9p#4lzV»B« Is aMieMmento postale. — Foltolna plačan« t gotovini.
Leto LXXV., št. 45
Lfnbffaaa, lorek 24- fettroarfa 194*-XX
40 cci~
URJEDNTBTVO Df  UPRAVA: LJTTBUAJfA, ttRLJTTCKD ZASTOPSTVO mm očimom t* KraJjevine £tall> I
IMONE Pl'BBMCTTA IT A LIAN A &. A-, MILANO
n-i
OONCESSTONAKIA BSCLUSTVA per I* pnbbneiti (9 provenieaza ttaHaaa ed UNIONB PUBBUCITA FT A LIANA 8. A.. MILANO.
Scontri di pattuglie nella regione di Mechili
15 velivoli avversari distrutti — G11 obiettivi di Malta
bembardati
H Quartir-r fi*>nfraAr drflc FV>rx*- Armatr aomiinioa in data di 23 febbral0 il Mguente bollfttino di guerra n. Wl:
Nella regione dl Mcchili *eontri di pat-•oglio. 1'ria no*tra forma/ione da caccia mi onmandfl del capitano I>ant4- fK-arso at-tarrava a volo radi»nt«' con prande slanci*> # deoi*d'»no 1'aernporto di Arroma (Cire-naira ori»*ntaJo) stil qtml<> »starjonavono 15 velivoli avversari. In roib-rati mitrajrMa-menti ruti gH apparecchl \*nivano dl-Rtrntti.    Kirarrani> nt!   e autom« //i in?<*n-
! citati tiaipp»> rnJpitr e volt<- in fnpa. I no^trf ' aerei ri»ntra\;ino aJ oompleto.
Velivoli grrmanici hanno abbartut0 In j ronibattimenti 3 aeroplani dlstruggendonr !  un quarto aJ *.nolo, centralo r affondatn r\f*\
Mfditerraneo orientaJe  S   navi merrantili
nemicbe:  l"na di jrrande r  una di medlo
tonnHlag-jjio.
IntuiH*- t* ;r.-.|u. nt i ar ion i di bomharda-I mont0   *nno   statc   condottc   rontro gli
oni' tivi <H Malta da forti reparti d<!l.iMa-.   zi«»no t«si#«iea. rhe hanno inoltre lnc»-nriiato
a terra 6 acrej ingle*1.
Vedno bliže Ranguna
Japonske čete so blokirale reko Bilin, razširile svoja mostišča in
vedno bol] približujejo birmanski prestolnici
Spopadi med patrolami pri Mekiliju
15 sovražnih letal uničenih — Malta ponovno bombardirana
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sli
je obiav;I 2 i februarja naslednje 632. voirso poročilo:
Naš letalski oddelrk pod poveljstvom kapitana Danteja Ocar^a Je v nizkem poleta s si Ho požrtvovalnostjo in odločnostjo napadel letališfe Arroma v vzhodni Cirena;ki. kier je bilo na tleh U sovražnih letal. V ponovnem obstreljevanju s strnfnUami So bila vsa ta letala amčena. lope in avtomobilska vozila raž?*na. čete pa radete in pntrnane v be«. Vsa naša letala so «e vrnila.
Vemška letaln *o v bojih v zraku mm* strr'TIa 3 sovražna letala in četrto anirfla na tleh   ista letala so zadela in potopila
v Tihodncm Sredozemlja dva sovražna trgovska pirnika in «ieer enega velike in rnria srednje tonaže.
Proti f^liem na otoko Malti so izvršili rpn-^na in ponavljaloča se bombardiranja oddelki nemškega letalstva, ki so razen teca za?cagli na tleh fi anglešk'h letal.
Sijajen podvig italijanskih letalcev
Rim. 24 febr. s. Skupina letalcev yc včeraj dovKila n<v sijajen podvig. P.*l o*>velj-Btrom kapetnna Danteji OcOTM H' 13 lefa! tipe •Močeni 200« starfal-u z ncxei«a oporišča v Cirenaiki in nenadno napa<i'*» an^'e-^ko letališče v bli/;n- Akromc. na katerem re bilo rđ7\-r^čen:h !2 enomotornih n tri dvomotoma letala. V nizkem po'eru so lovci štirikrat prelete!* letališče in obrambno posJtojanke '-kros njeca ter so s *troj-n'cami o-*tro o-Hsfrelicvali letala na vz-feti-^u. W-Ft  15 letal   ;e b''o ra/Wt ian:h Hm-
IManska letala, ki jim ta u«*peh ni bil dovoli   so nato napadla še »nhorišče in txi
motornih vozil v Mizvni let.ili^O?. Nastati so požari in čete. med katerimi ie bilo precej iztrub. sr> se rarbezale iz tabori-ć. Italijanska letala so se. kakor je fvlo žabe le/eno že v vlužbenem vojnem poročilu, rn nepo^koilovana vrnila na svoje o^M»r:;če.
Uničen angleški konvoj v SredozemTn
Bcr!:~. M (eh- <i Tz Wp|tJfct#l vira se je bedelo nekaj podrobnost? o velikem us<pe$-nem napadu nemških letačkih sil na angleški konvo; na Sretjozemskem morju k: so pa memMu leta'a iznenndila v bližini Sidi ert F2ran:ia preteklo nedeljo. V jutmjih urah je nekiii nemških strmoglavsicih leta' o»pa 7T'o ang'e'k: konvoj, ki se je ponoči odpravil proti Tobruku. a se je zakasnil, tako da je bil ob zori na moriu. Vr konvoju so b>le tri velike rm^orne ladie s potrebščinami za llIgtlAt oborožene sile na marmarišJd fronti. Spremljali so jih neka 'a/ja k n žarka m dva n!:\a. Kliub hudemu protiletalskemu oj»nju so sc netn^a leta'i vrj?la proti 10.00Atonsk: ladji, največji v konvoju. Dve bombi no 250 ks sta \ndyf> laillli Na niej je nastala večia dkvplozija in takoj nato se -> ladia nagnila. Nem:Jka letala so lahko še Ofmrrta. da sc je neki ruši'ec skušal pribli-
/.Tt: goreč-* ladii a se ie mora' ppet odda-ljit;. ker spričo ocromnega požara ladji n' I bilo mogoče pomagati. Ko so se letala od-daJjr ii m\m< je od ladje ovtalo na morju le še nekaj razbtin. Verjetna je bila ladja polna pogonskih vredstev. Prj drugem napadu nemških strmoglavce v ;"e bila zadeta oOOOtonska ladja Dve bombi s*a treščili v njeno neposredno bližino in na kljun, tretja bomba 250 kg pa jo je zadete v krmo. Tudi na tej ladji je nastala silna eksplozija, nakar se je panrk naglo potopil. Tretja ladja ;e bila prav tako zadeta z bombami in hudo poškodovana, tako da se je močno nagnila na stran. Tudi ta ladja se lahko smatra za izgub1 ieno Angleška lovska letala ki so sc pognala z Marmarike proti nemškim bombnikom, niso v borb: proti njim nič dosegla. Rezultat je bil ta. da nobena iadj« ni dosegla T obruka.
Sovjetske izgube pozimi
S6*8o6 ujetnikov, 960 tankov, 1789 topov in nad ftooo raznih vozil zaplenjenih ali uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 23. febr. Vrhovno poveljništvo nernike vojske je objav J o danes naslednje poročilo '■
Na vzhodn je sovražnik v mnogih odsekih fronte ponovil svoje nekoristne napade brezskrbno in ne glede na izgube. V teka letalskih napadov v doneškem odseku in na severnem področju vzhodne fronte je bilo hudo zadetih 26 sovražnikovih železniških vlakov. Včeraj je sovražnik na vzhodnem bojišču izgubil 44 letal.
Od 1. januarja do 2S. februarja je bilo zajetih 56.806 vojnib ujetnikov. Sovražnikove krvave izgube so bile mnogokrat več -Je od tega števila. V istem razdobju je bilo zajetih ali uničenih 960 tankov, kakor tudi 1789 topov in več kakor 8000 vsakovrstnih vozil. Mnogo dodatnih tankov, topov, železniških vlakov itd. je bilo uničenih med letalskimi napadi za sovražnikovo fronto. Sovjetske letalske sile so v istem razdobju izgubile 699 letal v spopad h v zraku. 159 letal je uničilo protiletalsko topništvo, dotim je bilo 331 letal uničenih na tleh. Ta izguba 1189 so vražo m letal Je v ostrem nasprotju z izgubam! nemškega  letalstva,  ki  znašajo  12? letal.
V severni Afriki izvidnško delovanje v odseku prj El Mekiliju. Italijanski lovski letalci so z dobrim uspehom napadli sovražnikovo letal šče v vzhodnem delu Cl-renaike in pri tem uničili 15 britanskih letal
V vzhodnem delu Sredozemskega morja bo nemška bojna letala ponovila drzne napade preko dneva ni un ći!a v dovoju severno od Sidi Baran'ja ne glede na močno obrambo močne skupine bojnih letal in protiletalskega topništva britanski konvoj v spremstvu rušileev. Dve trgovinski ladji S skupaj 16.000 br. reg. tonami sta bili potopljeni, tretja ladja v konvoju p« Je bila od direktnejra zadetka tako hudo
poškodovana da je obstali m mestu bodo nagnjena na stran.
Letališče In pristaniške naprave na Mal ti kakor tpdj ladje ▼ luki La Valetti sr aemska   bojna   letala  uspešno bombnroV-
Preteklo noč so manjše sfle britanskega letalstva priletele nad obalno področje severne Nemčije. Dva britanska bombnika sta bila sestreljena*
Posmrtno odlikovanje
Berlin, 24. febr. s. Hitler je odlikoval z viteškim križcem železnega križca italjj-in-skega generala Uga de Carolisa v spomin na velika junaška dejanja v borbah na vzhodni fronti, v kateri je žrtvoval :**ui svoje življenje. Ko se je morala divizija, ki ji je poveljeval, ob priliki nekega napada ustaviti spričo silnega sovjetskega obrambnega ognja, se je general sam pognal v prve vrste in prevzel neposTe'lno vodstvo svojih čet Vojaki so se tedaj pognali za njim In so pregazili sovražne postojanke. General Ugo de Karolis je pri tem padel.
Sovražne letalske izgube
Berlin. 24. febr. s. Nemška polslužbena
agenc ja je objavila, da je bilo v času od 15. do 22. februarja sestreljenih ali drugače uničenih 355 sovjetskih letaL Dve tretjini izmed njih sta bili sestreljeni od nemških lovcev v letalskih spopadih. Nemške letalske sile so v tem času izgubile komaj 22 aparatov.
Obnovljen most na Dnjestra
Bukarešta, 24. febr   s. Na Dnjestru so
obnovili most med Ti ginom in Tiragpoljem. Promet preko mostu so otvorili v okviru posebnih svečanosti, ki sta se jih udeležila tudi generalna guvernerja txansdnjestr*ke pokrajine ter Besarabije.
Eksplozija v marsejski plinarni
Marseiiie. 24. febr. s. V tukajšnji plinar-
■ ni je nastala siliva eksplozija, ki je zahtevala tudt večje število žrtev. Izkazalo se
je, da je bilo žrtev celo vel. kakor so spočetja pričakovali. Doslej so našteli 14 \ mrtvih, 30 nevarno ranjenih in mnogo lažje ranjenih Med žrtvami je mnogo delav-. cev plinarne. Vsa plinarna se je zrušila.
Bangknk. 24. febr. s. Vewt1 ir. Ranjrnna kažejo, da ht je položaj v zadnjih 24 urah za  Angieže  močno po*lal>^,tl.  2e »edaj »o , btli izdani v*t ukropi xi\ primer, da M bilo , treba Rancuna Izprazniti.
Japoncem je dejansko uspelo blokirati rfko Bilin v prrorjAnji dolžini. Vsi protinapadi so s«» Izjalovili. Japoncem ie nasprot-i no uspelo rnzSiriti in poglobiti mostiftca, ki so si jib IzvoJevaH na, drugi strani re-k*-. Japonske prednje čete že kontroliraj« umik zavezniških "»11 na reko Zitang. zad-, njo obrambno črto pred Rangunom.
Borbe se *»»-daj razvijajo že v precejšnji •  bi". > i ti i Rancima. Oba nasprotnik* sta v teb b«.rh.ili angažirala znatne sile.
Evakuacija Ranguna
m%W0mm% 34. febr. a Vcst: i/ Birmsnije k,i7cjo da jc bil Ranqun sedaj popolnoma evakuiran. Civilno prebivalstvo jc napo tilo pret: Mamlalavu. V Ranimnu so ostali lc oxkle!k. vvjtftm in pre.tiletalskc aKrte. Posebni oddelki imajr> tudi na1<vqo. da uničijo vse. kar b' mo^lo v primeru japonske okupac;ie v mestu kaktio* koli slu/iti sovražniku.
Prodiranje na Sumatri
Tokio. 24. febr. s. Oddelki japonske vojske, ki prodirajo na Sumatri proti jugo-vsbodu od Palember^jt. so sooči zavzeli Jahat, strateško važno železniško postajo. 80 km daleč od gorovja Barison. Sedaj kontrolirajo že ves jugovzhodni predel velikega otoka.
Letalske borbe nad Javo
Tokio. 24. febr. m. Agencija EKjmej poroča, da je večja skupina japonskih bombnikov hudo bombardirala Javo. Java je že .štiri dni zaporcdon.a doživljala napade japonskega letalstva. Pri zadnjem napadu in letalskih spopadih, ki so so razvili ob tej priliki, je bilo sestreljenih 233 sovražnih letal, med njimi 17 prav velikih. 6 pa manjših. Sovražna letala so bila sestreljena nad '.etališči v Kalidjatiku in Badoengu. Na teh dveh letališčih je bilo uničenih nadaljnjih 7 letal, v, južni obali Sumatre, vzhodno od Tongionkaranga je bil sestreljen še en oonibnik tipa Blenheiin. ki se je še v zraku vnel. Med vojaškimi napravami in skladišči poleg letališča v Badoengu je izbruhnilo več požarov. Hkratu so japonska lovska letala, ki so spremljala skupine bombnikov, pri napadu na Bandoeng izzvala k spopadu 14 sovražnih letal, tipa tSP 40>. Doslej še ni bilo mogoče dognati, kolikšne so bile sovražne izgube pri tem spopadu, ker je bilo nebo zelo oblačno.
Tokio, 24. febr. s. Dome j poroča, da je bilo pri velikem napadu na letališču v Bui-tenzoru južno od Bata vi je, ki ga je napadla večja skupina japonskih bombnikov, uničenih na vzJeU.šču 18 sovražn h letal. Razdejanih je bilo tudi več vojaških in letaliških naprav. Malo pozneje se je precejšnje število japonskih bombn kov pojavilo nad Batavijo. Razdelili so se v dve skupini. Prva je napadla letališče v neposredni bližini Ba tavi je. druga pa se je znova pognala proti Buitenzom. Ta je uničila nadaljnja tri sovražna letala. Prva skupina pa je s strojnicami na batavijskem letališču onesposobila za polet drugih 16 letal
39 sovražnih letal uničenih
Tokio, 24. febr. s. Japonski glavni stan je objavil, da je japonsko letalstvo pri operacijah na področju okrog Jave In v Birma-niji v dneh 21. in 22. t. m, sestrelilo ali unillo na vzletiščih skupno 39 sovražnih letal. Eno sovražno letalo je bilo hudo poškodovano. Neko japonsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče Komunike 8e dodaja, da se je delovanje japonskih letal sedaj razširilo tudi na letališča v Buitenz^r-gu, Kalidjatigu in Badr>f»ngu na otoku Javi ter na letališči v Toungunu m Basi jenu v Birmaniji.
