Slev. is. Posamezna številka stane 1*50 Din. V LioMM, v M dne 22. ianaarja №4. Lei» Lil. »п1ггггмт« Naročnina za državo SHS: na mesec . . . . гл pol leta . . . za celo leto . . . . Din M .. .13« . . .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene Inseralom: Rnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din t'50 in Din 2°—. vcfji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din V- tn 4*-s' oglasi v uredniškem dclv vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dnu izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.. PoSlnina pleCflBfl v ootovini Uredfllitvo Je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; ncfranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski narei Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljeno 10.650 in 10.349 (za inserule) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. To nI sporazum! Tc dni jc imel dr. Korošec razgovor Z dopisnikom tržaškega dnevnika »Picco-lo<', v katerem je v imenu slovenskega naroda obsodil sporazum, ki se je skienil med Italijo in Jugoslavijo. Pravi in resnični sporazum — je rekel dr. Korošec — se ne bo dosegel med Italijo in Jugoslavijo nikdar, ako nc spremeni Italija svojega ravnanja s hrvatsko in slovensko manjšino, ki živi v novih pokrajinah italijanske države. Italija naj dovoli prej hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu svoboden narodni razmah na šolskem, socialnem in verskem polju, potem se bomo šele Hrvatje in Slovenci začeli razgovar-iati o sporazumu z Italijo. Te izjave drja. Korošca so napravile na italijansko javnost močan vtis in ^Pic-colooc priznava in čuti sam, da je spoštovanje narodnih manjšin eden glavnih temeljev za pravi in odkritosrčni sporazum med obema državama. Zato se opravičuje in odgovarja drju. Korošcu, da se hrvatskim in slovenskim narodnim manjšinam godi po sklenjenem sp razumu že mnogo boljše ko prej in da sc jim bo vedno boljše godilo. Na to trditev italijanskega dnevnika Tiočcmo prav temeljito odgovoriti. Naše besede naslavljamo na javno mnenje celc italijanske države, naslavljamo jih na rimsko vlado in njenega odgovornega predstavnika Mussolinija. 1 Trdimo, da sc ni po sklenjenem sporazumu med Rimom in Belgradoin položaj naših bratov v Italiji prav nič zboljšal, ampak strašno poslabšal. Po sklenjenem prijateljstvo jc vrgla rimska vlada slovenske in hrvatske sodnike Julijske Krajine skoro brez izjeme na cesto. Dne 1. januarja so morali zapustiti svoje službe. Po sklenjenem prijateljstvu so dobili slovenski frančiškani na Kostanjevici in Sv. Gori pri Gorici odlok, ki jim naznanja, da bodo morali zapustiti svoje mesto in dati prostora italijanskim redovnikom iz starih pokrajin. Po sklenjenem prijateljstvu nadaljuje Italija sistematično izganjanje slovenskih in hrvatskih duhovnikov in ropa stotisoče slovenskih in hrvatskih vernikov njihovih dušnih pastirjev. Ali mislite, da ne vidimo v naši sredi izgnancev, ki iščejo tostran meje zavetišča? In kako je s slovenskim in hrvatskim Šolstvom / Italiji? Še vedno je v polni veljavi sramotni in protikulturni šolski zakon, ki je uničil hrvatske in slovenske ljudske šole in oropal naše mučeniške brate pravic, ki po naravnih in božjih postavah pri-stoje vsakemu plemenu na svetu. Ta sramotni madež, ki onečašča Italijo pred civilizirano Evropo, ni še zbrisan in očiščen. Po sklenjenem prijateljstvu je Italija postavila svojemu delu krono, izšla jc vladna naredba, ki uničuje slovenske srednje šole v Italiji. Po sklenjenem prijateljstvu odstavlja rimska vlada še nadalje slovenske župane, ki niso ničesar zakrivili razen t.cga, da so sinovi slovenskega naroda. V primer naj služi samo občina Sv. Križ-Ccsta na Goriškem. In ravno ko pišemo te besede, nam prihaja porazna vest, da sc je vrgla Italija na uničevanje slovenskih izobraževalnih društev na Goriškem. Podprefektura v Idriji je razpustila slovenska prosvetna društva v Ccrkne , na Straži, v Planini, na Bukovem, v Spodnji Idriji in v mestu Idriji. In podprefekt Micoletti v Gorici, ta krvnik slovenskega ljudstva na Goriškem jc razpustil prosvetna društva v Vipavi, v Budo-njah, na Slapu, v Vrhpolju, Gorah, v St. Vidu, v Sv. Križu-Cesta, v Selu, v Podragi in v Gaberjah. To nekulturno divjanje sc vrši v trenutku, ko potujeta Pašić in Ninčič na podpis sporazuma in ko proslavlja časopisje cele Italije odkritosrčno(l) prijateljstvo med Jugoslovani in Italijani. Prej ste uničili slovenske in hrvatske šole, vrgli na cesto sodnike in uradnike naše krvi, sedaj davite in ubijate kulturno življenje hrvatskega in slovenskega naroda v Italiji. Ali imenujete vi to sporazum? Ali je to prijateljstvo? To jc izzivanje, to jc sovraštvo, to je vojska! Nikdar nc bomo priznali sporazuma, ki. je zidan ua solzah, na brezmejnem zatiranju in tlačenju naših krvnih bratov v Italiji- . . » Vpijemo na ves glas. da čujejo našo slovesno izjavo Mussolini, Pašič, Ninčič, da jo čuje vsa italijanska javnost in vsa Evropa: Slovenski in hrvatski narod bosta delala z vsemi svojimi močmi na to, da se tak sporazum med Italijo in Jugoslavijo čimprej vniči in pokoplje, ker jc to moralna dolžnost vsakega poštenega in značaj-nega naroda na svetu, Protest dr. Korošca pri Fašiou. ZAHTEVA DR. KOROŠCA PO ZAŠČITI NAŠIH NARODNIH MANJŠIN V 1ТАПЛ IN PO KOREKTURI MEJ, -- PAŠIČ PREDLOŽI SPORAZUM PARLAMENTU V ODOBRITEV. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Sporazum med Italijo in našo vlado je vzbudil v hrvatskih in s'ovcnskih krajih veliko ogorčenje in splošen odpor. Parlamentarci prejemajo neprestano brzojavne in pismene proteste proti temu vladnemu koraku. Zaradi tega je danes dr. Korošec obiskal ministrskega predsednika Nilcolo Pašića, da ga obvesti o ogorčenju, ki. je zavladalo med hrvatskim in slovenskim narodom in da protestira proti sklenjenemu sporazumu. Ker pakt še ni podpisan, jc še vedno mogoče, da sc sporazum postavi na drugo podlago, saj se tudi Italija ni držala uiti. podpisanih niti registriranih pogodb. Odkar sta rapallska in sanmargheritska pogodbaregi-strirani, je nastalo tudi vprašanje, ali smo. mi in Italija sami sploh še. opravičeni, da odločamo o usodi svobodne reške države. A Ministrski predsednik Pašič je odgovoril/da se o sporazumu ne d? več razpravljati in da j c ta sporazum posledica težkega političnega položaja v Evropi. Pašič in dr. Ninčič odpotujeta v četrtek v Rim, da sporazum podpišeta. V nedeljo ali pondeljek se oba ministra vrneta. Podpisani sporazum bo vlada predložila parlamentu, ki bo imel potem priložnost sporazum odobriti ali ne odobriti. Dr. Korošec je nato zahteval, da se vsaj meja popravi po možnosti na korist Hrvatom in Slovencem in da se slovenski in hrvatski živejj na Reki, v Istri, v Trstu in na Goriškem zaščiti. Izrekel je tudi svoje začudenje, da so se v rapallski in san-margheritski pogodbi spremenili le oni členi, ki govore o svobodni reški državi, a vse koncesije, ki so na. enostransko korist Italije, so. ostale ncizpremenjenc. Dr. Koro-?ec jc opozoril ministrskega predsednika tudi na razna gospodarska.vprašanja, ki so ostala šc nerešena. Zahteval jc,naj še podpis spora'zuina odloži a a tako dolgo, da sc vsa ta vprašanja prej u r e d c , ker imamo z Italijo že dovolj slabih izkušenj Pašič jg izjavi^ da se na vsebini sporazum;) ne da menjati mc bistvenega več in da sc more vse drugo doseči edinole s prijateljskimi razgovori. Dr. Korošcc je dobil prepričanje, da se bo sam > v parlamentu ob priliki debate o tem sporazumu še kaj doseglo. _ ■ D 1 ■ ■ и^ш m izi rapllsks PROTEST DR. LAGINJE. — PROTOKOL SPORAZUMA JE POLITIČNE NARAVE. — Dr. NINČIČ ZVRAČA KRIVDO NA RADIčA IN HRVATSKO INTFLIGENCO. Belgrad, 21. januarja. (Izv.) Bivši hrvatski ban dr. L a g i n j a je včeraj prišel v Belgrad, kamor so bili poklicani vsi člani bivše komisije za izvedbo rapallskc pogodbe, da protestira proti čudnemu