uosio 4MmO poStolna pjačana * gotovinL _ ^n ^enft P‘n ** Izhaja vsak dan zjutraj razvea BmI Rokopisi se ne vračajo. — Ogla«! v ponedeljkih in dnevih po praa- RM mm» mm ^»9» M A \ po tarifi in dogovoru. - Uprava nikih. - Posamezna Številka Jig /SwWM fiL ^ ■ iBT * Ljubljani, dradišče 4, tel. 30-68. ssi^rsssts mŠMM ff i%llll/rlll Uredništvo v Ljubljani, Gregor- _ S|tf gi[ Sl K Hi. Mm ff B8L >T mLJffl H p °T Tf8 Sl' p4’,/6'0°" 29'6° tičeva ulica št. 23. Telefon ured* Podružnica v Celju, Samostan- oiStva 80-70. 80-69 in &0-7L 8ka ulica st4> Št. 53 Ljubljana, ponedeljek, dne 4. avgusta 1930 Leto L Mog ocen 10.000 gasilcev v sprevodu - 25.000 i Zborovanje Vseslovanske gsselske zv Ljubljana, 3. avgusta. Daues v nedeljo je imelo Jugoslovansko gasilstvo s svojimi slovanskimi brati gasilci, prijatelji in zavezniki raznih držav najveličastnejši praznik. Kongresne slavnosti so danes dosegle svoj vrhunec. Vse gasilstvo je manifestiralo na najsijajnejši način za solidarnost in ljubezen do bližnjega. Dopoldanske slavnosti so po Vsesokolskem zletu leta 1922 bile največje in najsijajnejše, kar jih je doživela doslej naša bela Ljubljana. Ni treba posebnih panegiričnih člankov in poročil, dejstva sama so govorila jasno in dokazno, da je naše gasilstvo, slovensko, hrvatsko in srbsko solidarno, enotno in vdano Njega Veličanstvu kralju Aleksandru I. Dopoldanske velike manifestacije so pokazale, na kako impozantni višini je naše gasilstvo. Naši gostje zunanjih držav so se naravnost divilt nad vzorno disciplino naših gasilcev. Res je bil za naše gasilce današnji dan pravi gasilski praznik. Ljubljana sama se je rado vala. Vse je bilo prav raznično razpoloženo. In gasilski patron v. Florijan je bil gasilcem prav.izredno naklonjen. In res je bilo vreme ustvarjeno kakor nalašč. Dopoldne primerno jasno In vedro in toplo, v prvih popoldanskih urah se je nebo stemnilo. Deževalo je in nekoliko lilo, nakar se je zopet polagoma zjasnilo, tako da je bila zračna atmosfera za nastop gasilcev na športnem prostoru Ilirije prav zaželjena in ugodna. Poudariti moramo, da je treba z največjim priznanjem občudovati izredno vztrajnost naših podeželskih gasilcev. Ves dan v soboto, pozno v noč so opravljali tisoči in tisoči svoja težka poljska dela. Zgodaj zjutraj so se opravili v svoje praznične gasilske obleke ter pohiteli v osrčje našega gasilstva, v belo Ljubljano, da tam javno manifestirajo za idejo ljubezni do bližnjega, za ii d a ii o st našemu kralju in za slovan- gasilskega dne tev navdušeno Jravlja slovansko gasilsko armado ^opolen uspt.j popoldanskega gasilskega nastopa S Krapež in Slane Flegar ir i od- sko misel. In kako so 'ali na svojih mestih ves dopoldan! '! i a je bilo samo poslušati priproste kmetske gasilce, ki so z veseljem stali v svojih vrstah. To so bili pravi tihi gasilski borci. Tudi ljubljanski gasilci so z največjim naporom delali vso noč. Ogromne množice prihajajo Življenje na glavnem kolodvoru je bilo danes o polnoči dalje do poznih jutranjih ur izredno živahno. Vsi vlaki so vozili ogromne množice uniformiranih gasilcev in tudi drugo občinstvo. Poleg rednih vlakov je vozilo še 6 posebnih vlakov na progah Maribor—Ljubljana, Karlovec—Novo mesto—Ljubljana, Kočevje—Ljubljana in Jesenice—Ljubljana, dočim so se naši vrli obmejni Notranjci poslužili prav ugodne zveze iz Rakeka do Ljubljane. Ponoči je prispelo v Ljubljano okoli 150 zavednih koroških slovenskih gasilcev iz Sv. Jakoba v Rožu, iz Vogrč, iz Šmihela, Globasnice in drugih krajev. Bili so od naših gasilcev prav prisrčno sprejeti. Vsi vlaki so pripeljali v Ljubljano nad 7500 ljudi. Že prve jutranje ure so kazale pravo živahno Ljubljano. Okoli 7. zjutraj so se že začele zbirati posamezne župe. Bilo je zbranih 37 žup iz Slovenije, ki so štele v sprevodu nad 4500 gasilcev. Slavnostna maša na Kongresnem trgu Kongresni trg s prenovljeno Nunsko cerkvijo je nudil danes dopoldne najkrasnej-šo sliko pisanega življenja in vrvenja. Pred spomenikom Sv. Trojice je bil postavljen altar, pri katerem je daroval sv. mašo stolni kanonik gasilski kurat dr. Mihael Opeka ob asistenci duhovščine. Med mašo je svirala godba »Zarje« pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja. Med mašo je vladala Slav nostfna seja Vseslovanske gasilske zveze Že med mašo so se začeli zbirati v dvorani ljubljanske univerze odlični zastopniki vrhovnih oblasti, zastopniki inozemskih bratskih in prijateljskih gasilskih korporacij in zastopniki raznih društev. Prišli so: ban Dravske banovine inž. Dušan SerneG s predsedstvenim tajnikom g. Sušo, rektor univerze dT. Dolenc, župan dr. Dinko Puc, podžupan profesor Evgen Jarc, zastopnik višjega deželnega sodišča v. s. sv. dr. Go-Iia, minister v p. dr. Kramar za Češkoslo-vaško-jugoslovansko ligo, upravnik policije dr! Guštin, konzularni zbor, tako konzul francoske republike Neuville, češkoslovaški konzul dr. František Ressl, .konzul Saša Knez, konzul Hing, msgr. Josip Sokol, papežev komornik in kanonik iz Djakova, dalje zastopniki Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Riko Fux, Bogomil Kajzelj, Milko splošna tišina in marsikateri gasilec se je poglobil v svojo pobožnost, lični zastopniki slovanskega gasilstva, odnosno inozemskega. Številno je bilo zastopano tudi narodno ženstvo z dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo. Za srednješolske profesorje je bil tudi navzoč profesor Jeran. Slavnostno sejo je otvoril starosta Vseslovanske gasilske zveze Adol! Seidl, ki je v svojem govoru poudarjal veličino današnje gasilske slavnosti in zlasti pomen organizacije slovenskega gasilstva. Slovansko gasilstvo vodi ideja ljubezni do bližnje-ga, ki je jedro vseh slovanskih narodov, je sila, ki bo končno zmagala. Slovansko gasilstvo je ravno ljubezen dovedla do skup- ne organizacije. Gasilstvo mora vršiti ne samo humanitarno delo, marveč tudi kulturno in vzgojno. Združeni manifestiramo za moralno idejo slovanstva in za nje?a velikost. Manifestiramo obenem za milo in drago Jugoslavijo, katere Najvišji glavar je izvolil prevzeti protektorat nad lepim Vseslovanskim gasilskim kongresom. Zato kličemo Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Slava! Vsi navzoči so se dvignili in vskliknili kralju: Slava! Starosta g. Adolf Seidl je nato pozdravil vse visoke in odlične zastopnike oblasti in korporacij. Starosta JGZ Josip Turk je nato prevzel predsedstvo in v imenu jugoslovanskih gasilcev pozdravil vse zastopnike ter izrazil med viharnim odobrava- steh naroda po vseh društvih in organizacijah, kje najdemo lepše izraženo samozatajevanje, kakor pa v dobrobit bližnjemu ustanovljenih gasilnih društvih. Uvodoma sem rekel v ognju ljubezni do bratov plamtimo. In 8 temi besedami sem dovolj očrtal prvi glavni naš cilj. Naše nacijonalno premoženje ohraniti, ohraniti življenje in zdravje naših soobčanov, to je nas vseh dolžnost. Da varuje oboje, zato so se združili možje v gasilnih društvih. Ta plemeniti človekoljubni nagib je bil, ki je pomogel, da so se začela ustanavljati širom naše domovine gasilska društva. Velika in težka je naloga, katero prevzame gasilec in ker prevzame to nalogo prostovoljno, jo je treba tem bolj upoštevati. Močna in izurjena roka, vodena po bistrem umu, naj varuje srečo in mir domov, vije vence bratstva in prinese zaželjeno pomoč v uri nesreče. In ko zadoni plat zvona, tedaj se združi ta bratska veriga še tesneje in gre na njem udanost gasilstva Nj. Vel. kralju. Pozdravil je bana Dravske banovine inž. Dušana Serneca, ministra dr. Kramarja, župana dr. Puca, dvorno damo Franjo Tavčarjevo, podžupana Evgena Jarca, kakor tudi med viharnim vzklikanjem zastopnike Francije, Belgije, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske, dalje Hrvate, Bosance in Srbe, kakor tudi zastopnike koroških Slovencev in zastopnike Sokola kraljevine Jugoslavije. Nato je g. Josip Turk podelil besedo podstarosti JGZ g. Ludeviku Museku. Slavnostni govor podstaroste g. Museka Pričel je svoj govor z geslom: V ognju ljubezni do bratov plamtimo, ogenj sovraštva krotimo, gasimo. Stoletja gredo mimo človeštva, kakor dnevi stoletja stopajo narodi, da povzdignejo človeški rod, da ga zboljšajo. V srcu zemlje leži zlata žila, globoko na dnu morja biser, na gori je pečina in nad njo žarečo solnce, ki nam sveti, ki nas poziva k novim dejanjem. V vzvišeni človeški duši pa misli in deluje vedno stvarjaijoči duh ter zida Bogu v čast cerkva, kraljem palače, mogočnim hiše, delavcu pa skromno kočico. Toda elementi sovražijo človeški stvor in posebno težko čutimo nesrečo, ako se nad nami razljuti nebo in če njegove žareče šibe švigajo k zemlji. Rodbina in občina, imetje in premoženje je v nevarnosti. Bogi NajvišjiI Ti »i gospodar vseh elementov! Tvojemu migljaju se pokori razljuiteno morje, groma tresk — vse mora utihniti na Tvojo zapoved. Vse se pokori Tvoji volji in z žarečimi bliski pišeš narodom in nam umrljivim po čarobnem nebu Tvoje opomine. Usmili se nas, čuvaj nas — to je vzdih, ki gre iz ust prebivalcev palač in koč, sploh vseh, ki se Te bojijo. A nikdar se naj ne zanese človek le na varstvo višjega, ampak stvarnik je dal zemljanom že od začetka zapoved za stvarjanje, da delamo in se bojujemo z elementi, da poizkusimo naše moči, in da časih sile blažimo, v svesti si ljubezni do bližnjega, trpljenja in združujemo žlo-voški rod k mirnemu in lepemu sožitju. Velika je torej potreba, da priskočimo v slučaju nevarnosti in sile našim someščanom na pomoč. Kolikokrat slišimo, da ni več prijateljstva in da se pri denarju in zlatu neha vse prijateljstvo. In če gledamo okrog po vseh pla- delo, če treba tuji i žrtvami. Četa pogumnih mož, ki brez ozira na varnost za lastno življenje reši imetje in življenje bližnjega. Ali je še kateri poklic lepši? Brat bratu na pomoč! In kjerkoli kdo vrže med človeški rod ogenj — tamkaj se naj rodi vsaj to dobro, da se edinost, ljubav, bratoljublje in požrtvovalna pomot dvigne visoko nad plameni. To naj bode, cenjeni, naša slavnostna misel, katero polagam danes vsem na srce. Veliko so storila gasilna društva v boju proti ognju. In ker je plemenit ta delokrog, zato se nam /ii treba bati za obstoj naših društev, kajti kdor živi z odprtimi očmi, vidi in sliši, kako nestanoviten je obstoj posameznih društev in zvez na svetu. Le društva, ustanovljena na trdnem, zdravem temelju, ki streme za vzvišenimi principi, imajo pogoj, za svoj obstanek. Taka so pa naša gasilna društva in njih zveze, zakaj geslo: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!