Zasedba Timorja
Tokio, 24. febr. s. Ag-encija DomeJ je objavila vest iz nekega japonskega oporišča, da so japonske čete, ki so se 20. februarja izkrcale na portugalskem področju otoka Timorja. popolnoma zasedle tamkajšnje letališče, ki so ga branile avstralske m nizozemske sile. Drugi oddelki japonske vojske, ki so se izkrcali v bližini Koepanga. so obkolili mesto.
Na otoka Bali
Tokio, 24. febr. s. Japonski glavni stan je objavil, da so oddelki japenske vojske in mornarjev 19. t. m. dokončno zasedli Dempasar na juinovzhodni obali otoka Bali.
Ogražanje Surabaje
Tokio, 24. febr. s. Tukajšnji vojaški krogi ugotavljajo, da pomeni srečno izkrcanje japonskih čet na otoku Bali ju in zasedba Dem pasa ria na Jugovzhodni obali otoka, resno ogrožanje Surabaje. ki je oddalj3na le 350 km Pomorska bitka, do katere Je prišlo pred dnevi v Lom bos ki ožini, potrjuje pomen, ki ga tudi nizozemsko poveljstvo pripisuje otoku Baliju.
Novi poveljnik angleškega letalstva
Stoekholm, 24. febr. s. > S venska Dag-
bladed* objavlja v poročilu iz Londona, da
Je med med vsemi spremembami, KI so bile te dni izvršene v angrleški vladi izzvala
največ komentarjev zamenjava poveljnika I bombniSkih. letalskih sil Beirsa s Harri-wm. Letalski sotrudnik >Observerja- pra- | vi.   da   pričakujejo  od   Ha.rrisa.   da  bo v
mnogo večji meri razvil delovanje letalskih sil. ki se doslej pri svojih operacijah niso mnogo izkazale. Redkokdaj se je de-;.Lnsko zfrodilo. da bi angleške bombe zadale industrijske in vojaške nnprave na sovražnem ozemlju, nasprotno pa so bile izgubo angleških bombnikov zelo visoke. Švedski list pravi, da to dokazuje slabo organizacijo angleškega letalstva.
Vojna na morju
Torpedirana ameriška ladja
Kim. 24. febr. s. Po informacijah iz angleškega vira je bila na Karibskem morju topedii.m.i severnoameriška 5.127-tonska tovorna ladja *Del Plata%\ Ladja je bila na poti iz New Orleansa v EJuenos Aires.
Buenos Aire*. 24. febr. s. Amer ško mornariško m.nistrstvo je objavilo, da je bila v bližini Islandije potopljena ameriška 2.141tonska obalna stražna ladja -Aleksander KamJton*. Le nekaj članov posadke se je rešilo.
Buenos Aires. 24. febr. s. V Perambuco je prispelo 17 brodolomcev z 22.000-ton-skegr. parnika »America Lr«nce<. ki je bil 2. februarja torpediran v bi '/ini r:a Ha-tere.
Angleška ladja potopljena
Lizbona, 24. febr. s. Po vesteh iz Bele-na v Braziliji je bila baje potopljena, angleška tovorna ladja >\Vestend« okrog 30 milj daleč od braziljske obale.
Panamska petrolejska ladja torpedirana
Buenos Aires, 24. febr. s. V bližini otokov Los Moneoz. kakih 100 milj daleč od otoka Arube. je bila torpedirana panamska petrolvjska ladja Thalija, ki je bila v službi Zedinjenih držav.
Nov način štednje na Japonskem
Tokio, 24 febr. a. Trgovinska mdustrij-ska zbornica v Tokiu je dala pobudo za nov sistem varčevanja. Pozvala je eno največjih gledališč v Tok'u, naj namesto vstopnic zahteva od obiskovalcev gledališča, da mu predlože poštne hranilne knji-Žlce, v katerih imajo od okupacije Singa-pura dalje naložbe najmanj za 3 jene.
Maršal Keitel v Bratislavi
Službeni obisk v slovaški prestolnici je znova potrdil
čvrsto zavezništvo
Bratislava. 24. febr. s Včeraj opoldne je prispel v Bratislavo maršal Keitel. ki ga je povabila na obisk slovaška vlada.
Skupno z njim je prispelo tudi več din-g.h višjih častnikov. Na postaj; ga je sprejel vojn, minister general Katloš v družbi drugih zastopnikov slovaške vlade in članov diplomatskega zbora. Po pregledu častne vojaške čete se je maršal Keitci odpeljal v predsedniško palačo, kjer ga je takoj sprejel predsednik republike. Imela sta dolg in prisrčen razgovor. Slovaški tisk opozarja na veliki pomen Keitlovega obiska m naglasa, da je to nov dokaz bratstva mlade slovaške države in velike Nemčije na vojnem polju, ki je bilo že posvečeno s krvjo v borbi proti skupne-[ mu sovražniku, hkratu pn tudi jasen dokaz za vse neverneže, da novi hijerarhični red v Evropi ne pozna razlik med velikimi in malimi narodi.
I i
Bratislava,  24. febr.  s. Maršal Keitel je
imel včeraj popoldne daljSi razgovor tudi s slovaškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Tuko.
Šef madžarskega generalnega štaba v Sofiji
Sofija. 24. febr. s. Včeraj je prispel v Sofijo načelnik madžarskega generalnega štaba general Szombtathelfy v spremstvu Štirih višjih častnikov. Njegov službeni obisk bo trajal 3 dni. Na postaji ga je sprejel načelnik  bolgarskega generalnega štaba general LukaČ.    že včeraj je general Szom-bathellv obiskal ministrskega predsednika, zunanjega in vojnega ministra. Zvečer mu je vojni minister general Daskalov priredil večerjo.   Danes je načelnik madžarskega J generalnega Štaba prisostvoval večji vojaški t paradi, jutri pa si bo ogledal glavne voja-I Ske naprave v Bolgariji.
London se je popolnoma vdinjal Moskvi
Odmev Crippsovega vstopa v Churchillov o vlado
Berlin, 24. febr. s. Zadnje spremembe angleške vlade potrjujejo, po mnenju tukajšnjih poblaščenih krogov, kako silen je Že sedaj Crippsov filosovjetski vphv na angleško vlado. Cripps je Churchilla prisilil, da je iz vlade izločil ministre, ki so ga še pred tremi tedni v spodnji zbornici odločno branili in izjavljali, da sprejmejo odgovrnost za svoje delo. Kar se je tedaj pokazalo za dejanje poguma, se je sedaj izkazalo Za bluf. Bivši vojni minister Mar-gesson je bil očitno izločen iz vlade na izrecno zahtevo Stalina, ki jo je izrazil po svojem angleškem zastopniku Crippsu. Laburist Greenwood je moral iz vlade kot protiutež za to >koncesijo<. Lord Reith je prav tako postal žrtev sovjetizacije angleške vlade. Ministri, ki so izstopili rz angleške vlade, so prav oni ljudje, ki so jih po Dunkerqueu že poleti in jeseni 1. 1940 imenovali ministre zmage.
.Stoekholm, 24. febr. s. >ATlehanda<r beleži v poročilu iz Londona, da je imenovanje sira Jamesa Grigga za novega angleškega vojnega ministra izzvalo pravo aenzacjo. Doslej so ga smatrali za enostavnega funkcionarja vojnega ministrstva Bil je malo znan in se ni mnogo bavil z vojaškimi vprašan ji. Polit-čni krogi vprašujejo, ali se ni Churchill ob tej priliki, ko je hotel popraviti nekaj napak, še bolj zmotil, ko je na tako izredno važno mesto pozval moža, ki ne velja za strokovnjaka.
Lizbona, 24. febr. s. Cim je bila objavljena druga rekonstrukcija angleške vlade, pa. se v angleških političnih krogih napoveduje že tretja. Dejansko pravijo, da bo sir Archibald Sinclair zapustil letalsko ministrstvo :n prevzel neko misijo v Indiji, ki so ji v zadnjih dneh enako kakor Kitajski v Angliji posvečene največje skrbi.
Carigrad, 24. febr. s. Zadovoljstvo, s katerim je sovjetski tisk zabeležil imenovanje Crippsa za člana angleškega vojnega kabineta, tolmačijo tukajšnji krogi kot potrdilo, da predstavlja Cripps v angleški vladi strujo, ki je pripravljena koncedirati Sovjetski zvezi vse, da bi jo le pripravila do še večjih vojaških žrtev. V teh krogih so znane peripetije Edena ob priliki njegovega zadnjega potovanja v Moskvo. Zatrjujejo, da je Molotov ob tej priliki načel vprašanje turških ožin in da je insistiral na ureditev tega vprašanja. Eden se je izgovarjal z obveznostmi, ki jih ima Anglija nasproti Turčiji, toda po povratku Crippsa v London in po njegovih filosovjetskih govorih so nastala nova sumničenja. Splošno sodijo, da pomeni njegov vstop v vlado, iz katere so bili izločeni vsi konservativni ministri, kolikor se niso strinjali z ojačanjem intimnih odnošajev s Sovjetsko zvezo, da se je Anglija še bolj posta.vila na sovjetsko  stran   .Churchill  je  o Sovjetski
zveži izjavil, da jo Anglija potrebuje, kar je razumljivo, saj predstavlja Sovjetska
zveza eno izmed neznatnih nad Velike Britanije. ^Ingdam^ ugotavlja na nekem me-
stu, da Anerlija. kakor kaže. znova poskuša doseči, da bi se njeni zavezniki zanjo borili. i
Rdeča injekcija v Londonu
Rim, 24. febr. s. Stafford Cripps, mož, ki pomeni injekcijo »rdeče krvi« v angleško vlado, ni izgubil časa, da ne bi jasno pokazal oblastnikom v Moskv: svoje simpatije za boljševiško stvar V Liverpolu so obhajali obletnico ustanovitve rdeče vojske in na zborovanju je govoril Cripps, ki je poveličeval vojaško silo Sovjetov ter jo označil za odloči ki i faktor za usodo Velike Britanije.
švedski manevri
Stockhoim, 24. febr. s. Včeraj so se na JuUandijt pričeli veliki manevri švedske vojske. Doslej pri zimskih manevrih S> nikoli ni sodelovalo toliko ljudi in se niso uporabile tol-ke vojne potrebščine. Inscenirala se je prava bitka na zasneženem ozemlju. Temperatura je bila 8 stopinj pod ničlo. Pri vajah so nastopili oddelki smučarjev in druge specializirane čete. poleg tega pa tudi skupine tankov ter motoriziranega topništva. Preizkusilo se je tudi orožje najnovejšega izuma.
Oče generala Franca umrl
Madrid. 24. febr. s. Včeraj je v Madridu nenadoma umrl vpokojeni general Nikola Franca, oče španskega 'državnega poglavarja
Madrid, 24. febr. s. Nicola Pranco Sohra-do, oče poglavarja španske države je umrl včeraj dopoldne v starosti 88 let. Bil je ves čas v pripravni službi španske mornarice. 2e pred leti pa je bil vpokojen in je živel v Madridu. Pred dnevi je obolel za influenco. Njegovo stanje se je v noči na ponedeljek nenadno hudo poslabšalo. Po odrelbi generala Franca bo njegovo truplo prepeljano v Pardo. Bržkone bodo pokojnega generala Franca jutri pokopal L
Omejitev potrošnje bencina na Portugalske«
Ijrbona. 24. fehr. s. SI. marcem « n*
Portu $3l\s k cm uveljavijo omejitve v potrošnji bencina. Odrlc; bo ukinjen promet mo-rcciklov in  privatnih av+omobilcrv.
Velik požar na Švedskem
Stockhoim, 24. febr. s. V Kungaeu oU-
zu Goteborga je nastal velik požar, ki uničil  32   hiš.   Dva   otroka   sta zoglenela. Večje število ljudi je bilo ranjenih.
Velik požar v Cadizu
Madrid. 23. febr. s. Ogromen požar Je uničil velik mlin v Cadizu. Mlin je bil šele lani zgrajen. 6 k oda je nad milijon pcnL
Stran 2
»SLOVENSKI  N A RODc.torek. 24   februarja 1942-XX.
Btev, 45
Matija z vsem, kar premore
Od snega, dežja in poledice do brozge in povodnji
Ljubljana. 24. februarja Meč vs^mi  vremensAcrm: svetniki, k ^lako imtnujemc. uživa naj več j' utfied
Nfcfca s* ne odpu>\c svoje prr>tojno-tw častnh nalog. Nihče drug' nima tako nemočne besede pn ledu kakor on. Ne vemo kdo !e začet pr pi>o\aTi Matiji tako izredne zjvuge za vreme vsekakor pa n; bi! le verzifikatcT. temveč pravi prerok ko je dejal, da »Matija ied razbija« Pozneje so ]>a naibr/ pritaknili: »Oe ca m ga pa na redi«, tako da je bil vremenski rek uporabljiv za vse pr-mere.
Le*n*. s<  ie M itija še posebno pr1 r*ra vrl. da :e dane* tembolj zamahnil s snojo legendarno ^ckiro   Pripravljati se je začel ?c v nedeljo   tako da Kno se lahko le dr»a Včeraj vm< poledico menda prav za-
radi tega. da ima danes Marna tem več de'a tnr da m je ^e tem bol i utrdi! »lovev Včera; vmo kritično sprevideli, da se bodo ledenik- na naših hodnik;h začei' taliti. Ne-W*er so menda šole včeraj IHM■ tt\ koliko ledu je nakupičenc^a na hodnikih m začel: m -.."».jemati delavce Delo ki bi bilo lahko oprav'icno /e pred mesecem, ko je zapadel 1 vi ^neg e mora' dane*, pomagati končat-Ma *;ia 9 v o ju sekiro. Včeraj popoklne je r-iOr'o tud- tako divje snežiti, da sc mc->čan^ mora: otH kidanja snega s hodnikov, kar je vsekakor redek dog<«ick   Prvč v tej
so/orii v~no dobili mero m*lcrc£.i sicg«. Sneg se ie začel takoj oprijemati i c in drevja. Zvečer ;c bilo potrganih ft n-nogo tcfcfousjkfli / c :n tud' neka prostih c'cktro-vodov. Teč noč jc osraJa Rožna dolina brez titA h Ji i
Me&am ^> se včeraj tudi začel bft+i da jim bo sne^ poVmu'1 strehe PonoMnc «n se 7 aefcsti - N streli 7".aće?; va!'r; *Hnr od vbv
Jlledei /VKove delavci m mttali «neg rta cesto  rxxi-o res. <ia doslej sneg Se ni
poHonail več s<reb in da še m bilo večje ftode na ilebovih. Tud- drevje na srečo ni tako polomljeno kakor «roo se včeraj bal; da bo. Snežilo n tako doigo da b se nabralo na vejevju več snega; sneg je kmalu začei s-prati zopet dež. Včeraj sme prejemali od neba skoraj vseh vrst dobrote, samo mane in toče ni bilo Meniaje je deze-vaio prsno, na leta val je sneg padalo je bab je pšeno.
Zc včeraj *mo preizkušal: trpe/nos* obutvi; bila je prav za prav neke vrvte <?eneral-ka. medtem ko je danes premiera . Davi je bila tu m tam brozga že tako globoka, da nam je selila v čevlje od zgoraj navzdol in smo ,o zajemali celo z visokrm; čevlji. Pripravljeni pa moramo b:t; seveda na prave poplave na cestah in prav je. če se bomo opremili z re^ilmmi pasovi.