postopanju ministra dr. Ninčiča v času, ko se je menjala rapallska pogodba glede Reke iz temelja in ker minister tii sklical komisije na posvetovanje, niti jc ni obvestil o svoji novi politiki glede Reke, Ta posvetovalna komisija je imela danes dopoldne od 10. do 2. sejo v ministrstvu zunanjih zadev. Seji jc prisostvoval tudi zunanji minister dr. Ninčič, opazila pa se je odsotnost dr. Ryb af a. Vsi člani komisije so dali duška svojemu nerazpolo-ženju proti tajinstvenemu postopo.nju vlade in so protestirali proti takemu sporazumu, kakor ga jc sklenil Pašič. Dr. Ninčič jc skušal v dolgem govoru opravičiti sebe in vlado. Članom komisije jc predložil besedilo sporazuma. Protokol jc kratek in obsega le štiri male strani in je povsem politične narave. Nanaša se izključno Ic na Reko in določa mejo proti Italiji popolnoma v smislu naših dosedanjih poročil. O d ostalih hrvatsko - slovenskih zahtev ni n i t i ene v sporazumu in naših narodnih manjšin na Goriškem in v Trstu ne omenja niti z besedo, dočim sc glede Hrvatov in Slovcncev, ki ostanejo na ozemlju v rapallski pogodbi predvidene reške države in ki bodo pripadli k Italiji, nahaja v protokolu nekaj členov, ki so pa tako splošnega značaja, da jih bodo Italijani lahko tolmačili popolnoma po svoji volji, V protokolu tudi ni omenjen otok Last o v o in jc torej jasno, da so bile vse take in podobne vesli od vlade namenoma, vržene v javnost, da bi se vsaj malo ublažil katastrofalni poraz, ki ga jc velesrbska vlada hotć ali nehotč doživela. Dr, Ninčič jc v svojem pojasnilnem govoru smatral za potrebno, da sc dotakne tudi vprašanja odgovornosti za ta sporaz- um, ir jc izjavil, da pada vsa krivda na Radiča in na hrvatsko inteligenco, ki jc vedno želela, da bi prišlo med nami in Italijo do vojne, četudi bi v tem slučaju padlo še več Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Izjavil jc, da v takih razmerah in z ozirom na slab položaj, ki ga je ustvaril Radič in hrvatska inteligenca, ni bilo no-goče doseči boljšega sporazuma. V posameznih točkah pa sc je posvetoval edinole z admiralom Pričo. Končno je dr. Ninčič izjavil, da jc z ozirom na ta sporazum delovanje posvetovalne komisije v bodoče nepotrebno, ter jo je smatrati za likvidirano. Povsem pa da bo izrekel ko-nečno besedo parlament, kateremu bo predložil besedilo sporazuma na odobritev. DR. LAGINJA PRI KRALJU. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Dr. Matko L a -g i u j a jo bil danes ob 5. popoldne sprejet v daljši avdienei pri kralju. Dr. Laginja jo kralja opozoril na konsternacijo, ki jo je izzval novi sporazum z Italijo, v katerem mi samo dajemo, Italijani pa sprejemajo. Hrvatska in Slovenija zgubita z Reko svoj svoboden izhod na morje, kajti najem dela roško luke, nad katero je Italija absoluten gospodar, je le iluzome vrednosti in bo samo povod uovih nesporazumov z Italijo. Pritožil se je tudi, kako se je prezirljivo postopalo s posvetovalno komisijo za ureditev reškega vprašanja. Nihče ni obvestil komisije o tako usodepolnih pogajanjih z Italijo. Kralj se je končno informiral tudi o mišljenju dr. Laginje glede notranjopoli-tičnili vprašanj, zlasti o razmerah na Hrvatskem. LJKVIPACLTA POSVETOVALNE KOMISIJE. Belgr;nl, 21. jan. (Izv.) Posvetovalna komisija od danes dalje dejansko več ne obstoji. Člani komisije so imeli danes po poldne sestanek, na katerem so razmotri-vuli nastali noložaj. Jutri so sestaneio zo- pet in bodo glasom izjave nekaterih članov komisije izdali komunike, kjer bodo precizirali svoje stališče. PAŠIČ PODPIŠE SAM SVOJ PORAZ. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Odločitev Pa-šiča.da gre osebno v Rim na podpis spora r zuma je v vseh opozicionalnih krogih zbudila splošno začudenje, kajti šc včeraj se je Pašič branil sprejeti ta posel. Smatral je zt. žalostno vlogo, da mora kot premaganec osebno iti v Italijo, da tam med oduševljc-nim odobravanjem zmagujočih Italijanov lastnoročno podpiše svoj poraz. TUDI MED RADIKALI NEZADOVOLJ-NOST. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Ker se je tudi med radikali pokazala prcccjšnja nezadovoljnost o sporazumu z Italijo, je bila seja radikalnega kluba odložena,.da ne bi napravila v javnosti slabega vtisa. PROTEST HRVATSKE ZAJEDNICE. Zagreb, 21. jan. (Izv.) Včeraj, je imela Hrvatska zajednica sejo, na kateri so sprejeli ostro protestno resolucijo proti jugo-slovansko-italijanskcmu sporazumu. V tej resoluciji Hrvatska zajednica napada viado, da klepa izdajalske pogodbe proti interesom Slovencev in Hrvatov. izjava dr. Spalie o sporazumu SPORAZUM TUDI DELO NEMCEV IN TURKOV. Belgrad, "21'. jan. (Izv.) Danes zjutraj jc prišel v Belgrad dr. S p a h o. Vaš dopisnik ga je obiskal v njegovem klubu in sc informiral o stališču Jugoslovanskega muslimanskega kluba napram sporazumu glede Reke in o stališču muslimanov glede nastalega položaja. — Glede Reke je izjavil dr. Spaho: »Smatram, da jc sedanji moment za reševanje lega vprašanja, na katerem so predvsem zainteresirani Hrvati in Slovenci, zelo neugoden, kajti današnja vlada je čisto srbsko-pravoslavna. Za rešitev tega vprašanja jc bilo več ugodnejših trenutkov takrat, ko so bili Slovcnci in Hrvati skupaj s Srbi v vladi. Verujem, da se bodo tudi v bodočnosti našli taki trenutki, pa bi sc laka vprašanja lahko reševala pozneje. Kar sc tiče samega sporazuma, je težko o njem izreči kako sodbo, ker uradno besedilo ni znano, časnikarska poročila pa so protislovna. Naša želja jc, da bodo pravice naših sonarodnjakov v Italiji popolnoma osigura.no, ravnotako pa. tudi naši interesi na Reki. Sicer smo glede tega vprašanja že imeli rapallski in sanmargheritsko pogodbo, Mi želimo, da pride do sporazuma z Italijo, kajti naša ožja domovina Bosna ima mnogo interesa za dobro razmere z Italijo. Sporazum pa se mora najresnej:c brigati za življenjske interese našega naroda. Kar se tiče držanja celokupne opozicije napram sporazumu, kadar sc bo predložil parlamentu, želim, da vse opozicional-nc stranke nastopijo složno in jaz sem pre. pričan, da bo do tega tudi prišlo.« Tudi od drugih opozicionalnih strani so bile dane našemu dopisniku glede tega sporazuma še ostrejše izjave. Povsod sc z ogorčenjem naglasa, da so ta sporazum prikrojili Hrvatom in Slovenccm z vlado vred N c m c t in T u r k i. Brez njih nc bi mogla vlada na tako očiten način prodajati interesov Siovenccv in Hrvatov. Dejstvo, da imajo največ zaslug na tem sporazumu Turki in Ncmci, se splošno najostreje ob-soja, ker ono ni samo akt parlamentarne kombinacije, temveč jc' splošni državn' greh. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 21. januarja. (Izv.) Na nO« cojšnji seji ministrskega sveta, ki jc trajala od 5. do Ys 10., je Pašić obvestil člane vlade, da potuje osebno v Rim. in siccr bo dclegacija odpotovala v četrtek, 24. t. m. Nadalje jc obvestil vlado tudi o svoji včerajšnji avdijcnci pri kralju, ki je bila zelo kratka, — Nato sc jc razpravljale o delovanju parlamenta in sc jc sklenilo da se slavi tia dnevni red zakon o francoskem posojilu 300 milijonov frankov. Na seji sc je veliko govorilo o nastopu opozicije in sc jc sklenilo, da sc od vseh Stran X SLOVENEC, dne 22. Januarja 1924. 8tev. 18. vladnih poslancer, posebno od Turkov in Nemcev zahteva, da morajo biti stalno v Belgradu, da opozicija ne bi mogla vlade iznenaditi. Ta sklep je za položaj vlade zelo značilen. ODGOVORI MINISTROV NA VPRAŠANJA POSLANCEV. