Leto LXVI., št. 104 Ljubljana, ponedeljek 8« maja 19)3 in LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje te praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJTJBLJAXA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 6ft, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101« Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. DOLLFUSS AGENT MUSSOLINIJA Oster napad francoskega lista na avstrijski režim — Francija sedanje dvolične avstrijske vlade ne more podpirati Pariz. 8. maja. »Populaire« se bavi v dal.Jš&m dlarrku s kongresom avstrijske k.ršC'ajisiko socialn-e stranke, ki je zasedal v Sofaogrra-du ter razmorrivajoč o (MK&opafjtfU zveznega kancelarja dr. DoBossa p:^e med drasrirn: Avstrijski vlastodržci si prizadevajo predstaviti nam dr. Doflfnssa kot edinega človeka, ki ie sposoben rešiti Avstrijo pred hitleriianstvom. Od nas zahtevajo, naj ga ne napadamo, marveč podoiramo. Na Francijo zlasti pritiskalo, naj izplača, kar ie obljubila, kajti sicer da se bo dr. Dolifuss umaknil z vodstva avstrijske politike m potem bo Avstrija neizogibno podrejena Nemčiji. Toda le počasi, gospoda! Kako pride Francija do tega, da bi morala poulično in finančno vzdrževati tega Mus- solinijevega agenta? Kaj še ne uvidijo, da je proridemokratska in protisociali-stična politika, četudi ie na zunaj naperjena proti hitlerjevcem, v stvari fašistična politika italijanske barve, ki ima za cilj ustvaritev nove trozveze med Avstrijo- Madžarsko in Italijo? Ali ni dovolj jasno, da stremi ta politika za obnovo avstro-ogrske monarhije, kar bi v primeru povratka Habsburžanov na prestol spravilo ta del Evrope v največjo nevarnost. Ali naj Francija pomaga, da pride do tega? To vprašanje je treba do konca razčistiti. Kdor hoče rešiti Avstrijo, ta mora odločno nastopiti proti Dollfussovi politiki. Če hoče Dolifuss služiti Mussoliniju, naj išče podpore pri njem. ne sme se pa zanašati na to, da mu bo Francija dajala denar. Ni blagostanja Amerike brez Evrope Predsednik Roosevelt o ciljih washingtonskih razgovorov — Amerika mora iskati rešitve skupno z vsemi drugimi narodi VVashington, 3. maja. Roosevelt je imel včeraj v ajueriškem ra-dij-u velik govor, v katerem je pojasnevaJ smernice wasJiiri'groniSiki'h razgovorov nanašajoč, da ie biJ glavni namen teh razgovorov pospešitev razorožitve in gospodarske stabilizacije. Razgovori so imeli pred vse štiri cilje: 1. Splošno znižanje oboroževanja in s tem obenem odstranitev bo-jazjii pred oboroženim napadom, a istočasno znižanje izdarkov za oboroževanje; 2. odstranitev trgovinskih omejitev; 3. stabilizacija valut in 4. obnova prijateljskih odsnošajev in zaupanja med narodi. Roosevek je kon- čal svoj govor z ugotovitvijo, da je notranji položaj nerazdružno zvezan z razmerami drugih narodov in se bo blagostanje v Ameriko povrnilo samo tedaj, ko bo nastopilo blagostanje po vsem svetu. Lvon, 8. maja. A A. Davi ob 7.10 se je Herriot pripeljal iz Pariza. Na postaji ga je sprejelo veliko število odličnih Lvončanov, ki jrim je, kakor znano, Herriot župan. Po prihodu le Herriot izjavil da je zelo zadovoljen s sprejemom pri Rooseveltu in da upa v uspeh londonske svetovne gospodarske konference. Trgovinska preorijentacija Sovjetske Rusije Zaradi postopanja nemškega režima bo Sovjetska Rusija usmerila svojo zunanjo trgovino drugam — Izboljšanje odnošajev s Poljsko Moskva, 8. maja. Komisar za rmianjo trgovino Rosenholz je podal daljše izjave o novih smernicah sovjetske trgovinske politike, Naslasil ie, da bo t pogledu nabav Sovjetske Rus je v inozemstvu prišlo do važnih izprememb. Dasi ravno plačilna sposobnosti Rusije ni padla, se bo uvoz v Rusijo povečal ali pa zmanjšal, ravnajo? se po tem, kako bodo sprejeti v inozemstvu pogoji Rusije. Govoreč o trgovinskih odnoša-fih 3 Poljsko ie Rosenholz podčrtal, da so se v zadnjem času zelo izboljšali ter da je prišlo med gospodarskimi krogi Poljske in Sovjettsk* Rusi .je do velikega zbližanja, kar bo sotovo ini-elo obojestransko ugodne posledice. Kar se tiče Nemčije, je sovjetski iz- voz resno ogrožen zaradi agrarnih carin in zaradi preganjania sovjetskih gosopdarskih organizacij s strani nemšk;h oblasti. Ro-s«nholz je izrazil nado, da bodo nemške oblasti same uvidele škodljivost takega postopanja ter da bodo v lastnem interesu iskale povratka v normalne od noša je. Sedaj se vrše pogajanja z Nemčijo zaradi povečanja aktivnosti trgovinske bilance na korist Sovjetske Rusije. S Francijo Sovjetska Rusija žal še nima trgovinske pogodbe, vendar pa upa, da se bo po sklenitvi pakta o nenapadanjj tudi v pogledu medsebojnih trgovinskih odioošajev pokazalo znatno izboljšanje. Strahovito neurje nad Berlinom Silen vibar }e opustoši vse mesto in okolico — Pozneje je huda ploha povzročila poplave Beiihi, 8. maja. Na«d Berlinom in ofcotfco Je divjalo včeraj popoMne strahovito neurje. Nad mestom se je pojavili orkan, k.i je kmiil meter debelo drevje ko*t slamo. Skoraj vsi berlinski na-sadi so opustošeni. Mesto je i-zg'edalo po nevihto, kakor da bi preživelo najhujše bern£>ardi.ranie. Ulice so bile polne opeke, ki jo je veter metal raz streh. Vihar je odne-sel na mnog-ih kraj h skoraj vse napisne table nad trgovinami, uničil številne svetlobne reklame ter razbil nešteto šip na rzJož-bah in na oknih. Vse mesto je zagrnil već2kanski oblak peska in prahu. taiso mogli požirati silne množine vode. Trčenje dveh parnikov Antverpen, 8. maja. Potniški parnih »Mechein« je zaradi megle trčil s švedskim tovornim pamikom »Jamaica«. Švedski parnik se je dobesedno preklal na dvoje m se v par nrinutah potopil. Posadko so rešili. Tudi »Mechelm« je bil močno poškodovan, vendar pa je še mogel nadaljevati vožnjo do najbliž-nie luke. Atentat na kitajskega generala Pariz, 8. maja. >Matin< poroča iz Pekinga, da je bil izvršen atentat na bivšega guvernerja province Hunan, generala Cang-čengjao. Nanj je bilo oddanih več strelov ter je bil smrtno nevarno zadet. Napadalec je pobegnil. S tem je povedano vse. Če Dolifuss potrebuje denar, naj mu ga da Musso-lini. Dunaj, 8. ruaja. Včeraj je bMatin« poroča, da ss pripravljajo v angleški diplomaciji velika izpremembe. Vsi angleški diplomatski zastopniki v evropskih prestolnicah bodo zamenjani. Pariškega poslanika bo zamenjal sedanji berlinski poslanik, v Berlin pa pride sedanji generalni tajnik Društva narodov Drummond. Angleški poslanik na Dunaju bo premeščen v Bruselj, na Dunaj pa pride sedanji angleški poslanik v Angori. Zopet revolucija v Ameriki iMe.vico Cityf 8. maia. V državi Ve-racruz je zo-net izbruhnila revolucija, ki pa so jo oblasti kmalu zadušile. Oba voditelja revolucijoTiarnejra pokreta sta bila ustreljena v trenutku, ko sta hotela pobegniti. LJUBLJANSKA BORZA. D e v i / p: Amsterdam 2306.31—2317.87. Berlin 1350.14—1360.04. Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35—1113.85. London 103.64—195.24. Ne\vyork ook 48819.37 do 484763. Pariz 223.82- 226.94. Praga 170.90 do 171.76, Trst 298.79—301.19. (Premija 28.5°/o). Avstrijski šiling v privatnem kli« ringu 8 40. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.3750. London 17.50. New-jork 4T7. Rru^li 72.20. Milan 27, Madrfd 44 30, Amsterdam 208.10. Berlin 122, Du- 56.75, Praga 15.42, Varšava 58.05, Strm 2. »SLOVENSKI NAROD«. «tne 7. maja ITO Vsa radostna je bila Bela Krajina 700 udeležencev Gregoričevega f otoamaterskega izleta Prisrčen sprejem v Beli Krajini Djubljaiia, 8. maja. Vsa radostna ki razigrana je bala včeraj Beda Krajina v bujnem pomladnem xelenju ki cvetju .radostno so drhtela srca dobrega, poštenega belokranjskega ljudstva, ko je prisopihal čez Gorjance dolg poseben vlak, kd je pripeljal okrog 700 udeležencev Gregoričevega fdto amaterskega izleta. Fotoamaterjem in drugim izletni. kom ao se pridružit Pud5 zastopniki ljub-Fjansftdh, zagrebških in beograjskih listov. V Stični je vedno postrežljivi g. Roje po_ starbel za prvo izdatno okrepčilo in Že je hitel viak prod Novemu mestu, potem pa skozi Gorjance proti gorjanskemu srcu Semiču, Tu je fesrtopfla skupina za Mimo goro. Nebo je bilo obiacno, razpoloženje pa kljub temu veselo, V bujnem zelenju se je razprostirala pred izd etnika romantična Bela Krajina. Po radostnem pozdravu na semi_ škem kolodvoru je odsopihal vlak proti ftr-nomtju. Pogled na pestro množico na kolodvoru je presenetil izletnike tako, da kar niso moglri verjeti, da jih sprejema Bela Krajina s tako odprtim srcem, ZadoneJi so ix tisočerih grl pozdravi, zaigrala je črno-merj^ka mestna godba, šolski otroci so zamah aH z zastavicami, dekleta v lepih na. rodnih nosali bo pa hitela pnpenjati dragim gostom na prsa. iz rdečega kartona izrezana srca s prvim pozdravom Bele Krajine. Fantje na kolesih, števiinri kolesarji s pestro okrašenimi kolesi, gasiici, športni khib, brhka Crnomeljtska in okoliška dekleta v narocteim nošah, fantje in možje tudi v narodnih nošah, pa velika množica drugih domačinov, vse je mahalo gostom v po-ssetrarv. Ni zaman daleč znana belokranjska gostoljubnost Simpatičnemu županu g. Kartu Mutter*u je drhtel glas, ko je po_ k^mrv^ljal goste. Mnogo je storil sivolasi mož za te kraje za Gorjanci, a takega obi-sfca se ni doživel. In tam z zelenega hribčka za mestom so neprestano pokali topicl Godfba je zaigrala, fotoamater^ so se pa poras^ru-biH med narodnimi nošami in odšli ▼ mesto. Povsod zastave, cvetje, pozdravi te oken tistih redkih, ki so bili ostali do. m&. Pred glavnim trgam visok, mogočen slavolok. In. žo je aapihal viak proti Metliki. V Gradcu zopet gasilct, meščani, šolska mladina, narodno noše. Skupina za Adleš'.