Poštnina plačana v gotovini.

VESTNIK PROSVETNIH ZVEZ
V LJUBLJANI IN MARIBORU
LETNA NAROČNINA 15 DIN
LETO IX.
ŠT. 1-2./1928
Ivan Pivek:
O predavanjih.
I. Kako predavanje pripravljam.
Brezpogojna zahteva za vsakega, ki hoče predavati, je predvsem ta, da o tozadevnem predmetu res kaj pametnega in tehtnega pove. Poslušalcem mora nuditi nekaj novega, kar dosedaj še niso slišali. Na dva načina je to mogoče: ali, da razpravlja o stvari, o kateri poslušalci še ničesar ne vedo, ali pa, da že znane stvari osvetli in z novimi dokazi podpre. Če pa kdo o kaki stvari komaj malo več ve kot njegovo poslušajoče občinstvo, naj ne bo tako nesramen, da bi kradel ljudem čas s predavanjem, v katerem besedičenje in gole fraze nadomestujejo misli, če boče
predavatelj imeti uspeh, mora določeno snov vsaj toliko obvladati, da more v debati poslušalcem na važnejša vprašanja odgovarjati in jih utemeljevati.
Obvladati pa morem določeno snov različno. Recimo, profesor nacionalne ekonomije bo na univerzi vse drugače predaval n. pr. o carinski politiki, kakor pa bo isto snov obravnaval predavatelj v dvorani kakega podeželskega prosvetnega doma. Profesor bo iznesel znanstveni materijal in bo vso stvar utemeljeval iz znanstvenih vidikov narodnega gospodarstva, medtem ko bo podeželski predavatelj svojim poslušalcem čisto priprosto razlagal, kakšen po-
l
men imajo carinske meje med posameznimi državami.
Iz tega sledi, ako hočem postati dober predavatelj, moram imeti v tej stroki neko gotovo predizobrazbo, da se bom znal v predavanje tako poglobiti, da bom poslušalce s svojim znanjem nad-kriljeval in jim res nekaj nudil, kar še niso slišali. Smešno bi bilo, če bi domači g. kaplan na društvenem sestanku mož in žena predaval o vzornem hišnem gospodarstvu, ali načelnik Orla o papeževi nezmotljivosti.
Kako si torej pridobim potrebno predizobrazbo za dobrega predavatelja?
Če hočeš dobro in temeljito predavati, ne zadostuje, da vzameš v roko knjigo, ki o tvojem predmetu govori, preletiš njeno vsebino in jo vržeš med poslušalce. Za predavanje, ki hoče biti izčrpno, da bodo poslušalci res imeli kaj od njega, je treba material skrbno pripravljati in ga temeljito prebaviti.
Zato boš zbiral notice vsepovsod, kjer boš naletel, da je govor o predmetu, o katerem nameravaš predavati. V knjigah, brošurah, v dobrem časopisju boš zasledil to ali ono misel, ki si jo boš notiral in skrbno shranjeval material v za to pripravljeno mapo.
Praktično pravilo sledi iz tega, da ne beri nikdar brez svinčnika v rokah. Kar ne moreš v spominu obdržati ali iz-rezati, to si zapiši in notice shrani, da jih boš ob zaželjenem času mogel takoj pri rokah imeti. Pa tudi iz tega stališča je notiranje pri branju koristno, ker na ta način človek opis res duševno prebavi in ne le z očmi preleti.
Pri vsebinsko obsežnih knjigah je svetovati, da izpišeš posamezna važnejša poglavja kar cela v posebno knjigo. Na ta način ti -lažje ostane v spominu celotna vsebina knjige in prilika se ti obenem nudi, da se uriš v besednih lepih izrazih.
Tudi brošure krajše vsebine beri vedno s svinčnikom v rokah. Zaznamuješ si vodilno misel ali važnejša mesta s kratkimi opazkami ob robu, ali še bolje na posebnih lističih. Iz časopisov za-željeno notico kratkomalo izrežeš, ali če ti časopis ni na razpolago, si na lističu
zaznamuješ njegov datum in številko, da o priliki časopis poiščeš in porabiš v njem zabeleženo snov za svoje predavanje.
Vse te lističe in izrezke iz časopisov skrbno hraniš v mapi z naslovom: »Snov za predavanja.« Za mapo vzemi navadno lepenko. Ob robu mape prilepi ko-š!ček trdega papirja z napisom, kako predavalno snov vsebuje ta mapa. Na ta način si lahko omisliš poljubno število map, kolikor imaš pač nabranega materiala za predavanja. Gotovo si boš nabavil potem tudi še posebno mapo, kjer boš hranil že izdelana predavanja.
Ce se ti bo nabralo tekom let tnnogo materiala, si boš omislil tudi registra-turo, ki ima namen, da material, ki ga hraniš za predavanja, čim hitreje najdeš.
To bi bih nekako glavni principi pred-izobrazbe za dobrega predavatelja. S tem skrbnim zbiranjem si vsak dan' razširjaš svoje duševno obzorje in material za najrazličnejša predavanja imaš vedno pri rokah. Če se ti je treba hitro pripraviti za gotovo predavanje, si bos le V spomin poklical, v kateri mapi hraniš tozadevni material in delo ti bo uspešno šlo izpod rok.
II. Kako predavanje izdelam.
Ko ima predavatelj snov za predavanje izbrano, tedaj je njegova naloga, da si za predavanje izdela primeren osnutek (dispozicijo).
Dispozicija ima namen, da nudi poslušalcem pregled o obsegu, kakor tudi o medsebojnem razmerju posameznih delov predavanja. Dober pregled olajšuje poslušalcem razumevanje predava-teljevih izvajanj ter stori, da poslušalec lažje obdrži snov predavanja v spominu. Lepo izdelano predavanje vzbudi tudi vtis skrbno zgrajenega umotvora in povzdigne na ta način njegov uspeh.
Razločujemo v glavnem tri dele dispozicije: uvod, razprava in konec. Glavno vsebino obravnava razprava, medtem ko vsebujeta uvod in konec le po eno enotno misel.
Dispozicija mora ustrezati gotovim pogojem. Mora biti
1.	izčrpna: vsebovati mora le one misli, ki se strogo nanašajo na predavanje ;
2.	pravilna: posamezni deli morajo biti med seboj strogo ločeni, ne da bi bil eden že v drugem zapopaden;
3.	jasna: nuditi mora jasno sliko celotne vsebine predavanja;
4.	enostavna: posamezni deli ne smejo biti premnogoštevilni. Predavanje z več kot tremi ali štirimi glavnimi deli je nepregledno. Priporoča se, da se razprava deli v največ tri glavne dele, med katere so druge važnejše misli vstavijo kot pododdelki.
Pravilno dispozicijo napraviti je pre-mnogokrat težko delo. Svetuje se, najprej določiti glavne oddelke dispozicije, potem šele pododdelke. Da res moremo izluščiti glavne oddelke, nas mora voditi pri tem glavna vodilna misel, ki jo hočemo v predavanju podati.
Oglejmo si posamezne dele dispozicije.
Uvod.
Uvod ima namen vzbuditi v poslušalcih zanimanje za predavanje. Poslušalci morajo biti že z uvodnimi besedami vzpodbujeni, da se za predavateljeve besede zanimajo.
Pravila za dober uvod naj bi bila sledeča:
Uvod naj bo naraven in naj neprisiljeno navaja na temo, ki si jo je predavatelj izbral; to pa je le tedaj mogoče, če je uvod v tesni zvezi s snovjo predavanja in ne od bogve kje daleč vzet.
Mora biti pravilen. Tega, kar nameravaš v razpravi povedati, ne boš omenjal že v uvodu.
Pomni zlasti to-le: uvod naj bo kratek. Splošno računamo, da naj uvod traja sedmi del časa, v katerem traja celo predavanje. Torej, če boš predaval 85 minut, naj traja uvod približno 5 minut.
V smislu teh pravil boš izbral uvodne misli bodisi na ta ali na oni način. Ali boš v uvodu poudaril važnost stvari, o kateri nameravaš razpravljati; morda boš opozoril poslušalce na kak njim znan dogodek, ki se na snov predavanja
nanaša. Gre le za to, da znaš pravilno izbrati one misli, ki imajo na poslušalce, ki jih imaš pred seboj, največji vpliv.
Navadno dela predavateljem-začetni-kom uvod dosti težav. Ne morejo nikakor najti primernih misli, bore se z izrazi in podobno. Pomni, kadar sestavljaš predavanje, se nikar ne trudi z uvodom najprej, ampak takoj začni z razpravo. Ko boš imel celotno predavanje že sestavljeno, ti uvod ne bo delal nobenih težav, in boš prav lahko našel primerne uvodne misli.
