter pri Obonu v Aragoni v marcu 1938 ter je bil odlikovan z bronasto kolajno in s srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Zaradi sposobnosti in hrabrosti, ki jo je izkazoval med bitko v Cataloniji od 23. decembra 1938 do 4. januarja 1939. je napredoval v brigadnega generala. 25. avgusta 1939 je postal šel štaba 4. armade, 11. junija 1940 pa šel sfcaba poveljništva 7. armade. V decembru 1940 mu je bilo poverjeno poveljništvo pehotne divizije »Catanzaro« v Libiji, v juliju 1941 pa poveljništvo pehotne divizije »Marche«, na čelu katere se je udeležil zmagovitih operacij na Balkanskem polotoku. Dne 15. aprila 1942 je napredoval v divizijskega generala.
Brigadni general Lorenzo Vivaldo se je rodil v Albi 31. oktobra 1890. Dne 7. septembra 1911 je postal poročnik pri II. planinskem polku. Udeležil se je italijansko-turske vojne ter si je pridobil bronasto kolajno za vojaško hrabrost V vojni 1915-18 je bil odlikovan z drugo bronasto kolajno za vojaško hrabrost dne 1. julija 1915, dne 28. oktobra 1917 pa je bil odlikovan s srebrno kolajno pri Monte Stelli ob tvegani uspešni akciji, ko je bil tudi ranjen. Dne 8. nvembra 1917 je postal podpolkovnik. Po dolgi dobi, ki jo je prebil v štabnem zboru, mu je bilo poverjeno poveljništvo 81. pehotnega polka dne 19. septembra 1935, nato pa v novembru 1936 poveljništvo 5. planinskega polka, na čelu katerega je odšel v Libijo. 31. januarja 1937 je postal poveljujoči polkovnik 5. planinskega polka, v februarju 1938 pa je bi L imenovan za šefa štaba vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v Severni Afriki ter si je pridobil še drugo srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Dne 6. julija 1941 Je postal brigadn; general, v septembru istega leta pa se je vrnil v Domovino ter mu je bilo poverjeno poveljništvo obrambe Genove, v marcu 1942 pa poveljništvo 15. armadnega zbora. Od maja 1942 je poveljnik pehotne divizije v »Taurinense«.
Brigadni general Gugliemo Barbo se je rodil v Milanu 11. avgusta 1888. Dne 12. novembra 1911 je postal poročnik konjeniškega polka »Nizza«. Udeležil se je svetovne vojne 1915-18 kot poročnik in kapitan ter je bil odlikovan s srebrno kolajno za. vojaško hrabrost pri Monfalconu 25. maja 1916, kjer je izkazal svojo hrabrost med 20 urnim bombardiranjem postojank njegovih strojnic. 13. novembra 1918 je bil odlikovan s srebrno kolajno, ko je z vnemo in drznostjo vodil svoj oddelek od Tagliamenta do Udine, pri čemer je prekoračil deželo, ki jo je zasrlal sovražnk, in ujel mnogo sovražnik-.'/. Bil je član medzavezniške plebiscitne komisije v Alle-steinu v Vzhodni Prusiji. Dne 5. decembra 1926 je postal major, dne 9. maja 1929 podpolkovnik, dne 23. septembra 1937 polkovnik, 4. aprila 1937 pa poveljnik konjeniškega polka »Nizza«, na čelu katerega se je udeležil vojne v juniju 1940. Poveljnik konjeniškega polka »Savoia« je postal 11. novembra 1941. Dne 5. marca 1942 je odšel v Rusijo k italijanskemu ekspedieijske-mu zboru. Dne 15. aprila 1942 je napredoval v brigadnega generala.
Brigadni general Ottorino Schreiber se je rodil v Modeni 11. junija 1890. Dne 17. septembra 1911. je postal pehotni poročnik. Udeležil se je italijansko-turške vojne ter v činu kapitana in majorja vojne leta 1915-1918. Dne 30. maja 1916. je bil ranjen v borbah pri Passo Buole. Odlikovan je btl s srebrno kolajno za vojaško hrabrost pri Selo Corti zaradi dokazov hrabrosti med operacijami ko so bile od 18. do 22. avgusta 1917. zavzete važne postojanke. V novembru istega leta je napredoval v majorja, v januarju 1930 se je udeležil eks-psdicije v AnatoUjo, v decembru 1926 je
bi dodeljen štabnemu zboru in je isti mesec napredoval v polkovnika. Bil je v Eritreji od maja 1935 do decembra 1936 in je 12. oktobra 1937 v činu polkovnika prevzel poveljništvo 5. pehotnega polka. Po poveljništvu nad tankovskimi oddelki je bil v novembru 1939 imenovan za šefa mobilizacijskega urada generalne direkcije za oskrbovalno službo v vojnem ministrstvu, v septembru 1941 pa je poveljeval diviziji »Aosta«. Ko mu je bila 9. decembra 1941 poverjena funkcija poveljnika pehotne divizije »Torino«, je odšel v Rusijo. Dne 14. aprila 1942 je napredoval v brigadnega generala.
Hitlerjevo odlikovanje
generala Baldassareja
Rim, 23. jam. s. Hitler je odlikoval po smrti z železnim križem prve stopnje Eksce-lenco generala Ettora Baldaasareja, ki je junaško padel v Egiptu na čelu arm?dnega zbora, kateremu je poveljeval med našim napredovanjem leta 1942. V Hitlerjevem imenu je visoko odlikovanje izročM vdovi Margheriti nemški generali vitez v. Horstig. Ob tej priliki je general v. HoTstig orisal junaški lik padlega generala, s katerim je imel priliko navezati osebno prijateljstvo. Pr udarni je zlasti veliko občudovan ie, ki ga ie hrabrost tega stavnega italijanskega generala zbudila pri višjih nemških vojaških oblasiteh.
Minister Arrese odpotoval iz Nemčije
Monakovo, 24. jan. s. Minister tajnik španske falange Arrese je danes odpotoval iz Monakova in se vrnil v Španijo. Ob odhodu so visokega gosta požira vili zastopniki vlade, stranke in vojske.
Povratek bolgarske finančne delegacije fz Italije
Sofija, 24. jan. s. Bolgarska delegacija finančnega ministrstva se je vrnila v Sofijo s svojega potovanja po Italiji, kjer je sklenila več pogodb.
Razstava mfadfnske knjige v Sofiji
Sofija, 24. jan. s. Dne 30. januarja bo v Sofiji otvorjena mednarodna razstava mladinske knjige. Udeležili se je bodo vsi narodi trojnega pakta in protikomintemake-ga pakta. Posebno bogata bo razstava italijanske mladinske knjige.
Bombardiranje angleških oporišč ob indijski meji
Tokio, 25. jan. s. Po vesteh s fronte so 22. in 23. t. m. mečni oddelki japonskega letalstva ponovno podnevi in p-neči bombardirali sovražna oporišča v Cliitta-gongu in v Feni na meji Indije in Birme. Bombe največjega kalibra so skoraj popolnoma porušile pristaniške naprave v Chit-tagongu, dočim so letališče uničli silni požari. Med britanskim protinapadom na nekatere japonske postojanke so bili zbiti štirje sovražni lovci tipa »Hurricane«. Poveli-irk britanskega letalstva dotičnega odseka je bil ujet.
General Kata na Inšpekciji v šanghaju
Tokio, 24. jan. s. Tiskovni urad japonskega glavnega stana poroča, da se je 19. januarja glavni poveljnik japonskega eks-pediciiskega zb^ra v Taju, general Kata, razgovarjal v kitajskih teritorialnih vodah z admiralom Jcšo, poveljnikom japon. ske mornarice na Kitajskem in z japonskim veleposlanikom pri nankir.ški narodni vladi. Doslej ni bilo še ničesar objavljeno o vsebini razgovorov. General Kata je po tem sestanku lnsp!ciral prvič sile šang-hajskega glavnega stana.
Preimenovanje otoka Laguan
Tokfo, 24. jan. s. Vojaško poveljništvo na severnem Borneu je odredilo, da se bo otok Laguan odslej imenoval Maeda v spomin umrlega generala Maede, glavnega poveljnika Bornea in predsednika italijan-sko-japonske družbe.
Smrt ameriškega poslanika v Kanadi
Buenos Aires, 24. jan. s. Iz Ottawe poročajo, da je tam umrl Jaj Pierrpont Mof-fat, ameriški poslanik v Kanadi.
Srdite borbe na vzhodni fronti
Uspeli protinapadi med Manjičem in Donom - Odbiti sovjetski napadi
južno od Voroneža in južno od Ladoškega jezera
Iz Hitlerjevega glavnega stana 25. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo.
Obrambni boji na vzhodu se nadaljujejo. Samo v delu južnega odseka je začasno popustil pritisk sovražnika. Na za-padnem Kavkazu in področju Kuhana otežkočajo veliki nalivi bojno delovanje. Šibkejši sovjetski napadi so se razbili ob odporu nemških in slovaških čet.
Med Manjičem in Donom so dosegli lastni protinapadi postavljene cilje proti žilavo se borečemu sovražniku.
Na področju Dona in Donca so na enem' krilu napadle šibkejše sovjetske sile, vendar je bil napad zavrnjen in zboljšane lastne postojanke.
Zaradi skrajšanja fronte je bilo Po načrtu in brez sovražnega pritiska izpraznjeno mostišče pri Voronežu. V odseku južno od mesta Voroneža je sovražnik napadel na široki fronti in je ba krvavo odbit.
Južno od Ladoškega jezera so se podnevi in ponoči izjalovili močni z oklop-nim orožjem podprti sovražnikovi napadi, deloma v hudih borbah moža proti možu.
V Stalingradu je 6. nemška armada še nadalje požrtvovalno vztrajala pod silno premočjo sovražnika in ovenčala svoje zastave z novo slavo. Tudi rumunska 29. pehotna divizija in 1. konjeniška divizija, ki sta do zadnjega stali ob strani nemškim tovarišem, sta v polni meri deležni te slave.
S severnoafriškega področja poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Lastne zadnje straže so zavrnile poizvedovalne sunke sovražnika.
Bojna letala bombardirala pristanišče in letališče v Tobruku.
Brezprimerno jnnaitvo posadke Stalingrada
Berlin, 25. jan. Odločilna ura za Stalia-grad se naglo bliža. Takšen je vsaj vtis, ki si ga lahko napravi objektivni opazovalec po tonu in vsebini vesti iu komentarjev nemških listov, ki še nadalje opisujejo položaj branilcev mesta z realizmom in v dramatičnih barvah, k a rtor š? ni^-r slej. To je močna m poštna 3o"orica onega, ki ve, da ni vojne bre.s menja\anja zmag in neuspehov in rajši gleda stvarnosti v obraz, čeprav je neprijetna, mmc-stu da bi se predaja! utvaram želja in omiljeval z raznimi modrovanji pomen dosedanjih žrtev.
Merilo
ZOOkro
. Jutro"
Sicer pa lahko samo tak brezobzirni realizem daje gotovost, da bo mogoče naposled mogoče obvladati položaj in ga postaviti na glavo. To gotovost ima nemško vrhovno poveljništvo prav tako in nič manj kakor lansko leto, vendar s to pomembno razliko, da je bila tedanja kriza neprimerno bolj resna kakor to pot.
Vprašanje je seveda, ali sploh smemo govoriti o krizi? Zdi se nam, da ne, zlasti, ako naj damo tej besedi pioralni pomen. Duh vseh oboroženih sil na sovjetskem bojišču nI le nedotaknjen, temveč se celo dviga na najvišje višine popolne vdanosti in žrtvovanja. To velja še prav pesebej za področje pri Stalingradu. ker je borba tako huda, da daleč prekaša cclo nezbežno primerjavo z obleganjem Port Arthurja v rusko-japonski vojni in obrambo Verduna. V obeh navedenih primerih niso bili niti Rusi niti Francozi cblegani in osamljeni v pravem pomenu besede, ne da bi niti omenjali, da je bilo tudi razmerje oboroženih sil bolj uravnovešeno.
Ali smerno potemtakem govoriti o strateški krizi?' Niti to ne, kvečjemu bi lahko rekli, da gre za tipično sezonsko 'r'--zo prostora, ruskega prostora. Vse sovjetsko zadržanje v preteklem poletju ja bilo nevezano z zimsko ofenzivo, ki naj bi. kakor so vsa vedeli, predstavljala poslednjo veliko karto usode v rokah sovjetskega vrhovnega povejništva. Zato so se Rusi naglo umaknili proti Volgi in Kavkazu, zato so štedili svoje sile na ostalih področjih bojišča, zato so se na vse pretege upirali pri Stalingradu in na obronkih Kavkaza. Ako bi se ta taktika izjalovila, bi se izjalovile vse nade v zimske uspehe. Popolnoma pa je ni bilo mogoče streti že zaradi ogromnih razdalj med nemškimi oskrbovalnimi oporišči in bojiščem, kakor tudi zaradi sorazmerno kratkega časa, ki je bil četam osi na razpolago. (Ker so morale te čete najprej vreči Ruse s polotoka Ker-ča in trdnjave Sevastopolj se je prava poletna ofenziva pričela šele proti koncu julija in se je morala zaključiti v septembru.)
Tako je v južnem odseku bojišča nastal položaj, ki je bil podoben položaju v srednjem odseku lansko leto. Črte, ki so predstavljale skrajno mejo nemškega vdora, niso bile tako racionalno razporejene, da bi jih pozimi bilo mogoče držati. Predstav- *
Ijale so namreč samo začasni položaj ofenzivnega značaja, ki je bil seveda nevzdržen, kajti na dlani je bilo, da bodo morale nemške čete z nastopom slabega vremena vzdržati pritisk sovjetskih oboroženih sil. Zato je položaj sam narekoval popravo bojne črte, kar je seveda pomenilo umik. Ta umik bi se bil izvršil prostovoljno, ako se ne bi sovjetskemu povelj-nižtvu no mudilo tako z ofenzivo, saj je pcrlvzelo prve napade še pred nastopom zime.
Cilj teh izpadov se zdi danes jasen. Sovjetsko poveljništvo je hotelo prisiliti nasprotnika, da sprejme borbo na zase neugodnih postojankah, še preden bi jih mogel zapustiti in se vgnezdlti v drugih, neprimerno ugodnejših. Ker se je zavedalo, da je slabše v manevriranju kakor Nemci, je manevriranje hotelo prehiteti. Ker pa se je obenem zavedalo svoje številčne premoči, je upalo, da bo lahko pregazilo nasproti stoječe čete in prizadelo nemški vojni organizaciji udarec, ki naj bi jo za. dolgo paraliziral. Ta poslednji cilj pa ni bil dosežen, niti ni mogel biti, kajti, če je res, da so čete Osi morale sprejeti borbo v zase neugodnih okoliščinah, so na drugI strani rešile večino svojega gradiva, obenem pa zadržale sovjetski pritisk daleč preko zastavljenih mej. Vse velike edinice so se razen tega izognile obkolitvi. Edino izjemo tvorijo branilci Stalingrada, kar pa si lahko razložimo, ako upoštevamo zemljepisni položaj mesta, stisnjenega med Volgo in Don, sredi hriba, ki ima obliko grla steklenice in ki sega največ kakih 40 km v širino. To razdaljo so Rusi naglo prekosili in izkoristili tako začetni uspeh vsake ofenzive, da je bil Stalingrad takoj izoliran.
Na drugi strani pa so imeli branilci mesta zelo važno nalogo, da bi zaposlili na tem področju čim več sovražnih sil in jim tako preprečili njihov pritisk v drugih odsekih. Razen tega ni mogel proti koncu novembra še nihče napovedovati nadaljnjega razvoja operacij, niti presoditi žrtev, ki bi jih hoteli Rusi doprinesti, da bi se zopet polastili mesta. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi jim razumljivi nagibi varčevanja svetovali, da v določenem trenutku opuste nadaljnji pritisk, ki je bil v pogledu žrtev zares pravi bankrot, kakor se nam kaže tudi sedaj.
Takšen je v glavnih obrisih položaj na južnem področju bojišča od svojih prvih začetkov do danes. Bodočnost bo povedala, ali so bile sovjetske izgube okrog mesta ob Volgi upravičene po doseženih rezultatih. Za sedaj se meramo omejiti le na ugotovitev, da se sovražniku ne zdi v tem pogledu nobena cena previsoka. Vse informacije soglašajo namreč v tem, da zbira sovražnik na tem področju nove rezerve in novo gradivo, dočim je koncentracija topniškega orožja in tankov prav tu dosegla že prej pošastne obsege. Samo tako so namreč Rusi lahko izvedli ono napredovanje nekaj kilometrov, o katerem je v soboto govorilo nemško poročilo. Nov vdor je bil izvršen v zadnjih urah, toda Nemci so ga po dolgi borbi, ki se je vodila tudi na nož, zadržali.
Ako hočemo v vsej njeni dramatičnosti presoditi vztrajnost branilcev Stalingrada, moramo upoštevati, da ima del teh branilcev za seboj že lansko zimsko vojevanje, vsi pa so se udeležili poletne ofenzive ln prve krvave bitke za Stalingrad. Gre torej za vojake, ki se že mesece in mesece bore, ne da bi bili zamenjani, vojake, ki so se morali stalno odrekati in prenašati najhujše muke, vojake, ki so v tej vojni doživeli najhujša doživetja. NemSki narod je na te sinove upravičeno lahko ponosen. (Corriere della Sera.)
Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase!
Velike sovjetske letalske izgube na severu
Berlin, 24. jan. s. Dcznava se iz pristojnega vira, da so sovjetske čete samo ▼ enem severnem odseku vzhodne fronte izgubile 32 letal. Severno cd Ilmenskega jezera je blo v borbah nemškega letalstva z močnimi sovražnimi letalskimi skupinami sestreljenih 21 letal, v letalskih dvobojih na fronti severnega morja je bilo zrušenih 9 letal, 2 letali pa so pogodile baterije protiletalskega topništva nemškega letalstva.
Rešitev nadaljnje skupine mladih Špancev
Helsinki, 24. jan. s. Mladi Španci, ki so bili zajeti na finski fronti skupno z drugimi sovjetskimi vojaki, so dospeli v Helsinki. Kot dečke so te mlade Špance prepeljali v Rusijo med špansko državljansko vojno, da bi jih nato proti njih volji uvrstili v rdečo vojsko. Izjavili so, da se niso čutili nikoli komuniste in da so bili prisiljeni boriti se v sovjetskih vrstah. Razen tega jih je stanje, ki vlada v Sovjetski zvezi in vse kar so preizkusili v letih, ko so bili daleč od svoje domovine, prepričalo o zločinstvu komunizma. Mlade Špance bodo poslali nazaj v Španija
Prihod novega italijanskega poslanika v Helsinke
Helsinki, 24. jan. s. Novi opolnomočenl minister Italije Guarnascheli; je dospel na letališče v Helsinki, kjer so ga sprejeli šef protokola minister Hakkarainen, zastopnik zunanjega ministrstva in funkcionarji Kr. italijanskega poslaništva.
Žrtve letalskega napada na zapadno Francijo
Berlin, 23. jan. s. Angleški bombniki so med napadom na ozemlje zapadne Francije streljali s strojnicami na ladjo pri Le Havru in bili 7, ranili pa 14 oseb. Med posameznimi napadi na nekatera podeželska središča je bilo ubitih 18 oseb, mnogo oseb pa je bilo ranjenih.
Pri Kanarskih otokih potopljen angleški parnik
Santa Cruz, 24. jan. s. Doznavajo se nekatere podrobnosti o torpediranju angleškega parnika »William Wilberforce« pred obalo Kanarskih otokov. Ladjo je torpedi-rala podmornica Osi, brodolomce pa je rešil španski parn'k »Monte Arnabal«. Angleška ladja je prihajala iz vzhodne Afrike z velikim tovorom lesa, bombaža, olja in drugega blaga ter je bila. namenjena v Anglijo. Neka podmornica Osi jo je opazka in jo s torpedom potopila.
Vojni potencial sil trojnega pakta Je intakten
Sofija, 24. jan. s. Direktor lista »Zora« piše, izražajoč mnenje bolgarskih krogov glede najnovejših vojnih dogodkov, da iz-preminjajoči dogodki v raznih fazah vojne ne smejo nikogar motiti. V vojni kakršna je sedanja, je treba upoštevati ne samo posamezne epizode, temveč splošni položaj, ki dokazuje, da je vojni potencijal držav trojnega pakta intakten.
Novi nemški poslanik v Madridu
Madrid, 23. jan. s. Novi nemški veleposlanik von Moltke, je v vladni palači izročil generalu Francu svoja poverilna pisma.
