m iifo >'M i Prostor 1 mM X 54 m/m za rasle oglase do 37 ml m vtSIne I K, od 30 m/m vflme dalje kapajrtri in oradnl oetasi 1 si/m K , mttee, podano, preklici, izjave in reklame 1 mJm K >—. Poroke, taroke 80 K. JSenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—w Prt večjih naročilih popust Vprašanjem glede instrstov naj te prtlofi znamka za odgovor. 1» nliea Št 5, prlfBtao. -p riaattova it 304. Pri morebitnem povišanja se ima dalJS* naročnina Novi wočniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno $V* po nefc__ Na samo otsmena naročita breT poslarve denarta se ne •oremo ozirati. Pojemearta H«vMka vett* 1 krono« Poštnina platona v gotovini. Zattaf smo ili u Kanoso? Pogodba, sklenjena v Santi Mar-čheriti, porrjenja za slovenski del ju-goslovenskega naroda največjo katastrofo, odkar smo Slovenci izgubili v davni davnini svojo državno samostojnost. Zato je naša bolest umljiva. zato je upravičeno tudi naše ogorčenje. Toda sedaj, ko so se vsaj že deloma polete strasti, ko je vsaj deloma že zmacral razum nad srcem, pa je treba spregovoriti r>a-metno besedo in si staviti vprašanje, da-li je bilo v danih razmerah mogoče našim delegatom postopati drugače, kakor so postopali v Ra-pallu? Seveda, stvari pri tem ne sme* tno presojati s svojega ozkesa slovenskega stališča, ki nam absolutno narekuje najstrožjo obsodbo rapall-skeora ugovora, marveč s splošnega gledišča skupnih državnih interesov. In če bomo sodili s te«ra stališča, bo naša sodba trezna m tudi pravična. Znano je, da je bila ponudba, ki jo je naši državi stavil v svojem ultimatu meseca januarja t. !. italijanski ministrski predsednik NRti. rmio-?o ugodneiša. kakor prorozicija, ki so jo dobili naši delegati v Santi Martfhertti. Takrat ie nam TtalMa nu-dla ne samo večji del Notranjske z Idrijo, Postojno m Št. Petrom, marveč četo železniško projro Sv. Peter ~ Reka. To ponudbo smo takrat odklonili, in znaten delež pri tej odklonitvi imamo baš mi Slovenci, ki smo bili med net>ormstlift1mi nafboli nepopustljivi. Z odklonitvijo te za slovenski del našega naroda relativno mnogo ugodnejše ponudbe smo nehote povzročili prav naspTOćno tesra. kar smo hoteli doseči. Italija je sedaj osredotočila vse ?voie sile. da z vsemi sredstvi oslabi naš državni še itak šibki organizem. Skušala je uravnati svojo politiko tako, da na znotraj razkroj? našo še itak neurejeno državo čim najbolj, na zunaj pa oaiabf naše stališče v mednarodni politiki. V to svr-ho se ie Italija posluževala kot dobrodošlo orodje Črnogorskega raz-kraHa Nikoie ter spravila zooet na tapet Čmojrorsko vprašanje, o katerem smo rrrfslffl. da ie bilo za nas definitivno rešeno že o Božiču 1918. V isto s vrbo se je posluževala tudi albanskega problema ter z bogatimi denarnimi sredstvi podpirala albansko propagando, ki ie neprestano vznemirjala naše Jugozapadne kraje in izzivala tamkaj krvave nemire. Da je imela vmes svoje prste tudi pri protidržavni propagandi, ki se je zadnjega pol leta mogočno razpasla zlasti na Hrvatskem, pa tudi v Sloveniji, o tem ni nobenega dvoma, saj je notorično znano, da je moralno in gmotno podpirala razne Franke, Sa-xe in SustersiČe in pripomogla, da je njihova agitacija polagoma sicer, a vendar le uspevala. Dognano ie, da je bila takisto v zvezi z madžarskimi prevratnimi življi, ki so letos uprizorili znani puč v Subotici. Kako je Italija podpirala Nemce pri plebiscim na Koroškem in dosegla tamkai naš poraz, je še vsakomur v živem spominu. Pa tudi v zunanji politiki ie italijanski diplomaciji uspelo, da Jugoslavijo docela izolira, ter ji odtujila celo preje najzvesteiše prijatelie in zaščitnike. Ni dvoma, da so italijanske spletke povzročile, da se je Amerika ozlovoijeno umaknila z evropskega političnega poorišča in ni niti noslala svojega zastopnika v koroško plebiscitno komisijo, dasi ji je bilo v tej korporaciji prfdelfeno ne samo odlično, marveč celo odločilno mesto. Temu dejstvu imamo v nc-zadujl vrsti pripisati, da se ie ljudsko friasovanje na Koroškem končalo z našim porazom. Da sta preje nam naklonjeni Francija in AngHia proglasili svoj desiuteressement na rešitvi jadranskega vprašanja, je takisto delo spretne in pretkane italf-iansfte dir>iom?.ciie. Takšen je bil položaj, ko so se pričela pogajanja v Rapallu. Pri teb pogajanjih ie Italija predložila minimum svojih zahtev z izjavo, da hoče brezpogojni sprejem svojih teritorijalnih zahtev. Obenem pa je na drugi strani proglasila, da je pripravljena, da v svojih temeljih spremeni svojo dosedanjo, napram Jugoslaviji skrajno sovražno, a tudi uspešno politiko. Povsem naravno je, da je bila naša delegacija vzpričo tega v najhujši dilemi. Naši delegati so si bili v svesti, da bodo izzvali vihar ogorčenja v vsi jugo-slovenski javnosti, ako sprejmo dalekosežne italijanske teritorijalne zahteve, na drugi strani pa so se takisto zavedali, da pride lahko za jugoslovensko državo do katastrofalnih posledic, ako bi Italija nadaljevala svojo dosedanjo, direktno na razkroj in končni razpad naše kraljevine smerečo politiko. Kako se odločiti? Ukloniti se razpoloženju ljudskih mas in razbiti pogajanja, to bi bilo gotovo popularno, I da-li bi pa bilo v državnem Interesu, to je drugo vprašanje. Eminentno državni interesi so zahtevali drugo alternativo. Državni blagor je najvišji zakon, na to stališče so se postavili dr. Vesnić, dr. Trumbić in Stojanović ter nastopili težko in trnjevo pot v Kanoso. Ali bi mi, ki jih sedaj proglašamo za prodane duše in veleizdajnike, na njihovem mestu ravnali drugače? Ali bi žrtvovali državni interes popular- nosti? Ako smo rodoljubi, ako smo zavedni, našo državo, to dete sanj naših najboljših sinov, nad vse ljubeči Jugosloveni, gotovo ne. Za to pravimo: Ako so Trumbić in Vesnić in Stojanović manj pošteni pa-triotje in manj navdušeni poborniki naše državne ideje, kakor smo mi, potem kamen v roke in pobijmo jih na tla aH pa jih obesimo na prvo poulično svetilko. Včerajšnji »Naprej« je priobčil zelo pameten članek, ki ga v celoti ponatiskujemo, dasi riskiramo pri tem, da nas z »Naprejem« vred proglase gotovi ljudje za prodane duše in narodne izdajalce. Nič ne dene. Zadnji čas je že, da se naši javnosti natoči čisto vino ter se izpodnese tla ogabnemu demagoštvu, ki hoče našo narodno nesrečo izrabiti v svoje samopašne namene. Članek se glasi: A. Leto 1908. Eno najbolj kritičnih let pred svetovno vojno je bilo leto 19US. Na Balkanu je vrelo in tlelo na vseh voglih. Mladoturški pokret je ob-vzel skoro vse mohamedansko prebivalstvo. &rki so začeli misliti na Tracijo in Epir. Srbi pa na osvoboditev svojih bratov v Bosni, Vojvodini in v Macedoniji. Vojska je bila po pričakovanju vseh poKtikov neizogibna. Takrat je Avstrija napravila odločilen korak. Avstrija je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. S tem je hotela ubiti dve muhi na en mah: preprečiti je hotela razširjenje mohamedanske ideje na Bosno in enkrat za vselej uničiti srbsko tezo o ujedinjenju celega srbskega plemena v eno državo. Srbi so bili takrat v jako tež-kem položaju. Na svoji strani so imeli sicer takrat silno in mogočno pokroviteljico balkanskih Slovanov in pravoslavja Rusijo. Proti njim pa je ostala Avstrija m takrat prva sila v Srednji Evropi: Nemčija kot »vitez v bleščeči vojni opremi.« Srbsko vnanjo politiko je vodi! takrat eden najgenialnejših srbskih diplomatov Milovanović. Ob strani mu je stal stari diplomatski prepre-denec Pašič. Toda niti zvitost Pasi-čeva, mri genialnost Milovanoviće-va, niti zaščita mogočne Rusije niso »ogle preprečiti podpisa onega akta, s katerim se Srbila odreka »za večne čase« Bosni in Hercegovini Ali je bil Pašić tedaj »izdajalec srbstva«? Ali je bil to Milovanović? A niti en glas se ni vzdignil proti tema dvema državnikoma, ker je zadnji seljak v Šumadiji uvide!, da tako pač mora biti in nič drugače. Udali so se sili razmer, državniki so dali svoje podpise, narod pa je pretrpel ta udarec sicer s škrtajoČimi zobmi m s stisnjeno pestjo a mirno in dostojan* s(veno, da ohrani vsaj mali del Srbstva svobodnega, kot zibelko za bodoč! pokret. Nobenega zabavljanja ni bilo, nobenega kričanja, nobenega obdolževanja, pač pa mir In — zaupanje! B. Leto 1920. Leta 1920. so šli delegat! kraljevine SHS v Rapallo, da podpišejo sporazum s kraljevino Italijo, čegar osnova je v glavnem londonski pakt z nekimi izpremernbami. Kar je bila f. 1906. za Srbe Bosna in Hervegovina, to je 1. 193). za kraljevino SHS zasedeno ozemlje. Političen položaj je tak: Država je razdrapana na znotraj in na zunaj, brez prijateljev, ki bi imeli svobodne roke. Rasije nI. Italija ima v rokah pogodbo, kjer stoje podptel francoskih In angleških dr* žavnikov. Amerikanci pravijo, da se za evropske čenče ne brigajo več. V Črni gori je položaj nejasen, v Albaniji tudi. V Macedoniji se otvarjajo stari boji. Na Ogrskem in v Avstriji dviga legitimistična reakcija svojo glavo. V takem stanju se nahaja kraljevina SHS. ko podpišejo njeni zastopniki sporazum z Italijo. Prav kakor leta 1908. Srbi. Toda mirnega dostojanstva, i katero je dičilo Srbe I. 1908, v nji- hovem trpljenju, v kraljevini SrV bov, Hrvatov in Slovencev ni. Slo-venci so žrtvovali mnogo in bol je huda. Toda kaj je boljše: AH ohraniti vsa] en del kot zibelko svobo* de. aH pa Izgubiti vse? Ali bi bilo bolje ostati pri premagani Avstriji.' proti kateri je Ml v prvi vrsti uperjen londonski pakt, in zapasti na eni strani germanizaciji in podleći habsburškemu klerikalizmu, na drugi strani pa biti podložen italijanskemu imperijalizmu? Kaj je bolje? Ali je torej dostojno, da vpijemo o izdajstvu, ci prodajanju itd., ko vendar vsak pameten človek lahko vidi ako Ie hoče, da so mednarodni položaj! včasih silnejši kakor vse dobre volje vseh državnikov skupaj? Zgodovina 1. 