Razprava.
Razprava je glavni del predavanja. Njena vsebina mora nuditi poslušalcu vse to, o čemur naj bo poučen, in za kar ga želi predavatelj navduševati ali pridobiti.
V razpravi moramo:
[1. Predmet predavanja pojasniti. V njej povemo, kaj je pravzaprav s stvarjo, o kateri govorimo; mnogokrat nam bo treba v tem delu pojasnjevati posamezne pojme, da se izločijo kaka napačna tolmačenja.
2.	Utemeljiti naziranja, ki jih vsebuje predavanje. To storimo s tem, da se sklicujemo na sodbe pomembnih mož, ali da navedemo citate, ki podpirajo našo utemeljitev. Ne gre za to, da navedemo bogve koliko razlogov, ki govore za našo trditev, ampak, da nudimo poslušalcem najtehtnejše. Svetuje se tudi, da predavatelj navede razloge v nekem gotovem redu, tako da se misli stopnjujejo in da pridejo najtehtejši razlogi najzadnje.
3.	Pobijati mnenja nasprotnikov. Opozarjati je, da naj se začetniki varujejo, da ne bodo nasprotnikov s svojimi izvajanji preveč potolkli in v tla poteptali. Če mnenje nasprotnikovo obsega tudi kako zdravo jedro, tedaj to pripo-znajmo, poudarimo pa, kaj je pretiranega in kje se prične zmota.
Konec.
Konec ali sklep zaključuje predavanje v zaokroženo celoto. V koncu posnamemo še enkrat na kratko giavne misli naših izvajanj, v katerih vsa vse-
bina stopi ponovno poslušalcem pred oči. Potem se navedejo praktični zaključki in praktična uporaba za poslušalce. Če ima predavanje ali govor namen poslušalca pridobiti za kako stvar, morda za vstop v društvo, potem moramo v koncu pokazati, kako vse misli govora naravno vodijo k gotovemu cilju.
Praktična pravila za dober konec predavanja bi bila:
1.	Konec mora biti pravilen t. j. ne sme vsebovati nobenih misli, ki jih ne vsebujeta uvod in razprava.
2.	Mora se nanašati na celotno vsebino predavanja ter stati z njo v tesnem stiku.
3.	Ne sme biti predolg, čeprav tu zahteve o času, ki jih stavimo za uvod, niso merodajne. Dobe se predavatelji, ki ne znajo končati, love se in love in po cel četrt ure iščejo konca. Sklepna misel naj se ravna po bogastvu misli, ki jih vsebuje razprava; nje se naj v prijetno zaokroženi obliki še enkrat omeni in konča z že v dispoziciji zamišljenimi in dolčenimi besedami.
III. Prednašanje predavanja (govora).
1. Staro pravilo veli: Nauči se, kar misliš predavati, temeljito na izust. Začetniki to že navadno store. Predavaj najprej samemu sebi v svoji sobi. Težje odstavke si skušaj še prav posebno dobro vtisniti v spomin. Premnogokrat boš pri tej vaji našel kak primernejši izraz, ali boljšo stavkovno stavo.
Dobesedno učenje na pamet nima tega namena, da bi moral spet kedaj isto predavanje z istimi besedami povedati. Kadar boš zopet predaval, boš gotovo vedno spremenil kak izraz, morda tudi kar cele stavke. To tudi ni ni-kaka napaka, le da glavnih misli ne izpustiš. Še koristno je, ker na ta način si pridobiš ono potrebno prostost pri predavanju, da ti ni treba biti suženjsko navezan na gotove izraze.
Nujno je potrebno, da se svojega govora naučiš en dan prej, kot misliš nastopiti, t. j. kot pravimo, da ga eno noč prespiš. Skušnja uči, da na ta način veliko lažje obdržiš priučeno snov v
spominu. Malo pred nastopom nakratko zbereš svoje misli in si v spomin pokličeš še enkrat dispozicijo predavanja. Potreben je pri tem notranji mir, brez vsake nervoznosti.
Preden nastopiš s kakim večjim predavanjem, poskusi preje s kratkimi nagovori pri društvenih večerih ali pri morebitnih govorniških vajah. Napiši si par stavkov in jih potem prosto povej. Na ta način izgubiš ono prvo bojazen (tremo), ki jo navadno ima vsak začetnik pri javnih nastopih. Potem storiš korak dalje. Napraviš kratek, morda četrturni govorček v malem društvenem krogu, najbolje v takem, da boš potem prijateljsko opozorjen na morebitne napake in pogreške.
Kadar pa nameravaš govoriti daljši govor pred širšim občinstvom, tedaj gotovo prej pokaži rokopis predavanja kakemu izobražencu, morda domačemu društvenemu duhovnemu voditelju. Tudi je zelo priporočljivo, da pred svojim javnim nastopom poslušaš izkušene govornike ali prebiraš dobro sestavljene govore. Vajenec gleda svojega mojstra pod roko in se pri tem uči, da bo enkrat dosegel mojstrovo izurjenost, tako se tudi govornik s študiranjem dobrih govorov uči in izpopolnjuje.
2, Predpogoj dobrega govornika je, kot pravimo, dober organ t. j., da ima močan, čist glas. Kdor nima zdravega grla, naj se nikar ne izkuša v govorniški umetnosti.
Potrebno je, da se, preden nastopiš, prepričaš o akustiki lokala, v katerem nameravaš govoriti. Pomni, da dosežeš včasih s preglasno besedo ravno narobe, kar nameravaš, namreč, da te nihče ne razume. Nasprotno boš mnogokrat s šibkejšim glasom pa z razločno izgovarjavo dosegel najlepši uspeh. Sploh ti je treba največ pozornosti polagati na jasno, razločno i7govarjavo. Končnih zlogov ne smeš požirati, kar podeželski predavatelji tako radi store. Med posameznimi odstavki je umestna kratka pavza, ki napoveduje, da pričneš z novo mislijo. Nekateri govorniki porabijo tako pavzo, da si s požirkom vode omočijo suho grlo.
Ena najgrših napak začetnih govornikov in predavateljev je, da vsak nov odstavek prično z mučnim, jecljajočim e e e. Navadno to store takrat, kadar iščejo novo misel, ali primernega izraza. Na poslušalce vpliva to zelo mučno in tak govor je že vnaprej izgubil vsak uspeli. Temu se boš odvadil, če si nagnjen k tej napaki, le na ta način, da se učiš usta toliko časa imeti zaprta, da ti pride na misel primeren izraz.
3. Važno pri vsakem govoru je pravilno naglašanje, besedno in še bolj stavkovno naglašanje. Začetnikom, se pre-mnogokrat zgodi, da predavajo, kot pravimo monotono t. j. brez vsakega nagla-šanja.
Da se ubraniš tej napaki, opazuj in poslušaj samega sebe ali svoje znance, kadar ste v domačem pogovoru. V navadnem, neprisiljenem pogovoru stavke pravilno naglašaš. Na to misli, ko si v spomin osvajaš svoj govor in ga ponavljaš samemu sebi v svoji sobi. Xa tu način se tudi ubraniš onega mučnega deklamiranja, s katerim včasih nekateri govorniki mučijo poslušalce.
Pa v naglašanju je tudi razlika. Kadar nastopiš s predavanjem podučne vsebine, se boš poslužil onega naglašanja, ki ga rabimo v navadnem medsebojnem pogovoru. Če pa nastopiš s slovesnim govorom pred večjo publiko, tedaj mora biti tudi naglašanje slovesnejše. Poslušaj
dobrega cerkvenega govornika pri kaki slovesni cerkveni priliki. — Kadar moraš rabiti v govoru tujke, glej, da se ne boš blamiral s tem, da bi jih napačno naglašal, ker s tem se osmešiš.
IV. Tudi od držanja telesa je odvisen uspeh govora. Gibi telesa zlasti rok (gesta), morajo spremljati tvoje besede. Pazi pa, da geste ne bodo pretirane in ne premnogoštevilne. To zelo podin dober vtis govora. Kakor seveda tudi ne more imeti uspeha govornik, ki >toji kakor lipov bog in le po njegovih besedah čujemo, da je živ. Če boš govjril od srca, ti bo primerna gesta kar sama spremljala besedo.