Novi albanski notranji
Hrana, 23. jan. s. Višji svetnik Pikri Tuno je bil imenovan za notranjega ministra. Davi je prisegel kraljevemu namestniku.
si leplavora
Gmpredsednika 0ND Ka raportu voditeljev Dcpoiavora
v Himu
Eim, 24. jan. s. V ozračju navdušenja f:šistiene zvestobe so £9 zbrali v gledališču Dopolavcra finančnega ministrstva k raportu vsi \rod'tslji Dopolavora iz Rima in pokrajine. Baport se je pričel s pozdravom Duceju, ki ga je odredil predsednik racionalni svetnik Bonsembiante. Takoj nato je pokrajinski tajnik rimskega Dopolavora poročal o uaejsivovanju v letu 1521. Nato j s govoril zvezni tajnik in izrazil prepričanje, da bodo vsi voditelji Dopolavora poototerlli svoje napore v svi-ho poživitve vere, ki jo goji narod v Duceja' in prepričanja v triumf naše civilizacije. Nato je predsednik, nacionalni svetnik Dino Gusatti Bonsembiante poudaril, da js Dopolavoro. ki je gen i a ln h stvaritev izrazito italijanskega kova, katero v tujini zolo posnemajo, glede na svoje vzvišene smotre resnično dokazal, kakšno je njegovo notranje plemenito bistvo. Dopolavoro je bil ustanovljen, da bi se narod duhovno dvignil. V teh treh lotih vojno ie Dopolavoro pokazal svoje pravo moško lice! Nastal je, da b; oplemenitil dušo in srca delavcev in zbližal z vojaki ki se odločno vsemu zoperstavlja-jo in še ne boje četudi morajo premagati najhujše preizkušnje. Italijanski narod je prekijen v hrabrosti. Enako razpoloženje prepričanja in zvestobe, na katerega je predsednik naletel ob raportu Dopolavora v Rimu, je občutil ob priliki raporta, kateremu je predsedoval v Palermu in ki je potekel po programu kljub letalskemu
alarmu.	_ ,
Potem ko je zatrdil, da se bo Dopolavoro,
ki šteje danes 4 milijone in pol vp'sancev
še nadalje neprestano razvijal, ter množil vrste svojih člancv, je predsednik zatrdil.
da Dopolavoro je in hoče biti izraz'to politična organizacija v sedanjem in starem smislu besede, in sicer zaradi tega, ker hoče zbrati v svoj h vrstah vso množico vernikov. Dodal je nato, da je zdaj trenutek, ko je treba kar najbolj mogoče intimno živeti z narodom "v tej zgodovinski uri, katero doživljamo. Borimo se v pravi osvobodilni vojn5. V tej vojni stoje ljudje drug proti drugemu oboroženi in mladi narodi se hočejo uveljaviti napram starim narodom, ki izkoriščajo, ne da bi delali. Ko zgodovina usodno kl:če, ni mogoče, da ne bi bili vsi navzoči v veliki preizkušnji. Resrtčn i močni narodi nimajo izbire. Ko pride usodna ura, se morajo boriti za življenje. Ta naša vojna je zadnja vojna našega pcko-lenjta, to je resnično zaključna vojna. To je vojna za svobodo, katero je mogoče dobiti tedaj, ko je narod končno popolnoma duhovno zedinjen. To zedinjenost je italijanski narod dosegel najprvo z Vittorijem Venetom ter jo nato spopolnil z genialnim delom Duceja.
Po prikazu sedanjega položaja je predsednik Bonsembiante zaključil raport in pozval navzoče, naj dvignejo misel k tovarišem v orožju, ki se hrabro bore in zlasti k slavn-m padlim, ki so stali živi v naših srcih. Ves italijanski narod bo z navdušenjem in z uri primerno zvestobo kakor prejšnje čase in še bolj sledil in poslušal Duceja do zmage. Ob koncu so navzoči dolgo odobravali govornikcve besede ln vzklikali Duceju ob petju pesmi Revolucije.
trška inaiiii@stac!|a v Weimarju
poslanika ASSierSja in vaditeljev nemškega delavstva
VPeimar, 25. jan. sl Tu je bila važna pri-
TurrinSki žup-ni vodje Ssuckel, ki je tudi vrhovni. načelnik za delavstvo v vsej Nemčiji, je pri tej priliki zbral starešine sindikalnih organizacij italijanskih delavcev v Nemčiji. V prisotnosti poslanika Alfierija; Id je bil v spremstvu svojih sodelavcev strokovnjakov za delavska vprašanja, predstavnica poditaj-arka Lam3>icese. uradnikov k-on zdiaitov tiannošnjega področja ter nadzornika fašijev v Nemčiji je Sauckčl ima! dva značilna gover*, prvega pred predstavniki delavstva, dimnega* v veliki dvorani Weimar-hafta, kjer je biilo zbranih nad 3000 oseb. Sajuckdl se je spominjal s toplimi besedami usodne, povezanosti, ki veže Italijo in Nemčijo in ki se je pokazala takoj, ko se je Duce dvignil proti Versaillesu in ponudil Nemčiji robo, .jn tudi takrat, ko' je Nemega s svoje a tram podprla Italijo v borbi psa® sankcijam. Nato je s pohotnimi be-sodamd omenjoil delo italijanskih delavcev v Nemčiji, naglatajoč njihov velik donesek k voljni pirofeN-odinji. ki gre v korist skupne .'.tvajri. Žvijmi vodja je nato opisal proti-bo^svlž&bo akoijo fašizma ter podčrtal dej-
0-feMO,	cb je narodni socializem ustvari'] mo-oožno Nemčijo. Foežej sodelujeta te dve
1-ftgpSra	ievofojcijski gibanji v popolni skup-rasel za vzjac^afTO novega reda v Evropi.
Vodja madžarske vladne
Budimpešta, 24. jan. s. Minister Lucas. šaf vfetkte stranfee, je govoril danes na velikem. kmečkem zborovanju v Szoinotku. Med naafdušeffi&in odobravanjema množice je go-voirfi o vOjini Madžarske proti boljševizma in o nujnosti uvedbe novega reda v Evropi p»od pcksoviltežjatvom Hitlerja in Mussoli-r&ja. Novi evropski red, je poudarili minister Lukas, bo zgrajen pod pOlitrčnim, go-.c.pcdar£Žcim ki moralnim vodstvom Nemčije in Italije. Madsarstka koraka že leta ob strani velikih sil Osi, in siicer ne iz priložnostnih razlogov, temveč iz zgodovinskih razlogov, ki izvirajo iz temeljnih ;nteresipv Ma-c žarske. Prijateljstvo med Madžarsko, Italijo in Nemčijo ni govorniška fraza, ker izvira iz soglasnega čustva vsega naroda, kr ve, da je poii.tiika Osti omogočila obnovo cittžave in porušila tiste mirovne pogodbe, ki so pohabile Madžarsko. Madžarska se za-Aeda naloge, ki si jo je za.daila v sedanji vojna, jn ve. da je od zmage orožja Osi, s Vaterim sodelujejo tudi madžarski vojaki, odvisen botij pravičen in pošten obstoj v Evropi po vojni. Madžarski narod se bori 1 roti boljsevEzsmu v svojem interesu in ne za tuje koristi To je pa interes evropske
Argesstssa enesgišno zavrača stnerlšUa podtikanja
Bnenos Aires, 24. januarja, s. Argentinsko zunanje ministrstvo objavlja poročilo s katerim energično protestira proti podtikanjem v neki spomenici delegata Zedinjenih držav v tako zvanem posvetovalnem odboru za politično obrambo kontinenta v Montevideu, češ, da je Argentina »centrala vohunstva Osi v južni Ameriki«. Argentinska uradna izjava trdi, .da je vprašanje vohunstva predmet sodne razprave, za katero je odgovorno argentinsko sodstvo in da zaradi tega naj nihče ne skrbi za. suverenost države, katere edini čuvar je argentinska vlada.
Ve£k fsosar v Mcntevldeu
Buenos Aires, 25. jan. s. V carinskem oddelku luke v Montevideu je nastal v skladiščih velik požar. Ogenj je uničil 2000 vreč s 100.000 kg žita, ki je bilo nedavno pripeljano iz Peruja.
Nesreča ansseržškega
potniškega SeiaSa
Buenos Aires, 24. jan. s. Iz Santiaga se doznava, da je na Pacifiku izginil med tem, ko je letel proti Limi, velik potniški hl-droplan, ki je obratoval na progi Santia-go—Zedinjene države in pripadal družbi Panamerican Air V Med potniki je bil tudi ameriški kcctr • I niral English, poveljnik podmornic sc vernoameriške mornarice na Pacifiku.
Govoreč o sedanji voljni, je Sauckel primerjal sedanji položaj s Iranskimi vojnami ter naglasa!, kako neminljivo slavo sr je sitekel Rim v borbi s Cartagino. Naposled je govornik med splošnim odobravanjem naslovil pozdrav in zagotovilo vere Duceju m Hitlerju.
Podpredsednik italijanskonemškega združenja, ki ga je zastopa.! državni tajnik von Tschaimmer und O sten, je nato orisal naj-srjajmejše pridobitve nove Italije pod Mus-solini j evim vodstvom ter ponovno naglasi! sodelovanje, ki je bilo vedno osnovna poteza v kulturnem razvoju obeh držav. V dvorani, okrašeni z italijanskima t robo j ni-camii in nemškimi zastavami, je bilo mnogo stotin italijanskih delavcev. Skupno z nemškimi tovariša so s ponosom poslušali go vora obeh govornikov ter pozdrav predsednika novega odseka itaiijansko-nemškega združenja v Weimarju.
Vsi navzoči so potem stoje priredili toplo manifestacijo Duceju. ko je začel govoriti poslanik Gino Alfieri. kr je zneva potrdili nezlomljivo vero v skupno zmago in v neločljivo usodo obeh naiTKiov, povezanih ne samo z zgodovinskimi in kulturnimi stiki, marveč tudi na socialnem in političnem področju.
Konec zborovanja je zaključil navdušen pozdrav Duceju in Hitlerju.
ew0psk® eMIfsacijo
© vojni prttl bsljševiitssu
omike. Zaradi tega se bore madžarski vojaki z italijanskimi in nemškimi braM, da dokončno prepodijo iz Evrope rušilne sile ruskega boljševizma. Doslej doseženi uspehi upravičujejo trdno zaupanje Madžarov v zmago, kajti krajevmi uspehi ki so jih na raznih frontah sovražniki Osi dosegi, ne bedo mogli v ničemer vplivati na izid vojne, ki še za nas konča lahko samo zmagovito. Italija, Nemčija in Japonska razpolagajo' z vsemi potrebnimi voiaškimr političnimi in moralnimi pogoji za zmagovit izid vojne.
Končno je minister Lucas med najzivah-nejsm odobravanjem navzočih toplo pozdravil madžarske čete, ki se bore na vzhodna fronti ob strani hrabrih vojakov Osi ter izpričujejo bojne vrline madžarske vojske.
Easstava bolgarske
v B&ilisssgešti
Sofija, 24. jan. s. Prosvetni mnister je objavil, da bo" v morcu prirejena v Budimpešti velika razstava bolgarske umetnosti in sicer v okviru bolgarsko-madžarskega kulturnega sporazuma.
Del©	Osi trajno
ssarašea
Ankara, 25. jan. s. List »Ulus« komentira naraščajoče težkoče Anglosasov zaradi podmom:ške vojne in pripominja, da bo Os dosegla še večje uspehe s podmorni-škimi operacijami, ki tvorijo najvažnejši del svetovne vojne. Če tudi naraščajo anglosaške pomorske gradnje, stalno^ napreduje tudi gradnja podmornic Osa. To dokazuje dejstvo, da potopitve naraščajo kljub zimi, kar ne otežkoča samo oskrbovanja Afrike, temveč sili tudi Anglijo, da vedno bolj krči obroke za prehrano.
Davčni utajevalci v koncentracijskih taboriščih
Ankara, 24. jan. s. Zaključene so priprave za odvedbo v določena delovna središča prve skupine 10.000 ljudi, ki niso izpolnili obveznosti in plačanja davka na premoženje. Pričele so se tudi priprave za odvea-bo v druga središča nadaljnjih 100.000 ljudi iz istega razloga.
Odkrit zaklad zlata
Pariz, 23. jan. s. Na zelo zanimiv način so v nekem kraju zapadme Francije odkrili skrivališče zlatega denarja v skupni teži 30 kg. časopisi poročajo, da je avtomcfcil zadel ob vežni steber pri neka gostilni. Steber je bil votel in se je zruši!. Pri tem se je razsula velika količina denarja po lilioi. Zlatniki izhajajo iz dobe Ludvika XV. In XIV. Zanimivo je vsekakor tuidi okoliščina, da so v okolici dotične hiše vedno krožille pripovedke ^o nekam žakjopaoem zakladu.
Oncejeva nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar j« iz Duce j enega sic'- ' podelil zakoncema Feliksu in Jo&pmi ( renčič iz Velikega Lipovca, občina Ajdovec, o priliki' rojstva dvojčkov nagrado v
znesku 600 lir.
Sprememba pravilnika o pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah
Visoki komisar za LjuMjarusko pokrajino ie glede na pravilnik o bodivč-nifa pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnnšmcah in bolničnik ambulancah v Ljubljanski pokra-Mm. odc4>ron z njegovo oddocko z dne 18 Kalija 1941-XIX, št 33. glede na § 6. zakona bivše jugoslovanske države o bolnicah z :ine 27. februarja 1930 in smatrajoč za pogrebno. d« se omenjeni pravrlnk spremeni, odločil:
Čl. 1. 01en'l. pravilnika o bo!ničnili pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah m boflničniih aimbulainc3h v L.tubJjanski -lokrajitna. odobrenega z odiločbo z dne 18. ulija 1941-XIX. št. 33, se spreminja takole: »Na ofcmočju Ljubljanske pokrajine so naslednje javne bolnišnice: 1 splošna civilna bolnišnica v Ljubljani, 2. ginekolosko-ostetriška bolnišnica v Ljubljani- 3. bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, 4. zavod za raziskavaoie in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, 5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. 6. bolnišnica Usmi-lienih bratov v Kandrji.«
Člen 2. omenjenega pravilnika se spreminja takole:
»V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine:
1.	v splošni civffliM bolnici m gmdcološko-ostetriški bolnišnici v Ljubljana, v bolnišnici za ženske bolezni v Novem mestu in v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji:
za III. oskrbna razred L. 20.— dnevno, za II. oskrbni razred L. 40.— dnevno, za I. oskrbni razred L. 60.— dnevno,
2.	V bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec:
za III. oskrbni razred L. 10.— dnevno, za II. 06krbni razred L. 20.— dnevno,
3.	V zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani:
za ITI. oskrbni razred L. 25.— dnevno, za II. oskrbni razred L. 50.— dnevno,
V	zavodu za iazaskavanje in zdravljenje novotvorb se plačujejo še naslednje pristojbine:
a)	za obsevanje z radijem:
od i_io MCD po L. 7.50	za	enoto,
od 11—30 MCD po L. 6.—	za	enoto,
nad 30 MCD po L. 4.—	za	enoto;
b)	z a obsevanje z rentgenom:
pri lahkem filtTu za vsakih 10 R L. 0.40, pri težkem fiflitru do 5000 R za vsakih
10 R L. 0.80, nad 5000 R za vsakih 10 R L. 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v II. oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojno.
V	ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroiiki zdravljenja, izvzemšd sitrolke za rontgensiko sekanje in rontgen-ske preglede, ki se zaračunava.jo po veljajoči tarifi.
K bolničnemu zdravljenju se ne štejejo zdravljenja, za katera, je treba dajati posebne teraipevfične pripomočke«
Čl. 2. V ostalem se doSočbe pravilnika, odobrenega z odločbo z dne 18. julija 1941-XIX, št. 33, ne spreminjajo.
Čl. 3. Ta odločba stopi v veljavo z dnem 1. februarja 1943-XXI. Ljubljana. 9. januarja 1943-XXI.
VisoKi komisar Emilio Grazioll
> Ksmumsticm umor
Številnim novim umorom, izvršenim od komunističnih teroristov v razniih podeželskih krajih, se je pridružil v nedeljo tudi morilski zločin, izveden v nepoere Ini okolici Ljubljane. 31 let stari uradnik Kmetijske družbe g. Anton Martinjak, stanujoč na Koaarjah št. 93, se je v nedeljo dopoldne okrog 9. vračal od nedeljske maše, ki je bila v zasilni cerkvi, prirejeni v Združenih opekarnah. Nedaleč od tam, na Polhovgrajski cesti, sta ga v zasedi pričakovala dva naročena komunistična morilca. Napalla sta ga z revolverji in oddala nanj šest do osem strelov, nato pa v zmedi pobegnila v bližnji gozd. Nesrečni Martinjak je dobil več strelov v glavo in je bil takoj mrtev. Zapušča mlado vdovo In hčerkico, ki je stara komaj mesec dni. Njegov »greh« je bil v tem, da je kot Slovenec odklanjal blazno komunistično početje. Kmetijska družba je v njem izgubila vestnega in sposobnega uradnika, njeni nameščenci pa dobrega in simpatičnega tovariša.
Brezvestni komunistični zločin je vzbudil nov val ogorčenja in o 1 pora ne le v okolišu, v katerem se je zgodil, temveč tudi v Ljubljani, kamor se je vest o njem zelo hitro razširila.
Najnovejšo komunistično žrtev, Antona Martinjaka, bodo pokopali v torek popoldne ob 4. na pokopališču na Viču iz ta-mošnje mrtvašnice. S tako grozno prizadeto rodbino globoko sočustvuje vse prebivalstvo.
Bolgarsko-slovaško
gospodarsko sodelovanje
Sofija, 24. jan. s. Na osnovi pogodbe med obema' vladama bo Bolgarija dobavljala Slovaški toj>ak in kuretnino ter bo dobivala v zameno les, električni material.
Aretacija nepoštenih špekulantov v Ss&ji
Sofija, 24. jan. s. Sčfijska policija je aretirala zopet večje število trgovcev in industrijcev, ki so se bavili s prepovedanimi' špekulacijami.
Pomanjkanje zdravil
v Egiptu in Siriji
Ankara, 24. jan. s. Iz Kaira se doznava, da je morala egiptska vlada odkloniti dobavo najpotrebnejših zdravil Siriji zaradi hudega pomanjkanja teh proizvodov v Egiptu.
Gospodarstvo
Bolgarska valutna politika
V	začetku leta smo poročali o bolgarskem državnem proračunu, ki predvideva -povišanje izdatkov od 14.4 na 21.7 milijarde levov pri istočasnem povišanju davkov in drugih dohodkov. Po izvršenem povišanju prejemkov državnih uslužbencev so bili osebni izdatki v državnem proračunu povišani od 5.2 na 7.4 milijarde levov. V proračunu je predvidenih med izdatki 2.2 milijarde levov za povračilo dolga pri bolgarski Narodni banki, kar bo imelo za posledico, da. se bo za enak znesek zmanjšal obtok bankovcev. Ta ukrep ne bo ostal brez vpliva na gibanje cen in ima namen podpreti ostale ukrepe za stabilizacijo cen.
O bolgarski valutni politiki je bolgarski finančni minister pred Sobranjem podal v tej zvezi izjavo, iz katere posnemamo naslednje: Denarni obtok Bolgarije je znašal ob koncu leta 1938. 2.8 milijarde levov, ob koncu lanskega novembra pa 18.6 milijarde levov.
V	«primeri z zapadni mi državami denarni
obtok ni znaten, vendar je treba vpoštevati. da 60% kmetijske proizvodnje ne pride na t-g, ker služi, neposredni prehrani pric ,'alcev, in da odpade v Bolgariji 807o vsega prebivalstva na kmetijsko prebivalstvo. Zato potreba po denarnih sredstvih ni tako velika kakor v za-padnih deželah. Finančni minister je poudaril, da država za svoje potrebe ni izkoristila kredite pri novčanični banki in s svoje strani povzročila, da se je obtok povečal.
V	tej zvezi se je dotaknil vprašanja klirinških terjatev in je poudaril, da je bojazen glede višine teh terjatev neosno-vana. Saldo klirinških terjatev nasproti Nemčiji je znašal 7. decembra lanskega leta 14 milijard levov. Za kritje tega klirinškega salda pa je Bolgarija na podlagi posebnega nemško-bolgarskega sporazuma naročila v Nemčiji za 20 milijard levov blaga, zlasti strojev in naprav Za investicije. Tako bo klirinški saldo z dobavo novčanega blaga več nego krit.
V	prvih enajstih mesecih lanskega leta je bolgarska narodna banka vnovčila za 270 milijonov levov prostih deviz in za 3550 milijonov levov klirinških deviz. Poleg tega je država prevzela od Narodne banke del klirinških terjatev v markah proti izročitvi zakladnih bonov, zaradi česar se je pri Narodni banki postavka naložb v vrednostnih papirjih povečala za 4100 milijonov levov. Končno so se krediti v gospodarstvu povečali za eno milijardo. Gornje transakcije, ki so povzročile izdajo bankovcev za skupaj 9 milijard, pa niso v celoti vplivale na dejanski obtok, ki se je v tem času povečal le za dobrih 5 milijard, kar je deloma pripisati povečanju žirovnih dobroimetij denarnih zavodov pri Narodni banki in drugim transakcijam, s katerimi so bili bankovci odtegnjeni prometu..
G&spsuSarske vesti
-- Ureditev cen kmetijskim proizvodom v Italiji. Italijansko kmetijsko ministrstvo je te dni zaključ lo obsežna dela za določitev cen najvažnejših agrarnih proizvodov v okviru načrta, ki bo 30. januarja predložen seji medministrskega odbora za oskrbo. V zadnjih tedn h je ministrstvo s sodelovanjem sindikalnih organizacij preizkusilo proizvajalne stroške za 260 najvažnejših kmetijskih pridelkov. Po tem načrtu bodo določene osnovne cene v vsakem sektorju kmetijske proizvodnje. Glede na velik pomen teh ukrepov se je kmetijski minister posvetoval tudi s predsedniki trgovinskih konfederacij. Cene bodo določene tako, da bodo upoštevani interesi pridelovalcev kakor tudi interesi potrošnikov.
= Zračni promet v Italiji. Italijanska družba za zračni promet Ala Littorla s sedežem v Rimu je v letu 1911/42 dosegla povečanje prometa za 11.2%. Prevoženih je bilo 4.34 milijona km. štev;lo potnikov je naraslo za 75% na 82.182, prevez prtljage se je povečal za 84% na 1.52 milijona kg. medtem ko je prevoz blaga dosegel 31 milijonov kg. V teku leta 1941/42 je bilo povišano število letal v prometu.