Medtem ko ie včeraj zjvrtrai *e zmrzo-va:o. je bilo davi že izrazito južno vreme, kakršno se navadno začne lc na Matjev dan. Matija je pa tudi začel polteno zalivati. Davi je dc/evalo kakr*r jesen:. Kljub vsemu svojemu s'ovesu n moč pa Matiji se v oda ne bo < »pravi! vsega dela sam. Južno vreme bo najbr/ trajalo do konca tedna samo PO sebi sc pa razume, d* prvi jug ne bo prrHnd \sricga S:cer r*a gorje nam. če h: sjplaval že prve južne dn ves sneg po vadil Toda j bi splavali z njm vred tudi mi in bi nc bilo v*e opravljeno Ie 9 »knajpa-n;ern«. to «** nravi z Krozganjem po brozgi, ki seča do ko'en Dovolj ho la gobova že zdaj. Cestni kanali ne bodo rnogli požirati sproti vse vode zlasrti Se ker »o marsikje ce?*tne kadim ie zatrpane s s-rje^emn. zato moramo biti pripravljeni, da Kodo pr.r»la vi jeni hodniki. Tu in tam bodo dobili najbrž nekaj vode tud- v kleti, če niso p*-.k r beli. da bi b:-' *ne*j >!jh v*aj r*d n e-poArrcd n c bližine kletnih <«ken.
Iz naše Opere in Drame
čajkovskega Onjegin — Cenzatova Zaljubljena žena
Ljubljana, 24. februarja
Peter Iljič Cajskovskij je dolga desetletja vei;ai kot najpomembnejši in po širokem svetu najbolj priljubljeni rusk: skladatelj. Po nastopu Musorgskega in tovarišev, močnejših :n nacionalnejših ruskih glasbenikov, je glede pomembnosti in izvirnosti stopil v drugo vrsto, glede popularnosti pa je doma in v tujini obdržal prvo mesto. Nobenega ruskega komponista opere, simfonije, uverture, baleti, suite, razne godalne in klavirske skladbe niso po ruskih, evropskih m drugih gledališčih in koncertnih dvoranah tolikokrat in s tak m uspehom na sporedih, kakor Cajkovskega dela, ki jim je število uprav ogromno. Seznam njegovih skladb obsega v najbolj drobnem tisku vso stran leksl-kalnega formata. Pa je živel le triinpet-deset let in glasbeno ustvarjal pičlih trideset- Bil je torej bujno produktiven genij, kakršni so redki v zgodovini glasbe. Človeštvo ga ljubi in visoko ceni kot glasbenika izredno melodične invencije, rasnega, čeprav z zapadnmi vplivi skaljenega temperamenta, najmočnejše zvon k osti m prekipevajočega lirizma.
Med njegovimi opernimi deli stoji na Čelu »Onjegin« kot najbolj priljubljeno. AajčešČe uprizarjano in najrajš: poslušano Tudi pri nas je Evgenij Onjegin s številom uprizoritev visoko presegel njegovo P.krvo damo in Jolanto. dasi spadata tudi ti dve med bsere našega opernega repertoarja. Bržčas je Puškinova divna pesnitev, kj daje operi vsebino, v izdatni meri pomagala Onjeginu do tolikega uspeha in trajne rr:'.jubljenostL
Nova uprizoritev popularne lirične opere v sedmih slikah je bila torej zopet dobrodošla, z'.ast; >e. ker sta poskrbela dirigent A. Neffat in režiser C, Debevec za prav dobro izvedbo in glede nekaterih slik tudi prav posrečene izpremerr.be. Zlasti se dojmi ugodna izprememba 3. slike I- dejanja. Zdaj prepevajo jagode nabirajoča dekleta v ozadju gozda, da jih samo slišimo, a ne vidimo, ozko prizor šče z gozdom v ozadju pa ostaja le za Tatjano in Onjegina.
Naslovno partijo igra in poje Primožič odlično in ^ mu je izpočit glas dobro uveljavljal rudi v visokih legah. Izvrstna kreacija Tatjane po Hevbalovi se je pevski še utrdila in psihološko poglobila, v igri pa razvila do mnogih lepih detajlov. Veliko arijo s pismom je izvajala zopet močno učinkovito in žela zanjo topel apla\-z. Prikupen Imenski je Sladovljev; pevski sicer spočetka še ni docela sproščen, v gT; ne dovolj okreten, a v nadalj-nem je boljši in odločnejši. Vobče mu ne-
dostaja ie potrebne topline v spevu in živahnosti v kretanju. V vsej kreaciji pa čutiš pevčevo lepo stremljenje po naravnosti in iskrenosti. Španova kot Olga glasovno ni bila razpoložena ui zlasti v 1. sliki medla, vendar v celem ustrezna. Koge-jeva kot Filip jeva je zopet prav dobra v petju in igri. Poličeva kot Larina, B. San-cin kot Triquet in Dolničar kot Zarecki so povsem na mestu. Kneza Grem i na b^ moral peti Lupša. ki pa je zbolel in je vskočil Betetto. ki je kajpak za arijo žel kakor vselej toplo priznanje.
Zbor je prav dober. Z baletom pa smo zopet v veliki zadregi, ker imamo pač plesalke, a le še par plesalcev. Treba bo torej pridobiti za balet nekaj moškega naraščaja, a tud: ženski del pomnožiti. Da operni zbor ne more sam lepo skladno plesati poloneze, se je izkazalo uprav komično. Nastop je bil vaščansko diletantov-ski!
V ostalem je predstava močno ugajala m prinesla solistom, orkestru in zboru dosti prisrčnega priznanja, nekaterim glav-n m pevcem pa tudi zasluženega cvetja.
Nova italijanska dramska novost je bila Giovanna Cenzata tridejanska komedija z naslovom »Zaljubljena žena«. Naslov pa se ne krije dovolj z vsebino gre, ki prikazuje borbo zvesto ljubeče žene za moža, ki je zašel v mrežo lepe vdovice. Osvoji si ga zopet brez kazane ljubosumnost:, brez krika in krčev s tem, da napravi moža ljubosumnega, mu žali &smolj ub je in ga z znaki, da vse ve, pritira v neznosno živčnost.
Avtor operira z najbolj nežnimi in rahlimi sredstvi ter je komedija pr-jeten vzorec fine psihološke salonske igre brez vsakršnih močnih efektov. Vse dejanje v ie znanem odnosu med ženo, možem in ljubico se godi skoraj zgolj v njih dušah in je zunanj.h dogajanj skopo malo. Tri moške stranske osebe skrbe v zcio resni igri za vesele trenutke; vobče pa je dramatik prikazal vse moške negativno, vse ženske pa pozitivno.
V ospredju stoji žena Serena, duhovita, junaško se obvladujoča, kj jo predstavlja bistro in elegantno Severjeva. Odlikovala se je v ulogi, k* je njeni običajni stroki prav nasprotna in s tem izpričala svojo široko sposobnost. Ljubica Helena je Vida Juvanova, ki jo predstavlja z izredno toploto in prisrčnostjo, mož dr. Fabrizio pa je Nakrst. ki je s to ulogo dosegel igralski uspeh prav posebne sile in lepote. Izkazal se je vnovič vrlo sposobnega za mo-
dernega igralca vzorne govorice in prožnega kretanja.
Da ^ :ned Nakrstom. Severjevo in V. Juvanovo so bili podajani z vzgledno živahnostjo, bistnno m udarnostjo. Ti d-a-log. so viski igre in prinašajo gledalcem zares velik užitek.
Izvrsten dr. Agno. živinozdravnik. do-brčma. biebctač in neprostovoljen komik je Gregonn  v  odlični maski in igri. pa
Peeek kot omejeni bivši hotelnik Contini. poosebljena neznosna mora. Tu sta končno še nervozni Antonelli. pa dobra modra mama Ana, ki jo igra Nabiocka.
Zabavna, v bistvu malo verjetna vsebina .n uprav koncertna uprizoritev komedije v skrbni režiji prof. O. Šesta je našla hvaležne poslušalce tem bolj, ker je kakor I zares dober dovtip: kratka in okusna.
Fr. G.
Cenik za zelenjavo in sadje
veljaven od Z4« februarja 1942-XX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17. j z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v J prodaji pri proizvajalcu ter prt trgovcu na j debelo in drobno. Cene. ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se n.orajo cene dejansko ginati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni.
Prve cene veljajo za k.tc blasra na debelo, druge pa za kg blaga na drobno.
Česen S 50. 9 50. rdeči korenček 3.25. 3.65. karfljola 3 65. 4.25. čebula 2.60. 3.20. solata (eriivija. zobč^.sta in navadna) 3.65. 4.65. radič 6.60. 7.40. zelena (glavice) 3 65. 4.05. špinača 4.90. 5.30. pomaranče prve skupine iMoro-Tarocco) 1. vrste (2. vrste) p 05. (5.30). 7 05. i6.15). pomaranče H. skupine (Sanrruino - Saneruinella). 1. vrste .2. vrste 5.20 (4 70). 6 10 (5.50). pomaranče III. skupine (Biondo) 1. vrsta (2. vrsta) 4.80 «4.45), 5.70. (5.15) fige suiis v celofanu 9 90 10.90. fige suhe v košaricah 9.10. 10.50, limone I. vrste (15 cm obsega) 3 27. komad 0.40. limone IT. vrste (pod 15 cm) 2.77. komad 0.35. jabolka I. vrsto 6 2?), 7 1fi. inholka IT. vr.=<Te r>60. 6.40. ma.nd.innp T. vrjrte 4.85, 5.6.V mandarine II. vrste 4 45 5.10. maroni I. vrste 6.20. 7.75. orehi SoTrento 12. 14.15, orehi navad-
ni 8.40. 12.10. krompir domač pn kmetu 1 liro, 1.30  krompir za seme >Bfntjec pri
kmetu 1.5. krompir za seme ostalih vrst 1.30.
Opombe:
1. Jabolka 1. vrste so: parmene. renetke. champagne. Grafensteiner. Morgenduft. Jonatan. Wa<rner. Star. Imperatore. Abbon-danza. Sergente, Annurche.
2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vr-j sto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo
morajo izročiti kupcem račun z označbo biaga. vrste in enotne cene ter morajo rJ-di kupci zahtevati tak račun.
3. Ta cenik mora biti izvesen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja. — izvzemal domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare.
4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
5. Okrajna načelstva lahko določijo se nlZje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobrpno od Visokega komisariata.
6. Kršitelji tepra cenika se kaznujejo po
uredbi št. 8-, SI. list št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 21. februarja 1942-XX.
Visoki Komisar Eniilin Grazlnli
Izgubljeno, zavoženo življenje
Josip Guzelj je v 2© letih presedel že 12 let v zaporih Sedaj je bil znova obsojen na osem mesecev strogega zapora
S tujo legitimacijo sta izva bila skromno priseljenčevo garderobo
Ljubljana. 24. februarja Josip Guzelj je izucen knjigovez. Star je Ze 40 let, vendar se je v svojem dosedanjem življenju le redko pečal s svojim poklicem. Tem bolj pogosto je bil gost naših jetniš-nic. kjer je v zadnjih dveh desetletjih presedel malo manj kot 12 let svojega življenja.
Po osmih razredih osnovne šole, uspešno dovršenem nemškem tečaju, se je *zučil knjigoveške obrti in bil na najboljši poti, da postane soliden član človeške družbe. Celo poročil se je kmalu ir. v zakonu sta se mu rodila dva otroka. Toda možu pošteno in delovno življenje ni bilo usojeno. Kaznovan je bil do cianes že desetkrat in zapis njegovih kazni obsega med drugim tudi dvakrat po tri leta robije. Ko ga je predsednik senata po petkavi razpravi blagohotno nagovarjal, naj se vendar že spametuje, aaj bi mu njegova obrt nudila dovoli možnosti za dostojno življenje, je zamahnil z roko, češ žrtev sem razmer. Iz poteka razprave pa ni bilo mogoče spoznati, kako je prav za prav s temi razmerami, ki so zakrvile njegovo zavoženo eksistenco, nasprotno, slišali srno, kako se je žena njegova nesebično zavzela, ko se je vrnil iz zaporov, za njega, mu oskrbela hrano in potrebno obleko. To vse kljub temu, da sta že dlje časa ločena in cia se žena pošteno preživlja s trudom svojih rok.
Zagovarjati se ie moral Guzelj pretekli petek zaiaai trt h kazn.vih dejanj. Iz kaznilnice v JMariboru je prišel tik pred lanskimi vojnimo dogodki. Nekaj časa kronika o njem ni vedela poročal; nićesar, nato pa je kmalu zabelež.ia prvi greh, drugi in tretji. Majhne tatvine in malenkostne prevare. Prenoči! je v Florijanski ulici pri Možmi in z nj m sta izginili dve rjuhi in dve prevleki. Enako nespoštljivega do izkazane gostoljubnosti se je izkazal, ko je kmalu nato prenočeval na Jezici pri Ajigeli Kunst-Jjevi. Odnesel j: je dva suknjiča. Končno je neki starejši siromašni ženi izvabil pod pretvezo are za stanovanje 50 lir. Zatrjeval ie sodnikom, da je bil v stiski in da je potreboval za hrano, čeprav je hrano imel doma. Ukradene stvari je pol roko prodal za ničevo ceno: perilo mu je vrglo 90 lir, suknjič pa 100.
Guzelj očitanih mu grehov ni tajiL Le gleue denarja, ki mu ga je izroč la omenjena stara ženica za aro, je trdil, da je bilo le posojilo in da ga ženska ni prav razu-I mela. Toda ženica zaslišana kot priča je vztrajala pri tem, da mu je denar dala za
aro. Sodišče ji je dalo popolno vero. Senat pod predsedstvom dr. Julija Felaherja ga je obsolil na 8 mesecev strogega zapora in
2 leti izgube častnih pravic. Guzelj je kazen sprejel. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik. obtoženca pa je branil ex offo dr. Viljem K rej č L
Grdo dejanje sta izvršila Ivan in Franc, ki sta siromašnemu priseljencu odnesla vse, okoli 6000 lir vredno garderobo. Obtožnica ju je bremenila z dejanjem v zvezi zločinstva napravljanja lažnih listin po § 214-1 in II. k. z., obenem pa prestopka prevare po § 334-1, drugi stavek k. z.
Aleksander Debenjak je stanoval nekaj časa v začasnem zavetišču na Prulah. Kmalu pa je odšel. Pred svojim odhodom je shranil pri slugi vso svojo garderobo, ki jo je prinesel s seboj na begu pred vojnimi nevarnostmi. V i veh kovčeg h je imel najnujnejšo bleko. precej perila, čevlje in razne toaletne potrebščine, kar vse je bilo, kakor smo že omenili vredno okoli 6000 lir. Obtoženi Franc pa le kmalu za tem zvedel, da je Debenjak nekje v tuj.ni zaprt. Nagovoril je svojega tovariša Ivana za dvig kovčega.
V slaAčUčarni Pelicon sta sestavila pismo, s katerim je bil prinesnik pisma pooblaščen, z legitimacijo nekega akademika Leona d\igniti oba kovčega. Ponaredila sta podpis Debenjaka, Ivan se je res napotil s pismom k slugi, ki mu je v dobri veri. ker se mu je dejansko legitimiral s predpisano legitimacijo, izročil oba kovčega. Obtoženca sta s prevaro izvabljeno blago deloma obdržala zase, deloma sta ga razprodala, denar p aporabila. Tudi legitimacijo je Ivan izvabil ol njenega lastnika na goljufv način ter z njo dvignil tudi razne podpore, ki so bile namenjene lastniku akademiku.