1908. je žalostna, a lepa in ponosna, ker je našla može. O zgodovini I. 1920. tega še ne bi trdili. Besedno margfiertt-ske pogodbe. V soboto smo podali v izvlečku rae« bino med Italijo in Jugoslavijo sklenjenega sporazume. Ker je bila do^via brsojavka deloma rjokvarjena in nejasna podajamo v naslednjem v celoti vso poajođbo, kakor je bila podpisana, od italijanskih In jugoslovanskih d«la-rraiov v soboto rjntraj v Santi Marghe-' riti. Člen 1. Med kraljevino Italijo i$ kraljevino SHS se ugotavlja tale mela.* Od gorskega vrha Peč (kot* 1111}, kjer je tromeđa med Italijo, Avstrijo m Jugoslavijo, do višine Jalov e sjj f3648) 'ie mejna črta. ki se naknadno1 ugotovi v terenu im ld teče v glavni * severa na jug ter *e&s P o n c o (keiej 2277); za Jalovcem linija, ki sledi razvodju med Sočo in Savo od Korena, do Triglava (kota 286S), ne to raevod-je med 6oeo in Savo od Bofeini* do se* vero vzhodnih poboeij M o i i e a (kote, 1602) in sicer tako. d* se ta. črta dotika Lope Špice (kote 2*98). Vogla (kote 234«), Lavievice (hote 3006) in Kaka (kote 9065); od severovzhodni! obročkov Možica na vaUodno pohoti Je Porezna (kota 1(k>X) gre meja 1 splošnem od severa na jue;, od vzhoduii* obronkov Porama gre meja na zepajh no pobočje B 1 e g o š a (kote 1562) in sicer od zepada na vzhod take, da urV padejo Novaki Italiji, Davfia pa Jugoslaviji; od zapadnih obronkov Ble* poea na vzhodno pobočje Bevka (kote 1060) tetfe meja od severovzhoda pro-^ ti jegozapadu, tako da ostanejo vasi Lesaoviea, Koprivnik hi Za« voden Jngoelaviji, prelazi pri Podr laniaen pa Italiji: od zapadnih poeočft Bevka teee meja tik zapadno od Hote-doreioe i u sicer tako, da ostanejo vaef Prao Govekar*. 124 (Dalje.* »Čeledinov Lovrenček bo v treh dneh že pri meni,« je dejal dr. Repic. »General Murat je poslal ponj in grospod Vodnik mi je obljubil, da se hoče za dečka še živeje zanimati kakor kaplan Prašnikar. Pri meni bo imel Lovrenček stanovanje in hrano, gospodu Vodniku pa bo hodil streč m ministrirat. Lahko bi vidva prebivala v skupni sobi... ne bo vam dolgčas... saj se bomo razumeli...« »A kaj si bo mislil moj mož?« »Ali vam ne zanpa? Zakon brez zaupanja je peklo !c: »In sami ste rekli, da bi ili. če pride deček! Zakaj se ie pomišljate? Ali morda ne zaupate meni?« je vpraial Repič. »Zastavil sem vam vendar svojo kavallrsko besedo: z nobeno besedico vas ne užalim več v vaši zvestob! m poštenosti! Vse, kar sem govoril in storil prej, smatrajte za dobrodušno šalo. Če pa ste ml simpatični in če sem vam rekel, da ste lepa. ni to vendar nikaka žalitev! Zaupajte mi! Ko se vam vrne mož, bo nama samo havfefen. Lahko s! poiščete novo stanovanje, m! pa ostanemo še nadalje dobri znanci.« »Ko bo vojne konec,« je dostavil profesor. *pa se bomo radi spominjali, kako smo pomagali drug dragemu preko težav in skrbi sirove dobe.« Marijanica pa ni odgovarjala več, nego je tiščala glavo med dlsni in jokala. Pelzel je skomizirnil z ramo m segel po svojem klobuku. »Počakajte me pri Belem konjičku!« mu je šepnil dr. Repič in zaprl duri za profesorjem. Nato se je vrnil k Marijanici. •Tudi meni ie na jok, gospa.« ji je dejal z mehkim glasom. »Zakaj, sedaj vidim, da me smatrate za lopova. Bojite se me. ker me zaničujete. In ta zavest me ubija! Ne vem. če jo prenesem. Brez vas mi ni vredno živeti. l>a, gospa, zdaj, ko vidim, da je vse izgubljeno, naj vam povem vso resnico. Ljubim vas nepopisno! Ljubim prvič v življenju. Vse te dni nisem razmišljal nič drugega, nego svojo usodo. Zakaj sem vas moral srečati! Kako ste me mogli hipoma izpremeniti iz veselega iehkotnisetnlka v resnega, nesrečnega človeka, ki sta mu odprti le še dve poti: k vam aH v smrt? Zakaj, čemu? Ali le zato, da naj beden poginem? Ker vsak hip uvidevam bolj, da brez vas ni druge rešitve. Toliko žensk sem sposaai. a niti ena me ni mogla pridobiti. Vi pa se me branite, zato sem vaš z vsakim čuvstvom, z vsako mislijo. Nič drugega me ne izpoirtjnie kot ljubezen do vas! Upal sem ... zdaj ie končano. Nadejal sem se, da se polagoma privadite name, mi zaupate... ne bil bi silil v vas, nego čakal... zaman! Niti sebi nočete dobro — niti profesorju Pelzlu nočete ustreči.,, mene pa prezirate. Z Bogom, In vzel te klobuk In odhajal. Tedaj je za-grmel pok pušk in ffromko odmeval po Gradišču. Dr. Repič je obstal. Bled se je ozrl po Marijanici. ki je nepremično sedela in tiho ihtela. »Prva žrtev vaše lepote je mrtva,« je dejal. »Druga vaša žrtev pa se poslavlja. Ne vidite me nikoH več!« In uničen je odšel. Se nikdar ni doživel poraza. Ta prvi poraz pa je bil popoln. Takrat šele je Marijanica urno vstala, iztegnila roke za njim m nerazločen glas se M je izdri iz prs. Toda roke so ji zopet omahnile, opotekla se je k postelji, se vrgla nanjo na obraz in ihtela: »Saj ga fjublrn! Moram ga ljubiti! A povedati mu ne smem m ne morem. Zakaj ne morem? — Oh, če bi mogla, če bi mogla! Ampak nikoli, nikoli ne bom mogla! Zaradi mene je po zinil šaeer! Če si stori zdaj še dr. Repič kaj? Če se usmrti zaradi mene? Moj Bog. tega bi ne prenesla! Za nJim moram! Pa naj se zgodi: Bog me ne obsodi, če bi grešila, a rešila s tem njegovo dušo večnega pogubljenja!* In skočila je pokonci, si ovrla robec okoH glave ter stekla iz sobe... Za nijm. za nJim! — Dr. Repič je jesen in obupan hitel mimo kapucincev. »Pa ne!« ie govoril sam s seboj. »Dovolj je! Konec! Nikoli več ne grem v Gradišče! Vrag me vnemi s mojimi marotami! Če ne pride sama k meni. Je niti na pogledam več!« se je togotil In že je zmagal v njem nekdanji cinizem. »Za romantiko ne »cm najti pravega tona In za občevanja s takim! ženskami ne znam izbirati besed. Pa ne! Pa ne! Ampak moti se, čc misli, da se obesim zaradi nje. Konec! Konec** In zavil je v Gledališko ulico. Gostima »Pri belem konjička« Je rnofeia s skrajnjo, nekoliko višje kot ostalo poslopje leže* čo vogelno sobo v ulico ter tvorila ondl z na-1 sproti ležečo, dosti višjo hišo opasno soteskoj V tem hipu se je kotaJli po tfstf sotestf kiopčič oseb, ki so kričale in tulile kot zvergJ Francoski vojaki so se pretepali, se metali in. psovah. Na obeh straneh soteske pa ae Je nabraja gruča ljudi. Naenkrat so vsi hkrati zajeknift m se raz-* begntli, dr. Repiča pa se Je oklenila z obema rokama od groze drgetajoče dama ter fktefa % nemškem jeziku: »Zabodel ga je! Meni je slabo. Bettva!. Krepko ga je potegnila s saboj, ki dr. Rev pič je spoznal lepo In pretirano vitko gospo1 Suzano Waeserthalovo. »Kar z noži se obdelujejo! Strašno! Pijani so vsi šttrje! Oh, totiko. da me kdo ni zadeli Vsa se tresem... kolena uri odpovedujete.,. Prosim, prosim, ljubi gospod doktor, spremite me domov!« Je prosila krščena Židovka, žena poslovodje v Zoisovi tirov«, ter se oklepih odvetnlkove roke kakor s kleščami. t. stran* ■ ■ .aLOVENSKl NARODdne 17. novemDra 1920, 263. Ste* Tavorjidol, Žiri, Opale, Hlevi š č e, R o v t e in Hotedersica v Jugoslaviji, vasi Praprotno brdo, V r e s n i k, Breznik, Za« vratec in Medvedje brdo I talili; od tukaj teče meja do Zelš in sicer najprej na zapad ob Jarku pri cesti s Botedrsice na Planino, tako da ostanejo Planina, Unec, Rakek in Zel-s e Jugoslaviji Od ZelŠ teče meja proti Čabranki v smeri od severozapada na jugovzhod in sicer po vzhodnih po* bočjih zavorni k a (kota 1268); vasi Dolenja vas. Dolenje Jezero in Otok. Cirknlško jezero ostanejo Jugoslaviji, dočim pripadejo višine kota 875, 935 in 963 Italiji; od tu teče meja ob vzhodnih pobočjih B i č k e g o r e (1236) in Plecegore (1037) m sicer tako, da pripade Leskova doli-na Italiji Mejna črta teče zapadno od škodovnika in vzhodno od Cifer (kota 1399) in doseže Čabranko, ki ostane Italiji; od Cabranke do Griže pojde mejna linija v splošnem od &e vero vzhoda na jugozapad, vzhodno od Trsteni-ka (kota 1243) ee dotika kote 817 jugovzhodno Suhove, se obrne južno od Zi-dovja (kota 660) in teče vzhodno od Griže, tako da ostaneta vasi Klana in Brezo Italiji, Studeno pa pripade kraljevini SHS. od Griže do meje reške države teče mejna črta s severa na jug do vozne ceste iz Rupe v Kastav približno na sredi pota med Jurčiči in Spinčiči, na to preko ceste in v ovinku zapadno od vasi Mi zeri in Trinajsti«, ki ostaneta Jugoslaviji, doseže cesto iz M&iulj ob razpotju vzhodno od Matnlj; ©a cesti iz Kastva v Reko doseže severno mejo reške države ob severni točki vasi Rubeži, 500 m južno od trojnega razpotja na zapadu Kastva. V kolikor ne pripadejo ceste pri Kastvi Italiji, odnosno reški državi, jih bosta svobodno vporabljali tako Italija kakor Beka. Člen 2. Zader in doli navedeno ozemlje se priznavata kot sestaven del kraljevine Italije. Zadrško ozemlje obsega mesto in katastralno občino ter katastralne občine, odnosno dele občin Arbanasi. Črna, Bok an jao in tisti del občine Pikle, ki ga določa črta od mer- 1 prava demokratska trdnjava. Klfnb ttnat, ja približno 70C m jugovzhodno od Dik- da Je v bližini meja Slovenije, se doslej ni Ie v ravni smeri severovzhodno do ko- ' posrečilo avtononiističnlm in federalistič-te 66 (Gniž). Posebna pogodba bo dolo- 1 nim elementom pridobi U v okraja tsL De-čila odnosa je med ozemljem, ki pripade mokratsJd program narodnega in drfavne-Italiji in teritorijem, kl ostane Jugo- ga