= Proizvodnja in prodaja radijskih aparatov v Italiji. Dne . 16. januarja Je bila do konca vojne uveljavljena prepo- j ved izdelovanja radijskih aparatov za splošno potrebo. Prodaja radijskih aparatov je dovoljena samo državnim ustanovam in novim rad:jsk'm naročnikom-Za te potrebe bo državni podtajnik za vojno proizvodnjo odobril tvomicam določen produkcijski kontingent.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdki Svečama »Pax«, Kopač & Štele, družbi z o. z., je bil izbrisan proku-rist Janko Štele. — V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: »Mleko-trg«, nabavnoprodajna zadruga trgovcev z mlekom in mlečn mi izdelki z o. j. v Ljubljani (zadruga nabavlja za svoje člane mleko in mlečne izdelke, vnevčuje za svoje zadružnike njihove pridelke ali izdelke, kolikor spadajo v okvir trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki, ter proizvaja blago, ki ga smejo zadružniki prodajati v svoj;h prodajalnicah oziroma stojnicah; člani upravnega odbora so: Kovačič Alojzij. Kroupa Pavel, Kugovnik Elka, Knez Ivan, šnkovec Fanl in Vrh Ivanka); Gospodarska zadruga v Cerknici, zadruga z o- j. — Pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Stanko Lenarčič, vp'san pa novi član upravnega odbora inž. Slavko Zajec, mestni inženjer v LjubljanL
= Ustanovitev velike hrvatske družbe za zunanjo trgovino. Z delniško glavnico 22 milijonov kun je bila v Zagrebu ustanovljena družba »Unac, mednarodna trgovska d. d., ki se bo bavila z izvozom kmetijskih proizvodov, ostalega blaga in surovin ter z uvozom raznih predmetov.
= Prevzem velikih zagrebških tekstilnih tvrdk. V trgovinski reg'ster v Zagrebu je bila vpisana družba »Dom« d. d. za tekstilno trgovino z glavnico 20 milijonov kun. Družba bo prevzela tri zagrebške velike tekstilne tvrdke, in sicer S. Milinov, Zagrebački magazin in Brača Klein, kakor tudi podružnice teh tvrdk.
i
Naročajte romane PIC
«
9
= Začasna prepoved prodaje tekstilne* ga blaga na Hrvatskem. Prejšnji teden je bila, kakor smo že poročali, ustavljena na Hrvatskem prodaja tekstilnega blaga, in sdcer kmalu potem, ko so bile uvedene oblačilne nakaznice po sistemu točk V pojasnilo tega ukrepa poročajo iz Zagreba. da pri tem ne gre morda za zopet-no odpravo prodaje tekstilnega blaga po točkah, temveč da gre le za začasno ustavitev prodaje, ki naj omogoči potrebne tehnične spremembe in priprave za brezhibno funkcioniranje novega sistema.
= Omejitev dražb nepremičnin na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonski dekret po katerem so do 10. aprila nedopustne dražbe nepremičnin za kritje denarnih terjatev, vendar so predvidene nekatere važne izjeme.
= Iz spodnjoštajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki »Polzela«, tvcrnici navadnih in tkanih pletenin družbi z o. z na Polzeli, je bilo vpisano, da sta izstopila družbenika Feliks Tomič in Jurij Eftkcvskj ter se je družba z omejeno zavezo spremenila v javno trgovsko družbo pod nazivom Tvcrnica nogavic Reiser & Co.
= Razvoj poštno-hranilnične službe ▼
Nemč^i. Poročali smo že o 601etnjci Poštne hranilnice na Dunaju. O priliki proslave te obletnice je predsednik zavoda podal nekaj zanimivih podatkov o razvoju poštnohranllnične službe v Nemčiji. Leta 1938. ko je bila Poštna poštnohra-nilnična služba razširjena na vso Nemčijo s centralo na Dunaju, je bilo vsega 300.000 varčevalcev s hranilnimi knjižicami. Sedaj pa je to število naraslo na 9 milijonov; med njimi je 3 milijone vojakov. Samo ob lanskem božiču je centrala dnevno sprejela 12.000 do 20.000 prijav novih varčevalcev Povsod na zasedenem ozemlju je bila pripadnikom vojske ustvarjeno možnost, da lahko nalagajo svoje prihranke pri Poštni hranilnici Proslave se je udeležil tud; nemški državni poštni minister Ohnesorge, ki je poudaril potrebo razširjenja poštnohra-nilnične službe na vso Evropo. V lanski ustanovitvi evropske poštne zveze v:di minister osnovo za ustanovitev evrop-ke organizaeje poštnohranilnega prometa. Minister je končno zagotovil, da bo centrala nemške Poštne hranilnice tudi v bodoče ostala na Dunaju in da bo glede na povečani obseg poslov dobila nove primerne prostore.
= Nadaljnje povečanje obtoka bankovcev v Ameriid. V zadnjih 7 tednih se j® cbtok bankovcev v Zedinjenih državah po>-novno povečal za eno milijardo dolarjev ia se je sredi decembra povzpel na 15.1 milijarde dolarjev, nasproti 10.7 milijarde pred enim letom in 5 milijardam v letu 1934. (pred devalvacijo dolarja). Obtok bankovcev se je začel naglo večati zlasti v zadnjem času. Da se je cbtok dvignil cd šest« na sedmo milijardo, je trajalo tri leta, da je dosegel osmo milijardo je trajalo eno leto, za deveto milijardo 8 mesecev, za deseto milijardo 5 mesecev, za enajsto ia dvanajsto nrljardo pa 4 mesece, za trinajsto milijardo 12 tednov, za štirinajsto milijardo 9 tednov in za poslednjo petnajsto milijardo le 7 tednov. Vzrok naraščanja j« seveda predvsem v financ'ran ju vojnih izdatkov, kar se kaže tudi v naglem naraščanju portfelja državnih papirjev pri se-veroameriških novčanlčnih bankah od 2.2 milijarde v začetku decembra 1941. na 5.6 milijarde v lanskem decembru.
= Izgraditev podzemeljske železnice v Budimpešti. Budimpestanska mestna uprava je izdelala načrt za izpopolnitev mestnega prometnega omrežja, ki naj v bodoče bolj ustreza znatno povečanim prometom potrebam naraslega števila prebivalcev. Načrt predvideva v prvi vrsti gradnjo obsežnega omrežja podzemeljskih železniških rmu. ki bocjr, imele zaenkrat dolžini 29 kilometrov. Budimpešta ima sedaj eno samo podzemeljsko železniško progo, ki je dolga 3.7 km. V mestu in okolici pa znaša že sedaj omrežje cestne železnice"338 km. Poleg tega je v Budimpešti 117 km avtobusnih prog.
= Rekordni Promet na pariški podzemeljski žtieznici. Ker so odpadla druga prevozna sredstva., se je že leta 1941 promet pri pariški podzemeljski železnici v znatnem obsegu povečal. Lansko leto pa je prineslo novo povečanje števila prevožen h potnikov za 0.2 na 1.3 milijarde potnikov, in to na omrežje s skupno dolžino 158 km. Dohodk družbe za podzemeljsko cestno železnico »Metropol i tain« so se lani dvignili za 250 na 1463 miliionov frankov. Družba vrši tudi avtobusni premet in je na redn h progah prevozila v lanskem letu 218 milijonov potn:kov, kar je prineslo družbi 343 milijonov frankov dohodkov.
= Gospodarski razvoj Švedske v lanskem letu. Zaradi omejenih možnosti trgovinske izmenjave s prekomorskimj državami in zlasti dobave nekaterih surovin je industrijska proizvodnja Švedske v prejšnjih letih nekoliko nazadovala, lani pa se je zopet povečala. Indeks industrijske proizvodnje je v lanskem letu narasel na 108, nasproti 104 v letu 1941 ter 112 in 124 v prejšnjih dveh letih. Zaooslenost je bila v posameznih industrij sirih panogah prav različna. V strojni indurtrjji in deloma v železarski stroki je proizvodnja dosegala rekordno višino, zaostajala pa je predvsem v lesni industriji. V mnogih industrijskih panogah se občuti pomanjkanje strokovnih delavcev. Potrošnja jekla so je lani povečala za 15%. Deloma se je dvignila potrošnja cementa, v zvezi z oživljeno gradbeno delavnostjo. Tudi potrošnja cementa za gradnjo obrambnih objektov se je dvignila. Švedska trgovinska mornarica je doslej izgubila 550.000 brutoregistrskih ton. Ta izguba je že deloma nadomeščena z gradnjo novih ladij. Ob koncu novembra je znašala švedska tonaža trgovinske mornarice na 1.38 milijona brutoregistrskih ton nasproti 1.46 v začetku leta in 1.62 milijona ton ob izbruhu sedanje voine. Znatne so bile lanj investicije v nekaterih industrijskih strokah, predvsem v rudarstvu, za povečanje proizvodnje kov:n. za pridobivanje olja vz oljnega škriH^rv,. nro?Tvodnin suoer-fosfata itd. Znaten napredek je bil zabeležen tudi v pogledu preosnove avtomobilskega prome+i na rvoson z generatorekimi plini v izkoriščanja" postranskih proizvodov pr! proizvodnii celuloze in v proizvodnje krmilne celuloze.
Neme priče ljubljanske preteklost!:
Krekov trg
Izza srede šestnajstega stoletja je uii cd tam, kjer je dandanes Zmajski most, pa do Graui tob desni strani sedanjega Mestnega doma) v ravni črti obrambni zli, prav za p;av je bil zgrajen v rečeni razdalji del mestnega oozidja s kioštrskimi al: fiinčiikanskmii vrati. Dohod v mesto z vzhoda je bi i edinole skozi ta vrata kako: tudi se je moglo zapustiti mesto samo skozi n.e. Vrata so bi:a podobna trdnjavi, zavarovani s prekopom in očvrščeni z dvojnim zidom. Celotna zgractba je bila narejena iz rezanega kamenja. Dvonadstropna vrata s stolp; so imela okenca, med katerimi je bil postavljen v prvem nadstropju železen mož s sulico. Dvojni zid, držeč od vrat proti Ljubljanici, so opremili v zr.četku osemnajstega 3toletja s topovi. Pod tem delom mestnega ofczi !ja je bil iziww~n globok jarek, preko katerega sta držala dva mosta. Nedaleč od tod, vendar že zunaj mestne meje, je nai k.p krvavečega Kristusa, ki so ga radi obiskovali premnogi romarji, zlasti v postnem času. Ker so pa postala ta mestna vrata sčasoma, cio leta 1785., tako slaba, da si ni up. Io skozi nje hoditi niti vojaštvo, zato so jih v letih 1789. in 1790. podrli. Z njihovo o I stranitvi jo je pridobilo mesto precej lep kos prostega sveta, na katerem so osnovali leta 1811 tako imenovani sJahrmarktplatz« (sejemski trg). Ko pa je oikupilo mesto v letu 1816. še dva bližnja vrtova, je moglo trg še znatno razširiti. Zdaj je to Krekov trg, poprej, in sicer od leta 1876. do meseca julija leta 1919., pa se je imenoval Cesarja Jožefa trg. Mesto je uporabljalo in odkazovalo ta trg, kar se dogaja še slej ko prej, za prav različne namene in poti-ebe.
Do leta 1854. so na tem trgu kaznovali, to je šibaJi vojake zaradi manjših prestopkov. Ta kaznovalni postopek, ki se mu je reklo nemški »Gpitzruteniaufen« (nekakšen prehod med palicami), se je izvajal, kaJior mi je pravil pokojni oče, takole: Stotnija vojakov je dospela na trg ter se postavila v dve vrsti. Obsojenec z golim hrbtom je bil prisiljen, počasi korakati med razvrščenimi vojaki. Vsak izmed njih je imel šibo. s katero je moral pošteno oplaziti grešnika, kajti za udarjalci je korakal vojaški jetničar ali profos, strogo pazeč, da je slehernik udrihnil po siromaku. Dotlčnik, ki morda ni zadostil ukazani žalostni nalogi, je prejel nato sam enak >poboljšek«.
Na tem trgu je bil skorajda Se do začetka tekočega stoletja v majhnem obsegu pravi »prater« po dunajskem vzorcu, zakaj tu so se ustavljali lastniki cirkusov, zve-rtnj;nkov, panoram, panoptikumov, komedij, muzejev, bazarjev, strelišč, vrtiljakov in podobnih naprav za ljudsko razvedri-tev in razveseljevanje. V nastopnem naj bo osvežen spomin na nekatera posebno privlačna potujoča podjetja. Na trgu so se vgnezdili cirkusi: v mesecu aprilu leta 1876. in tri leta pozneje v mesecu juniju Sidcdi; leta 1880. v mesecu juliju Fumaga-li, si meseca oktobra Kreinbser & Comp.; v mesecu novembru leta 1893. Conralini in meseca aprila naslednjega leta Amato. V juliju leta 1884. je bil videti na trgu Tra-berjev muzej voščenih podob znamenitih ljudi. Meseca oktobra leta 1888. in prihodnje leto v mesecu aprilu je obiskal mesto Jožef Strotoschnedder, ki je razkazoval svojo umetnost in svoje vragolije, nemara bolje povedano, izredno čudovito gibčnost in predrznost, na žični vrvi, napeti na visokih drogih in najvišjih hišah obkrožu-jočih trg. Po potresnem letu 1895. so se morala vsa tatka in podobna zabavišča naseljevali večilel zgolj ob straneh tistega dela Lattermannovega drevoreda, ki drži mimo Jakopičevega) umteniškega paviljona proti »Unionski« pivovarni.
Po Robidovih zapiskih je bilo pred letom 1789. za stolnico in škofijskim hlevom 66 velikih in 16 manjših kramarskih lesenih lop ali lesenjač (barak), a za prvo zloženih še 75 stojnic, katere so postavljali do 1868. leta ob času letnih sejmov po več krajih mesta, zlasti pa na sedanjem Krekovem trgu. — Po drugem viru je ukazal leta 1800. okrožni urad mestu, da mora prestaviti sprel omenjene lope na dandanašnji Krekov trg, kar se je izvršilo. V lesenjače so se vseljevali, kadar so bili veliki letni sejmi, domači in tuji trgovci Nekateri poslednjih so si postavljali kar lastne šotore. Nekajkrat so prišli na trg tudi Žid je v precejšnjem številu. Tako na primer o sv. Elizabeti 1906. leta »samo« dva in štirideset, menda zato, ker so mislili, da je Ljubljana s svojim prebivalstvom za njihove namene in preskuša je še več ko primerna.
Nekako izza. leta 1886. ali 1887. je za-
sajen Krekov trg ob dveh straneh z laškimi javori ali piatanami v nadomestilo za poprejšnje mnogoštevilne vitke jagnede. Vodnjak, stoječ na trgu med tremi koša»-timi divjimi kostanji z rdečimi cvetovi spomladi, je biil opuščen in zasut leta 1890. Postal je namreč nepotreben, ker je bil leto poprej, dne 29. junija, izročen svojemu namenu s primerno slovesnostjo, poveličevano s topovskimi streli z gradu, mestni vodovod. V spomin na ta dogodek, toliko važen in pomemben v premnogem pogle'.u sa. Ljubljano, je bil zgrajen na trgu velik vodomet. Njegov srednji curek je metal vodo do dvajset metrov visoko, medtem ko je brizgalo iz njegovega oboda vodo proti velikemu curku ali sredini velikanske posode štiri in šestdeset praimen-čkov v lokasti obliki. Vodomet je jel delati Sčasoma bolj in bolj se razvijajočemu prometu na trgu napoto. Zato so ga leta 1908. olstranili, a sledovi za njim 30 na tleh še vedno nekoliko vidni. Iz istega razloga so posekali že krog leta 1901. vsako drugo platano, tako da so ostala od njihovega nasada v prvotni razdalji zgolj ti-
sta tri drevesa, v katerih trficotu tiči rfeer temu ali onemu nevSečna, vendar pa tudi prepotrebna hišica. Razen tega je morala mestna uprava prestaviti trženje z marsičim s tega trga drugam, ko je začela dne 6. septembra 1901 obratovati redno električna cestna železnica. Njena proga, vijo-ča se čez Krekov trg, Prel škofijo in po vsem Mestnem trgu, je pregnala s teh prometnih žil vse. ki so nekoč na njih karkoli prodajali, v druge mestne kraje in na druge tržne prostore. Ne ravno preveliko let za tem je bilo premeščeno s tega trga tudi prodajanje božičnih drevesc na Sv. Jakoba trg. od tu pa vsaj pred približno dvajsetifni leti v Zvezdo, na prostor med nunsko cerkvijo in domom Filharmonične družbe. Veliko let pa že pristajajo na Krekovem trgu avtobusi, katere uporabljajo zlasti kmetski ljulje iz neposredne mestne okolice in z Dolenjskega, kaikor tudi avtomobili, ki odvažajo tn privažajo, predvsem ob nedeljah ln praznikih, izletnike in izlet-nice, o čemer pa seveda v časih, kakršne preživljamo, ni govora AloJlij Potoinlk.
cci Dozimi
Pozimi smo mnogo navezani na umetno razsvetljavo Dnevne srvetohe je mnogO manj kakor v drugih letnih časih Zaradi tega je popolnoma naravno da ž vi naše oko v z&lo neudobnh razmerah
So pa še dru.g; razlogi, ki vplivajo na naš vid. Toplina sobe odvaža 'z človeškega telesa vlago in p>ri tem so prizadete rudi oči Če se torej naše oko segreje /aradi ostre svetlobe ali visoke temperature občutimo kmalu žgočo m pekočo bolečuno zato. ker je v očesu manj vlage. Če se proces rzsuie-vanja očesne vlage nt-kaj čusa nadaljuje, nastopijo lahko vnetja
Treba je torej da naše oči' od čaj-a do časa osvežimo. To storimo tako. da privn-
I jamo očem hladnega zraka. Vsakdo ve iz las-tne skuš-nje. da so oči občutljive tudi za Spremembo temperature. Praktiki so tudi ugotovili, da oko pri umetni razsvetljavi ve<_ trpu kakor pri dnevni svetlobi, ker ima svetloba umetne luč- mnogo rdteih in rumenih žarkov, ki naše oko dražijo. Kdor torej dola pri umetni svetlobi mu priporočamo. naj naprav od časa do čas:- odmoi v svojem delu m naj s« zazre v daljavo. Bleščeči papir slepi človeško okv. t»rav tako s'abijo vid tudi pestre vezenine Svetlobni \~t. ki nam rabi, mora biti predvsem jasen ne sitne biti preblizu nas in tud-s ne sme biti preoster, da ne nastopijo poškodbe
Novo mesto. 23 januarji..
Morda še nikoli niso stala obrtniška združenja pred tako važnimi' nalogami, kakor stojijo v današnjih časih Danes so združenja tista vez, ki posredujejo med svojimi člani obrtniki in oblastmi, katerim tolmači želje in težnje obrtnikov in v mejah možnosti izposlu.ie za svoje člane pre-potrebni material. Na spodnjem Dolenjskem deluje po likvidaciji edino še obrtniško združenje v Novem mestu ter manjša združenja v Kostanjevici in Mokronogu. Novomeškemu združenju, ki je med vsemi največje in najpomembnejše, so bila konec leta 1940. pripojena še združenja krojačev. šivilj, čevljarjev, mizarjev, kovinarjev in združenje čevljarjev v Žužemberku. S pripojitvijo teh združenj je novomeško skupno združenje sprejelo ve le njih člane in premoženje, ampak tudi vse dolžnosti, pravice in bremena, s povečanjem svojega delokroga je novomeško združenje postalo središče vsega dolenjskega obrtniškega gibanja in razvoj *ega združenja najzgovomeje izpričuje stanje obrtništva na Dolenjskem
S preureditvijo obrtniških organizacij v minulem letu je tudi vse delovanje bivših združenj zašlo na čisto drug tir. Posebno velike spremembe je doživelo bivše novomeško skupno združenje obrtnikov. Stanovska združenja posameznih obrtniških skupin so bila pripojena temu skupnemu združenju že konec leta 1941., v teku minulega leta pa so se sploh vse te obrtniške j organizacije popolnoma reorganizirale. Naj-j prej je bila izvršena centralizacija obrtništva. Vrhovna organizacija obrtništva je postalo združenje industrijcev in obrtnikov, obrtniški odsek za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, ki izdaja tudi za dolenjske obrtnike vse določbe in naredbe. Le na to organizacijo se morajo odsle-J obrtniki preko njenih poverjeništev obračati s kakršnimi koli vlogami. Po pokrajini j® vrhovna organizacija ustanovila zlasti v večjih krajih in kjer so že preie delovala skupna obrtniška združenja svoja poverjeništva, ki po navodilih centrale poslujejo popolnoma samostojno Tak-i poverjeništva so sedaj v Novem mestu, v Kostanjevici in v Mokronogu kar nai-zgovorneje dokazuje moč obrtništva nu spodnjem Dolenjskem.
V minulem letu je bHo v novomeškem po ver j eni štvu včlanjenih 514 mojstrov z 203 pomočniki in 302 vajencema, torej kai 102 mojstra več od leta 1941. V združenju je- včlanjenih največ mlinarjev in Žagarjev, in sicer 136, vendar imajo ti najmanj pomožnega osebja, ter zaposlujejo le 8 po-
močnikov in 5 vajencev. Sledijo čevljarji, 96 po številu z 53 pomočniki in 55 vajenci, krojači. 101 po številu in 34 pomočniki ter 93 vajenci, 83 kovinarjev z 20 pomočn kf in 46 vajenci, vendar med njimi daleko prednjačijo kovači, ki jih je 65. Kovinarjem slede mizarji (61), brivci (11). kolarji (17). pek: (16). sedlarji in tapetniki (11). Vse ostale obrti pa ne dosegajo števila 10. ' najmanj pa je izdelovalcev krede, pogrebnih zavodov, sodavičarjev, sodarjev in pražilcev kave, ocl katerih je pri združenju prijavljena samo ena obrt. Združenje ima še vedno svoj krojaški, čevljarski, mizarski, kovinarski, mlinarsko-žagarski in skupni odsek.