Oba obtoženca sta dejanje v bistvu priznavala. Senat ju je po krajšem posvetovanju obsodil, in sicer Ivana na 5 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni. Franca pa na 7 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni. v
Zelenjava ]e jela pohajati
Ljubljana, 24. februarja
Z magistrata smo prejeli:
Kakor druga leta tudi letos niao zele.nja-darji ob najhujšem mrazu vozili zelenjave na živilski trg, saj tudi zelenjava naglo zmrzne, poleg tega pa v letošnjem hudem mrazu niklo ni mogel obstati na trgu. In kakor prejšnja leta so tudi letos v najhujši zimi nekatere   gospodinje   same   hodile v
Kralcovo in Trnovo k svojim stalnim dobaviteljem pd najpotrebnejšo povrtiuno. Ko je pa mraz ponehal, je bilo vedno manj zelenjave na trgu in mestno poglavarstvo je
Mrtev zajec
S puško na rami jo je mahal Toivo po tU -n gozdu. Na jermenu njegovega kratkega ovčjega kožuha je visel zajec z zvezanimi zadnjim: nogami. Kar je Toivo obstal, si popravil čepico ;n pridržal sapo.
Vse je bilo tiho. Toivo je počakal nekaj časa. potem je pa nadaljeval svojo pot. 2e zopet je misld na Helmo, Videl je njen obraz pred seboj z obema jamicama in daleč na-rasen stoječimi srvetlo rjavimi očmi pod širokimi, temnim: obrvmi. Crim se zmrači, odnese zajca pred vrata rdeče hišice, Kjer
prebiva s svojo teto, potrka na okno in se skrije za vodnjak. Mislil je na to. kako je zadnjo nedeljo  spremljal  Helmo  po plesu
domov in kako sta se v temnem gozdiču poljubovala. Danes je bila zopet nedelja, danes bo zopet zvečer ples v vasi. Danes pojdeta   zopet   skupaj  domov   skozi temni
gozdič.
Večerna zarja je ugašala za drevjem. Toivo je pospeš.l korake.
— Stoj! — je zaklical nekdo. Toivo je obstal in se obrnil. Pr. visoki skladovnici drv je stal mož v v:sok:h klobučevmastih škornjih m s puško čez ramo. Gozdni čuvaj! Toivo je hotel zbež&ti, pa je obstal kakor vkovan.
— Ne gani se m: z mesta ali pa ustrelim! — Toivo je videl, kako se je stari zagnal proti njemu. — Ti že pokažem, kaj se pravi krasti divjad!
Orožnikom me izroč:. - je pomislil Toivo Naenkrat, kakor da se je zdramil iz sanj se je pognal Toivo v velikem skoku v stran in začel na vso moč bežati. Za svojim hrbtom je si šal starega tuliti, sl:šal je škri
panje snega pod svojimi težkimi koraki, in h ru stan je suhljadi. Počil je strel. Odmev se je začul globoko iz thega gozda. Toivo se je vrgel v sneg. planil je zopet na noge in tekel naprej. Večkrat se je spod-taknil. noge so se mu udirale do kolen v sneg, toda to ga ni moglo zadržati, da bi ne bežal, kar so ga nesle noge. Smrekove veje so ga večkrat oplazile po obrazu, da mu je vzelo vid. mrtv. zajec se mu je opletal med nogarni, toda Toivo je bežal naprej.
Gozd se je jel redčit:. Dobrih petdeset korakov od roba gozda je stal velik rdeč skedenj. Toivo je za hip pomislil, potem jo je pa ubral v dolgih skokih proti njemu.
Vrata so bila samo priprta. Točvo je smuknil v skedenj. Skozi špranje lesene stene je prodirala medla svetloba. Skedenj je bil skoraj prazen. Lestva je bila prislonjena na grelo. Toivo je urno splezal po nji m jo potegnil za seboj. Zda.j je ležal zgoraj na ozkih deskah na trebuhu, glavo je bil nekoliko privzdignil in napeto je prisluškoval v tiamo. Zdaj pa zdaj se mu je zazleio, da sliši pred skednjem lahne, drsajoče korake, toda bil je samo sneg, ki je padal v težkih kepah s stiehe.
Kmalu ga je jela obhajati silna utrujenost. Odpel je zajca od jermena ter položil njega in puško kraj sebe. potem ti je pa podprl glavo z roko Moral je zopet rnialiti na Helmo. Zopet je videl njen nasmejani, okrogli obraz z obema jamicama, pred seboj. Ne. Helma ni bila kakor druga dekleta, ki »o hodila danes z enim, jutri z drugim. Helma je hOa sijajno dekle. Za Helmo, je razm sijal Toivo. sem pripravljen storiti vse. Za Helmo bi se odločil za vsako nevarnost. Toivo je zatisnil ott...
Pred skednjem je zaškripal sneg pod nogami. Toivo je planJ po konci. Vrata so rahlo zaškripala in se počasi odprla. Nekdo je vstopil.
— Kar za menoj, — je zašepetal moški glas. — Tu počakava, da odidejo drugi naprej. Sam hočem biti s teboj.
To:vu se je odvalil kamen od srca. Nasmehnil se je. To bo zaljubljen parček, on je pa mislil ... Dekie je nekaj zašepetalo,
pa ni mogel razumeti, kaj je reklo. Toivo se Je neslišno pomaknil naprej in vstal.
— Kako neumna si, — se je začul zopet
moški glas. — Ceaa se pa boj S? Kdo naj bi pa selel tu v akednju?... Zažarela je
vžigalica in razsvetlila roko. slab odsev Je švignil po stenah. Za hip je zagledal Toivo dekliško senco pri vratih. — Saj vidiA, rta ni nikogar tu.
Potem je bilo nekaj časa vse tiho ln
Toivo je uganil, da se poljubujeta. Toivo je ležal nepremično in se smehljal. Moral se je premagovati, da se ni na glas zasmejal.
— Zakaj pa tako drhtiš ? — je vprašal fant.
— Bojim se, — je odgovorilo dekle. Toivu je  postalo naenkrat silno vroče,
potem hladno jn zopet vroče, srce mu je utripalo tako glasno m močno, kakor da ne utriplje v njegovih prsih, temveč nekje 7ven skednja
Tako je bilo zopet vse tiho v skednju in Toivo je vedel, d« se zopet poljubujeta. Zunaj je Sel nekdo mimo po poti, slišali so se glasni glasovi in smeh.
— Naj gre'o mimo. — je dejal fant, — sama pojdeva potem skozi gozdič.
— JDa, — je pritrdilo dekle.
UWjem jo, — > razmišljal Toivo. Ifje-
njega ubijem. Umreti hočem.
— Tu mora biti nekdo, — se je začul Helmin glas.
Ubizem jo, — je razmišljal Toivo. Njegova roka je iskala v temi puško. Pri tem je otipala nekaj mehkega. Zajec, ki je ležal na robu deske, se je zavalil doli v »lama
— Nrkar ne beži proč! — je zaklical fant. Glas mu je drhtel. Toivo je ležal nepremično na svojem mestu. Slišal je, kako je tipal fant v temi okrog sebe, potem je pa prižgal vžigalico. Fant je posvetil nad slamo. Kar je opazil zajca Presenečeno ga je pobral in odlttel z njim k vratom.
— Helma! — je zaklical za dekletom, —
Helma, nikar taito ne beži! Saj Je bil samo mrtev zajec,
Toivo je leŽel nepremično, glavo naslonjeno na roke. Bilo mu je vse deveta briga, Helma, zajec, vse življenje. Bilo mu je zelo težko pri srcu. To je konec nečesa, je razmišljaj Toivo, konec je nečesa lepega.
Zbudil se je ves premražen. Okrog njega je bilo temno m tiho. Toivo je spustil lestve doli in zlezel po njt
Postalo je bilo mrzlo. Toivo je krenil po ozki stezi čez polje, ker ni hotel iti mimo Helmine hiše. Stopal je počasi skozi temno noč, roke v žepih kratkega ovčjega kožuha.
Daleč tam sa spečimi poljj je zasijaia motna, zelenkasta luč. Njeni migljajoč žarki so se poigravali na jasnem nebu. mt*>-
ten odsev je padal na sima polja.
Toivo je dvignil glavo, del je severnem siju naproti, ki mu je kazal pot, skrivnosten, ugašajoč in zopet vzplamtevajoč liki tuja zvezda s svcjjbm premičnim žarečim križen.
moralo zelenjadarje vabiti na trg, da bi bilo čim največ gospodinjstev preskrbljenih s povrtnino.
Trdno smo prepričani, da bi zelenjadarji gotovo radi pripeljal; svoje pr ^iolke na trg, če bd Jih imeli toliko kot so jih imeli nekatera druga leta še o tem času.
Na drugi stran pa tudi tržno nadzorstvo nikiar ni nameravalo, da bi zelenjadarie sililo na tr«f. če svoje blago lahko oddado kar doma. Ce bi bilo blaga preveč in bi se zelenjadarji bali izgube,v bi zelenjavo brez dvoma radi pripeljali na trg. da se obvarujejo škode. Sezona je pa že zelo pozna za jeseni pridelano zelenjavo ter smo si tudi prejšnja leta meseca februarja in marca pomagali z uvoženo zelenjavo. Domačim zelenjadarjem bi delali krivico, če bi jim očitali, da zelenjavo prikrivajo ter jo hranijo samo za izbrane. Zato pa moramo poslušati tudi mnenje zelenjadarjev.
Zaradi slabe jeseni in še slabše zime, ko so vsi vrtovi globoko za mrzli že teiaj. ko še ni ležal sneg. sta brez snežne odeje po-zebla motovileč in špinača. čeprav je pozneje sneg pokril grede, vendar bo tej zelenjavi šele pomlad spet dala novo rasi. Tako torej naši zelenjadarji nimajo več motovilca in špinače ter ju ne morejo pripeljati na trg. čeprav bi bila cena še tako zvišana.
Upoštevati pa tudi moramo. da v teh razmerah  porabimo  znatno  več zelenjavo
kot v mirnih čas h. ker je na mizi pa^ znatno manj spremembe. Pomisliti moramo tudi. da se je število prebivalstva v našem mestu precej zvišalo, a zelenjave smo pridelali manj ko druga leta
Radi smo i'.elenja<larjem tudi očitali, da izbirajo gospodinje ter jim hranijo zelenjavo, druge gospodinje je pa ne dobe pri njih. Vsak trgovec pač mora postreči svojega stalnega odjemalca, zato pa tega ne smemo zameriti zelenjadarjem. Ne smemo se tudi čuditi, če po Krakovem in Trnovem vidimo pogoste obiske gospodinj iz mesta, saj imamo takih o&skov po deželi toliko, da jih komaj prepeljejo vlaki. Stvar je namreč taka, da bo zelenjava v  kratkem pošla, saj
venlar že čakamo novo potTtnino. Naši zelenjadarji se že pridno pripravljajo na pomlad, da nam bodo čimprej poptreprli z nci-
no zgodnjo Eelenjavo. Kleti :n druge shrambe za zelenjavo so ze skoraj prazne, zato na ne moremo več čakati na josoni pridelano zelenjavo, pač bomo pa potrpeli dn toplih dni. da nam naši zolenjanarji jrpet pripeljejo novo zelenjavo na trg.
KOLEDAR Danes: Torek.  24. februarja: Matija
D A X A ft N J K PRIREDITVI Kino Matica: Mali planinec I Kino Sloga: Rdr»če rože Kino Vnion: Rigoletto
PRIREDITVE    V NEDELJO Danes: Dr. Kmet. Tyi ševa cesta 53. Trn-koczy ded . Mestni trg 4, Ustar. Selen-burgova ulica 7.
Kazni za posest e rož j a
Run. 23. febr. s. Službeni list je pred-snočnjim objavil kraljevi zakonski dekret, ki določa:
Kdorkoli bi si brez pristanka pristojnih oblasti ali brez utemeljenega razloga prisvajal strelno orožje, njegove dele, municijo ali eksplozivna sredstva, ki sc smatrajo za vojne potrebščine, bo kaznovan z zaporom do 3 let a!i z globoko do 5000 lir, če je spričo njegovega dejanja ogrožena javna varnost. Ista kazen velja tudi za vsakogar, ki bi našel take predmete in se jih poslužil. V takem primeru je dolžan nemudoma prijaviti te vojne potrebščine poveljništvu ka-rabinjerjev ali kaki drugi oblasti, razen, če se izkaže, da so o tem že obveščeni. Za vse prekrške te določbe so določene zaporne kazni do enega leta in globe do 2000 lir. Odredbe, ki so o tem doslej veljale na državnem ozemlju so odpravljene.
Dekret se je uveljavil z včerajšnjim dnem na področju Kraljevine in tudi na ozemljih ki so bile anektirane s kraljevimi zakonskimi dekreti 19. maja 1941-XIX št. 291 in 18. maja 1941-XIX št. 452, na italijanskih otokih na Egejskem morju dan po objavi zakonskega dekreta v »Službenem listu* tega otočja, v Libiji in Libijski Sahari pa dan po objavi tega zakonskega dekreta v službenem listu libijske vlade.
Iz Spodnje Štajerske
— Trije novi otroški vrtci v Mariboru. Okrožje Mai ibor-mesto je dobilo tri otroške vrtce. Pet otroških vrtcev trenutno preurejajo, 14 jih je pa še v načru. V njih bodo dobivali otroci siromašnih staršev dobre in izdatne južine.
— Voju&kl koncert v Maril»oru. Vojaška godba je v JMariboru zadnje čase že opetovano z uspehom nastopila. S posebnim navdušenjem je sprcjel0 občinstvo njen nastop predzadnjo soboto in nedeljo, ko je sodelovala na proslavi dneva nemške policije. Zadnjo nedeljo je pa priredila vojaška godba koncert v korist zimske pomoći. Zvečer je priredila v Gotzovi dvorani godalni koncert, ki je bil zelo dobro obiskan.
— Maril>or-vke gospodinje se uče kuhati. Na živilske nakaznice se dobivajo zdaj V Nemčiji tudi ovseni kosmiči, ki jih pa na Spod. Štajerskem gospodinje še ne poznajo dobro, čeprav 30 izvrstno živilo, saj vsebujejo vse iedilne snovi. Za šolsko mladino ni  boljšega,   kosila   ali   večerje   kakor je
kasa iz ovsenih kosmiče v. Pa tudi odri sli radi jedo razne iz njih kuhane jedi. Gospodinji nudijo dobrodošlo izprememb0 v jedilnem listu, žonski oddelek v štajerskem Heimatbundu je razstavil v izložbenem oknu na Te^ethofovi cesti nekatere ;"edi iz ovsenih kosmičev in gospodinje lahko  brezplačno  dobe  zadevne recepte.
R?rt?n LfuMfrifia
ČETRTEK, 26. FEBRUARJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v sloven^-ini. 7.45: Operetna glasKa. v odmoru napoved čas<a. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Golob-Ada-dičev duo na harmonko. 12.40; Ambrosia-nov trio. 13: Napoved časa. rKJročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega srtana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: LiuS-1'anski radijski orkeMcr pod vodstvom D. M. Sijanca m komorni zbor. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Prenos koncerta iz Nemčije. 14-45: Poročila v slovenščini 17.15: Nove plo:če Četna. 19.30: Poročila v s!o»-ven^čini. 20.30: »Norma«, drama v dveh de-20: Napoved časa. poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 2030: »Norma«, drama v dveh dejanjih, dolo Felica Romania. glasba Vinccn-za Beninija, v odmoru predavanje v slovenščini, po operi poročila v itaU jansčmi.