jedinstva si ie obvoIO doslej v našem slaviji. Po tej pogodbi se bodo tudi pravično razdelili občinska in deželna imovina, kakor tudi deželni in občinski arhivi. člen 3. Kot bistven del kraljevine Italije se priznavajo tudi otoki C r e s, Lošinj, L a s t v a in Pelagruž z manjšimi otoki in r-k a linami, v kolikor se nahajajo v upravnih mejah istrske pokrajine. Vsi drugi otoki so priznavajo kot sestavni del kraljevine Jugoslavije. člen 4. Priznava se popolna svoboda in neodvisnost države Reke, ki jo bosta obe pogodnici večno respektirali. Reško državo tvorijo: 1.) corpus eepa-ratuin (sedanje reško mesto in okraj); 2.) pas nekdaj istrskega ozemlja z mejami na severu; črta južno od Kast ve do Sv. Matije; Serdoče pripado Jugoslaviji, vozna cesta severno od železnico na Matu!je in trojno razpotje na koti 272, ki vodi zapadno Kastva na Rupo, pa pripade reški državi; na jugu črta, ki vodi od Malulj do morja pri Preluki in ostavlja kolodvor in Matulje Italiji. Člen 5. Fodrobne meje bodo trasirale na terenu razmejitvene komisije, sestavljene iz italijanskih in jugoslo-venskiu delegatov. V slučaju nesoglasja razsoja o obmejnih vprašanjih brez priziva predsednik švicarske republike, člen 6. Italija in Jugoslavija skli-čeia v teku dveh mesecev po pravomoćnosti te pogodbe konferenco strokovnjakov, ki imajo v najkrajšem času predložiti obema vladama najtočnejše predloge, po katerih bi se mogli vzpo-šiaviti čim najiskrenejši gospodarski in finančni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Vsebino Členov 7., 3. in 9. smo že podali. okraju vse postenomlsleče sile. V Sošicah je skušal neki Perslč po maši pred cerkvijo nahajskatl ljudstvo proti demokratom, a ie imel komaj kakih 100 poslušalcev, med njimi veČina žensk to otrok. Perilc ie prišel v Sošice agitira! za separatistično kandidatno listo, kar mu ps ni uspelo. V Sošicah ss vrši prihodnjo nede!|o velik shod demokratske stranke. —- V Radato-viču se Is vršil v nedeljo shod demokrat* ske stranke, na katerem le govoril poverjenik g Jura j Demetrović. Župnik dr. Krdeli je skuhal izzvan" razdor, a se Je le osmešil pred svojimi župijanL Po ponesrečenem govoru župnika je govoril ljudstvu dr. Rendolić ter razložil program in cilje demokratske stranke. Za svoja Izvajanja ie žel obilo priznanja. Osobito jc treba pohvaliti d!scipliniranost voiilcev, ki so na poztv g. Demctroviča pustili Župniku, ki je napeljeval na mlin klerikalne pučke stranke, nemoteno govorit!. Zanimivo je, da je po stari klerikalni navadi župniku ušla nepremišljena beseda s tem, da je izjavit, da se čuti primoranega baviti se tudi v cerkvi s politiko, »ker je vera v nevarnosti-. Ljudstvo se le ob Izvajanjih župnika dobro zabavalo ter Izreklo sodbo, posebno, kar se tiče agrarne reforme, češ, kako naj svečenik sodi o agrarni reformi, ki ie odvisen od škofa - veleposestnika. Dnevnice za predsednike vol. odborov. Beograd, 15. novembra Po sklepu finančnega ministra in ministra za notranje stvar! je določena dnevnica za predsednika In Člane volilnih odborov y znesku 60 dinarjev in pravica za vožnjo v T. razredu na Železnicah in ladijah. = čehoslovaski finančni minister dr. Eeiigitt odstsfU. V seji narodne skupščine, ki ee ie vršila v Pragi v petek, je bil sprejet predlog socijalnode-m okra u enega poslan«'-a Brodeckego. s čimer se svtsujeio nabavni prispevki in dravinjske doklade cehoslovaškim javnim nameščencem aa skupni znesek 800 milijonov na mesec Ker finančni minister dr. Engliš ni mogel prevzeti jamstva, da se bode skleni eni po višek dravinjskih doklad javnim naineeoen cem mogel res tudi izplačati, je podal demisijo. Nabavne prispevke dobe vsi aktivni državni uradniki, sodniki, učno osobje. služabniki in delavci, dalje vsi nastavljenci pri državnih podjetjih in fondih. Po predlogu poslanca Brodec-kega dobe. javni nameščenci od L novembra do zadnjega dne decembra 1921 nabavni prispevek v istem mesečnem znesku, ki se jim je sedaj izplačeval četrtletno: v najnižjih plačilnih stopi njah pa se zviša se za 20 K, tako bodo dobivali nameščenci, ki imajo letno plače od 2808 K do 3708 K na mesec po ?40 v I., S10K v II., 400 v III., 490 v IV. in 5b0 K. v V. razredu; ostali v razrede ne uvrščeni nameščenci in delavci pa dobe po 240 v L, 310 v II., 310 v III., S90 v IV. in 440 v V. Dosedaj niso uradniki s plačo nad 20.508 K na lo-to dobivali nikakih nabavnih prispevkov; poslej pa ga bodo tudi dobivali. Mesečne draginjske doklade se zvišajo od 1. januarja 1921 nadalje. Tudi vpokojen-cem uradnikom, nastavljencem, delavcem in učiteljem, vdovam in sirotam se zvišajo draginjske doklade. PcHtUiie oesti. = Volilni shod priredi jutri v sredo Ob 7. zvečer pri Češnovarju na Dolenjski cesti gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj za voliice JDS in somišljenike bližnjih ulic in cest X. in II. okraja- Vabimo nanj vse ondotne somišljenike, da se shoda udeleže v največjem številu, = Javni sbod za državne, zasebne ■radnike, podnradnike in sluge Jugoslovanske demokratske stranke se vrši v petek, 1°. t m. ob 8. zvečer v »Mestnem mu«. Govorita g. prof J os. R e i s n e r in g. dr. Fr. Novak. = Shodi JDS. na Štajerskem. Maribor, 15. novembra. V nedeljo, 14. novembra so se vršili vrlo dobro uspeli shodi JDS. v Ptuju in Ormožu, kjer sta govorila kandidata minister dr. Kukovec in g Re-bek ter v Marnberku in Vuzenici, kjer ie govoril kandidat profesor g. Mravljak iz Celja. = Is demokratske stranke na Štajerskem. Maribor, 15. novembra Danes ie fzročfla deputacija JDS^ obstoječa iz prof. Voglarja, dr. Kodermana, dr. Lipolda, dr. Reismana ta Trohe predsedniku okrajnega sodišča kandidatno listo JDS. v 263 Izvodih. Stranka kot taka Je uvrščena ua tretje mesto. Na prvem mestu Je SLS, na dru gem NSS, na tretjem pa JDS., ki je svoje kandidatne liste vložila obrobljene z državnimi barvami, kot znak njenega stališča narodnega in državnega edinstva. = Odpovedan protestni shod v Mariboru. Maribor, 15. novembra. ProfeAgramer Tagblatu piše: Istega dne, ko so dospeli naši delegatje v S Margherito. je imel H. N. Pašič v Zagrebu govor, ki so ga njegovi pristaši sprejeli z navdušenjem. Če hi hoteli 'verjeti ta govor dobesedno, bi bilo treba narodni radikalni stranki uri pisati tudi zaslugo, da obstoji svet. Vsa zgodovina naSega naroda, ves naš politični razvoj in končno nase narodno svohoje-Dje se pripisuje v tem govom izključno narodnoradikalni srbski stranki. Da smo Hrvatje. Rrbf in Slovenci sr»loh še na svetu, ie le njena zasluga. Tak govor, ki bi v SrbHi zbudil le vihar veselosti, se je govoril v Zagrebu v trenot-kn. ko *o znčeli v S. Margheriti po dveletni dirlomnfeski delavnosti tega radi-kalskega vodie del n ti bilnnoo o njegovih jadranskih pogajanjih! Pašić je de-|t aaeei tako. da niso bili močo« «rav nič drugačni rezultati, kakor smo jih doživeli. Umik Pašićev od pogajanj govori knjige Postopanje tega vodje radi-kalcev v zadnjem stadiju jadranskega vprašanja se roga politični morali, narodni solidarnosti in politični ideji edinstva. Nova delegacija je morala v Telefoiiitta in brzul^rniz moraCna. ZVEZA NARODOV. i—d eneva, 15. novembra. Tzvzemši nekaj odposlancev so včeraj dospeli v Ženovo zastopniki vseh držav, ki so zastopane v zvezi narodov in tudi taki, ki hočejo biti v zvezi narodov. Doslej pripada zvezi narodov 41 držav, od teh 27 vsled uveljavljanja versailske mirov, pogodbe, 13 povabljenih in 1. namreč Kitajska radi uveljavljanja st. ger-mainske mirovno pogodbe. Enajst držav, izvzemši San Marino, Luksenburg, Monako in Lichten^tein, so že prej prosile za sprejem v zvezo. K tem članom sta neposredno pred sestankom skupščine zveze narodov pristopili Bolgarija in Avstrija. Dnevni red jutrišnje se- S. Margheriti poklepati lo tisto juho, ki j je je omejen na preči tanje pozivnega jo je Pašić skuhal že v Parizu. Pokojni j pisma« ki i Fran Supilo je že vedel o londonskem paktu, ko ni imel Pašić o kupčiji z našo krvjo še niti slutnja. Srbija se je spustila v vojno z dobro vero, da najde njena pravična stvar brezpogojno podporo pri njenih velikih prijateljih. A prišel je trenotek. ko ji je Avstro-Ogr-ska ponudila poseben mir. Ž njim bi bila dobila Srbija vse. kar si jo želela, ko je stopila v vojno. Pašieeva dolžnost je bila takrat, zahtevati s strani zaveznikov jamstva, da se londonski pakt uniči. A Pašie tega ni storil. Stotisoči sinov našega naroda so padli na vseh bo- j jišcib sveta rodu dalo eajo. Pašić de in na š za zagotovitev našega edinstva storil nič pozitivnega, prepuščajoč 'velikodušnosti zaveznikov, da sami taksirajo zasluge Srbiie. In zdaj smo prejeli plačilo! Gospoda nam je vrgla napitnino, a plačo nam je ostala dolžna. Pašić je pač izginil z državnega voza baš v tistem hipu. ko je bilo treba obračuniti. Ta staroradikalna, servilno klanjajoča se mentaliteta, izvirajoča iz nedostaja-nja narodne samozavesti i u čuta odgovornosti napram narodu, zastruplja naše notranje politično življenje ter je do- i vedla tudi do katastrofe v zunanji politiki; vse po zaslužen ju g. Pašiča. — Radi znižanih voznih listkov, ki jih Je dovolila Južna železnica udeležencem narodnega socijalnega shoda, smo priobčili preteklo soboto notico, y kateri se je očitalo ravnateljstvu pristransko postopanje. Po informacijah, ki smo jih dobili, ne more biti govora o kakšni pristranosti, ker so se slične ugodnosti dovoljevale ob gotovih prilikah tudi drugim strankam. rs Iz volilne b.M-bu na Hrv«t«kein. Zagreb, 15. novembn Iz Osijeka poročajo, da