Končno še nekaj. Ali smemo predavanje ali govor brati? Dand-me.-: mnogokrat vidimo, da govorniki svoj gv,vor bero. Naše mnenje je, da dobesedno branje govora je pogrešeno. Tak govor le preveč izgubi na uspehu. Lahk j pa držiš svoj rokopis v roki, ali ga imaš na mizi in tupatam pogledaš potek glavnih misli. Morda te na to spominja par besed, zapisanih ob robu. To bi bilo dovoljeno in tak govor ne izgubi na uspehu.
Mejo, kako dolgo naj govoriš, je težko v splošnem določiti. Pomni le to, da bo tvoj govor ali predavanje imelo vedno uspeh takrat, kadar bodo poslušalci rekli: še bi ga poslušali. Torej raje bolj kratek, kakor predolg.

Vsem ženskim odsekom.
Slov. kršč. ženska zveza bo poskusila tudi v nastopnem šolskem letu 1928/9 dobiti od države brezplačno učiteljico za gospodinjske tečaje. To pa more storiti samo tedaj, če se prijavi zadostno število ženskih odsekov, ki žele prirediti desettedenski gospodinjski tečaj, da se prijavijo najpozneje do
15. maja 1928
pri Slov. kršč. ženski zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
Pri tem moramo pripomniti še tole: V šolskem letu 1927/28 je imela Slov. kršč. ženska zveza s temi tečaji nekoliko neugodne izkušnje v tem oziru, da so se štirje napovedani tečaji naknadno odpovedali, kar je povzročilo mnogo sitnosti. Radi tega se je letos sklenilo, da se bodo upoštevali samo taki ženski odseki, ki bodo ob obvezni prijavi položili 200 (dvesto) Din kavcije, da se bo tečaj res vršil ob določenem času. Ta denar se bo vsakemu odseku takoj vr-
nil, čim se tečaj prične ob domenjenem času.
Vsa podrobna pojasnila daje drage volje Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani, Miklošičeva 5.
Ker nam je zelo veliko na tem, da bi ■se poživeli stiki med vodstvom >Kršč. ženske zveze« in med odseki po deželi, sporočamo program za naše bodoče delo.
Zelo bi bilo želeti, da se smisel za organizacijo ženstva pri nas dvigne, da se vedno in vedno večajo ženski odseki 5 Prosvetne zveze«. Nasprotniki so se ogromne važnosti organizacije že zavedli in hite z delom. Ne smemo zaost-itii
Treba bo v ta namen poživiti življenje po odsekih. To se najbolje zgodi s primernim delom, ki odgovarja našemu nagnjenju in ki je povsod lahko izvedljiv. Mislimo, da bi bilo to delo po zgledu 65.000 članic obsegajoče organizacije katol. žena na Gornjem Avstrijskem, najprej skrb za cerkev.
Naši ženski odseki bi pod vodstvom, oziroma nadzorstvom tamkajšnjega župnika prevzeli skrb, da je cerkev vedno snažna. Preskrbeli bi sredstva za vzdrževanje večne luči, ob praznikih bi okrasili oltarje s cvetlicami itd. Bolj izurjene roke bi skrbele tudi za cerkvene paramente. Prepričane smo, da bo delo ženske veselilo in obenem ustvarjalo med njimi zavest skupnosti.
Druga točka programa je skrb za obolele članice. Članice enega odseka se med seboj podpirajo v slučaju bolezni. Tu pa ni mišljeno toliko na postrežbo bolnici kot to, da bi druge izvrševale njeno najnujnejše delo, ki ga sama ne more opravljati, n. pr. hišne posle, kuhati zanjo in za družino, skrbeti za otroke in drugo. Ljubezen naših žena bn že našla pravo pot.
V Ljubljani smo pa dobile gotovo število članic, ki bodo obiskovale obolel; članice naših odsekov v bolnišnici in od časa do časa sporočale svojcem kako jim gre in njihove morebitne želje in p« trebe. V to svrho bi bilo treba sporočiti Slovenski krščanski ženski zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, da je bolnica v bolnišnici ter njeno ime.
Za vse informacije in navodila, ki bi jih odsek želel, se je obrniti na SI« vensko kršč. žensko zvezo, ki bo radevolje z njimi postregla in v slučaju potrebe poskrbela tudi za primeren eno- ali dvodneven tečaj.
Povsod, kjer je ustanovljen odsek za žene ali dekleta, tamkaj društvo živahno dela. Zdi se, da se bližamo dobi, ko bo tudi pri na® žena stopila na plan. Zato je važno, da vsako društvo ustanovi ženski odsek, da omogoči tudi ženam izobrazbo. Ženski odsek naj ima vsaj vsak mesec po en sestanek, kjer naj se obravnava ena izmed sledečih tvarin: Žensko vprašanje s političnega, kulturnega, verskega in socialnega stališča. Ženska in strežba bolnikov. Za slednjo tvarino je pripravljena Ženska zveza prirediti en tečaj. Prav tako tečaj za one članice, ki bi se posvetile okrasju cerkve, skrbi za cerkvene paramente, perilo in večno luč. Skrb za reveže, sirote, sploh dobrodelnost, to je torišče, kjer naj bi se udejstvovale zlasti članice naših prosvetnih društev. Lepe cerkve, lep in snažen dom in čisto stanovanje, to naj priča v vsaki župniji o agilnem, vestnem in požrtvovalnem delu članic ženskega odseka.
Poleg omenjenih tečajev priporoča Ženska zveza gospodinjske tečaje. V ta namen obelodanimo danes:
Poslovnik
za gospodinjske tečaje, ki jih prireja Slov. kršč. ženska zveza.
1.	Firma. Ker Slovenska kršč. ženska zveza (SKŽZ) prireja gosp. tečaje, je treba, da se vrše pod njenim naslovom oz. njenim imenom in v njenem smislu, saj nosi tudi odgovornost v splošnem. V kraju, kjer se tečaj vrši, je odgovoren za tečaji tisti, ki zanj prosi, torej Vaše društvo (pokrovitelji je ali g. župnik, kaplan ali kaka druga ugledna moška ali ženska oseba).
2.	Tečajnice. Pravico na dostop k tečaju imajo članice društev, ki delujejo na katoliškem programu ali neorganizirana dekleta, ki pa so katoliškega mišljenja. Utmevno je, da imajo tečajnice
hrano v tečaju in izdelujejo ročna dela za lastno uporabo.
3.	Vodstvo. Vrhovno vodstvo ima SK ŽZ, krajevno vodstvo >pa ima voditeljica tečaja, ki jo je SKŽZ za to določila.
4.	Doba. Gospod, tečaj traja 10 tednov. Le v izrednih slučajih se more v dogovoru z voditeljico gospod, tečaja dovoliti tečaj z® krajšo dobo. Večerni tečaji se vrše od 5. do 9. ure zvečer.
5.	Gmotna stran. Za gmotne vire skrbe tečajnice, ki se ob vstopu obvežejo, da bodo krile stroške tečaja, bodisi v blagu ali denarju.
6.	Kavcija. Vsaka tečajnica ob vstopu položi Din 100 kavcije, ki se ji koncem tečaja vračuni oziroma vrne. Tečajnici pa, ki izstopi pred koncem tečaja, kavcija zapade.
7.	Oskrba. Kdor prosi zia tečaj, mora skrbeti za prostor, drva, posodo, materi-jal za kuho. To določa voditeljica tečaja za dobo 1 tedna ali vsak dan sproti.
8.	Poslovanje. Delo se vriši po urniku, ki ga določa voditeljica tečaja, ob začetku tečaja. V celoti se vrši praktični del tečaja v dopoldanskih urah, teoretični in ročna dela pa popoldne. SKŽZ za vsak tečaj določi le eno voditeljico. Dobro je, da si za šivanje pritegne odsek spretno šiviljo svojega kraja za ta pouk. Tej se nudijo ev. ugodnosti pri tečaju.
9.	Disciplina. Tečajnice, ki so se vpisale v tečaj in plačale kavcijo, se morajo brezpogojno navnati po odredbah in navodilih voditeljice tečaja.
10.	Voditeljica naj z materinsko ljubeznijo in gospodinjsko skrbjo vodi tečaj, razumno pogleda krajevne razmere in teim primerno uredi svoj pouk. Pri morebitnih sporih naj se obrne na SK ŽZ, kateri naj poroča o poteku, udeležbi in uspehu tečaja, ker vodi ta poseben zapisnik o tečajih.
11.	Izpiti in izpričevala. Koncem tečaja naj 'bo izpit iz teoretičnih in praktičnih predmetov. Tečajnice dobe izpričevala s štampiljo in firmo SKŽZ ter s podpisom voditeljice tečaja.