« druži v skupno delovanje može in fante, žene in dekleta, brez razlik stanu, vere in narodnosti prav vsa dobra in poštena srca. Jasen dokaz za to, da naša JGZ, ki obstoja od leta 1888 do danes, to je celih 42 let, ni samo obstojala — temveč se tudi razvila do današnje višine in veljave. Koliko so že člani te gasilne zveze pogasili ognjev, odvrnili nesreče, koliko ohranili narodnega premoženja, koliko doprinesli k medsebojni ljubezni občanov, ki ne vprašajo, čiga-. vo je in kar gori, ampak so šli reševat. Koliko pa so o tem pripomogli do blagostanja naše mile domovine? Kdor reši premoženje narodovo, ta koristi domovini v visoki meri in s tem širi tudi ljubezen domovine, saj vsa& gasilec mora biti vrl narodnjak in s tem tu pak mu teče bratovsko na pomoč z lastno ži» tvijo, ne glede na to, kje in kdo da je. Veliko se govori o bratstvu vsega sveta, vseli narodov, pa velikokrat zastonj. Gasilstvo pa Jj žj most mednarodnega občevanja in vsco);*a ljubezni. Za Poljsko-jugoslovansko ligo je govoril duhovnik dr. Kneblcwski iz Varšave. V imenu Belgijcev je čestital našim gasilcem g. Hamlet, ki je navdušeno vzkliknil: Živela Ljubljana, živela Jugoslavija! V imenu velike občine Prage je govoril Martinec, predsednik praške trgovske zbornice. Za njim je povzel besedo bolgarski delegat bolgarskih gasilcev Ninčo Petev iz Sofije, ki je v svojem lepem in temperamentnem govoru zlasti povdarjal, da je naloga slovanskega gasilstva doseči združenje med slovanskimi narodi ter je posebno Pohod gasilske armade Vse ljubljanske ulice so bile prenapolnjene občinstva, ki še nestrpno pričakujejo na sprevod gasilskih čel. Vse je bilo v prijetnem razburjenju, ker vse je znalo, da bo sprevod gasilcev nekaj izrednega. In bil je več kot nekaj izrednega, bil je tako impozantne manifestacije, kakršne Ljubljana že dolgo ni videla. Ko so se nepregledne čete gasilcev vrstil pred ljudmi, so ljudje strmeli nad to silo, ki je puhtela iz nepreglednih vrst. A ne samo impozanten, temveč tudi pester je bil sprevod gasilcev. Na čelu so jezdili trije gasilci z gentsko standarto, nato so prišli gosti in kot prvi 500 Čehoslovakov. Vse njih je občinstvo burno pozdravljalo in navdušeno vzklikalo Cehom, Moravcem, Slovakom, Hanakom in drugim. Prav tako navdušeno je pozdravljalo občinstvo Poljake, Srbe, Hrvate in vse druge goste, zlasti navdušeno naše drage Koro-tance. Za gosti so šle narodne noše ter s svojim veselim nastopom mahoma osvojili srca občinstva. Zlasti najmlajše je pozdravljalo občinstvo hrupno. In nato so pričele korakati župe naših gasilcev. Vsem na čelu cela četa zastavonošev s svojimi lepimi in mestoma naravnost umetniško izdelanimi zastavami. Skoraj 100 zastav je bilo na čelu sprevoda naših žup, pri čemur zastave gostov niso vštete. Dimnikarji v sprevodu Splošno občudovanje občinstva so vzbujali v sprevodu tudi dimnikarji v svojih uniformah. Na pobudo dimnikarskega mojstra Lipnika, Ljubljančana, stanujočega na Sv. Petra cesti, in še drugih njegovih tovarišev, so se korporativno kot čani dimnikarske zadruge udeležili gasilskih slavnosti in tudi sprevoda. Dimnikarji iz Ljub- Čehoslovaki, Poljaki, Hrvati ter Srbi prihajajo na Kongresni trg. Na Kongresnem frgu povdarjal svoje simpatije do naše države in do Nj. Vel. kralja Aleksandra. Govorili so še letonski delegat Skulte, tajnik Vseslovanske gasilske zveze Macha-ček in starosta moravske deželne gasilske zveze Ludvig iz Olomouca, nakar je I. pod-starosta JGZ Vengust iz Celja predlagal med frenetičnim aplavzom udanostne brzojavko prezidentu ČOSR Masaryku, prezi-dentu poljske republike, prezidentu francoske republike, belgijskemu kralju in drugim odličnim glavarjem na kongresu zastopanih držav. Slavnostno zborovanje je bilo nato zaključeno. ljane in z dežele so s tem manifestirali za gasilsko idejo, kajti tudi oni so važen faktor v brambi proti nevarnemu požarnemu elementu. Napravili so tudi pri popoldanskem nastopu, ko je prišla vaja z motornimi brizgalnami za gašenje fingiranega požara na pivovarno, posebne vaje, kako je treba plezati s strehe v visoke dimnike. Bilo je deset dimnikarjev, ki so po lestvi s strehe plezali v dimnik. Neki dimnikar je dobil pravi krst, kajti lezel, je po strehi v tre-notku, ko so na streho padali siloviti turki vode iz dveh motornih brizgalen. Bil je v skrajni nevarnosti, toda svojo vajo je izvedel z največjo spretnostjo. In nato čete žup. Župa za župo, vsaka v velikem številu, velik del z lastnimi godbami, vse pa v strumnem koraku in ponosnih oči. 37 gasilskih čet je korakalo in kar konca ni hotelo biti gasilskih čet. — Vsaj pred vsako drugo župo pa je igrala godba. Očividci cenijo, da je bilo v tej veličastni gasilski armadi zastopanih najmanj 10 tisoč gasilcev. Z Napoleonovega trga je veličastni sprevod, v katerem je bilo 18 gasilskih in drugih godb in nad 100 zastav, odnosno praporov, krenil po Rimski cesti, Bleiweisovi cesti mimo banske palače po Aleksandrovi cesti, Dunajski cesti, Dalmatinovi ulici, po Miklošičevi cesti čez Marijin trg, Prešernovo ulico in Šelenburgovo ulico na Kongresni trg, kjer je bil končni zbor. Po vseh cestah je tvorilo ljubljansko prebivalstvo ogromen špalir in lahko računamo, da je bilo v špalirju nad 25.000 ljudi. Posebno pozornost so vzbujale češke in slovaške narodne noše, kakor tudi zastavni Poljaki, Slovaki in Bosanci. Ko se je špalir ustavil na Kongresnem trgu, je navzoče gasilce najprej z balkona ljubljanske univerze pozdravil starosta JGZ Josip Turk. In Se smo se v teh dneh zbrali od vseh narodov in vseh vetrov, ali nismo s tem podpisali najvišje ljubezni, medsebojne pripravljenosti, da si podamo roke v žalosti in tudi veselih ■urah. Naj ta kongres gasilsko srce še bolj razvname v bratski ljubezni, da bomo res ljubili svojega bližnjega kot brata in pomagali njemu dn njegovi domovini do lepših dni. Zato pa v ognju ljubezni do bratov plamtimo. Ogenj sovraStva krotimo — gasimo! Ban inž. Sernec je nato v kratkem govoru povdarjal impo-zantnost gasilskih manifestacij, pozdravil je vse goste, zlasti Francoze, Belgijce, Ce-hoslovake, Poljake in druge, označil je današnji dan za dan skupne kulturne manifestacije ter je omenil, da je delo našega gasilstva našlo priznanje tudi na Najvišjem mestu, ker so bila podeljena od Nj. Vel. kralja Aleksandra mnogim gasilcem odlikovanja. Vsem čestita k odlikovanju. Ban inž. Dušan Sernec je nato izročil starosti g. Seidlu kot predsedniku Vseslovanske gasilske zveze v priznanje njegovega 50-letnega delovanja na gasilskem polju, red Sv. Save I. razreda, starosti poljske gasilske zveze inž. Twardu kot borcu zo svobodo Poljske prav tako red Sv. Save III. razreda, in končno starosti JGZ Josipu Turku isti red. Tajnik Josip Machaček je dobil red Sv. Save IV. razreda, in ravno tako Rihard Engelsberger iz Krškega, Steutte iz Ptuja, Pristovšek iz Ljubljane in St. Žagar iz Križevcev. V imenu odlikovancev se je zahvalil nato Josip Turk, nakar so imeli pozdravne govore še inž. Twardo v imenu Poljakov, ki je naglašal, da mora gasilstvo čuvati tudi ogenj kulture, v imenu mesta Ljubljane podžupan profesor Jarc, češkoslovaški konzul dr. Ressl in drugi. V imenu Sokola Kraljevine Jugoslavije je pozdravil slavnostni zbor dr. Riko Fux s tem-le nagovorom: Sokol dr. Fux Pooblaščen sem, da pozdravim današnji kongres slovanskega gasilstva kot delegat Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Sokolstvo je vedno z velikim zanimanjem sledilo razvoju slovanskega gasilstva, saj mu je to najbližja organizacija tudi v načelih bratstva in ljubezni do bližnjega, saj je bil že ustanovitelj Sokolstva veliki Tyrš tudi propagator slovanskega gasilstva in iz članov Južnega Sokola v Ljubljani je pred 60. leti izšla tudi misel ustanovitve našega gasilstva. In kakor Sokolstvo, tako tudi gasilstvo praznuje 60-letnico svojega tihega dela, ki ne išče ne koristi ne slave in kakor je bilo Sokolstvo vedno in povsod praktičen izvrševalec velike slovanske ideje, tako se tudi gasilstvo praktično udejstvuje na polju dela za slovanstvo. Tako je ostalo Sakolstvo in slovansko gasilstvo po ustanovitvi novih slovanskih držav na severu in jugu močna in neomajna voz slovanskih narodov zavedajoč se, da moramo z našim narodom živeti in za njega delati z ljubeznijo, ki mnogo stori in žrtvuje za bližnjega, kar je potrebno k življenju in veselju, k zadovoljstvu in sreči slovanskih narodov. Temu velikemu, tihemu in požrtvovalnemu delu — Zdravo! Rdeči križ gasilstvu Predsednik oblastnega odbora dr. V. Krejči je nato čestital gasilstvu ter v svojem govoru povdarjal: Dovolite mi, da Vas v imenu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, njegovega glavnega in oblastne«’?' odbora prav iskreno in prisrčno pozdravim in želim Vašemu zborovanju najlepših in najboljših uspehov. Prostovoljna gasilna in reševalna društva In Rdeči križ so si po svojih ciljih in namenih povsem slični, skoro enaki. Ne eden ne drugi ne želi prilike za udejstvovanje. — Bog nas varuj ognja, vojske, kužnih bolezni, poplav, potresov in drugih nezgod. Toda nesreča nikdar ne počiva — biti moramo vedno pripravljeni, da počnemo svoje fMo, ki bi ga raje ne vršili. Obe organizaciji sta si nadeli nalogo pomoči bližnjemu v nesreči in sicer iz čiste nesebične ljubezni in prostovoljne požrtvovalnosti. Pa tudi naša pota so v dobrem delu skupna — v boju zoper nevoljo sta se obe organizaciji vedno našle pri skupnem složnem delu in sta se vzajemno popolnjevali v izvrševanju visoke svoje misije. Zato dovolite, gospoda, da prav od srca želim stoteren sad Vašemu zborovanju. Mi Rdcče-križarji smatramo Vaš praznik tudi za svoj praznik. Zastopniki drugih organizacij Čestitali so dalje gasilstvu še v imenu francoske vlade in francoskega "nsilstva poveljnik g. Guesnet, rektor ljv janske univerze dr. Metod Dolcnc v imenu ljubljanske univerze. Ta je označil gasilce kot borce za človečanstvo, kot borce srčne kulture in kot borce za idejo slovanske solidarnosti. Med živahnim odobravanjem je govoril Poljak inž. Twardo, ki je omenil, da je v Poljski gasilski organizaciji včlanjenih 300 tisoč gasilcev, ki so za zbližanje in sporazum nc samo med slovanskimi narodi, marveč med vsemi narodi. V svojem govoru je pozdravil vse gasilce in samaritanke, ki so prihiteli od vseh strani v belo Ljubljano, da skupno manifestirajo za vzvišeno gasilsko idejo, za idejo nesebične ljubezni do bližnjega. Zahvalil se jim je, da so se odzvali v tako lepem številu vabilu JGZ, povdarjal je med drugi"!, da so glavni cilji gasilstva, da veselo in vztrajno služi in pomaga trpečemu narodu. To je skupna naloga požrtvovalnih gasilcev. Nikdar in nikomur škodovati, pomagati pa vsakomur in vselej, to je glavno geslo. Gasilska organizacija je dandanes narodna, nepolitična in državotvorna organizacija, katero mora priznati vsak. — Bratje in sestre! Ostanimo gasilci, čuvajmo plemenitos duše, gojimo ljubezen do svojega naroda in izkažimo se s svojim smotrenim delom vredne visokega pokro-jiteljstva Nj. Vel. kralja Aleksandra I. — Gasilci so nato priredili našemu vladarju velike ovacije ter mu vzklikali: Živel kralj Aleksander! Nato je pozdravil na trgu zbrane gasilce v imenu češkoslovaških gasilcev starosta Adolf Seidl, nakar je v imenu ljubljanske občine imel kratek nagovor župan dr. Puc. Ljubljana gasilcem Zupan dr. Puc je na gasilce imel ta-le nagovor: V imenu bele Ljubljane Vas prisrčno pozdravljam vse, ki ste prihiteli, da manifestirate za idejo človekoljubja. Bile so dobe v zgodovini človeštva, ko se je bilo bati, da zmaga materijalizem in materialistično naziranje, ko je bil proglašen naj-brutalnejši egoizem za evangelij, ko je človek videl samo sebe samega in nikogar drugega. Toda vedno in vedno je zmagalo srčno čustvovanje in ljubezen do bližnjega. Današnji praznik je sijajen dokaz za to, da je v našem narodu dosti duševnega zdravja in moralne