so se vršili li. tn 12 t. m zelo dobro uspeh shodi demokra*sfce stranke v Moslavini, Čačavici. Noskovcitna, Predrijevu, Nebtncih In Dolnjem Mlholjcn. Povsod! Je ljudstvo z velikim navcmSeniem sledilo Izvajanjem govornikov, narodnih poslancev dr. Rlbaria in g. ^aia. — Iz Pleternice poročajo, da se Je vršil v torek, 9. t m. vrlo dobro obiskan sestanek demokrat stranke v Pteternfci, na katerem Je govoril narodni poslanik dr. AngieHnovJe". Za nJim le nastopno še več govornikov *z požeške županije. Govorniki so obrazložili zboroval-cem program demokratske stranke ter teli obilo priznanja. Na shod le Prišlo Mnogo pristašev Jds, pa tuii nekaj Radičev-cev, ki pa so se mirno zadržali. Bivši veliki fupan srerr.ski. dr Milni Kostic je naslovit na Jds. Pismo, v katerem se zahvaljuje za izkazano mn zaupanje, da ga je stranka na svojem zborovanju v Mitro vici dne 7. t m. postavita ra prvega kvalificiranega kandidata, obenem pa h> Javila, da v sporazumu z vodstvom stranke odklanja kandidaturo tn ponuđeno mn mesto, katero na) prevzame sedanji župan v Sremsklh Kartovclh tn narodni poslanik dr $tevo Simermovlć-Čoklć, na Cigar mesto naj pride dobrovoljec Trlvnn MOadl-novtć, a mesto tega kmet Adam Veres. —• Iz žmnberka Se poroča: Demokrat9ka stranka Ima v tukajšnjem okraju zelo Osobito Radatovtt * ga bo prebral predsednik , Hvmans. Kolikor se ve doslej. «e bodo prve dni vršile plenarne seje. ki jim bo sledilo delo v komisijah. Zadnji dnevi bodo posvečeni poročilom komisij in niihoviin diskusijam. V proslavo zborovanja zveze narodov vise po mestu zastave. V nedeljo dopoldne so delegati sprejeli zastopnike časopisja. RATIFIKACIJA TRIANONSKE POGODBE. —d Budimpešta, 15. novembra. (Narodna skupščina). Mirovna pogodba je bila sprejeta na tretjem čitanju. Nato sprejeta, ker je bil državni opravnik mnenja, da ratifikacija ne nudi povoda za odstopitev vlade in da je ohranitev reda tako važno naloga, da se moramo ogniti vladni krizi, pa naj bi trpela le pol ure. VESTI Z REKE. —i! Reka, 15 novembra. Vsi jtalfian-sE! listi objavljajo vesti Iz S. Margherttc z velikim naslovom: »VTttoria, Vlttoria, VittoriaN na vseh straneh. —d Reka, 15. novembra. Zastopstvo mesta Videm na Reki Je Izdelalo posebne znake v svrho propagande v korist Reke in Dalmaciie. Na znamkah se nahaja reški zrb z nadpisom: »Ouis contra nobis!?« —d Reka, 15. novembra. Uradno je določen kurz lire napram reški in avstrijski kroni. Po tem kurzu Je vredna lira 4 95 reških kron ali 10.30 avstrijskih kron, ali kakor pravijo Italijani Jugoslovenskih kron prvega žigosanja. VEN1ZELOS ZMAGUJE. —d Pariz, 15. novembra- Kakor javlja »Journal* iz Londona, poroča *Exchange Telegraph« Iz Aten, da so v prvih dveh okrajih v Atenah pri zbomiemh volitvah zmagali pristaši Venizelosovi z dvetret j nisko večino. ČEŠKO POLJSKA POGAJANJA. — d Varšava, 12. novembra. Danes odpotuje poljsko odposlanstvo v Prago v svrho nadaljevanja pogajanj glede tesin-skega ozemlja, razdeljenega med Češkoslovaško in Poljsko. BOLJŠEVIK! PORAZILI V RANG!. A. —d Pariz, 15. novembra Kakor Javlja »Matin« iz Londona, Je dospela v Carigrad vest, da so boljševik! osvojili Jalto in Ev-patorijo In da se rdeča konjenica bHža Sebastopolu. Ministrski predsednik generala Vrangla Je dospel v Carigrad, da bi organiziral izpraznitev Krima. —d Sebastopol, 15. novembra. General Vrangel ie sedaj v Sebastopolu. Kri-žarka »VValdeck-Rousseau« čaka v pristanišču m ie pripravljena, da ga vzame na krov. V armadi generala Vrarrgla Je izbruhnil velik upor, k! Je bil vzrok poraza. —d London. 15. novembra. »Sundav Press« poroča iz Sebastopola, da |e položaj na Krimu brezupen Vsak čas bodo rdeče čete zavzele mesto Sebastopol. Boljše-viki so vse Vranglove odporne črte v poletu prodrli m s svojo kontlco dosli beže-čemu nasprotniku za hrbet Kavalerijske patrole se že pojavljajo pred mestom. Panika fn brezglavost v mestu Je nepopisna. fflPNOTIZER IN MEDIJ. *~ d Dunaj, 15. novembra. Prof. dr Jaaregga je s pištolo napadel neznanec. Kakor poroča »MoTgen«, gre pri dozdevnem napadu na profesorja Wagnerja-Jauregga za eksperiment nekega hipneti-zerja, napram kateremu Je profesor Wag-ner-.Tanregg trdil, da se zločin ne more sugerirati mediju. Hrpnotizer Je nekemu ženskemu mediju naročil, naj profesorja ustreli ter Je Izročil mediju nerabno pištolo. Medi?, ki Je nalogo izvršil, Je bil prepeljan v bolnico, kjer se Je že zbudil iz uspavanega stanja natanko ob Času, k! ga je napovedal hipnolizcr. BEOGRAD ENODUŠEN V OBSODBI SPORAZUMA. — BURNE DEMONSTRACIJE. Beograd, 15. novembra. Včeraj se Jc ob 10. dopoldne vršil v dvorani kazine shod, na katerem se Je protestiralo proti krivični reditvi jadranskega vprašanja. Zborovanja se je udeležila velika množica občinstva, tako da so bili zborovalni prostori premajhni. Shod Je otvori! minister a. r Jura} B t a n k I n 1, za podpredsednika pa sit bila Izvoljena Slovenec dr« Otofcir Ry-baf in Srb Mladen Bilič. Post. Biankini, ki fe otvoril zborovanje, le v svojem govoru poudarjal da so vesti iz Kalile osodepofoe za nas. Ogromne žrtve srbske vojske m Ittgoslovensklh legij niso dosegle cilja. Ki nam le bil pred očmi. Doživel! smo drugo Kosovo« čegar posledice morejo postati hujše kakor prvega. DffpfomaeiSa naj podV pfsnfe kakršnekoli dogovore, narod nt podoisat pogodbe, 1H zasnfnlnle na stotina tfcaeev eaflh jugoslovanskih bratov. ?r-biia Je bila prisiljena, podpisati I. 190* dogovor z Avatrilo. v katerem se »• oe-rekla Bosni m Hercegovini, toda Miub temu |e došel dan osvobojenta teh dveh dežel, še žfrve naSemu »arodo MfloSf Obilici fn drugI vezani. H bodo znali Prinesti na Hm bratom. Vi so nad*! v sužem-stve. neodvisnost fn svobodo. Govor fe bfl spretet z velikim odobravanjem. Nato fe fcovori! predsednik osredke zveze dobrovoljcev S. Stojanović, kl li ItJavflL da bo sovražnik plačal avaj ae- m čun v bodočnosti še dražje kakor vsa so* vražnški Srbije v preteklosti. Govornik Je apeliral na delo, red fn disciplfno vsega naroda, da bi mogli čimprej rešiti zasužnjene brate Pravoslavni duhovnik Sergije Jok i 3 le v svojem govoru nagla3al, da so vsi Srbi, Hrvati In Slovenci pripravIjciTi. vzeti v roke puške, bombe In granate ter pognali svojega sovražnika g naSega ozemlja hi osvoboditi naš narod. Posl. Gjuro Džamonja Je v svo-tem govoru naglasa!, kako so v Parizu ugoditi vsem mogočim zahtevam drugih narodov, medtem ko se na naše zahteve mirovna konferenca ni niti najmanje ozirala. Bivši delegat na mirovni tčooferencl v Parizu, dr. Otokar Rvbar, Je nato v svojem govoru poudarja!, da z veseljem opala, da v Beograda,* v srcu Jugoslavije, bfjelo srca za ves naš narod m za vse brate, ki leče pod ftatljanskim Jarmom. Qovr*rf! fe nato o plebiscitu na Koroškem ter Izjavil, da Je Imelo tamošnje prebivalstvo med seboj fzdaja'ce, vendar pa se ne •me zlomiti palica nad vsem slovenskim plemenom, ker so b?Tf VuH Brankovlel tudi drugod. Ofede jadranskega vprašanja Je Izjavil: Dr. Trouibič Je z Italijanskimi delegati govoril i tali lansko, toda pozabil le, da govore oni bolje Jezik Macchiavel-1 ja, Z njimi bi se moralo govoriti po albanski, kakor so se razcovarjali Albanci z Italijani, ko so osvobodili Vatono. V •vezo s ItaHio, o kateri prepovedali seja ' vlada, nihče na veruje. Prepričevanja, da bodo postopali Italijani t naSim narodom liberalno, je istotako komedija, ki ji ne verjame nihče. Slovenci niso prisostvovali konferenci v S. Margheriti in je tudi ne priznavajo. Slovenci upirajo oči v Beo-; grad, od koder nam mora prisijati aoilco I osvobojenja. Srečna bodočnost nase dr-! zave Je odvisna od naše mladine, U mora I stopiti pod zastavo, aa kateri bo zapisano r j »Naprej, zastava slaveN Govore dr Ry« ; bara je sledilo dolgotrajno, burno odo-I bravanje. Za njim je govoril pravnik Mnorad I Ralčević, ki je kljub temu, da je prr-\ taš tretje ii'ternacijoaalc, izjavil, da se ■ mora poprav i d storjena krivica, ker ie i sedanja meja določena brez volje naroda j in proti principu samoodločbe. Tajnik zborovanja je nato preči tal došie brzojavke, od katerih so napravile največji vtis brzojavke, poslane iz Ljubljane. Končno se Je sprejela nastopna resolucija: 1. Meščani Beograda, zbrani na današnjem protestnem shodu v nedeljo, 14. novembra, protestirajo najenergičneje proti težkim pogojem, ki nam Jih Je vsilila Italija v rešitvi jadranskega vprašanja. Z. Tri bratska plemena, zbrana na današnjem zboru, se ne bodo nikdar sprijaznila s pogodbo, da bi izgubili preko pol mltfjona svojih bratov, ki pridejo v italijansko rob» srvo. 3. Ob tej priliki nam Je dobro znane, da računajo naši sovražniki na našo neslogo ter Izjavljamo proti prijateljem in sovražnikom, da tvorimo nerazdvojivo celoto, ki le nihče ne more razbiti. 