V Združenju je bilo v preteklem letu sklenjenih 122 učnih pogodb, razveljavljenih pa 26. Največ pogodb je bilo sklenjenih v šiviljski stroki, in sicer 34, v krojaški 18. v kovinski 21, v čevljarski 18, v mizarski 14. v brivsko-frizerski 8, v ko-larski 3, v pečarski 3, v mlinarski 2 in po ena v soboslikarski in tapetniški stroki. Pomočniški izpit je položilo 83 vajencev in to v krojaški stroki 17. v kovinarski 17, v mizarski 13, v šiviljski 13 in 10 v čevljarski strok;. Obrtna pooblastila je prejolo lani 22 mojstrov, in sicer: 8 čevljarjev, 2 krojača, 1 šivilja. 2 brivca in frizerja, 1 slaščičar, 2 kovača. 2 mizarja, 1 predelovalec peska, 1 kolar, 1 pečar in keram čar, 1 knjigovez in 1 dovoljenje za podružnico žagarskega cbrta. Nadaljevanji obrta po vdovi sta bili prijavljeni dve, eno v krojaški, drugo v mlinarsko-žagarski stroki. Odjavljenih obrti je bilo 7, od teh ena podružnica, 1 zarad smrti lastnika, 2 pa sta bili odjavljeni le začasno. Pomočnikov je bilo v preteklem letu na novo prijavljenih 207, odjavljenih pa 71. Največ odjav in prijav je bilo v čevljarski stroki.
Mojstrsk izpiti ?o se vršili v preteklem letu le enkrat. Vajencem in pomočnikom pa je poverjeništvo izdalo v preteklem letu 127 poslovnih knjižic.
Zelo važno vlogo je igralo poverjeništvo pri raznih dobavah, ki se po večini vrše na nakaznice. Poverjenštvo samo pa je izdajalo nakaznice tudi za predmete, ki se dobe sicer še brez nakaznic, vendar pa je zaradi pravične porazdelitve tega blaga bilo potrebno urediti dobavo po nakaznicah. Razen tega je poverjeništvo takisto posredovalo, izdajalo obrtnikom razna potrdila, izjave in pisalo prošnje za oblasti in tako v vseh pogledih skušalo pomagati obrtništvu v današnjih časih.
Gornje številke nazorno izpričujejo, kako veliko delo opravlja sedanje novome-
Pristanlšče Bougle v Alžiru po italijanskem letalskem napadu: dva velika parnika
sta se prevrnila
ško poverjeništvo med obrtništvom na Dolenjskem. Zaradi tega je bila toplo pozdravljena in sprejeta zamisel odgovornih krogov, da so osnovali tudi v dolenjski metropoli, ki igra danes v pogledu dolenjskega obrtništva neprimerno važnejšo vlogo kakor prej, svoje poverjeništvo. ki skrbi in vodi vso številno dolenjsko obrtniško družino.
Frcf. Franjo Sie
Danes se bo očak Abraham spet enkrat pošteno začudil, ko bo med svoje vojščake potrdil tudi profesorja Franja Sič-a. In začudila se bo z njim vsa Ljubljana in z njo številni njegovi prijatelji in znanci, bivše učenke in učenci, saj kar ne bodo mogli verjeti, da je temu prožnemu, dobrovoljne-mu in živahnemu možu že potekla »dni lepših polovica«.
Jubilant, profesor državne trgovske aka-demiej in abiturientskega tečaja zbornice TOI v Ljubljani se je rodil v št. Vidu nad Ljubljano očetu prof. Albertu, našemu zaslužnemu folkloristu in pedagogu, in materi Mariji roj. Trillerjevi iz znane Bergantove družine v Trnovem, blagi gospe, ki jo je kot agilno društvenico poznalo vse naše mesto. Edinec Franjo je študiral realko v Ljubljani in Idriji ter trgovsko akademijo v Pragi, kamor se je po prvi svetovni vojni vrnil na komercielni oddelek češke teh-^ nike, kjer je bil diplomiran. Sodeloval je pri ustanovitvi Trgovske akademije v Ljubljani ter je od leta 1918 poučeval še na licejskem trgovskem tečaju, rad pomagal tudi na drugih strokovnih zavodih in se ves čas pledno udejstvoval kot bllancist, organizator in revizor. Več let je bil zapriseženi sodni izvedenec za knjigovodstvo in bilance trgovskih družb.
Zelo uspešno in spodbudno je ta naš prvi strokovnjak za knjigovodsko vedo tudi sukal pero. Napisal je vrsto izvrstnih učbenikov in priporočnikov: Knjigovodstvo I. in n. del (1921). Princip in teorija bančnega knjigovodstva (1923), Trgovska korespondenca (z očetom, 1923), deset knjižic Knjigovodstva za samouke (1927), Knjigovodstvo za obrtno nadaljevalne šole in enoletne trg. tečaje (1931) in končno Trgovsko knjigovodstvo v štirih delih kot učna knjiga za trg. akademije (1937). Vse te njegove knjige odlikujeta jasna metoda ln široka razgibanost. Prof. Franjo Sič, čigar strokovna usposobljenost je bila deležna najvišjega priznanja s tem, da je zasedel knjigovodsko stolico na pedagoškem tečaju ljubljanske univerze, je upoštevan avtor sistemske teorije in posebno saldne teorije, katero je obrazložil z barvno metodo.
Mnogo je pisal tudi v strokovne liste, tako v »Gospodarski vestnik«, »Trgovski list«, »Fotoamatcrja«, »Bančni vestnik« in druge. Minuli mesec ga je kot priznanega .strokovnjaka župan mesta Ljubljane poklical v Prehranjevalni odbor, kjer bo lahko s pridom uveljavljavljal svoje zamisli tudi na tem za sedanjo dobo tako važnem poprišču.
Z zgledno vnemo je vedno rad sodeloval v raznih društvih, kier je imel tolikrat priliko pri izletih pokazati svoj organizatori-čnl talent, pri slavnostnih prireditvah pa svoj neprekosljivi okus ter slikarsko in aranžersko nadarjenost.
Ce omenimo še, da dosega prof. Franjo Sič kot pedagog Izredne uspehe, da je le
malo učiteljev tako priljubljenih pri dijakih, kakor je on, in da je navzlic obilnemu vsestranskemu delovanju in zaposlenosti eden naših najprijetnejših družabnikov, če opozorimo končno na uspehe, ki jih je v zadnjih počitnicah dosegel pri mladih srcih kot iznajdljiv lutkar, smo se obdolžili uglednemu slavijencu ob njegovem srebrnem jubileju, ki ga bo praznoval s svojo drago Francko. S hčerkama Mito, glasbeno nadarjeno petošolko, in hudomušno Andico ter s številnimi dobrimi prijatelji, ki mu iskreno žele še mnogo zdravih, srečnih in uspešnih let.
GLF*W-1$£E
DRAMA
Torek. 26 jan. Ob 17.30: Deseti brat. Red Torek.
Sreda. 2? inn.: Ob 17.30: Zaljubljena žena.
Red Sreda. Četrtek	ian • ni-. 17?«	i n-o«.
Izven. Cene od 18 lir navzdol.
»
Jurčlč-Golia: »Deseti brat«. 16 slik po Jurčičevem romanu. Osebe: Benjamin-BratinA, graščakinja-Gabrijelčieeva, Ma-rica-Levarjeva. Balček-Bajde, Dolef - Lipah, Piska/v - Peček,ž Marijan - Verdonik., Martinek Spak-M. Skrbinšek, Kvas-Dre-novec, Krjavelj- Cesar, sodnik-Nakerst, zdravnik-Košuta. lektorica-Kraljeva, Dra-žar-Raztresen, Krivčevi: Plut, P. Juvano-va in Sancinova. Režiser: prof. O. šest; scenograf: inž. E. Franz.
GoMonl: »MirandoJina.« Prihodnja premiera v Drami bo znana Goldonijeva komedija »Mirandolina«, zgodba, ki obravnava snubljenje brhke krčmarice, ki ji dvorijo razni kavalirji. Duhovita ženska, ki si izbere po zdravem čutu in pameti praveera moža, ie osrednja ženska vloga, ki jo bo i°rrala Mira Danilova. Igro bo zrežiral Jože Kovič.
OPERA
Torek. 26 jan.: Ob 17. url: Sestra Angelika 7. simfonija. Red A. Sreda, 27. jan.: Ob 17.: Beg iz seraja. Red B.
četrtek, 28. jan.: Ob 17.: Thais. Red četrtek.
Petek, 29. jan.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 30. jan. ob 17.: Zemlja smehljaja. Premiera. Red Premierski.
G. Puccini: »Sestra Angelika.« Opera v enem dejanju. Osebe: Angelika — IIeyba-lova, Kneginja — Golobova, opatinja — Poličeva, sestra gorečnica — Karlovčeva, učiteljica novink — Stritarjeva. L. v. Beethoven: »7. simfonija«, koreografija po originalni zamisli L. Mjasina v priredbi Maksa Kirbosa. štirje stavki: 1. Poco sos t en lito: Stvarjanje, 2. Allegretto: Zemlja, 3. Presto: Nebo, 4. Allegro con brio: -Uniče-nje. Solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Kirbo-sova k. g., Remškarjeva, Kirbos in Poga-čar. — Dirigent večera: A. Neffat, režiser in inscenator opere »Angelika«: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti.
Premiera Leharjeve slovite operete »Zemlja smehljaja« bo v soboto za red Premierski. V glavnih partijah: Mlejnikova, čuden, Barbičeva, M. Sancin, Debevec in Anžlovar. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: ng. P. Golovin.
KULTURNI PREGLED
Te dni je izšel v založbi »Dobre knjige« življenjepisni roman skladatelja Vincenza Bellinija. ki ga je spisal Arnaldo Fracca-roli. Roman, ki ima v izvirniku naslov »Beliini«, je objavljen v slovenskem prevodu pod naslovom »Nestanovitno srce«. Ne dvomimo, da bo Fraccarolijevo delo tudi v naši besedi našlo širok krog čitateljev, prav kakor v Italiji, kjer sodi Fraccaroli med najbolj čitane pisce.
Aznaldo Fraccaroli je tudi med najbolj pLodovitnimi pisatelji. Do nedavnega je bil znan predvsem kot p'sec duhovito in z ostrim opazovalnim čutom spisanih reportaž o pogostih potovanjih po širnem svetu. Prepotoval je menda vse celine in svoja opazovanja strnil v dolgo verigo potepinih knjig, ki imajo vse prednosti poučnega, zabavnega vedrega in nevsiljivega prikazovanja neznan:h krajev, medtem ko kažejo duhovite in ironične pripombe o vsem, kar vidi, sliši in doživi avtorjev ostri opazovalni čut. 2e naslcvl njegovih potopisnih reportaž so včas'h odkritja avtorjevih spoznanj, Čeprav često prav duhomušna. Naj navedem le nekatere njegove potopisne zbirke: »Newyork( ciklon narodov«, »Hclly-wood, dežela avantur« »Ceylon, biser tro-pičnih krajev«, »špenija encantacora«, »Glejte, Pariz!«, »Svetlobe in sence v Pa-raguayu« »Vrata Daljnega vzhoda«. »Otok lepih žensk« (Bali). »Smaragdni Budha«, »Kitajcka, ki se izgublja« itd.
Pogosta potovanja in spoznavanje mnogih neznanih dežpi so nudila Fraccaroliju priložnost, da je svojo pisateljsko fantazijo utešil z nekaterimi nenavadnimi novelami
in romani. Naj navedemo »že*- ki paradiž ali American Girls«, »Zaljubljene deklice« izmed romanov in »Sedem žensk okoli sveta«, »Nore novele, vendar ne preveč«, »Tudi te so nore, vendar...« v seriji njegovih duhovitih novel, ki vro predvsem iz pisateljeve bogate zakladnice pestrih spoznanj in dognanj z romanja okoli sveta. Avtorjev sarkazem in duhovitost, kaže jo tudi naslovi nekaterih drugih njegovih del, kakor na primer »Tiho, stric Matevž«, »Naše vsakdanje življenje« (sp'si nizke filozofije), »Coriolano hoče biti srečen« in »Živeti ho-iem po svoje«.
Fraccaroli je svojo vedrino in duhovitost, svoj lahki in zabavni slog hotel izpričati tudi v neštetih komedijah, ki so prav tako značilne po izbiri nenavadnih naslovov, kakor: »Sladko življenje«, »Ne ljubi me tako«, »Osrednje vprašanje«, »Plavolasi greh«, »Vesela učenost«, »Figovo pero« itd. Njegove lahke komedije sicer ne rešujejo velikih problemov, a čitatelj kakor gledalec se ob njih nasmejeta od srca. -
V zadnjem času se je neizčrpni Fraccaroli polotil tudi zgodovinskih romanov, ki jih seveda oblikuje preprosto, lahko in vedro, čeprav nas tu in tam s svojimi globokimi čustvenimi prikazi tudi gane. Lansko leto je izdal roman iz Napoleonovega življenja ali, bolje rečeno, roman Napoleonove ljubezni, ki je izšel pod naslovom »Napoleonova ženska« (Grofica Walew-ska) in je v rokopisu tudi že poslovenjen. Zlasti pa ga je zamikalo življenje nekaterih italijanskih skladateljev. Kot življenjepis je izdal prikaz Puccinijevega življe-
nja, v " obliki življenjepisnih romanov pa »Roosinija« in »Bellinija« v zbirki »Patriarhi italijanska opere«.
S prevodom »Bellinija« smo Slovenci dobili prvo Fraccarclievo delo v našem jeziku. Nekaj njegovih črtic in novel je sicer že izšlo v nekaterih naših revijah in koledarjih (tudi letošnja »Vodnikova pratika« cbjavlja neko njegovo humoristično črtico), a po teh skromnh odlomkih si nihče ni še mogel ustvariti sodbe o Fraccaroliju. »Nestanovitno srce« nam prikazuje življenje skladatelja Bellinija v tip čnem Fraccaroli jevem slogu, ki bi ga po nekaterih besednih posebnostih in stiističnih hudomušnostih smeli primerjati s slogom našega Milčinskega. Pri vsem tem pa podaja podobo svojega junaka zelo verno, držeč se virov, ki jih je črpal o skladatelju. Zato bi lahko njegovo delo o Belllniju imenovaii veren življenjepis v literarni obliki. O tem pa bo še besede v posebnem članku.
Sto predstav „Traviate"
Tu<J: uprizoritve ranajo svoje jubileje. Doseči sto predstav — to je že izreden uspeh v gledališču, ki nima za seboj velemesta in v katerem je biilo deset petnajst predstav iste opere v isti sezona značilen dogodek. Verdijeva »Traviata« je torej doživela na deskah nase Opere za naše razmere nenavaden »juVJej«. Pri tej »tatici pa so vštete saimo predstave od konca prve svetovne vojne do danes. (»Travnato* so igraili v slovenskem gledališču tudi pred letom 1918.) Poleg Smetanove »Prodane neveste« je • »Traviata« najboij prM >ub!jena opera v žefleznem repertoarju našega gledališča. Jubilej domače »Traviate* pomeni obenem zmagoslavje Verdijeve glasbe, ki je prav v tej, danes že vsepovsod ljudski opori
morda najmanj zahtevna kar se tiče glasbeno-problematične plat, zaito pa najbolj topla in človeško prisrčna. Kolikokrat smo že silišaili opero samo in nie posamezne arije in vendar se vedno zrova predajamo čaru že dolgo znane a neugnano kipeče sitrasitne. zdaj prešerno vesele zda' otožne muzike, kii spremlja ljubezenske prigode lepe Violette! Nedavna osvežitev na;e uprizoritve z novo zasedbo Violette im Alfreda — z Vidalijevo in Čudnom — je zopet za-vabila »Traviatino« sita,no občinstvo in sri pridobila še novega — tistega, ki se — lačno lepe. opojne muzike in razkošja parišk"h salonov — tesni v dijaškem parterju. Ob spominu na sto predsitav »Traviaite« si je njena stara publika obujata zlasti odrski Mk Zlate Gjungjenac. ki je prav z Violeto im z Manon dofspola na vrhunec svoje popularnost? pri nas in je znatno prpomogla, da so gledališki statistiki lahko že letos* ugotovili nastopajočo stotrco v dolgi vrsti »Tra-viatinih« predstav. K uspehu sedanje »Traviaite« je tudi prispevala Debevčeva režija, katere odlike je posebej opazil kritik milanskega »Corriere della Sera« Ga-briele BaAdini. Bleščeči vzor. ki ga je predlansko leto pokazaila Ljubljani rimska Kr. Opera s svojo predstavo te Verdijeve mojstrovine. je tudi zapustil vidno sifed.
Nedeljska stota predstava je znova potrdila neugnano nrkavnost »Travate«. Predstavna je bila docela razprodana (prav kakor v Drami prva repriza komedije L- Prenner-jeve »Veliki mož«). Pusto januarsko popoldne z odjugo in za mračen mn, žalostnim nebom je že sdmo vabilo v T al i j in hram, zlasti še pod tople žarke Verdijeve glasbe Za jubilej so okrasrli rampo z zdenjem, med !teran so ae bleščali zlati listi: sred* je
ležal velik venec z obilnim šopkčnm rdečega cvetja in z daleč vidno številko 100.
V vsem drugem se ni nič spremenilo. Predstava je bila na običajni višini. Ksenija Vidalijeva je — kakor že doslej — položila v V-oletto ves svoj šarm. lepoto in bogato muzikalno izraznost svojega petja ter moč srvoje igre. Kot Alfred je užigal s svojim glasom D. Čuden, čeprav to pot morda mi bil najbolje razpoložen. Posebno pozornost pa je občinsitvo izkazalo Veko-slavu Janku, ki nastopa najdoije izmed vseh v tej dolgi vrsti sto predstav in ki je tud1 zdaj vzbudil z znano Arijo Gecrgesa Germonta v drugem dejanju dolgotrajen aplavz. V gledališču je bilo mnogo ploskanja in navdušenja. Teh troje vodilnih solistov je dobilo šopke in darove TutM dirigent Demeter Ž e b r e, ki je vodil s skrbno pozornostjo orkester, je bil pred raimpo deležen močnega priznanja. Tako je torej poteklo skromno slavje naše domače »Traviate«. sn ta rekorderka med operami bo zdaj nastopila drugo stotino.
Slikar Evgen Sajovic
Ob zaključku številnih letošnjih razstav mladega umetniškega rodu se je prikazal z 10 oljnimi deli. ki jih razstavlja A. Kos v prehodu nebotičnika, tudi sl:kar Evgen Sajovic. Skromnega, na zagrebški akademiji šolanega umetnika smo doslej običajno srečevali na razstavah Neodvisnih v Ljubljani in Zagrebu (1940), kjei jt opozarjal nase in na svoj obetajoči talent najboij kot kraji-nar idiličnih, slikovito zajetih »amat.
E. Sajovic razstavlja sedem krajinskih dei hi troje cvetličnih tihožitij, pa tudi sicer je obranil v načinu motivnega izbora v krajini to pa svojem prqpraatem, morda tokrat eda
r o n i ha
*	Smrt generala Bennatia. V Rimu je umrl general Lueiano Bennati, eden izmel najboljših italijanskih topničarjev. Napravil je mnogo odkritij, s katerimi se je okoristila italijanska vojska. Pokojnik se je rodil v Milanu leta 1852., leta 1910. je bil poveljnik trdnjavskih napra.v v Pia-cenrd, ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. pa ie b;l pozvan za inšpektorja v vojno ministrstvo.
*	Smrt publicista Cerauiglinia. V Rimu je umrl po kratki bolezni 593etni publicist Ottorino Cero.uig ini, znan posebno kot sotrudnk i ista »Domenica del Corriere«. Pokojnik je bil rojen v Perug-ji ter je sodeloval pri številnih italijanskih dnevnikih in revijah.
*	Niz predavanj o nemški in italijanski kulturi. V Pvimu je bilo te .Ini otvorjeno predavanje prof. Manacorde o nemški in italijanski kuituri. Zastopan je bil minister" sa prcsveto in državni podtajnik tega ministrstva, navzeli so bili tudi predstav-niki nemškega in japonskega poslaništva . pri rimski vladi. Tudi madžarski poslanik j je počastil predavanje 3 svojo prisotnostjo.
*	Prebivalstvo v času vojne. »Gazzetta Ufficiale« objavlja dodatek k naredbi o civilni mobilizaciji prebivalstva v vojni dobi. Doslej so bili podvrženi odredbam za civilno mobilizacijo moški do 55. leta, nove odredbe pa določajo norme za civilno mobilizacijo pri moških od 14. do 70. leta, pri ženskah pa od 14. do 50. leta. Do 18. maja morajo občine izgotoviti spiske teh oseb.
*	Smrt v stotem letu. V Omegni je umrla vdova Ana Zamburini, mati 12 otrok. Starka je učakala sto let.
*	Umrla je uro za bratem. V Genovi je umrl te dni 77Ietni železniški upokojenec Napolene Franzia. Mož ni bil oženjen, gospodinjstvo mu je vodila njegova sestra. Uro po bratovi smrti so tudi njo obšle slabosti ter je nenadoma izdihnila.