12.	Razstava. Zelo priporočljivo je, dia se koncem tečaja priredi razstava vseh izdelkov in skupni obed, h kateremu se vabijo vsi, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil. Stroški za končno proslavo se krijejo s tem, da se priredi v ta namen gledališka predstava in z razprodajo razstavljenih predmetov.
Voditeljica tečaja ima prosto hrano in stanovanje.
13.	Stroški. Po 10 tedenskem tečaju s 16 gojenkami znašajo stroški za eno tečajnico okrog 625 Din. Ti se krijejo z materijlalom za kuho, ki ga donašajo tečajnice z doma in to obračunajo z voditeljico tečaja koncem tedna po dnevnih cenah.
(oŠ2X53®
Pred razvojem radiofonije v Sloveniji.
V vseh naprednih državah je postal radio že velika kulturna naprava, ki služi predvsem prosveti in izobrazbi, pa tudi praktičnemu strokovnemu pouku, umetnosti in zabavi. Veliko število državnih in ljudskih univerz ter prosvetnih central oddaja svoja predavanja v obliki elektromagnetnih valov v ozračje, od koder jih moremo dobiti nazaj z radioaparati kjerkoli na zemlji. Veliko je že šol, kjer se vrši pouk s pomočjo radija, zlasti pouk jezikov, ki se jih z govorjeno besedo mnogo lažje naučimo, kot s pisano. Bolnišnice, vojašnice, šole,
tovarne, javni prostori itd. so po kulturnih deželah že opremljeni z radioaparati, ki prinašajo ljudem, vezanim na gotov kraj, duševno hrano iz vseh mogočih krajev. Radio ne pozna razdalje in prinaša vsem vse: kmet dobi vremenske napovedi za drugi dan, cene svojih pridelkov, strokovni pouk za vse panoge kmetijstva, zmeraj prilagodeno letnemu času; trgovec sprejema tržne cene in borzna poročila; politik politične novice od doma in od drugod; gospodinja posluša praktična navodila o vzgoji otrok, za kuhinjo itd.; športnik
sliši vsak večer vse športne dogodke po celem svetu. Vsi pa se zabavajo ob lepih koncertih, operah in pevskih prireditvah.
Vseh teh ugodnosti, ki jih prinaša radiofonija, bo v kratkem času deležna tudi Slovenija. V Domžalah pri Ljubljani se že gradi velika moderna radio-oddajna postaja, ki bo tako močna, da bo dosegla vse Slovence, raztresene po Evropi in tudi izven nje. Ker bo prevzela organizacijo in upravo te postaje Prosvetna zveza, bodo nastopile z otvoritvijo za naša društva čisto nove razmere. Pomanjkanje predavanj in predavateljev, o katerem naša društva zmeraj tožijo, bo na mah prenehalo. En sam predavatelj v Ljubljani bo namreč govoril istočasno vsem našim društvom hkrati in imel obenem še velik krog drugih poslušalcev. Cele društvene prireditve z igrami, petjem in godbo se bodo vršile potom radija. Društvom bo treba imeti le radio aparat z zvočnikom, ki bo govoril ali pel celi dvorani.
Mnogo naših društev ima radioapa-rate že sedaj, mnogim pa je ta iznajdba še nepoznana. Da se naša društva z radijem čimprej seznanijo, bomo odslej v vsaki številki »Vestnika« posvetili temu vprašanju nekaj prostora. Za dan -s podajamo le nekaj podrobnosti.
Najprej je treba zavrniti zmotno mnenje, da more poslušati radio le ti !i, I;i ima doma elektriko. To namreč ni res. Vsak aparat dobi elektriko, ki jo rabi, iz zraka od elektromagnetnih valov in iz svojih baterij ter se aparat ne pr klopi na nobeno hišno napeljavo. Le z.i pr>l-nenje teh baterij je potrebna električna napeljava, ki je pa lahko povsem d-u-gje, ker so te baterije preno?ue. Za niša društva polni te baterije delavnica Prosvetne zveze v Ljubljani.
V razdalji ca. 20—30 km od Domžal bo mogoče poslušati na tako zvane detektorske aparate, ki ne potrebujejo nobenih baterij. Tak aparat sam bo stal kakih 100 Din. Za sprejem bo potrebna le še slušalka in nekaj žice za anteno,
tako da se bo dobila celotna sprejemna naprava za ca. 300—400 Din. Glas iz teh aparatov je posebno čist in naraven in dovolj močan tudi za več slušalk. Kdor bo hotel poslušati postajo v zvočniku, bo dodal temu detektorju še ojačevalec, ki pa že mora imeti baterije (akumulator in anodno baterijo), zato bo cena zanj ca. 800 Din. Če računamo še dober zvočnik za ca. 1000 Din, bo cela taka naprava stala okrog 2200 Din. Detektor z ojačevalcem se da tudi tako prirediti, da sprejema tudi inozemstvo v slušalkah.
Kdor bo želel sprejemati ljubljansko postajo posebno močno v zvočniku, si bo moral nabaviti dvoelektronski aparat, ki bo pel dovolj močno tudi na najbolj oddaljenem kraju Slovenije. Tak aparat sprejema tudi še ca. 15 močnejših oddajnih postaj iz inozemstva v slušalkah. Tak aparat z zvočnikom in vsemi potrebščinami vred bo stal ca. 3000 Din. Nabavo takih aparatov priporočamo že sedaj, ker jih bo ob otvoritvi postaje težko dobiti, oz. jim bo najbrž cena poskočila. Svetujemo za sedaj nabavo aparata samega, zvočnik naj se pa pozneje dokupi. Do otvoritve postaje bi na ta način poslušali le na slušalke, pri čemur pa bi se lahko že dodobra naučili ravnati z aparatom. — Naročila za take aparate sprejema Prosvetna zveza že sedaj.
Za sprejem inozemskih postaj v zvočniku bodo slej ko prej potrebni večji aparati od štirielektronskega naprej. Glede njih nabave, kakor tudi drugih pojasnil, je društvom na razpolago naš tehnični oddelek, ki vzdržuje tudi lastno radio-delavnico. V prilogi ima današnji »Vestnik« pregled aparatov, ki jih, lahko izdela naša delavnica, oz. ki jih lahko preskrbimo našim društvom.
To so torej sredstva, s katerimi bo mogoče poslušati »Radio Ljubljana« ter ostale postaje v inozemstvu. Prepričani smo, da bo radio mnogo pripomogel, da se delo v naših društvih poživi, ker bo vzbujal smisel za izobrazbo in duševno delo, gojil družabnost in nudil članstvu plemenito zabavo.
Romanje in poučni izleti 1.1928.
Prosvetna zveza priredi v letu 1928. sledeča romanja:
I.	Jubilejno romanje v Lurd, Ars, Parati le Monial ob priliki sedemdesetletnice prikazovanj Lurške Matere Božje bo od 10. do 21. aprila. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor 10. aprila ob 6 zjutraj. Brzovlak vozi preko Milana, Genove, Ventimiglie, Niče (prenočišče), Marseille, Lurd, kamor dospe 13. aprila ob 9 dopoldan. Odhod iz Lurda 16. aprila preko Lyona, z avtomobilom v Ars, nato v Paray le Monial, kamor dospe 17. aprila zvečer. Naslednji dan se vrača vlak preko Lyona, Turina, Milana (prenočišče), Benetke (6 urni odmor) in Trsta v Ljubljano, kamor dospe 21. aprila ob 6 zjutraj. Stroški za hrano, stanovanje, vožnjo znašajo za III. razred 2900 dinarjev, za II. razred 4000 Din. Pri-glase sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeca cesta 5, do 1. marca.
II.	Romanje v Lurd in poduini izlet v Pariz, namenjeno je zlasti inteligenčnim krogom, bo od 4. do 16. julija. Pot vodi tja grede kakor pod št. I. Iz Lurda pa v Bordeaux, Pariz (tri dni odmora), Lisie-aux, Strassburg, Miinchen (1 dan in pol odmora), Ljubljana. Stroški za III. razred 3500 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija 1928.