Štev. 45 »SLOVENSKI  NARODš*-^ 24  februarja 1942-XX C Stran S
O zaščiti izkopnin
in starih zgradb v Ljubljani
Kakšne so obveznosti lastnikov stavb in najditeljev TeiMr^^ingkih izkopnin
Ljubljana. 24 februarja.
Ozemlje današnje Ljubljane se je v skoro tisočletnem razvoju zelo povečalo napram svojemu prvemu jedru, ki so ga zgodovinar.: .gotovih ne glede na rimsko na-aelbno v šentjakobskem okraju. Na teri-tor ju pr\:h začetkov Ljubljane fa njenega razvoja tja do 18 stoletja je se danes bo-čis-. pa črnijo bodisi v stavbah mnogo mjr^ ..nskih dokazov, kako se je Ljubljana razvijala. Da bi te dokaze, k: so zve priče razl.čnih razvojnih dob. ne uničil novejši mestni razvoj, je ljubljanska mestna občna že skoraj pred desetimi leti na podlag: določb gradbenega zakona predpisala poseben pravilnik o zasč.ti zgodovinski in umetnisk h spomen kov in zgradb ter tudi • zadčiti zgodovinskih izkopnin.
Pravilnik, ki ga mora upoštevat: vsak lastnik za5 tonega zemljišča m pa zgradb, je proglasil za kraje zgo io\iriskega in umetniškega značaja n zaščitil načelno vse ozemlje stare Ljubljane, kolikor ga je bilo do k >.nca 18. stoletja v mestnem obzidju. Natančneje je bilo določeno kot zaščiteno ozemlje tisto, ki je med naslednjimi mejami: Vožarsk pot. Ljubljanica do Šentjakobskega mostu. Zoisova cesta. Emonska cesta :n Vegova ulica. Dvomi trg. nato pa Ljubljanica do Zmajskega mostu, od kooer krene meja čez Vodnikov in Krekov trg do vznožja G raj sne planote Zaščiteno je tu i. vse grajsko ozemlje. Omenjeni pravilnik obvezuje vsakogar, da mora ozemlje stare Ljubljane vzdrževati in dopolnjevati v svojem zgolovinsko umetn:-Akem značaji, m pravi, da se mora v splošnem ohraniti sedanj: tlor:s tega dela mesta. Prav.lruk zahteva", da se morajo vzdrževati glavne v.šmske črte stavb in sedanji način strešnega kritja z bobrove:. Prav tako se mora skladno prilagodit: značaju tega dela Ljubljane naprava novih al: preurejanje obstoječih fasad in izložbenih portalov.
Skrb mestnega načelstva za zaščito zgodovinskih in umetniških spomenikov pa se ni ustavila samo pri tem splošnem določim; temveč je pravilnik se posebej zaščitil določene stavbe oziroma   njih   dele. Med
zaščiten mi poirobnostmi so med drugim zaščitene zrecno tudi zunanjščine vseh ljubljanskih cerkva, na Celovški cesti Cekinov grad. na Cesti dveh cesarjev paviljon v mestnem logu na V-ču. v j>'ln.carjevi ulici je zaščitena zuranjšCina in portal duhovskega semenišča, na Emonski cesti ostanki mestnega in r mj-kega zidu v vrtovih Zupančičev.h nasledn kov in vi-teškega reda ter ob Jakopiču kakor tudi kapci ca z okrog 700 let starim kipom. Na Grajski planoti je zaščiten gra i z vsem: vodnjak.. Na trgu Sv. Jakoba je v Viran-tovi hiši zaščitena Bani ;a. p~»rtal. stopnišče s sLkano kupolo uao kapelo. Na Karlovški cesti portal vo^ne kasarne, na Krekovem trgu oglati mestm stolp, na Mestnem trgu zunanjšOina veže in dvorišče v notranjščini mestnega magistrata. Na Na Mir ju r.mski zid. na Napoleon, vem trgu komenda v.teškega reda. zunanjščina m ves kompleks s cerkvijo. Prel SkoLjo celotna zasnova hiše številka 3. na vse strani s pomolom in konzolami pod kapom ter dvoršče. Prav tako je zaščtena Pred škofijo fasada, zunanjš -.na na vse strani, .. orište in stopnice škofijske {.alače.
Med spomeniki so zaš.'iteni sp- n.en k ob Grubarjevem prekopu iz leta l>25.t spomenik ob mostu čez Išco iz leta 1833.. Hrenov križ na Ambroževem trgu, Marijin spomenik na Sv. Jakoba trgu, M ki os. če v spomenik na Rimskem trg. Piešernov spomenik na Mar: j nem trgu, Robbov vodnjak na Mestnem trgu. spomenik padlim vojakom na Hrvatskem trgu. znamenje Sv. Trojice ! na Kongre.-nerr. trgu. Trubarjev spomenik v L'Lci o, maja. Valvazorjev spomenik na Valvazorjevem trgu in Vodnikov spomenik na Vodnikovem trgu. Na Starem trgu Je zaščiten tako imenovan; črrnomeljski dvorec, ki spada estetsko med najvažnejša poslopja v Ljubljani. Je to hiša Stev.lka 2. od katere je zaščitena kompozicija mase vsega kompleksa med Trančo. Starim trgom in obrežjem Ljubljanice. Na Starem trgu je me 1 drugimi zaščitena fasada h še št. 34t last verskega zaklada, dalje stiski dvorec. Izven ozemlja najstarejše Ljublja-
DNEVNE VESTI
— Oh-i-hin kulturno delo društva »Dan-Alighb'H« v tujini. Kljub vojnim težavam je znano društvo »Dante Alighierir
tudi v sedanji seziji izvedlo številne kulturne prireditve na sedežih svojih odborov v tujini v sodelovanju z generalnim ravnateljstvom za Italijane v tujini. Koncerti s sodelovanjem odličnih umetnikov so bili v Baslu.. Bellinzoni. Bernu. ChJassu. Gdan-sku. Drai ianih. Essenu Frankfurtu. Frei-burgu. Ženevi. Gradcu. Inomostu. Lipskem.
I.ucanu.   Monakovem.    Neuchatelu. NQrn-
bergu. Tirani, Beljaku in Curihu. Razen koncert« v so se vršila tudi številna predavanja in proslave s tujimi in italijanskimi covomiki. med katerimi jih je bilo neko) odposlanih naravnost iz Italije. Tečaji lta-lijanskega iczika so bili otvor jeni v An-wersi. Bermi. Gdansku, Essenu. Frelburgu. Ženevi, Gradcu. Haarlenu. Helsinkih. Carini La Chaux de Fondsu. L'Aji. Linzu. Neuchatelu. Nizzi. Parizu, San k t Gal lenu. Smirni. Tanceiju. na Dunaju in v VVurz-burgn.
— Vaznj    uspehi    j'aAij«*krgu »HVMirga
zdravnika. t-'a.vijSKo i.aidvn^)ko kiruišKo društvo je priredilo v soboto v avli očesne ki nike pavijske unnerze zanimivo predavanje, ki »o mu razen zdravrukov prisoji v u val tudi številni univerzitetni profesorji, asistenti. aksrtemiaTj m druge osebe. x r^ :aval je drž. svet. piof. Angelo Vico-lato. ravnatelj < talm'čn« klinike, o chera-topljstici. t0 je o naaon.estitvi dela nepro-zome rotenlcc s j.ruzoi-no. Predavatelj je io ti t.ei.jv "'7'".( ne nadomr<"."vt, ki uh je izvršil zadnja leta, z operacijami, ki naj bi vrnili vid očem. dotlej smatranim za izgubljene. Predstavil je poslusal-<. em C! / . ki se je rod'1 slep na obe či. Z opo! j <ij°. P'i kateri je uporabil rože:.!^ komaj dva uri mrtvega človeka, mu je vrnil v: i m srečni človek bo te dni odpuščen z dobrim vidom, Da se bo pa do~ .^e^Ia večja irvtovost glede izida operacij, bg nujno premagati še nekatere tehnične !i-:k će P! i dosedanjem številu operacij ;,e bil dosežen uspeh v 50" • primerov'. To izpodbuja k nadaljnjemu trudu za čim uspe^nrjA o in Širšo uporabo metode, od katere si obetajo številni slepci vrnitev vida.
— ža!o::rra triestske družine. Ffcedi oktobra lani je 331etni Dante Raguseo obiskal svo; hčerko Ano Marijo, ki je živela pri
njegovi ločeni ženi. Nesrečnež je po nekaterih besedah potegnil samokres in streljal brezumno okoli sebe. Ubil je svojo laV ščo Rczo Ne^rličevo. ranil pa ženo LLno Hvartjevo in malo Ano Marijo. Za to dejanje ie odgovarjal konec preteklega tedna prec* okrožnim sodiščem. Obtožnica pa mu je cJitala tudi nepravilnost, ki jih e zagrešil v občinski službi v zvezi s poslovanjem z živilskimi izkaznicami. Sodi,'* gra je zaradi zmanjšanih duševnih sposobnosti obsodilo na 25 let in 8 mesecev to-M;e-
— Med t4in ko le bil na dopustu. «o tra
po pometi proglasili za izginulega. Najprej v- jassce r.ato pa še občinske oblasti so te rini javile družini Guaitani v Miianu. da je izgubljena sled za vojakom voznikom Antonom Guaitanijem na bojišču v severni Afriki. Družino pa žalostni obvestili nista spravili iz ravnovesja, saj ie bil izginuli Anton Guaitani — doma na dopustu. Vojaška oblastva. ki so noartopma skrbno in natančna, so obvestilo odposiala ro izidu prve preiskave. Guaitani ie bil na neki Dre-vozni ladji ? svojim oddelkom na poti v Libijo. Pri tem je pri nekem plovnem incidentu padel v morje. Ooremljen z rešilnim pasom ie 5 ur Dlsval ponoči po moriu. dokler ga niso opazili z neke druge ladle in ga reši1' Ko se ie vrnil na svoje izhodno mesto ie dobil nekaj dni dopusta in in ko ie prišlo nepričakovano obvestilo, je bil že do::.a.
— V-i velesejmi ra'en milanskoga o^po-ve*nni. Z namenom, da se v sedanjem vai-nem trenutku z^dovolj'ji f^'dv«?em vrhovne potrebe vojsk«,  je bilo sklenjeno, kakor poročn nedeljski   On tiare deSa Sem odpovedati  letos vse  razstave in vzorči velesejme.  S  tem  bo mnogo prevoz-flredstev razbremenjenih in ranp*f
vojski. Edini izjemi sta nitdnar^dL:il vzorčnj velesejem v Milanu cxl 11. do 27. aprila in >Razstava gledaliških irnetn^h obrti« od 26. aprila do 31. maja v rirenzi. Izjema za milanski velesejem je bila napravljena predvsem zato, ker so pripravljalna dela že zelo napredovala m je zagotovljena  udeležba številnih  tujih držav.
— Rok za prijavo terjatev in dolgov pri Pohotnem uradu Visokega komisarljata v Ljubljani je podaljšan do 1. marca L 1942-XX. Po tem roku se prijave, razen v primerih, da je Seznam izseljencev kasneje izšel, ne bodo obravnavale.
— Nesreče. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico z dežele le dva ponesrečenca. Alojz Mavec. 331etni vozač v kočevskem premogovniku, je padel v rovu m se ranil na glavi. — Miroslav Rak. 81etnl sin vlakovodja iz Vevč. si je včeraj pri sankanju zlomil levico. — Ana Prestopnik, 77. letna postrežntca lz Ljubljane je padla na cesti in si zlomila levo nogo. — Matija Rački. 291etni trgovski pomočnik te Ljubljane je padel na steklenico in se obrezal po obrazu.
Iz r'^Mir^e
—lj Vedno topleje. Jug prinaša vedno
toplejše zračne plasti in včeraj se je Že zelo ogrelo. Popoldne ni več zmrzovalo. N&jvisja dnevna temperatura je znašala sredi mesta -^1.8°. Zanimivo je. da je Mo zunaj mesta topleje kakor med mestnim zidovjem, kjer se vremenske spremembe ne čutijo tako kmalu. Tako je znaala najvaV-a dnevna temperatura včeraj v Trnovem 2.4. Tudi davi je bilo v Trnovem topleje kakor v Zvezdi; v Trnovem je znašala temperatura v Zvezdi pa 0 2°. Snežna plast je bila davi 45 cm debela. Včeraj je zapadlo 2 cm snega.
—lj V vrtnarskem tečaju Sadjarske m \ rtnar>ke podružnice Ljubljana IJL bo predaval v sredo dne 25. t. m. g. inž, Janežič P Vanjo o spomladanskem zatiranju bolezni in škodljivcev na sadnem drevju (torej o škropljenju, nastavljanju pasti in iepljivih pasov, biološkem zatiranju Itd,). Začetek točno ob 18 uri zvečer v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegov: ulici Skioptične slike. Vstop prost. Podružnica bo tudi letos opravljala škropljenje sadnega drevja z arborinom in žve-pleno-apneno brozgo prvenstveno svojim 1 lanom po nizkih cenah. Prijave naj se pošljej0 čimpreje najkasneje do 5. marca na naslov blagajnika g. T. Drenjka, Centa v Rožno dotno 36. (tel. st. 2355) z navedbo ali želi naročnik arborin al! žvepleno-ap-neno brozgo. Podružnica tudi posoja svojim članom ročne nahrbtne Škropilnice ki oddaja škropiva. Tudi te prijave je poslati na gornji naslov.
—lj Dobava navadnega In kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnjo makadamskih ce«t m potov je razpisalo ljubljansko mestno poglavarstvo ter bo dražba gradiva iz gramoznic v sredo 11. marca ob 10. uri. dražba gradiva iz kamnolomov pa v petek 13. marca ob 10. uri na mestnem cestnem nadzorstvu v pritličju na Vrazovem trgu št, 4. kjer interesenti dobe tudi vsa potrebna pojasnila in razpisne pripomočke za 5 L. Razpis izide v prihodnji številk: : Službenega listac.
— lj Milo za mesec februar je že prišlo.
Trgovci, rajonirani pri veletrgovcih Jela-činu, šarabonu in pri Krtsper ColonaJe, dobe nakaznice za milo v mestnem preskr_
bovalnem uradu.  Irugi pa tam, kjer so jib
iobivali doslej.
—lj Koncert znamenitega čelista N. Brn-
nellija.  k: se bo vršil v petek  dne 27.
t m., bo imel naslednji spored" 1. Rihard S*rau5?: Sonata op. 6. 2. Beethoven* Varijacije na Mozartov tema iz opere Čarobna pilčal. 3. Paradisi*. Siciliana. 4-Boccherini"   Rondo. 5. Bocchermi" Kon-
~rf v d-diru z Bninellijevo kandenco. 6. ;c«y: Sanje. 7. Zanella - Bonucci" herzo" 8. Alfano- Romunski ples. 9. luncIeT Brunelli-  Predica.   PTi klavirju
'.- W9\   ^moricelli.  Koncert bo v velfld
Ljubljanski v
KINEMATOGRAFI
IT
Predstave ob delavnikilr ob 16 in 18.15. ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30
KINO MATICA • TELEFON 22-41 Docodivttiae   malega   defka  ▼ pretekli svetovni vojni po romano Salvatorja Gottr
Mali planinec
Klio 5»nn»njelo — M^rio Ferrari — Mario
Artese itd.