*	Otrok je pogoltnil uro. 41etni Gian-carlo Spozio iz Ronca pri Luilu je nedavno po nesreča pogoltnil majhno zapestno urico, ki je padla njegovi materi v umivalnik. S strahom so starši doznali, kaj se je zgodilo in so odpeljali otroka v bolnišnico, kjer so dečku izpraznili želodec.
*	Matere, pazite na otroke! V Napoliju je postal žrtev otročje razposajenosti 11-letni Aldo Inga. Igral se je s svojimi bratci na balkonu domače hiše, nenadoma pa j* izgubil ravnotežje in padel na ulico. Zlomil sd je tilnik in obležal na mestu mrtev.
*	S koščkom mesa se je skoraj zaduši.
601etn; Giovanni Costa iz Via Reggia bi se bil te dni skoraj zadušil s koščkom mesa. Zvečer je sedel k večerji na nekem čolnu, med jedjo pa mu je nenadoma po-zlilo, da se je onesvestil. Tovariši, ki so priskočili na pomoč, so poklicali pristaniškega zdravnika, ki je ugotovil, da je zašel nesrečniku košček mesa v sapnik, ki bi lahko povzročil njegovo smrt. S spretnim posegom je zdravnik rešil možu življenje.
*	želve v Sredozemskem morja. Italijanska vlada si že dolgo prizadeva, da bd uredila gojitev želv v Sredozemskem morju, s čimer bi bila pedprtaa Industrija, ki uporablja želvovino. Doslej so morali uvažati želovino za predelovanje iz prekomorskih dežel, še pred začetkom sedanje vojne se je posrečilo želve aklimatizirati v področju
Radio Ljubljana
TOREK, 26. JANUARJA 1943-XXI.
7.30 Pisana glasba. — 8.00 Napoved časa. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Napevi in romance. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra vodj dirigent D. M. Šijanec. — Sinfonična glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Komorna glasba. — 14.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved Časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Pisana glasba. — 17.30 Prenos iz zavoda za cerkveno glasbo. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valček. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Orfejeva pravljica — opera v enem dejanju, uglasbil Casella Alfredo. — 21.20 Godalni orkester vodi, dirigent Angelo. — 21.45 Pisana glasba. — 22.05 Koralni koncert. — 22.25 Orkester vodi dirigent Segurini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Sredozemskega morja. Od tega si v bodočnosti obetajo najlepših uspehov.
*	Velikanski obisk kinematografov v Nemčiji. Oktobra lanskega leta je obiskalo nemške kinematografe 96.9 milijona ljudi, število obiskovalcev se je v primeri s septembrom povzpelo za 10.2 mil jona.
*	Most med otokoma Seeland in Moen Gradbena dela pri mostu, ki bo spajal otoka Seeland in Moen na Danskem, so v polnem teku. Računajo, da bo za veliko noč most izročen prometu. Stroški za nad kilometer dolgi most bodo znašali 7 milijonov danskih kron.
*	Zanimiva t žba. Pred civilnim sodiščem v Vanezii so obravnavali nedavno tožbo mladoletne Elettre Giraze, na katero je dne 17. julija 1941 padla železna cgratja z balkona ludske šole v ulici Giacinto Galina. Deklica je bila od železja močno ranjena na ramenih in na nosu. Ker so ji poškodbe skazile obraz, je dekličin oče vložil tožbo proti mestni občini v Venezii. Toži tel ji so zahtevali od občine olškodnino 152.711 lir za zdravljenje in 150.000 lir za skaženo lepoto. Sodišče pa je obsodilo mestno občino na plačilo 27.711 lir.
*	Hitro kaznovana roparja. Dne 3. januarja sta v Nemčiji zaposlena inozemska delavca Van Leeuven in Lardinois umorila v vlaku, ki vozi med Orani enburgom in Berlinom, 311etno Štefanijo Fiedierjevo in jo oropala. Po dejanju sta se morilca vrnila v delavsko taborišče in si razdelila plen osmih mark in živilske nakaznice. Ze nekaj dni po zločinu je berlinska policija izsledila morilca. Postavljena sta bila pred izredno sodišče, ki je oba obsodilo na smrt. Uro po razglasitvi sodbe sta bila usmrčena.
*	Va« stoletnikov. Na Moravskem imajo naselbino Javornik, ki velja za enega najbolj zdravih krajev v Evropi. Skoraj vsi ljudje v tem kraju učakajo svetopisemsko starost in redko kateri umre pred svojim 90. letom. V 18. stoletju je divjala tod okrog strašna epidemija, ki je prizanesla edinole prebivalstvu Javornika. Ljudje tega kraja so tako trdni in odporni, da jim niti prehlad ne more do živega. V Ja-vorniku skoraj ni hiše brez stoletnika.
*	Prvine 85 še niso odkrili. Nedavna vest
švicarskih listov," da se je dvema fizikoma radijskega instituta v Bernu posreč:lo odkriti prvino 85 in jo fotografirati, je bila netočna. Predsednik radijskega instituta in šef-zdravnik rontgenskega instituta v Bernu je dal javno izjavo, da je bilo poročilo preuranjeno. Ni se zgodilo prvič, da je tisk javil odkritje prvine 85.
*	Mesečn ca so sprehaja po strehah. V Firenzi na trgu d' Azeglio so ljudje opazili te dni ob 5 zjutraj mladenko, ki se je sprehajala po strehah. Najprej so mislili, da se je revici zmešalo, pozneje so dognali, da gre za mesečnico. Nesrečnica je po poklicu služkinja, stara šele 16 let in se piše Clara Mazzoii. Ko so jo vprašali, če ve, kaj dela, je zamikala vprašanje. Na prijazno prigovarjanje se je mesečni ca podala s strehe na zemljo.
*	»Super« čaj je tip pravega ruskega (ko-lonijalnega) čaja.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce posestnik in obrtnik v Zatonu pri Sebenico g. Ante Lasan. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili na domačem pokopališču. — V 31. letu starosti je nenadno preminul g. Anton Martinjak, dolgoletni uradnik Kmetijske družbe v Ljubljani. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 16. iz mrtvašnice na Viču na viško pokopališče. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Namesto venca na grob grSpoda Ivana Merčuna je družina Antideva darovala 250 lir Podpornemu društvu na drž. klasični gimnaziji. Ravnateljstvo se za izredni dar najiskreneje zahvali.
u— še dalje nad ničlo. Kakor smo zabeležili, je v letošnjem januarju živo srebro v nedeljo zjutraj prvič stalo nad ničlo. Prva letošnja pozitivna jutranja temperatura je bila 1.5 stop. C. Nedelja je bila prav topla in je sneg dalje kopnel, da ga je ostalo le še nekaj malega na strehah in po ulicah. Ozračje se je c grelo do 4 stop. C. še nadalje so se rušili plazovi s streh. Ceste so blatne, kljub temu pa so Ljubljančani v nedeljo popoldne hitel na izprehode, a marsikdo je moral preživeti nedeljo doma v postelji, ker ga je podrla lahna hripa. Tudi čez noč je živo srebro vzdržalo še nad ničlo in smo v ponedeljek zjutraj zabeležili 0.8 stop. C.
u— Učenci in učenke pravoslavne veroizpovedi imajo v sredo, dne 27. t. m. praznik sv. Save. Gospodje ravnatelji osnovnih
in srednjih Sol so naproSeni, da objavijo to svojim pravoslavnim učencem in učenkam ter jim naroče, da se ta dan udeleže službe božje v cerkvi sv. Cirila in Metoda ofo 10. uri dopoldne. —■ Pravoslavna cerkvena občina.
u— Na Sajovičevi umetnostni razstavi v salonu Kos, v prehodu Nebotičnika, si lahko ogledati del našega predmestja. Razstavljena pa so tudi tri tihožitja. Opozarjamo občinstvo, da bo razstava odprta le še nekaj dni.
u— Na m. javni produkciji šole Glasbene Matice bodo nastopili iz klavirskega oddelka gojenci naslednjih učnih meči na-" še Matične šole: Zorke Bradačeve, Emilije Dernovškcve, Silve Hrašovčeve, Olge Ko-laričeve. Vide šeskove, Viktorja šonca in Milene štrukljeve. Violinski oddelek je zastopan z gojenci, ki jih poučujeta: Jurij Gregorc in Avgust Ivančič. Nastcpil bo tudi gojenec solopevskega oddelka ravnatelja Julija Betetta. Podrcbni spored produkcije je na razpelago v knjigarni Glasbene Matice. Stane 3 lire in velja obenem kot vstopnica k III. javni produkciji, ki se bo vršila v sredo, dne 27. t. m. cb 18. v mali filharmonični dvorani. Ravnateljstvo vabi starše in vse prijatelje mladine k tej produkciji.	*
u_ Prepovedano sankanje v mestu.
Razen na dovoljenih krajih in na prostorih. ki jih je mestna občina določila za sankanje, se otroci sankajo tudi Po mestu po strmih cestah in ulicah ter ogrožajo promet, zlasti se pa sami podajajo v nevarnost, da pridejo pod voz ali celo pod tramvaj. Posebno nevarno je ob cerkvi sv. Florijana, kjer se otroci sankajo po. Ulici na grad. prav tako v nevarnosti so pa sankači tudi na Vodnikovi cesti, kjer s sankami lahko pridrve pod tramvaj na Gosposvetskj cesti ob cerkvi sv. Jerneja. Razposajenih veselih otrok ne ovira nevarnost, da lahko vsak hip pridejo pod voz električne cestne železnice ter tako nepremišljno drve v veliko in celo smrtno nevarnost. Županstvo opozarja starše, da je sankanje v mestu prepovedano in kaznivo ter naj zato otroke strogo nadzorujejo. da ne bo nesreče.
u_ Opozorilo na kontumac psov in •
mačk. Ker se je po kratkem času v Ljubljani primeril nov primer stekline, opominjamo vse občinstvo, naj se v interesu ljudskega zdravja vestno ravna po odredbah kontumaca • psov in mačk. ki so bile izdane 6. novembra 1. 1. Kakršen koli prestopek bo mestno poglavarstvo najstrožje kaznovalo, obenem bo pa lastnikom vzelo pse ali mačke ter jih brez izjeme takoj pokončalo.
u— Kadar se splašijo kenji. Poročajo nam: V soboto zvečer se je pripetila na Tržaški cesti blizu električne ure huda prometna nesreča. Premet na živahni cesti se je normalno razvijal, ko sta nenadno pridrvela s Ceste 29. oktobra dva splašena konja, ki so jima pene brizgale iz ust. Besni živali 6ta bili okomateni in sta vlekli za seboj odlomljeno oje. ki je z ropotom odskakevalo po blatni cesti. Splašena konja, bila sta krasna belca, sta od-peketala po Tržaški cesti proti tobačni tovarni prav v trenutku, ko je neki pa-sant prečkal cesto. Nič hudega sluteči možak se je nenadno znašel pod konjskimi kopiti in obležal s težko rano na glavi. Pri tem je tudi enemu konju spodrsnilo, -da je padel, nakar sta se obe živali ustavili, kar je nedvomno rešilo življenje ponesrečencu. Pohvalno je treba pri tem omeniti veliko požrtvovalnost dveh italijanskih vojakov, ki sta nezavestnemu takoj priskočila na pomoč ter ga s pomočjo nekega civilista odnesla v bližnji frizerski salon, kamor ga je čez kakih pet minut prišel iskat rešilni voz.
u— Nesreče. Na cesti je padel in se poškodoval na nogi 441etni raznašalec listov Jakob Rozman iz Ljubljane. Na slamo-reznici si je porezal prste desnice 20!etr.i posestnikov sin Ciril CsreelJ iz Ljubljane. V kuhinji je padla in si zlomila dosnico v zapestju 531etna žena pekovskega pomočnika Matilda Cesnova iz Ljubljane. S kropom se je oparila po glavi in rokah 51etna hčerka postreščka Marija Peričeva iz Ljubljane. Jože Kos, lOletni sin delavca' iz Ljubljane Pa si je pri drsanju zlomil desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti' je padel koroški rojak, vitez železnega križa Harj Polevrecz, ki je bil odlikovan z zlat:m nemškim križcem 1. in 2. st pnje ter z raznimi drugimi cdlikovan ii. Poveljeval je po'ku oborožen;h oddelkov 33. Nadalje so padli 28 letni višji lovec Hans Simcner, 42 letni narednik Franc Klingensie:n, jetnik Herbert Ab-falter, 34 letni planinski naddesetnik Jurij Le ban, 23 letni desetnik Alojz Rasch. 19-letni topničar Hans Jurgen We'ss, letalski

Italijanski MAS odhajajo na vojna dejanja v Sredozemsko morje
narednik pri stroglavcih Jožef Wider, 26-letni podčastnik Peter Groll, 21 letni s&ni-tejec cand. med. Hans Halnburger. desetnik Franc Kolpič, 22 letni prostovoljec pri SS Rudolf Pietschnigg in nadzornik ranjencev Rudolf Stoki.
Na Jezerskem se je poslovil orožniški vodja in krajevni skupinski predsednik Janez Eger. Njegov naslednik je Jože Wink-ler, vodstvo krajevne skupine pa je prevzel Edvard Warenberger.
Na Koprivniku je bil prirejen prvi vaški večer. Iz Bohinjske Srednje vasi je prispela pevska sk na mešanega zbora iz Bohinjske Srednje vasi. Kljub ostremu mrazu v dolini je izletnike proti Koprivniku grelo toplo pleninsko scnce. Užitka poln je b i pogled z Vodnikovega razglednika na poledenelo Bohinjsko jezero in na sveže zasnežene velikane Julijskih Alp. V ljudski šoli na Koprivniku so se zbrali vaščani in sosedje iz Gorjuš. Pevska skupina je prepevala ljudske pesmi; prikazani so bili nekateri stari ljudski plesi. K prireditvi so prispeli tudi razni izletniki na smučeh.
Zasedanje občinskih komisarjev iz vsega kranjskega okrožja je bilo te dni v hotelu Evropa v Kranju. Poročevalec Eret-cchneider je predaval o bistvu in vsebini nemškega občinskega reda. Razmotrival je glavne določbe nemčkega občinskega reda, v kolik:r se tičejo Gorenjskega. Novi občinski red bo uveden na Gorenjskem, če bodo ustvarjeni vsi pogoji za občinsko samoupravo. Drugi govorniki so obravnavali pereče zadeve gorenjskih občin.
V	P'dnartu je sklical krajevni vodja Sternad svoje ožje sodelavce v zbor. Pregledali so lansko delo in sklen:li. da se gradnjo ceste v občini nadaljuje s podno-ro okrožnega vodstva v Radovljici. Pričenjajo s»e tudi dela za zadostna preskrbo raznih delov občine z vodo. Na koncu so si ogledali službene prostore razn'h cdde'kov Stranke in prostore za novi otreški vrtec.
Mlade učiteljice z Dunaja so prišle v kamniško okrožje. Dodeljenih je b^o 16 učteljskih kandidatinj. Sprejel jih je deželni svetnik dr. Dcvjak. r.kar jih je razdelil okrožni šolski svetnik Prasch na posamezne šole. Popoldne so b'le pripravljene sani, nakar so se mlade učiteljice odpeljale v razne vasi zasneženega obmejnega okrožja.
V	št. Vklu nad Ljubljano je umrl v starosti 74 let Franc Merhar. ki je bil pri krajevni skupini brezplačno v častni službi znp-sien k-t sluga. Zadela ga je kap — ženska voditeljica ga. Klari Tr°o je zaradi bolezn' odložila svoje mesto. Njena naslednica ie Ana Jatho.
Na tragičen način ie izgubila življenj? "••»—v^lni«:1.?". nnmočnlca Marija Jerebova v Šenčurju nad Kranjem. Hotela ie ogret svojo kamrico z zasilno pečico Napolnila ie veliko lonec z žarečlm ogljem ir. ga no.^tavila zraven postelje Ponoči jo je zadušil ogljikov ckis ;n so jo zjutraj našli mrtvo. — V Srednji vasi je umrla 84 letno Marija Kuharjeva.
Iz Spodnje štaiersks
Odlikovan te. Z železnim križcem 2. stopnje je bil odlikovan planinski lovec Robert Jug. doma iz Ruš. Kmalu po zasedbi Spodnjega štajerskega se je priglasil kot prostovoljec k motoriziranim edinicam in je bil od julija 1941 dalje leto dni na Nizozemskem. v Belgiji in v Franciji. Nato je bil dodeljen bataljonu planinskih lovcev. — Z železnim križcem 1. stopnje pa je bil odlike van poročnik Eduard Girstmayer, sin pokojnega hišnega posestnika iz Maribora. Križec 2. stopnje ima že od lani.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 60-letni upokojeni polkovnik Alojz pl. Mar-
koviteh, ki so ga prepeljali k u pepeli t vi v Gradec, dalje 771etna vdova delovodje Marija Kdhle. 551etni ključarski mojster Jože Meier ter ga. Štefanija Mikeličeva-Orovičeva, mestna uradnica. Dne 20. t- m. je umrl v Mariboru po daljšem trpljenju upokojeni višji poštni kontrolor Anton Kuss, ki je bil posebno znan v Meljski četrti. Po rodu je bil iz Celovca in je svoj čas služboval v trdnjavskem mestu Trebinju. Leta 1925. se je kot upokojenec naselil v Mariboru. — V starosti 48 let je umrl v Krškem po kratki bolezni kočevski priseljenec Rihard Konig. Pred preselitvijo je bil znan kot posestnik in gostilničar v kočevski okolici ter je dalje časa pripadal občinskemu svetu 2a Ko-čevje-okolico. — V Pekerjah pri Mariboru je umrla 701etna posestnikova žena Elizabeta Janžekovičeva. Nadalje so umrli v Mariboru 321etni delavec Franc Lorbnr. 551etna vdova poštnega uradnika Mariia Pepevnikova, 50letna upokojenka Neža Ungerjeva in 771etna gospodinja Elizabeta Ferkova.
Gospa Roza Rainerjeva t. Po daljšem belehanju je umrla prejšnjo nedeljo 24. t. m. v Rajhenburgu ob Savi ga. Roza Raine'rjeva. vdova po pokojnem po-stajenačelniku. Ugledna g o-p a se je rodila pred 70 leti v Pribilcvi družini v Brežicah. Ko je bil g. Srečko Ra,iner, ki ga je poznalo vse Posavje po lepem, prijetnem značaju, zlasti tudi kot ljubeznivega tovariša pri lovu in ribolovu, še mlad železniški uradnik v Zalcgu, jo je povedel pred oltar. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok in sicer št!rje sinovi in dve hčerki, ki sta jima skrbna roditelja kar najlepše ugladila pot v življenje. Odkar ji je leta 1935. v Ljubljani umrl soprog, je začela tudi gospa hirati. Po aprilskem prevratu je prišla v Ljubljano, od koder pa se je pred meseci spet vrnila v Rajhenburg, da bi preživela dobo, ki ji je bila še odmerjena, v prijazni lastni vili »Mojmiru«, katero sta z možem z vso požrtvovalnostjo zgradila pred nekai leti na prijaznem polju blizu rajhenburške bazilike. V naročju sina in hčerke, ki živita v Rajhenburgu, je gospa v m;ru izdihnila in so jo v torek 19. t. na. ob spremstvu številnih pcgrebcev prožili k večnemu počitku, ob strani ljubljenega soproga, številni znanci in prijatelji Rai-nerjeve družine bodo ohranili pokojni gospe lep strmin, njenima dragim pa velja naše odkritosrčno sožalje!
Nova posebna znamka. Za 31. januar 1943, ko bo desetletnica, odkar je prišla narodno-socialistična stranka v Nemčiji na vlado, bo izdana posebna znamka za 45 'ofenigov z dodatkom za 96 pfenigov. Na-irt je izdelal monakovski umetnik Gott-fried Klein. Predstavljena so brandenbur-ška vrata v Berlinu. Znamka se bo prodajala od 26. januarja do 15. marca.
V mariborskem gledališču imajo v poslednjem januarskem tednu na sporedu naslednja dela: Operetno burlesko »Veseli potepuhi«, opero »Tosca«, dramo »Via mala«, baletni večer in igro »štajerski kladivar«.
Z roko v stroj. 12 letni cestarjev sin Stanko Muršec iz mariborske okolice je pomagal pri napravlianju rezS. Siromak pa je preglcbko segel v stroj in si je ne-carno poškodoval prste na desn'ci. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tam leži tudi 30 letni kovač Alojz Rojko, ki se je pri padcu nalomil nogo. 47 letna mariborska pospravljalka Juika Ogrizkova si je poškodovala desn:co in si zastruoila kri. 47 letni železničar Martin Zimmerleit iz Lajteršperka je pri delu tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane.
preveč enostavnem formalnem prikazu svoj bolj razumsko sensibilnd odnos do n'airave. Kako brezhibno urejen je bili na primer umirjeni kompozdcionalnd sestav na sldkar-jevih zna™h dielih »Domačija ofo vodi« aili na »Golovcu«, ki ga je pokazati v zimski varianti v »Streiliški ulici«. Prav i6to skailo občutja, le v hladnejši in objektivnejši »plastični« obliki barvnega :zra-za bo odkrili gledalec v sonodmi motiviki predmestnih samotnih cest in kotičkov, ki jih je tokrat Sajo-vic poiskal v »Ulici v predmestju« (PodmiJ-ščakava ulica s Krimom v otzadju), v »Pod-milščakovi ulici«, »Domačiji v Trnovem«, »Ribniku« ali na primer v »Akacijah«. V obeh obcestnih motfvih ljubljanskega predmestja obdajajo uiliico na levi im desni mirne svetile ploskve hrišaiih siten, ki so zavestno oblikovane kot prostrana oporišča globinske konstrukcije, kr jd ne gre toliko za barvno izraznost enotnega svetlobnega ozračja krajane. Posilednji mofneiit je še najbolj viden v mehkejši in tonsko globlji »Ulici v predmestju«. Zelo ubrano je zaključena poljska pot z drevesom v osrediju na nežnsm dekorativnem »Motivu z Dolenjske«. Poletno zelenje »Akacij« in drevja db »Ribniku« je slikarju ob višalo med zunanjo stvarnostjo predmeta in med slikarskim pojavom neke rahlo se napovedujoče Okspresrvnosti. toda v jesenski razpoloženjski »Domačiji v Trnovem« n v ljuibko preprosto »Krajini« je slikar v svojih namerah jasnejši in bodj določen v sredstvih prebijanja materialne tesnobe. Topleje je zaživel Sajovčev koiLorit tudi na »Krzantemah«, ki so simpatične ravno le zavoljo onega notranjega poštenja, ki ga premore izraziti od časa dO čck* p-tr?hna diskretnost in umfir-jeuo&t teb viruktur?. Tudi sveže cvet
je rožnatih »Nageljnov« pred črnim ozadjem kaže. da se razvija in pripravlja v mladem siFkarju svojevrstna umetniška narava, kd je na svoji današnji stopnji bcilj refleksivno zapeta kakor pa fantazijsko sorr^čena.