sile, kajti 22.000 vas je organiziranih v gasilskih četah, da nudite v sili pomoč bližnjemu! Vi ne iščete ne plačila, ne slave, ki Vam je najlepše zadoščenje zavest, da ste delali dobro. In glejte, tudi Vi niste sami: zastopniki malone vse Ev- rope stoje rame ob rami z Vami, bratje Cehoslovaki in Poljske, zastopniki prija-tejske Francije, Belgije, Bolgarije in La-tiške. Prekrasen dan je to: dan, ko obhajamo zmago altruizmu, dan vseslovanske vzajemnosti, ki kaže udejstvovanje v svoji najlepši obliki, humanitarnosti in samaritanstvu, a tudi dan mednarodne skupnosti, ko se pozablja, kar nas loči, in naglašal ljubezen, ki bi morala prevzeti ves svet. Ce zmagujejo načela, ki jih zastopate Vi, so nam potem ni bati niti za bodočnost našega naroda, niti za bodočnost človeštva Zato še enkrat: Pozdravljeni' Bolgarski pozdrav našim gasilcem V imenu bolgarske gasilske delegacije, ki jo tvorijo Ninčo Petev, Vasiljev in Sei-fert iz Sofije, je govoril prav temperamentno Ninčo Petev, ki je čestital jugoslovanskemu gasilstvu k njega velikemu prazniku ter je tudi naglašal, da je naloga gasilstva delovati za sporazum med slovanski mi narodi. Gasilske armade naj bodo oni faktor, ki bo širil med slovanskimi narodi ljubezen in bratstvo. Zahvalil se je gasilcem za lep sprejem Bolgarov v Sloveniji ter želel našemu gasilstvu najlepši napredek in da Bog ohranil našemu narodu Nj, Vel. kralja Aleksandra in da bi naša država napredovala v splošnem blagostanju. Naš Jadran gasils Naposled je dobil besedo še zastopnik splitskih gasilcev Josip Perič, ki je v svojem kratkem in jedrnatem govoru naglašal: Draga gospoda! Dragi bratje! V imenu svojih tovarišev gasilcev prinašam Vam tople in srčne pozdrave z obale našega morja, onega Jadranskega morja, za katero je naš narod od slavnih dni hrvatskih kraljev pa do danes prelil toliko krvi in solza, a katero je naš narod od veka do veka čuval in ohranil za ves naš narod. Prinašam Vam pozdrave od primorskih vaših bratov iz kraljevskega Splita, v katerem obstoja in deluje gasilno društvo pod imenom »Dobrovoljni vatrogasci«. Imamo za geslo: »Vatru pogasi — bratu si spasi« in: »Vsi za jednoga — jedan za sve«. — Niso samo splošni ideali ustanovili naše društvo. Splitsko društvo je bilo ustanovljeno v onem času, ko se je vodila ljuta borba za hrvatsko misel proti tujinstvu. Gasilstvo je tedaj vršilo zavedno narodno tlolž-nost napram svojemu bližnjemu in tudi na-pram drugim, ki so bili prizadeti po požaru. Vedno je bilo globoko prožeto narodne zavesti ter je nastopalo kot eminentno nacijonalno društvo, kakor Sokol in to za ideale, za katero se je boril ves naš narod. Prinašajoč Vam pozdrave svojih tovarišev, želim vsej naši organizaciji, da deluje vedno v smislu bratske ljubezni, pravičnosti, človečanstva in da bodi vedno zvesto onemu idealu, ki je temelj vseh pravih kulturnih stremljenj posameznih narodov. Naj bo daleč od nas vsaka zlobna misel, ker naš gasilski poklic ni nikaka profesija in ni nikak obrt. Ono je tiho, pobožno in skromno junaštvo in čestokrat plemenito herojstvo v službi domovine in človečanstva. Vzklikam Vam: Pomozi Bog junači! Govor splitskega gasilca so navzoči sprejeli z najviharnejšim odobravanjem. Vsi govori so bili potom ljubljanskega radija in s pomočjo zvočnikov prenešeni po vsej naši širni domovini. Po končanih govorih je bil razhod gasilgtva. Ko so se gasilci razhajali, je začelo deževati sprva nalahno, a pozneje je bil večji naliv. Marsikdo je že obupoval, da bo dež preprečil veličastno popoldansko prireditev, javni nastop gasilstva na športnem prostoru SK Ilirije. Toda kmalu se je zjasnilo in nastopilo je lepo hladno vreme, ki je bilo najugodnejše za gasilce-telovadce. Slavnostni obed. Ob 13. se je vršil v veliki dvorani restavracije »Zvezdac slavnostni obed, ki ga je priredil ljubljanski župan na čast gasilcem. Razen gasilskih prvakov so pris >-stvovali temu obedu g. župan dr. Puc, zastopnik bana dr. Grasseli, škof dr. Rožman, podžupan prof. Jarc, dvorna dama dr. Tavčarjeva, rektor univ. dr. Dolenc, kanonik dr. Mihael Opeka, zastopnik ravnatelja drž. železnic ing. Klodič, policijski ravnatelj dr. Guštin, direktor pošte dr. Gregorič, francoski konzul Neuwille, belgijski konzul Dular, magistratni ravnatelj dr. Šibenik, mestni fizik dr. Rus, obč. svetovalec Likozar, zastopniki Sokola dr. Fux, Kajzelj in Flegar. Župan dr. Puc je med obedom nazdravil vsem navzočim gostom, posebej zastopniku Francije g. Quesnetu, zastopniku Poljske ing. Twardu in čehoslovaškemu gasilskemu starosti A. Seidlu. Zahvalili so se županu in vsej Ljubljani za prijazen sprejem v imenu Cehov g. Schmidt, v imenu Poljakov g. dr. Kneblevsky, za francosko vL.io Quesnet, v imenu Belgije g. Ramelot in pa Bolgar g. Ninčo Petev, ki je v svoji napitnici nazdravil tudi Nj. Vel. kralju. Med obedom je igrala godba in Završanov kvartet je zapel nekaj naših narodnih pesmi, ki so zelo ugajalle gostom. Veličasten nastop našega in češkoslovaškega gasilstva Popoldanski naliv je zbudil bojazen, da se nastop gasilcev ne bo mogel vršiti, oziroma da občinstvo ne bo obiskalo prireditve. Vendar je bilo vreme gasilcem tudi to pot naklonjeno. Ob 3. se je zvedrilo in ogromna množica se je zbrala na športnem prostoru Ilirije, da .prisostvuje nastopu. Računajo, da je bilo navzočih 12.000 ljudi. Na častni tribuni smo opazili odposlanca N j. Vel. kralja generala Popoviča z adjutantom kapitanom Bizjakom, nadalje skala dr. Rožmana, ban. svet. dr. Grasselija kot zastopnika bana, župana dr. Puea, dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, češkega konzula dr. Ressla, kanonika dr. Opeko, pokovnika Cvejica, belgijskega konzula dr. Dularja in zastopnike Sokola. Seveda so bili navzoči tudi vsi gasilski prvaki. Ob pol 5. so se razvrstile v lepem redu vse gasilske čete pred častno tribuno in se poklonile zastopniku Nj. Vel. kralja, kateremu je istočasno izrazil starosta Josip Turk udanost in hvaležnost, ki navdaja vse gasilstvo za vzvišeno osebo kralja. Ob enem mu je izročil za Nj. Vel. kralja časten znak Jugoslovanske gasilske zveze. Istotako je starosta češkoslovaškega gasilstva A. Seidl izrazil najlepša čustva, ki jih goje češkoslovaški gasilci do vladarja bratske države. Nato so gasilske čete delilirale pred častno tribuno ob živahnem aplavzu občinstva. Najprej je nastopila bolniška Četa češkoslovaških gasilcev, ki nam je nazorno prikazala, kako je ravnati z ranjenci ob priliki požara. Žela je živahen aplavz publike. Za njimi je nastopila vzorna češkoslovaška gasilska četa 24 mož, ki je brezhibno izvajala krasno prosto vajo s sekiricami. Sledile so proste vaje čeških in djakovskih samaritank, nadalje jugoslovanskih gasilcev s sekiricami, nastop ljubljanskih gasilcev z motorno brizgalno in varjanskih gasilskih naraščajnikov z malo ročno brizgalno pod vodstvom g. Janeza Vrbinca, ki so želi posebno živahen aplavz publike. Zelo so tudi ugajale ljubljanske samaritanke in samaritanski moški oddelek pod vodstvom dr. M. Rusa in dr. Missa, ki so nam pokazale prvo pomoč o nezgodah. Proti koncu je 250 čeških in okoli 1000 naših gasilcev vzorno izvajalo proste vaje. Zastonjkarji. Ves prostor pred unionsko pivovarno je bil nabit z raznimi gledalci-zastonjkarji, ki so nestrpno pričakovali najzanimivejšo točko programa, namreč fingiran požar pivovarne, ki naj bi ga bil povzročil sovražni aeroplan z letanjem bomb na poslopje. Pred tem je krožil nad prostorom aeroplan ljubljanskega Aerokluba. Metal je med velikim veseljem in raznimi opazkami gledalcev fingirane bombe, ki so deloma padale tudi med občinstvo. Zastonjkarjev je bilo prav lepo število. Nekateri so zlezli na kostanje ter si med vejami napravili prav udobne sedeže. Bili so tudi odrasli zastonjkarji, ki so žal imeli skorajda najlepši pogled na vse prireditve. '♦ir1 zastonjkarji je bil prav živahen razgovor in slišala se je precej duhovita kritika o vseh nastopih. šišenski dečki in deklice so se splazili na obcestu plot na streho športne garderoba, ki je bila drugače prav trhlena. In prigodilo se je, da se je proti koncu prireditve streha podrla. Okoli 10 dečkov in deklic je med obupnim vzklikom padlo. Malo vstran od vseh hrupnih slavnosti ee je kot skromen gost in prijazen gostitelj obenem v paviljonu sredi velesejmskega prostora zbrala slovenska umetnost. Skozi tihi prostor je v teh dneh skoraj vrelo ljudi. Morda jih je bilo malo ined njimi, da so z odprtimi očmi in odprtimi srci obstajali pod podobami in so se jim lepo, intimno vtisnile v du5e, morda je bil tudi gmotni uspeh razstavljalcev bolj reven, toda razstave ob takihle prilikah imajo kljub vsemu svoj dober pomen: množico občinstva, ki skupaj vre, opozarjajo na obstoj umetnosti in duha in. tupatam se jim gotovo posreči, da koga pridobe. Popularizirati umetnost — to bi se moralo reči: vzbuditi zanimanje zanjo v širokih krogih občinstva dn jih zaktivizirat v tesno življenje ž njo. In umetniške razstave, ki so aranžirane v sredo tako živih ljudskih rek, kakršna se te dni pretaka po Ljubljani, morajo gotovo vsaj malo doseči ta namen. Poleg Čehov Vlada Stovička (plakete) in Ivana Didka (portret, pokrajina, tihožitje) bo razstavili svoje stvari samo slovenski slikarji in kiparji. Med njimi je par imen, ki jih doslej še nismo srečali na razstavah, ki pa so zlasti v stvareh Franceta Miheliča prinesla nekaj svežega, mladega, novega. V ozadju paviljona so se sešli stari mojstri in delavci — Jakopič, Smrekar, Vavpotič, Zajec, Gaspari. Jakopič je razstavil samo dvoje študij, pa je v njih dovolj solnca, barve, ritma in moči, da sluti človek po njih vso veličino njegovega dela. Smrekar je razen romantično-resnega »Slepca« in romantično-grotesknih »zagorskih zvonov«, ki navdaja gledalca z neko neizgovorljivo grozotno slutnjo o tragediji slovenskega umetnika, dal dvoje satir v svojem znanem trpko-veselem žanru : »Filistejec« in »Ujetnik«, Vavpotič je razstavil dve pokrajini Prihitele so takoj na pomoč samaritan’.e iz Djakova in Češkoslovaške in spraševale, 5© se je kdo ponesreči'. K sreči se od malčkov zastonjkarčkov ni nikdo ponesrečil. Naši vrli gasilci pa so jih z veseljem sprejeli v svojo sredo. Požar unionske pivovarne. Kot zadnja točka programa je bil fingiran požar unionske pivovarne. Vse je bilo napeto, kako bodo vršili gasilci svojo nalogo. Na obvestilo, da gori pivovarna, ker je sovražni aeroplan vrgel bombo, so pri-hitele tri motorne brizgalne z ljubljanskimi gasilci tobačne tovarne. Umetne mine so napravljale velikanski dim. Gasilci so se začeli spuščati po vrveh s podstrešnih oken. Nekateri so izvajali prav akrobatne vaje. V funkcijo so stopile tri motorne brizgalne, ena s ceste pri športnem prostoru »Ilirije«, dve z dvorišča nivovame. V funkciji so bile tudi tri velike lestve, med njimi moderna »Magirus< lestva, ki se je prav dobro obnesla. Na dvorišču je bila postavljena tudi stara lestva, po kateri je plezal gasilec tobačne tovarne Albin Danes ob 11. uri dopoldne se je izvršil svečan krsi novega ljubljanskega letala, ki je dobilo ime »Bloudek XV.«. 