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Na seji narodne skupščine v sredo pridejo pred dnevnim redom na vrsto odgovori na vprašanja nekaterih poslancev; med drugim bo namestnik ministra za trgovino in industrijo železniški minister dr. Kojić odgovarjal na vprašanje dr. Hohnjoca o pogodbi med našo državo in avstrijsko republiko za izvoz vina. Isti minister bo odgovarjal tudi na vprašanje poslanca Š k u 1 j a o pomoči domačemu obrtništvu, posebno čipkarstvu. RAZGOVORI ZA OPOZICIONALNI BLOK. Belgrad, 21. jan. (Izv.j Tekom današnjega dne so se nadaljevali razgovori Ljube Davidoviča in Jove Jovanovića (zemljoradnik) z dr. Spahom o snovanju opozicionalnega bloka. Dr. Korošec je imel danes dolgo konferenco z dr. Spahom. Razgovori opozicionalnih klubov se nadaljujejo. HRSS ZA OPOZICIONALNI BLOK. Zagreb, 21. jan. (Izv.) Vaš dopisnik sc fe danes razgovarjal s tajnikom HRSS. Na vprašanje o možnosti uspeha akcije za ustanovitev opozicionalnega bloka je dobil odgovor, da so izgledi za uspeh danes ugodnejši kakor kedaj, ker je vlada danes v zelo težavnem položaju. Politični položaj se je razvil tako, da se tak blok lahko stvori ali s pomočjo celokupne opozicije ali pa samo z enim njenim delom, nakar bi se sestavila prehodna vlada. Danes pride v Belgrad dr. Spaho, ki se bo razgovarjal o tej stvari z dr. Korošcem, a nato se bo vršil sestanek predstavnikov federalističnega bloka, da se določi nadaljnje postopanje. — Na vprašanje, kdaj bi utegnilo priti do sestave bloka, je dobil odgovor, da bo blok mogoče sestavljen že v kratkem času, ne bo pa razvoja dogodkov nič oviralo, če se stvori tudi kasneje. — »Ali bo zastopstvo HRSS tudi sodelovalo v bloku?« je vprašal dopisnik dalje. Dobil je odgovor: »Brez dvoma, če bodo razmere to zahtevale.« — Na vprašanje, kaj je na vesteh o povratku Radiča v Zagreb, je izvedel, da se Radič še ni vrnil. KREDITI ZA ZADRUŽNIŠTVO. Belgrad, 21. jan. (Izv.) Glavni zadružni savez jo včeraj in danes konferiral z ravnateljem Narodne banke dr. Novakovi-ć e m in ravnateljem državnega čekovnega zavoda Pavlovićem o dajanju kreditov zadružništvu. Dosežen je sporazum. Nadalje se je razpravljalo o novem projektu, ki ga jo izdelal poljedelski minister, za ustanovitev državne poljedelske banke. Krediti bi se dajali posameznikom po posebnih odborih dosedanjim zadrugam in novim kreditnim zadrugam, ki bi jih osnovala državna oblast. Načrt se pošlje v proučevanje vsem zadružnim zvezam, da povedo svoje mišljenje. Radićevi uspehi v Londonu. Zagreb, 21. januarja. (Izv.) Vaš dopisnik je imel danes priložnost razgovarjati se z uglednim našim kulturnim delavcem, ki se je pravkar vrnil iz Anglije. Zvedel je glede akcije Stjepana Radiča na Angleškem, da Radič ni dosegel onega uspeha, ki ga je pričakoval, ker ni prišel v stik z merodajnimi krogi. Veliko angleško časopisje je njegovo akcijo omalovaževalo in le ma'.o listov je priobčevalo njegove go- Edmund About: 18 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Zadružna glavnica, omejena sprva na oO.OOO frankov, se je v treh zaporednih emisijah dvignila na 120.000 fr. v delnicah po 500 fr. Naši kosmati dohodki od 1. maja 1855 do 30. aprila 1&56 so znašali 261.482 fr. Stroški se razdele, kot sledi: Desetina cerkvam in samostanom 26.148 Obresti glavnice in 10 odst. postavne takse.......12.000 Plača in hrana za 80 mož, 650 fr. za osebo........ 52.000 Orodje, orožje....... 7.056 Poprava tebanske ceste, ki jc postala neuporabna, in kjer ni bilo več potnikov...... 2.540 Stroški za straženje velikih cest 5.835 Pisarniški stroški............3 Podkupnine nekaterim častnikom 11.900 Bakšiš raznim uradnikom v notranjem in pravosodnem ministrstvu . ........18.000 Skupaj . . 135.482 Če odštejemo to vsoto od naših kosmatih dohodkov, dobimo čisti dobiček v znesku.......... 126.000 Po pravilih ee ta dohodek razdeli kot dedi; vore. Glede njegovih predavanj v raznih klubih je stvar taka, da obstoji skoro v vsakem klubu skupina ljudi, ki sc bavi z vsemi mogočimi vprašanji in pred takimi skupinami predava lahko vsak človek. Na pripombo, ali sme in more Radič kaj pričakovati od morebitne delavske vlade, je dopisnik dobil odgovor, da na to ni niti misliti, ker je delavska stranka tako preobložena z raznimi notranjepolitičnimi in socialnimi vprašanji, da se skoro gotovo ne bo hotela preveč vpletati v evropske zadeve izvzemši vprašanje nemške vojne odškodnine. Kljub vsemu svojemu prizadevanju in trudu Radič na Angleškem ni dosegel tega, kar je hotel. Dve leti pontifikata Pija Ki. Rim, 21, januarja. (Izv.) Listi slavijo ob drugoletnici papeževega vladanja njegove zasluge na polju prizadevanj za po-rr.irjenje sveta in njegove podporne akcije ter omenjajo zlasti priprave za splošni cerkveni koncil. železničarski štrajk v Angliji. London, 21. januarja. (Izv.) Štrajk strojnikov se je včeraj opolnoči začel. Promet je zelo omejen. Vlaki z živili uživajo prednost. Štrajk bi utegnil trajati dva tedna. Člani zveze ostalih železničarjev se štrajku niso pridružili in sc štrajk obsoja. Imel bo neugodne posledice zlasti z ozirom na predstoječo izpremembo v vjadi, ker zakasnuje nujna opravila. Dvoboj med Asiglfjo in Francijo London, 21. januarja. (Izv.) Britanska vlada je dobila od francoskc noto, v kateri ji le-ta javlja, da jc francoska vlada v zasedenem ozemlju železniški promet z britansko cono popolnoma prekinila. Nota ne vsebuje nobenega utemeljevanja. London, 21. januarja. (Izv.) General-major Frederic Maurice javlja iz Dort-munda, da ukrep francoske in belgijske vlade glede ukinjenja železniškega prometa z britansko cono pomeni naravnost vojno napoved Angliji, Kampanja proti francoski viacfi Pariz, 21. jan. (Izv.) Na kongresu radikalne stranke v Lyonu je poslanec rriot utemeljil resolucijo, v kateri ee pravica Francije do reparacij podčrtuje, metode Poincarpjevo politike pa obsojajo, ker so privedle zgolj do negativnih rezultatov. "Ke-paracije se ne morejo zasigurati po zasedbi nemškega ozemlja, marveč samo po mednarodnem dogovoru. Zastavnine v obliki Po-ruhrja naj se zamenjajo z drugimi, katere bi omogočile mednarodno posojilo Nemčiji. DRAGINJA NA FRANCOSKEM, Pariz, 21. jan. (Izv.) Zveza strokovnih društev jc priredila v nedeljo veliko manifestacijo proti draginji, katera je zelo na-rastla. Manifestacija jc mirno potekla. SHOD MAKEDONSTVUJUŠČIH V SOFIJI PREPOVEDAN. Sofija, 21. jan. (Izv.) Za nedeljo je bil sklican velik shod makedonstvujuščih emigrantov v Sofiji, na katerem naj bi se protestiralo proti režimu v Macedoniji. Bolgarska vlada je, hoteč pokazati svojo lojalnost, ta zbor prepovedala. Minister notranjih zadev Rušev je pozval odbor makedonstvujuščih k sebi in ga obvestil, da vlada ne bo trpela nobenih akcij, k: bi bile naperjene proti sosednji Jugoslaviji. PRED PLEBISCITOM NA GRŠKEM. Atene, 21. jan. (Izv.) Danes se jc sestala narodna skupščina, dvomi se pa, da bo imela kvorum za volitev predsednika. Pričakuje se, da bo Venizelos svoj pro-gramatični govor, ki ga je ministrski svet odobril, imel v parlamentu šele v četrtek. Listi prinašajo poročilo o konferenci, ki jo je imel v soboto Venizelos z enajstimi voditelji strank, katere niso zastopane v parlamentu. Ve se, da se je tudi Z a i m i s izjavil za plebiscit. Bivši ministrski predsednik Kalogeropulos so jo ravnotako izjavil za plebiscit. MEDNARODNO POSOJILO MAŽARSKI. Pariz, 21. jan. (Izv.) Posvetovanja glede mednarodnega posojila Mažarski bodo najbrž jutri z ugodnim uspehom zaključena. MEDNARODNA IZVEDENIŠKA KOMISIJA. Pariz, 21. jan. (Izv.) Danes se je sestal II. odbor mednarodne izvedeniške komisije in imenoval Angleža Mac Kenna za predsednika. KONČAN ŠTRAJK V NEMČIJI. Beuthen, 21. jan. (Izv.) Štrajk v zgor-nješlezijski železni industriji je končan. AMERIKA POSEGLA V MEHIKANSKE HOMATIJE, Pariz. 