F Š—c.
Za našo srjm&zašov IsvfSsa besedo
IV.
O »gobastem naglavju itd.« sem že obrazložil svoje mnenje v Lovcu 1940: »Srnjak gobavec.«
Kaj je to »svitkova kost« na zadnji srnji nogi? V Pleteršniku najdem: svitek der Atlas t. j. kost tik pod lobanjo = prvo vratno vretence. Atlas je bil grški bog. ki je nosil nebesni svod; svitek pa je obroč iz suknja ali cunj kot podlaga za na glavo pod škaf, košaro. Svitkova kost za prvo vratno vretence bi še nekam bila, seveda v obliki »svitkasta kost«, ker je svitku podobna, na nogi pa ne znam ž njo nikamor. — Takisto ne vem, kaj naj bi bila na isti sliki »somernica prepone«. Prepona je plahtasta mišica med trebušno in prsno votlino, njene »somernice« pa ne poznam.
To, kar je na srnjakovi sliki označeno kot »spolovilo samca«, je srnjakova žfla, ki jo ima Lokar pravilno pod uvodnico »žila«.
»Kapica« je nekaj na sliki med zadnjim rebrom in hrbtiščem. Kaj naj bi to bilo, mi je nejasno, te oznake ne poznam niti iz anatomije, niti drugače.
»Strelna svetloba« je dobesedna prestava nemškega Schusslicht. Jaz bi tu rekel ! strelni vid in strelna vidljivost: lovec ni-
ma strelnega v'da, da bi mogel meriti, daljnogled ima dobro strelno vidljivost.
»Strelna žlebina« (bolje: strelni žleb) ni Schusskanal. saj je zgoraj odprta, temveč Schussrinne; Schusskanal je strelni Dre-dcr. saj je zgoraj pokrit,
Da bi kdo rekel odprtini, ki jo pusti pri zaklonu, da lahko strelja skozi njo. »strelnica«, še nisem čul; meni je znana za ta pojem strelna 15na.
»športnočisto mišljenje«, da se sklada z vsemi športnimi načeli, če je res, tedaj je športno, če ne, je nešportno. — Takisto ravna pravi lovec po lovsko, lovsko prav ali lovsko pravilno, lovska pravilnost ali nelovsko, lovsko nčprav, nepravilno, lovska nepravilnost, zgrešenost. ne pa »lovsko pravično »waidgerecht«, »lovska pravičnost«, kakor ima Lokar, resda samo enkrat.
žival, ki se naglo giblje, da je »urnoho-dna«. Ali ne bi bilo čudno, če bi vzeli to za vzgled in rekli ribi, da je urnoplav-na, zajcu, da je urnobežen. veverici, da je urnoplczna, lastovici, da je urnoletna! Saj je dovolj in dosti lepše: uren, hiter, nagel, gibčen ?
žival je parkljata, če ima parklje, dlakava, če ima dlako — parkljast je park-lom, dlakast dlaki podoben. Hudič na sliki je rog&t, rep&z, kopit&t, ne pa rčgast, rč-past, kopitast!
Cisto nejasno mi je, zakaj naj bi bila divja koza, ki čuva nad kozjo čredo na planini, »vežbarlca«, saj vendar nikogar ne vežba! Naši gorski lovci imajo za to gotovo primerno oznako. Po mojem bi se imenovala taka žival: oprezovalka, ki opre-zuje, stražarka, ki straži, varuhinja, ki varje, hrlizgarlca, ki zabrlizga, kedar opazi kaj sumljivega, vodnica, ki čredo vodi. »Lisico v llsini, jazbeca v jazbini zadi-
miti.« Za to sem že večkrat čul: izpodku-riti ln izpodkaditi. Pri zadnjem moramo paziti, da ne zamešamo: koga ali komu poliadimo, kadar mu izkažemo čast in slavo, pedkadimo mu, kadar mu damo kaj pod nos; lisico jazbeca pa lzpod^adimo, kadar jih z dimom preženemo iz njihovega domovanja.	Dr, Mirko Cernič
ZAPISKI
Eksistencializem v Italiji
Filozofska simer, ki jo zastopa zlasti nem, Ski modroslovec Heddegger im ki ima svoje preti hodnike v Kirkeegairdu in ie v nekaterih filozofih, je vzbudila v zadnjem času v Italiji posebno pozomiost. O tem priča Enza Pacija v Padov^ izniči sipis »L'esiistenziailis-mo«, ki ga je obširneje prikazali v eni zadnjih številk »Meridiana di Roma« Giulio Allessd. Pisec sklepa svoj članek, da je eksistencializem »filozofija, ki se je rodMa pod zvezdami Pascala m Dostojevskega, Gabrie-la Marcela in Kassnerja. Filkeja in George-ja in danes odkrito izjavlja, da je mrimno povezana z našo poezijo, zato je vredna zanimanja krifkov. pesnikov in umetnikov« Ce je po Paciju v eksistencializmu fiozof-ska utemeljitev modernih *truj v poeziji, glasbi in slikarstvu, je samo ponovno dokazano. kako povezand »o> nekattri miselni :m estetski toki. O velike/m zan manju intelektualne Italije za eksistencializem, ta po svoji modemi obliki izrazite germanski filozofski pojav, pa prdča rimska rev'j a »Primato«, ki je začela objavljat, v zadnji Nteviilki anketo z naslovom »L'esistenziB.1ds>-mo in ftalia«. Uredništvo pravi v uvodu: »Med kulturnimi pojavi današnjega italijanskega duhovnega življenja je eksistencia-
lizem neke vrste odkritje. KakoT koli že presoja.mo to filozofsko smer ne moremo nikakor zanikati, da se pojavljajo nekateri nagibi k nji tudi izven ožjega kroga specialistov. Umetniki in kulturni delavci, prav kakor filozofi razndh smeri, se bavi jo z eksistencializmom in viddjo v njem bodisi dokument današnje krize. bod:sd poizkus, da si razložimo največje duhovne pojave. Opaziti jo. da za razliko od drugih dežel stremi italijanski eksistencializem po konstruktivnem in pozitivnem dojetju realnosti.« Uredništvo je začelo anketo o eksistencializmu s pri6ipevkoma dveh filozofov: N:cole Ab-bagnara in Enza Pacija — dveh. ki sta sd pridobila v Italiji največ zasilug za izgradnjo in razširjenje novega filozofskega nazora in njegovih nuiseln% metod K anketi sc bomo informativno še vrnili v tej kroniki. ko bodo izjave o eksistencializmu zaključene. »Primato« je priredil iansko leto podobno anketo o romantik- in klasiicdzmu v današnjem času. Tudi anketa o eksistencializmu se tiče nekaterih žgočih problemov sodobnosti, predvsem današnjega odnosa do resničnosti in problema stpoznavalne objektivnosti — torej vprašanja, ki je temelj slehernega filozofsko utemeljenega svetovnega in življenjskega nazora. Tudi v vojnem viharju ostajajo nekatere stvari večne in nekatere vode mirne; tudi v vojnem času se iščejo nove formulacije nekaterih nerešenih in nerešljivih problemov človeškega spoznanja o sebi in o vesoljstvu.
Herman Abendroth, ki je kot kapelnik slovečega »Gewandhausa« v Lipskem štet med najodličnejše sodobne dirgente, je 19. t. m. praznoval 60 letnico. Nemški listi obširneje poročajo o pomenu njegovr-;:a dela za nemško glasbo.
ene
VII.
K . iti okužbe s tuberkulozo
TubsT»ku*?.ra je predvsem kužna bolezen K"kor skzx> vidi i. m tuberkuloznega obcte-n!a brez bacVa •.•-.•kuiicze. Važno pa je tuberkuloze izredno raz-nvj mestni prebivalec ni-izojniti. Izvor virulentn h : a : živa! (govedo v 2% o 'oeto tubeckulozo, druga
vedeti, da je b
s: i ' ,"11.

I.CO C c
kri'",- nc m-:", b. : . j c člu.
oi>.j.e:iJ/. ji.i .iua tuberkuloza ni kužna.
Čim ir.i'.:v i jc e.ovok, tom laže se srort-nv ukuZi. Tako na planer dojenček. Ce ga p;c.'dn«? v okolici odprte tuberkuloze (pri jatični materi, okižkimji itd.), lahko vdiha aH i paž.e vVuicntcn bacil kj ga umori (tbc mr^žgamslch mfin). Majhno dete se plazi po tluh. umr.iie 5» prste s pljunki prahom, z bacili, prste nese v usta in se okuži, labko dcibi žlezmo, sklepno ali kožno tuberkulozo itd.; v poznejša dobi, ko se že samostojno giblje na ziraiku. je dete že odpornejše in se mu tuberkuloza pojavlja največkrat v limfatSčnom aipairatu. otečejo mu žleze na vri tu in na pljučih. Usmiljenke. ki strežejo na oddelkih tuberkuloze po bolnicah, sanaitcriijih. dobe cesto kostno, sklepno in pljučno tuberkulozo.
Jasno je vsakomur, da je nujna državna in narodna potreba, da se vsa odprta tuberkuloza ccami (izolira) tako, da ni nevarna okolici. Večina držav na svetu pa je še zelo daleč od tega dasi se v nekaterih (Italija Švedski, Nemčiji) že resno prizadevajo v tem pogledu in se je morbidnost (število obolenj) in modalnost (število sm.rti) v teh državah že znatno zmanjšala. Bivša Jugoslavija. je bila močno okužena država s 60.000 za tuberku lozo umrl i mi lete za letom. V Nemčiji znaša število za tuberkulozo umcilih 55.000 na leto.
Kakor rečeno, prodre bacil tuberkuloze ▼ naše telo bodisi z umazani jo (dete im od-rttsli nese z neumitimi prsti bacile v usta), ali pa ga človek vdiha (kapljična infekcija). Odprta pljučna tuberzuloza pljuje, katlja in izcfhtava. tuberkulozne bacile v milijonih v svojo okolico. Bacili padajo si prahom na t!La m se držijo v prahu — ako nima pristopa sonce — mesece in mesece. Prah s suhim pometanjem dvigamo in ga vdihavamo. Zaradi tega bo vsakomur minljivo, da je nevarno bivati skupaj v isti sebi z jeričnim bolnikom, nevarni so tudi vsi prašni Lolcali (telovadnice. industrije, ki sio združene s prašemjem. kakor: predilnice, tobač-ue tovarne, kcivinaka. kamnoseška industrija itd., industrija s prahom sploh).
Vedeti mcntimo, da se naseli bacili tuberkuloze v oB&aibl jenih organih in so zlasti nekatere pljučne bolezni zdo nevarne, kakor na primer ošpice, španska in duš lji vi kašellij. pa tudi pljučnica, vnetje porebrnice itd. Po teh boleznih so pljuča kakor pognojena njiva iin se kaj rad naseli bacil tuberkuloze — najeti pride od zunaj ali naj izvirna iz starega tuberkuloznega ognjišča, ki je bilo do zdaj obdano in prevlečeno z apnenim cMepom. Težko pljučno obolenje je ta cfcLcjp raz jedilo, virulentni bacili je postal pocirt in ss naglo množi v oelabeli pljučni tkanimi Zato je treba pri teh boleznih posebno paziti na čdstot© znaka, da si oboItdLi organ čimprej opomore. Pri vseh pljučnih obolenjje eden izmed najboljših pretrsredstev čist zrak in bi biilo brezpogojno zahtevati, da sk> bolnice za te bolezni v posebno ugodnem, t. j. posebno čistem in sončnem ter obenem brezvetrnem podnebju.
Vz&ie vsem opisanim vekovnim spoznanjem stcfji dandanašnja medicinska znanost, kakor se prodava na medicinskih fakultetah, 90 vedno pred veliko navidezno ugan-!co. Ogromna večina ljudi se v srvojem življenju, večinoma že v mladosti, okuži z ba-cidam tuberkuloze, njih velik ddl pa nikakor odnosno vsaj navidezno ne oboli. Ima sicer tuberkle. kakor jih pri obdukciji lahko vidimo in dokažemo. da so v njih se živi bacili. Toda zakaj nekdo oboli, drugi pa no? Očivkino gre tedaj še za druge globoke vziroke.
Večina rfctzcologov (jezikoslovcev) SC s6 dandanes ne more otresti priljubljenega iin na j udobnejšega mišljenja, ki pravi, da obstoji nasproti tuberkulozi dispozicija, t j. nagnjenje k tuberkuloznemu obolenju. Kakor so pred razkritjem Roberta Kocha šimatoaiLi tuberkulozo za dedno bolezen in j 6 bik? to dognanje podobno smrtni obsodbi (pcave dedne bolezni so neozdravljive), raico se večina fbizeologcv še dandanes zavzema. za nekako prirojeno ali pridobljeno dispozicijo k tuberkulozi. Po mojem mnenju je tako nabiranje zgrešeno.
Predvsem je znano, da oboli za tuberkulozo lahko tudi krepak in odporen človek, če pride v neugodne okolnosti. čeprav v vsej rodbini doslej ni nihče umri za tuberkuloz©. Pastirski narodi, n. pr.: Eskima, Laponci, Indijanci itd., ne poznajo tuberkuloze. Ako pa se ustalijo in naselijo v trajnih bivališčih v svoji primitivni stamovanj-akfj kulturi in nehigienskih domovih, se pojavi tuberkuloza v najhujših endemijah in kosfr rod za rodom. Ali gre tudi tuikaj za dispcečci.:©?
Po Robertu Kochu je jasno, da je slednji vzrrok tuberkuloze predvsem okuženje z bacilom tuberkuloze. Jaisno je, da bo naposled podlegla tudi najmočnejša komstitucija, če se tako okuženje vrši dan za dnem. Ta izpostavljenost (ekspozicija) je prav gotovo največje važnosti. Edino pravo sredstvo proti ekspoziciji je naravno: izolacija (osamitev) vse odprte tuberkuloze.
Redka izjema je. da se človek rodi jetS-čen. Tudi od matere, ki nekaj tednov po porodu umre za akutno tuberkulozo, je dete zdravo in ostane pri pravilni negi popolnoma zdravo in brez vsake tuberkuloze. Kje je tu dispozcija?
VziEc temu se čudimo opazovanju, da česbo ostanejo po smrti jotičnika sostanovalci (oče. mati, bratje, sestre) zdravi. Vse to je lahko umljivo, če pomislimo, da se večina človeštva s tuberkulozo v teku svojega življenja okuži, da pa klinično ne ''boli. Ti ljudje so odporni proti tuberkulozi.
Vprašanje. alM obstoji pri tuberkulozi ne-okuž/jivosi (imunosi), je treba odločno zanikati. K-tkotr že zgoraj rečeno, oboli lahko za tuberkulozo krepak in odporen človek in član popolnoma zdrave rodbne če je izpostavljen okuženi oklici. Da, enkrat okužen se lahko znova okuži (smpeii6nfekcija). Alav bi enkrat prestama tuberkuloza zapustila neokužljivcst. bi ne moglo priti do
novega okužeruja, kakor na primer poznamo več bolezni, ki — pireetane — zapuščajo irr.unost (n. pr. ošpice, pegavec, škrlatica. koze itd.).
Kje je tedaj globoki vzrok dejstvu, da nekdo ob' i' za tuberkulozo, drugi pa — enako izpostavljen infekciji — ostaja zdrav? Tu,ris'i. lovci športnki nikdair ne cbole za tuberkulozo, kar velja sploh za ljudi, ki se mnego gi-Mie-io v čistem zraiku Videti je, da jim redno gibanje v naravi daje pc'po'n cdpOT p'rc»''i naselitvi bacila tuberku!oze v njih organih. Prebivalci nekaterih gorskih krajev so absolutno cd nem i prjM tuberku-iozn. Ako pa se presel:jo v dolumo in vsto-p.' jo na pHmer v kako pra"mo industrijo, zaipadejo okužbi s tuberkulozo takoj Dijaki šivilje in drugi poklici, ki sta.no bivajo v zaprtih sobah iin n'SO prijatelji nairave, se kaj kmalu okužijo s tuberkulozo.
Na splošno se lahko reče da je treba globoki vzrok tuberkuloze : sika ti v trajnem bivanju v nečistem zraku ČV/vck ki se vedno giblje v naravi, je odporen proti pljučni, kostni, sklepni in vsak- tuberkulozi sploh, drug' pa so- ogroženi To de;stvo je posebne važnosti tako za posameznika kakor za rodbino, narod :.n država O samoobrambi jetičnega okužemja bi tn' Tal biti vsakdo že v šoli temeljito poučen, da b; se znal varo\-ati v življenju morilke tuberkuloze. Važno je vedeti, da umirajo za tuberkulozo ljudje vs?ke starost ie dmbe od dojenčka do starčka. Največjo nesrečo pomeni smrt mladega rodb:nskega očeta ali matere, pa tudi scer so žalostni smrtni primeri mladenk okoli 20 let ali abimrijentov gimnazije kar se še dandanes wav često dogaja.
Kakor že rečeno, pri tuberkulozi ne poznamo neokužljivosti, pač pa oopornest. če je naše telo utrjeno na svežem ki č:stem zraku, zlasti še na planinskem znaku in soncu. Zato mora naše telo bit od nežne mladosti dalje v tem smislu odgojeno negovano. Postanimo in ostanimo l'udje. ki živimo čim največ v naravi Otroci kmetov v hribih so' od nežne dobe na č stem z'-aku, so rdeeelični zdravi; otroci mesta in industrije pa žive v umazanem zraku in so zato močno ogroženi. V zadnjih desetletjih se tudi pri nas razvija šport, ki je zairadi gibanja v naravi izredno ucodna obramba oroti tuberkulozi. V prejšnjem stoletju je brfia med Slovenci najbolj razvita modna telovadba. s'ednja se je pozimi vršila po telovadnicah. Marsitkak odličen telovadec je v mladih letih umrl za tuberkulozo. Živel je pač mnogo ur v umazanem zraku (nrah v telovadnici), njegova pljuča so o^abela in posta'a neodpoima in se je slednjič v njih naselila tuberkuloza. Športnik je pcoti tuberkulozi zavarovan (hribolazec, smučar, plavalec, kajekovec, letalec itd.).
Kakor tedaj vidimo, je obramba proti tuberkulozi" zelo jasna in vsakomur omogočena. V nOTmalniih časih se nudi pač sleherniku prilika, da dela izlete v naravo; zlasti smo v tem po<?!edu na dobrem Slovenci- ker ie naša domovina gcr-ifa in je povsod cibiFca gozdov, polnih čktega zralca in celo ozona (krisika Os). V niž:nrk:h pre-ddliiih (Bana.tu itd.) je mnontrv več tubertku-loze kakor pri nas v Snoven' ji. Nobenemu Slovencu bi ne bilo treba da zapade morilki tuberkulozi. Žal, orgnnizacia javnega zdravstva pri nas še ni bila tako daleč, da b: se vsako dete udejstvova-lo v naravi. V naših krajih še ni nobene gozdne šrile. ki bi bila postavljena sredi gozda, lahko pristopna deci iz mesta. V n'ih bi se pouk vršil na prostem, kjer bi ostali otroci ves dan. tamkaj obedovali telovadili in se igrali. V gozdno šolo bi se pošiljala vsa slabotna in za j etiko obolela deca. Poznamo rsa že nekaj let počitniške kolonije, kamor z vel'k:m uspehom pošiljajo šolarje s pričetki tuberkuloze Seveda bi bila st^-air organizacije da bi v takih kolonijah našla prostor vsa sila-botna in za tuberkulozo obolela tleča. §e vedno se polaga prnemailo \-ažnrfe.ti na hig:e no seillšč in industrijskih krajrv — ceste niso tlakovane, motorji dv^ajo prah. dimniki vale saje v okolico. Mest« bi morala imeti posebno industrijsko četrt na kraju, kjer veter odganja dim od mesta proč.
Prav v stanovanju je takisto nevaren za pljuča in jih slab', nakar se v njih naseli bacili tuberkuloze. Stanovanjska higiena tudi še ni dovolj globoko' prodria med narod dasi so današnji stavbeniki že mnogo bolj poučeni O' higieni. Kot obramba proti tuberkulozi je zelo važno pravilno stanovanje: spalnica im dnevni prostori morajo brezpogojno imeti sončno1 lego — videli' vmo, da sonce uniči tuberkulozni bacil, deluje tedaj razkužilno. V tem pogledu bi morale zdravstvene oblasti prav strogo nastopate, ne iz-
dajati gradbenega dovoljenja za nehigienske
načrte novih gradb in praklicevati dovoljenja za bivanje v nezdravih stanovanjih. Jetnišnice im umobolnice so prava legla za tuberkulozo, ker se ljudje v njih malo ali sploh ne gibljejo v naravi.