če ^e takoj z avtobusa nadaljevala pot preko Grtbeij do Addešičev, Bojane ev in Marin-dola, kjer je bila deležna prisrčnega spreje. aaa. Neumorni župan g. Matija Petek je segel vsakemu gosui posebej v reko in mu iefrel dobrodoiSEco. Domača godba je povečala prisrčnost in lepoto sprejema. Tudi MetBka je bila vsa v zastavah in slavolokih- Mestna godba jo pod vodstvom g. Drotadča sprejela goste na kolodvoru, po-KMšje je pa ves dan igrala na trgu. Med do- mačini in domačinkami je bilo nad 200 Hr. vatic in Hrvatov ie vasi ZaJuke in sosednih onstran Kolpe. Prišli so se oddolžit Ljubljančanom za pomoč pred tremi leti, ko jim je pogorela vas. Na koLodvoru so čakali gasiici v uniformah s tremi prapori ln šolska mladina, potem pa 00 cesti vse do mesta gost spalir domačinov. Na kolodvoru so bih župani sosednih občin s svojim banskim svetnikom g. Bajukom. Predsednik Tujsko prometnega društva g. Ma_ lešač je izrekel gostom prisrčno dobrodošlico ter jih sprejel po starem običaju z vinom ln kruhoan. V imenu izletnikov se je zahvalil za prsrčen sprejem g. prof. Saša Santel, potem so pa krenili gostje z domačini v mesto, kjer sta Jih pozdravila pred občanskim domom župan g. Ivan Gola m belokrarrjrfld poslanec Dako Makar.^ Na mizi pred njimi sta stala po starodavni šegi majolika vina, kraj nje pa kruh, sol in čebula. V imenu izletnikov se je zahvalil za prisrčen sprejem organizator ki vodja izleta g. Gregorič. Menda na bik) nobene hiše brez zastave. Izictnikd so se razdefin" v skupine in si gledah metliško okolico. Iz Cinomlga so se odpejali fotoamater ji s posebnimi avtobusi proti Župančičevi rojstni Vinici, kamor jih je vodil banski svetnik g. Bvgen Lovšin in kjer so si ogledali vse zanimivosti. Po. sobna skupina se je pa odpeljala pod vodstvom g. dr. Jureta Koceta z dvema avtobusoma iz Ljubljane preko Kočevja v Stari trg in Poljansko dolino. Tudi ta skupina je bila povsod prisrčno sprejeta. S fotoamaterji so bili tudi kanoamaterji gg. dr. Moro, prof. Noč in prof. Jakac. žal pa vreme za fiknanrie ni bilo ugodno. TeJflco bi bilo op is« ti vso prisrčnost ob slovesu od gostoljubne Bele Krajine. Marsikomu so se zolesketale solze v očeh, ko je videl, kako itskrcno m z globoko rrvaTežnostjo se poslanca dobro belokranjsko ljudstvo od Ljubljenca nov, ki so nvu prinesli v trd s borbo za košček kruha žarek upanja na bol/jše čase. Društvo »Bela Krajina« in ne-imvom- organizator g. Beno Gregorič sta včeraj pokazala, kaij zmore sistematično de-'o, podprto 7. iznajdljivostjo in spretnost-i*~>. G. GregoriJ je poklonil v zahvalo in spemin na i'Zilet Tu?sko prometnim dru-stvvma v MetAŽki io Črnomlju ter ljubljanskemu druSrtvu »B^la Krajina« krame plakete, delo fljkaid. kiparja Niko Pirnata. Izi'ct, ki gre zanj v^a hvala n pnanonfe of^aniza-torjem. bo ostal udeležencem v brajnecn spominu. Vsa hvala .in ca st tudi uči-teljstvu v Beli Krajini, v CmomlSu pa še poee.be j občinskemu tain ku g. Lojzetu Sc-rini, v Meiki predsedrvku g. Ivanu Male- ; in v vt?eh krajih vodnikom :n domačinom. Bela Krr»!jr"nn ima. zdaj tisoč prijateljev in ljub te>jev več. Trboveljski slavčki na češkoslovaškem PrisrO«o, aadvse gostoljubno so bili sprejeti že v Ceskih Budejovicah Ceske Budejovice, 5. maja. Trboveljske mamice so rekle 3. t m., v sredo popoldne, da pomeni dež blagoslov, da je dobro znamenje za srečno in uspešno pot njihovih malih pevčkov. In vse kaže, da se bo ta prerokba izpolnila. Kajpada je za nekatere matere začetek poti bil malo neroden. V skrbeh, da bi nj'Ihovi mali udobno sedeli in ničesar ne pozabili, so same pozabile, da je treba paziti na odhod vlaka. V zmešnjavi, v hlastnem postavljanju je vlak potegnil in cela vrsta mater je morala % nami do Hrastnika, od tam pa, kdo-ve kako, nazaj domov. Dva polna »pulmana«, lepa, čista, prostorna, nas je. Poleg spremljevalnega učiteljskega osobja in drugih »funkcionarjev« imamo tudi zdravnika dr. Jertšterleta, ki pa menda ne bo imel mnogo posla z nami. V Zidanem mostu so nam prizadejali vojaški novinci kar celourno zamudo. Ze ▼ temi smo se pripeljali v Maribor, kjer so »Slavčki« jedli prvikrat izven doma. Go-atilničarka ga, Vlahovič jim je postregla s tečno večerjo kar popolnoma zastonj. V trdi noči smo preskočili mejo. Neskončna je bila noč, vendar pa se je že ob 4. zjutraj začel živ-žav. Nekoliko bledih, neprespanih obrazov so otroci gledali na zasnežene gozdne vrhove, v trdovratni dež. V Se lita hi zajutrk. Šilingi že po jo, ne zatečejo pa nič prida, V Linzu z vodo radodarno zalita juha in že jo mahamo proti češkoslovaški meji. Nestrpno jo čakajo malčki. Kaj bo tam? Jarek, kamen, straža? Nekoliko razočarani so bilL Saj tu sije isto solnce, kot tam, če ni slučajno dežja, enako čm« so delavske roke povsodi, samo ljudje so prijaznejši. Pozdravljajo nas in naše vagone, ki smo jih okrasili z jugoslavenskim i rasta vica mL Ob 5. popoldne, po 26-urni vožnji «0 nas sprejeli ▼ BudejoN-icah. Široko so odpirali »Slavčki« oči m -usta. Vojaška godba, narodne noše, zastavice, cvetje. Slavnostno čerem on i al no na S so pozdravili: rojak prof. Vuga za Ligo, predsednik dr. Beran, za domače pevce g. T. Straka. V Žižkovih kasarnah so se mali pevci umili m preobleki i, nato v Besedi krepko povečerjali in šli spat Danes zjutraj jih je že ob 7. zbudila budnica. V oficirski obednici so nato tako pozajtrkovali, kakor menda še nikdar ne. Tudi učitelji iz spremstva, ki še niso dosedaj užili nikdar češkoslovaškega gostoljubja, so naravnost konsternirani, saj kaj takega pri nas ne znamo in tudi ne zmoremo. Kaj šele bodo o vsem tem pripovedovali rudarski otroci staršem, ko pridejo domov. V obednici godba, pozdravi, kakor praznik je. Polkovnik g. Fran Vabra gosti. Otroci so neverjetno disciplinirani. Gostitelji hvalijo njihov red na vse pretege. Ob pol 11. bo v Besedi matineja. Morale pa bi biti vsaj tri, ako bi hotela pri na račun vsa šolska mladež, ki bi naše pevčke rada slišala. Obed bo v Besedi, ravno tako večerni koncert, ki je kljub vsakdanjih glasbenih prireditvah že razprodan. Nato bo Čajanka, jutri zjutraj pa bo na vse zgodaj odhod v Plzen. Dež torej res pomeni blagoslov. Jutri pa vam poročam o pevskih uspehih naših »Sla včkov«. Jutri premiera: Kralj džungle Levinja pograbi otroka ki ga odvede v džimgk>! Otrok doraste v džungli med samimi levi! Človek najboljši tovariš levov in divjih zveri! Človek z močjo leva — največja cirkuška atrakcija! Divje zveri planejo iz svojih kletk v gorečem cirkusu! Nezaslišana panika med gledalci Vse te In še več le senzacije Vam ho pričaral naj napete] £j y*eh filmov M ca prelivala od frrtri dadje: Elitni ki»<* ***tica Telefon 2124 Rezervirajte vstopnice Se danes! Postani In ostani dan Vodnikove dražbe! Neugodna nedeljska športna bilanca V Corifau je naša državna reprezentanca pred 20.000 gied&lci zasluženo podlegla. — Ponovni debakel Ilirije Ljubljana, 8. maja. Včerajšnja rokma naše državne nogometne ena^storice v Zuriehu nam m prizanesla z novim razočaranjem. Po zelo ©kibi igri je naša reprezentanca upravičeno pod-ie£»la, Čaprarv nekoliko previsoko z 1 : 4. Sedaj bodo seveda imeli vediiko besedo vsi oni, ki so že v naprej kritično ^prejeli sestav nase febrane ena^storice m v dobri meri bodo knedi prav. Naše državne reprezentance se drži že nad loto dnri nera/Aim-ftsva smola, tem/boj j nerazumljiva, ker imamo po vsej držarvi gotovo dovolj taJenfra-ne-ge in sposobnega nogomorne^a igra-lskega materijala, kj bi utegnil z uspehom natto-pat» v državnem drenu. SponmVTK> se le n^-ših reprezen.taiK: se raza časov Boska Simo-noviča! Toda Smonov c ni postopad pri sestavljanju reprecz en tance po nekih otako-econin lokalnih vidnih m nače&jh; če je zrvedeJ za kakega dobrega no*4omer«ša, si ga je šel o^ledart, in ko se je prepričal! o iJeg'^ resn ono dbbni kjvajiteti, ga je oblekel v držaATTtt dres, pa tud*i če je bid iiz province! Sedanji savezni kapetan Ve^jko«vi6 se bo pač moral potruditi in se nekoliko ozreti tiud po i^Te>&ih kzven Beograda, Če nočemo, da doživimo v bailkan^kem oupu, ki se bo vršil zaeefkocn prihodi-jjega meseca v rkskarešti. §e nelambsa raizočarar^>a! 2e letošnja pic.!a b lonca je za na* globoko pasivna: Tcuko zvaina po^k-uana (adi tuda ne-oficielna) tekma z madžarsko dru^fjo gaan-two je v Beo^rcidn končala s porezom 1 : 3, ronai-e nedelje ntno s Spanci igrali loorna^ 1 : 1. sedajj pa poraz 1 : 4! V bft^anrfTkem cnpu gre za najš nacionaimi in drižavnj prestiž in bi v najšem športnem ovetiu 7©1o bolno odjekn-i.!