4. Ako-ravno današnje razmere niso ugodne, da bi nekaj stvarnega storili za svoje brate. Izven naših mej. Jim sporočamo, da ne bo jugoslovanski narod, njihovi bratje, Iri ostanejo v svojih domovih in domovini, nikdar pozabil nanje, dokler ne vidi uresničene želje vsega jugosiovenskega naroda. Resolucija je bila sprejeta soglasno, nakar so zborovale! odpeli vse trt narodne himne. —d Beograd, 15. novembra Po končanem včerajšnjem zborovanju Je ogromna množica, ki je bila zorana pred kazino, skupno z udeleženci zborovanja odšla v sprevodu med prepevaniom narednik men proti kraljevičevemu dvoru Sprevoda se Je udeležilo nad lOuOO ljudi Med prepevanjem narodnih resmi fe množica šla najprej pred ministrstvo za zunanje stvari, kjer je demonstrirala proti vladi In naši delegaciji. Demonstranti so razbili na poslopju okna. Policija je skušala množico razkropiti, toda demonstranti so edSfl pred italijansko poslaništvo, kjer so prebili kordon, kl ga je rosta'-'lo na pel pota ore-zništvo. Nato je došia konjenica z močnimi oddelki vojaštva ie orožni«tva ser ie zadržala množico. Ob tej priliki le Imel pred demonstrant! govor Joe Maftoslč, kf je naglasa I, da nima nihče kaj proti vol-* ski in orožnUvu, k! ima neprijetno dolžnost, da brani poslopja In fjua* *a*tcp-nike novopečenih zaveznikov, tfadar pride čas, bodo Isti vojaki In orožnik?, hi ob to! priliki zastavljajo pot prvf, ki bodo ili« da z nami o« vode naše brate v zaseden eni ozemlju. PROTESTNI SHOD T ZAGREBU —d Zagreb, 15. novebra. Včeraj ee ie vršil ob 1L dopoldne pred giedah-&čem na Wilsonovem trgu velik protestni shod. ki ga je sklical medetranka** ski odbor, da protestira proti krivi* cam, ki so se zgodila našemu narodu v S. Margheriti. Shoda* se je udeležila ogromna množica občinstva. Zborovanje je otvoril minister n. r. dr. £lvko Petričič. V imenu hrvatsko zaednice Je nato govoril dr. Nikola Ho fer, ki }p nagl&čaJ, da je Italiji napelo, če ne fotv meino, pa vaaj materijalno ureetuoiti londonski pakt, toda kar ie (toeearla od nalo delegacije, td doseejla od nalegn nareda, ki manifestira, da je e&netvee) in složen proti vsakemu napada od zunaj. V imenu demokratske stranke je govoril dr. T A. T o m a i i č. ki je nagla* £al, da je uspeh Italije samo sačaeen in da je odvisno od nase jakosti, voo&i naše države, koliko časa bo to stanje trajalo. Edino ljubezen za nato dieevo more odpraviti krivico, ki ae nem Je prizadela v S. Margheriel. V imenu if+ veristrankarske skupine je govoril efe Jovo Banjanin, ki je v svojem govoru poudarjal, da so Italijani v tetvj kih razmerah za entento iasiriH najava* motnejM čin v evropski vojaki ^ londonski pakt. Z goriufijo in izsiljevanjem so tudi sedaj dosegli u^peh V S. Margheriti. Bratje, lri ostanejo v iia^ Ujanskem suženjstvu, naj računajo a tem, da je Jugoslavija nala in njihova ter da se bodo našli skupaj val v Jugo« slaviji V imenu ljudske stranke je govoril begunec iz roške okolice, ki je opisal razmere v okupiranom ozemlja ter končno priporočal zarobljenim brav tom, naj vedno vpirajo svoje oči v Jugoslavijo ter se naj zaved&jo, rka so tu misli in dela za nje. Crovoril je na to akademik Eurtagič, za njim pa iugoMo-venski dobrovoljec slepi kapetan Lo« vrič. ki je naglaSal, da so v Jugoelavijt še ljudje, ki namesto s peresom pišejo z mečem in ki namesto s tinto podpisujejo s krvjo svobodo svoje zemlje tn rojakov. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri na zrjorovanjn abranl Srbi. Hrvati in Slovenci protestirajo proti ropu v S. Margheriti kot očitnemu krSenJn narodne Fvobode, pravice Bomoodločbe naroda, pogojev za gospodarski, kulturni in socijalni razvoj. Zbor apelira na zasužnjene brate, maj ne bodo malodusni, naj zaupajo v svojo svobodno država in pretrpe težo preizkušnje, ki jim jo je krivlčnoet močnejših pripravila. Pesoluclja je bila sprejeta z burnim od obra vanj sm,_ Iz na!« fcralieofne. — Zagrebški nadškof — kardinal. Zagreb, 15. novembra Zagrebški listi doznavalo, da bo še v tem letu v Rimu volttcv ftojft kardinalov, med njimi tudi ejsjep 263 štev. »SLOV&NSKi NAROD*, dne 17. novembra 1920. 3* srrmi n*oslovenskega. Kakor se čuje, bi bil io zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. — Arnošt Grund, komik, igralec in pevec, eden najbolj popularnih umetnikov Nar. gledališča v Zagreba, praznuje te dni 251etnico, odkar je igralec. V Zagrebu deluje od 1. 1895. — V Jugoslaviji se nasele. V soboto je prišla v Osijek deputacija kmetov bu-njevcev iz sel Plaz, Birjani in Loti, ki se nahajajo na onem delu Baranje, kateri ima po mirovni pogodbi pripasti Madžarski. Kmetje iz teh vasi se nameravajo kolonizirati v Jugoslaviji, ker se boje madžarskega terorja. Te dni bo odšla deputacija v Beograd, da zaprosi pomoč pri centralni vladi. Itendreleifa donio-»Ina. — Primorski begunci, ki so vsled političnih prilik v zasedenem ozemlju bili materijelno oškodovani. bodisi vsled neopravičene internacijo ali za pora, bodisi vsled izgredov, se poživljajo, da v najkraćem času predlože Uradu za zaščito beguncev, Ljubljana, Turjaški trgr S. vsa tozadevna dokazila, oziroma verodostojne podatke o utrplje-ni škodi. V spisu naj se navede ime, takratno Hvalilo in pristojnost oškodovanca. — Klub uuiteljstva iz zasedenega ozemlja je poslal generalnemu civilnemu kouH9arijatu za Julijsko Benečijo v Trstu sledečo vlogo: Visoki komisari-jat je ukazal z odredbo z dne 22. sept št 3217/88*8 (aJias 321/8S48), razpisati več definitivnih učiteljskih mest v goriškem in pazinskem političnem okraju. Uditeljsrvo, ki si je že za bivše Avstrije pridobilo pravico definitivnosti na predmetnih, sedaj razpisanih mestih in ki je v sedanji Julijski Benečiji rojeno in pristojno ter se še danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu, ugovarja 6 tem potom zgoraj označenega kluba zoper ta razpis in prosi naj se isti razveljavi Svoj ugovor oslanja na slede-oe razloge: L omenjeni razpis se je izvršil neupravičeno in brez pravne podlage, kajti prizadeto učiteljstvo, nahajajoče se še v begunstvu, se je odtegnilo tem svojim sedaj razpisanim definitivnim službam in jih zapustilo na višji ukaz, t. j. ali vsled vpoklica pod orožje. aH pa vsled evakuacije, oziroma kake drugačne izpraznitve dotičnih krajev, povzročene po vojnih operacijah. 2. Pozneje, ko je Italija zasedla predmetne kraje, je njena uprava le sukcesivno in samo posameznim beguncem dovoljevala povraiek ter je objavila, kakor čujemo, šele prav pred kratkim časom, da se smejo vrniti vsi; nikoli pa se nismo slišali, oziroma se nikdar nismo prizadeti bili o tem obveščeni, da bi bila pozvala tudi tam rojeno in tja pristojno učiteljstvo, naj se vrne na svoja službena mesta. Nasprotno, visoki komisarijat je celo odrekal temu učateljstvu zopetni sprejem v službo, oziroma ga odslavljal v eni ali drugI obliki, kakor n. pr. v slučaju učiteljice Pipan Terezije z odlokom z dne 4. sept. ti. št. 3?0'851ft itd. ter ga na ta način prisilil, da si išče kruha še nadalje v begunstvu. Z ozirom na to oroeimo, naj visoki kosari jat, prodno podeli predmetna mesta katerim drugim, pozove vse v področju svojega ozemlju rojeno in pristojno učiteljstvo, ■ci se želi vrniti domov nazaj na njegova definitivna mesta ter mu zajamči vse ugodnosti odsluženih let, itd. od prvesra nastopa slufbe. pa do povratka kakor tudi potovanje na državne stroške za vso družino in prtljago. Reflek-tantom naj določi za povratek nrimeren rok, ki pa naj ne bo daljši od šestih in ne krajši od dveh mesecev. Toliko na znanje vsem prizadetim tovarišem in tovarišicam: druge rojake iz zasedenega ozemlja pa vabimo, da se nam pridružijo, kadar nastopimo pot v našo prodano domovino. — V Gorici so otvorili samo dva slovenska ljudsko šolska razreda, oglasilo pa se je zadostno število učencev tn učenk »a osemrazrednice. Guverner v Trstu je že opetovano slišal zahteve slovenskih staršev v Gorici za otvoritev vseh potrebnih slovenskih šol, ali vse prošnje so zaman. Laški učitelji in učiteljice gonijo sedaj laške otroke v slovenske nI Še. kjer vabijo slovenske otroke v laško šolo. Nekaj Časa so prijazni, potem pa se drznejo celo groziti starSem s kaznijo, ako M se ne odzvali pozivu. To je velika nesramnost. Nekaj slovenskih otrok, ki bi morali po svoji starosti pohajati tretji razred, je bilo vpisanih v drugi slovenski razred. "Pred par dnevi pa so te otroke kratkomalo premestili v tretji italijanski razred. Tako igrajo Italijani v Gorici s slovenskimi otroki grdo raznaro-dovalno igro. — »Pevsko in glasbeno društvo« v 'Gorici priredi dne 17. t. m. svoj drugi javni koncert v veUki dvorani >Centrala«:. Na sporedu so točke najboljših slovenskih skladateljev, kakor Pirnata, Adamiča, Gerbiča in Vodopivca, višek prireditve pa bo brez dvoma v Sattner-jevi >0 nevihti< za polni zbor. Nastopita tudi dva odlična slovenska umetnika in sicer na glasovirju A. Perva-nja, na goelih pa F. Gulič; oba sta v Narodnem domu v Trstu žela že lepe uspehe. _ O ponesrečenem tir. Seriunn pi- še >Goriška Straža«, da je sedaj izven Sivljenske nevarnosti, s čemur se potrjuje naša tozadevna vest pred par dnevi Zdravljenje napreduje ugodno, tako da je upati, da bo gospod doktor v doslednem času zopet na razpolago svojini klijentom na Tolminskem. Dnevne vesti. V Ljubtanji, 16. novembra 1920. — Delo razmejitvene komisije. mednarodna razmejitvena komisija je po zaslišanju odposlancev obeh interesiranih držav in prizadetega prebivalstva, kakor poročajo iz Gradca, v svoji seji dne 11. t m. določila mejo na črti Košenjak — Sv. Urban — Sv. Jernej. Nova meja poteka najprej po višini vzhodno od Košenjaka čez koti 1410 in 1330 (Sv. Urban), nato se odcepi kakih bOO m jugovzhodno od Sv. Urbana proti severu, poteka ob Mlaškem potoku do izliva v Bistriški potok, nato pa jugovzhodno kaka 2 kilometra ob tem potoku južno. Za tem gre vzporedno z Bistriškim potokom približno pol kilometra vzhodno od tega potoka do južne meje kat. občine Radvauje. sledi meji te kat. občine do točke, oddaljene približno pol kilometra severno od cerkve sv. Jerneja. Končno poteka v skoro popolnoma vzhodni smeri do vzhodne meje kat občine Sv. Jernej, ki io doseže v neki točki nekako 1 km južno od Sv. Lovrenca. Po tej določitvi mej ostanejo Avstriji razen