21. jan. '(Izv.) Vlada združenih držav severne Amerike je sklenila odpo-slati v mehikanske vode 8 voznih ladij, ker so vstaši streljali z artilerijo na ameriški parnik, ki je hotel prodreti blokado Tam-pika. V Veracruz je že došla kržarka »Richmond«. London, 17. jan. 1924. (Od našega londonskega dopisnika.) Kakor smo že pred Božičem poročali, se je novi parlament združil v znamenju Labour-vlade in ko boste te vrste dobili, bo najbrž že sedel v White Hali Labour ministrski predsednik — prvič v dolgi zgodovini Anglije. Besna propaganda se je vršila zadnje tri tedne proti R. Mac Donaldu in njegovi stranki; »Daily Mail«, trust s svojimi dva milijona izvodi, se je navalil z gnusno in nelojalno denuncijacijo na mlado delavsko stranko, veliki bankirji so razpošiljali vznemirjajoče vesti in v celih milijonih so funti bežali preko occana, da se v Ameriki skrijejo pred nevarno roko delavske vlade. Ne eno, ne drugo ni pomagalo. Britanski narod ve, da Labour ni revolucionarna stranka, da je prišla do svoje moči po lojalnem potu. Nadalje pa ima za sebe velik argument o svoji mladosti. Neomadeževana stoji pred narodom, ker še ni imela prilike kompromitirati se. Britski narod ni socialističen in kdor bi na ta način hotel razumeti simpatije za Labour stranko, bi slabo računal. Anglež je videl, da so po celi Evropi stare okorcncle vlade skrahirale, videl je fiasko svojih lastnih vlad od sklepa miru dalje in je voljan danes dovoliti Labour stranki, akoravno jc ta v manjšini, da stavi svoje znanje v narodno korist in da poizkusi s svojimi načrti popraviti, kar so konservativci in liberalci od leta 1918. dalje za-vozili. Labour vlada je danes tem manj nevarna, ker je manjšinska in se lahko vsak trenotek zapodi iz foteljev, kadar bi hotela uresničiti kako spccifično komunistično točko svojega programa. Ni nevarna torej, a mlada je, čila, z novimi mislimi in kaže energijo. Svojo čilost in svojo jekleno voljo naj pa le stavi v službo svoje domovine. Anglež se bo mirno akomodiral novim razmeram. Ramsay Mac Donaldov odgovor na kraljevo adreso je bil mojstrsko sarkastičen. х.Vlada se nam je predstavila s krošnjo zastarelega, preperelega blaga na ramah, medtem ko britski narod zahteva življenja.« V velikih obrisih je podal približno program, ki ga bo nova vlada — in v tem položaju njegova — zasledovala. Posvetil bo svojo pozornost poldrugemu milijonu brezposelnih, ki je gotovo najpoglavitnejši vseh angleških problemov, Načrta še ni predal javnosti S Franciio po govoril resno, a prija« ganja obnovile normalne zveze. S Francijo bo govoril resno, o prijateljsko besedo o porenskem vprašanju. V splošnem bo predložil narodu ne specifično socialističnega, ampak široko naroden delovni program. »Rešiti moramo svoje lačne brezposelne in obnoviti prestiž Velike Britanije v Evropi.« »Časi, ko so se ministri in diplomati zavijali v zlato obrobljene suknje in govorili strogo gramatikalen jezik, tisti časi so danes tudi za Veliko Britanijo mimo. Spričo razvalin Evrope, spričo kaosa, ki leži preko kontinenta in spričo naših sestradanih brezposelnih družin, bomo morali pozabiti na marsikatere predsodke, oso-bito pa na vulgarno ničemurnost.« Gen. Dawes, amerikanski financielni strokovnjak, sedaj v Parizu, je govoril skoroda isto in ob istem času svojim za čudenim evropskim kolegom. To so novi glasovi, ki se razlegajo preko razvalin stare Evrope. Delol Mir! Upajmo, da bo prihod novih mož, zraslih izmed preprostega ljudstva, na čelo največje svetovne države pripomagal, da se svetovna moč Anglije res uoorabi v po-mirjenje, sporazumljenje v Evropi, ki je prag do obnove po vojski in po petletnem »mirit« razrušenega gospodarstva. Rateče. Centralistično pođrepaStvo. V ustavi državo SHS stoji nekje, da je poleg srbščine državni jezik tudi slovenščina. Tako stoji črno na belem tiskano na papirju, ki ee imenuje ustava. To pa seveda vse skupaj ne velja za centraliste v Belgradu, ker od tam ne prihaja niti en uradni spis v slovenščini, če smo prav poučeni. Neštete pritožbe nam prihajajo posebno od županstev, kako jih mučijo vojaške oblasti s cirilico. Od naših občinskih mož in županov se pač ne more in ne sme zahtevati, da bi se učili cirilice, saj je dovolj, da se trapijo ž njo naši otroci. — Najbolj glupo je pa to, da( so naenkrat začeli naši, slovenski' uradi pošiljati centralistični vladi svoje dopise v srbskem jeziku. Kaj je ustava tako za nič, da je ne upoštevajo niti v tem? Kjo pa je še narodna samozavest? Ali se godi to na višji pritisk, ali je podrepaštvo tako razvito? Že to, da prihajajo dopisi v cirilici našim uradom, bi se moralo izpodbiti, saj jih cesto — posebno pisanih niti ni mogoče dešifrirati. Na vse zadnje bodo že zahtevali od nas, da moramo v cirilici tudi misliti in govoriti. — Proč s podrepaštvom 1 Dopisi. Ozdravljena bolezen. Prijatelj našega lista nam piše: Moj najboljši znanec 3i je hotel ustvariti svojo eksistenco med brati Srbi, za katere je bil ves navdušen. Šel je in osebno preizkušal toli hvalisano > bratstvo« po raznih srbskih mestih. In čuda golemoga! Vrnil se je docela ozdravljen te ljubezni, ker je bila le enostranska, to je le od njegove strani, ne pa tudi od one. To se pravi teh slednjih ljubezen je bila sicer tudi precej čutna, toda le do — dinarjev, dinarjev I Če bi se bil dal odreti, no potem pač. Oderuške cene za stanovanje, Korfijot je odprl težko vrečo, ki jo jo nosil pod pazduho. Razprostrl je vsebino pred pisarji, ki so pričeli šteti vsoto. Bilo je kakih trideset ali štirideset mehikanskih pijastrov, nekaj pesti avstrijskih cvancgarc in velikanska množica ličkov. Sredi med drobižem je bilo nekaj popisanih papirjev. Bili so bankovci po deset frankov. >Ali nimaš nič zlatnine?« je vprašal kralj. »Ne.« >Torej med njimi ni bilo žensk?« »Ničesar nisem našel pri njih, kar bi bilo vredno, da jim odvzamem.« »Kaj imaš na roki?« »Prstan.« >Zlat?« »Ali bakren. Kaj jaz vem.« »Kje si ga dobil?« »Kupil sem ga pred dvema mesecema.' »Če bi ga bil kupil, bi vedel, če je zlat ali bakren, daj ga sem I« Korfijot se je oplenil kislega obraza. Prstan so takoj spravili v zaboj, poln zlatnine. »Oprostim ti,c je rekel kralj, »radi tvo. je slabe vzgoje. Tvoji sodeželani onečašča-jo tatvino, ker ji mešajo zraven nepoštenost. Če bi moral imeti same Jonce v svoji četi, bi bil primoran, da postavim mitnice na pota kot pri vhodnih vratih v Londonu, da bi štele potnike in sprejemale denar. Najrejk Rezervni fond naložen v atenski banki......... 6.000 Določena tretjina poslovodju . . 40.000 Razdeliti med delničarje . . . 80.000 Pride 333 fr. 33 c. na delnico. K tem 333 fr. 33 c. pridajte še 50 fr. obresti in 25 fr. rezervnega fonda in dobite skupno vsoto 408 fr. 33 centimov na delnico. Vaš denar je torej naložen skoro po 82 odst. To so rezultati zadnejga leta, gospoda moja. Sodite po tem našo prihodnjost, ki nas čaka tistega dne, ko bo tuja okupacija prenehala pritiskati našo deželo in naša podjetja 1« Kralj je narekoval to poročilo, 110 da bi razmišljal o eni sami številki ali iskal eno samo besedo. Nikdar ne bi bil pričakoval, da zamore imeli starec v teh letih tako izvrsten spomin... Pritisnil je svoj pečat na vsa tri pisma; tako se je podpisoval. Bral je gladko; toda nikoli ni imel časa, da bi se naučil pisati. Pravijo, da sta bila Karol Veliki in Alfred Veliki v enakem položaju. Medtem, ko so podtajniki prepisovali kraljeva pisma za arhiv, jc kralj sprejemal v avdijenci podložne častnike, ki so se vrnili tekom dneva s svojimi oddelki. Vsak izmed njih se je vsedel pred njim, ga pozdravil s tem, da je položil svojo desno roko na srce, in je podal svoje poročilo v kratkih besedah. Prisegam vam, da Lndo-vik Sveti pod svojim hrastom ni vzbujal več spoštovanja pri okoliških prebivalcih. f Prvi je prišel na vrsto majhen mož, ki jc izgledal zelo hudobno, čisto pravi tolovajski obraz. Bil je otočan iz Corfu, ki so ga zasledovali radi več požigov; tukaj je bil dobrodošel in njegovi talenti so ga povzdignili v dostojanstvu. Toda njegov poveljnik in njegovi vojaki so ga le malo spoštovali. Dolžili so ga, da obdrži del plena zase. Kralj pa je bil neizprosen, kar se tiče poštenosti. Kogar je zalotil pri nepoštenem denarju, ga je sramotno izgnal in mu rekel j z očitajočim zasmehom: »Pojdi na sodnijok , Hadži Stavros je vprašal Karfijota: ! »Kaj si delal?