^, če se tud- toakai; zaradi nepoj-rrt\ji vyh orakosrtmosrti ne bi mogilr af :irm:TUiti, če bi dožiiveli neuspeh v šti>ki lain-skoga! V domajč- športni srenji erno f t+^Ocmo 2elezniter : Ilirija srečno zakljoioLK letoš-mie podsavezTio prvenstveno tekmon-anje. Po raločirvi Primorja in S\x>b-xle je to te-kmoN'anje brez dvorna izt?u'b!lo mnoco na svo^ji prvlaonosti. To pa mariborskih klubov ni rnotfto, da ne bi K,\jub temu posve^fli vpraisaiTijn poJ^avezne^a prvenst\*a vse svoje pcet skoro krvrnrr^eten in se bodo vr^'le t**Vrne: Gra-o napeti borb priborila edin uspeh, ztm«£o v douhlu, vse štiri sm^e pa so Italijani odločili v svojo korist. Kolčno razmerje je teda)j 4 : 1 za Italijo. —j Međ&lubske kolesarske dirke wSaveu Ljubljana, 8. maja. Meclkiutoslce kolesarske dirke >Save< ao se vršile včeraj ob pol 15. na krožni progi Vnanje gorice-iNotranje gorice_Log-Brezovica-Vnanje g-orice s startom in ca-l^em v Vnanjih grorlcah pri grostilrti ETbež-nik, IXrke so se izvršile v najllepsem redu, le radi slabega vremena je prireditev trpe_ la. Oocanstvo se je razpisanih dirk udeležilo v zelo velikem številu ter je z zanimanjem SJledilo poteku dirk. Rezultati dirk so bdli sledeči: Novinci — 1 krog — 14 km. 1. Mravlje Vinko >Savica« Medvode v času 23 minut 55 sekund. 2. Rozman Martin >Savica« Medvode v času 23 minut 56 sekund. 3, Vertrih Leopold >Zarja« Zg. Kašelj v času 24 minut 10 sekund, 4. Vidmar Franc >Vrn_ nika<, Vrhnika. 5. Ortac, >Brezovica«. 6. židanek >Brezovica«<. 7. Klopeič >Hirija<, LjjubJiiana. 8. Prvan-je >Brezovica<. Juniorji — 2 kro^ — 28 km. 1. Močnik Valentin >Savaa>, Ljubljana v času 49 minut 21 sok. 2. Stlrn Kani >Vrhmka«, Vrhnika v času 49 minu»L 48 sek. 3. Kolenc Ladislav >Eirija«, Ljruibljana v času 1 ura 1 min. 55 sek, Glavna skupina*: L Kačrić Jule >Her-mes<, Ljubljana v času 58 minut 19 sek, 2. Medvešček Franc >Hdrija«, Ljubljana 5S minut 20 sek. 3. Kosmina Alojz i-Primorje«, Ljubljana 58 minut 40 sek. 4. Svete Ivan >Sava<£, Ljubljana. Po končanih dirkah je požrtvovalni predsednik Batjel v daljšem govoru apeliral na dirkače, da naj se vedno v tako le_ pem Številu udeležujejo dirk, nato so se razg-lasili re-zuJtati dirk in razdelila darila ter se je ob zvokih godbe razvila animirana zabava. Iz življenja ameriških Slovencev Strašna prometna nesreča. — Žrtev brezposelnosti. — Novi grobovi. — Cankarjev spomenik v Clevelandu Na križišču ceste v kraju Homer Citv se je 1. aprila pripetila težka nesreča, katere žrtev sta postala France Goričan in njegova žena Marija. Peljala sta se z avtomobilom domov, ko sta pa hotela čez cesto, kjer jo križa železniška proga, je pridrvel tovorni vlak ki je z vso silo zavo-zil v avtomobil. Vlak se je takoj po karambolu ustavil, izpod zmečkanega avtomobila so pa potegnili težko ranjena Goričana in ju prejeljali v bolnico. Že med prevozom sta pa umrla. Ponesrečenca sta zapustila dve hčerki stan 11 in 13 let. V Chicagu se je ustrelil 2°letni mehanik Viljem Jane. Bil je že dve leti brez posla in je živel v precejšnji bedi. Zapustil ie ženo in dva nepreskrbljena otr*> ka. — V kraju Impertal se je v rudniku precej težko ponesrečil France Perpar. Nanj se je vsula debela plast zemlje. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. V Canonsburgu, država Pennsvlvanija, je umrl Mihael Medos. Pokojni je bil doma iz Vinice v Beli Krajini, star je bi 54 let, — V Gullatinu je umrla Marija Ule, rojena Govedič, v visoki starosti 79 let. Pokojna je bivala v Ameriki 20 !et. — Po tridnevni bolezni je v Gilbertu. država Minnesota, umrl Janez Gašper lin, rojen v Mlaki pri Komendi. — Istotam je podlegla pljučnici Marija Prijateljeva. Zapustila je moža ter dva nedorasla otroka. — V Trentonu, država Pennsvlvanija, je po večmesečni bolezni preminul Jakob Lik.ir. Pokojni je bil rojen leta 1870. v vasi Ca-braše pri Poljanah nad Skofjo Loko, v Ameriki je bival 20 let. Za njim žalujejo žena, dva sina in hčerka. — Kap je zadela v Chicagu 591etnega Franca Rodiča. Pokojni je bil rojen v Srnarjeti na Dolenjskem, v Ameriki je živel že 3o let. Za njim žalujejo žena. šest sinov in štiri hčerke. — V Jolietu, država Illinois, je umrla Roza Turkovičeva, stara 37 let. Podlegla je operaciji. Pokojna je bila rojena v Ameriki, zapustila je moža in sina. — 5. aprila je v Milwaukeeju. država \Visconsin, umrl Josip Erragan. Pokojni jc bil rojen leta 1906. v Crešnjicah pri Trebeljnem na Dolenjskem. Huda nesreča je doletela rojaka Josipa Benigaerja v Ejcsporru, država Pennsvlva-mja. 16. marca je izbruhnil požar ki mu je uničil hišo z vso opremo m obleko vred. Družina si je rešila samo golo življenje. Goreti je začelo okrog 2. zjutraj m zato domnevajo, da >e požar zanetila zlobna roka. . . Ljubljanska občina j« nedavno poslala v Ameriko doprsni kip pisatelja Ivana Cankarja, ki bo še to pomlad postavljen v Jugoslovenskem narodnem parku v Clevelandu. Clevelandska občina je namreč vsakemu narodu odstopila del vrta v Ro- ckefellerjevem parku, k! ga naj kras« in negujejo posebni odbori vsakega narod3. V slovenskem delu parka so naši rojaki lani za.sadili slovansko lipo, letos pa bo tam velika skivnost ob priliki odkritja Cankarjevega spomenika. Kip je delo kiparja Petra Lobode in je eden najlepših in umetniško izdelanih likov pokojnega Ivana Cankarja. Koncert APZ Ljubljana, 8. maja. Po daljšem presledku je nastopil dne 6. t m. v veliki dvorani Uniona moški zbor akademikov pod vodstvom Franceta Marolta. Zbor je pred natlačeno polno dvorano pozorne publike izvajal izključno A. Foersterjeve skladbe, sedemnajst po številu. Koncert je uvrstiti med rkzv. stilne koncerte, kjer naj pride gotova glasbena epoha ali smer v poštev. Te vrste koncerti imajo gotovo svoje pluse, imajo pa tudi svoje minuse. Sedemnajst moških zborov istega skladatelja zapovrstjo utruja vn je neizogibno, da zanimanje od točke do točke pada, mesto da bi se dvigalo. Morda nam Foerster danes nekje zveni že nekoliko čitalniško, vendar se nam povsod razodeva mojster forme in zvoka. Ce pa bi primerjali Foersterjev način skladanja s poslednjimi opusi Beetho-vena, ki *> nastali mnogo, mnogo časa prej — se pri Foersterju dojma neke hote ne konservativnosti ne moremo otresti. NTe mislim tukaj tangirati kvalitete, le dikcijo. Se bolj se ta dojem stopnjuje, če primerjamo oba v istih panogah ustvarjanja, n» pr. operni tvorbi Fidelio — Gorenjski siavček, prvotno opereta. Morda je bil Marolt v zadevi »stilnosti« prestrog, da je ostal edino pri Foersterju. Skladbe, ki jih je zbor izvajal, so pa vsaka zase absolutno kvalitetne. Izvajanje skladb je bilo t vsakem pogledu vzorno. Pevovodja je svoje opravil pri skušnjah, zato je pri koncertu zadostoval najmanjši gib roke, da je zbor homogeno prešel iz ene dinamične stopnje v drugo, iz enega tempa v drugega, iz nastrojen ja v nastrojenje. Zbor nas ni presenetil — v najlepšem spominu ga še imamo od njegovih prejšnjih nastopov. Vzorna vokalizacija je prišla dd veljave zlasti na homofonih mestih, kjer je bil tekst brez pripomočkov razumljiv, intonacijska in ritmična zanesljivost vsakega poedinega pevca pa je prispevala k popolni jasnosti kon-trapunktično zapletenih mest Publika Je pokazala za koncert izredno razumevanje, želim, da bi APZ bolj pogosto nastopal in sem prepričan, da bi to dvignilo produkcijo skladb za moški zbor, ki jo pri nas nekaco v zastoju. Stn\*o O^terc. SAMO ŠE DANES ob 4^ 148 ln 9Vi nri zvečer: S svojim divnim petjem vas je zopet očarala Martha Eggerth Sodelujejo: Szoke SzakaJl, Paui Horbiger, WUJy Eichberger, Hansi Niese. Vesela opereta sladkih slagerjev, čarobnega petja, veselih dovtipov in edinstvene zabave! Hitite, da ne zamudite! DANES ZADNJIKRAT! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Koledar. Danes: Ponedeljek, 8. mafa katoličani: iiiliani, Budielav, pravoslavni 25. aprila. Današnje prireditve. Kino Matira: V avdij**nci pri carja. Kino Ideal: Cicranka pe*»eni. Kino Dvor: Gaurho (l>ouIz dnevnika lepe iene< ob ob 20.30 Koncert Učiteljskega pevskega sbora ob 20. v Unionu. Čelist g. Gosta? MfiHer, aarnostojen koncert ob 20. v dvorani Kino Dvor. Dežurne lekarne. Dano«: Bahovec. Kongresni trjj 12, Hočevar, Ljubljana VIII. Celovška cesta 54 i« Ustmr, Sv. Petra cesta 78. $2zp&€l sita Kadar nam priteče voda v gr/o, se zganemo in začnemo razmišljati, kuko bi grlo zamašili. Tudi naše žene so se zganile, ker bije že dvanajsta ura. Se\'eda so pa načele vprašanje* ki se bodo ob njem kresali in krhali zarjm'efi meči srednjeveške ment:t-liteie in bo bruhal na nje ogenj in žvep/o, ker si drznejo trditi, da bi morala žena imeti pravico razpolagati s svojim tele* •tom. Včeraj so naše ?cne zboro\'ale m po-\*cdale, da bo treba urediti vprašanje odprave telesnega plodu, odnosno omejitve rojsfev, če se nočemo še bolj pogrezniti v obupne razmere. Nad 400 se jih /e bilo zbralo* pa trna opazili med njimi poleg deklet tudi starejše žene, A starih nisnto opazili in je pra\\ da flh ni bilo* ker starim odpra\>a telesnega plodu ne more delati preglavic. Pa tudi njiherve izkušnje ne spadajo nekako k predmeta* čeprav je delikaten. O odprann telesnega plodu morajo pač govoriti tiste, ki pridejo pri tem v poštev. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20, Ponedeljek, 8. maja: * Hamlet*. Red A, Torek, 9. maja: Zaprto. Sreda, 10. maja: *Karel ta Anac Premijera. Red Sreda. • Ljubljanska drama vprizori dre vi ob 20. uri za red A Shakespeare je vo tragedijo »Hamlete z g. Debevcem v naslovni vlogi. Vsa ostala zasedba je kakor običajno. Premijera Frank o ve drame »Karel in Anac bo v sredo dne 10. t. m. za stalni abonma Sreda. Spisal jo je avtor znane tragedije »Vzrok-«, Leonhard Frank. Delo ima Štiri dejanja, od katerih se godi prvo leta 1914. v nekem ruskem ujetniškem taborišču pod Uralom, ostala tri pa leta 1918, poleti in pozimi v Aninem stanovanju v Berlinu. Prevod in režija je Ciril Debev-čeva, OPERA. Začetek ob 20, Ponedeljek, 8. maja: Zaprto, Torek, 9. maja^ »Alanon«. Red R. Sreda, 10. maja: Zaprto (generalka). Cetrek, 1. maja: »Andre Chenier. Premijera. Red C. Petek, 12. maja: Ob 16. url: »Seviljski brivec«. Dijaška predstava. Izven. Globoko siižane cene od Din 20 navzdol. • Odlična Masenetova opera »Manon* v zasedbi obeh najvažnejših vlog- Gjungje-nac-Gostič, se ponovno poje v naši operi v torek, dne 9. t. m. za red B. Premijera opere »Andre Chenier« bo v četrtek, dne 11. t. m. Naslovno vlogo poje g. Gostič, Magdaleno ga, Gjungjenac, Gerarda g. Primožič. Opero dirigira kapelnik Stritof, režija je prof. fiestova. Premijera je za red C, Iz Laškega —T^ori grobovi. Minuli teden je bil za nas precej črn, ker smo pokopali celo vreto naših dragih. Zadnjo soboto so pokopali I Šmarju pri Jelšah dimnkarekega poslovodjo g. Franca Halužana, ki je preminul v 42. letu starosti in je bil pri nas kot dolgoleten dimnikarski poslovodja splošno znan in priljubljen. V soboto emo pokopali naše ga grobarja Martina Leskovška, ki je opravljal »kozi 32 let v Laškem grobarski pof»el in bil je nad 40 let marijagraški mežnar. Umrl je v 76. letu starosti. V soboto smo pokopali priljubljenega tesarja Miha Terška vuleo Spanca, ki je umrl v 81. letu na kapi. V Slivnem je jmrl večerai v 34. letu posestnik Ivan Sipek, p. d. Stare, in bo pogreb v torek zjutraj. Blag jim spomin! 9724 «*er. 104 /SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maja 1933 Dnevne vesti — Seden»de«edetniem matere minfarra ir. K rame rja. Te dni je praznovala svojo 70-letnico gospa Antonija Kramerjeva, mati ministra g. dr. Alberta Kramerja, tiho in skromno v najožjem krogu svoje družine, kakor je vse tsvoje življenje tiho delala in živela lr> za svoje otroke. Čeprav je jubilant-ka mati najuelednejsepa narodnega voditelja, vendar Ljubljana skoraj ne ve za njo, ker je vedno ptala daleč od suma javnega življenja in se posvečala le svojemu domu. Kot hčerka znane Čamerjeve hiše v Trbovljah se je poročila z uglednim trgovcem in zaslužnim javnim delavcem Ivanom Kra-merj^m ter si je kot zgledna soproga in vzorna mali pr dobila splošne simpatije in naivečie spoštovanje pri vseh. ki so jo spoznali. Že prod 11. leti jo je smrt odtrgala o-l ljubljenega moža. nato se je pa preselila k svojima sinovoma ministru Albertj in tndustrijca Milku v Ljubljano, kjer Č la in zdrava uživa jesen svojega življenja. Njena edina hčerka ga. Anica je poročena z uglednim javnim delavcem g. dr. Pučnikom, znanim odvetnikom v Slovenski Bistrici. Slavljenkino zlato srce ogreva vso družino, najrazsipnejše pa grejejo žarki njene ljubezni malo pravnuČieo Nevenko, ki je vsa sreča svoje predobre prababice. Plemeniti mami tudi mi z največjim spoštovanjem želimo $e mnoco <»olnčnih dni! — Knez Pavle otvori razstavo upodabljajoče umetnosti. Včeraj je bila otvorjena v Beogradu peta pomladanska razstava ju-goslovenske upodabljajoče umetnosti. Otvo-ril jo je knez Pavle v navzočnosti kneglnje Olge, princes Jelisavete in Marije, papeževega nuncija Pelegrinettija, francoskega poslanika Naggiara in mnogih drugih od-Hčnjakov. — Skupščina J it posloven s k epa šenskega saveza se bo vršila v Novem Sadu -1-, 22. in 23. te?a meseca. Dovoljena je polovična voznina, kupiti ie torej pri odhodu celo železniško karto, ki volja tudi za povratek. Sobe v hotel h se dobe od 25 do 70 Din za osHx>. V lligijenskem zavodu je na razpolago 50 brezplačnih postelj v skupnih sobah. Obed ali veceria ^ane (4 jedila) Din 20, Kdor se udeleži skupščine, naj to javi do 1T>- L m. pisarni Saveza Beograd, Balkanska 9, a po 15. Zori Štefanovič, Nov:6ad, Grčko - Školska nI. 5 — Eventuelne druge informacije o korKrresn se dobe izključno le od 14.—1H. v sredo 10. in četrtek 11. v damski sobi kavarne Emona. — Koledar prometnega ministrstva. Na pobudo prometnega ministra g. inž. Laze Kadivoieviča je izšel 20.") strani obsegajoči koledar prometnega ministrstva. To je prvi poskus prikazati v koledarju razne tehnične in prometne zanimivosti z naših prog, poleg tega je pa v koledarju mnogo pestrih pokrajinski h slik vzdolž vseh prog naših državnih železnic. Koledar prometnega ministrstva bo nedvomno mnogo pripomogel k boljšemu spoznanju naše domovine, obenem bo pa dobro služil tujsko prometni propagandi. Ker je pa to kot rečeno sele prvi poskus, delo morda ni do vseh podrob-ti<«sti tako, kakršno bi moralo biti, a nedvomno predstavlja lep napredek. Želeti bi bilo, da bi naše prometno ministrstvo to delo nadaljevalo, da bi nam vsako leto pripravilo tako zanimiv in boguto ilustriran koledar, po možnosti seveda brez tako znatne zakasnitve, kakor letos, kar se pa da opravičili, ker je vsak začetek težak. — Duirdjcv nranak v Gorenji vasi. Na pobudo kapetana g. Milenka Jovanoviča, ki je obenem starosta gornje vaškega Sokola, so imeli tudi letos v Gorenji vasi Djudjev Branak. Zgodaj zjutraj se je zbralo prod ^orlijevo restavracijo lepo število vaščanov. ki so odšli s harmonikarjem Anžkom na Čehi na zelon in cvetoči Tabor nad va^jo. Okrog oenja zbrane je nagovoril kapetan Jovasiovič v lepem patri jot ičnem govoru in jim razložil pomen Djurdjevega uranka. Govorn je sledila mala zakuska, potem se je pn razvila prava narodna veselica, ki je trajala v najboljšem razpoloženju do 8. zjutraj. — Prošnje xa vstop t enoletni tečaj za privatne otročke negovalke to vzgojiteljice se vlagajo do 12. maja 1933 pri šoli aa sestre v L/iubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno in deževno. Včeraj je bilo drugod samo oblačno, pri nas ^e pa že čez dan rosilo, ponoči je pa začelo močno deževati. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Sarajevu 27, v Zagrebu 26, v Beogradu 25.4, v Skoplju 25, v Splitu 20, v Mariboru 19.6, v Ljubljani 18.7. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 755.7, temperatura je znašala 12.6. — Andrej in A u ton MaK prepeljana v Ksvo mesto. Kakor smo že poročali, je policija te v petek zaključila preiskavo proti bratoma Andreju in Antonu Malijj ter Mariji Gohnajerjevi in je vse spise izročila sodišču. Davi so bili vei trije iz policijskih zaporov z avtobusom prepeljani na kolodvor, nato pa v spremstvu močne eskorte stražnikov z vlakom v ločenih kupej'ih v Novo niBsto. Razprava proti njim bo v Novem mestu. — Samomor Ljubljančana v Zagreba. Na kliniki za živčne bolezni v Zagrebu se je odigrala v soboto pretresljiva tragedija. Skozi okno na stranišču je skočil na dvorišče tehnični uradnik direkcije državnih železnic v Ljubljani g. Ivan Trontelj, star 32 let. Trontelj je prišel na kliniko zdravit svoje razrvane živce; bil je miren, toda nekam zelo potrt. V soboto dopoldne je odšel na stranišče, odprl okno in skočil na dvorišče, kjer je obležal nezavesten. Odnesli so ga v operacijsko sobo, toda vse prizadevanje zdravnikov ohraniti ga pri življenju je bilo zaman. Trontelj je čez pol ure izdihnil. Pokojni je storil obupno dejanje v hipni duševni zmedenosti. — Ker ni našla fanta, ki jo je upropa-stiL V Zagrebu si je hotela v soboto popoldne končati življenje 29 letna Katica Fiket. Zabodla se je z nožem v prsa in se vsa okrvavljena zgrudila. Takoj so jo prepeljali v bolnico. Življenje si je hotela končati, ker ni našla fanta, ki je nekaj časa živel z njo v skupnem gospodinjstvu, potem jo je pa zapustil. — 30.000 Din dekliško čast. Sin premožnega kmeta Mile Ratinovič je lani zapeljal lepo Dragico Ribič iz vasi Raž novac, okraj Bosanski Petrovac. Njen oče je mislil, da jo bo fant vzel, ker pa ni hotel, ga je tožil in sodišče ga je obsodilo na 30.000 Din, ki jih je moral plačati dekletu za izgubljeno dekliško čast Iz f SnMIane —Tj Tndl v Trnovem uživajo nekateri otroci poseben privilegij, da smejo početi vse, kar se jim zliubi. Ob cerkvi so dobili Trnovčani lep majhen park, ob katerem drže široke stopnice k velikemu perišču ob Clrada5CiC.ini strugi. Od parka do stopnic pada strm breg, ki so ga obložili s travno nišo, kar je bilo potrebno zato, ker bi sicer zemlja lezla na stopnice in v strugo. To pobočje se zdi trnovskim fantalinom idealno za smučanje — po sedalih. Ta tudi za plezanje je to 'meniten teren: seveda se moralo plezalci opriiemati trave, ki so jo ie pošteno populili. Če pojde tako naprej, bo iz lepega parka zooet nastala gmajna. —Ij Voda ▼ Ljubljanici stoji zopet tudi sredi mesta. Pod tromostiem je voda zajezena, da ne teče v del struge, ki ga nogi a b-ljaio. Ta voda na ni povsem č'sta, kar spre-vidiš takoi v bližini tromost ia, kjer se širijo neblage dišave. V strugo namreč priteka še vedno precej fekalij in voda je naplavila pod tromost je do jeza ogromno nesnago, ki je prei ležala na dnu struge v zgornjem dela. Tolažijo nas sicer, da brozga ne bo stala na večne Čase v strugi ter da bodo vodo, ki se bo nabirala v bazenu pod tromost jem, odvajali po glavnem zbira Vnem kanalu v spodntf. poglobljeni del struge, da bodo na ta nnčin odrinili in razredčili nesnago. k: se zbira ter stoji tam od cukrar-ne do ustja Gruberjevega prekopa. V ta namen bi morali prebiti steno kanala pol tromostiem. s čimer pa bi seveda ne smeli oklevati celo večnost. —lj Spored nocojšnjega koncerta nfitelj-skeea ženskega pev-kcga zbora v unionski dvorani. Pri koncertu sodeluje sopran ist -nja ga. Maja Strozzi - Pečic ter pianist in skladatelj Papandopulo Boris. Adamič Emil: Peeem beračev Na zelenem travniku leži vojak mrtev. Tome Matija- Čakala bom Jezusa. Adamč Emil: Sonce sije. dežek gre. Svatovska. SvanČice, dančice. Tiri, tiritinje. Ljadov: Ti rjeka li ... Oi, nji zarja li.. Snegi belile .. Na ulici dosČ . .. atem poje ga. Maja Strozzi Papandop.ilove Djevojačke popijevke za sopran in klavir: Može li biti. što bit ne može. Sunee žarko ne siieš ied-nako. Andjelija vodu lija. S'noć mi ie dragi dolazio. Slavuj, pise, ne poj rano. Bravni-čar Matija: Polžek davkov ne plačuje. Boris Papandopulo: Dodolice. Narodni obred v 4 stavkih za sopran solo. ženski zbor in klavir. Zborovodja prof. Srečko Kumar. Obisk koncerta najtopleje pr poročamo. Predprodaia vstopnic tekom dneva v Matični knjigarni, od pol 20. uri pred Unionsko dvorano, kjer se vrsi koncert. Pri nagnjenju k maščobi, nrotinu. slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah, dro^crijah in špecerijskih trgovinah. —lj Materinskemu dneni primeren slavnostni govor je iz ljubeznive pr jaznosti in naklonjenosti sprejela na letošnii proslavi odlična Članica nase drame ga. Marija Vera. Poleg slavnostnega govora sodelujeta kot solista ga. Mara Olup. Marč^č. in operni pevec Štefko Marčec. dalje pianist Ivan Noč s svojo pojočo žago. Zavrsnnov pevski kvartet in Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanra. l^roslava materinskega dne ima plemenit namen, čisti dobiček porabi Kolo jjgoslo-venskih sester v to, da omogoči bolni deci bivanje na Jadranskem morju. Prepričani smo. da bo v petek na proslavi unionska dvorana polna. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —1» Violinski sonatni večer. Violinistka gospa Vida Jeraj - Hribarjeva izvaja v ponedeljek, dne 15. t m. na evojem samostojnem violinskem koncertu naslednje sonate: Ernst Blochovo. dalje dr. Danilo Svarovo in Rnbinsteinovo Sonato op. 13. Gospa Vida Jerajeva je absolventka ljubljanskega drž. k onw rva torija, šole prof. Slaisa. svoje Štu- d'ie pa je nadaljevala se v Parizu. Posebno pourtć:parno, da izvaja poleg dveh svetovnih glasbenih del tudi prvič delo domačega skladatelja dr. Danila Švara. Koncert bo v Fi'.harmonični dvorani. Vstopnice v Matični kniigami. —lj Letošnji pevski nastop ljubljanskih srednjih šol se bo vršil po ministrski odredbi v nedeljo 14. maja ob 10. uri dopoldne v velik: dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic po znatno znižanih cenah je v Matični knrgarni na Kongresnem trgu. —lj Med starinskimi urami in tulipani«, razstava TKD Atene, v balkonski dvoran Kazine od 13. do 16. t. m. Kakor čujemo, pripravlja žensko društvo Atene zopet ne-koij izrednega. Človeka v teh težikih časih gospodarske depresije prijetno iznenadi tak pojav na kulturnem polgu, Atena je »mreČ ooo žensko ciruštvo, ki se v doeego sredstev za svoj« socialno-zdravstvene naprave na ta način udejsbvuje, da vedno pr»-naša nekaj novega. Pr zadeva si osobito, da poleg gojitve telesne kulture, s predavanji in ra7srtarvarnri dviga srp'osno z izobra/bo in osebni okus. Lotos 6i je nadela težko nalo-o. dazihere znamenite, lepe in stare ure. Prepričani amo, da nam bo pripravki razstava, na kateri bomo videli eksemplarje, kskržnlh se ne vid: vselej in povsod, sarj so zagotovljene iizredne urarske umi etri ine, last starin l)uoljansik;h druž n Ker bi pa naredita mzsrta va obsitofječa samo iz ur, preenoličen, morda celo mrk vtis, bodo raz-stavltjemi istočasno izredno lepi tulipani, ki so bfl« sedaj v najbujnejšem retzcvitu. Baje j"h bo kaT par t:soč. Ravnatelj mestnih nasadov, g. Lep in Številni vrtnarji in IfubiJte-Iji overa-c. so ob-ljubrH svojo pomoč. Njih strokovno znanje ter dober okus priredite-rjjc razstave nam jecnčta, da bo rodi ta raz'srtava prinesla gotovo dosti lepega Vi po-uonega. V pripravi je rudi srrokovno preda-voiTJe o starih urah. kri se bo vršilo prvo popoldne po orvoritvi razstave. 290-n —lj Cepljenje zoper koze. V fsoboto smo porajali, da je mestni fizikat odredil javno brezplačno cepljenje zoper koze, ki se prične fitri. Ker je pa nastalo skrajno neugodno vreme, sporoča mestni fizikat, da se bo vr&ilo cepljenje pol^S že objavljenih dni še en dan ob konca meseca, na kar se oposae- jajo starši. —lj Aretacija dv*h potepvh«v. Včeraj te policija aretirala 22-letnega Avgusta Frančiškoviea iz Dalmacije, šele 1. maja je bil irpuščen iz tukajšnjih sodnih zaporov, policija je pa te dni prejela dopis, da ga zaradi goljufije zasleduje splitsko sodišče. Frančiškovič je moral zopet v zapor. — Drugi, ki mu bo delal družbo je 20-letni Ivan Vaks ć, ki te zopet operiral s starim trikom. Fant namreč na cesti pobere prstan, ki si ga popreje že sam pripravi, ga zvedavo ogleduje in ponuja mimoidočim, najraje ženskam, za dva ali tri kovače pod pretvezo, da je najbrž zlat Nasedlo mi je že več žensk. Policijski agent ga je v soboto zalotil na Zmajskem mostu, kjer je hotel zopet oslepariti neko žensko. Ivan je moral v zapor. —lj Tel i-it g. Mfiller Gustav priredi v vrsti >Slogin'h« komornih večerov drevi v dvorani kino Dvor samostojen koncert. G. Miiller je absolvent glasbene akademije v £acrebu. kjer je dovršil Mudij pri g. prof. Fabbriju. Za ta koncert si \e izbral skladbe skladateljev: Beethoven. Popper, Cassado. Dunkler, Bach in Bravničar. Slednji, t J. BravnČar, naš rojak — skladatelj je napisa! za čelo in klavir Tango, ki se bo izvajal prvič. Vstopmee prodaja Matična knji-eama in trafika Pucelj na Miklošičevi cesti, ter blasrajna zvečer pred koncertom. —lj Občni zbor »kluba Primork« v Ljubljani se bo vršil dne 15. t m. ob 17. uri v damski sobi kavarne Emona. Vabimo vse članice. Odbor. 289-n _lj Oddaja tmMetov na Hetisen. Prireditveni odsek za I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani odda za predzletne. medzletne in ela-vne zlet ne dneve v svrho prefskrhe občinstva z jedjo in pijačo na zletiščn 9 buf-fetov, od katerih jih je določenih 6 za je-stvine in piiače, 2 za kavarno in slaščičarno, 1 pa za trafiko. Načrt zletišoa in podrobnejše iuformaeiie se dobe v zVetni pisarni v Narodnem domu. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. maja 1933 na naslov: Prireditveni odsek za I. pokrajinski zlet SKJ Ljjbljana. Narodni dom«. 2ftft-n _lj Sokolsko društvo Ljubljana - Šiška vabi vse starejše člane k svoji prvi telovadni uri, ki se bo vršila v ponedeljek 8. t. m. ob pol S. v mali dvorani. Prosimo točne udeležbe! —lj Tatinski Bosanec Okrog- 2. zjutraj je stražnik v šiski ustavil moškega., ki je nosil večjo vozno plahto. Stražnik je neznanca povabil na kriminalni urad. Bil je to Bosanec Suljo Ilić iz Prijedora in je povedal, da je plahto ukradel mesarju Brecelj-niku. Ilicu so zaplenili tudi srebrno damsko uro, ki je bila najbrž ukradena. Podjetnega Bosanca, ki ga kot begunca iSeejo tudi vojaške oblasti, je policija izročila sodišču. Žene zoper brezglavo razmnoževanje ljudi Najprej dela za vse, potem šele pomnožitev delovnih moči! — Resne besede naših žen — Razdeljevanje meke. On^ de4avei, ki Še mso vz^li koruzne moke, ki se je pretekli teden delila v starem r.idniškem materi falnem skladiSču, naj pridejo po moko sigurno v četrtek 11. maja dopoldne v staro materijalno skladišče, kjer se bo takraajeno moštvo. Pri domačih so najbolj ugajali vratar Brun, Joško Janša in Stanko Razinger. — Bojeviti ponočnjaki. Včeraj okrog 21. zjutraj so rogoviHli neznani ponočnjaki pred hišo posestnika MJheliča iz Smartnega ob Savi. Mihelicev sin. Ivan je vstal in stopil iz hiše, da bi pomiril m pregnal nadležL ne nočne goste, v tema je pa nekdo streljal nanrj in ga zadel v desno roko. Mihe&iča so prepeljali v bolna co, neznane rogovi leže pa iščejo orožniki. Ali si že *hm V^nikove dražbe? Ljubljana, S. maja. Včerajšnje zborovanje žen v dvoarani Delavske zbornice, ki je b lo zelo dobro obiskano, je bilo povsem v duhu časa po svojem značaju. Matere so varjene najbolj trpeti in najdeij moičati; ker so spregovoril« zdaj o tako kočljivem vprašanju, je nedvomno njihovo trpljenje prikipelo do vrhunca. Zborovanj« je predsedovala ga Brezar-jeva, ki je spregovorila najprej v m eni u Zveze delavskih žen m deklet ter uteane-lijiia, da je b*:io zborovamje res zelo potrebno n aktualno. Orisaia je trpljenje neštetih maier, kš so dale življenje števiiimtn otro-kom^ ki zdaj hirajo, ker si matere ne morejo odtrgati od ust več kot so st že. Marsikje je zdaij druiinsko zavl^cnfle pravi pekel. Zlasti trpe delavske matere z otroki v mestih, posebno onef ka ;rnasečnost; dejala je, da so pobornice za ženske pravice v principu zoper odpravljanje plodu, zlasti pod takšnimi okoliič-iooirMi kot se to godi zdaj, ko se toliko žen uničr, ker žene nirnaijo pravilne zdravniške nege, 2ene so pa za uporabo profilaktičnih sredstev, za urejeno razmno-ževange ljudi in za odpravo plodni v kovest-mh prmerih: Če je bil« oploditev povzročena s poslstvcrn, če ka7.e? da bi bdil otrok telesno ali duševno težko obremenjen (n. pr. zarodi krvoskrunstva ali zaradi vpiivov alkoho'.iizma) in če bi mati ne mogla preživljat: otroka. Zakoni so v tem pogledu pri nas še zastareli, zato je Zveza delavskih žen in deklet sklicala skupno z Ženskim pokretom in Zvezo akademsko izobraženih žen žiborovanje. na katerem naj b'. žene sprejele predloge za zakonsko reformo, da se žena končno osvobodi spolne suž-njosti ter da ne bo več rodila slepo. V snenu Zveze akademsko izobraženih žen je govorila ga dr. Ahačdčeva. Govornica je stvarno utemeljevala potrebne zakonske reforme, kj joh je omeniJa predgo-vomica. Dejala je, da naeprotn ki regulacije razmnoževanja lfluda očitajo ženam, ki •»e branijo otrok, komodnost ter bo-e/jvest-nost Govornica je pa prepričana, da si vsaka mati, ki ni degenerirana, želi otroka. Oe je prelo do tega, da se žene boje materinstva, je treba iskati r» priznati globlje vzroke tega pojava. Predvsecn se matere boje roditi otroke, ker so se zdaj epiošue živijenske prilike tako posJatbsaJe, da se morajo borki ohupno za etksitenco že ts*i, ki so že na svefu. Mnoge matere ne vedi, kako naj skrbe za še večje kopice otrok. Pleanemato čaiv*Avo jim narekuje, r>aj ne po-oetrujejo bede še boJjs aaj Le obsojoijo V grozno tnpijename edino uvedeno sptejvijamje v boAneoh. so padli smrtni primeri na mm-mum. Ce bi biilo odpravl^iinče plodu uvedeno pri nas zakonito, bi bilo tudi izrabljanje izključeno, saj bi ee moraild paciijen-tka javiti posebni kom siji, ki bi jo tvorili: zdravnik-ervgenik (ki ga svetu.je zdravnoška ziK>rn«ica). jurist-sociolog (nasvetu je pravna in filozofska fakulteta) in izprašana zase tna sestra. Komisija bi morala za si i sati tudi v vcakem primeru pristojno babico. Kot zastopnica 2enske^a pokTeta je izjavila gdč A. Vodetova, da se pridružuje izvajanjem pred^ovornic. nakar je z glo-bofcim sociailmim čutom zagovarjala materinske pravce in zaščito mater in otrok. Dejala je, da je svet res za vse dovolj bo-gat ter bi lahko vsi žnvelL če bi bule materijalne dobrine pravilno razdeljene. Zato pa zahtevajo žene in matere najprej resnično zaščito mater in otrok — potem šole naraščanje porodov; najprej kruha n človeka dostojnega stanov inja za tiste otroke, ki že žve in za odrasle — potem še'e naraščanje prebivalstva; aajprej dela za vse — potem šele pomnožitev delovnih moči. G<>vorničine tople in s plemenitim čuvstvom prežete besede so i zvenele v m sli, da se tudi pr nas začenja žena zavedati, da je prva pravica otroka, ki mu daje žena življenje, »da je dobrodošel gost ob miza življenja« in da žena ne bo nikdar prekoračila meje, ki ji jo je postavila narava, temveč jo bo spoštovala^ zavedajoc se svoje odgovornosti, ki ji je dana kot materi. 'A baš zarad te odgovornosti zahteva svobodo odločanja v svojih najvažnejših ž v-kjenšlah trenutkih. Prisiljeno rojstvo jo za mater nesreča, za o:^oka pa tragedija. Pred en so zborova!ke sprejele resolucijo, je še preda**] c tem velepemt-mbnem živ-fcnskem vprašanju, o katerem so žene r,iz-pravljaie tako re>no in stvarno, g. dr. Turna. Predavatelj je osvethl vprašanje \-sestran-sko kot izvrsten predavatelj in globok m slec-socdlog % sooio-loŠJvega, fiziološkega in psihodoškeiga stališča Zaključki ujegovih izvajanj so, da je klic po reforma zakonov, ki zasužrajujejo ženo, da je neenakopravna z možemt klic po enakosti med ui>>/ »m in ženo, kHc po enakost, svobod' v živl]cti;u; žena je poklicana sama, da odloča o tem vpra-šanju, ker gre predrvsem za nfjeno stvar: če se žena toliko žrtvuje v materinstvu, te da] jma tudi pravico, da odloča v tej svoji vzvišeni življeaski nalog ; ko bo urejeno to prvenstveno žvljcnsko vprašanje, ne bo več treba kazna za dotom ori Ike, za odpravo plodu, ne bo več na sve>tu toliko gorja sn ne bodo več odkrivali v velemestnih kloakah flp!avltjen h človeških zarodkov. Treba je pa žene tudi dobro poučiti o spolnem ždv^annu, k' bi moralo biti ljudem sveto. Soglasno so z^orovalke sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo spremembo § 171 k, z., da se omilijo, odnosno odprav jo kazi« zaradi odpravljanja teletmega plodu. Žena, ki odpratvi plod brez dovoljenja pristojne orillasti, se naj kiiomuje le z zaporom do enega leta. Nezakonsko mater naj j bi smele sodišče tudH opnosti*i ^aike ka™. Odprava plodu as soicailmilh m evgen^kih razlogov bi ne bila kaizniva. Crlede i^premenibe § 171 nojj ministrstvo za soc. poiit. m nar. zdravje izda pravilnik k zdravstveneniu zsikonti o sestavi komisije pri vsaki zdravstven- občini. Kadar je mogoče, noj komisija prepreči odpravo plodu e tem, da obvaruje nosečo ženo pred neu^odn.tni soc alnimi :n gospodarskimi posJediio;i-gjeni v zakonu. Resolucija je bila eprejeta brec debate, kar je tudi zn.-ii l**t>. Slovo smučarjev od zime Ljubljana, 8, maja, Soboto pred Jurjevo neddjo, pra/nukom »pomladi, 60 si letos i-zbrak; smučarji, da. se poslov« od z ene. SK Ljubljana, pod okn.L-om katere se zbira v3§lna nase smnČ-irske inla- doži, je pr redila ob 20. djužabnj veder v I?o^vski zborniri Vjer se je zbralo oniogo občinstva, zlasti pa ?>po.