cele občine Sobote še nekako dve tretjini kat občine Mlake, skoro vsa kat. občina Radvanje in severni del kat. občine Sv. Jernej. — Logaški župan za Itaitianc? »Era Nuova« prinaša naslednjo brzojavko iz S. Manrherite: Italijanski delegaciji je došla danes od »logaškega sindaka< brzojavka, v kateri »se« v imenu prebivalstva protestira trga v Pliberku na orožniako požtajo, kjer so ga na dolgo zasliševali, povpraševali, kaj še sploh delajo Slovenci na Koroškem, ko je vendar plebiecit že končan. Tudi za poslanca Graienau-erja io njegovo rojstno občino so se interesirali. Ker pa imajo ipak še malo respekta pred plebiscitno komisijo, so Fellaherja nazadnje le izpustili. Dogodek je značilen za koroško razmere. — Nekaj, kar nam ne ugaja. V izredno težkih časih Živimo, ljudje tarnajo in tožijo o veliki draginji, o obupnih gospodarskih razmerah, ki dado ljudem jedva dihati. Kjub temu pa se prirejajo dan za dnevom zabave in veselice, mladina pa plešo in raja noč za nočjo do poznih ur. Koliko dragocenega časa se potrati, koliko denarja se zapravi! Mladini, ki je lahkomislena in neprevdarna, tega ne zamerimo, zamorimo pa to resnim ljudem, predvsem pa roditeljem in vzgojiteljem, ki mirno trpe, du te na tako neodgovoren način zapravlja premoženje predvsem pa zdravje. — Imenovanja na posti. Imenovani so: za višjega poštnega oficijala II. razreda poštar Josip Otonišar, za poštne ofieijale poPrni pristavi: Franjo Jereb, Gregor Maslo, Tomo Pokorn, Anton Perovsek, Mihael Luzner, Maksimilijan Košir in poštna oficijanta Ivan Modrijan in Tomo Vidmar, vsi v Ljubljani. — Za poštne asistente poštni praktikanti: Anton Gerško, Vladimir Jazbec, Franjo Kvas, Adolf Sadar, Alojzij Jurgele. Josip Monda, Stanko Gabr-ščik. Zorko Kambič, Franjo Konig. Anton Pečnik, Jožef Schager, Štefan Saka, Franjo Držaj, Jernej Hočevar, Alojzij Volk, Miloš Ambrožic, Peter Cerar, Lu- nactfaša slovesno volja prebivalcev, da ostanejo za vedno spojeni z Italijo. — Kdo je logaški »sindaco«? Ako je to od Italijanov postavljeni slamorezec, je stvar umliiva in ne bo nikogar razburjala. Drugo pa je. ako bi bil ono brzojavko poslal izvoljeni logaški župan, kar sicer iz~ kliučujemo, vendar pa bi si v tem slučaju morali moža pošteno ogledati. — Prijava kandidatnih list. Do današnjega dne komunisti še niso prijavili ljubljanskemu deželnemu sodišču svojih kandidatskih list za Ljubljano, odnosno kranjsko volilno okrožje. Ostale politične stranke, ki se udeležujejo volilnega boja, so na podlagi vloženih priiav razvrščene v naslednjem redu: L) TOS, 2.) SKS, 3.) SLS. 4.) NSS in 5.) JSDS. Kakor čujemo, bo SLS opremila svoje volilne skrinjice z vidnimi znaki in sicer z velikim rdečim križem na belem polju. — Kako se postopa s koroškimi akademiki-begunc? v Zagrebu? Prejeli smo in priobčujemo: Pritožba vseučiliščnikov iz Koroške gg. Ign. Oraša hi Stanka Silana. priobčena v ljubljanskih dnevnikih, ni povsem resnična. Dotični »državni uradnik * ie gospodom sicer rekel, da je njih prošnja za menzo načelnega značaja m da se zato mora rešiti v odboru, a faktično se je za njih ugodno rešila še istega dne. To morajo gospodje priznati. Čudno se nam zdi. zakaj svoje pritožbe, kolikor se jim je zdela upravičena, niso priobčili v zagrebških listih, zakaj so jo zanesli v Ljubljano; greh je treba tam popravljati kjer se je zgodil, ne pa o njem po svetu zabavljati. K temu dodajemo mi: Kolikor smo videli, ie o stvari iz Ljubljane poročala v Zagrebu edino demokratska »Riječ« ter dostavila: »Prvo kam pridemo, če ne bomo imeli čuta. da smo v vsej državi eno!« — Predavanja o Korošk! v Zagrebu. Kakor čujemo, bo prof. Ilešić. ki je sedaj kot profesor v Zagrebu, tam imel več predavanj o Koroški. m — Državna trgovska akademija se otvori v najkrajšem času, morda že prihodnji teden. Nastanjena bo v poslopju I. državne gimnazije. Za ravnatelja je imenovan bivši proesor na navtični akademiji na Reki g. dr. B 6 hm Z otvoritvijo trgovske akademije se odpomore živi potrebi v naši javnosti. — Na visoki šoli za trgovino v Zagrebu je vpisanih le par Slovencev. Ali se fz naših krajev nikdo ne posveča višjim trgovinskim študijam ali pa še ni zarjavela stara ljubezen do nemštva? — Na pedagogiki za učitelistvo v Zagrebu študira več učiteljev iti učiteljic iz slovenskih krajev. Za hrvatsko - srbski jezik se sedaj za njih ureja poseben kurz. — Za ravnatelja vseučftfšfeeea botaničnega vrta v Ljubljani ie imenovan profesor Alfonz Paulln. znani naš odlični botanik. — Nesramnost' koroških iraajajr-mov. Iz Pliberka poročajo: Ni bile dovolj, da so temni elementi 9. t. m. nap padli jugoelovenskega delegata ▼ gostilni pri Brezniku, dne 10. t m. je nemško orožništvo aretiralo koroškega rojaka pravnika Julija Fellaherja, pride-Ijenega začasno interaliirani plebiscitni komisiji v Pliberku. Dasi se je v praktikantinje Amalija Gliha, Mara Podboj, Terezija rKaker in poštne ofi-cijantinje Danica Kobal in Kristina Ko-kalj v Ljubljani — Poročil se je meščanski učitelj g. Rudolf Gasperin z meščansko učiteljico gdčno. Toni Potiskovo. Bilo srečno! — Češkoslovaški transporti. Iz Maribora poročajo: V soboto sta šla skozi Maribor dva večja transporta češkoslovaških legionarjev, ki se vračajo iz Sibirije. — Iz Olevelanda v Ameriki nam piše prijatelj našega lista: >Tu smo osnovali podružnico Jugosloveneke Matice. Podružnica šteje doslej 45 članov, nadejati pa se je da se bo število članov v kratkem času še izdatno pomnožilo. Kakor je vam znano, imamo 2. novembra volitve novega predsednika. Mi Ju-gosloveni bomo po večini volili demokratskega kandidata Cnoxa. Mnogo Slovenk se je dalo registrirati samo da bodo smele voliti. Kakšen bo izid volitev, je težko naprej povedati. Pravijo, da bodo zmagali republikanci.« Kakor je znano iz časopisov, so pri volitvah dne 2. res zmagali republikanci. — Mestnim revežem, ki so doslej prejemali miloščino pri umrlem uuož-nem očetu g. Mihi Verovšku, izplačevala 6e bo ta mesec podpora pri mestnem knjigovodstvu. — Nesreča. Anton Mencinger, 63-letni posestnik v Bohinjski Bistrici, je ponesrečil v gozdu Zaledini pri Nomo-nju. Iz Gorjus se je v temni, deževni nocl vračal proti domu. Ker je rgresil pot, je taval po gozdu ter je prišel do visoke skale, s katere je tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo in nezavesten obležal, nakar jo še zmrznil. — Ponarejevalec Neki delavec Južne železnice v Ljubljani je prišel k gospodarski poslovalnici Južno železnice ter zahteval na podlagi konsumne knjižice, v kateri je ponaredil žig poslovalnice >Plačano<, izdajo raznih jestvin za 442 kron. Ponarejevalcu so pravočasno prišli na sled ter ga izrodili sodišču. — Poneverjenfe. Iz Maribora poročajo: V soboto, 13 t m. le aretirala policija praktikanta špedicijske firme »Balkan* Rudolfa Vrečkota. Kakor se le Izvedelo, Je vzbujala sum policije zapravljlvost Vrečkota v zadnjem času. Dognalo se je, da le Vrečko s ponarejenimi podpisi tvrdke »Balkan« izvabil raznim strankam v celoti do 65.000 K. — Vlom. Dne A novembra, v nedeljo zvečer so tatovi vlomfl! v leseno barako branjevke Z. na Dolenjski cesti ter ji odnesli za 600 K bonbonov in drugih slaščic. Iz predala so pobrali tudi 12 K drobiža. — Dobra srca! Kdo dobrotnikov bi daroval ubogemu uradniku, kateri mora s skromnimi sredstvi preživljati stariše, suknio. če tudi nekaj obnošeno. Je res revež v sedanji zimi in v nevarnosti, da si v svofi lahni obleki nakoplie bolezen, kar bi ogrožalo vso rodbino. Da ne prosim za nevrednega, jamčim podpisani in posredujem. Valentin Kopitar, upravnik »Slovenskega Naroda«. — Umrla je v Ribnera pri Bledu ga. Mira Vre zec, roj. Riedl pl. Raiten-fels, naduči tel jeva soprosra, P. v m.! — Kavarna ZveaŠa, Danes koncert. Vstop prost._ Gospodarske ocsfl. —g Obrtno pomožno druStvo r. z. z z. v Ljubljani javlja, da je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 19. avgusta t. 1. stopilo v likvidacijo. Likvi-privatni hiši legitimiral, da je prideljen j datorjem je društvo izvolilo dosedanje taarfatflj ae ca gnali Breko glavne«* člane načelstva, ~ g Nacionalizacija goadnoindu-strijskega podjetja v Zavidovcu v Bosni se je izvršila pred kratkim. To podjetje je ogromno, ima veliko strugamo in stroj 3000 konjskih sil, velik vozni park in gozdno železnico ter more obdelati na leto 450.000 kub. metrov lesa. Xa čelu podjetja stoje beogradske in zagrebške banke in sodelujejo industrijalci te oranže. Cena lesu od kubičnega metra no bo več 2 kroni kakor poprej, marveč po sedanji tržni ceni 159 kron, oziroma 13K odstotkov od prodajne cene izdelanega lesa. —g Naredba o devizah in inozemstvo. Po novi naredbi more inozemec iz naše države izvažati samo ono blago, za katero je doprinesel potrdilo, da je krone kot protivrednost za to blago na- bavil v Jugoslaviji. Naredba pa ne r vaja tega, kako se ima postopati v al čaju, ako je inozemski trgovec si poprej nabavil krone na inozemska tržišču za svoje trgovske posle v Jug slaviji. V tem oziru je treba nek ukreniti, ker sicer bodo inozemoi ta sili o nas nepovoljne vesti in si ute nejo premisliti, imeli trgovska posla v Jugoslaviji. d Zagreb, 11. nov. Devize: Beriin 170 -184, Italija 52S—535. London510-515» Ne York 153—0, Pariz 0-880, Prau 162—165, Švica 2200—2300. Dunaj 26.*" —27, Valute: dolarji 146—147JO, avstrijs! krone 28.50—7950 carski rublji 0 — K 20 kron v zlatu 0.—0,— francoski fran 900—925, napoleondori 49»—498. maii 0—0.