Toda, poreče kdo, zakaj je rodi na dežela mnogo tuberkuloze, da, ponekod celo več kakor v mestih? Predvsem zaradH tega, ker slovenski kmet večinoma neh giensko stanuje. Slovenci imamo že mmege litera-i ture, ni pa še izšel priročnik o zdravem
kmečkem domu. Kmetovo domovanje mora
predvsem ustrezati kmetskim potrebam, za to pa seveda ni treba, da bi žive! v ne-higiensk h razmerah kakor danes. Na deželi jc največ rodbinskih okužen], t. j. kmetski človek, ki dobi odprto tuberkulozo ostaja doma in ckiržuje svojce Tu je seveda potrebna osamitev v zdraviliščih. Malo je še držav na svetu, k' bi bile to zahtevo rešile. Izmed najnaprednejših v tem pogledu je ItaJija. kjer je osamitev v zdrav fiščih ob-vezna.	Se bo nadaljevalo.
Vofska Friderika Y@
Vojak pod Friderikom Velikim, ki je do konca svojega življenja po stari navadi nosil modro prusko uniformo, je bil najvažnejši faktor v državi in najčastnejšl poklic sploh. Ko je grof von Kavserling presto-
.1 v diplomatsko službo, si je Izprosil na-
M' kom omika. Krali je Kayserlinga sicer -:~-><vnov3l 7° komornika, toda z jedko obrobno opazko: t>... čeprav v moj* državi poročnik ve5 velja kakor komornlk.«
Podčastniki so postali plemiči
Nikoli kralj ni dajal prednosti plemstvu. Tako imenovano visoko plemstvo je celo nerado služilo v pruskih polkih, ki so Imeli špartansko strogo disciplino. »Pogum je
-.,,1-,-,	je delal kralj. Ko je
kornorsl P^Vd	14	leta
1747 vsem na čelu osvojil Žižkovo goro mi pr-Tj in j0 iv-.t-—> bran'l nrofi veMkt premoči, ga je kralj Friderik Imenoval za poročnika in mu podelil plemstvo s pridevkom »von Z'rknberg«. Tudi podčastnik -otze je bil zaradi .svoje hrabrosti povišan v plemiški stan. Prejel je odlikovanje Four Ie Merite in je hitro napredoval do polkovnika. V paroli je krall razglasil: izredno hltrcrra napredovanja ni i se nihče ne muza. kaitl Izredne zasluge zaslužijo tudi izredne nagrade.«
Darila za ugrabljene zastave
Pruri ted?i nl"o 'rc'i "'""rovani za moštvo. Fri'1"-ik	ie na Trajal vojake z dvoinimi ali trojnimi obroki hrane in z denarnimi premijami. P^cher pripoveduje, da je kralj dajal do 300 tolariev za ugrabljeno zastavo kot častno darilo. Dr?genski polk. ki se je v sedemletni vojni v bitki pri LieTiit^u dne 15. aveusta 1760 ^ošabno odlikoval in ujel nad tisoč sovražnikov ter zaplenil 12 topov, 3 zasnove in 2 stan-darti, je kralj nr gradU s 1000 tolarji.
Hudo kaznovani bernburSM polk
Bernburški polk, ki je po kraljevem mnenju v sedemletni vojni pri obleganju Dresdena odpovedal, je Friderik k?zncval na ta način, da je častnikom prepovedal nasiti na pokrivali]! trakove, vojaki pa so morali z uniform odstraniti vse našivlte.
V	polku se tudi ni smela igrati grenadir-ska koračnica. Toda pri Liegnitzu so Bern-buržani spet vse popravili. Ko je kralj po bitki jahal ob bojni črti in zagledal močno razredčeni bernburški pclk z raztrgano zastavo, je dejal častnikom in vojakom prijazno: »No, ctrcci, zahvaljujem se vam. Svojo stvar ste dobro opravi'i. Prav dobro! Vse boste spet dobili n?zai. Vse!«
V	tem je stopi! pred kralja vojak z razbrazdanim obrazom in sivimi lasmi ter s krvavo obvezo okoli čela. Poljubil mu je roko in dejal: »Bil je že skrajni č~s, da imamo spet čast slišati milostnega kralja«.
Kralj ni ničesar pozabil
Več let po sedemletni vo4ni se je kralj nenadno spomnil, da je v fcitki pri Bur-kersdorfu leta 1762. nek grenadir iz polka »Pruskega princa« zažgal sovražne palisa-de v največji nevarnosti za svoje življenje. Friderik Veliki je pustil vojf.ka toliko časa iskati, dokler ga n'so na£li. Imenoval ga je za podčastnika in mu zagotovil doživljenjsko pokojnino v znesku 50 tolarjev letno.
Toda v izobilju pruski častnik tn vojak tudi v mirnih časih nista živela. V nekem pismu svojemu bratu Henriku je Friderik napisal: »Prebivalci moje države so veseli in srečni, da imajo svojo posest.«
»Naj bo deber cče ranjencem.«
Posebno skrb je posvečal Friderik Veliki ranjencem in bolnikom. Vsako navodilo za novo imenovanega polkovnega poveljnika se je končalo s kraljevimi besedami: »Naj bo dober oče in skrbnik ranjencev in bolnikov! To je moja volja, on pa si bo pridobil ljubezen. O tem se bom prepričal.«
Pri Zomdorfu je Friderik našel na bojišču ranjenca, ga posadil na konja, mu' dal v roke bergljo in dejal: »Moj sin. po-
njence, ker za kralja niso mogli najti nobenega drugega stanovanja. Friderik pa je to prepovedal, ukazal je odpreti cerkev, kjer je prespal noč na stopnicah oltarja. »V vseh vojnah so se premalo upoštevali ukazi, ki sem jih dal glede nege ranjenin in bolnih vojakov«, je nekoč tik pred smrtjo zaneseno dejal svojemu komorniku.
»Nič me ni v življenju bolj razžalostilo, kakor če sem videl, da možje, ki so darovali zdravje za domovino, nimajo najboljše postrežbe in nege.«
Prehrana in dopusti
Glede prehrane je kralj dajal vedno dober vzgled. Ko je na koncu sedemletne vojne že primanjkovalo živil, se je kralj odrekel pri večerji kruhu z besedami: »Moje staro telo tako težko prebavlja.« Dopuste je kralj dajal zelo nerad. Pravila službe z dne 11. maja 1763 določajo: »Noben polkovni poveljnik ne sme častniku dati več dopusta kakor en dan. Noben inšpektor pa ne sme biti na dopustu delj kakor 3 do 4 dni.« Mladi častniki so dobili daljSi dopust kvečjemu vsakih pet let.
Umetnost generalov
Friderikov! častniki so morali vsak čas biti »bisonogi di gloria«, kar pomeni, s skrbniki in čuvarji vojne slave«. Izvežbanost in pripravljenost čet ne zadostuje; nespreten general lahko napravi mnogo škode«, se glasi v nekem kraljevem dnevnem povelju. »Velika umetnost vojevanja obstoji v tem, da predvideva vse dogodke, genera-
lova umetnoet pa v tem, da ima ▼ naprej
vsa pomožna sredstva tako pripravljena, da v času odločitve, ko se stvari drugače zasučejo, kakor je mislil, da se bodo, ne
pride v zadrego. Scipio je upravičeno dejal, da vojskovodji lahko oprosti marsikatero napako razen ene: nikdar se ne sme opravičevati češ da ni predvideval nastalih dogodkov.
V tedanjih vojnah je padlo mnogo vojakov
Friderikova armada je doživela strahotne krvave izgube. Ob koncu sedemletne vojne je btlo devet desetin v pruski armadi služečih tujcev mrtvih ali ujetih. Zmaga pri Zorndorfu je vrste bojujočih se zmanjšala za tretjino, prav toliko izgub pa je zahteval napad na Hochkirch. Bitka pri Torgauu je terjala 13.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Namesto desetih gardnih bataljonov sta naslednji dan nastopila dva. Povprečno je bilo po vojni pri vsakem pehotnem polku komaj sto mož ki so se v njem borili od začetka vojne. Iz Kleisto-vega častniškega zbora je padlo dva tu-cata, iz Schenkendorfovega sedem, iz Bel-lingovega pa celo dvajset.
Mnogo se je bilo treba učiti
Pod Friderikom Velikim se je pehota učila štirikrat streljati v minuti. Seydlitz-ova konjenica pa je bila tedaj v Evropi najhrabrejša. Celo baron Trenk, ki z njim niso nič kaj lepo ravnali, je dejal: »V Fri-derikovi šoli je treba mnogo delati, pa se tudi mnogo nauči.«
Dr3f?ilne o Dumasn
KcTemjaški Dumas se je nekoč pritoževal svojemu zdravniku, da ga zbada ob iakot-nici. »Jejte skozi osem dni velik ko® pečenke in jo zalijte z burgundetm« mu svetuje dr. Gruby. Po preteku tedna se Dume8 oglasi zopet: »No, ste že pcgodila mojo bolezen?« — »Nič vam ni! Ko bi vam kaj manjkalo, bi bili danes ofc tej dieti že pod rušo!«
Neki slikar
je na svoji razstava razobesil trudi portret neznansko suhega babšeta. pred katerim stoji kužek. »Kaj pa prav za prav pomeni ta podoba«, se obrne na Duma« njegova spremljevalka. »Pes k-' varuje kost!« ji postreže pisec »Treh mušketirjev«.
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
46.	Kateri bavarski župnik je bil i znajdi tel j popularnega, načina zdravljenja?
47.	Kairo se imenuje Odisej po latinsko?
48.	Kako se najbolj natančno načrta jo posamezne točke elipse?
40. Skrivalnica.
Kje je jadrale c?
50. Izguba v igri.
Igralec je napravil dve igri za denar in je obe izgubil. V prvi igri je izgubil desetino svoje gotovine, v drugi igri je izgubil 89 lir in mu je ostalo toliko centesimov, kolikor je v začetku igre imel lir. Koliko?
Rešitev ca'0? 23. t. m.:
41. Rajsko drevo, s katerega sta Adam magaj si zdaj naprej sam!« Po bitki pri j jn Eva jedla prepovedan"; sad, se je ime-Torgauu so hoteli iz župnišča preseliti ra- novalo »drevo spoznanja«.
42.	Vodna znamenja so spoznavalna znamenja na papirju v obliki prosojnih figur.
43.	Poleg navideznega gibanja, ki je popisano v odgovoru na vprašanje štev. 28, ima Sonce še neko drugo navidezno gibanje na nebesu. Če si zapomnimo zvezdo, s katero Sonce določenega dne obenem kulm'nira, ugotovimo lahko, da kulminira Sonce naslednjega dne skoraj 4 minute kasneje nego dotična zvezda in se je njegova rektascenzija zvečala za približno 1°. Čez dva dni kulminira Sonce že skoraj 8 minut kasneje nego dotična zvezda in se je njegova rektascenzija zvečala približno za 2° itd. Po enem letu kulminira Sonce zopet obenem z dotično zvezdo in se ja njegova rektascenzija v tej dobi izpreme-nila za 360°.
S spojitvijo vseh točk na nebesu, kjer vidimo Sonce ob vsakokratni njegovi kulmi-naciji. dobimo glavni krogelni krog, ki se imenuje ekliptika. Ravnina ekLiptike je proti ekvatorju naklonjena za približno 23,5° (naklon ekliptike). Sonce torej navidezno obkroži vsak dan drug vzporednik od vzhoda proti zahodu in obkroži tekom enega leta ekliptiko v nasprotnem smislu navideznega vrtenja nebesne krogle.
44.	Zamenjani posodi.
Prva posoda drži 3 in pol litra, druga pa 4 in tri četrt litra. Prva posoda bi z vinom po 12 lir stala 42 lir, druga posoda z vinom po 16 lir pa 76 lir, skupaj 118 Ur. Prva posoda, napolnjena z vinom po 18 lir, stane 56 lir, druga posoda, napolnjena z vinom po 12 lir, pa 57 lir, skupaj 113 lir. Razlika je 5 lir.
*
45.	Križanka.
Vodoravno: 1. anatomija, 8. nora, S. vdih. 10. ara, 12. ami, 13. La(ntan), 14. laz, 16. Al(uminij), 17. volek, 19. Zora, 20. brav, 21. arara, 23. r. p. (reponse paye), 25. Ana, 26.ep, 27. Ali, 29. one, 30. Tine, 31. krat, 32. Indijanka.
Navpično: 1. analizirati. 2. Nora, 3. ara, 4. ta, 5. Ida, 6. jima, 7. Ahilova peta, 11. val, 14. Loara, 15. zebra, 17. v, r, a, 18. Kra, 22. Ani, 24. plin. 26. enak, 28. ino, 31. k, a.
V. R.:
9
Časopisi so bili polni tega dogodka. Po kavarnah in doma so govorili in razpravljali o njem. Vsi so stali pred uganko, ki je niso mogli rešiti. Zakaj je to storila? Bila je vendar mlada, lepa, zdrava, srečno poročena, na poti do slave in vendar... Niso mogli razumeti, kako se je to zgodilo, zakaj?...
Bilo je toplega jesenskega večera. Ano-ta se je utrujena vrnila domov. Odslovila je sobarico in vstopila v svojo spalnico. Odložila je plašč in klobuk in sedla pred zrcalo. Oči, ki so strmele iz stekla v njo, so bile tako svetle, kakor da gorijo v vročici, obenem pa tako utrujene, kakor da so se povrnile iz onostranstva. Aneta se je natančneje začela ogledovati. N.ifn pogled je bil pogled preiskovalnega sodnika.
Vzdihnila je. Vedno isti obraz. Leta in leta neizpremenjen. Kako so jo utrujali črni lasje, ki so ji v valovih padali na ramena, visoko čelo, temne oči, ki so gledale zdaj zapeljivo, zdaj zasanjano, goste obrvi, zamolkla polt in ustnice, ki so bile mogoče malo preveč ostro rezane, vsa ta njena lepota, o kateri so toliko govorili.
Komaj slišno so šepetale njene ustnice: »To si ti, Aneta, stara 24 let, gledališka igralka, bogato poročena, od tolikih moških občudovana. To si ti!«
Stisnila je pest in hotela udariti po zrcalu, pa ji je omahnila. Če razbije svojo sliko, ji bo novo zrcalo pokazalo isti obraz. Nervozno je vstala in legla na divan in zaprla oči.
Ves popoldan je bila v družbi. Mnogo je pila, vendar je ostala popolnoma trezna. Zdelo se ji je, da vidi pred seboj razgrete
obraze že malo vinjenih gospodov, dame, ki se prostaško smejejo in blebetajo neumnosti, in sredi njih sedi ona, kakor tujka, pije, a je vedno bolj trezna. Na njeni levici sedi Jurij. č:gar pogled čuti na sebi. Toda ona je tako daleč od vseh. Ne more se več vživeti v njihovo družbo. Zadnje čase se je tako zelo spremenila, da se sama več ne pozna. Nekaj je v njej, kar je močnejše od nje same, kar niti sama ne more razumeti. Ve samo to. da gleda svet že nekaj tednov z drugačnimi očmi. kakor ga je gledala do sedaj. Hotela je pobegniti iz družbe, a je sedela naprej, trkala in govorila. Ko se je ozrla na Jurija in videla njegov zaljubljeni pogled, bi se mu najrajši zasmejala v obraz in ga udarila. Tako silno si je to želela, da je zaprla oči in obrnila glavo stran od njega. In vendar so ji njegove oči včas:h tako zelo ugajale. Čutila je, kako ji je skrivoma poiskal roko in jo sfsnil. Ostala je nepremična, kakor da ne čuti n'česar To ga je opogumilo, da ji je položil roko okoli pasu. Niti zganila se ni, samo z rokami se je trdno prijela za mizo, zrla predse in čutila, da ji je telo kakor napeta struna. Družba okoli nje se je smejala, objemala in pela spolzko perem. Jurij se je sklonil k niene-mu ušesu in ji zašepetal: »Kako hladni ste, Aneta, kakor led!«
Pomilovalno ga je pogledala in skomiz-nila z rameni. On pa je postal drzen, pritegnil jo je k sebi in jo hotel poljubiti. Tedaj je Aneta sunkovito, vstala, hofe'ta je udariti, zakrlčati, toda ko je zagledala začudene oči družbe, ki so strmele vanjo kakor v čudo, ko je videla prestrašene Jurijeve oči, se je s?mo žalostno nasmehnila in se oprostila, češ da jo boli glava, da gre domov. Jurij se JI je ponudil, da jo spremi, Aneta pa ga je mirno zavrnila.
Doma je čutila, da se ji nemir še ni po-
legel, da, celo naraščal je. Po glavi so ji kakor v vročici begale misli, pred očmi so ji bežale slika za sliko.
Vse to njeno življenje. Kakšno je bilo! 2e sedem let, odkar je odrasla, so jo obsipavali s pokloni in občudovanjem, ljubezenskimi ponudbami, puhlim govoričenjem. Spočetka jo je to zabavalo, potem dolgočasilo. Hotela se je otresti vsega in se je poročila. Njen mož je kmalu po poroki moral v tujino, da uredi svoje posle, in ona je ostala znova sama. Časi pred poroko so se povrnili, samo z razliko, da so bili stari kakor novi znanci veliko bolj vsiljivi. Njeno telo je postalo gibalna sila moških, ki so se vrtili okoli nje. Nihče ni pomislil na njo kot osebo, vsi so v njej gledali stvar, ki jih je mamila. Kako grozno je vse to občutila Aneta. Zdelo se ji je, da so jo poteptali v blato, da je prenehala dihati, prenehala biti človek, da je samo še lepa lutka, s katero bi se hotel vsakdo poigrati. Toda ona še ni hotela biti to. Vse v njej se je borilo proti temu. Imela je še moči. da se je branila, da je hotela ostati človek.
Aneta je vstala z divana in se pričela sprehajati po sobi. Proti vsem se je branila. Proti svojim kolegom, naj so bili stari ali mladi igralci, ki so hoteli izrabiti vsako priliko, da so jo za kulisami stisnili k sebi, proti direktorju, ki jo je s sladkim obrazom vabil v svojo pisarno. Tudi Loj za se je obranila.
Lojz! Brat njene svakinje. Lep človek, malo siv, nesrečno poročen, z dvema otrokoma. Kolikokrat je nafila pri njem razumevanje. Bil ji je kakor oče. Tako varno se Je počutila pri njem, o vsem mu je lahko govorila, vse povedala. Dokler —- — — Obiskala ga je v pisarni. Bil je čudno vznemirjen. Ko ga je vprašala, zakaj je takšen, ji je pričel poljubovati roko in jo
prositi, naj odide z njim. Da jo ljubi, da ne more več igrati očeta, da ne more živeti brez nje. še dane« ne ve, kako sen je vrnila domov. Ve samo to, da jo boli, da jo zelo boli, da n« more sedaj k njemu in mu o vsem potožiti. Odkar jo je zadnjič pri preiskavi zdravnik prijel za prsi in jo poljubil na vrat, ni imela poguma niti več k zdravniku.
Aneta je bila vedno bolj vznemirjena. S silo potapljajočega je hotela najti rešitev. Ali naj res vse to še naprej prenaša? Deset, mogoče še več let? To vendar ne more! Moj Bog, ali ni pred kratkim brala, da je nekdo umrl, ker ni imel ljubezni? Aneta se je zasmejala. Naj bi prišel k njej, ona bi mu jo rada odstopila. Znova se je zasmejala. Kako bi pogledal dotič-ni pisec, če bi mu rekla, da naj pripiše zraven, da je umrla ženska, ker je imela preveč ljubezni!
Umrla? Umreti! Ali res ni druge rešitve? Tako mlada? Ne, ne!
Stopila je na balkon, ker v sobi ni mogla več vzdržati Videla je jasno nebo, zvezde so sijale tako čudovito, globoko pod njo je počasi umirala ulicg. Prijeten mir je počival nad mestom. Povsod so ugašale luči. Samo na nasprotni strani ceste je bilo še okno odprto in razsvetljeno. Lahke prosojne zavese so trepetale v nočnem vetru. Tedaj je Aneta zagledala silhueti golega moškega in ženske, ki sta se tesno privijala drug k drugemu. Aneta je Čutila, da ji sili kri v glavo. Prijela se je za prsi in začutila nežne oblike svojih grudi Odmaknila je roko, kakor da io je pičila kača. Z grozo se je zavedela, da smrtno sovraži svoje telo. Sklonila se je preko balkona in pust la od nočne megle vlažnemu cestnemu tlnku, da ji je poslednjič poljubil razbite ude..,
štirje so v ožji Izbiri
Po XVII, kolu spadajo med kandidate: Livorno, Aiasfe*©-
siana, Torino, Juventus
Precej daleč je še do zadnjega žvižga v letošnji prvenstveni borbi v nogometu in marsikatero nepričakovano številko bomo Se zapisali iz njenega nadaljnjega — vsekakor tudi najbolj zaninrvega — poteka, t;da kljub temu se že oblikujejo glavni obrisi končne tabele, v kateri bo prvi novi prvak države, zadnja dva pa bosta odšla nazaj na trnjevo pot v divizijo B.