-rn kov. Predsednik kluba g. Aute GnioVvoc je poudarjati, da s tem večerom Ljubljana nekako oficielno zaključuje sezono. Glede uspehov v minuli sezoni je z.;dovoljen, zlasti če 6e uposte\«a, da je b.La v vremenskem pogledu ena najsLabs h. V klubu se je vestno in pridno deiaio. Ljubljana je priredila pod Leupold^nim vodstvom tri tečae, ki so klubu mnogo koristili. Vzgoja j si je kader nov h dobnh ernučarjev, med kat.;rnn js več talentov. Pouda.rjai je tudi, da je važno, da se smotreno započeto delo nadaljuje, treba bo pa tudi članstvo idemo T~z^j*jati. H konou se je zahval 1 vsem tekrnovOilcem, V imenu JZSS je čestital klubu k i ep ju uspehom g. Komar. Predsednik je iocroČU g. Kflrnenhi m. vestno n požrtvovalno delo v klubu lično diplomo, g. Kopriva je pa podal točen statističen pregJed uspehov kJubovh tekmo-valeev ter kluba samega. Po točkah je v klubu zopet prvi Bogo Sramot kj jih jo dosegel 61.75, 2. Stane Brvar s 44.50, 3. Franc Palme z 4130, 4. Avgust Jakopič a 40.50, 5. Lado Sernčar s 36.25, 6. FrOtru: Le-govio a 27 ročkam L Najmanj po 10 točk so dosegi" Franc Sešelg, Leo Baebler, Siijfrid Tavčar, Stane Bolje^ M;lan Svigelj. Franc Rotar, Cvaro Močni/k, AUrko Dermeli, Tone Dečman. Franc Lozej, Fric Hrbernik. Maks Teran, Igor Benedičic, F-rOnc Završo-n in Slavko Zore. Med juuiorji je najboljši Otmar Miha.lek s 26.25, 2. Edo Bevc in Pavel Tepina s 22.25 točkami V minuii 6ezoni so tekmovalci Ljubldane zasedbi 24 prv:h (lani 30), 23 dru-gh (20), 22 tretjih (19), 10 četrtih (16), 11 petih (17), 10 šestih (9) itd. Pn presoji teh tekmovalcev je upoštevati, da je bilo letos zarad* neugodne zime mnogo manj prireditev. PO poroč lu g. Koprive se je ob zvokih godbe razvila prav prijetna, zehava 9 plesom. JfcPM 4L »SLOVENSKI NA ROD«, 7. maja 1933 m** ni4 A. DEanery: 65 (Doe — Kje pa starru.ieš? — je vprašala takoj, videč, kako Frochard okleva rn razmišlja, kam bi krenil. — Kje stanujem?... Povsod, kjer mi ugaja... Povsod, kamor me vleče trenutno razpoloženje ... Svoboden sem kot ptica... In veliko mesto pripada meni enako... kakor kralju Za hip je obmolknil, potem je pa nadaljeval: — Zdai sem brez strehe. Toda ne boj se, pod zelenim drevesom nama ne bo treba spati. In žvenketajoč z vrečico srebrnikov pod pazduho je dejal smeje: — S temle ključem odprem vrata vseh krčem, dtišica; nič ne skrbi, bova že našla mehko posteljo... In čeprav je pozno, naju bodo krčmani povsod navdušeno pozdravili!... Pojdi torej z menoj brez strahu. Ta neumorni ponočnjak ie rmel svoj Pariz v malem prsni. Vodil je svojo družico večinoma po ovinkih mimo tromih vrat sv. Aniona. Prišedši do okraja de la Rapee s ime dedu . . . korenjaku, da mak) takih. dTaga mooa, možu železne volje . . . Celih dvajset minut je umiral, ko so ga ti prokleti capini obesili na Montfanconu. Otrok, ki sta ga sprejela roditelja s tolikim veseljem in nadami, je bi'1 od svojega rojstva predmet brezmejne ljubezni, negovanja in skrbL Vedno večje navdušenje za otroika je Frocharda prisililo, da je dejal nekega dne svoji ženi: —Stavim, da bi mi po potrebi priskočila na pomoč pri delu za najinega angelčka. Beseda »angelček« je prijetno za- zvenela v materinem ušesu in od takrat je klicala Eufemie svojega otroka »angelček«. Zvečer, ko se je vračal Frochard v svoj brlog, mu je prinašala naproti otroka, da ga je objel. In potem je držal oče ^angelčka« na kolenih teT se igral z njim. Ce se je kdaj pripetilo, da je imel tolovaj ponoči toliko »dela«, da se ni mogel vrniti domov, je žena vsa v strahu vzdihovala: — O, kaj ko bi se več ne vrnil! . . . Kaj. če so ga zasačili pri delu! Bila je nežna žena in mati, ta Fro-chardika. Večkrat je dejala svojemu možu: — Kdaj najdeš kaj velikega, kar b! nas obogatilo enkrat za vselej, da ti ne ho več neprestano pretila nevarnost? Pomisliti moraš na to, da imava sina .. Kadar mu je pa govorila o nevarnostih, ki naj bi se jih izogibal, je razbijal s pestjo po mizi ki kričal: — Kaj misliš, da sem te kar tako vzel? . . . Ce hočeš s tem mlekom dojiti otroka, mu poiščem takoj drugo dojiljo! Ta čas sta živeta mirno m veselo življenje v rodbini. Ze nekaj časa je hnel Frochard čudovito srečo in mošnja je bila vedno polna. — Še nikoli nisem imel tako srečne roke, — je vzkliknil tolovaj po vsakem novem uspehu. — Kako bi torej ne verjel, da mi je prinesel naš zlati Jakob srečo, ko je prišel na svet. — No ... a če bi se ti rodil še drugi . .. — Drugi . . . kad praviš? — Drugi sin . . . sreča bi se morda podvojila, možiček. Frochard je vprašujoče pogledal ženo. Potem se je pa zakrohotal in odgovorih — Zares? ... Ce je tako, lepotica moja, pa naj bo, preveč dobrega ne škoduje. Mlada žena se ni motila. Jakobu je bilo komaj dve leti, ko je dobil bratca. Drugo dete je pa bilo tako mailhno, tako bledo in slabotno, da bi človek ne verjel, da sta mu oče in mati tako zdrava, krepka Človeka kot sla bila Frochard in njegova žena. Beg turške plesalke iz harema Kako je odpeljal armenski vrtnar šejku iz harema lepo Zeno Turška plesalka Jowka Hadži, ki zanje zdaj velike uspehe v Parizu in Londonu, kjer vzbuja splošno pozornost s svojimi orijentalskimi plesi, opisuje v angleških listih svoj pobeg iz harema. Iz njenega pripovedovanja je razvidno, da mnogoženstvo in suženjstvo v orijen-tu kljub vsem reformam in prepovedim še vedno cvete. Jowka Hadži je bila rojena v neki vasici na obali Črnega morja, kjer je brezskrbno živela v krogu domačih do svojega 12. leta. Potem jo je pa oče prodal najbogatejšemu možu tistega kraja, šejku Abdulu, ki jo je odvedel v svoj harem. Iz siromašne očetove koče je prišla v razkošno palačo, kjer so se sukali okrog nje evnuhi in zamorke, da so ji stregli in skrbeli za njeno lepoto. Kmalu se je naučila umetnosti lepote, ki je ori-jentalska žena ne more pogrešati. To umetnost, kakor tudi umetnost jesti razna draga jedila in lepo plesati, mora obvladati vsaka žena harema, predno po-seti svojega gospodarja. Učila se je dober mesec, potem je pa napočil trenutek, ko je morala stopiti pred svojega gospodarja. Šejk je sedel v bogato okrašeui dvorani sredi svojih dostojanstvenikov in ljubic. Zastrta z gostimi pajčolani, pripoveduje Jowka Hadži, sem morala pred šejkom poklekniti, pri tem sem mu pa pogledala v mrk obraz s sivo brado. Bil je tako star, da bi mi lahko bil praded. Ko sem vstala, se je prijazno sklonil in mi odvrnil obraz. Videl je, da sem lepa, očaran je zatisnil oči, vzdihnil in se zleknil nazaj v naslanjač na mehke blazinice. Kakor mi je bilo naročeno, sem se priklonila do tal, pri tem sem pa začutila, da se me je dotaknila njegova noga. To je pomenilo, da sva se poročila. Potem so počasi tekla tri dolga leta v šejkovem haremu. Včasih so me poklicali, da bi zabavala šejka s plesom, sicer sem pa morala tičati z ostalimi 43 ženami v mračnih sobanah harema. Takoj sem začela razmišljati, kako bi pobegnila. Toda vedela sem dobro, da bi me do smrti pretepli, če bi me ujeli. Poleg tega pa nisem poznala sveta, saj domače vasice nikoli nisem bila zapustila. I?prehajala sem se nekega dne po vrtu in trgala rože, ko sem naenkrat začutila na sebi srep pogled. Kakor hipnotizirana sem sledila pogledu armenskega vrtnarja, ki mi je pridno šepetal besede ljubezni, kadar sem se mu približala, čeprav je vedel, kako grozna kazen bi ga zadela, če bi šejk zvedel, da lazi za menoj. Armenski vrtnar mi je zatrjeval, da je pripravljen vse storiti zame. ln moja prva misel je bila pobegniti. Ne bom opisovala vseh dogodkov, omenim naj samo, da sem zelo rada hodila na sestanke z mladim postavnim vrtnarjem, če sem le mogla uiti budnim očem evnuhov. In z vrtnarjem sva pridno snovala načrt pobega. Neke noči, ko so že vsi spali, se je splazil vrtnar na okno moje sobe in mi dal znamenje. Med njegovim plezanjem se je stražar sicer zbudil, toda vrtnar ga je še pravočasno odpravil na oni svet. Skočila sem v naročje svojega prijatelja, ki me je odnesel k zunanjemu zidu in ko sva ga preplezala, so naju čakali trije vrtnarjevi prijatelji in nama pomagali naprej. Ne vem, kdaj so opazili, da sem pobegnila in če so naju sploh zasledovali, kajti harema nisem nikoli več videla, niti slišala kaj o njem. Bežali smo samo ponoči in moj prijatelj se je vedel kavalir-sko. Imeti je moral mnogo sovražnikov, kajti komaj me je spravil na varno, sem zvedela, da so ga našli mrtvega z bodalom v srcu. Zaslužena kazen Svarilno in kra*o je bil kaznovan v kraju Locarna Sesia v Italiji lTletni ključavničarski pomočnic Silvio Vitto-ne, ki je hotel razdreti lastovičja gnezda v zvoniku cerkve Marije pomočnice v okolici Roucagiia. Brezsrčni fant je odšel nekega dne z bratrancem na izprehod in slučajno je zašel v omenjeno cerkev, ki so jo baš popravljali. V zvoniku je opazil gnezda z mladimi la-stavkami in ni mu dala žilica miru. da ne bi pokazal svojega barbarstva. Zlezel je po lestvi na oder, da bi oprav:: svoje podlo delo,. Komaj pa je iztegnil roko po prvem gnezdu, je izgubil ravnotežje in ker je stal na kraju zidarskega odra, je strmoglavil na kamenila cerkvena tla. Kakor da je usoda sama hotela pokazati, da človek ne sme uničevati nedolžnih tišjih mladičev, je zadela kazen brez srčnega fanta prej, preden je mogeJ razdreti lastavičje gnezdo. Zlomil si je vrat m obležal poleg tega s teikwni notranjimi poškodbami mrtev v cerkvi. Tragedija dveh sestric Strašna tragedija je doleie'a v Pmd Ploda v Ouenslandu v Avs:ra iji sestrici Marijo in Telmo Adamsov. Mariji je bilo 6, Telmi pa 10 let. Dek'.ci sta morali hoditi zelo daleč v šolo in oče je poskrbel, da sta se naučili jahati, da jima ni bilo treba hoditi peš. Mladi Ama-conki sta jahali vsak dan v šo*o enega konja, spredaj je sedela mala Mariia, zadaj pa starejša sestrica. Nekega ve- čera se je pa vrnil konj sam. Bil ie nekam čudno nemiren in ves premočen. Prestrašeni starši so šli s sosedi takoj r>o poti, koder sta deklici jezdi i v šolo. Sredi poti jih je pa čakalo gr>zuo presenečenje. Na kamenitem bregu bistre reke, ki sta jo morali deklici vsak dan na konju prebresti, je ležalo truplo starejše deklice Ja je bila utonila, o njeni mlajši sestrici pa rti bilo duha ne sluha. Skrivnostna usoda nesrečnih de-Iklic se je pojasnila šele čez nekaj dni. iLjudje so ubili v rečici krokodila, ki tam ni redek gost. in ko so mu prerezali trebuh, so našli v njem človeške košcice, ilase in gumbe z obleke male Marije. 