III.	Poučno potovanje v Koln — West-falsko — obisk naših rojakov. To potovanje bo ob 18. do 28. julija in sicer po sledečem progarmu: 18. julija zjutraj ob 8.45 odhod iz Ljubljane preko Jesenic, Salzburga v Miinchen, kjer je prenočišče, naslednji dan ogledovanje mesta. Zvečer odhod v Mainz. Iz Mainza po Reni do Kolna, kamor dospejo izletniki 20. ju-
lija pop. 21. julija je določeno ogledovanje Kolna. Naslednji dan božja pot in skupni sestanek vseh slovenskih društev sv. Barbare na Westfalskem in Ho-landskem v Kevelarju, kjer bo kat. dan. Naslednji trije dnevi so določeni za pro-učavanje socialnih razmer v del. centrih: Hamborn, Essen, Duisburg, M. Gladbach in Diisseldorf. Pot nazaj gre preko Niirn-berga in Miinchena v Ljubljano, kamor dospejo 28. julija zjutraj. Stroški za to potovanje znašajo neobvezno 2800 Din. V tej vsoti je zapopadena železnica, brzovlak, vožnja na parniku po Reni, hrana in stanovanje. To potovanje je namenjeno onim, ki žele poglobiti svoje znanje na prosvetno socialnem polju in sorodnikom onih izseljencev, kateri bivajo na Westfalskem. Priglase za to potovanje sprejema Prosvetna zveza do 15. junija 1928. Kdor pa želi le vozne karte in nikake preskrbe glede hrane in stanovanja plača 1400 Din.
IV. Drugo skupno romanje na sv. Vi-šarje, katero aranžira Slov. kršč. ženska zveza, bo 4. in 5. avgusta, na praznik Marije Snežnice. To romanje ie namenjeno zlasti članicam ženskih, dekliških organizacij in članicam Marijinih družb. Cena: železnica Ljubljana—Žabnica in nazaj ter vizum je 75 Din. Priglase za to romanje sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5, do 4. julija. — Za vsako romanje mora priglašenec javiti: ime in priimek, rojstno leto, stan, bivališče ter vstopno postajo. Izletniki za potovanje pod št. III. morajo imeti svoje potne liste, vizume preskrbi Prosvetna zveza. Za vsa romanja se plača polovico vsote, ko se priglasi.

Življenje v društvih.
Predavanja s slikami so se vršila po sledečih društvih:
Meseca oktobra;
6. Leše: Boj za severni tečaj; g. Aha-čič, žlupnik. — 7. Prezid, Osnovna šola: quo vadiš, Ribničan Urban. — 7. Stari trg: Glavna mesta Evrope, Čudeži Male
Terezike; g. Hafner. — 7. Hrušica pri Jesenicah: Stari Rim; g. Kastelic. — 9. Frančiškanska prosveta: Monakovo, g. P. Roman Tominec. — 10- Št. Vid nad Ljubljano: Koroška, Kmetska hiša. —
IS. Ribnica: Tarcizij, g. Plut. — 17. Marijanišče: London, g. Zor. — 18. Franc, prosveta: Mehika, g. P. Hugo Bren. — 18. Koroška Bela: Srbija in Macedonija, g. Žbontar. — 18. Ljubljanski grad: Francoska revolucija, g. prof. Jarc. — 18. Prezid, Osnovna šola: Marijino življenje. — 19. Gerovo: Dante, g. Čukli.
—	19. Hrušica p. Jesenicah: Dr. Krek, g. Kastelic. — 19. Gorenji Logatec: Cerkvena zgodovina, g. Pivek. — 23. Leše: Koroška, g. Zor. — 22. Novo mesto: Premog, g. prof. Potokar. — 24. Borovnica: Cerkvena zgodovina. 17. Sv. Lovrenc pri Ptuju: Lurd, Skušnjavec in puščavnik, film. — 24. Franč. prosveta: Po Renu, g. p. Roman Tominec. — 23. Tržič: film: Češka armada. — 26. Dobrava: film: Lurd. Amerika, Skušnjavec in puščavnik. — 26. Prezid, Osnovna šola: Stari zakon I.—III., g. Ravnikar. — 27. Jezica: Koroška, g. prof. Dolenec. — 27. Nova Štifta pri Gornjem gradu: Ju-dita, Dev. Orleanska, g. Tomažič. — 29. Šmartno pri Slovenjgradcu: Beograd, Frančišek, g. Pretnar.
Meseca novembra:
2. Prezid, Osnovna šola: Lurd. — 2. Ljudska, univerza Maribor: London.
—	2. Šiška: Don Kihote. — 3. Podružnica Jugoslovanske Matice, Radovljica: Primorska. — 3. Gerovo: švica, Sovražni sosedje, g. Cukli. — 4. Koroška Bela: Stari zakon II.—III., g. Zbontar. — 5. Novo mesto: Dante, g. prof. Potokar.
—	7. Taborniki: Primorska. — 9. Dobrava: Primorska, g. Matkovič. — 9. Šiška : Egiptovski Jožef, Zakleta ladja- — 8. Franč. prosveta: Pariz, g. P. Roman Tominec. — 10. Prezid, Osnovna šola: Dev. Orleanska, Snegulčica. — 14. Laza-risti: Konvertiti, g. P. Sedej. — 14. Kamnik: Primorska, g. prof. Dolenec. — 15. Marijanišče: Pariz, g. Kordin. — 15. Hrušica p. Jesenicah: Primorska. — 15. Franč. prosveta: Glavna mesta Evrope, g. prof. Šarabon. — 17. Prezid: Mala Tterez.ika, Rdeča kapica. — 18. Murska Sobota: Sv. Alojziji, Stanislav, g. Bejek. — 18. Trnovo: Srbija in Maeedonija, g. Hostnik. — 18. Kranjska gora: Monakovo, Gospa Hole, g. Čuk.
•
—	21. Šiška: Matterhorn in Monte Rosa, g. prof. Mlakar. — 20. Preska: film Lurd. — 20- Breznica: Amundsen, g. Hafner. — 21. Radovljica: Francoska revolucija. — 21. Gozdovniki: Bosna in Hercegovina. — 28. Vič: Božič v slikah, Ribničan Urban. — 24. Mekinje: Čudeži Terezike, g. Tomažič. — 24. Prezid: Napoleon, Neprostovoljna vožinja. —
24.	Senj: Cerkev in žena. — 24. Šmartno p. Kranju: Križarske vojne. 23. Mala Nedelja: film Kristusovo trpljenje, Skušnjavec. — 25. Črnomelj: Brnski tabor, Šport, g. ing. Zobec. — 25. Št. Peter: Novi zakon I., g. dr. Ahčin- —
25.	Marijanišče: Primorska, g. prof. Dolenec. — 27. Homec: Križev pot goriških Slovencev, g. Likovič. — 20. Št. Vid nad Ljubljano: Rapalo, g. Likovič. — 27. Trbovlje: Rusija, g. dr. Čampa. — 27. Šmartno ob Savi: film Lurd. — 29. Gozdovniki: Srbija in Macedonija. —
29.	Šiška: Snegulčica, Naš vsakdanji kruh, g. P. Bogdan. — 29. Gerovo: Križarske vojne. — 29. Prevalje: Slomšek.
—	29. Sv. Križ p. Kostanjevici: Marijino življenje, g. Torkar. — 29. Št. Vid nad Ljubljano: Navihanci, Don Kihote, Martin Krpan, Ribničan. — 28. Šiška: Vpliv slabe knjige, g. Martelanc. —
30.	Hrušica p. Jesenicah: Cerkev in družina, Rdeča kapica, g- Kosiček. — 30. Sv. Trojica v Halozah: Egipt. Jožef, Tarcizij, g. Jazbinšek. — Šmartno pri Slovenjgradcu: Zakleta ladja, Obuti maček. 28. Frančiškanska prosveta: Mehika, g. p. Hugo Bren. — 29. Uršulin-ke: Mehika, g. P. Hugo Bren. — 14. Šiška : Po potih sv. Cirila in Metoda, g. msgr. Steska. — 28. Št. Peter: Po potih sv. Cirila in Metoda, g. msgr. Steska. — 13. Dol. Logatec: Rapalo, g. dr. Čampa. 27. Dijaki: Slomšek, g. univ. prof. dr. Rožman. — 27. Št. Vid nad Ljubljano: Čuda morja, g. prof. Pengov. — 9. Golnik: film Puščavnik in skušnjavec.