2e proti polenajsti so se pričela zbirali na letišču ljubljanskega aerokluba v Šiški zastopstva vojaških, političnih, cerkvenih in drugih oblasti. Med drugimi smo opazili: bana Dravske banovine inž. Dušana Serneca, komandanta mesta generala Popoviča, presvetlega g. škofa dr. Gregorija Rožmana, zastopnika mestne občine ljubljanske dr. Riko Fuxa, predsednika Zveze industrijcev Dragotina Hribarja, dvorno damo Franjo dr. Tavčarjevo, za središnjo upravo Aerokluba Naša krila v Beogradu John P. ša-bec-a, za Oblastni odbor Aerokluba Naša krila v Zagrebu predsednika veleindu-slrijalca Milana Seslerja in tajnika, zastopnika Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Riko Fuxa, za Komando Vazduhoplov-stva v Petrovaradinu kapetana Cenčiča, zastopnika zagrebškega aerodroma podpolkovnika Filipoviča, zastopnika Oblastnega odbora Aerokluba Naša krila v Sarajevu, zastopnika rezervnih oficirjev, mnogoštevilne zastopnike automobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, zastopnike Motokluba Ljubljana, gasilski odbor in zastopnike drugih korporacij in društev. Točno ob 11. uri se je pojavil na ob- zorju avijon zagrebškega aerokluba »Kraljevič Tomislav«, ki je v krasnih lokih pristal na letišču, prinašajoč pozdrave zagrebškega civilnega letalstva. Kmalu po 11. uri je predsednik ljubljanskega aerokluba industrijalec Rado Hribar s pozdravom in zahvalo vsem navzočim otvoril današnjo proslavo 3 temi besedami: »Na kratko omenjam zgodovino gradnje novega letala: Pozimi leta 1928 je naš aeroklub skušal podvzeti inicijativo za konstrukcijo in (»Aleja«, »Večer na trnovskem pristanu«) in portret »Deklice«. Zajec je razen nekaj kipov razobesil tudi tri, štiri vinjetne risbe. Ospredje dvorane zavzemajo Kralji: Pone In France Kralj in pa Mara Jeraj-Kraljeva, ki je menda tudi šele prvič stopila pred slovensko javnost. Tone Kralj je poleg številne grafike razstavil veliko, monumentalno delo »Kristus v templju«, njegov brat France pa je vzbudil pozornost s svojo, v prav tako širokem formatu zasnovano »Ljubljano v zimi«. V stvareh Mare Kraljeve se »kozi kraljevsko maniro smeje precej lepega, mehkega čuta za ljubezen in smeh. Tu je nameščena tudi keramika Pajni-čeve. Skoraj ves prostor pa je vsevprek preplavila mladina. Tu je Sirk s svojimi akvareli, ki jim je iskal motivov na vsem svojem globetrot-terskein romanju od Devina do Balkana; Maleš s svojimi deklicami, rožami in praktičnimi risbami na svilo; Cuderman s svojimi Madonnami, erotično razvratnimi ženskimi portreti in originalno grotesko o družinskem krogu; Globočnik s svojimi žarečimi, v življenje vpijočimi figurami; Zupan s svojimi akvareli iz Koroške In iz ožje domovine; Pavlovec s svojo »Vaško potjo«; Bruno Vavpotič s svojimi, v solncu se prelivajočimi akvareli; Stiplovšek ■ svojimi težkimi, velikimi tihožitji (»Rudarsko tihožitje«, »Slika otroka«); Gorjup s svojimi Gracijami; Justin z lesorezi: Ivan Kos, brata Vidmarja, Piščančeva, Sodnik-Zupančeva, Kocjančič, Skodlar s pokrajinami, idilami in tihožitji. In na koncu Mihelič, ki je najmlajši izmed vseh in je morda prav zato najbližji mlademu človeku; njegovih »Zenic«, »Samotarja« in »Stare cukrarne« skoraj ni mogoče pozabiti. In po vsem razstavnem prostoru so razmeščene skulpture Tineta Kosa: »Pri delu«, »Mlatič«, »Pastirica«, »Zaljubljenca«, kakor mrk, pa tih, nevsiljiv spomin, da je poklic sodobnega umetnika pravzaprav, da sega K preprosto, v konkretno in v deloi, Čokert. Plezal je do strehe. Ko je prišel do prvega žleba, se je lestva naenkrat nagnila, kakor da bi se hotela prelomiti. Gasilec Čokert, krepak gasilec, je v svoji duha prisotnosti takoj zagrabil za žleb ter obvisel med nebom in zemljo. Visel je tako približno 15 minut. In med tem časom so padali nanj močni curki vode iz motorne brizgalne. Rešil se je pozneje pa ta način, da so lestvo močneje pritrdili. Oprijel se je tudi za vrv. Lepo točko fingiranega požara je žal prekinil dež, kajti med tem časom so se nad Ljubljano zgrnili črni oblaki. Zato je izostala tudi zadnja točka, namreč poklonitev gasilcev Nj. V. kralju Aleksandru I. odnosno Njega odposlancu. Vse je zaradi dežja hitelo in drvelo proti mestu. Vse vaje je spretno vodil poveljnik ar. Milko Hojan. Zaključene so bile s tem velike gasilske slavnosti. Jutri so na programu razni izleti, zlasti na Gorenjsko. Mnogi češkoslovaški, poljski, hrvatski in srbski gasilci bodo porabili priliko, da si ogledajo krasote naših planin, zlasti mnogo jih bo odpotovalo na Bled in v Bled, drugi pa na našo rivijero. »Rdečega ptiča** gradnjo domačega letala. K razgovoru so se sestali inž. Bloudek, dr. Rape in Vodišek,- kjer je padla odločitev. Inž. Bloudek je prevzel konstrukcijo in vodstvo gradnje, dr. Rape pa je obljubil preskrbeti sredstva in materijal za gradnjo. Ob tem času je izšel tudi poziv na Internacij onal-no tekmo lahkih letal preko Evrope, tako da je bilo mogoče naše novo letalo prilagoditi najmodernejšim zahtevam. Dne 11. junija 1929 je pričela gradnja in je trajala skoro 1 leto. Zakasnitev je predvsem povzročala potreba, naročevati vse potrebne specijalne materijalije za letala iz inozemstva, pri čemur so trajali dobavni roki po več mesecev. Da je veliko vlogo igrala tudi zbirka potrebnih denarnih sredstev, je umljivo. Temelje je položil lej zbirki bivši ljubljanski oblastni odbor, s tem, da je omogočil nabavo motorja iz Anglije. Misli, ki so vodile Klub k delu, so glavno v tem, da treba v Jugoslaviji položiti temelj samoniklim konstrukcijam, ki omogočajo izboljšanje dosedanjih lastnosti letal in ki na drugi strani v Jugoslaviji dovedejo našo letalsko industrijo do neodvisnosti od inozemstva. Zavedali smo se sicer, da vse to ne bo izvršljivo samo z močjo in delom članstva Aerokluba, pač pa smo smatrali za dolžnost, da podamo inicija-tivo in k rešitvi težkega problema dopri-nesemo vsaj mal košček svojega dela. Uverjen sem, da je ta zadnji del naših teženj vsaj deloma rešen z novim današnjim slavljencem in da je nadaljni uspeh na tem polju mogoč ob čvrstem sodelovanju vseh činiteljev v naši državi. Ako se nam je posrečilo doprinesti ta dokaz in z novim izdelkom kluba vzbuditi navedeno prepričanje, mislim, da smo opravičili svoj korak in da smo se oddolžili naklonjenosti in podporam, s katerimi nam je bilo delo vobče omogočeno. S tem novim letalom bo našemu Aeroklubu mogoče razširiti svoj delokrog. Organizirati bo treba aerodrome, stalne in zasilne, organizirati meteorološko službo in tako ustvarjati bistvene pogoje letalstva. Nadejamo se, da bomo našli pri tem delu razumevanje in podporo vseh činiteljev, saj je razvoj letalstva tudi državna potreba in naša nacijonalna dolžnost. S šolanjem novih mladih pilotov bomo ustvarili četo navdušenih letalcev, ki bodo državi v slučaju potrebe na razpolago za obrambo naše zemlje in našega neba. Novo letalo ima svoje oficijelno ime »Bloudek XV.«. Odbor Aerokluba v Ljubljani je ponovno premotriva! vprašanje imena novega letala in prišel do zaključka, da je najprimernejše zanj ime, ki se ga je samo prijelo takoj od početka gradnje in kakor so ga od tedaj naprej nazi-vali vsi, ki so imeli okoli njega posla. Ime je »Lojze«, pa je izšlo iz predimena kon-strukterja inž. Bloudeka. In kakor se je ta »Lojze«« priljubil nam, upam, da se bo priljubil vsem in bomo na našega rdečega ptiča, ko bo zastopal naše barve, ponosni vsi Ljubljančani, Slovenci, Jugoslovani! Blagoslovitev leiala. Po teh lepih besedah gospoda predsednika je škof dr. Gregor Rožman izvršil blagoslovitev, ki jo je zaključil z vzneše-nimi besedami. Med drugim je povdaril ljubljanski vladika, kako je že slavni pilot Ivo Suman vzkliknil, da je največji vžiiek letalca zavest osvobojenja vseh človeških strasti v višinah, kjer se srce in duh oprostita vseh skrbi in nadlog. Lavreianska Mati Božja, zaščitnica vsega letalstva, na? čuva naše novo letalo, angel varuh pa naj varuje pilota danes in vedno v prospeh in veličino naše lepe in velike domovine. Nato je kumica gospa Ksenija Hribarjeva s šampanjsko steklenico krstila novo letalo. Potem se je gospod Zupančič v imenu ljubljanskega aerokluba z laskavo besedo zahvalil gospej kumici. Iznenadila je krasna svilena klubova zastava, dar zagrebškega Aerokluba, kakor tudi visoko denarno darilo gospe kumice, ki je s tem činom pripomogla h kritju visokih nabavnih stroškov. Naš pilot-prvak Janko Čolnar je stopil v svojo novo edinico in s srečo ter ponosom na brazu zavrtel propeler, še nekaj malega manevriranja in »rdeči ptič« je z elegantnim vzletom pozdravil svoje stvaritelje in čestilce. Z izredno sigurnostjo sc je »Lojze« dvigal v zračne višine, da pokaže Ljubljani kaj zna in kaj zmore. Po kratkih minutah poskusnega vzleta je rdeči ptič s svojim sijajnim in sigurnim vodnikom pristal. G. ban inž. Sernec je zagotovil klubu tudi za bodoče podporo, tako v pogledu naprave aerodromov, kakor tudi v vseh ostalih ozirih. Za novo ljubljansko letalo sta se zanimala predvsem zastopnika zagrebškega in sarajevskega aerokluba in ni izključeno, da dobimo v doglednem času naročila za druge aerosekcije. Pilot Čolnar. Nemalo sem se začudil, ko sem po 12 letih zopet stisnil roko simpatičnemu pilotu Čolnarju. V preobratnih dneh sem se seznanil s takratnim četovodjo pilotom, ki je čuval na vipavskem polju desetorico »Fokker-jev« pa naročilu »Narodnega Vi-ječa«, od katerih je par edinic zletelo preko Nanosa. Naš pilot — prvak — se je že od početka 1918 uspešno uveljavljal kot pilot-fotograf. častniki letalskih oddelkov na Vipavskem so ga že takrat smatrali kot izvanredno pogumnega letalca. Po preobratu je ostal Čolnar kot aktiven pilot pri ljubljanski vojaški eskadrilji. Služil je nadalje pri vazduhoplovni komandi v Novem Sadu, pozneje pa je bil prestavljen v Zagreb, kjer je ostal do leta 1923. Kmalu nato se je poslovil od vojaške službe z namenom, da se posveti civilnemu letalstvu. Od I. 1926 dalje se marljivo udejstvuje pri ljubljanskem aeroklubu. O novem letalu se Čolnar kaj laskavo izraža. Letalo je v zraku izredno stabilno, pilota-ža brezhibna in lahka, krefanje skrajno občutljivo, tako, da to častno delo inž. Bloudeka odgovarja vsem zahtevkam moderne piloiaže. Ta lepa svečanost današnjega dne je pokazala, kaj vse zmoreta pogum in duhovna veličina odločnih mož. Naj sprejmejo ljubljanski aeroklub, požrtvovalni in mojstrski graditelj novega avijona, kakor tudi njegov junaški pilot naše najiskrenejše čestitke z vročimi željami, da bi se naše civilno letalstvo z enakim elanom širilo in prosperiralo tudi nadalje v čast in slavo naše lepe in velike domovine - ....... 