« »S petnajstimi možmi sem šel v Lasta-■vičjo sotesko na tebanski cesti. Srečal sem oddelek vojakov: 25 mož.« :>Kje so njihove puške?« »Pustil sem jih jim. Vse puške na kamen, ki nam ne bi nič koristile.« :>Dobro. Dalje?« x>Bil je tržni dan; ustavil sem one, ki so se vračali.« :>Koliko?« »Stodvainštirideset oseb.« »In koliko prinašaš?« »En tisoč šest frankov, triinštirideset centimov.« »Sedem frankov na osebo I To je malo.« :>To je veliko. Biii so k letje.c »Torej niso prodali svojega blaga?« »Nekateri so ga prodali, drugi so ga kupili.« SLOVENEC, dne 22. januarja 1924. Štev. 18. oderuške v hotelih. Zn eno noč slabega prenočišča 104 dinarčke, menda za vsako stenico 1 dinar. Vrnil so je diagi prijatelj olajšanega mošnjička, pa tudi olajšanega duhP in вгеа н kratko konstatacijo: Srbijo Srbom! Kogar še vleče enostranska ljubezen, kar naj se gre sam hladit tja doli na Balkan. Ta recept priporočam osobito našim UJUjeveem. — Pobijanje draginje. »Trib -na« poroča, da namerava finančni minister Sto-jadinović izdati nove odredbe za pobijanje draginje. Povod novim protidraginjskim odredbam je dala okolnost, da se je dinar zadnji čas dvignil in ustalil blagovne cene pa kljub temu rastejo. — Kakor kaže izkušnja, vladne odredbe proti draginji ne pomagajo prav nikjer in prav nič. Nasprotno, praksa kaže, da cene povsod rastejo, kjerkoli se začne vlada vmešavati v gospodarske procese. Če hoče vlada kaj storiti, naj uvede najprej red v državni upravi in naj dela tako, da bodo ljudje toliko zaslužili, kar potrebujejo za življenje, pa bo stokanja zaradi draginje konec. Če je znala Avstrija svoje razmere tako urediti, da ljudje kljub nizki valuti lahko žive, bi bilo to mogoče tudi v Jugoslaviji. Treba je le nekoliko dobre volje in nekaj poštenja, pa gre. — Protest proti redukciji finančnik uradnikov v Sloveniji. Imenom naših gospodarskih korporacij jc odposlala Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo kabinetu ministra financ nastopno brzojavko: »Že preteklo leto smo imeli v Sloveniji na nedogledno škodo pridobitnih krogov in reda velik zastoj v finančni upravi Vsl»d počasnega odmerjanja davkov smo prejemali pozive za več let na enkrat. Odpravili so se nam zelo potrebni plačilni nalogi, sklicevaje sc na nezadostno število urad-ništva. Ker sedaj čujemo, da se pripravlja še redukcija finančnih uradnikov, v interesu države same, naših pridobitnih slojev ter naših jako vznemirjenih davkoplačevalcev odločno in svečano protestiramo proti vsaki redukciji finančnega uradništva.« — Ustroj zdravstvenih inst>ektora*ov. Namesto dosedanjih pokrajinskih sanitetnih uprav in zdravstvenih odsekov se v zmislu zakona o splošni državni upravi ustanove zdravstveni inšpektorati s sedežem: v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu, Skoplju, Nišu, Cetinju in Užicah. Službeno področje inšpektorja v Ljubljani obsega vse zdravstvene ustanove in urade na ozemlju ljuLIjanske in mariborske oblasti. Kot pomožno osebje inšpektorja v Ljubljani se nastavijo: 1 zdravnik, 1 računovodja, 1 uradnik, 2 poduradnika, 1 lekarnar, 2 slugi. — Ustroj inšpektoratov jc določen naslednje: Inšpektor je uradnik ministrstva za narodno zdravje in vrši svoje posle po navodilih tega ministrstva. V njegove službene dolžnosti spada nadzorstvo nad vsemi zdravstvenimi ustanovami in uradi, podaja predloge za povzdigo narodnega zdravja; nastavlja uradnike, poduradnike in sluge; v svrho osebnega nadzorstva mora vse zdravstvene ustanove obiskati najmanj dvakrat na leto; nakazuje izplačilo dovoljenih kreditov in odobruje nabavke. Dosedanje okrožne in okrajne zdravstvene uprave ostanejo še dalje, kot sestavni deli oblastnih odnosno okrajnih uprav. Šef oblastne zdravstvene uprave jc sanitetni referent velikega župana, šef okrajne sanitetne uprave pa sanitetni referent okrajnega glavarja. Tiste okrožne zdravstvene uprave, ki se nahajajo izven sedeža oblasti, se ukinejo. V izvrševanju strokovnih poslov postopajo oblastni in okrajni zdravstveni referenti samostojno, o svojem delu pa obveščajo velikega župana ozir. okrajnega glavarja. Strokovne od-edbe izdajajo referenti v sporazumu z velik;m ž^nanom odnosno okrajnim glavarjem. "Splošno obvezne odredbe podpisuje veliki žunan odnosno okrajni glavar. Pod neposredno pristojnost ministrstva za narodno zdravje spadajo: vse bolnice, vsa kopališča, vse socialno-hlrfijenrke ustanove, vse ustanove za raziskovanje in nobijanje nalezljivih bolezni. — O prestopkih proti zdravstvenim zakonom in predpisom razsoja In določa kazni veliki župan ozlr. okrajni glavar. Ureditev zdravstvenih Inšpektoratov se izvrši do 1. februarja t. 1. — Volitev v davčno komisijo za dohodnino. Pri volitvah v nedeljo, ki je bila precej živahna, je dobila skupna Gospodarska lista na volišču Ljubljana 470 glasov, lista snmostoj- ■ nih kmetov pa 266 glasov. Na volišču Vrhnika je dobila Gospodarska lista 259 glasov, SKS pa samo 4 glasove! Samostojni kmetje so nastopili na ljubljanskem volišču zelo samozavestno. Sam načelnik g. Pipan, kakor ostali generalni štab, so stali pri vbodu na volišče ter neumorno prigovarjali volivce, češ, kmet kmeta voli; oba tajnika pa sta morala paziti tik pri volišču, kdo da voli njihovo listo, pa, kakor vidimo, z žalostnim uspehom. — Paskijevićeva obsodba. Včeraj ob 8. zjutraj je bila izrečena obsodba proti Hrvoju Paskijeviču radi dvojnega roparskega umora. Paskijevič je bil obsojen na deset let ječe, ker je zločin izvršil še kot mladoleten. Plačati mora ženi umorjenega Jeličiča 25.000 Din, po- grebno stroSko 1500 Din in 11.000 Din njenemu zastopniku. Ženi umorjenega Kanajeta mora plačati 25.000 Din, dvema njenima otrokoma po 25.000 Din, odškodnino za oropano vsoto 75.000 Din in nje pravnemu zastopniku 11.000 Din. Državni pravdnlk je Izjavil, da bo takoj po pravomočnosti uvedel kazensko postopanje proti Paskijeviču radi zločina obrekovanja, ker jc dolžil Dražena Thierryja soudeležbo pri roparskem umoru. — »Mobilizacija poštenjakov!!!! Nova voj-sV"? >Dlakurzi o LVju- In »Telrmnh« v du-I in resnici. Spisal .Tanko O т»0г".—jižk' t Tako se gl-si naslovni " ' otroške igrice >Spar-tac, ki jo prodaja g. Podtroj"iki predvsem po naših delavskih društvih In g. M. M. mu jo posodil zato celo poStne č^ko. Čp bi irrica imela še naslov: sBudn'ostc, bi povedala vse. Vse-1' ■". je never'etn« brerga sontonc v ustih ljud-slrošobk'h otrok, ki re igrajo drŽavo in kradejo. Rog sam ve, kako je prišel v tej igri do sentence o dannšrji šoli. O knjigi bi sploh ne govorili, če bi so ne ponujala našim ljudem s tako vsiljivostjo. N. V. — V peči igorcl. V soboto dopoldne je kurjač cenlralm kurjave v bel^i-Htem dališču N'kola Mutk'ć narM v peč in zgorel. — Kožni za trgovce. O'-ješk- olieija e ovadila pristojni obl"st< okoli 60 trgovcev, ker niso imel,: označenih blapovnih cen v izložbah. — Zgradba državne bo'niSnice na Sušaku. Vlada je odredila, da se razpiše natečaj va zgradbo bolnišnice ni Sušal:u, ki je zn zgornje kraje Primorja neobhodno potrebna. — Velik požar. Iz Apatina poročajo, da je pogorela velika parna žaga, last g. Amona. Škodo cenijo na 6 milijonov kron. Poslopje ni j bilo zavarovano. — Obsojen gflradi vohunstva. Novosadsko sodišče je obsodilo nnkega Janoža Csongara na 9 mesecev težke ječr» zaradi vohunstva. — Izgnan ii naše driave. Dunajskega trgovca Samona Hungerleiderja je obmejna oblast v Subotici izgnala iz naše države zaradi tihotapstva z valutami. Prej pa je So moral plačati 300.000 dinarjev denarne kazni. — Tatovi v vlaku. Profesorju glasbeno akademije Josipu Tkalčiču je bila ukradena v vlaku v Zagrebu rjava usnjata listnica, v kateri je imel 2400 K gotovine in potni Ust policijskega ravuateljstva Zagreb z vizumom avstrijskega in poljskega konzulata. — Razne tatvine. V elektrarni Fala je bila ukradena črna zimska suknja, siva gruja in bel platnen slamnjnk v vrednosti do 4000 kron. — Stavbeniku Rudolfu Ro&iku v Trbovljah jo b'lo ukradeno 5 kg fimoža, nekaj sikative, 5 kg bane in 3 čopiči v skupni vrednosti 1600 kron. Blago mu je ukradel neki pleskar, ki jo pobegnil. — V Mariboru jo bilo ukradeno novo, črno plesUano kolo, vredno 10 0;H) kron, last tvrdke >Agrariac. — Na prometnem kolodvoru v Zidanem mostu so ugotovili, da jo bilo ukradenih Iz nekega tovornega voza 12 bnl raznega mnnufakturnegu blaga znamke Rld 857 v teži 150 kg, ki repreaenlira danes precejšnjo vrednost. Blago je bilo poslano iz Novega Sada na Dunaj Kje se je Izvršila tatvina, še niso ugotovili štaierrke rmviee. 