Meseca decembra:
2. Trnovo: Cerkvena zgodovina, g. Pivek. — 2. Trbovlje: Judita, Devica Orleanska. — 3. Predoslje: Krek, g. Pogačnik. — 3. Vič: Srce Jezusovo. 11. Gorje: Mehika, Vpliv slabe knjige,
g. Markež. — 3. Št. Peter: Cerkvena zgodovina, g. dr. Ahčin. — 4. Jezica: Karavanke, g. Zor. — 5. Št. Jurij p. Grosupljem: Novi zakon I.-II. — 6. Semič: Mala Terezika. — 6. Gozdovniki; Karavanke, Smešni turisti. — 4. Sv. Lovrenc p. Ptuju: film Sebastijan. — 7. Cerknica: Čudeži Terezike, film Kat. shod. — 7 Smlednik: Marija v slikah, g. Šavli.
—	7. Vrhnika: film Lurd, g. Zor. — 9. Kršč. žensko društvo: Smešnice. — 9. 12. Št- Peter: Marijino življenje, g. dr. Ahčin. — 19. Rakovnik: Božič v slikah.
—	7. Trnovo Cerkvena zgodovina, g. Pivek. — 12. Uršulinke: Božič v slikah, g. Cegnar. — 13. Gozdovniki: Živalstvo.
—	13. Uršulinke: Matterhorn in Monte Rosa, g. prof. Mlakar. — 12. Pot okoli sveta, g. prof. Šarabon. — 13. Uršidinke: Po potih sv. Cirila in Metoda, g. mon-signor Steska. — 13. Št. Peter: Rim, gosp. dr. Ahčin. — 13. Krščansko žensko društvo: Marija v slikah. — 14. Dobrova: Božič v slikah, Egiptovski Jožef, g.- Matkovič. — 13. Frančiškanska prosveta: Cirkulacija krvi, g. dr. Šporn. — 15. Dob: Primorska, g. Ambrožič. — 15. Ribnica: Lurd. — 16. Kranjska gora: Čuda morja, Vatikan, g. Čuk. — 12. Krekova prosveta: London, g. Zor.
—	2. Uršulinke: O zvezdah, g. kan. Suš-nik. — 16. Uršulinke: Mala Terezika, g. Zor. — 16. Ledina: Srbija, g. Wagner.
—	20. Uršulinke: Matterhorn in Monte Rosa, g. prof. Mlakar. — 16. Vič: Pot okoli sveta, g. prof. Šarabon. 17. Marija-nišče: Sinaj, g. dr. Slavič. — 17. Društvo »Kres«: Stari Rim, g. dr. Žagar. — 14. Trnovo: Križarske vojne, g. Pivek. — 19. Št. Jurij p. Grosupljem: Preganjanje kristjanov. — 18. Črnomelj: film Sebast-jan. — 19. Šiška: Mehika, g. P. Hugo Bren. — 18. Hrastje p. Kranj: London, g Zor. — 19. Franc, prosveta: Božič v slikah, g. P. R. Tominec. — 19. Uršulinke: Marija v slikah. — 18. Vrhnika: Spiritizem, g. Pleničar. — 20. Gozdovniki: Božič v slikah, Dunaj. — 20. Žiri: Križarske vojne. — 20. Uršulinke: Pot okoli sveta, g. prof. Šarabon. — 21. Kor. Bela: Marija v slikah, Črni maček, g. Žbontar. — 21. Smlednik: Palestina, g. Šavli. — 21. Jesenice: Smešnice, g. Kastelic. — 21. Bogojina: Marija v sli-
kah, g. Bejek. — 22. Sv. Krištof: Božič v slikah, g. Zor. — 22. Podbrezje: Mala Terezika. — 23. Hrušica p. Jesenicah: Božič v slikah, g. Kastelic. — 24. Cerknica: Narodne noše, Don kihote. — 24. Leše: Egipt, Jožef, Zakleta ladja, Snegulčica, g. Ahačič. — 24. Murska Sobota : Brnski tabor, g. Bejek. — 26. Groblje: film Jezusovo rojstvo. —
28.	Gorje: Po potih sv. Cirila in Metoda, g. Markež. — 28. Trnovo: Mehika, g. P. H. Bren. — 29. Mokronog: Tarcizij. —
29.	Senj: Mala Terezika, g. Usmiani. — 30- Trbovlje: Smešnice, g. Gorogranc. —
30.	Slov. Straža: Božič v slikah, g. msgr. Steska. — 29. Kamnik: Mehika, g. P. H. Bren. — 31. Borovnica: Čudeži Terezike, Ribničan Urban, Martin Krpan.
—	30. Kranj: film Skušnjavec in pu-ščavnik. 31. Kor. Bela : Žena in cerkev, g. Žbontar.
Meseca januarja 1928:
2. Ptuj: Slomšek, Triglav, g. P. K. Oeepek. — 2. Gor. Ponikva: Kristusovo trpljenje, Boj za severni tečaj, Amund-sen- — 1. Dobrava: film Jezusovo rojstvo. — 3. Črnomelj: Marijino življenje, g lic. — 3. Pliberk: Poroška, g. Zei-chen. — 3. Šiška: Zoološki vrt v Londonu. — 5. Leonišče: Stvarjenje sveta, g. dr. Žagar. — 5. Cerknica: Quo vadiš, Guvernanta, film Francosko vinograd-stvo- — 8. Bled: Mehika, g. Ambrožič.
—	5. Ktfšč. žensko društvo: Humor I. — 5. Ljudska univ. Maribor: Beograd, Srbija. — 8. Predoslje: Monte blanco, g prof. Mlakar. — 7. Tržič: film Franc, mornarica. — 7- Del. zbornica: Martin Krpan. — 7. Uršulinke: Lurd, g. dr. Potočnik. — 7. Radovljica: Rdeča kapica, Snegulčica, Maček. — 7. Kršč. žensko društvo: Modri učenec. — 7. Št. Peter: Benetke, Zakleta ladja, g. dr. Ahčin. —
7.	B raslo vče: Marijino življenje. —
8.	Žabnica: film Jezusova mladost, Kat. shod. — 6. Šiška: film Sebastjan. — 3. Franč. prosveta: Zoološki vrt, g. P. R. Tominec. — 9- Framč. prosveta: Primorska, g. Likovič. — 9. Šiška: Holand-ska, g. Zor. — 10. Uršulinke: Pot okoli sveta, g. prof. Šarabon. — 11. Jesenice: Sinaj, g. dr. Slavič. — 11. Prevalje: Božič v slikah. — 10. Rač. uradi: Pot okoli
sveta, g. prof. Šarabon. — 12. Trnovo: Zoološkii vrt. — 11. Društvo »Kres«: Dante, g. prof. Debevec. — 12. Tržič: Pij XI. — 12. Št. Peter: Alojzij, g. dr. Ahčin. — 12. Marijanišče: Po potih sv. Cirila^ g. msgr. Steska- — 13. Sv. Trojica v Halozah: Marijino življenje, g. Jazbinšek. — 13. Šempeter pri Novem mestu: Mala Terezika. — 13. Šmartno ob Paki: Palestina. — 13. Vič: Mehika, g. P. H- Bren. — 13. Rakovnik: Zrakoplov, Zakleta ladja. — 13. Kršč. žensko društvo: Smešnice. — 14. Gerovo: Carigrad, g. Čukli. — 16. Uršulinke: Julijske Alpe, g. prof- Mlakar. — 16. Vače: Dev. Orleanska, Judita. — 17. Črnomelj: Čudeži Terezike, g. Ilc.
Zgodovina Orlovstva v slikah. Orlovska podeveza v Ljubljani je izdala serijo slik (42) iz zgodovine orlovstva (od prvih početkov do današnjih dni) v dia-positivih. Vsi prijatelji orlovstva, zlasti pa oni, ki so kdaj v Orlu delali, si bodo z veseljem obnovili dogodke minulih let v lepih skioptičnih slikah. Tudi ona društva, ki nimajo orlovskega odseka, naj spoznajo to lepo našo mladinsko organizacijo. Ker ima Prosvetna zveza že itak bogato zalogo drugih diapositi-vov ji je O. P- dala tudi to serijo na razpolago za izposojevanje društvom. Besedilo k slikam na razpolago. Vsem društvom toplo priporočamo!

Ljudska knjižnica.
V zadnjem času so izšle sledeče knjige, katere toplo priporočamo društvom v nakup:
Fr. S. Finžgar, Zbrani spisi VI. zv : Sama in druge povesti. 8°, 299 strani. Ljubljana, 1927. Nova založba. Cena broš. 50 Din, vez. 60 Din.