— romunski Itji 0—235, ittiiiaas' Ure 525—530. naimiueiSa poročila. dov pozdravil švicarsko vlado in je i, javil, da je bil storjen velik korak m proti nevarnosti, da se logaški okraj J dovik Primoecfa, Ivan štibilj, Anton Odstopi Jugoslaviji in *se^- V tej Uli Mak, Franjo Novak, vsi v Ljubljani; | Julijo Kuštrin in Vladimir Bajuk v Ma- 1 riboru. — Za poštne asistentke poštne ITALIJANI POSTAVIJO V TRIGLAVSKEM POGORJU SPOMENIK KRALJU. Rim, 15. novembra. Minister za osvobojene kraje Salata je sprožil misel, da bi se v Triglavskem pogorju postavil ogromen spomenik kralju-Dzmagovafcu« Viktorju Emanuelu. Kralj bi naj sedel na konju in s sabljo kazal na skrajne meje »italijanskih pravic in italijanske obrambe« Misel ministra Salate je našla v rimski javnosti navdušen odmev. MINISTRSKI SVET O RAPALLSK1 PO-GODBL — PRED MINISTRSKO KRIZO? Beograd, 15. novembra. Prestolonaslednik regent Aleksander Je danes dopoldne sprejel delegate dr. Vesnlća, dr. Trumbića in Stojanovića v posebni avdi-jenci, da mu poročajo o pogajanjih in o pogodbi v Santi Alarghenti. Avdijenca je bila izredno dolga. Podrobnosti o avdijen-ci niso znane. Popoldne je Imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o pogodbi, sklenjeni z Italijani. Navzoči so bili vsi ministri razen ministra za promet dr. Korošca In ministra za šume in rade Kovačev ic a, Dasi je dr. Korošec zastopal ministrskega predsednika za čas njegove odsotnosti, vendar je 2e v soboto odpotoval iz Beograda, dasi je vedel: 1. da se dr. Vesnić ne more vrniti pred nedeljo in 2 da bo ministrski svet takoj po povratku delegatov razpravljal o referatu zunanjega ministra dr. Trumbića, pri Čemer bo potrebna prisotnost vsakega ministra. Ta dogodek je vzbudil tako med ministri, kakor tudi v vsej beogradski javnosti splošno nevoljo in ogorčenje. Seja se je pričela ob 17. in je trajala do po! 21. O poteku pogajanj in o sklenjeni pogodbi Je poročal dr. Trumbič. Obširno je razkladal vzroke, ki so napotili naše delegate, da so s krvavečim srcem končno vendarle podpisali pogodbo. Njegova izvajanja 50 napravila globok vtis. Dr. Trumbič je med drugim naglašal, da so naše stališče zelo oteiko-čili razni separatistični življi, predvsem težak notranji položaj. Po izvajanjih ministra dr. Trumbića se je razvila živahna debata, kf so se je udeležili vsi rninistri Debate se ie ndeležll tudi minister za socijalno politiko dr. Kukovec ki je kritiziral, da se delegaciji ni pritegnU tudi slovenski zastopnik ter naglasa!, da delegacija nI Imela pooblastila podpisati sporazum z Italijani, ako se le ti ne od reko Snežniku in reški železnici. Končno je dr Kukovec predlagal, naj se pogodba predloži Narodnemu predstavništvu v ratifikacijo^ docira je Vesnić zahteval, da naj ratificira pogodbo ministrski svet sam. Ministrski svet je definitivno sklepanje o stvari odgodi! do jutranje seje, na katero je nujno pozvan tudi dr. Korošec. Ni izključeno, da pride do delne ministrske krize. Pravijo, da odstopi dr. Koro&eo* a fmenufejo se tudi še druga imena. PRVO ZBOROVANJE ZVEZE NARODOV. —d Ženeva, 15. novembra* V reformacijski dvorani, ki je bila namenjena otvoritvi zborovanja zveze narodov, so se zbrali okrog pol 1L ure odposlanci in so z.isedli svoja mesta, Hvmans je otvoril sejo in opozarjal, da je na podlagi člena 5. pogodbe o zvezi narodov sklical prvo zborovanje zveze narodov v ženovo predsednik TVilson. Izjavil je, da je prva seja otvorjena in izročil besedo predsedniku Motti. Po nagovoru Motte, ki ga je ponovno prekinilo odobravanje navzočih, je povzel besedo Hvmans. knteri je v imenu zveze naro« prej za boljšo bodočnost narodov, ak< se ženevskim pogajanjem posreči ugh' diti pota za zbližaajo držav. Zveza ni rodov ima nalogo, splesti okrog nari; dov skupno vez, ki jo drže skupaj nače la splošne solidarnosti. Ustvariti mor.; solidarnost, da olajša boli narodov. H> mansov govor je spremljalo zivala; odobravanje. Nato je skupščina preči k volitvi predsednika. Izvoljen je bi Hvmans s 35 glasovi od 11 glasov. N« zveznoga prcalsodnik* Motto so odpadi 4 glasovi, na Adorjn (Ženeva) 1 in n. Leona Bourgooisa 1 glas. Seja je bil; nato odgođena na popoldne. — V popoldanski seji je Hvmans naznanil, da ao po 15. oktobru vložili prošnjo za sprejem v zvezo narodov Albanija, Bolgarija, Avstrija in Aserbejdžan. Ker se po pravilih zveze narodov morajo vsi predlogi, ki naj se na skupščini zveze narodov obravnavajo, staviti Štiri ted ne pred začetkom zborovanja, je treba poprej sklepa skupščine, ali pride prijava teh držav se na dnevni red zborovanja. Lord Cedi je izjavil, da se prijave omenjenih držav morajo staviti na dnevni red te skupščine, ker je sprejem novih članov ena najvažnoj-ih nalog zveze narodov, ki prekaša vsa druga vprašanja na svoji pomembnosti. Leon Bourgeois je predlagal, naj so o pripustitvi prijav na dnevni red za vsak slučaj glasuje in da sprejem prijave tki dnevni red nikakor ne sme tvoriti ] judica za sprejem te ali one prijavljen»»' države. Tittoni je opozarjal, da se mora1 zveza narodov, ako hoče kaj veljat i „ predvsem opirati na javno mnenje sveta. To javno mnenje pa bi ne razumel o,1 da so zadele prijave radi birokratičnp-1 ga poslovanja na težkoče. Zato podpirali v polnem obsegu mnenje k>rda Cecila^ Nato je skupščina ?kleulUw da izroS prijave Štirih držav, ki so prosile za? sprejem v zvezo narodov po 15. oktohn ru posebni komisiji, ki naj zvezi narodov poroča in stavi predlog, ali pridejo1 te prijave še na dnevni red tega zborovanja. Prihodnja seja se bo vršila Jutri* dopoldne. —d Ženeva, 15. novembra. Pri da-' nasnji seji sveta zveze narodov je poročal Leon Bourgeois o sestavi gospodarske in finančne komisije, katere ustanovitev je sklenila v Bruslju. RvZlata jesene in >Lepa Vldac dne 11. novembra 1 L, se veljavne za isti predstavi dne 18. novembra ozirom i 90. noV vembra t. I. — Iz gledališke pisarne. Pri zadnji? predstavi >Pohujsanje v doKni šentflo-< rijanskic si je g. Kralj pri *kokn a j odra zlomil nogo; odpeljali po ga v hoM niSnico. Vsled tega se predstava >Seo| kresne noči« za red C v sredo 17. t. m. j ne vrši. Namesto nje se bode rprizorilj balet >Od bajke do bajkec za isti red. i — V petek 19. t. m bo pri predstavi >Figaro se ženi« govori! g. Boris Put* jata znameniti monolog v četrtem dejanju slovenski. — Pevsko društvo ljubljanski Zvon«. V sredo ob pol S. zvečer skupna vaja in važen razgovor. Vsi in vse! — Predavanje. Splošno slovenska žensko društvo vabi vso slovensko žen-6tvo na predavanje ge. Cirile Pleško fitebijeve o ženskem mednarodnem kongresu v Kristijaniji na Švedskem, ki se ga je udeležila predavateljica. Predavanje se vrši 20. t. m. v magistratu i dvorani ob 5. popoldne. Dostop ima vsakdo. Poročevalci dobrodošli. — Trgovska korespondenca. Trgovce in trgovske sotrudnike opozarjamo, da je slov. trgovsko društvo >Merkur< Izdalo v ponatisu trgovsko strokovno knjigo »Kleibel - Vole: >Trgovaka ko-re#pono>nca<;. Cena vezagj fcnjig le 4. stran. .SLOVENSKI NAKULT, dne 17. novembra iittU. 2b3. Stev. '46 K in 2 K 50 v pc^tnina, t) enar je vpoelati vnaprej. Naroča se pri slovenskem trgovskem društva >Merkurc v Ljubljani, Gradišče 17/L k — Nobelove literarne nagrade za 3. 1919—20. Švedska akademija je podelila nagrade iz Noblove literarne ustanove za 1. 1919. švicarskemu liriku in novelistu Karlu Spittelerju in za 1. 1920 K mitu H a m s u n u. — »Nova Evropa^ št. 7 ima tole vsebino: »Beograd i Zagrebe, > Dialog o mesamac, >Problem vrednostih, >Ru-ska revolucija L. Trockega,c >Narodno zdravjec. Politični pregled: >Pregovori e Italijanom*:. Prosvetni pregled: > Naša mornarica«. Književni pregled: Knjige i lisrtovi. Beležka: »Sokolsko društvo v Zagrebu*. Kakor smo že na-glasali, je >Nova Evropec ena najboljših revij, kar smo jih dosedaj imeli na slovanskem jugu. Izhaja v latinici in cirilici. Naročnina do konca tega leta za vse Številke znaša sedaj 100 K ali 25 dinarjev. Revijo priporočamo prav toplo naši publiki. — Jugoslovenska Obnova • Njiva št. 87 ima tole vsebino: Edo Markov ič: kledjunarodna financijalna konferencija v Bruslju. Gjorgje Taeić: Kako ćemo stvoriti jugoslovensko kulturo. Josip Milakovič: O neoslobodjenoj Lužici. Izpred sodišča. — Junak iz S tepanje vasi. Sodnik: >Vi, Lovrenc, vi ste pa toženi zaradi poškodbo tujega blaga.< Na to čita sodnik Lovrencu, mlademu junaku iz Štepanje vasi, razna junaštva, kako je razbijal po vasi sipe, lomil ograje in rušil hišna vrata. Sodnik ga vpraša: »Ali ste res naredili vso te lepe reči?* Lovrenc tiho: >Vsega pa res nek Sodnik mu proglasi: :>Tri dni ali pa pritožbo.« Lovrenc jo odšel brez bev in mev. — Praktična mlekaiica. Pred ljubljansko okrajno sodišče pride mlekari-ca Ivana Podobivnik. Sodnik: »Vi ste zatoženi. da ste mleko z vodo mešali.« Ivana kratko* »Sem. Pa vse tudi ni res, kar pravijo tisti gospodje od .gamastra-ta'c. Sodnik* »Ste krivi in se obsodite ua 40 K denarne kazni.« Ivana: >Nisem kriva!« Sodnik: >V treh dneh se lahko pritožite. Ali se pritožite?« Ivana od-važno in glasno • >Ne, ker nimam časa po sodnijai laziti.« Sprejela je kazen ter odšla iz sobe it. 28. Soholstoo. — Seja gospodarskega odteka ljubljanskega Sokola vrši se v četrtek dne 16. tm. ob 8. zvečer v od borovi sobi. k — Sokol I, ponovno opozarja na veliko akademijo, ki se vrsi v soboto v veliki dvorani hotela Union. Poleg novih telovadnih tudi nove glasbene točke. Dolžnost vsakega zavednega brata in sestro je, da se te akademij, ki bo nudila marsikaj novega, sigurno udeleži. Zdravo 1 k Tnrlstika In spori« — S. S. K. SpaHa poživlja vse svoje člane, da oddajo zanesljivo do 30. tm. vso klubovo lastnino osnaženo pri g. Koscu, Gosposvetska oesta 13.1, vrata fetev. 