9 ^ Zborovanje železničarjev v Celju Celje, 3. avgusta. Ujedinjeni Savez železničarjev iz Jugoslavija je sklical za danes sejo delegatov svojih podružnic v Celje. Delegati so pričeli prihajati že s prvimi jutranjimi vlaki od vseh železniških direkcij, nekateri pa so dospeli v Celje že na predvečer zborovanja. Ob 10. uri dopoldne je v hotelu »Union« otvoril zborovanje g. Korošec iz Ljubljane in pozdravil z lepim nagovorom številne delegate, med njimi zastopnika zagrebške direkcije g. Rudolfa Miheliča ter zastopnika ljubljanske direkcije g. Hinka Širclja, Na zborovanje so poslali svoje zastopnike tudi: Centrala delavskih zbornic v Beogradu, potem Delavske zbornice v Ljubljani, Zagrebu in Splitu, Strokovna komisija v Ljubljani, Ujedinjeni radnički Savez v Beogradu, Prometna zveza, Udruženje strojevodij In kurjačev, Udruženje pregledovalcev vagonov, Udruženje uradnikov in društvo železniških staro-vpokojencev. Udruženje narodnih železničarjev in brodarjev se vabilu ni odzvalo. Po pozdravu g. Korošca je o zadevah Udru-ženja obširno poročal centralni tajnik, ki je predložil zborovanju tudi več resolucij, med temi resolucijo o splošnem položaju železniških delavcev, resolucijo o novem pravilniku o voznih ugodnostih in pa resolucijo o spremembi zakona o državnem prometnem osebju. O teh resolucijah so razpravljali zelo obširno nad 2 uri. V razravo so posegli g. Kores kot zastopnik Prometne zveze v Mariboru, g. Men-cej za strojevodje, g. Kretid kot zastopnik podružnice v Novi Gradiški, g. Cool iz Niša, g. Julkič iz Splita, g. Jelen iz Maribora, g. Zolid iz Zagreba in g. Krištof iz Pragerskega. Konferenca se je po kratkem opoldanskem odmoru končala ob 4. uri popoldne 8 sprejetjem vseh predloženih0 resolucij. Umetniška razstava ♦ Svečana blagoslovitev . v • S /r ; ;>i' ' ■.fr ■ = j v i (♦ m< •< i ni Cfvoi?zfev počitniškega doma kvaljice Flavije na f*okovju Maribor, 2. avgusta. Počitniško kolonijo kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju je b pomočjo svojih članov, zasebnih darovalcev, korporacij In samoupravnih ter državnih oblasti ustanovilo Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, kateremu načeljuje soproga generala Maistra, ga. Marija Maistrova in kateri pomagajo pri tem nesebičnem delu podpredsednik dr. Marinič, tajnik Slavoj Dimnik, hlagajnica ga. Pinterjeva, gospodarica ga. Balonova, zdravnik dr. Vrtovec in mnogi drugi. Društvo Je že predlansko leto kupilo v bližini Smartna na Pohorju krog 40 oralov veliko, na Idealnem 845 m visokem gričku ležeče posestvo, na katerem je poleg že obstoječega poslopja, katero je popolnoma preuredilo in ki služi danes za upravno in sploh osrednje poslopje, prenočišče za deklice itd. zgradilo tudi veliko moderno gospodarsko stavbo Mariborski dom za deklice, Pohorski in Celjski dom za dečke, kopališče, prhe, veliko Jedilno lopo ter uredilo veliko lastno ekonomijo itd. Vse je prekrasno urejeno, polno sprehajališč in igrišč, cvetličnih na-sadov, sadovnjakov, gozdičkov, pašnikov in studencev. Prvi otroci so bili v tej koloniji sicer že lani, toda bilo je vse le provizorično, ker glavna dela so bila izvršena šele tekom zadnje zime in pomladi. Danes razpolaga institucija v omenjenih objektih, katere je Izvršila tvrdka Ži-vlc iz Maribora po načrtih mestnega gradbenega nadsvetnika g. inž. Černeta s približno 100 posteljami in za to število otrok potrebnimi drugimi napravami. V kolonijo =» sprejemajo mariborski in po možnosti tudi drugi otroci, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni bivanja v klimatsko ugodnih razmerah, kjer se navadijo tudi rednega in higijensko pravilnega načina življenja. Pri sprejemu otroka v kolonijo odločajo v prvi vrsti zdravstveni razlogi, pred sprejemom pa pregleda vsakega po anieznega zato društveni zdravnik. Sprejemajo se pa le snažni o'roci V koloniji so pod stalno skrbstveno in zdravstveno kontrolo in zaščito ter imajo na razpolago poleg vseh ugodnosti tudi prekrasno naravo, lepe gozdove, ki so polni jagod, horovnic, robidnic, brusnic, malin itd., zelene travnike, sprehajališča, igrišča itd. Sezija traja zaenkrat od 1. junija do 28. septembra in se deli na 4 skupine: od 1. do 30. junija, od 1. do 30. julija, od 31. julija do 29. avgusta in od 80. avgusta do 28. septembra. V vsaki skupini sprejme kolonija okrog 100 otrok, predšolsko šolske in srednješolske star sti, deloma brezplačno, deloma proti odškodnini 20 dinarjev na dan. Društvo ima pa še mnogo načrtoz; dokupiti misli še nekaj sosednjih kompleksov, zgraditi velik j letno kopališče z bazenom, prhami, peščenimi, zračnimi in solnčnimi kopel ul itd. V načrtu je nadalje ureditev celoletne kolonije zn slabotne otroke, cdvsem take, ki jim je blvi nje v mestu ali v krogu svoje družine nevarno. Posebno bi lu prišla v poštev tuberkulozna deca, za katero bi se uredila naš-' prva prostozračna šola, tako da bi sedanja kolonija bila predhodnica pravega »preventorija«. Vse to bo seveda stalo obilo požrtvovalnega dela in gmotnih žrtev, a ob primernem razumevanju javnosti ln oblast' se bodo naposled vendarle dali izvesti tudi ti načrti. Predsednik vlade v Dubrovniku >Današnja generacija mora delati, da bodo bodoča po-kolenja uživala sadove« Dubrovnik, 8. avgusta. 1. Včeraj zvečer se je predsednik vlade z motornim čolnom odpeljal na vojno ladjo »Hvar«, kjer ga je pričakovat admiral Wickerhauser. Na ladji je ministrski predsednik prenočil. Prirejena mu je bila večerja, katere se je udeležilo nekaj uglednih meščanov. Davi ob 9.30 je ministrski predsednik obiskal banovmsko bolnico. Sprejel ga je upravnik bolnice dr. Krmpotič. Pri sprejemu je bilo prisotno tudi vse zdravniško in pomožno osobje. Dr. Krmpotič je vodil načelnika vlade po bolnici. General Živkovič si je ogledal vse bolniške oddelke ter se razgovarjal z bolniki in se zanimal za razmere, v katerih živijo. Ogledal si je tudi oddelek za jetične in okužene bolnike. Iz bolnice se je predsednik vlade odpeljal v okrožni inšpektorat, kjer so ga pričakovali vsi referenti, ki so mu poročali o stanju politične uprave. Ministrski predsednik se je zanimal za nekatera posebna vprašanja iz upravne službe, nato pa je odšel v mestno hišo, kjer je bila svečana seja občinskega odbora. Po ulicah, po katerih se je peljal ministrski predsednik, ga je množica neprenehoma burno pozdravljala. Pred občinsko hišo ga je sprejela mestna godba in veliko število meščanstva, ki mu je prirejalo navdušene ovacije. Svečana seja občinskega odbora se je začela ob 11. uri. Sejo je otvoril podžupan g. Hadžija ki je v lepem in vznešenem govoru pozdravi! predsednika vlade. Načelnik vlade se je zahvalil za njegov govor in lepi sprejem. Poudaril je. da je intencija kraljevega čina od 6. januarja bila ta, da se pomore narodu. »Ko bo narodu dobro, bo dobro tudi državi.« Nj. Vel. kralj j< vzel nase težko breme in mi smo dolžni, da ga v tem vsestransko in skupno podpiramo. Oli činske uprave so pod današnjim režimom do cela svobodne, kar se njihovega dela tiče, i> treba je, da vztrajajo pri tem delu v splošn dobrobit naroda. Današnja generacija mora de lati, da bodo bodoča pokolenja uživala njem sadove.« Ob koncu je predsednik vlade čestita občinskemu odboru zaradi njegovega dobreg: in plodnega poslovanja ter zaključil z iskre nim »Živeli!« Ministrski predsednik se je po seji spoznal z vsemi mestnimi odborniki in se ž njimi raz govarjal. Nato je v velikem salonu na magi stratu sprejemal razne deputacije in zastopnike korporacij in- društev ter končno ob 12.30 zapustil mestno hišo. Ob njegovem odhodu ga j« množica ljudstva opetovano burno pozdravljala Predsednik vlade se je znova potem odpeljal : motornim čolnom na ladjo »Hvar«. Avtomobilska cesto na Nanos Trije italijanski 'vojaški tovorni avtomobili zdrčali čez nasip Biin, 3. avgusta, o. Znano je, da gradijo Italijani že četrto leto vojaško avtomobilsko cesto iz Št. Vida na Nanos. Spočetka so pri gradnji te ceste sodelovala tudi privatna podjetja, ko pa je bila cesta speljana do plazovitega pobočja, so delo nadaljevali vojaški tehnični oddelki. Letos spomladi je bilo dograjenih okrog 10 km te ceste prav do nanoške planote. Sedaj trasirajo cesto od Podraške staje proti Debelemu vrhu. Cesta je položna, vzpeta kvečjemu za 9% in 6 m široka. Pod vrhom planote teče skozi 60 m dolg predor. Trasiranje te ceste je stalo nad 7 milijonov lir. Že od začetka julija se vršijo po Nanosu velike vojaške vaje. Ob tej priliki so preizkusili tudi trpežnost in trdnost nove nanoške stra- tegične ceste. Toda že pri prvem takem po skusu se je cesta izkazala za zelo neprikladno deloma celo neporabno. Prvi trije vojaški to vorni avtomobili, ki » bili naloženi z vojaškim materijalom, so zdrčali preko nasipa. Na. nos je pri nadaljnjih prevozih zahteval še 4 žrtve. Graditelji te ceste se niso niti od daleč \ zadostni meri ozirali na teren, ki se rad uda-ja. Avtomobilske nesreče so povzročile usedline takih udajajočih se plasti. Posebno se seseda cesta ob deževnem vremenu. Najbolj se je teren udal na nanoški vojaški cesti —ed 4. in 10. km, r je postalo cestišče po mnenje nih avtomobilskih nesrečah skoro docela neporabno. Maribor, 3. avgusta. Danes so v Šmartnem na Pohorju slovesno otvorili počitniško kolonijo kraljice Marije. Slovesnost so po vsem vzhodnem vznožju Pohorja že na vse zgodaj naznanjali topiči. Raz vseh objektov kolonije so vihrale državne zastave. Ob izredno veliki udeležbi domačega in okoliškega ljudstva, ki se je zbralo v koloniji, je odbor pod vodstvom ge. Maistrove sprejemal skoraj do 10. ure častne goste, nakar je šmar-tenski župnik Franc Cinko blagoslovil dom in vse ostale zgradbe, potem pa daroval na prostem poleg Pohorskega doma sv. mašo. Po maši je kolonijo olvorila s pozdravnim govorom in obrazložitvijo historijata kolonije ga. Maistrova. V imenu Nj. Val. kraljice Marije, ki je dovolila, da nosi kolonija njeno ime, je spregovoril general Živko Stanisavljevič iz Maribora, v imenu banske uprave ie odboru čestital pomoč- nik bana dr. Pirkmajer, v imenu vlade načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Kadičič iz Beograda, v imenu medicinskega društva pa docent dr. Matko iz Maribora. Otvoritvi je sledil slavnosten banket, na katerem so zastopniki oblasti in korporacij izrekli mnogo napitnic. Prvo napitnico je izrazil podban dr. Pirkmajer. Za njim je govoril mariborski župan dr. Juvan, nato celjski župan dr. Goričan, predsednik mariborskega Avtokluba Pinter, šef Zdravstvenega doma v Mariboru dr. Vrtovec, general Stanisavljevič, planinski pesnik Zordut, slovenj-bistriški župan dr. Schau-bach, notar Ašič in dr. Matko. Med banketom so izmenoma zapeli pevci Glasbene Matice iz Maribora in otroci iz kolonije več pesmi. Slavnostni banket se je zaključil okrog • 15. ure, nakar so se gostje spet vrnili v Maribor. Poslanik dr. Andjelinovič na dopustu Dunaj, 3. avgusta. Jugoslovanski poslanik dr. Andjelmovič je včeraj nastopil svoj poletni dopust, ki ga bo prebil v Bretagni. Poslaniški svetnik Aleksander Cincar-Markov.ič ga bo v tem času nadomestoval v njegovih poslih. Avstrijski minister Schumy v Budimpešti Budimpešta, 3. avgusta, d. Avstrijski notranji minister Schumy se že par dni izcognito mudi v Budimpešti. Nov let okoli sve*,~ Newyork, 3. avgusta, d. Dva ameriška letalca John Mears in Harry Brown sta včeraj dopoldne z Rooseweltfielda nastopila etapni polet okrog sveta. Potolči hočeta namreč rekord zrakoplova »Grof Zeppelin«, ki je napravil to pot v 21. dneh, 7 urah in 34. minutah. Upor med Kurdi zadušen Carigrad, 3. avgusta, d. Kakor poročajo listi, se je turškim četam posrečilo zatreti kurdsko vstajo v ozemlju Ararata. Pri bojih zadnje dni je bilo pobitih 1600 Kurdov in 150 njihovih vasi požganih. »Hindenburgoma lronto“ proti »državni slranlti“ Lj::ds!'a stranka odk..’ Berlin, 3. julija. Voditelj ljudske stranke Scholz nadaljuje svoje napore, da bi grupiral sredinske stranke za enoten volilni nastop. Dosedaj so ostali ti napori brez uspeha. V imenu »nemške državne stranke« je Koch-Weser obznanil, da se nova stranka ne bo pridružila nobeni taki kombinaciji, če se ne povabita k sodelovanju tudi katahški centrum in bavarska ljudska stranka. V svoji izjavi poživlja Koch—We-ser ljudsko stranko, naj se enostavno pridruži novi državni stranki. Scholz bo, kot se zatrjuje, nadaljeval svoje poskuse, da bi ustanovil takoimenovano »Hindcnburgovo fronto«. Skupine, ki bi prišle v poštev, so gospodarska skupina, konservativci, judska stranka in agrarci. Vodstvo ljudske stranke je soglasno sprejelo na svoji zadnji seji resolucijo, v kateri odločno obsoja ustanovitev »nemške državne stranke« ter izjavlja, da ljudska stranka vsled orijentacije nove stranke na evo z njo ne more sodelovati. Proglas poziva končno k združitvi vse one, ki hočejo rešiti državo in ljudstvo pod vodstvom predsednika Hindenburga. t delovanje z novo skupi, a Berlin, 3. avgusta. Poroča se o izstopu novih vplivnih osebnosti iz neinško-nacijo-nalne stranke. Zapuščanje Hindenburgovih vrst se opaža posebno na Bavarskem. Med drugimi je izstopil iz stranke tudi predsednik akademije znanosti prof. Sehwarz, ki je bil ena izmed najodličnejših osebnosti v Hindenburgovi stranki. Pariz, 3. avgusta. Razvoj volilne borbe v Nemčiji stoji trajno v ospredju zanimanja večine tukajšnjih listov. Pretežno se misli, da bo izid glasovanja 14. septembra po-jačil položaj desnice in utrdil položaj levih strank. »Arni du Peuple« pravi z ozirom na ta prerokovanja, da se takega izida boji le en del nemške javnosti, medtem ko bo drugi del Nemcev zelo vesel, če dokažejo letošnje volitve, da je parlament nesposoben za vladanje in da je treba wei-marsko ustavo poteptati. Ideja vojaške diktature je v zraku in taka dikatura bi bila uvod k vzpostavitvi cesarske oblasti. — Jasno je — zaključuje list —, da bi onega dne, ko bi bila Nemčija na točki, ki smo jo pravkar omenili, postal mednarodni po-ožaj naravnost tragičen. Prva slika o težki železniški nesreči v New Jerseju. V ameriški državi New Jersey se je pripetila težita železniška nesreča, pri kateri je bilo težko ranjenih 50 oseb. Nesreča se je zgodila, ker je trčil ekspresni vlak v osebni avto in se j.e pri tem iztiril. Cilj poti zrakoplova »R 100«. Levo: Jambor, na letališču Sv. Huberta, kjer boLevo: Jambor, na letališču Sv. Huberta, kjer bo zasidran »B 100«. — Desno: pogled na Montual. v ospredju cerkve Sv, Andreja, za njo nebotičnik Bell telefonske družbe. Lepa proslava kočevske 600le4nice Nedeljska manifestacija lojalnosti in patriotizma kočevskega ljudstva do kralja in države Kočevje, 3. avgusta^ Z budnico ob 5. uri zjutraj so pričele nedeljske slavnosti kočevske 600-letnice. Godba Dravske divizije je korakajoča skozi Kočevje naznanila lepo manifestacijo zaupanja in vdanosti manjšine kočevskega ljudstva do države in kralja, združeno z manifestacijo spoštovanja in priznanja našega naroda do manjšine. Iz vse kočevske se je zgrinjalo ljudstvo v mesto od zgodnjega jutra, da se udeleži slavnostne službe božje, ki jo je opravil kanonik Feodor Erker v kočevski župni cerkvi ob asistenci vse kočevske duhovščine. Prepevaje svoje pesmi so se domačini iz vseh domačih in okoliških krajev v manjših povorkah pomikali skozi mesto in napolnili cerkev popolnoma. _ Slavnostni govor v cerkvi je imel koprivnici župnik Avgust Scliauer. Prihod visokih in odličnih gostov Pred začetkom svečanosti v cerkvi so dospeli v Kočevje visoki gosti: zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Rad. Jovanovih, zastopnik ministra vojne in mornarice polkovnik Kilar, avstrijski poslanik v Beogradu von Ploenis, av-strij konzul v Ljubljani dr. Pleinert, zastopnik kr. vlade minister dr. Švegel, delegat banske uprave Dravske banovine banski svetnik dr. Mencinger. Visoki gosti so se sestali na sreskem poglavarstvu, od koder so šli z mestnim županom Maksom Kostanjevcem in predsednikom odbora proslave dr. Arkom k slavnostni maši. Pred cerkvijo se je zbrala množica, ki ni mogla zaradi prenapolnjenosti v cerkev. Okoli 10. ure je bila slavnostna maša končana. Sreski načelnik Albert Platzer in podnačelnik dr. Čuš sta z uradništvom spremila nato visoke goste ob špalirju množice, ki je napolnila trg pred cerkvijo, do avtomobilov. Obiski zastopnika vlade Minister Švegel je po kratkem odmoru obiskal v spremstvu banskega svetovalca dr. Sajovica nekatere javne funkcijonarje in se zanimal za vse težnje kočevskega ljudstva. Počastil je dr. Arka, kanonika Erkerja, župnika Eppicha, Alojza Kreseja in dr. Rothla. — Kočevski Nemci so se mu posebej zahvalili za obisk. Dolgo se je zastopnik vlade razgovarjal s starosto kočevskega Sokola dr. Vilkom Maurerjem, z ravnateljem gimnazije in predsednikom Čitalnice in podpredsednikom Dijaškega doma g. Antonom Burgerjem, z županom Kostanjevcem in sodnim predstojnikom dr. Lavrenčičem. Za gospodarsko sanacijo Kočevske Po 11. uri je župan Kostanjevec predstavil na sreskem poglavarstvu zastopniku Nj. Vel. kralja in zastopniku vlade in banske uprave deputacijo* mestnih odbornikov Betrianija, Peterlina, dr. Lavrenčiča, Ganselmayerja, Roma in dr. Lavriča ter deputacijo Nemcev. Odborniki so ob tej priliki iznesli svoje težnje in za-teresirali ministra Švegla za najbolj nujna vprašanja glede gospodarske sanacije Kočevske. — Prosili so pomoči pri akciji za sanacijo Kočevske, ki bi se gospodarsko šele začela razvijati, če bo Kočevska železnica zvezana z morjem in ko bo sanirana mestna hranilnica, kajti Kočevska je izredno ugoden in pripraven tiren za razvoj industrije, tako po svoji legi, kakor po svojem še ne izkoriščanem prirodnem bogastvu (gozdovi, premog itd.). Domač in tuj kapital, ki se že tako zanima za Kočevsko, bi našel tu terene za nova industrijska podjetja. — Odbornik dr. Lavrič je ministru poročal tudi o veliki škodi po zadnjem neurju v Sodražici. Slavnostni banket Okoli poldneva so vkorakali gostje ob zvokih godbe v dvorano hotela Tost, kjer je dr. Arko otvoril slavnostni banket v čast odličnim gostom. Govor župnika Eppicha Najprej se je govornik zahvalil domačim in tujim gostom, ki so prišli na kočevsko slavje, nakar je prešel na kratek oris kočevske zgodovine in označil vse važne dogodke iz kočevske prošlostL Govoreč o razmerju med Nemci in njihovimi slovenskimi sosedi, je Župnik Eppich ugotovil, da je bilo to razmerje vedno prijateljsko in da je prebivalstvo obeh narodnosti v prošlosti vedno delilo dobre in slabe čase ter da so svoječasna nesoglasja odstranjena. V dobrih sosednjih in prijateljskih odnošajih, je rekel župnik Eppich, želimo ostati tudi v bodoče. 0 razmerju napram novi driavi je govornik dejal, da so kočevski Nemci dobri in lojalni državljani in da bodo vselej izpolnjevali svoje dolžnosti. V svojem vladarju ne vidijo samo svojega državnega voditelja, temveč uprav svojega deželnega očeta. Visoko odlikovanje pokroviteljstva, ki ga je prevzel Nj. Vis. kraljevič Andrej, tolmačimo kot znak posebne naklonjenosti in kot znamenje, da smatra država vse svoje državljane ia enakopravne. Svoj pa- 99 Jugoslovan** \ se naroča v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-68. trijotski govor je župnik Eppich sklenil s pozivom na prisotne, naj nazdravijo Nj. Vel. kralju Aleksandru, Nj. Vis. kraljeviču Andreju in vsemu kraljevskemu domu. Temu pozivu so se vsi odzvali z viharni., i klici »Živijo 1 in IL ’ !« Govor ministra Švegla Nato je vstal minister dr. Svegel, ki je pozdravil prisotno s temle nagovorom: V imenu kraljevske vlade imam čast odzvati se vašemu vabilu ter v prvi vrsti pozdravljam zastopnika Nj. Vel. našega kralja, gostitelje in njihove goste, zlasti goste iz Vojvodine in ostale tuje goste. Doznavam, da so semkaj prišli na vaše vabilo tudi nekateri izmed naših slovenskih bratov iz Kornr-!. Ž njimi vred pošiljamo naše pozdrave tudi Hrvatom v Burgenlandu in lu-žiškim Srbom, ki žive 1 zorni ’ pavijani v tujih državah. Današnja proslava in r tava naj vam vsem pokažeta pregled prošlosti Kočevja, ki je bila prav tako častna in težka, kakor bo, npam, bodočnost lepa in častna. Šeststo let je po priliki minilo, ko so se od slovenskih domačinov prisrčno p^-^avljeni in sprejeti naselili vaši predniki znotraj naših rodnih meja in od naših avtohtonih prebi ->1-cev dobili ime hiše (kud?), Kočevje — Gottsche. Pozneje je tukaj vladala močna slovenA-n dinastija grofov celjskih in se vse bolj širila od Dunaja do Budimpešte in Beograda, ker je bila v sorodstvu z vladarji Srbije in Hrvatske. Za dobe dolgotrajni*’ bojev s Turki so se odigrali na bregovih reke Kolpe krvavi dog 'ki in boji, v 1rp*’i\h so slovenski kmetje pod vodstvom grofa Kacijanarja iz okolice Ble'’ in grofov turjaških skupno s Hrvati branili civilizacijo. Končno je prisililo prilično siromaštvo zemlje, čeprav je bogata s prirodnimi lepotam5, da je prebivalstvo Kočevja v drugič deloma šlo iskat dela izven svoje ožje domovine, delema kot nosilci male ’ i najmanj" kulture s svojimi košarami nosilo ime svoje domovine po daljnjih potih Evrope. Mnogi izmed njih so pred vojno našli skupno in zraven slovenskih izseljencev novo domovino v veliki deželi n-stran oceana, katere naj'*-""ji sin in pr ’sed-nilc je ob koncu bojn za naše osvobojen] v'l prvi, ’ < je Ma lf'JA proklamir ’ pravice južnih. Slovanov do svoje s?'"" ’ edins'va in narodnih meja. Ne morem si kaj, da se ne bi spomnil osebnih čustev, kako sem pred skoro 40. leti kot dijak zadnjič prisostvoval uradnemu dogodku, ko so v te kraje prišli zaslužni sinovi Slovenije polagat temeljni kamen za gradbo dolenjske železnice, ki bo, tako upam, dobila svoj podaljšek preko mesta Kočevja na Jadran, s čimer bode Dravska banovina in z njo severni kraji Evrope zvezani z našo obalo in lukami in tako pripomogli mestu Kočevju do novega napredka in novega blagostanja. Na podlagi svojega toplega interesa za prebivalstvo Kočevja in svojega popolnega zaupanja v vaš patrijotizem je dovolil Nj. Vel. kralj, da prevzame njegov na slovenski zemlji rojeni sin pokroviteljstvo nad vašo slavnostjo, da tako da viden znak zaščite enakosti, svobode in bratstva, ki jo uživate pod njegovo vladovino in okriljem Belega orla Jugoslavije, istotako, kakor bo prebivalstvo Kočevja vedno in brez pomišljanja verno kraljevini Jugoslaviji in delalo za njeno bodočnost in veličino ter se če bo treba tudi borilo zanjo. S temi občutki, ki je z njimi tudi vaša svečanost prožeta, pozdravljam složno in oduševljeno kralja našega velikega in ujedinjenega naroda kraljevine Jugoslavije. Nato je predsednik dr. Arko predlagal naslednje udanostne brzojavke: N j. Vel. kralju Aleksandru: Prebivalci me- sta in dežele Kočevske se zahvaljujejo povodom 600-letnice svoje naselitve v globoki hvaležnosti svojemu vladarju za visoko pokroviteljstvo nad proslavo po Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Tudi ta proslava je izraz zvestobe do vašega Veličanstva in vsega kraljevskega doma. Nj. Vel. kralj in njegov svetli dom naj živita! Nj. Vis. kraljeviču Andreju je bila poslana ta-le brzojavka: V globoki hvaležnosti in udanosti so danes zbrane misli prebivalstva mesta in dežele Kočevske pri svojem pokrovitelju njegove 