Za tri moštva "'zmed šestnajstih, ki sodelujejo v diviziji A, je torej največ povpraševanj, za tri mesta v tabeli je berba n: bolj ogo-rčsna, za najboljše in pa obe r ajskromnejši, v ofenzivnem ali defenzivnem smislu — da prilagodimo športno iz-•'.zoslovje sedanjemu času in dogodkom na frontah. Na prve me3to — tako se kaže zd.;:j ža precej javno — bodo smele odslej ,•>•;c lrti le 5-3 štiri enajstorice, prav one, ki so S; prvo polovico tekmovanja zaključile z zadostnim naskokom pred ostalimi, in s c?r presenečenje te sez:ne ali Livorno milnnska Ambrooiana in obe moštvi, ki zastopata torinsko mesto (Torino in Juventus"). Kakor na vrhu in tik pod njim, tako se je položaj lepo (ali slabo za oba prizadeta) razč stil tudi na dnu tablice, jkjer sta p:, nekaj zaporednih neuspehih vidno zaostali Venezia in Vicenza in jima aabrž t»dl nadaljnji poskusi za rešitev ne bodo mc<rl: več pomagati na noge. Dolga vrsta ostalih kandidatov si bo pač — tako ali ko. kar tudi ni več važno za obstoj v
razdelila ostala razpoložljiva
tal
spvšnem me:ta.
Kakor Se nobena prvenstvena nedelja, prav tako tudi zadnja — ki je bila druga v povratnem delu ali XVII. v celoti — ni minila brez presenečenja. Morda je bilo katero še večje (glede na formo in imena nasprotnikov), toda za nas je prav gotovo prišlo najbolj nepričakovano in v veliko zadovoljstvo obenem, da si je soseda Trie-stina zdaj že drugič zavihala rokave in
AgUsse zastopnike
iščemo za NOVO MESTO, KOČEVJE in tudi za ostale kraje. — Zglasiti se pismeno ali osebno pri ASSICUKAZIONI GENERAIJ Generalni zastop B (preje Zedinjena zavarovalnica d. d.) Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 1
gladko poslala Fiorentino domov s tremi goli v bisagl Izid dokazuje, da je v tem moštvu lz Triesta le še ogromno volje in vztrajnosti. Po važnosti odločitve gre vsekakor prvo mesto medsebojnemu obračunu med obema vodilnima moštvoma iz Li-vorna in Torina; kakor že tolikokrat pri podobnih prilikah, tako se je tudi to pot končalo med njima brez odločitve in še brez gola povrhu, kar pomeni, da bo dogodek dneva moral biti drugič in drugje. Ker je milanska Ambrosiana dobila še dve krepki celi točki proti Ligurii, je Torino zaostal in dela sedaj — z enakim številom točk družbo sosedom Juventincem. Nenavadno hudo je Lazio izgubil v Bologni, pa tudj žilavi Bari je na domačem igrišču več kakor pokazal samo zobe zelo nevarnim partnerjem iz Bergama.
8 tekem z 27 go£i
Zdaj še o vsaki tekmi v enem stavku:
Drugo zmago v celoti, in prvo pred domačo publiko, je slavila Triestina nad Fiorentino z zgovornim izidom 8:0. — Vicenza je morala gostovati v Rimu; pokazala je več, kakor so računali, toda morala je spet kloniti z najtesnejšim 1 : 0 proti Romi. — Genova je spet pokazala stare lastnosti in zasluženo odpravila Milano s 4:2. — V Torinu so gledali tekmo Juventus—Venezia; s 5 : 2 so domačini — po enkratnem porazu pred tednom dni — spet pobasali ves izkupiček.— Dvoboj med Li-vornom in Torinom, ki je veljal kot dogodek dneva, se je končal nemo z 0 : 0; pravijo, da so bili domačini iz Livorna bližje zmagi, toda sreča se je smehljala gostom. — Milanska tekma med Ambrosiano in Ligurio je bila mimogrede spravljena v korist domačega moštva s 5 : 1. — Drugi izid, ki ne pove nič, pomeni pa lahko mnogo, po vzorcu Iz Livorna (0 : 0), so skovali v Bariju, in sicer Bari in Ataianta, kar je vsekakor bolj laskavo za domačine, ker je Atalanta zadnji čas kar hitela od zmage do zmage. — Bologni je prišel v roke Lazfo; zdi se, da so Matosich in tovariši spet izredno razpoloženi, kajti rezultat 4 : 0 v njihovo korist gotovo ni slučajen.
Po točkah je zdaj slika v diviziji A naslednja:
1) Livorno 24, 2) Ambrosiana 23, 3)—4) Torino in Juventus 22, 5)—6) Genova in Atalanta 19, 7)—9) Bologna. Lazio, Fiorentina 18 10) »Milano 17, 11) Roma 14, 12)—14)
Za vedno nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod
uradnik Kmetijske družbe
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. januarja 1943 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pokopališča na Viču k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja.
Kožarje, Ljubljana, Senj, dne 26. januarja 1943.
Globoko žalujoči: ZORA, žena; MARJANCA, hčerkica; ANTON, oče; IVANA, mati; ing. DORE, brat; IVANKA por. RESNIK, MICI, por. ANŽIČ, ANICA, sestre; družina GRČ AR
in ostalo sorodstvo
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
A L 1
9te poravnali naročnino?
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
„JUTR©V" oglasiti oddelek
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI IN NJENO URADNIŠTVO sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v nedeljo dne 24. januarja 1943 dolgoletni zvesti uradnik in tovariš, gospod
v 31. letu starosti.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek 26. januarja 1943 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Viču na pokopališče na Viču. Bodi mu ohranjen časten spomin.
Ljubljana, dne 24. januarja 1943.
Ligurla, Triestina, Bari 13, 15) Venezia 9
in 16) Vicenza 8 točk (Roma in Liguria sta igrali eno tekmo manj).
Spezia se ne da ustaviti
V	diviziji B se je to nedeljo ponovilo isto kar je zaprlo usta vsem, ki so čakali na zvenečo odločitev v najvažnejši tekmi dneva, pa so izvedeli potem, da se je končala brez gola. Kot »dogodek dneva« smo tukaj označevali srečanje med obema najuspešnejšima moštvima Spezio in Pro Pa-trio, toda spoprijeli sta se in razdelili plen takole: vsaka po en zgoditek in vsaka po eno točko. In stanje v tabeli je ostalo kakor je bilo. Drugi dve tekpii, na kateri je gledalo več oči kakor na ostale, sta se končali v korist Padovancev (komaj pričakovano) proti Pisi in Modene na lastnih tleh proti Napoliju. Tekma med Ančonitano in Novaro na grišču slednje je bila po IG minutah prekinjena.
Tabela v diviziji B, ki je po tej nedelji izpolnjena do prve polovice tekmovanja, izkazuje na vrhu še dalje Spezio s 24 točkami, njej pa sledijo Pr0 Patria (22). Pisa (21), Modena, Padova in Napoli (po 20), Brescia, Cremonese itd. Najslabši sta trenutno Siena in Mater, od katerih pa je prva — poleg treh drugih udeležencev — za eno tekmo v zaostanku.
Izidi XVII. kola so bili naslednji: Udl-nese — Siena S : 1, Cremonese — Palermo 2 : 0, Fanfulla — Savona S : 0, Pescara — Mater 2 : 1, Padova — Pisa 2 : 1, Pro Patria — Spezia 1 : 1, Nova r a — Anconita-na 0 : 0 (odigranih samo 16 minut), AJles-sandria — Brescia 1 : 0 in Modena — Napoli 3 : 0.
*
V	diviziji C so igrali to nedeljo že četrto povratno kolo. Iz okrožja A objavljamo naslednje izide: Grion (P°la) — Gorizia 1 : 0, Treviso — Ponziana (Trleste) 2:1, Fiumana — Monfalcone 1:0. — Gorizia je izgubila prvič v letošnji sezoni, je pa še daleč pred ostalimi iz svojega okoliSa.
MALI OGLASI
Kdor IK* dutbo plača m U —za dri tn prov. « Janje naslova ali šifro L Iznos za te oglase Je L — tn dopisovanja Je plačati e L 1.—, ca vse druge oglase sedo. za dri. tn pro v. takso nje naslova ali Slfro L 3 tznoe za ta oglase ]•
vsako besedo
—.60, za da-Najmanjsi — Za ženltve i vsako besedo L —£0 aa be-—.60. za daja-—. Najmanjši b 10 —
Službo dobi
Postrežnico
;zvežbano v popravljanju sob, pošteno in pridno. iSJem za 2 do 3 dopoldanske ure. Zglasiti ?e v ponedeljek (25. t. m.) dopoldne: Corso Viktorja Ema-nuela 9, L nadstr.. levo.
1094-1
Pridno dekle
ki Je vajena tudi kuhati, se sprejme k mali družini. Hrana dobra.. Polajnar, Kneaova ul. 34.	13101
Pouk
Pouk
italijanskega jezika, sodobno in pralct;čno, slovnico in konverzacljo, nudim po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovnica in konverzacija«. 1318-4
IJI i'
Drobiž iz Nemčije
Razen v nogometu, na katerega se bomo vsaj deloma še povrnili, so bili nemški športniki zelo delavni tudi v drugih panogah.
V hokeju na ledu je bila odigrana še četrta izbirna tekma za drž. prvenstvo, v kateri so drsalci iz Mannheima zmagali nad Berliner SC s 3 : 1. — V prijateljski tekmi je ekipa celovškega KAC-a dobila pa rt';'.- "roti državnemu prvaku Riessersee s 3 : i Moštvo Rot-Weissa Iz Berlina je v enaki igri premagalo igralce TSV Prage z 12 : 3.
Večdnevne prireditve na ledu na Vrbskem jezeru pri Celovcu so se končale v nedeljo z raznimi odločitvami v hitrostnem drsanju. Med moškimi je spravil največ zmag znani kolesarski dirkač Egerland iz Berlna, ki je tudi dokazal, da sta kolesarstvo in drsanje bolj sorodni panogi kakor je splošno znano.
Gospa!
Ali ste ie poskusila čistiti madeže na oblekah s »Či-stimadežem«? Jaz sem prav zadovoljna. Poskusite tudi Vi, bo pa tudi Vaš g. soprog zadovolien, ker bo imd i malimi stroški vedno čeano obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogeriiah in trgovinah. Glavna zaloga: ,'Pctronafta«, Bleiweisova c. St.	M75-M-6
Leico
III. model 1:2 aH 1:3.5 s priborom, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leica«.
1200-7
Knjige
Leksikon
Brockhaus ali Majer, komplet, kupim. Ponudbe z navedbo letnice in cene na ogl. odd. Jutra pod »Leksikon 1943«.
1306-8
Lesene zabojčke
za drage svojce, škatlje škatlje in vrečke dobite ln vrečke dobite pri E. Z"krajšek. Miklošičeva 34.	1180-7
Pohištvo
Samsko spalnico
lepo. svetlo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra	130&-12
Prodam
s karo novo črno suknjo in eno obleko za srednjo postavo. Poizve se pri Zigon, Wolfova ul. 10-1.	1316-13
Voziček
na štirih peresih z dvema sedežema, na olju in kolinar (Halbsmiraks), skoraj nov, nosilnost 800 kg, prodam. Kolodvorska ul. 35, dvoršče Zalar	1307 6
Kupujte
edino pri naših oglaševalcih!
Prodam
moško suknjo »Crombi«, dve moški obleki za postavo 1.70. moške škornje št. 40 in več parov čevljev. Poljanska 13-1, levo.	1315-13
Parcele
v bližini ea-uie železnice od 23.000 do 100.000 Ur prodaja Pričtavec FVanjo. realitetna pisarna, Ljubljana Cesta Arielle Rea šr- 3 .'poleg Stupica).
1C11-20
Prodam
več manjših in večjih stavb v centru odnosno na periferiji, ter parcele v vseh delih mesta. Realitetna pisarna: Zajec Andre). Tavčarjeva 10 1105 20
Stanovanje
eno ali dvosobno, ali prazno sobo, event. s souporabo kuhinje, išče odrasla družina za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 111«.	1083-21a
2-sobno stanovanje
po možnosti v bližini centra, za 1. febr., 1. marec ali 1. aDril, iščem. Plačam za več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 1302-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno s kopalnico v centru mesta po možnosti opremljeno in opremljeno mesečno sobo, iščem. Plačam visoko nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«. 1303-21a
Sobe išče
Gospod
išče sobo s strogo se-pariranim vhodom za 15. febr. ali 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čez dan večino odsoten« 1305-23a
Zgubila sem
5 ključev na verižici ▼ soboto 23. t. m. opoldne od Zadružne zveze na Bleiweisovl c. do Stadiona. Poltenega najditelja lepo prosim, da Jih vrne proti nagradi ▼ upravi Jutra. 1311-28
Izgubila
se je denarnica od restavracije Figovec do trafike nasproti Evrope. Najditelj se naproša da Jo vrne ker Je lastnik denarnice sedaj brez vsakih sredstev, proti nagradi. Naslov v vseh posl. Jutra.	1304 28
Gospod
prikupne zunanjosti, dobrosrčnega značaja želi resnega znanja s gospodično sebi enako, do 28 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezen nas čaka«.	1317-25
Razno
Vloge in prošnje v italijanščini, prepise,
informacije vseb vrst, razmnoževanja in razne nsluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29.
FRIGORIFERI
Gruppi compresso-ri elettroautomati-ci Ferretti = Ano-Rima »ELTAc — Torino. Applicazio-ni complete per congelazione, ccn-servazione prodotti alimentazione. Potenzialitš. da J/s a 10 Cav. COM-PLESSI PRIGO-RIFERI FAMI-GLIA, capacita 160—200 litri. — Funzionamento perfett".
HLADILNIKI
elektroavtomatski
kompresorski agregati Ferretti = Akc. družba »ELTA« —Torino. Kompletne naprave za zmrzovanje, konzerviranje živil. Jakost */s do 10 KS. — OMARE ZA GOSPODINJSTVO. vsebine 160 do 200 litrov. — Brezhibno delovanje.
, »FRIGOTECNICA« Via S. Luca 2 — GENOVA
							
m	ililSi	i	m	innig		mu	u! Jr^ -ViT v.^* -' 4 ' , '' - ' .. - - - J .. ." .-. - .' . • ■ i. ■■!&. .ir-ffrfi:••V -»i;.- išJk-
Težkega srca naznanjamo vsem prijateljem In znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš predobri mož, oče, stari oče, tast, gospod
LASAN
posestnik in obrtnik v Zatonu pri Sebenioo
Pogreb dragega pokojnika bo v Zatonu pri Sebenico.
SEBENICO, LJUBLJANA, ZAGREB, dne 25. januarja 1943.
Žalujoča žena VOJKA; sinovi IVAN, ROKO, JUHE; snahe DUMA, MARA, JELA; vnuki MATE, ANTE, STIPE, JOSO, TONČI; vnukinje IVANKA, MARICA, MILENA, TATJANA
(i. IVodenouse:
81
Humorističen roman
»Vprašujem se le, kaj mi ima povedati.«
»Nedvomno kaj važnega, če se je odločil in pri-hitel k tebi na dom. Nu, stara sablja, zdaj moram iti. Najlepša hvala za prijetni popoldan.«
Willoughby Braddock je spodobno odšel, Sam, ki je bil stopil v spalnico po par flanelastih hlač, pa je previdno odprl vrata v sprejemnico.
Čeprav ni pričakoval, da bi zagledal vesel obraz, si vendar ne bi bil mislil, da se more v človeških očeh zrcaliti tolikanj divje sovraštvo. Lord mu je bil očitno naprtil krivdo za vse nevšečnosti, ki jih je bil doživel v tej kratki, a z vsebino bogati četrti ure.
»Tak ste vendar prišli!« je zaklical.
Prej je stal sramežljivo skrit za zofo, kakor hitro pa je zagledal na Samovem komolcu hlače, je vročično planil naprej, jih pograbil z obema rokama in si jih nataknil, ne da bi utegnil sesti. Šele nato je vzdignil glavo in z istim bojevitim in sovražnim
izrazom kakor prej uprl oči v mladega človeka.
Menda se je tudi zavedal, da ni njegova sedanja podoba niti malo zapeljiva. Sam je bil dolgih nog, med tem ko je bila lorda Tilburyja narava obdarila z obilnimi možgani, potrošek zanje pa privarčevala ipri spodnjih okončinah- Izposojene hlače so pome-
tale tla, čeprav si jih je bil visoko zadrgnil, ne glede na to, da se niso skladale z njegovo ostalo obleko. Ob tem pogledu si Sam ni mogel kaj, da se ne bi zadovoljno namuznil.
Lord Tilbury je videl ta nasmeh ,in napetost njegovih živcev je dosegla točko, na kateri se jeza iz-premeni v hladen gnev.
»Stvar vas zabava, kaj?« je vprašal z zamolklim glasom.
»Ne, ne, verjemite mi, da ne,« ga je hotel Sam potolažiti. »Mislil sem na nekaj povsem drugega.«
»Prekl... !« je vzkliknil lord Tilbury.
Sam je spoznal, da je treba odkritega in izčrpnega pojasnila. Šele potem bo smel vprašati njegovo lordstvo, zakaj ga je počastilo z obiskom.
»Človek, ki vam je vzel hlače...« je pričel.
»Niti na misel mi ne hodi, da bi se razgovarjal o njem,« mu je gost ošabno segel v besedo. »Da zaposlujete ubežnika iz norišnice, ni pri vas nič čudnega.«
»To ni bil moj sluga,« je Sam hitro pojasnil. »Tat je bil.«
»Tat?« je hlastnil njegovo lordstvo. »Tat v vaši hiši? In vi ste to vedeli?«
»Seveda sem vedel. Jaz sem bil tisti, ki sem ga prisilil, da je slekel hlače, med tem ko sem šel k sosedovim na čaj.«
Lord Tilbury je globoko vzdihnil.
»K sosedovim ste šli na čaj ?«
»Seveda.«
»In tistega... zločinca st.e pustili samega tu?«
»Zakaj ga ne bi pustil? Saj sem vedel, da ne more nikamor. O, dobro sem se bil zavaroval! Na žalost
je v tem nesreča prinesla vas. Ste mi hoteli morebiti kaj povedati?«
Čutil je, da se to nenavadno svidenje ne more dovolj hitro končati.
Lord Tilbury je napihnil lica in nekaj trenutkov molče buljil predse. V razburjenju nad pravkaršnji-mi dogodki je bil docela pozabil tragedijo, zaradi katere je bil prišel v vilo »Mon Repos«.
»Res sem vam hotel nekaj povedati,« je odgovoril in spet nekoliko pomolčal. »Najprej vedite,« se je nazadnje odločil, »da mi je dal vaš stric, gospod Pynsent, ko vas je poslal semkaj, da bi stopili v moje podjetje, tudi očetovsko oblast nad vami.«
»Izvrstna misel,« je prisrčno odvrnil Sam.
»Nesrečna, odurna misel!« je zagrmel njegovo lordstvo. »Napak je bilo zahtevati od človeka, ki ima toliko opravkov kakor jaz, naj se ukvarja z osebo tako nemogočega, tako nerednega, tako... ehm... tako prismojenega, da ne rečem, tako norega značaja.. .«
»Norega?« je skoraj ogorčeno vprašal Sam. Kri-vičnost te besede ga je zbodla v živo. Ves čas, kar je bil na Angleškem, se ni zavedal niti enega dejanja, ki ne bi bilo stoodstotno v skladu z zdravo pametjo. »Kdo je po vašem nor? Jaz?«
»Da, vi!« je spet zagrmel lord Tilbuiy. »To je bilo toliko kakor naložiti mojim ramenom nezaslišano odgovornost... In če sem dobrodušno privolil, sem privolil samo zato, ker...«
»Poznam ta ,ker',« ga je prehitel Sam s hvale vrednim namenom, da bi mu pomagal. »Stric mi je pred odhodom vse povedal. Predložili ste mu bili
neko kupčijo, pa ste ga hoteli s to uslugo pridobiti za stvar.«
Lord Tilbury ni pokazal nikake hvaležnosti za to ljubeznivo namero.
»Nu,« je trpko odvrnil, »če vas zanima vedeti: kupčija, ki jo omenjate, je šla že po vodi.«
»Zelo mi je žal,« je sočutno rekel Sam. »Usoda je časih res zoprna. Sodim, da mora biti stric dokaj trd pri sklepanju kupčij.«
»Danes popoldne sem prejel od njega kablogram, v katerem mi sporoča, da se je premislil in se smatra zaradi tega odvezanega vsake besede.«
»Škoda,« je rekel Sam. »Iskreno mi je žal.«
»V ostalem se nanaša ta kablogram pred vtem na vas, če želite vedeti.«
»Name?« je osuplo vprašal Sam. »Kaj sem pa storil ?«
»Takoj vam povem, kaj ste storili,« je odgovoril lord Tilbury. »Kablogram vašega strica Pynseuta je bil odgovor na mojo brzojavko, s katero sem ga obvestil, da sedate nekemu dekletu na limanico.«
»Kaj?!«
»Nikar ne tajite,« je z ledenim glasom nadalje* val njegovo lordstvo. »Videl sem vaju v .Savoju' na svoje lastne oči in sem tudi zvedel, da ste jo danes peljali v gledališče.«
Sam je bil tak, kakor bi se mu vrtilo v glavi
»Ne verjamem... nočem verjeti, da bi namir^-vali na gospodično Derrickovo?« je kriknil z dušečim se glasom.
»Seveda mislim gospodično Derrickovo.«
Samova prepadenost je bila tolikanj neizmerna, da v prvem trenutku ni spravil besedice iz sebe.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskaroarja: Fran Jeran — Za inaeratnj del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi t LjaUjaal