P. l'Ermite, Žena z zaprtimi očmi. Socialna povest iz velikomestnega življenja. Posl. dr. L. Sušnik. 8°, 173 str. Lj., 1927. Zal. Jugosl. strokovna zveza, v Ljubljani, Stari trg 2. Broš. 20 Din.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Str. 16. S 6 podobami. V Ljubljani, 1928. Cena 4.— Din. — Skoraj ne-opaženo delujejo kat. društva rokodelskih pomočnikov in vendar dosegajo prav lepe uspehe. Samo iz ljubljanskega društva je izšlo v teku 73 let do 3000 obrtnikov. Prav je, da se tudi vsa naša javnost zanima za ta društva, da jih zna primerno ceniti in tudi vsestransko podpirati. V ta namen naj služi navedena knjižica. Skromna je po obsegu, pa zelo poučna. V kratkih značilnih potezah nam slika zgodovino, razvoj in sedanje stanje ljubljanskega kat. društva rokodelskih pomočnikov. Knjižica mora pač vsakega zanimati. Zlasti naj pa naša prosvetna in strokovna društva, ki žele, da njihovi v mesta odhajajoči člani dobi-
vajo v katoliških društvih rokodelskih pomočnikov nadaljno popolnejšo izobrazbo, narooe po več izvodov, da jih ob ugodni priliki razdele društvenikom. Knjižica stane 4 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni, in v prodajalni KTD, H. Ničnian v Ljubljani.
Zgodovina šentjernejske fare na Dolenjskem. Spisal in založil Anton Les-jak, župnik in duhovni svetnik. Tiskala Jugoslovanska tiskarna, str. 194, mala osmerka.
S pričujočo knjigo je marljivi pisatelj zopet pomnožil za en list zgodovino fara ljubljanske škofije. Veselost vzbudi či-tatelju že takoj prva stran, ko ugleda tradicionalnega šentjernejskega petelina! Zraven pa moto »Lepšega tiča ni kot je petaln — Lepšega kraja ni kot je Št. Jarn!« — V 17 oddelkih popisuje potem prirodoznansko, statistično, intelektualno stran župnije. Zelo bogati so v 4. oddelku podatki prazgodovinski in iz rimske dobe na podlagi bogatih izkopin, katere je odkril domačin Ign. Kušljan. Toliko so že pisali zgodovinos lovci, kje da je bilo mesto Crucium. Eni so ga hoteli imeti pri Št. Petru, drugi pri Dobravi. Po tem spisu pa vse kaže, da je bilo ondi, kjer leži sedaj vas Groblje, to je blizu državne ceste med Št. Jernejem
in Kostanjevico. Primerno je pisatelj za tem vpletel poglavje iz najnovejšega — vojnega časa. Med drugim je popisanih 130 mož in mladeničev, ki so dali svoje življenje za domovino. S tem jim je pisatelj postavil res lep spominek. Kako se bodo čudili potomci pri tem popisu!
Sledi popis o ustanovitvi fare, popisane in skoro vse so ilustrirane cerkve in gradovi- Dalje popis Pleterskega samostana tam od leta 1134. Med župniki ali pravilneje, med župnimi vikarji najde-
mo odlična imena, med temi tudi dva odlična slovstvenika: Prim. Trubarja in Mat. Kastelca. V gradu Vrhovo je bil naš dični kronist v drugič poročen. Na Pre-žek je, zahajal na počitnice Fr. Prešeren. Z zgodovino šentjernejs^e fare sta združeni tudi imeni dveh velemož, Jožefa Ressla in velikega admirala Hausa. V očigled lepega tiska in tolikih ilustracij je cena knjigi Din 25.— nizka. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni KTD (prej Ničman) v Ljubljani.
S>££X53©
Izposojevalnica skioptičnih slik priporoča
sledeče serije:
Verska apologetična predavanja:
1.	Stvar jen je sveta in očaki (24)
2.	Stari zakon I. del (26) a Stari zakon II. del (26)
4.	Stari zakon III. del (26)
5.	Stari zakon IV. del (26)
6.	Stari zakon V. del (26)
7.	Stari zakon VI. del (26)
8.	Novi zakon I. del (26)
9.	Novi zakon II. del (26)
10.	Novi zakon III. del (26)
11.	Marijo v slikah (60)
12.	Križev pot (12)
14.	Preganjanje kristjanov (64)
15.	Tarcizij (22)
16.	22. Lurški čudeži (30) in romanja romanja v Lurd (68)
17.	Sv. Frančišek Asiški (24)
18.	Mala Terezija (30)
19.	Krščanska dobrodelnost in sv. Vin-cencij Pavlanski (25)
20.	31. Devica Orleanska (24), Judita (9)
21.	Pasijon. igre v Oberamergau (40) 23. 24. Romanje v Sveto deželo (66) in
Palestino (36)
25.	Romanje v Rini
26.	Romanje v Marijino Celje (16)
22.	Marijina božja pota (24)
27.	Naš vsakdanji kruh (16)
28.	Vatikan (43)
29.	Konvertiti (25)
30.	Zapovedi božje (24)
182. Sedem sv. zakramentov (19)
32. Egiptovski Jožef (28)
34.	Božič v slikah (40)
35.	Kristusovo trpljenje v slikah (40)
36.	Cerkev in svoboda (27)
37.	Cerkev in bratstvo (32)
38.	Cerkev in delavstvo (40)
39.	Cerkev in reveži (34)
40.	Cerkev in žena (37)
41.	Cerkev in družina (30)
176.	Quo vadiš? (30)
177.	Cerkvena zgodovina do Konstantina Velikega (30)
180. Cerkev (31)
184.	Sv. Jožef (12)
185.	Sv. Alojzij (25)
186.	Sv. Sianislav (10)
187.	Čudeži Male Terezike (50) 230. Srce Jezusovo
239. Marijino življenje po sv. pismu (60) 240- Frančiškanski samostani v Sloveniji (30)
241. Cerkvena zgodovina do Karla Velikega (30) 248. Cerkvena zgodovina: Srednji vek (30)
244. Preganjanje katoličanov v Mehiki (50)
Zemljepisna predavanja:
43.	Stara in nova Ljubljana (24)
44.	Gorenjska (20)
45.	Karavanke in Kamniške planine (30)
46.	Julijske Alpe (35)
47.	Dolenjska (20) 124. Bela Krajina (48)
48.	Gradba belokranjske železnice (34) 50. Prekmurje (33)
195. Koroška (50)
52.	Primorska <60)
53.	Albanija (18)
58.	Črna gora (15)
58- Hrvatske Plitvice (11)
55.	Bosna in Hercegovina (40)
56.	Beograd in naša vladarska rodbina (28)
57.	Srbija in Macedonija (53)
59.	Carigrad in Bospor (39) 61. Romunija
02. Rusija (30)
63.	Od Berlina do Petrograda (24)
64.	Od Moskve do Bajkalskega jezera (24)
65.	Belgija (40)
66.	Pariz (54)
67.	London (64)
68.	Berlin in okolica (45)
69.	Italija od Genove do Milana in Flo-renca
71.	Južna Italija (61) — 112. Pompeji (40)
72.	Benetke (24)
73.	Versailles (43)
74.	V deželi polnočnega solnca (24)
75.	Boj za Severni tečaj (24)
76.	Nansenovo potovanje na severni tečaj (95)
108. Amundsenov polet na severni tečaj (10)
77.	Švica od Bazela do Genove
78.	Švica Interlaken in visoko gorovje (24)
79.	Švica Luzem in Viervvaldstadska jezera (24)
80.	Švica od Ziiricha do Logano (24)
81.	Španija od Madrida do Saragose (24) in
204. Španska bikoborba (10)
82.	Španija od Barcelone do Granade (24)