600-let-nice. Zvestobo obljubljamo tudi danes svojemu pokrovitelju in vsemu kraljevskemu domu. Naj živi Nj. Vis. kraljevič Andreji Nato so se vrstili govorniki: banski svetnik g. Mencinger, avstrijski poslanik dr. Ploenis, nemški poslanik na našem dvoru von Hassel, ravnatelj dr. Zarnik za ljubljansko mestno občino, župan Starega Loga g. Eisenzopf, profesor Svetozar čorovič v imenu Jugoslovanskega udruženja za Ligo narodov, bivši nemški poslanik dr. Kraft, ki se je dotaknil za vso Evropo perečega vprašanja manjšin. Buren aplavz je žel naslednji govornik zastopnik koroških Slovencev župnik Starc. Končno je po govoru g. Amende, gl. tajnik Društva narodnih manjšin, bil slavnostni banket zaključen. Zanimiv in lep sprevod Ko je dr. Arko zaključil slavnostni banket, ki je bil edinstvena manifestacija lojalnosti in patriotizma kočevskih Nemcev do jugoslovanskega kralja in države, je pozval vse goste, naj se udeleže sprevoda noš, ki se je med tem že formiral pri gostilni »Union« in dospel do cerkve. Pred sprevodom je korakala godba z dr. Čerinom na čelu. Odlični visoki gostje so se ustavili z zastopnikom Nj. Vel. kralja pred osnovno šolo. Pestre skupine v sprevodu so vzklikale visokim gostom, odhajajoč na slavnostni prostor. Srednjeveški heroldi so v pestrih kostumih jahali na čelu sprevoda. Za njimi je vodil Kočevar v stari noši konja z bariglami. Sledil mu je star Kočevar s sinom, njima pa dečki in deklice v značilnih kočevskih nošah, ki so celo v podrobnostih slične belokranjskim. Polharji. Za vprego volov s starim poljedelskim orodjem je korakala skupina polharjev, ki je vzbujala splošno pozornost. Sledila je nevesta z ženinom in svati, vsi v kočevskih nošah. Impozantno pa je bilo spremstvo Veroniko Deseniške s celjskim gospodom, s kmeti in podložniki — res lepa in zanimiva živa slika iz časov go-spodstva mogočnih Celjanov na Fridrihštajnu nad Kočevjem. Po simbolu Kočevja z gradom je sledila revija kočevske obrti in gospodarstva, velik sod z moverlinškim vinom, voz s pivom »Union«, velik čevelj, kovaški voz, voz z žago in obdelanim lesom, simbol krojačev — velik likalnik in končno četa gasilcev in skavtov. Zanimiv sprevod je organiziral inž. Jenčič. Ban Sernec med gosti Po sprevodu je prispel v Kočevje na proslavo ban g. inž. D. Sernec ter z drugimi gosti prisostvoval kočevski svadbi, ki so ji odigrali na tribuni pod lopo. Nato se je razvila na veseličnem prostoru veselica. Nedeljski slavnosti je prisostvovalo okoli sedem tisoč ljudi. Danes v pondeljek bodo gostje naredili izlete v kočevsko okolico, s čimer bo proslava 600-letnice Kočevja zaključena. Nj. Vel. kralj v Sarajevu Sarajevo, 3. avgusta, o. Davi je Nj. Vel kralj odpotoval z avtomobilom iz Han-Pije-ska v Sarajevo, kamor je prispel po 10. uri dopoldne. Nj. Vel. kralj ni odšel takoj v mesto, marveč se je odpeljal preko Bem-baše v vojašnico druge inženirske armij-ske oblasti, odkoder je krasen razgled na mesto. Iz vojašnice se je odpeljal v predmestje Sedrenik, kjer je muslimanski korzo. Na korzu je bila velika množica ljudstva, posebno žena, ki so kralja spoznale in ga navdušeno pozdravljale ter obsipavale s cvetjem. Kralj se je po korzu prav počasi vozil ter ljubeznivo odzdravljal navdušeni množici. Nato se je odpeljal proti državni bolnici in od tam v sarajevski center — Aleksandrovo ulico, kjer so ga meščani in kmetje spoznali in burno aklamirali. Iz Sarajeva se je kralj odpeljal v Trnovo ta od tam preko Kalinovika v Fočo. Posojila Narodne bank ob izvozni kampanji Beograd, 8. avgusta, k. Na zadnji sej' upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da se bodo ob izvozni kampanji dajala izvoznikom posojila brez vsakega zastoja ter da se morajo prošnje za ta posojila reševati v prvi vrsti, in sicer tako pri centrali v Beogradu, kakor pri filijalah v notranjosti države. To se nanaša na kratkoročna podojila. Uprava je proučila tudi vprašanje lombardnega poslovanja in trgovanja z devizami in se bo novo poslovanje uvedlo danes. — Na seji so bili tudi odobreni pravilniki o delu tovarne za novčanice v Topči-deru, kakor tudi o delu centrale in filijalk Narodne bar’- >. Ureditev privatno-pravnih dolgov med državljani Jugoslavije in Madjarske Beograd, 3. avgusta, k. Ker se mnogi obračajo na zunanje ministrstvo, na finančno ministrstvo in na trgovinsko ministrstvo po informacije, kako naj se urede dolgovi m tpri’,!ve v bivših avstro-ogrskih kronah med n ' med madjarskimi državljani, je bila »Avala« pooblaščena z merodajnega ■ objavi to-le: Dolgovi in terjatve privatno-pravn ki obstojajo med fizičnimi in pravnimi . i mi Jugoslavije in Madjarske in ki so nasiaie pred 15. januarjem 1919, se morajo poplačati po določilih konvencije o ureditvi dolgov in terjatev v bivših avstro-ogrskih kronah, ki je bila sklenjena med Jugoslavjo in Madjarsko v Beogradu dne 22. februarja 1929 in razglašena v »Služb. Novinah« od 13. marca 1930, št. 58/XX. ltolacija plačila, ki jo določa konvencija, je 0-25 Din za eno bivšo avstro-ogrsko krono Obrestna mera je 5%, izvzemši slučaje, ko -e je upnik s pogodbo dogovoril za uporabo k.ike druge obrestne mere. Moratorijske obresti se ne plačajo, ako je dolžnik v roku največ 180 dni od uveljavljenja te konvencije plačal svoj dolg, razen č.1 so take moratorijske obresti določene s pogodbo med obema pogodnicama. Vložne knjižice morajo predložiti dolgujočiin denarnim zavodom najkesneje do 13. marca 1931. Dolgove mora plačati dolžnik neposredno upniku po odredbah konvencije. Obveze, ki izvirajo iz posojil, katera bi lahko služila kot osnova za emitiranje hipotekarnih založnic, občinskih obveznic in sličnih vredn stnih papirjev, založnic na občinske obveznice, obveznice za obnovo vinogradov, loterijskih obveznic, založnic za obram-aa dela proti povodnjim in za melioracijo zemljišč, pod čemer je treba razumeti tudi vrednostne papirje, izdane na osnovi člena 70. zakona XXVII. iz 1. 1908, jugoslovanski državljani lahko poravnajo tako, da uporabijo vrednostne papirje izdane na osnovi omenjenih posojil. Plačila po obveznicah iz teh posojil se bodo^ vršila 8 posredovanjem Jugoslovanske udružene banke ali Srbske banke v Zagrebu. Prizadeti se opozarjajo, naj svoje dolgove, ki jih imajo pri madjarskih državljanih in denarnih ustanovah, plačajo striktno po določbah prej omenjene kpnvencije in da nikakor ne izročajo svojih poslov v roke kakih posredovalcev. vesii p Fašistovski dnevnik »II Popolo di Trieste« je letos doživel že drugo spremembo v svojem vodstvu. Pred kratkim je bil za njegovega odgovornega urednika in ravnatelja imenovan Mihael Risolo. Pred tremi dnevi pa je postala lastnica tega lista direkcija fašistovske nacijo-nalne stranke, vodil pa bo list strankin časniški inšpektorat. 2e od vsega početka — list izhaja sedaj deseto leto — se je tržaški fašistovski dnevnik boril z gmotnimi težavami. Po osmih letih fašistovske reklame je dosegel naklado 4000 izvodov. V poslednjih dveh letih se je njegov položaj komaj za malenkost izboljšal, svojega gospodarskega ravnotežja pa z lastnimi močmi še od daleč ni dosegel. Zaradi tega je morala sedaj fašistovska stranka prevzeti list v svojo lastno režijo, če ni hotela, da propade »straža fašistovskega režima«, kot imenujejo list poročila tržaškega tiska. p V Lonjerju, prijazni slovenski vasi v tržaški okolici, je tržaška občina po prizadevanj« »Lege Nazionale« in fašistovske stranke ustanovila italijansko dvorazredno šolo. Tržaško fa-šistovsko glasilo piše v zvezi s tem med drugim: V tržaški okolici je bil Lonjer prva kolonija slovanskih kmetov. Ko je »Lega Nazionale« otvorila Italijansko šolo na Gvardijeli, je bi lo pričakovati, da bodo vanjo zahajali tudi lonjerski otroci, toda Lonjerci so pošiljali svojo deoo raje v slovensko šolo na Katinari. Lonjer, ki je bil doslej zanemarjen, »morda tudi zaradi tega, ker je bilo doslej ljudstvo sovražno nasproti mestu in nacijonalnemu mišljenju«, bo letos dobil svojoi lastno šolo. Angleški konservativci napovedujejo nove volitfve London, 3. avgusta. Voditelja konservativne stranke Baldwin in Chamberlain sta priredila včeraj dve zborovanji, na katerih sta go-vorilt volilcem o sedanjem položaju z ozirom na politiko Macdonaldove vlade. Beldwin je naglašal volilcem v Be-werleyu, kjer se je vršilo njegovo zborovanje, da je letošnje leto eno najtežjih let v povojni zgodovini Anglije. Prepričan sem — je nadaljeval — da ne bo treba več dolgo čakati na nove volitve. Ko pridejo, se bodo morali volilei izjaviti, ali hočejo imeti socijalistično ali konservativno vlado. Tretje izbere ni. Socijalistična vlada je spravila deželo na rob gospodarskega in Industrijskega poloma ter ni izpolnila nobene svojih številnih obljub, niti obljube glede brezposelnosti. Davčna bremena so silno narasla, a rezultatov laburistične politike ni videti. NaraSčanje brezposelnosti — je zaključil Baldwin — nima svojih vzrokov v mednarodnem gospodarskem položaju, temveč je posledica edino le prenagljenih obljub povodom zadnjih volitev. Če ostane taka vlada še nadalje na krmilu, se bo položaj samo še poslabšal. Chamberlain je na zborovanju v Edinbour-gii natanko napovedal, da nove volitve niso V'č daleč. V svojem govoru je nastopal za pre- poved uvoza Inozemskega žita in sadja, s čimer naj se prepreči poplava angleškega trga s tem blagom. Glede vprašanja brezposelnih je rekel, da bo konservativna vlada izvedla takoj popolno reorganizacijo zavarovanja proti brezposelnosti. Izlet grških industrijcev na Ogrsko Atene, 3. avgusta. AA. Pod pokroviteljstvom madjarskega poslanika v Atenah se pripravlja nov izlet grških industrijcev in trgovcev na Madjarsko. Izletniki, ki jih je prijavljenih že veliko število, posetijo Budimpešto in glavna industrijska središča Madjarske. Obisk bo jeseni v istem času, ko bo v Budimpešti sejem, katerega se udeleži tudi Grčija, Začasen gospodarski dogovor med Jugoslavijo in Romunijo Bukarešta, 8. avgusta, d. Jugoslovanski in romunski strokovnjaki so se sestali v Bukarešti na sejo, na kateri so izdelali besedilo začasnega gospodarskega dogovora med Romunijo in Jugoslavijo. Ta dogovor naj bi stpil v veljavo 1. decembra 1 1. in naj bi veljal dotlej, dokler se sklene končnoveljavna konvencija. Rup' a žetev v znamenju razrednega boja Pridelki se spravljajo pod nadzorstvom letečih brigad Risja, 3. avgusta. Komunistična organizacija z sovjetski Rusiji se pripravlja že več tednov na udeležbo pri letošnji žetvi po ruskih vaseh. Organi žira se pravi pohod na deželo, ki ima med drugim tudi ta namen, da da žetveni kampanji zunanje liee odločnega nastopa v duhu razrednega boja. Bile so izdane v tem pogledu razne izjave in odredbe centralnih odborov komunistične stranke in zveze komunistične mladine. Spomladi, ko grozi vsako leto nevarnost, da bi znala ostati večina zemlje brez posevkov, je taktika teh organizacij povsem drugačna. Tedaj se navadno govori o »socijalnem premirju« in k oranju in sejanju se pozivajo v enakem tonu kolektivna gospodarstva kakor samostojni kmetje. Sedaj, ko se bliža žetev, je trn pro-gilasov in izjav mnogo višji. Centralni izvršilni odbor Zveze komunistične mladine pravi v svoji okrožnici, ki in ie poslal vsem organizacijam, da »je 