KINO CNIOR • TELEFON 22-21 Nesmrtne delo Viktor Bnfo-Jeve drame, ki
jo   je   afflasbil   slavni   Glnseppe   Verdi t opero
Rigoletto
Wrhel   Simon,   Paola   Barbara.   Rosan o
KINO   SLOGA  •  TELEFON 27-30 Zabavna  filmska komedija  po znanem gledališkem komada
I
Sira. Umberto Melnatt, Sablt Cvt. fM Gioi
FJharrr>orućJT; dvorani. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice
—lj Za iiansfjae reved« je arnitekt goep. Josip Oostapenu-ia mesto cvetja na krsto gdč. Eaeonore Dev podam 100 L, poleg tega pa se 100 L namesto cvetja na krsto g. Avgoasta Praprot, n: k a  Mestno poglavarstvo
izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranib. Počastite rajne s dobrimi deli!
Z*. IX OB I8.90 PREMIERA
VESELI TEATER
—Tj Trvu*Lim v "Veselem teatra« b« v četrtek 2%. februarja ob 18.3t. Predvajali bomo popolnočna, no? profram itev. 16. Spored kratka drama »Ljuboamrnnost«, Vombergarjeva enodejanka »Čudna snubca«, stteč .Škandal v Stranj hoteiu, kupleta Ljubljenčka rodbine an Srečanje ▼ parku, predavanje profesorja zgodovine, povest o študentu, kratek intermezzo itd. Prepričani, smo, da bo naf novi, vsestransko skrbno izbran program dosegel popoln uspeh. — Predprodaja vstopnic v četrtek od 10. do pol 13. in od 16. ure dalje — Naslednje predstave: v soboto ob 18,30, ▼ nedeljo ob 14,30, 16^30 in 18.30.
fotiske žice. Južni sneg, ki je zapadel včeraj, nA napravil sam na sebi posebne škode v mestu — nekoliko večja Skoda je zunaj mesta — pač pa so potrgali precej prostih tel efčrnskih vodov snežni plazovi, ki drse s streh. Davi je bflo izključenih okrog 40 telefonskih naročnikov v mestu.
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 24. febr.: ob 17.30: Zaljubljen« ie-
na. Red Torek. Sreda, 25. febr.: ob 17.30: dovak, ki je videl smrt. Red A. bodo: Severjeva, Nakrst, V. J u vb nova, Gre-g-ortn. NaJbiocka, J. Boltarjeva, Peček, Bre-zlgar ln Orel. Režiser prof. fleat, inacena-tor m*. Franz.
V sredo ob 1730 bodo odigrati aa red A trldejansko komedijo romunskega pisatelja Metovja Efttmlja človek, ki Je rklei smrt«
Godi se v polpretekli dobi v hlH bogatega
vinskega trgovca Aleksandra Fllimona. E>e-janje se plete okrog neznanega potepuha, ki ga resi Fi limon s skokom v vodo pred samomorom. Odločilni vpliv, ki ga zadobi potepuh v rodbini, povzroči razne konflikte, a prinese tudi zadovoljstvo. Igrali bodo: Cesar. Gabrijelčlceva. Simčičeva, Vladimir Skrbinflek. Raztresen in Jan. Režiser in in-€scenator Inž. arti. Stupica.
ne pa so med drugim v Tivolskem gozdi, zaščiteni tudi francoski in avstrijski okopi
Razen zgradb pa so bile z omenjenir pravilnikom zaščitene tudi zgodov.nske z-kopnine. Prav.lnik določa, da mora lastnik zemljisča na vsem področju mestne občine ljubljanske piijav.ti vsako starinske najdbo, ki jo napravi posredno ali nepo-sre iaaa takoj muzejski uprav.. Pravilnik ob_ vezuje v tem pogledu tako gradbene vodje kot polirje, preddelavce in delavce. Kaj 1 -n Ji predmetov n hče ne sme skrivati, a še manj jih zavreči, kot nirvreane. ?.:estno načelstvo je upiavičeno, će domneva, da se bodo na najd sču izkopali še nadaljni zgodovinsko vaZni predmet-, prepovedati vsako samolastno izkopavanje, to pa le tako Jol-go. da preišče kraj strokovno poklican: mui^jski uradnik.
V pofjjed^ izkopn n je zaš^-.teno nekdanje ozemlje Emone, njene okol ce in njenih pokopališč. To ozemlje je omejeno takole: severni rob Kongresnega liga in njega po-caijšek do Ljubljanice, Ljubljanica do izliva CJra^aš. e. nato Gradašcica do Groharjeve ceste. Groharjeva cesia do Vistov-škove ulice. Vrstovškova ulica, Volarčeva ulica. Idrijska ul ca do Postonjske u.-ce. Postojnska ulica. Oražnova ulica do želez-n.Ake proge, železn.ška proga do TobaCne ui-ce, Tobačna ulica do Levstikove ulice, Levstikova ulica. Su bičeva ulica in njen podaljšek lo severnega roba Kongresnega trga. Zaščiten je k temu še po 150 m š.rok' pas na vsako stran Tviševe ceste, od K regresnega trga,- pa do uLce Bežigrad. Končno je zaščiteno ozemlje botaničnega vrta ;n njegove okolice in sicer do 130 m oddaljenosti na vse strani od ograje tega vrta.
Gradbeno dovoljenje za zidanje na zaščitenem ozemlju se zda v smislu določb omenjenega pravilnika šele, ko prosilec predloži izjavo Narodnega muzeja, ali je na zadevnem stavbišču znanstveno zainteresiran ali ne. Ce Narodni muzej zjavi, da je zainteresiran, kar se mora zgoditi v roku 10 dni. se lastniku izda gradbeno dovoljenje pogojno. Lastnik mora dati Narodnemu muzeju možnost, da stavbišče v določenem roku na svoje stroške preišče.
OPISA
Torek. 24..febr.: ob 17.: Sveti Anton, Tsefi zaljubljenih   patron.   Red Premierski
^reda. 25. febr  ob 17.: Sveti Anton, vseh
zaliublienlr. patron. Red Sreda, četrtek. 26. febr.: ob 16.30: Aida. Izven
Premit-n»ki abonenti bodo imeli drevi. abonenti reda Sreda pa jutri ob 17. predstavo BeneSeve operete »Sveti Anton, vseh /^ljubljenih patron«. Zasedba je sledeča: 2upan Matije - Zupan. Lenka, njegova hči. - Barbičeva. Hela Fieldova. milijonarka -Japljeva, Tino Klement. tenor - B. Sancln. četrtek. 26. febr.: ob 17.30: Voda. Red Četrtek.
Abonenti reda Torek bodo imeil drevi ob 17.30 uprizoritev Cenzatove tridejanke Zaljubljena žena«. Delo je salonska igra. katere dejanje se godi v boljših meščanskih krogih. Glavna oseba je mlada, čustvena zakonska žena. ki se premišljeno bori za izgubljeno ljubezen svojega moža. Igamli Riba. reporter - M. Sancin. Pavel Tome. poročnik - Janko. Maruša - Poličeva. občinski stražnik - J. Rus, primaš - Simos-čič. Dirigent Simoniti koreograf inž. Golo vin.
Otroci, ki sodelujejo pri Leharjevt mladinski opereti ^Indija Koromaudija<r. ki jo bo uprizorila Opera v prvi polovici pri-liodnjejra meseca, bodo imeli skušnjo v petek in soboto ob t& ter v nedeljo ob 10.30
Prepoved izhoda iz mesta Ljubljane
Visoki komisar za Liubljansko pokrajino podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja:
Cl. 1. Do nadaljnje odredbe je od 15. are danes, 23. februarja 1942-XX, prebivalstvu Ljubljane prepovedano odhajanje z mesta.
Cl. 2. Vstop v mesto je dovoljen samo dobaviteljem živil in tistim osebam, ki maio za to iz razlogov javnih koristi ute-neljen vzrok in ki predlože nadzornim postajam ob cestah in železnicah za spodaj navedene kraje osebne listine o istovetnosti,  oprem*jene  s fotografijo*
Brezovica. Dravlje St. Vid, Kleče, Jezica. Tomačevo. Hrastje. Zalojr. Dobrunje, Škofljica. Studenec-Igr.
Cl. 3. Proti osebo m. k: bi skušale priti v mesto ali oditi iz njega na drugih krajih kot so našteti v členu 2.. se uporabi •rožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, t j. od 19 do 7. ure, pa bi»ez poz va.
Cl. 4. Kršitelji določb iz členov 1. in 2. te naredbe se kaznujejo z zaporom do še-?-rih mesecev in v denarju do Lir 5000.
Za sojenje teh prekrškov je pristojno v-oja.sko vojno sodišče.
Ljubljana, dne 23. februarja 1942-XX.
Visoki komisar: Kmilio Graztoli.
Zavod za alkoholike v Ljubljani
Mestni fizikat opozarja leto za l?trfr? da bi bil v Ljubljani nujno potreben zavod za alkoholike in posebna posvetovalnica
Ljubljana. 24. februarja.
Ves boj proti alkoholizmu pri nas Je ostal pa p. ima t. Bilo je mnogo besed, ko-i-ko gorja je povzročil alkohol, a drugega nismo znali, kakor naštevati pogubne posledice alkoholizma. Včasih smo tudi zvra-čali na alkoholizem sam na sebi krivdo za vse nesreče. Največja napaka tega boja proti pijančevanju je pa bila. da smo v:-" deli v alkoholizmu vedno le vzrok zla, ne pa posledice drugih, globljih vzrokov, n. pr. gospodarskih in socialnih. Rešitev od tega zla smo videl: v abstinenci: krat-komalo vsi bi naj postali abstinenti in alkoholizem bi bil izkoreninjen enkrat za vselej. To je isti recept: postanemo vsi svetniki, pa ne bo več greha na svetu.
Menda ni nihče pomislil, da alkoholizma ni mogoče povsem iztrebiti, dokler so na svetu alkoholne pijače. Ce bi pa naj odpravi li alkoholne pijače, bi bilo treba velikih gospodarskih reform. Ali je mogoče kraikornalo uničiti vse vinograde, za-treU industrijo alkoholnih pijač in vse gospodarske stroke, ki so z njo v zvezi? Boj proti alkoholizmu bi se torej mogel začeti na gospodarskem polju. Zato bi pa moral biti tud; gospodarsko in ne le idejno utemeljen. Toda kdo lahko nastop: uspešno proti alkohol Krnu s podobnimi predlogi, zlasti še, ko so sovražniki alkoholnih pijač v velik: manjšini? N":ti zdravnik; ne soglašajo, da je alkohol škodljiv. Nekateri celo trde. da je zmerno uživanje alkoholnih pijač lahko koristno, nezmerno pitje pa škoduje, ne glede na to, kaj pijete, Češ, če piješ dan za dnem po 10 litrov žitne kave. si boš najbrž prav tako naglo pokvaril zdravje, kakor Če zll-ješ po grlu 10 litrov piva. Posamezni 2xiravniki domnevajo, da mora vino vse* bovati mnoge človeškemu organizmu koristne snovi, rudninske in v.taminske, kar še rti primerno raziskano, kajti, če že pri-
znamo, da je redilno in zdravilno grozdje, ne moremo na lepem trditi, da je strup vino. Količina spreminja kakovost: do neke količine je vino neškodljivo in še celo zdravju koristno, če ga popiješ preveč, se spremeni v strup. Tako prav.jo zdravniki in zakaj bi jim ne verjeli?
Verjeti jim pa seveda moramo tudi. da je alkoholizem velika nesreča ter da je alkohol pogubil že nešteto ljudi. Nihče n*# more dvomti, da je boj proti alkoholizmu upravičen in celo nujen. Toda če že hočemo zatirati alkoholizem, to se prav- za-stmpljenje z alkoholom ter pijančevanje, ki spravlja v pogubo številne družine, mora biti delo konkretno, ne pa, da bi se zadovoljeval: le z lepimi besedami. To se pravi, če že ni mogoče prepričati vseh ljudi, naj postanejo abstinenti in ne preprečiti, da bi nekateri ne pili preveč, moramo vsaj preprečiti najbolj škodljive posledice alkoholizma, kolikor je mogoče.
In kaj lahko ukrenemo proti najbolj nevarnim ter Škodljivim izrastkom alkoholizma? Ce pri nas javnost ne gleda s primerno resnostjo na alkoholizem kot zlo, ki izpodjeda narodove korenine, pa morajo nanj vsaj opozarjati ustanove, ki služijo interesom zdravstva Zato je razumljivo, da mestni fizikat leto za letom opozarja, kako potrebno bi bilo, da bi Ljubljana dobila zavod za alkoholike. Hkrati bi pa bilo treba ustanoviti tudi posvetovalnico, kamor bi se zatekali nesrečni ljudje, ki trpe zaradi alkoholizma posredno ali neposredno. Da pa pri nas ni pravega smisla za boj proti alkoholizmu, sprevidimo že z tega, da je postalo poročilo fizikata stereotipno — ponavljanje od leta do leta. kaj bi bilo treba ukreniti: ustanoviti zavod za alkoholike s posvetovalnco. ker poč do ustanovitve tako dolgo ne pride.
Položaj v nemškem nogometnem prvenstvu
Po približno šestih tednih se bo začelo ie ožje prvenstveno
tekmovanje
Tekmovanje za nemško nogometno prvenstvo se vrši letos že 33. leto. Nad *250 klubov je razdeljenih v skupine po večjih okrožjih ln zmagovalci bodo sodelovali v ožjem končnem ln odločilnem tekmovanju, še poldrugi mesec pa bodo tekmovanja po okrožjih končali in Izbrani kandidati za glavno tekmovanje.
Doslej si je samo en klub že zagotovil sodelovanje v odločilnih tekmah. V vzhodno-pruskem okrožju je zmagal >Kbnigsberge, ki je zbral 20 točk, izgubil pa samo 2. Izredno ugoden je tudi njegov količnik fto-lov (55:12).
V tekmovalni skupini Vzhodne marke 'e do konca na sporedu se precej tekem, kate pa. da lanski velikonemški prvak dunajski >Rapld< letos ne bo prišel v ožje tekmovanje. Sedaj j> šele na petem mejtu m čeprav se je vodeči >Austriji< sreča zi-merila, so pred njim še trije močni te*c-mecl: F. C. Wien, Vienna in Wacker
V westfalskem okrožju je v vodstvu sloviti »Schalkec. ki je vseh zadnjih S let zastopal Westfalljo v odločilnih tekai 1I1 državnega prvenstva, V 12 tekmah je >Schalkec doživel samo en poraz in ima med vsemi klubi Nemčije najboljšo raziiko gx>lov 69:7. V kfilnsk^m okrožju vodi ;.nani >99 Koln< s 3 točkami prednosti pred >K51n-Muhlheimom.
V neugodnem položaju Ja v sažk^m okrožju pokalni nemški prvak >Dresden<-r F. C.< Pred njim je v vodstvu >Planitzsr« sicer samo z eno točko razlike, vendar pa je DFC v zadnjih tekmah zelo popustil in njegovi prijatelji ee boje, da mu ne bo uspek) več preriniti se na prvo mesto. DFC je zadnja leta vedno sodeloval v ožjih .ek-movanjfh ln bil nevaren nasprotnik v^em najboljšim klubom.
V bavarskem okrožju vodita >Kleeblalt Klf< rz Fiirtha in FC 05^Schweinfur».<. Btvfll nemški prvak FC >NtIrnbergc je c°lo na četrtem mestu. Iz ostalih manjših in manjznanih okrožij naj omenimo, da s« v hamburskem borita za vstop predvsem bivši dvakratni nemški prvak >Sportvereio< in njegov večni tekmec »Eimsbiittelc. V sudetskem okrožu ima največ upov »Prag*, ki sta mu glavna tekmeca >Teplitz< in >01mutz«.