5 Umrla je v Mariboru 19 letna hčerka odvetnika dr. Mlillerja, Danica. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi yudi iz vseh slojev. š Iz Maribora smo prejeli sledeče pojasnilo: Ga Evgenija Kranjec, iz ugledne zdravniške rodbine pl. Kornn Uit ni bila postrež-nica >ProlituberkuIozne lige«, ampak z dekretom nastavljena magistratna uradnica in skrbstvena sestra >Protituberkulozne lige«. Njena inteligenca — bila je visokoizobražena gospa — in njeni z izvrstnim uspehom položeni izpiti, kar lahko pač tudi potrdi odbor >Lige«, ki jo je nastavil na podlagi tozadevnih spričeval, jo je usposobilo delovati popolnoma samostojno v laboratoriju 1'ge.. Samomor je popolnoma izključen; imela je že vse pripravljeno za potovanje s tuberkuloznimi otroki v zdravilišče v Topolšico. Živela je res ločeno od svojega moža. Kot '^rejša, slabotna žena so je preživela na po^n .ačin, in to popolnoma sama. Sodmjsko ji pripadajočih alimen-tov se v užaljenem penosu ni ('otaknila. Kljub pomanjkanju, katero jc trpela, je imela vedno odprte roke za vsak?ga reve"' in ljubeče srce za mene — svojega sina. Blag ji spomini Maribor, dne 20. januarja 1921 Emil Kranjec. š Samomor narednika. V potek, 18. januarja se je ustrelil v inženirski podoficiraki šoli v Mariboru narednik P. Vlegel se je v posteljo, naslonil si puško pod brado ter jo sprožil s pomočjo vrvice, katero jo navezal na nogo. Krogla mu je zdrobila glavo ter je bil na mestu mrtev. Vzrok samomora ni zran. š Razbojniki v okolici Ptuja. V ptujski okolici so je pojavila dobro organizirana razbojniška tolpa, ki se jo očlvidno priklatila iz Hr-vatsko in čije dela spominjajo na zločinske pohode slovitega Čaruge. Tekom onega meseca je vprlzorila že tri roparsko napade. Posebno zadnji napad, ki eo ga izvršili roparji kar v treh vaseh, je povzročil ned prebivalstvom veliko razburjenje. V noči od torka na sredo je obiskala roparska tolpa, obstoječa iz 13 oboroženih mož, posamezno posestnike v vaseh Gorlšnica, Gajevcj in Tormin. Blizu vasi Zamušani so roparji naleteli na kovačevega sina Mundo, katerega so pretepli s koli ter ga polmrtvega pustili na ceetl. Nato so v vasi Gar-šlnd skušali oropati trgovino A. Brumna. toda pes je prebudil domačine, ki so rouarie a streli pregnali. Slabo sročo eo Imeli razbojniki tudi v Uajevcih, kjer so jih vaščani pregnali i* vasi. Več sreče so imeli v Torminu, kjer so oropali posestnika Horvatu. Orožniki so noč in dan na delu, dn polove razbojnike. Pnr osumljencev so žo zaprli. š Umor v Trbovljah. Ko je to dni Sol posestnik I. VizvoSok zvečer k sosedu na obisk, ga je napadel dosedaj še neznan zločinec ter mu iz zaeode zasadil v trebuh uož, dn je vsled zadobljene rane umrl v celjski bolnišnici, kamor po ga prepeljali. fi Znorel je т zaporih celjskega sodišča učiteljski pripravnik Stanko Suler. Ko je jet-niški paznik Ogrizek stopil v njegovo cclico, ga jo udaril s tako silo po glnvi, da mu je prebil lobanjo. Stilerja ao z veliko težavo ukrotili lor oddali v blnznico na Studencu pri Ljubljani. š Oropnn plsmono*a. Na okrajni eer.ti pri vasi Črnolica pri Sv. Jurju ob južni železnici jo napadel neznan ropar pismonošo Antona Kranjca in mu iztrgal službeno poštno torbo, v kateri jo imel nekaj odrezkov plačanih poštnih nakaznic, 7 še ne izplnčanih nakaznic naslovljenih nn Julijano Ogrlnc, Ivana Žebica, Josipa Brečkota, Martina Oseto, Franca Kahno vsi iz Nove vasi in Črnolice. Poleg tega jo imel Kranjc v torbi Še več raznih poštnih znamk, okrog 3000 K gotovine, ročno svetilko in več navadnih pisem. Zfeorova^e zdravnikov se je vršilo v nedeljo. Na dnevnem redu so bila razna stanovska vprašanja, ureditev službenega vprašanja in vprašanje položaja zdravnikov bolniške blagajno, dalje znanstveni na-predek in populariznclj-i medicinsko vedo med ljudstvom. Zdravniki okrajnih bolniških bla-gnjen, oziroma zdravniki pri OUZD so Irneli ob 11. dopoldne v srebrni dvorani Uniona sestanek, na katerem se je razpravljalo o gmotnem razmerju do zavarovalnice delavcev, gle-do vprašanja honorarja In dijet, kakor tudi vprašanje o sodelovanju in odločcvanju zdravnikov na vodilnem mestu Osrednjega urada o zavarovanju delavcev. Ta razprava jo bila jako živahna in zanimiva. Popoldne pred občnim zborom »Slovenskega zdravniškega društva« v zbornični dvorani univerze je bil odobren na podlagi poročila blagajnika dr. Dere-anija pod predsedstvom zborovanja dr. De-franeesehija računski izkaz Pokojninskega zaklada zdravniškega društva za loto 1923 in ho jo odobril proračun za leto 1924, ki izkazuje 82.000 K dohodkov in £,.000 K izdatkov, kar značj 48.000 K prebitka. Društvena članarina v znesku 100 Din se mora plačati vsako leto do konca februarja. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Tono Jamar je otvo-ril nato občni društveni zbor, katerega se jo udeležilo 28 zdravnikov. Bilo jih je več tudi z dežele. Zborovanja sta se udeležila tudi urednik zagrebškega Lječničkega Vestnika dr. Jelovšek in delegat Hrvatskega zdravniškega društva dr. Božič. Zdravniško zbornico za Slovenijo je zastopal predsednik dr. Vinko Gre-gorič. Predsednik je navajal delovanje in poslovanje društva v raznih internih vprašanjih, razmerje z zavarovalnicami, razmah znanstvenega dela v društvu, ko so so začela pod vodstvom dr. E. Šlajmcrja prirejati strokovna znanstvena predavanja. Dasi je prevzela zdravniška zbornica zastopstvo stanovskih interesov, mora društvo še vedno čuvati zdrnvniške gmotno in socialno odnošaje.. Društvo se mora posvetiti znanstvenemu delu, organizirati strokovna znanstvena predavanja in prirejati mora tudi poljudna znanstvena predavanja za širše občinstvo. Lansko leto je bilo 20 strokovnih predavanj, zadnji čas pa je društvo skupno s Pravnikom priredilo predavanja za pravnike, ki so bila prav dobro obiskana. Po sprejetem tajniškem poročilu je bilo odobreno tudi blagajniško poročilo, nakar se je razvila jako živahna debata o oficielnem glasilu Slov. zdravnišk.ega društva, katere so ве udeležili gg. zdravniki: Goestl, Ambrožič, Defranceschi, Božič, Zalokar, Šerko, Gregorič, Tavčar in Jelovšek, nakar je bil sprejet predlog dr. M. Ambrožiča, da se Lječnički Vjestnik v Zagrebu Se nadalje obdrži kot oficielno društveno glasilo in da se sporazumno izvede reorganizacija znanstvenega dela. Dr. M. Ambrožič je predložil nato protestno resolucijo proti odločitvi skupščinske večine, da se imajo po ukinjenju ministrstva za socialno politiko ustanove tega ministrstva porazdeliti med druga ministrstva, kakor zavarovanje dclavccr ministrstvu trgovino in eo-eialnohigijonska zaščita dcce ministrstvu pro-svete. Slovensko zdravniško društvo protestira proti temu veled kvarnih posledic, ki bi jih tnka rešitev imela za narodno zdravje. Ministrstvo prosvete ni poklicano za strokovno so-cialnohigijcnsko zaščito dere, ker ima svoj delokrog na polju »zgojno zaščite. Zavarovanje delavcev je eminentno *ocialnozdravstve-neg-i značaja ter kot tako spada pod ministrstvo г» narodno zdravje. Resolucija predlaga, da £Q oddelek za zaščito dece in oddčlek za znvarovanje delavcev po likvidaciji ministrstva za socialno politiko pridelita ministrstvu za narodno zdravje. Dr. M. Ambrožič je predlagal tudi resolucijo, s katero ee pozivajo vai društveni člani, nnj