65. k Drnitoene ueifi In prireditve. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v četrtek 18. t. m. ob. 8. zvečer II. prijateljski sestanek v restavraciji Union. — Odbor. k — II. medicinski ples. Društvo jugoslovanskih medici ncev v Ljubljani naznanja vsem vabljenim, da se vrši II. medicinski ples v soboto dne 20. tm Vstop le proti vabilu. — Odbor. k Poizuedbe. — Našla se je v soboto rokavica, rzjrubitelj jo dobi nazaj v našem uprav-ništvu, — Dotični gospod, ki je dne 15. tm. v ponedeljek zvečer med &12. in 12. v Narodni kavami spravil revolver, naj ga i što tam izroči pri blagajni, da ne bo posledic, ker jo pnznan. k — Benedičif Ivana, Rožna dolina št, 197, pri Ljubljani, prosi, če je komu kaj znanega, kje biva njen mož Ignacij feenedičič. — 1823. S. "VVashington, St, Butte. Montana, North America. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Ste orehlajeni? Imate bolečine v prsih? V £rlu? Ali kašliate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam ie Felleriev Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki šoeci-jalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zaeorski sok zon r kašelj in nrsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Slaba hrana Vam ie ookvariia želodec? Fellerieve prave Clza-kro-Rlice ga spravijo v red! 6 škatijic 18 K. Omot in poštnina posebej, m najceneje. Eveen V, Fdler. S tu bi ca donia, Elzatns št 238. Hrvatska. B. Klawirje FeliiiS PMi, uglašuie in popravlja solidno In točno If^atilk nov* Iep' do!3* 2 iako l\?9&Mee lepo kožuhovino, se cent« .proda. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 8519 tanMnsr se ceno proda pri J. Trpine«, gostila« »ri tokatef tovarni. Preda si m otroški mM. Biel-mm testa 13/!/?. ^ Vet sospado? se sprejme m dobro teto um. Strifarjeia d!. 7/lf. 6561 legisfriroa Blagajna ? popolooma mm mm se proda. l»d. Dolenc, Ljubljana* St. Petra c 8. 8579 Elegantna omara za knjige, dežni plašč za damo ali gospoda, se proda. Štefka M anrto, prt Gariboldi, Dal-aarlnova aL 2/11 al 3—4 pop. 8576 Rnntnaritiinjn, IS bjjifii atenosrafije in po možnosti špedicije, išče Pastcrahiica Standard Oil Catnp. of •*ew Yori, Ljablja-aa. Natiska ol. Iter. 19. 8574 Vzgojiteljica it sprejme k Šestletnem ut dečku takoj, ponudbe na Ojire Valjak Maribar, Sol-Sin aUca t.____8569 tofa"a potni lW ii pravega Muh ter knjige Dantejeva .La divina SOJO commedia* 3 deli. Naslov pove tprava Sov. Nareda. 8563 Pisalni stro!. komai raMjen se proda. Dalmatinova ulica 10, II. nad desno. 857' Dobra šivilja bodi šivat po šišali. Ponudbe pod ,Dobra šivilja 8681* na upravo Slov. Naroda. S58! Trstje za strope izdeluie io prodaja na debelo in drobno m- po K 4*80 Dri večjih naročilih znaten popust Stelner Anton, Ljubljana, Jcrarova ulica S 3. Traavo. 4556 Inntariitiaja, BRS 5*. firt tljivo p savo, se tako- sprejme Hrvatske korespondence zmožna Ima pred« nost. Pismene ponudbe nai se osebno dostavijo na skladišče tvrdke D EHa i Holujević, LJubljana, Gosposvetska c (Koltzej*. 8578 Za geograd sprejmem še ij naročil ""S^ŠT' nekaj .»a»uvn vembra. Ponudbe pod .Beograd D. V. 8546* na upravo Slov. Naroda. 8546 JtnrinsRo pohlitvo (Nola) z valjci za godbo in moška obleka naprodat. Ogledati v sredo in četrtek od 2—4. pop. na Aleksandrovi cesti 10, III. cadstr. leto. 8583 liaprodaj eleganten zaMo Jja-aov in brek za 6 osen. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8542 Kupim ekshanstor (ventilator). Inn Ssunig, Zim pod Šmarno goro.' 8555 Voziček, ročni 2 dirico, pripraven za trgovce, popolnoma nov^ se proda. Novi Vodni a i tt. 95. 8570 Proda o molka obleta in daiino- Jnj z biserno matico, oboje novo. Več PM v StttdCfltOfSki ulici 9, LJ"*tj*J^ Kapi se voz zapravljenem rabljen in dobro ohranjen. Ponudbe pod sDobcr voz 8573« na upravo Slov. Naroda.__8573 SS pilaia mitM traliio-eoroa pit ta kite si proda. Ksir 350-400 m*. Vprašanja na Tambor, Oraz, Elhabetbstrasse 38._8582 Solicitator, izurjen v odvetniških in notarskih poslih, zmožen ruščine v govoru in pisavi, išče mesta. Sprejme tudi drugo primerno mesto. Ponudbe na Avgust Slana. Gosposvetska cesta 13, vrata 74. 8561 Kupim analhno nn4 vsako postalo tvrd u a Mihael Omahen, Vtšn|a gora Tekoči teden prispe Portland cement I-ma marka .Salona*. Oddala na vagone: Dr. F. Jenko, Import A Bkav port, M obijana, Krakov trg lt. 8585 !Qho TnKovo JflflVO drvo l suhi habovl drv^nf ujljen ffivr drvom i ugljenom Bff« Hatlla-ger9 KeHotic- 8565 Kontorlstlnjo samostoina moč z znanjem slovenske in nemške korespondence, stenografije in strojepisja, se takoj spreirae. Golob k Ka., tovarea kemičnih tiaelto?, Ljoo-Ijana, VHL 8568 Kdor si Zeli nabaviti pristnega in znanega haložana naj se blagovoli posložiti tvrdke: Prva keloaka trgovtna t vtaiaaa Ante Korenjak in drag pri tv-Berkart v Halo*«k. 7317 tnl Jo9n Robi druiab. D. Kobi trgovina z lesom Ma KM roj. Bronet ioaoloaia M. novoaakra 1920 Ptnoevo aUrtkor Tajnika namesti takoj HrenaiktiM ta ,. llnfoa v tatari« pri Jeloak. Plača po dogovoru. Ponudbe do 25. novem-bra. Ravnatelj Perttnc.__ 8586 „DOM" ). fl. za drvene gradnft, Zagreb, Srfa^emo IT. kupuje svaku količinu dugačkog, okruglog jelovog i smrekovog drva duljinama od 10—18 metara i od 25 cm srednje debljine gore. Kupuje i tisovo okruglo drvo 4, 5 i 6 m dugačko. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvernic: nudim otetrtatoMtil mote-rfjai, betonsko železo, različen železni maiurtiol hn no* torle. Zofrtmite ponudbe Gjorgje Grujić Bcpfrtli fttkttu ttL 15. 6roslsti In trgovci z Zeteartno doma m V illOltnulfll l 10 vagonov povsod jako iskanih vsaki gospodinji in kmetovalen neutrpljivi, najpopoljnejši univerzalni drobilni mlini Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, mati in stara mati Mu ta io! H ti. RaitMlels soproga nadii€ltei|a v Ribnem pri Bledu po kratki a mučni bolezni v 70 leto starosti v nedeljo zjutraj mimo v Gospodu zaspala. Počivaj v miru zlata duša! RIBNO PRI BLEDU, 14. novembra 1920. Juk* Vrezeo, aadoćitelj, soprog. — Makaianillian, Avroliva, Vid« por. Mauer, MUan, Minka, Stamko, otroci — vsi učitelji in učiteljice. Frulo Maoor, zet. vseh velikosti ea ročni in strojni pogon, za drobljenje, ribanje, mletje ki se jih je prodalo na stotisoče se odda tefoo iofcov-oo vsako množino. Na željo pošlje do skrajnosti kalkulirano ponudbo BntmoooMMofft-ferik mOSJBM k OtV, te la-larstforff kol Wlent Trioolor-stroMO *r. ST -41. 8566 Bralna (moke) svih vrsta prima kvalitete dapače i samog broj 0 nudja na vagonske partije 11 UDikD Mbni Od t hnjnnliiiNuli.id:S^. Trnnvtti Nitinik. mannf utirist kateri je služi! ori večji tvrdki v zasedenem ozemlju, iSČe službe. Naslov pove uprava Slov. Natoda. 8532 Kanti ni ncftnteia ntatnie m K 53. za dve z zabojem vred poštivao rta vsako žel. postajo Sever O Komu., Ltokliaaa. 8448 Glelchenbetika Emin in Ronstentlnou vrelec Dospela je velika poSiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, to» aletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka J, Peteline* Utilian. Sf. Petra nasij B. 7. NaiBit|o ootto na drobno ta debelo. Važno! Važno! Gospod Hren ZltriK, veioaototteik in vetotrgevec v letiandrtU mm Eeiptu naznanja vsem cen j. jugoelov. trgovcem, indnstri jalnim podjetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konznlatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Z1MIĆ ie rodom Dalmetifiee, goreč lugoslotenski rodotub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandriji najvišje aslanie in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja tvrdka Charles Princ trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisarna Židovska ulica štev. 1, L nadstropje. 7135 St. 21968 *572 ref. IX Razglas. ftadl oddate voieea! u meeteo planemo v eeeju od 1« i&ouerfe 1021 do 31. decembra 1081 se bodo vršila dne 24. novembra 1020 ob 10. url dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne na Resljevi cesti javna ponudbena razrrava. Kolkovane in z vadijem K 300*— opremljene ponudbe, v katerih je navesti za prevzetno voženj enotne cene v številkah ln besedah Je izročiti zapečatene do navedenega roka pri gori omenjenem ravnateljstvu, kjer ao tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakemu reflektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ee bodo povsem ustrezate draibenema razpisu io dotičnim pogojem« potem na take, ki bi se pogojno glasile ln končno na one., ki se bodo vložile prekasno ali naknadno se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si mestrrt magistrat pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje no svojem preudarku oddati tud! drugemu, nego najnižje ma ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. novembra 1020. Podružnica Hosftitskega kreditnega zavoda za trgootno Io _obrt o HaMlaiil. ImeiiteUem Kreditni navad aa tryovla*e ftn lndnatrlio v Llablfauai, ustanovljen v svrbo aacijonalizadje nate podružnice, Je vstopil na naše mesto v vse naše terjatve in dolgove. Vložnikom na knjižice sporočamo, da bodo o priliki prve predložitve dosedanje knjižice prejeli novo novoustanovljenega zavoda. Če bi se kdo naših vložnikov s tem ne strinjal, mu je naprosto, da do 30. novembra t L dvigne svojo vlogo. LJebllaoe, dne 15. novembra 1920. ZLATOROG MILO Ena posknšnja zadottaje za prepričanje, da je »ZLATOROG MILO" najboljše. ino umi u Krailsko: l^ZŽ^ MiHNlIl^LlK^ UU