Boks: Italija- Švica 14:4
V soboto zvečer je bil v ženevi boksarski dvoboj med drugim moštvom Italije in prvim moštvom ftvice. Italijo so zastopali FalclnelH, Nardeccnia, Gianogni. Tiberi. Vacinl, Battaglia. De Paolis ln Clsilotto. ?a 5 vi carske barve pa »o se borili Vulllelon^. Sigfrid. Bandle, Guillaume. Maver. Bur^r Mttller hi Stettler.
j Kakor so pričakovali je visoko zmagalo italijansko moštvo, ki je pokazalo tehnično nadmoč v skoro vseh skupinah Končni .rezultat je bil 14:4.
Italija—Rumunija v rugbvju
V prvih dneh marca je na sporedu udi mednarodna rugbvjska tekma mi?d Italijo in Romunijo. Tekma bi se imela vrši*! v Milanu, vendar doslej še ni znanega nič dokončnega o dnevu igranja. Zanimanje med prijatelji te pri nas le malo ali povsem neznane športne igre je v Italijanskih rugbvskih krogih precejšnje in upajo, da se jim bo že v kratkem posrečilo dogovoriti se z Romuni za odločilni dan.
Osni nogometni turnir
O sklepih seje upravnega odbora Italijanske nogometne zveze pretekli teden smo delno že poročali. Sedaj izvemo, da ie odbor razpravljal še o drugih mednarodno važnih tekmovalnih izpodbudah.
Po poročilu italijanskih delegatov, ki oo se udeležili posvetovanja nogometnih zvez 1. februarja na Dunaju, je odbor sklenil, oe soglasno sprejme prodlog 0 odigranju nogometnega turnirja moštev držav osi. Turnir naj bi bil konec junija ali septembra v enem aH dveh mestih s sodelovanjem *i-rih klubskih moštev: nemškega, italijanskega, madžarskega in hrvatskega ali kovaškega. Sodelujoče klube bi določile po svoji uvidevnosti zveze same.
Inserirai v „Slov. Narodu
C«
M A L
OGLASI
»alpa« CAJ
se  dobi  v vsaki trgovini.
dojilje:
Pijte medico! Otroci bodo čim krepkejši, močno krvi In odporni proti raznim boleznim. — Pristno Ambroževo medico dobite le v — Medarni — Ljubljana, Židovska ulica 6.
Premog — drva — oglje
specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri
Rssman Lojze
LJUBLJANA, CESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) 21 — Telefon 44-90
Stran 4
rTT NAPOD*,t«rpk 24 februari* 1<M2-TX.
Kaditi ali ne kaditi?
Kako so ga rešili naši kadilci lani, ko so pokadili za 83*449-411 Ur tobaka
F?ta*. 45
Ljubljana. 24 februarja. Menda n- kad lca ki bi si ne zastavil prej ali slej vprašanja- Kadit; aU ne kari.t;"* Nekateri si ga zastavljajo s pristno hamletovsko tragičnostjo m neodločnostjo Z neodločnostjo nedvomno vsi. kdor se kdaj zapise ou/ar:-". . n k-jtinu. se mu pr%-da v roke tako Rkfcoi brezpogojno n n.ma več proste volje N.kotm je njegov gospodar kad. let je pa -amo lastnik tobaka, seveda, dokier za ne pokadi Ta od.no* med tobaic rr. :n •i.irti.i em b; za^luž:! posebne študij Pra' nio da ćlevek ne pozna nobenih dr -.h ču«tev ter da mu je tudi tuji« i*kc, upe\ a iii zvestoba do groba. Zato ~e pa «r* mntte ^?mo da ve'..';a večna kadilcev  o-*---. ♦?>  *obcku do
smrt: B-j.j iržue zve.-*obe nojhr/ n; na svetu.
»Če bi hotel .. «
Seveda r^.jioi  v >ah  kaa.Jt*.  hoče iz
nc\ er.t; too« prej a*; slej Ne z-nst^vlja S: le enkrd! ;;;r;.šan a ali naj op ust; Kajo. neštetokrat rne. da «e bo odpovedal Tobaku. Skor.: \. san »e baha s ^vojo trdnu voljo, z močjo :»a me zatajevanja, ćeš. č* ie bočt?m. pa ne bom več kadil, n «:dar več. Ko pa tata* l pet kad:t; po kratkem p<*-in se mu oosmehujemo. pravi, da zopet kaci . ker se poč rtj hotel odpovedati tobaku, će bj se pa hotel . ..
Slavospev tobačnemu dimu
Sicer pa neKaicr; uuiiuv.ii kau-ic, najdejo ..c.c iep^ ugovore za .>vo;y stra_>t. Cp^vajo kitajsko StlMt kakor ne morejo n.ti najboljši pesniki najlepših čustev. Dopovedujejo kadiiiem n nekadilcem, da po-sianeš popom človek šele v oomočju tobačnega a.ma. Ce so kdaj opustili kajenje, so izgubili aušev.io ravnovesje, živcj so j ni postali neubogljiv: možsani leni. CloveK se je počutil pob tega. brez vsake življenj-sKe vneme Zdelo te mu je. da je izgubil enega -zmed čutov. Ni mogel več misliti, bd je brez vsakega zanosa in domišljije Svet «e mu je prikazal neužiten, v samih s.v h barvah. B:l je nejevoljen in nedru-žaben. Jezil se je sam nase in spričo ljući sc je počutil v neprijetni zadreg:. Skratka, sam sebe m već prepoznal :n bil je duševno ohromel.
Ubogi nekadilci ...
Tako pravijo Kaoiici .n nekadilci, ki niso še nikdar pokusih tobaka ne v tej ne v drug: obliki, bj jirn morali verjeti, oa n:ti ne vedo. kakšni revež, so, ruti t.e sanja se j:m. česa pogrešajo. Žive v nekem orugem -vetu. ki nuna toliko dimenzij ka-k^r kadilcev. Seveda bi r»a tudi kadilca lahko peli slavo svojemu duševnemu razpoloženju, fc je neodvisno od vpliva tobaka na živčevje in prebavo. Lahko bi trd:l.. da čutijo in dojemajo, m.slijo ln trpe. sodijo in spoznava io bolj naravno kakor kadilci. Njihova domišljija se ne zavija v tobačni dim in ne potrebujejo biča za možgane, ko hočejo misliti. Toda človek b: moral biti kadilec m nekadilec hkrati, če bi naj bil stvaren in bi naj preseči.1. kdo ima prav. Reči pa smemo brez strahu, da bi se zamerili kadilcem: Tudi nekadilci imajo prav. To jim priznavajo mnogi kadilci, ki jih srečajo ob tako pogostih prilikah* kadilec ponudi nekadilcu cigareto; nekadilec se zahvali, češ da ne kadj in kad ler prir^omni nekako re-Signirano :n že stereotipno med pritajenim vzdihom- »Imate prav'c
Mogočen gospodarski činitelj
Da pa imajo tudi kadilci prav, sprevi-dimo iz teca. kako mogočen čnitelj Je tabak v v?ej nove:?; kulturni zgodovini ter v vsem življenri Iju* Ob tej prillKi dotikamo samo eo.^p^a^ke strani »uničevanja- tobaka Velika poraba tobaka sko ra- v v>eb deželah sveta je povsod veilK ^a.-podarsk: činite1' 2e samo pridelovanj* tobaka, k: bi ea lahko prištevali med »ne-priKiuictiv ne« rastline, mod kmetijske kulture, k; ne služijo za predelavo v življenjske potrebščine. Spre«1 rtfrao po veliki po-vr;;n rodovitne zem'je. ramenieni tobaku, pn pridelovanju tobaka li slu/i kru« mnoao pridelovalcev T'Mpn nudi zaslužek tudi številnim industrijskim dela*, cem Tobak ^e pom^mhno freovsko blago, k: nud: razmah trgovin . Ali naj Se na-glpsamo koliko trafikantov živi od prodaje tobaka?
Še zdravje radi žrtvuiejo
Mnogi   zdravnik:    trde.    da   je kajenje
zdravju škodljivo. Toda kadilci se na to ne ozirajo Ravnajo se po tisti star. filozofiji, da človek mora umreti če kadi ali ne. Strastni kadilci pravijo, da raje žive le 10 let v tobačnem dimu kakor 20 let brez kaienia. Bolje je kaditi n umreti, kakor ne kaditi  pa tudi umreti   . . To Je
zdravstvena stran kajenja in ne spuščamo se globlje v njo. Zdaj nas zan.ma predvsem, koliko pokade naši kadilci.
Število kadilcev narašča
M »otne Statistike s.cer ni. k. kl pokaza a. kako se giblje število kadilcev Vendar je verjetna, da število kadilcev še vedno narašča, kakor trde nekater. zdravn:-k. Kadilcev jc pa vedno več predvsem zarad: tega. ker v ■bft i ti'o ljubiteljev tobač-dima vstopa vedno več žensk. Na tc- t*seh strast? je pa *?»nska baje vedno najvišie V>e!;?.ko to veija vsaj do neke mere za fcajai M rnw ženske sicer ne ooka^e tefakfl latMrka kakor moški, če «e že pcaaa^a la] It rasti, •oo'a nedvomno ljub:^ ♦nbak še bolj strastno od naj-strastnejših  m< 3c:h kadilcev
Poraba lani
Ce pa n: stati.-i.Ke o ttm. koliko je kadilcev, so zapisane točne štcv.ike. kđl:ko tobaka pokade. Naše kadilce zalaga Ijud-Ijanska tobačna tovarna. Iz številk o po-rribl "*»::em tobr^ki; v zadnjih letih spr*r-vdimo. da poraba ne nazaduje. Podr-tev ne vpliva na porabo tako kakor bi eaardj k.1o mislil. L 1940 je ljubljanska tobačna tovarna zalagala še vso Mata araaaaa banovino s tobačn mi i7delk:. ki v h ;e bilo prodanih v vredr _'.4P.2.24o d.n Lani je na5a tobačna tovama zalagala s tobakom bivšo banovino v glavnem le ^o rede aprila, pozneje se številke, kt jih navajamo, nanašajo le na Ljubljansko
ajino. Skupno je bila lani prodal I (na manjšem ozemlju) za 83.449.411 L (219,602.662 d n> tobaka. Po vrednosti Je bila torej poraba lani le malo manjša, čeprav je bil krog odjemalcev mnogo ožjt. Poraba tobaka pri nas je zelo narasla v zadnjem desetletju L 1933 je znašala vrednost letne porabe (v bivši banovini 135.350.222 din. Prj tem je pa treba seveda upoštevati, da je bil tedaj tobak cenejši, da je bila torej vrednost pri večji količini manjša.
Največ še vedno »drav«
M .derm kadilci, da tako imenujemo dandanašnje kadilce pokade največ cigaret. Tudi kajenje ima svojo modo. Nekaj časa so bile v mod; ppe, potem smotke. zdaj so pa že dolgo cigarete Seveda pa ni enaka poraba vseh vrst cigaret. Ne odločuje le priljubljenost posameznih vrst cigaret, temveč — najbrž v največji men — tudi cena. Zato je razumljivo, da naši kadilci pokade na i več cigaret vrste »dra-va«. kn so najslabše kakovosti. L. 1940 so kadilci v bivš: dravski banovini pokadil; 365.071.020 kosov »dravc Največja poraba teh cigaret je bila L 1934, 499.207.200 kosov. Predlanskim so v sami Ljubljani pokadili 43.496.200 »drav«. Lan: je pa šlo v dim 261.380.000 »drav« Pri tem je treba seveda  upoštevati, da je Ljubljanska
pokrajina manjša od bi^še banov.ne.
»Ibar« na drugem mestu
»Ibar« so za »dravo« najcenejše cigarete. Zato je tudi razumljivo, da je bila poraoa teh cigaret na drugem mestu. Kljub temu je pa razlika med količino obeh pokajen h cigaret zelo velika; »ibar« so lani pokadil; 122.893.000 kosov. Predlanskim so pokadili v bivši banovini 157 milijonov 856 700 kosov »ibar«. Ko je bila uvedena ta vrsta cigaret, je bila poraba še zelo mala. L. 1933 so pokadili le 1.523.200 bar.
»Zeta« za vse dobra
Čeprav spada »zeta« meo siabše vrste cigaret, se je vendar ne sramuje nihče kaditi. Med tem ko nekateri kade »dravo« skrivaj. Poraba »zet« je navadno na tretjem mestu. Lani je znašala 103.7^." )0o. kosov predlanskim pa samo 80.207.820 na mnngo večjem ozemlju. V sami Ljubljani je znašala poraba »zet« predlanskim 19 milijonov 970 000 kosov.
Povpraševanje po »moravah«
Lam je b lo veliko povpraševanje po »moravah«. Ta vrsta spada že med cigarete, kj si jo pa vsaj od časa do časa rad privošči tudi kadilec, ki mora varčevati. Lani je šio v zrak 73.990.000 *morav«. Kako silno se je povečala poraba teh cigaret, sprevidimo že iz tega, da Je predlansk m znašala samo 35.663.770 kosov. Med cigaretami prihaja še v poštev »neretva«. Mnoge druge vrste bivših jugoslovanskih cigaret so prišle lani iz prometa. Vrste »neretva« so lani pokadili 11,238 000 kosov.
Tobak in smotre
Med smotkami. ki jih izdeluje ljubljanska tobačna tovarna za naše kadilce, prihajata v poštev dve vrst I: portorike. ki jih je šlo v promet 93.600 in kratke domače, ki so zelo priljubljene ter j h Je bilo prodanih 3.356.000. Precej je bilo prodanega rezanega savskega tobaka. 42.473 kg. Pomisliti je treba, da je 42 ton tobaka velik kup. Toda tobaka za pipo je šlo še mnogo več v zrak. ali vsaj v promet (pc»-misliti Je treba, da tobak le/; nekaj časa še pri zakupniku in v trafikah). 168.035 kg. Se vedno je nekaj tobakarjev. k; cenijo tobak tudi, zaradi njegovih drugih lastnosti, ne le zato, da tobačni dim nudi poseben užitek, temveč, da ima tudi dober okus... Tobačne klobase niso skoraj nič manj cenjene med nekaterim: tobakarji kakor — kranjska. Lani so jih prežvečili 7348 kg. Nekateri tobakarji pa rudi še vedno rad; kiha.jo, odnosno njuhajo. Mona njuhanja je sicer že zdavnaj minila, niso pa še umrli njuhalci. Tobak za njuhante, ki so ga naši tobakarji lani porabili 1791 ke, imenuje Pleteršnik »njuhami tobak«, med tobakarji je pa znan pod imenom bur-mut (najbrž turškega izvora).
Tore.^: kaditi ali ne kaditi? Na.*?! kađllci so odgovorili...
Višinsko salnee krepi mišice
Blagodejni učinki obsevanja z višinskim solncem na nemške radarje
Prof. Parade z vseučiliSke klinike v Innsbrucku odgovarja na vprašanje, kako se kažejo učinki umetnega in naravnega višinskega solnca. Že na ol mpijad! v Am-steriamu leta, 1928. se je pokazalo, da lahko umetno vi&nsko solnce pospešuje športna uspehe. In takrat so celo razmišljali o tem. dali bi kazalo izpostavljati športnike viš nskemu solncu. da bi jih utrdilo in usposobilo za nove uspehe. Tega pa niso stor.li, ker so se bali očitkov, da hočejo tako vplivati na izide poedbvh olimpijsk.h tekmovanj. Zdaj je to stal.šče že premagano in v izpostavljanju športnikov učinkom umetnega višinskega solnca ne vid jo nič nedovoljenega. To stališče je tudi razumljivo, ker dosežejo naravni solnčni žarki iste učinke, ali pa Se večje, kakor umetno solnce.