ge s čimvečjo vnemo posvete poljudnim zdravstvenim prednvnnjem. Spominja jih, <' i je poljudno razširjenje zdravniške vede dolž-i nost društva. Ker nudi zdravstveni odsek za ! Slovenijo vsem zdravnikom strokovni mntori-lel in denarno oomoč v svrho zdravstvene pro- stran 3. pngnnde in higijenskih predavanj, nalaga občni tbor odboru, da Ftopi v dogovor glede teh predavanj in tesnejšega sodelovanja z zdravstvenim odsekom. l)r. P i n t a r jo z ozirom nn konflikt zdrav« nikov z okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Splitu in Belgradu predlagal kratko resolucijo: Slovensko zdravniško društvo smatra za neobhodno potrebno, dn so poleg delegatov delodajalcev in delojemalcev v upravi Osrednjega urada in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev zastopani tudi zdravniki In to polom svoja zbornico. Odbor Slov. zdrav, d uštva nnj zaprosi zbornico za takojšnji pri-čitek akcijo v tem smislu. Volitve novega odbora se bodo vršilo na posebnem črednem občnem zboru. Gosnori^rstvo. NOVI TAKSNI ZAKON IN DEDSČINE. Zakon o taksah in pristojbinah ter zakon o izpromombah in dopolnitvah v zakonih in odredbah o državni trošarini, ki sla se uveljavila meseca novembra 1923, slu nnm prinesla marsikatero izpremembo, ki bo po največ jako neugodno vplivala na naše gospodarsko življenje. Zakon o taksah in pristojbinah je krat-komalo proširil srbsko taksne predpise >er izdatno povišal vso tarifno postavko na približno višino predvojne vrednosti naše valute. Pri tem so ni oziralo ne na upravni organizom, ki obstoja v naših pokrajinah in ne na gospodarsko prilike posameznih pokrajin. Predaleč bi dovedlo, ako bi hoteli tukaj razpravljati o vseh materijah, ki bodo občutno vplivale na naše narodno gospodarstvo. Navesti hočemo le ono panoge, ki se nanašajo na podeželansko kroge. Tukaj naj omenimo v prvi vrsti ono pridobitev, ki bo ugodno vplivala na naše ljudstvo in ki jo bo sleduje vsled tega z zadoščenjem sprejelo. Kot takšno pridobitev lahko smatramo oprostitev taks od dedšfin do vrednosti pol milijona dinarjev ali do 2 milijona kron, ki se pojavljajo izza 15. novembra 1923 daljo. Ta oprostitev se nanaša sicer samo ua dedščino v prvem kolenu krvnega sorodstvo, to jo na dedščine po stariših na otroke ali pa obrntno, vendar pa je za na-daljni gospodarski razvoj našega kmetijstvu dalekosežnega pomena. Poudarjati pa moramo, dn te oprostitvene ugodnosti niso deležno predajne pogodbe, to so pravni posli (pogodbe), po katerih se predajajo ali odstopajo posestva od slaršev na olroke, po največ v slučaju ženitve proti neznatnim zneskom. Poslancem Jugoslovanskega kluba se je sicer posrečilo. da bo s to zahtevo prodrli in jo jo parlament sprejel. Toda več kakor ves parlament je v Belgradu g. lioblček, ki jo zakon samo-lastno in proti sklepom parlamenta izpreme-nil. Vso to predajo posestev bo po zaslugi eneg". človeka podvrženo prej ko slej odstotni pristojbini (deselku) v izmeri 6 odstotkov. Zn določitev te odstotne pristojbino pa niso več me-rodajno napovedbe interesovanih oseb, marveč vzeti je za podlago odmore pristojbine vsikdar prometno vrednost. Ako prometna vrednost v prodajnih pogodbah no bo pravilno o/jinčena, bodo morali davčni uradi v slučaju, da nastane sum nepravilno navedbe, odrejati komisijonelno cenitve, ki za stranko brezdvo-mno ne bodo ugodno izpadle. Predajne pogodbo so torej nnpram slufn« jem, v katerih podedujejo otroci posestvo od svojih staršev po njib smrti, neopravičeno trdo obremenjene. Ta obremenitev predajnih pogodb od staršov na otroko se mora smatrati za tem -bolj neopravičono, ker zadeno v prvi vrsti Slovenijo in ostalo prečanske krajo. V Srbiji namreč ne poznajo v splošnem teh predajnih pogodb, ondi ostanejo navadno sinovi in hčere pod streho in oskrbo starišev tudi tedaj, če se oženijo, oziroma omožijo in še le v slučaju smrti preide posest nn otroke. Tako je torej z omenjeno oprostitvijo ustvarjena v prvi vrsti ugodnost samo za srbske pokrajino; za naše razmere pa ista ni tako splošne-ga pomena, kakor izgleda na prvi pogled. * « s g Cene masti so bile zadnje dni v Zagrebu sledeče: Domača prešičja zajamčeno čista mast na debelo skladišče Zagreb v sodčkih po 200 kg 37.50 Din, po 100 kg 37.75 Din, po 50 kg 38 Din plus 2 odstolka embalaža. Soljena debola slanina 38 Din. g Kolonijulni trg. Na zagrebškem koloni* jalnein trgu so bile cene na debelo (v dinarjih) sledeče: sladkor v kockah 21.50, kristal 19.50, kava: Rio 7 33, Rlo 6 34, Rio 5 35.50, Rio 4 37, Rio 3 38.75, Santos sup. 40, Sanlos prime 42, Minas srednji 40, Minas fini 41, Minas lav6 42, Rio lavo 39, Guatemala 60, Portorico 62; riž: italijanska glac6 Splendor 10.25, Moul-main 9.50, Aracan glacć 9.50, Burma II. 7.80; olje: Soje v sodčkih 26.50, v zabojih po 20 kg 27 Din za kg. — Na tržaškem kolonijalnem trgu pa na debelo v lirah sledeče: sladkor v kockah 3, kristal 2.85, kava: Rio 7 5.90, Rio в 6.05, Rio 5 6.20, Rio 4 6.40, Rio 3 6.60, Sanlos sup. 7, Santos prime 7.20, Minas srednji 7, Minas fini 7.20, Minas lave 7.40, Rio lavč 6.80, Guatemala 11, Portorico 11.50; riž: itrlijanski glr.cć splendor 1.88, Moalmnin 1.70, Arucan gla-cć 1.70, Burma 11 1.55; olje v sodčkih 6.40. BORZA. Znercb. 21. lan. (lzv.l Pc*le 0.3050-33.5fl, Italija 8 7075 3.SV75, London 308 25-871.25 Now-уогк 80 7j —87.75 (dolar 85 73 80.75). l'ariz 3.S7.'*) do П.ГГ5". Prana 2.63- 2.50. Uunai 0.1220—0.1240. Curih 15.10-15.20, Šifra n "4. SLOVENEC, rtne 22. Januarja 1034 Btev. 18» C tirih, 21. januarja. (Izv.) PeSta 0.02, Berlin 6j000000184, Italija 25.10, London 24.42, Newyork 579.25, Pariz 25.40, Praga Iti 85, Dunaj 0.0081&0, BnkareSt 2.86, Sofija 4.20, Belgrad 6.60. LiuBl?ariske novice. SHOD SLS NA BARJU. V7 nedeljo 20. januarja se je vršil sliod barjanskih somišljenikov. Do 70 barjanskih inož in fantov je napolnilo gostilniško prostore pri Mokarju. Shod jo vodil okrujni načelnik g. Mcze. O dolu v ljubljanskem občinskem svetu so poročali občinski svetniki Ker.sič, Pire in prof. Rožič. Občinski svetnik Pire je uvodoma poudarjal, da ima sedanja večina po komaj polletnem delu zaznamovati lopo uspehe. Uredilo se je službeno razmerje, spravile so se v red mestne Finance. Obširneje se je bavil tudi z vprašanjem znanih odlokov pokrajinske uprave, ki se tičejo novih namestitev na ljubljanskem magistratu ter ugotovil, da so se izvršile le najmanjše namestitve ter da so vsi nameščeni tako študijsko kakor strokovno usposobljeni. Dotaknil se je tudi vprašanja poklicnega gasilstva, ki obeta postali eno najboljših mestnih podjetij, ki bo v pomoč upravi mestnih hiš in drugo posest1. Občinski svetnik prof. Rožič je govoril o kršenju avtonomije v zadevi podaljševanja gostilniških koncesij. V poljudni obliki je razpravljal o dveh za Barjane najbolj perečih vprašanjih, to je mestnega vodovoda in elektrarne ter poudarjal načelo sedanje večine, da skrbi zlasti še za interese onih delov mesta in predmestij, ki so bila dosedaj zapostavljena. Po dveurnem poročilu je sledila živahna debata, v kateri so Bariani izrazili protest proti kršenju občinske avtonomije po pokrajinski upravi, protest proti uvedbi kuluka ter odobrili delo kluba občinskih svetovalcev SLS v občinskem svetu in ga pozvali, da vstraja na braniku zn interese ljubljanskih delovnih slojev ne oziraje se na očitke nasprotnikov, ki namenoma zavirajo in omalovažujejo vsako delo sedanje večine na magistratu. -z * « !j Kiub občinskih svetnikov SLS ima sejo nocoj ob osmih. Navzočnost vseh jc nujno potrebna točno ob določeni uri. lj Delavski večeri v Rokodelskem domu. Načel sivo s Jugoslovansko strokovne zveze« je ua splošno žo'jo ljubljanskega članstva in po svoji insiui uvidevnosti sklenilo prirejati v Rokodelskem domu (Komenskega ulica) stalna tedenska predavanja o najvažnejših socialnih in drugih vprašanjih pod naslovom: : Delavski večeri:. Namen teh večerov jc sledeči: i. Vzbuditi v smislu resolucij socialno-politič-nega odseka V. katoliškega shoda splošno zanimanje za pereča sodobna socialna vprašani« ter zanimanje za študij obstoječega kapitalističnega družabnega reda. 2. Ustvariti ožji stik med katoliško inteligenco in ročnim pro-letarijatom. B. Načelno izobraževati široke sloje delovnega ljudstva. 