83.	Grčija (24)
85.	Od Dunaja do Gradca (42) 88. Nižjeavstrijska (60) I-, II. del
86.	Holle
93.	Tirolska (30)
94.	Miinchen (39)
95.	Egipet (24)
97. Južna Afrika (25)
101.	Zadnja Indija (39)
102.	Japonska
103.	Kitajska (76)
104.	Korea (12)
106.	Prvi slovenski turisti na Mont Blan-cu (30)
107.	Vožnja po Renu
188.	Atene (40)
189.	Anglija (20)
190.	Glavna mesta Evrope (40) 191- Med ameriškimi Slovenci (50) 261. Poljska
260. Češkoslovaška 258. Holandija
192. Med menihi na gori Athos 194. V snegu in ledu okrog Velikega Kleka (25)
231.	Nemčija
232.	Mehika
233.	Mezopotamija
234.	Tatra.
235.	Zagreb
248. Znamenitosti sveta (45)
256.	Otok Sinaj (30)
Zgodovina:
245. Boj za Jugoslavijo (20)
110.	Prazgodovinske izkopnine (15) 243. Človek v prazgodovini (30)
111.	Stari Rim (41)
113.	Križarske vojne (24)
114.	Francoska revolucija (58)
115.	Napoleon (58)
116.	Balkanska vojna (133)
117.	Svetovna vojna na turških frontah: (24)
118.	Mirovna pogodba v Versailles (24)
120.	Zgodovina ljubljanske stolnice (24>
121.	Celjski grofje (20)
122.	Turški boji (20)
215.	Brnski tabor (50)
216.	Evharistični kongres v Chicagi
257.	Boljševizem (80)
117. Revolucija na Kitajskem
237. Po potih sv. Cirila in Metoda (40)
Obrtno-prometna predavanja:
250- Orlovska organizacija (60)
123.	Premog (54)
125.	Moderna ladja (40)
251. Reševanje utopljencev (16)
126.	Zrakoplov (23)
127.	Od zrakoplova do aeroplana (24)
128.	Naše brodovje (30)
129.	Jugoslovanska tiskarna
196.	Kmetska hiša
207.	Rudniki in rudarji 259. Naši izseljenci (30)
208.	železna Obrt v Tržiču — 209. Tovarna Gazela-mila — 210. Slamni-karska obrt
206. Sladkor
Narodopisna; predavanja:
130.	Slovenske narodne noše
197.	Križev pot naših bratov ob Adriji (50)
238. Kako so se oblačili naši predniki? (40)
Naravoslovna predavanja:
247. Podzemeljski svet
134.	Ognjeniki (14)
135.	Užitne in strupene gobe (21)
136.	Bolezni vinske trte (28)
137.	Čebelarstvo (24)
138.	Živalstvo (54)
198.	Dedovanje — mendelizem (10) 211. Živalstvo v zoologičnem vrtu v
Londonu
213.	Cirkulacija krvi 246. Živali v morju (50)
Leposlovna predavanja:
139.	Fr. Levstik: Martin Krpan (13)
140.	Schiller: Pesem o zvonu (24)
141.	Dante: Peklo (15)
142.	Dante: Vice (16)
143.	Dante: Nebesa (18)
214.	Slaba knjiga 255. Spiritizem (40)
Znameniti možje;
144.	Dr. Krek, oče slovenskega zadružništva (30)
145.	Dr. France Prešeren (26)
146.	Anton Martin Slomšek (20)
147.	Pasteur in njegov zavod (25) 147. Pasteur in njegov zavod (25) 249. Lindbetrgov polet v Evropo (24) 236. Papež Pij XI.
Zdravstvena predavanja:
218. Telovadba in znamenitejši športniki
Pravljice:
151.	Snegulčica (20)
152.	Obuti maček (12)
153.	Rdeča kapica (8)
154.	Janezek in Metka (6)
155.	Gospa Holle (8)
157.	Zakleta ladja (12)
158.	Pavel in Virginija (12) 258. Marijina hči (12)
159.	Ribničan Urban (11)
252.	Don Kišot (24)
253.	Repoštev (16)
254.	Pepelka
Smešnice:
160.	Hrabri krojaček (11)
161.	Don Kišot (12)
162.	Lisica zvitorepka (10)
163.	Smešni krokodil (3)
166.	Modri učenec (6)
167.	Sovražni sosedje (12)
168.	Kako postaneš kralj (6)
199.	Kača in dim (5)
200.	Maks in Mikšič v avtomobilu (5)
202.	Maks in Mikšič ter rujav' hrošči
203.	Smešni turisti
219.	Dogodivščine z mišjo
220.	Kaznovana nečimumost
221.	Guvernanta
222.	Kaznovana radovednost
223.	Humor, I. II. II. IV a b
224.	Alice v čudežni deželi
225.	Domači zapor
226.	On in ona
227.	Maks in Mikšič ter slon
228.	Maks in Mikšič pri nogometu
229.	Navihanci — zmaj
Filmi:
1.	Jezusovo rojstvo in mladost 400 m
2.	Jezusovo trpljenje 1100 m
3.	Sv. Sebastjan, kršč. junak 2000 m
4.	Sv. Tarcizij 600 m
5.	Lurška prikazovanja 600 m
6.	Knezoškof dr. Jeglič med ameri-kanskimi Slovenci 600 m
7.	Spovedna skrivnost 1800 m
8.	Sevila, glavno mesto Španije 150 m
9.	Življenje v morju 300 m
10.	Kako nastane dijamant? 150 m
11.	Katoliški shod v Ljubljani 1. 1923; 300 m
12.	Puščavnik in skušnjavec 120 m
13.	Unionistični kongres na Velehradu 300 m
14.	Čehoslovaška armada
15.	Francoska mornarica
16.	Vinogradništvo v Franciji
17.	Alzacija
18.	Strassbourg
19.	Versailles
Prosvetna zveza nudi potom svoje »Izposojevalnice« vsem prosvetnim in izobraževalnim društvom, verskim organizacijam in šolam raznovrstne serije skioptičnih slik s predavanjem pod sledečimi pogoji:
1.	Za redno poslovanje je nujno potrebno, da se naroče slike vsaj osem dni pred predavanjem. Navesti je treba natanko dan in uro predavanja. Ako se predavanje ponovi ali če se vrši v sosednjem društvu, se mora to istočasno z naročilom sporočiti.
2.	Za vsako sliko plačajo v Prosvetni zvezi včlanjena društva 50 par; vsi ostali 1 Din od slike. Ta znesek velja samo za enkratno prednašanje slik; prav tako se odškodnina zaračuna, četudi se slike niso rabile.
3.	Slike je treba vrniti naslednji dopoldan po predavanju. Na pošiljatvi se mora označiti, da ista vsebuje steklo. Poštnino sem in tja mora plačati naročnik.
4.	Slike se odpošljejo vedno par dni pred določenim predavanjem, vendar pa ne prevzamemo nobene odgovornosti, ako ne bi slike pravočasno dospele.
5.	Vsako poškodovanje slike je treba plačati pri vrnitvi.
6.	Na brzojavna vprašanja oziroma naročila odgovorimo brzojavno le, ako je plačan odgovor. — Telefon 2858.
7.	Kdor ne vrne pravočasno slik, plača eno tretjino izposojevalnine za vsak dan.
8.	Ako žele društva na posodo tudi aparat, naj javijo vedno ali imajo elek-
trično razsvetljavo in koliko voltov je napetosti. Za društva, ki nimajo na razpolago elektrike, imamo karbiduo razsvetljavo. Izposojevalnina za aparat je 20 Din, za luč 5 Din, za karbid skrbi društvo samo.
9.	Za operaterja se plača 20 Din nagrade in vsi stroški.
10.	Ako žele predavatelja iz Ljubljane, se mu morajo povrniti vsi stroški.
11.	Za kino-aparat se plača 40 Din izposojevalnine. — Priporočamo, da ste povsod dve filmski prireditvi isti dan. Ena za mladino, druga za odrasle.
Prosvetne tekme.
Letos praznujemo prvo desetletenico samostojne države SHS. Lepše pač ne moremo proslaviti tega zgodovinskega jubileja, kakor da dokumentiramo napredek slovenske kulture pred vso javnostjo. V ta namen se bodo letos vršile po sedežih vseh dekanij prosvetne tekme. Tekme so zamišljene v sledečem sporedu: 1. Javna razstava prosvetnih društev z vsemi odseki. Na tej razstavi naj se razstavijo slike odsekov, predstav, tečaji, prireditve. Dalje statistika posameznih društev, letaki, poslovanje knjižnice itd. 2. Ob tej priliki bodo nastopili vsi pevski zbori v dekaniji, posamezno in skupno. Vsak zbor bo posebej ocenjen. 3. Istočasno se na licu razstave vrši tekma tamburaških zborov, orkestrov in godb. — K vsaki taki prireditvi Prosvetnega dne« pride ocenjevalna komisija, ki bo določila nagrade za najbolj delovna društva. Društva, ki se ne bi hotela udeležiti teh prosvetnih tekem, se bodo črtala iz seznama prosvetnih in izobraževalnih društev. Čemu društva na papirju, ko vendar rabimo društvenega življenja tako, kot svežega zraka za dihanje.
Vsebina: Ivan Pivek: 0 predavanjih. — Vsem ženskim odsekom. — Pred razvojem radiofonije v Sloveniji. — Romanje in poučni izleti 1. 1928. — Življenje v društvih. — Ljudska knjižnica. — Izposojevalnica skioptičnih slik. — Prosvetne tekme.