Na vprašanje od kod večjV uspehi športnikov, če se izpostavljajo višinskemu solncu. se se zdaj ne da točno odgovoriti. Proučevanje tega vprašanja je dalo zaenkrat samo nekaj smernic, po katerih se bo lahku naialjevalo. Jasno je pa ze zdajt da gre v prvi vrst: za mišice. Z delovanjem mišic se sproste kisline, posebno mlečna in en del te kisline se spremeni zopet v glikogen, ki daje energijo za naslednjo osredotočenje
m'-£ic. Cim veC mlečne kisline nastaja, tem bolj se potiska reakcija krvi na kislo stran, čim manj se "pa. nabira mlečne kisline, tem dlje lahko človek opravlja dotično mialčno delo.
Raziskavanja na polju športnega, treninga so pa pokazala, da je zopetno izprerninjanje
mlečne kisline v glikogen pri nerrerriTarđh
športnikih mongo manjSe, nego pri treniranih. Pri slednjih se je torej telo naučilo bolj štediti s svojimi viri energije. Nadalje so pa skrbna proučevanja pokazala, da dosežemo z obsevanjem z višinskim solncem podoben efekt kakor s treningom. Kislin nastaja v krvi po obsevanju mnogo manj kakor prej, kar se pokaže tako pri netreniranih ljudeh kakor pri športnikih, ki so bili eni me 1 njim; izpostavljeni višinskemu solncu. drugi pa ne.
C"e ne upoštevamo dejstva, da igrajo pri tem svojo vlogo tudi še ne povsem pojasnjeni momenti izven miš.čnega kemizma. vidimo tudi. da še ni povsem pojasnjeno vprašanje, kako se pokaže vpliv tega kemizma potom umetnega višinskega solnca odnosno ultravljolićast h žarkov solnca. Vse kaže. da je učinek višinskega solnca v zvezi z nastankom vitamina D v koži.
Pretiravanje v obsevanju z višinskim solncem pa miš.ce oslabi. Poleg tega je treba v tej zvezi opozoriti še na nekaj. V nemSkih rudnikih se rudarji sleherni dan
po umivanju Se solnčijo, izpostavljeni višinskemu solncu. In pokazalo se je, da so mnogo manj podvrženi revrr.atizmu, bronhi t SU in hripi. kakor rudarji, kjer- v obratih se nimajo takih naprav. Važno je vsekakor pravilno doziranje obsevanja z umetnim višinskim solncem, ki ga je treba smatrati samo za pripomoček, če nimamo na razpolago naravnega višinskega solnca.
Najjelegan
ejsi
ženevski hoteli
v katerih so stanovali nekoč sami ministri« diplomati in
novinarji
ženevski hoteli, ki so stanovali v njih malone skozi dvajset let ministri, diplomati in novinarji od vseh vetrov, stoje skoraj vsi v em fronti. >Hotel de Rus-sie« in »Hotel Les Ber-gues«, >Hotel de la Paix<t in >Beau Ri vage <, na drugi strani ženevskega jezera pa stojita »Hotel Metropole ln »Hotel des Nations«.
»Hotel de la Paix< je bil zgodovinsko znamenit, še preden je postala Ženeva sedež Zveze narodov. V rdečem salonu tega hotela je bil podpisan   7. soptembra 1KT2 anglo-ameriški mir Se zdaj visi v okviru na steni jedilni list s po; -dine. prirejene po sklenitvi miru. Takrat so gospodje radi dobro jedli. V istem hotelu so stanovali vedno Turki, Bolgari in Juž-noafričani. pa tudi Irci in Avstrijci.
V rdečem salonu Hotela de la Paix. v snhi ftt. 153 je sporočil predsednik raz-orožitvene konference udeležencem, da je Nemčija izstopila iz Zveze narodov. To je bilo 14. oktobra 1933. Za okroglo mizo so sedeli takrat Paul Boncour. Norman Daviš in prezident Benes. To je bil prvi važen zunanjepolitični korak Hitlerjeve Nemčije. Razorožitvena konferenca Je bila ■ tem pokopana.
Ko se je Aga Khan v Ženevi poročil so mu morali posuti pot od hotelske sobe do avtombila s svežimi belimi režami. Porabili so jih nad 1000 in pri peli«'1, t i so jih morali s posebnim letalom z Rivijere. Cez dobri dve uri so bile že vse pohojene ln poteptane. Manj pempozen ie bil vsakokratni prihod švedskega kralja v ženevo. Prihajal je navadno pod imenom »mlster Broun« in nikoli ni hotel nastopati kot kralj. Ko so ga nekega dne nujno Iskali, so ga nasii v kavarni pred kupom popisanih razglednic Med vladarji je bil znan po največjem številu znancev in prijateljev.
V »Hotelu Beau Rivage« je tudi zbirališče umetnikov. Vsi slavni gledališki ln filmski igTalcl se ustavljajo v tem hotelu Pred davnimi leti je stanoval v njem tu-
di Richard \Vagner.
V hotelsko knjigo se
•a- — -
II!«--"
lil 11 "i
Ženeva — hotel Metropol
Pojoče ribice
Na vzhodni obali Ceyiona stoji mestece Batticaloa, znamenito po izrednem naravnem pojavu- Ce se odpelje človek ponoči s čolnom na zaliv, ga preseneti lepo svetlikajoča se morska voda. kakor da bi se razprost-ralo pred njim zlato morje. Voda se pa svetlika samo tam. kjer se je dotaknejo vesla. Ce potisne človek roko v vodo, se še bolj čudi, kajti na nji se pojavi zlata barva, ki pa kmalu ugasne. V morju pri mestecu Batticaloa žive namreč milijarde lesketajočih se živalic in naa vsem zalivom se razlegajo nežni glasovi, kakor da bi igral kdo na mandolino. Ti glasovi se slišijo posebno dobro, če nastavi človek uho na^veslo. Naravoslovci domnevajo, da prihajajo ti glasovi od drobnih morskih živalic, neke vrste školjk Teh živalic še ne poznajo dobro m zato so jim dali ime pevajoče ribice.
Ženeva — novi kolodvor
je vpisal kot »Herr MUller« iz Bayreuth«u Čudno je bilo samo to, da je od jutra do večera presedel za klavirjem in igral melodije, ki jih gosti še niso poznali ali pa jih niso hoteli poznati. Ko je zopet pospravil svoje kovčege in se poslovni cd ravnatelja hotela, mu je dejal: Zbogom, jaz sem Richard VVagner.
V »Hotelu des Bergues« so stanovale francoske delegacije, ki so morali nekateri njihovi predsedniki med dvema ženevskima zasednnjima odstopiti. Sobe so si kar prepuščali Ko je bila ženeva še v veliki modi. so štele delegacije po 50 članov, po izstopu Nemčije iz Zveze narodov so se pa vedno bolj krčile in nazadnje je zadostovalo tudi 20 članov. V tem hotelu so stanovali tudi zastopniki mnocih drugih držav, toda pravo življenje je zavladalo v njem šele po prihodu romunskega delegata Titulesea. Prtljage je Imel s seboj navadno toliko, kakor 50 članska gledališka družba. Stalni njegov sluga v hotelu je pre-štel nekoč perilo v njegovem kovčegu in naštel je 160 svilenih srajc. TltuleBCU edini je imel v ženevi privilegij, da so mu dali poseben ključ, da je lahko prišel vsak čas v svoj hotel.
Titulescu je prisostvoval vsaki seji. pa naj je bila še tako naporna. Toda ponoči ga ni bilo nikoli v njegovi spalnici. Vračal se je z nočnih pohodov šele zgodaj zjutraj, ko so sobarice v hotelu že pospravlja-
le. Bil je največji ženskar in ponočnjak v Ženevi. Vedno v družbi najlepših in najdražjih heter le preživljal noči v naj-elegantnejših barih. Ko se je nekoč zopet vrnil v Bukarešto, je prejel kmalu po prihodu težko, okroglo, sto let staro mizico iz svojega ženevskega kabineta. Priloženo ji je bilo pismo, v katerem jc bilo rečeno: »Spoštovani gospod, prejmite to mizico kot izraz našega posebnega spoštovanja in nvaležnosti ravnateljstva hotelac. Na tej mizici je bila podpisana pogodba o Mali antanti. Titulescu je bil znan v ženevi kot »kralj napitnine* in ljudje se ga še zdaj prav dobro spominjajo. Kadar je on poravnal v hotelu ali baru račune, si videl okrog njega same vesele obraze.
Zadnji ženevski hotel, ki pride v zgodovino je »Metropol«. V tem hotelu so stanovali nemški ln japonski delegati. Japonska Je imela najmočnejšo delegacijo. Ko Je izstopila iz Zveze narodov, je ostalo v ženevi samo še osem njenih zastopnikov. Ravnatelj hotela je pustil na omarici za ključe nemško in japonsko zastavico misleč, da se bosta obe delegaciji še vrnili, kar se pa ni zgodilo.
Eno drevo požrlo drugo
V Montrealu so odkrili na velikem lesnem skladišču smreko, ki je doslovno požrla drugo. Ko so 1.20 m debelo deblo ore_ žagali so našli v njem deblo druge smreke, ki ie merila v premeru komaj 20 cm. Požrešni   niso   samo   ljudje,   temveč tudi
devesa
mm
Ezio d'Errico T
JM©5 iz lepenke
44
Vstopila sta tudi dva nadzornika, ki sta se vračala s kdo ve kakSne službene poti. Pozdravila sta komisarja in s pritajenim glasom nadaljevala svoj pomenek.
Očitno sta se razgovarjala o službenih vrstnih redih, o plačah in napredovanjih.
»Skratka.« je v nekem trenutku dejal doktor Mil-ton, »če sem vas prav razumel, je Ernest Doucet prišel na dvorišče v Amelijini ulici že z lepenka-stim nosom na obrazu .. .<
»S kljunastim nosom, ki mu je docela izprernin jal profil in ga v njegovo nesrečo delal podobnega tapetni ku Frossardu.«
»In fant, ki jih je dobil tisti večer nemara še obil-neje kot po navadi in se je bil sklenil maščevati, je planil nadenj, pa si ga je privoščil . . . Lahko si rnislim. kako mu je bilo drugi dan. ko je videl mojstra še živega . . .«
»Najbrže ga ni kdo ve kako prevzelo, kajti v trenutku, ko je naskočil Douceta, se je bil božjastni napad že pričel...«
»Kakor nocoj___<
»Baš tako. In vi pravite, da se božjastniki po
napada prav nič ne spominjajo storjenih dejanj .. .<
»Da, da... a čudno je vendarle, da se po napadu ni zgrudil ob žrtvi... Sicer je res, da zgruzn jen je ne nastopi zmerom, toda pri božjasti konvulzivnega tipa je neogibno .. .<
»Pač ... saj je padel, čeprav ne v veži, ampak na uličnem vogalu ... Tudi to se mi je posrečilo ugotoviti ... in razen tega vem, da ga je pobral voznik nekega taksija in ga spravil v bližnjo lekarno, kjer se je fant opomogel; v zavetišče »dobrih očetov* je prišel samo s poldrugourno zamudo, zaradi česar je bil posvarjen ... čas vrnitve pa je ostal zabeležen v vratarjevem zapisniku, c
»Seveda si ni mogel tisti večer nihče misliti da leži na dvorišču v Amelijini ulici mrlič.«
»Seveda ne ... V vseh mestih tega sveta ima vsak dan na stotine božjastnikov napade, in nikomur ne pride na misel, da bi bili utegnili zaradi tega storiti kak zločin.«
»Vse to je prepričevalno... zdaj bi bilo treba le še vedeti kaj je bilo Doucetu, da je ob tisti uri hodil z le pen k as tim nosom okrog ...«
»Saj ni hodil okrog... vračal se je v hišo, kjer je stanoval...« x
»Nu ... meni se zdi, da ni razlike ...«
»Ne___iz te hiše je bil odšel malo prej po prepiru s knjigovezom ...«
»Z Druckom?«
»Prav z njim... no... in zdaj si zamislite duševno stanje ubogega starega upokojenca, kakršen je bil Doucet... Vajen je, da vsak večer presedi 1
kako urico pri Druckovih in se igra s knjigovezovo hčerkico, malo Yeyette. Ubogi starec je sam, na hrano hodi v majhno gostilno, mrzla soba ga čaka v gornjem nadstropju hiše ... Sam ne ve, kako bi se zbogal z Druckom; ne more se odpovedati toplemu jjrnezdu, čeprav smrdi po knjigoveškem kle-ju'... nerad bi bil ob skodelico kave, s katero ga pogosti gospa Margerita ... pred vsem pa noče iti spat, ne da bi se poslovil od deklice, ki je vrhu vsega še bolna... A kje je izgovor, da bi se mogel vrniti še tisti večer in si, kakor pravijo, rešiti obraz?«
»Zdaj razumem ... lepenkasti nos ...«
»Tako je... v tej neodločnosti gre mimo bazarja, mimo tobakarne ali trgovine s papirjem ... in komaj zagleda v oknu lepenkasti nos, ga prešine rešilna misel... Vrniti se s tem burkaškim znamenjem na obrazu, pomeni toliko kakor obrniti stvar v šalo, pripraviti otroka v smeh ... in ker je otroški smeh nalezljiv, bi se najbrže tudi očetu in materi obraz zjasnil... Siromak ni mogel vedeti, da mu to dejanje otroške dobrodušnosti ne bo prineslo sprave, ampak da mu bo nakopalo smrt...«
Mi 11 on je visel z očmi na obrazu svojega orjaškega prijatelja, ki si je najprej prižgal cigareto, potem pa gledal vžigalico, kako je cvrče dogorevala na krožniku sredi jabolčnih olupkov, in velika, hkratu pa pretresljiva preprostost, s katero mu je Richard razlagal uspeh tolikih dni potrpežljivega raziskovanja in bistroumnega sklepanja, mu je šla to-
likanj do živega, da ni našel besed za svoje občudovanje.
Spet je bil komisar tisti, ki je puhnil dim proti stropu in nadaljeval pogovor.
Škoda je, da pomeni mrtvec iz Amelijine ulice šele tretjino uganke ... in, kar je hujše, da tvori samo osamljeno epizodo, ki nikakor ne pojasnjuje ostalih zločinov .. . razen če ...«
Obmolknil je, zakaj prav tisti mah je stopil v kavarnico nadzornik Harpe in naglo krenil proti mizi, za katero sta sedela prijatelja.
»Gospod načelnik! Mislim, da bo dobro, če se ne-utegoma vrnete .domov*, c
»Cemu? Kaj se je zgodilo?«
»Lekarniški pomočnik . -. saj veste . .. ti^ti Ev-gen Aumale, ki sem ga prijel v Orleanski ulici .. .< »Nu ?«
»Spopadel se je s knjigovodjo iz hotela .Neuillv-ja«...«
»S Hansom Lebeckom?«
»Kako mu je ime, ne vem, ker ste ga dali prijeti po Martignvju ... skratka, stepla sta se na mrtvo ime... in zdi se mi, da ima farmacevt razbito glavo...«
»Ali, tri sto vragov, kaj ni bilo nikogar zraven?«
»Enega redarja sem bil pustil za stražo... pa je nemara zadremal... sam sem bil stopil na hodnik, da bi nekaj pojedel... saveda sem takoj planil noter, a v tem je bil stol že sesut...«
Tosip Zupančič
— Za Xarodno tiskamo Fran .Teran —