4. Vaditi prisotne v stvarni diskusiji in praktični debati. — * Delavski večerk se bodo vršili vsak torek ob os- mih zvečer v dvorani Rokodelskega doma, 1. nadstropje, lc prvi se vrši v sredo, dne 23. januarja 1924 v zadnji gostilniški sobi Roko-c-rt ('.ar.!">. pritličje, desno. — Na prvem večoru bo predaval dr. Andrej G o s a r o temi: >Nujna potreba in glavni smoter delavskih večerov«. Tudi za druge večere so zagotovljena zelo zanimiva predavanja. Načelsttvo JSZ vabi colokupno ljubljansko delavstvo, katoliško starešinstvo in dijaštvo ter vse, ki so željni in potrebni pojasnil o težkih vprašanjih. Da se dno 23. januarja ob 8. zvečer na prvem delavskem večeru vsi vldimol — Tajništvo Jug. strok, zveze. lj Ljudska knjižnica Prosvelne zveze (pritličje Vzajemne posojilnice poleg Uniona, Miklošičeva cesta 7) je začela zopet poslovati.. Odprta je vso dni v tednu od 0—12 in 2—4" (navadno še dalje), ob pondeljkih iu četrtkih do 7 zvečer. Vpisnina 8 Din, izposojevahilna 0.50—1 Din (po obsežnosti knjige). Dostopna je vsakomur, posebno pa so vabljeni člani katoliških prosvetnih organizacij. lj Večja partija delavcev se sprejme zn spravljanje snega raz ljubljanske ceste. Oglasiti se je treba ob 7. uri zjutraj pri mestnem cestnem nadzorstvu na magistratu. lj Opozorilo glede zastrupljanja vran. V okolišu mestno občine (na Barju, v Mestnem logu, na ljubljanskem polju ш ua Kodeljevem) se po snegit nastavlja vranam s fosforjem zastrupljena vada. Naslavljanja strupa se sme vršiti santo od oseb, Iu imajo tozadevno licenco ter so za pravilno ravnanje pri tem delu osebno odgovorni in sicer na prostorih, ki so od javnih potov vsaj 200 metrov, od soljšč pa vsaj t00 metrov oddaljeni. Dotični prostori so morajo zaznamovati s primernimi tablicami, ki naj občinstvo opozore na nevarnost. Zastrupljene vade in poginulih vran naj se nihče ne dotika! Paziti je, da tudi domača žival (perutnina, psi) ne pride v doliko s fosforjevim strupom. — lj Umrli so v Ljubljaci: Marija Miklič, obč. uboga, 75 let. — Friderik Cvirn, mizarski pomočnik, 22 let. — Karel Simončič, novorojenček, sin železničarjev. — Albina Av-sec, žena žel. uradnika, 27 let. — Pranja Mi-kuž, zascbnica, 41 let. — Anton Birk, posestnikov sin, 8 let. — Ivan Weber, zlatar, 30 let. — Anton Bradačka, ccrkveni slikar, 49 let. — Fran Rojnik, trg. potnik, 57 let. — Janko Likar, mestni učitelj v p., 60 let. — Terezija Mustar, zasebnica, 33 lc!. lj Radi prepovedanega porratka jo bil aretiran na Miklošičevi cesli Kari Semen iz Podgane. — Na Zaloški cesli pa so aretirali tri razgrajače, ker so razgrajali in peli skrajno nesramne pe^mi. lj Razne tatvine. V Rožni ulici 15 je bila ukradena iz neke košare suknja, hlače, 2 telovnika, klobuk,' več perila, britev in cela šunka v skupni vrednotil 20.000 K. — Pri zgradbi Stupiceve vile v Knezovi ulici je bil ukraden ključavničarju Francetu femajdku iz .lesenic 35 kg težak primož, vreden 3500 K. — Iz čakalnice primarija dr. Minafa un Dvornem trgu je bila ukradena Mariji Krarnpflovi površna, kosmata, črna jopa, vredna 25f>0 K. Narodno gledišče. DRAMA. Začete!; ob 8. uri zvečer. Torek, 22. januarja: Zaprto. Sreda, 23. januarja: HAMLET. — Red D. Četrtek, 24. januarja: OTHELLO. — Red F. Potek, 25. januarja: GOLOBCEK. — Red A. Sobota, 26. januarja: HAMLET. — Red C. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 22. januarja: GOSPOSVETSKI SEN. — R-id C. Sreda, 23. januarja: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALIERI, GIANNI SCHICCH1. -Rod E. ГећЧ.ек, 24. januarja: Zaprto (generalna vaja). Potek, 25. januarja: TRAVIATA. — Izven. Gostuje ga. Wescl-Polia. Sobota, 26. januarja: AIDA. — Red F. Naznanila. Vsi stareftine se opozarjajo, da se gotovo udeležijo brucovskega večera паУћ akadomikov, ki se vrši v četrtek, 24 t m. ob 8 v akad. domu. Predsednik. Predavanje v društvu sPravnlk«. Dno 23. (sreda) januarja t. I. bo predaval g. izredni univerzitetni profe-or dr. Gjorgje Ta si č o predmetu ■ >Meje med odgovornostjo države in urednikove. Pričetek predavanja ob pol poti uti popoldne v jnstični palači, prvo nadstropje, soba 70. Vabijo se druKvenikl kakor tudi gostje, ki se za predmet zanimajo. Ljudski oder v Ljubljani si je nabavil na novo naslednje igro, ki ji'i izposojuje podeželskim odrom: »BANKROT«, igrokaz v 4 dej. »NE V LO-TERI.JO:, nar. igra v 5 dej. »ČEVLJAR BARON«, šala. s petjem v 3 dej. »DAVEK NA SAMCE«, bur-ka v 3 dej. »TUJEC«, legenda н pred- in poigro. »STRIC V TOPLICAH«, veseloigra v 4 dej. >SP0-KORNICA«, žaloign v 4 doj. r LEPA VIDA«, drama v o dei. .STRAH Z DOLGO ROKO:, burka v 3 Jej. »OKROG ZEMLJE V 80 DNEHc, veseloigra, Sest slik. Zadnji dve igri sta samo -ai moške, ostale pa za nteSano vloge. Nekaj teh iger je novitet. •Tekom tega meseca izidejo še tri nove igre. Opozarja se na sklep občnega zbora, da se izposojajo igre društvom, kl vplačajo 100 Din v sklad iger proti dosedanji izposojevalnini, ostalim pa se iz-posojevalnina zviša za 100 odstotkov. Отј^тШкГ Po tarif, zakonu z dne 25. oktobra Д923 morajo biti vsa šolska naznanila, odpustuice in odhodnice kolkovane s kolkom 5 Din. Šolska naznanila onih učencev, kojih starši ne plačujejo več kot 10 Din direktnega davka, so pa oproščoni kolkovanja; enako so oproščeni knlkevine ono vdove, ki imajo tri in več otrok pa tndi ne plačujejo direktnih davkov več kakor 20 Din. Na šolska naznanila, ki ne bodo kolkovana, pa se mora napisati: Oproščen takse v smislu člena 5.. točkn 6. zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923. feolsld voditelji imnjo pravico in dolžnost, da zahtevajo od občinskega urada zaupnike dav- Preddelavec I. vrste fesar. stroke, mirnega značaja, z najboljšimi spričevali, ki jc zmožen in sc želi priučiti za samost. vc-djo, dobi takoj mesto; dobro je, ako ima obrtr.o šolo. - Pism. ponudbe nn naslov ali osebna twcdstnva: Fr. Martine, mest. tes. mojster, Ljuhlj., Prule 8. MLADA. GOSPA V.ijena pisarnišk. dela, IŠČE GOSPODIČNA z večletno prakso, vešča slov., hrvatskega in nem. jezika, izurjena v vseh pisarn, poslih, verzirana posebno v računski stroki, želi primem. mesta. - Ponudbe pod .Vestna« na upravo lista. 397 ~ KONTORISTINJA ~ z de.ljSc prakso, vešča slov , r.cm. in ital. jezika ter vseh pisarn. del, želi preraeniti službo, - Ponudbe pod šifro tncstn v kakšnem podjetju „RED 381 < na upravo lista, kot pisarniška moč. Ker ji je stavljena naloga preživljati družino, trka na blaga srca delojemalcev. Prijazne ponudbe prosi na upravft pod «Vcstna in poštena«. Praktikant. Sprejmem praktikanta 7.a pisarniška dela in potovanje. . Istotam prodam pisalni STROJ. - Naslov pove npr. •Slovenca« pod štev. 398. Za laboranta Iščemo moškega v starosti od 18 let naprej, ki jc dovršil vsaj 2 razr. srednje Sole iu bi imel veselje do učenja. - Ponudbe je poslat' nn upr. lista pod: Mlad laborant 394. Sprejmem SEDLARSKEGA POMOČNIKA v moSano delo. — Andrej Hribemik, Prevalje, Koroško. KUHARICA dobra, samostojna, želi mesta za iebruar. — Naslov v upravi pod Številko 335. Iščem samostojnega ŽAGARJA na venecijunski jnrem, ki bi bil uporabljiv tudi v kmečkem mlinu. Zmožen mora biti popravil, nemškega jezika ter še ncoženjen. Ponudbe z navedbo zahtevkov (mesečnih) je vposlatl pod >-v mm 20.1. 21 h 734 0 3-1 6'2 megla 21./1 7 h 736-5 2-7 C-3 megla — 21./1. 14 h 736-5 4-4 0-3 obl. MILO »GAZELA ODTEHTA PO SVOJI l£BORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, Slovenca« Odgovorni urednik: Frane Krcmžar v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,