35.000 parov je ločil V Chicagu je proslavil te dni sodnik Josef Sabath 601etnico rojstva in to priliko je porabil, da je povedal, česa se je naučil v svoji dolgoletni sodni praksi. Mož je namreč imel v svojem referatu l-očitve zakona, a v Chicagu je toliko ločitev, da je sodnik jubilant računal in računal, dokler ni prišel do zaključka, da je dosegel svojevrstni rekord, saj je ločil 35.000 zakonskih parov. In prav nič si ni prizadeval, da bi nezadovoljne in sprte zakonce pregovoril, naj ne razdirajo zakonskih zvez. Njegovo načelo je, da zakonskih zvez ne smemo klejiti. Ce se zakonca ne razumeta, ne pomaga nobeno prizadevanje in nobeno premagovanje; čim prei gresta narazen, tem bolje bo. Ne upirajmo se zlu in ne prizadevajmo si odvračati zakoncev od tega. za kar so se že odločili. Zato je bil sodnik Sabath zelo pri- ljubljen in zakonci so se prav radi obračali nanj, ker ni zavlačeval precesov, temveč nasprotno, vsak zakonski par je opozoril, da bodo stroški mnogo večji, če se bo ločitev zavlekla. Malo je manjkalo, da jim ni govoril, da je škoda vsakega dne, ko so še skupaj, ker b; že lahko živeli ločeno. In sodnik je našel v svoji praksi dober primer — ostal je samec. Kar je videl in slišal, mu je popolnoma zadostovalo, da je ostal do 60 let star samec, pa tudi zdaj ga prav nič ne mika v zakonski jarem. V 35.000 primerih se ie prepričal, da zakonska zveza ni trajna, oženiti se in zakonsko zvezo takoj razdreti, pa noče. 17 Celja —c Jubilejna proslava celjske obrtno nadaljevalne »«le. V nedeljo 7. t m. se ja vršila v Celju prosiava 50ietnice obrtne na. daljevalne šole. Ob 8. zjutraj je mestni župan g. dr. Goričan ob prisotnosti šole in uciteljstva ter zastopnikov obrtniških organizacij otvorit vzorno rastavo šolskih izdelkov v Obrtnem domu. Po otvoritvenem govoru župana je vajenec Podkrižnik i tiral prigodno pesem in izroeil zaslužnemu vodji obrtne nadaljevalne šole šol. upr. g. Jošku Bizjaku krasno svojo sliko, ki predstavlja pozdrav obrtnega narašOaja g. Biz_ jaku, nato je vajenka Anica Stroukala izročila g. Bizjaku sliko, ki predstavlja mak, sreski šOiSki nastavnik g. Pestevšek pa mu je v imenu uciteljstva poklonil lepo p'aketo »Vir in zahvala dela.< Slavljenec se je ginjen zahvalil za darila. Nato so si udeleženci ogledali razstavo. Ob 14.45 jo prispel v Celje podban g. dr. Pirkmajer, Ki se je udeležil popoldanske, dobro obiskano proslave v Mestnem gledališču. Proslavo je po overturi. ki jo je zaigral orkester Celjskega godbenega društva, otvori 1 župan g. dr. Goričan z nagovorom o pomenu in delu obrtne nadaljevalne šole. Sit«lila ja deklamacija vajenke. Mešani zbor obrtnega naraščaja pod vodstvom g. Peca šegula je učinkovito zapel dvakrat po tri pesmi. Vodja šole g. J. Bizjak je podal izčrpno poročilo o zgodovinskem razvoju šole. Na sporedu je bil tudi kratek rajaini nastop vajenk in eksaktna telovadba vajencev. Lepo proslavo je zaključila izredno posrečena živa slika vajencev in vajenk pri delu v šoli in mojstrovi telovadnici. —c JuTjeva*ije celjske garnizij>e oe fm vršilo v soboto 6. t. m. dopoldne na Starem gradu v veselem, prisrčnem razpoloženju, Jurjevanja se je udeležilo tudi več doma^ činov. —c Žrtve nesreč. Na Ponikvi Je padel 601etni progovni delavec Ivan Zdolšek v torek na povratku z dela z neke brvi ln st zlomil levo podlebtnico. V Ločah si je pa 531etna prevžitkarica Antonija Detičkova pri padcu na travniku zlomila levo goleni co. 23letnemu mesarskemu pomočniku Ivanu Grabarju Iz Nove vasi pri Celju jo pri klanju spodletel nož in se mu je zasadil globoko v desno koleno. V št. Juriju ob juž, žel. je vitel slamoreznice zadel triletnega poses-tnikovesra s;neka Alojza Rojca. ter mu zlomil levo nadleht in ga ranil na obrazu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celj_ sku bolnici. —c Umrla je 5. t- m. v mestni ubožniri 771etna občinska reva Urša Urančeva, v celjski bolnici pa je umrl 6. L m. 5Jetni slu kurjača Slavko Prislan iz Žalca. -h: SK I>a£ko : SK Jugoslavija ti t 3 (4 : 1). V nedeljo 7. t. m. popoldne se jo vršila na športnem igriš'-u pri >Skalnl kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Laškim. Mo. štvo SK Laškega je nudilo učinkovitejšo igro in je bilo po večini v lahni premoči, dočim je moštvo SK Jugoslavije igralo z^-lo slabo, neenotno in brez kombinacij. Tekma ni bila zanimiva, ker sta obe moštvi igrali primitivno. Gledalcev je bilo okrog 200. Tekmo je sodil g. Ochs zadovoljivo. V predtekmi je rezerva SK Olimpa porazila rezervo SK Celja v razmerju 6 : 2. Večja množina fttaRftlaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni NasIot pove npmva Slovenskega Naroda 1 Mm@®vmUh S! Ljubljana, Sv. Petra nasip it 23. Izvrtuje enobarvne In večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne antotipije, kombinirane klišeje za navaden In finejši papir, klišeje po pero risih, slikah bi risbah, rokopisih ln fotografijah sa razglednice, reklamne slike, vinjete Sveže, naiflnejše norveško RIBJE OLJE ix lekarne DR. G. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim to slabotnim osebam TELEFON 2059 P R E n O G SUHA DRVA Pogačnik, Bohoričeva 5. čevlji obroke L V Au Selenburgova 4 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESRER, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. 11T DOBRO OBRIT, DOBRO RAZPOLOŽEN kdor se brije v brivnici hotela >Slon«. 27/L IVAN MAGDIČ krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7 — se priporoča za spomladansko sezono. 3(VL Moderni slamniki pod lastno ceno vsled opustitve trgovine. Stuchly - Maske, LJUBLJANA, židovska nI. S. 28 L Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije vas najbolje postreže s kam-garnom, ševjotom, športnim suknom ln drugimi tkaninami za vaš okus. ZA BIRMO URE, ZLATNINA in SREBR-NUNA; prodajam tudi na hranilne knjižice. — IVAN PAKIž, Ljubljana, Pred škofijo St. 15. KDOR HOČE DOBRO JESTI, dobro vince piti, ta mora pod »SKALCO« na Mestni trg 11 priti. — Priporočam se za obilen obisk. — Ciglič, restavrater GOSTTLNO na prometnem kraju v Ljubljani z inventarjem in stanovanjem takoj oddam v najem. — Ponudbe pod »Gostilna 2111« na upravo »Slov. Narodac. Svila, tkanina domina lesih len porvzdigrve Vi*o lepoto. r>miestn«, otari-te V*Ao ofcoR*"«. Ia Y«j? / 'is pri A. Žlencier, Mestni trg 22 NAJVEČJO IZBIRO vsakovrstnega pohištva in po najnižji ceni vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ulica št. 6, dvorišče. 2156 250.— DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pri ti ki i-nami Ln vrtom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2036 HIŠICA NA VELESEJMU zgrajena v gorenjskem slogu, se proda ali odda v najem. — Poive se v slaščičarni Novotnv. — Istotam se tuai izve za opremljeno mesečno sobo na Tvrševi cesti. 2143 POZOR! NAJNOVEJŠE! V bufet RriSki, palača »Grafike«, Ljubljana, Masarvkova cesta 14, prispele nove pošiljko najfinejših vin iz štajerske in Dolenjske od poznanih vinogradnikov: Cene novodošlih vin čez ulico: Muškat-sil van ec 1 1 Din 10.- odjem preko 5 1 > 9.- Šipon 1 1 > 8.- odjem preko 5,1 > 7.- Cviček 11» 8.- odjem preko 5 1 > 7.- Slivovka, domača 1 1 > 26.-Hruševec 11 » 26.- Klekovača 1 1 » 26.« Tropinovec 1 1 > 22.- Pelinkovec 1 1 > 32.- Rum 11 » 30.- Bermet-Karlovaški 11» 24.-Traminec, orig. bu- telke samo > 12.- Domača, kmetsko pr^kajena slanina kg Din 25.- ter razni drugi mrzli zakuski po najnižji ceni. Pridite in prepričali se boste! Se priporoča BRIŠKI. VTNOTOC KOKAL v Počehovi pri Mariboru odprt. 2112 HIŠA ŠT. 92 V DOBU pri Domžalah naprodaj. — An-drew Starin, Box 435, Eveleth Minnesota. 2185 STOJEČ MOTOR na nafto, 3—5 Ks., kupi Vovk, Bled. 2125 Urejuje: Jo&p ZopaaOć. £a »Narodno UaKarnoc: Fran Jezerse*. — ža upravo m ineeratni «ei usta: Oton Christat. — Vsi v Ljubljani.