'otezni socijalistični ofenzivi proti k; i elementom po va- seh žetev najlepša p. nežnost za ogorčen razredni boj«. Okrožnica opozarja dalje agitatorje, ki pojdejo na deželo, da morajo posvečati največjo pažnjo elementom, ki bodo hujskali kmete, naj ne oddajajo žita državi. Izdana so tudi navodila podeželskim komunističnim organizacijam, da začnejo že sedaj z agitacijo med kmeti za prostovoljno oddajanje žita aprovteaoijl ter da vršijo nadzorovanje nad zadržanjem vsakega posameznega kmeta. Komunistične celice so dobile nalog, da organizirajo posebne »brigade«, sestavljene iz konsomolcev( komunističnih mladincev), ki bodo pobirale žito za aprovizacijo. Naloga teh brigad je dalje, da pazijo, da se žito naglo spravlja iz vasi v državne žitnice in občinske shrambe. Poleg teh neltlicanih in nevšečnih rojev »že-njačev« so mobilizirani tudi učenci srednjih in normalnih šol kakor tudi člani naraščajskih komunističnih organizacij, takoimenovanih »mladih pojonerjmr«. Krono vsemu pa tvorijo oddelki »lahke kavalerije«, t. j. skupine delavske omladine, katere bodo prirejale nagle in nenadne izlete v kolektivna gospodarstva v svrho nadzorovanja dela, ki se tam vrši. Tako vsaj označa naloge »aprovizacijskih organov leteče konjiče« centralni odbor Zveze komunistične omladine v svojih proglasih in okrožnicah. Naloge, ki jih imajo vse te omladinske organizacije, so torej: trajno nadzorovanje dela vseh organizacij, ki so v službi poljedelstva, nadzorovanje priprav in dela po žitnicah in zbiranja rezerv, neusmiljeno odkrivanje in preganjanje vseh »škodljivcev« in onih, ki ovirajo kampanjo, borba proti špekulaciji itd. Iz vseh teh ukrepov se jasno vidi, da bo letošnja žetev nenavadno srdita. Moskovski mogotci se zavedajo dejstva, da so na deželi osredotočene kmetske sile, ki bodo skušale, kot jo naravno, ohraniti žetev v svojih rokah. Proslava 10-letnice kolesarskega društva »Perun« Maribor, 3. julija. Danes je slavilo tukajšnje kolesarsko in motociklistično društvo »Perun« svojo 10-letnico z medklubsko tekmo, slavnostnim sestankom in veselico. Dirka se je začela ob 8 30 na Vodnikovem trgu, kjer je ob sviranju pekrške godbe star-talo veliko število dirkačev društva »Perun« in drugih kolesarskih klubov iz Slovenije in od drugod. Rezultati dirke na 60 km dolgi progi Maribor—Br^no—Maribor so bili naslednji: 1. Štefan Rozman (»Perun«) v 1.55.10, s tem je letos dosegel že 10. zmago; 2. Ivan Valand (»Ilirija«-Ljubljana) 1.55.15; 3. Edvard Prodan (»Ili ija«-Ljubljana) 2.00.15; 4. Fritz Ledinek (»Edelweis«-Maribor) 2.00.18; 5. Pavel Smrekar (»Ljubljanica«-Ljubljana) 2.00.40; 6. Ivan Lah (»Perun«) 2.00.50; 7. Ivan Vesenjak (»Perun«) 2.02.45. Po dirki so P^runovci v sprevodu z godbo na Polu krenili v Narodni dom’ kjer je kmalu po 11. uri predsednik kluba Anton Šega otvoril slavnostno sejo in pozdravil prisotne zastopnike oblasti, korporacij, društev, tiska itd. O društvenem delovanju v prvem desetletju je poročal dirkalni vodja g. Joško Kavčič, ki je med drugim omenil, da je klub v tem far-u absolviral preko 300 dirk in izletov. V imenu »Narodne obrane« je nato društvu čestital k jubileju prof. Robert Kenda, v imenu sokolske župe brat dr. Fran Irgolič, v imenu kluba »Edelvveiss« g. Loschnig, ki je društvu jubilantu izročil tudi kras"« plaketo in diplomo po*5-.i!br-n Volar- ske zveze kraljevine Jugop' vije. V imenu Motociklističnega kluba je govoril g. Antončič, v imenu kolesarskega kluba »Poštele« iz Radvanja g. Ružič, nato kot zastopnik »Perunove« sekcije v Pesnici nadučitelj Mirko Vavda, kot zastopnik tezenske sekcije g. Franjo Kumerc. Končno je g. predsednik Šega izročil g. Ivanu Kvasu diplomo častnega člana in zaključil zborovanje. Popoldne ob 15. uri je bil skupen odliod v Radvanje, kjer so se v gostilni Lobnik razdelila darila in kolajne, nakar se je razvila animirana zabava. Obisk odličnih Pollakov v Škofji Loki Petindvajset poljskih študentk, slušateljic uni- . verz v Katovicah in Krakowu, se nahaja na daljšem počitniškem potovanju po Jugoslaviji. En mesec so prebile v Dalmaciji, pred nekaj dnevi pa so prispele v Slovenijo, kjer so se pomudile v Ljubljani, odtod pa so odpotovale na Gorenjsko. V soboto so se v Škofji Loki se.šle z nekaterimi svojimi rojaki, ki so prišli za gasilske svečanosti, in v tamošnjem Sokolskem domu se je vršil prijeten prijateljski večer, ki se ga je udeležil tudi minister Babinski, poslanik poljske republike na našem dvoru s svojo soprogo, varšavski vojvoda (ban) Twar-do in predsednik Lige poljsko-jugoslovanskih društev dr. Kneblewski. Od naše strani so se večera udeležili mestni župan, konservator dr. Stele, profesor dr. Mole, profesor Debeljak in večja častniška družba. Večer je potekel v veselem, navdušenem- razpoloženju, med godbo, plesom in slovenskimi in poljskimi pesmimi. — Družbo so z lepimi, pomembnimi nagovori o prijateljstvu med Jugoslavijo in poljsko republiko počastili dr. Kneblevvski, dr. Mole tn Tine Debeljak Poljski gostje so se navdušeno izražali o lepoti naših krajev in obetali, da bodo še prišli med nas. Družba poljskih visokošolk se je iz škc!je Loke odpeljala na Bled, kjer so gostje poslanika Rabinskega, od tam pa obiščejo še kraje naših planin — Triglav. ftlavibcv m Zborovanje stanovanjskih najemnikov. Včeraj dopoldne je bilo v Gambrinovi dvorani zborovanje tukajšnjih stanovanjskih najemnikov. Sestanek je otvoril in vodil predsednik Jernej Novak, ki je v obsežnem poročilu predlagal, da naj se društvo ne razpusti, kakor se je prvotno nameravalo, marveč naj se spremeni v nekako družbo, ki bo skrbela za stanovanjsko samopomoč. Predlog je bil soglasno sprejet. Zborovanja se je udeležilo okrog 150 društvenih članov. m Poboj na Pragerskem. Včeraj je na Pragerskem iz. še ne pojasnjenih vzrokov prišlo do prepira med 21-letnim dijakom Antonom Šramlom in domačimi fanti. Med prepirom je nekdo nenadoiria zasadil Šramlu nož v glavo in mu predrl možgansko opno. Težko ranjeni dijak je bil prepeljan v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Napadalec je pobegnil in ga doslej še ni bilo mogoče izslediti. m Dve kolesarski nesreči. Včeraj je v Mar-montovi ulici padel s kolesa 17-letni Ladislav Štuber in si poškodoval desno roko ter oba boka. Na Tržaški cesti se je pa zvrnil 17-letni klepar Ernest Hecl in se ranil na levi nogi. Oba sta bila prepeljana v bolnico. m Tatvina. Gospej Emi Mach, ženi inženerja, stanujoči v Miklošičevi ulici 2 je njena služkinja pred odhodom iz službe ukradla 200 Din gotovine in 100 Din vredno ogrlico. Policija tatice doslej še ni izsledila. m Pretep. Pretepala sta se v soboto zvečer na trgu Svobode Franc A. in Ignac I. Stražnik ju je aretiral in, ker se oba že več mesecev potepata po mestu brez posla, sta bila obdržana v zaporu. m Prijava. Gostilničar Evgen Ritoper s Tržaške ceste je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel 800 Din vreden jopič iz črnega blaga. mHarryjevi grehi. Policija je doslej izsledila že 25 koles, ki jih je v Mariboru ukradel znani kolesarski tat Franc Harry. Samo v območju vitanjske orožniške postaje je Harry prodal 19 ukradenih koles. Policija sumi, da je število koles, ki jih je ukradel in prodal, še veliko večje. Harry, ki je bil izročen sodišču, se trdovratno brani vsake izpovedi. m Zaradi tujega računa je bil v soboto zvečer v neko kavarno na Aleksandrovi cesti pozvan stražnik, da intervenira pri nekem gostu. Gost ni hotel plačati zapitka 78 Din, češ da to ni njegov zapitek, marveč račun neke kabaretne plesalke, ki je spontano prisedla k njemu in pričela naročati raznih pijač. Ker to ni osamljen slučaj, bi bilo proti takemu izkoriščanju gostov treba uvesti zaščito. m Na dopust odideta danes policijski ravnatelj Vekoslav Kerševan in magistratni ravnatelj Kochler. Prvega bo nadomestoval svetnik Puš, drugega pa svetnik Rodošek. m Nedeljsko življenje. Včerajšnja nedelja je bila precej živahna. Dopoldne so se vršile jubilejne kolesarske dirke društva »Perun«. Zborovali so stanovanjski najemniki. V parku je bil promenadni koncert. V Krčevini je pomožni škof dr. Tomažič blagoslovil novo kapelico. Popoldne sta bili v Radvanju veselici »Peruna« in železničarske godbe. Zelo dober poset pa sta imela tudi kopališče na Mariborskem otoku in pa Pohorje. Gcl/e * Razne nezgode. Posestnikov sin Mihael Iravner iz Gomilskega je vozil s konjem. Nasproti je prišel avto, pa se je konj splašil tako, da se je voz prevrnil. Travner si je pri tem zlomil desno nogo. — Lovski čuvaj Anton Močnik iz Luč je z lovsko puško tako neprevidno ravnal, da se je sprožila in se je ranil v roko in pleča. — Franc Kumer, posestnik iz Št. Pavla pri Preboldu, je pri mlačvi prišel v stroj, ki mu je desno roko hudo poškodoval. — Kroveo Franc Vozlič iz Gornjega grada je padel ra* streho in si zlomil desno roko. Vsi se zdravijo v celjski bolnici. (Spori PLAVALNO PRVENSTVO BEOGRADA Beograd, 3. avgusta. Včeraj in danes se je vršilo v Beogradu na plavališču S. K. Boba plavalno prvenstvo Beograda. Zmagal je S. K. Bob. Nekateri doseženi rezultati so prav dobrJ, vendar v splošnem ne dosegajo rezultate ostalih podsavezov. 1500 na prosto seniori: 1. Bulat (Bob) 24:17. 400 m prosto seniorke: 1. N. Bulat (Bob) 7 : 15. 100 m hrbtno 'seniori: 1. Anastasievič (Bobi 1 : 30. ' 100 m prsno juniorke: 1. Boržič 1 : 48. 4X50 m prosto juniori: 1. Bob 2 : 08.4. 100 m hrbtno juniorke: 1. Goršič 1 : 56. 100 m prsno juniorji: 1. Nindajevifi 1 : 25.9 100 m prosto juniori: 1. Prvič 1 : 28. 400 in prosto seniori: 1. Bulat 6 : 08 Skoki z deske: 1. Tokič. Watterpolo: Brdjanin — Bob 2 : 1. Grilc, znani skakač, se je ob priliki otvoritve kopališča v Selcah pri skakanju tako hudo poškodoval, da najbrže ne bo mogel startati na državnem prvenstvu v Ljubljani. Beograd, 3. avgusta. Gradjanski : BSK 1 : 0 (1 : 0). Drugo tekmo v Beogradu je zagrebški Gradjanski odločil v svojo korist. V soboto je Gradjanski nastopil proti Jugoslaviji in gladko zgubil s 4 : 0. V tekmi proti BSK, ki je nastopil z rezervnim moštvom (I. moštvo je v Južni Ameriki), je bil Gradjanski tehnično mnogo boljši in je stalno ogražal domačine. Vratar Matič je držal celo vrsto težkih strelov in je samo enkrat kapituliral. Edini gol za goste je padel v 16. minuti prvega polčasa iz kombinacije Stankovič — Gumlialler —Kralj. BSK je igral zelo dobro. NAŠI VESLAČI NA PRVENSTVU EVROPE. Sp!'4 ** avgusta. Jugoslovanski veslaški sa-vez čil, da zastopa našo državo na pr- veu.-.., -vrope v veslanju, Id se vrši od 14. do 17. t. m. v Ličgeu, osmerec Gusarja. Savez je določil izločilno tekmo med Gusarjem in Krko, ki se pa tekme ni udeležila. NOGOMETNE TEKME. Mladinska nogometna tekma. V Mariboru se je vršila ena sama nogometna tekma, in sicer med mladinskima moštvoma S. K. »Rapida« in ISSK »Maribor«, ki sta tekmovali za mladinski pokal Ilirije. Podlegla je oslabljena četa ISSK »Maribor«. Rezultat: S. K. »Rapid« : ISSK »Maribor« — 2:0. Niirnberg, 3. avgusta, (d) FC Nurnberg proti Sparti iz Prage: 3:1 (2:1). Darmstadt, 3. avgusta, (d) Italija proti Nemčiji: 2:1 (0:1). Stcinamangcr, 3. avgusta, (d) Ofner 33 proti Sabariji: 3:2 (1:1). Hlivico (Lužiška Srbija), 3. avgusta, (d) Gra-zer A. C. proti kombiniranemu teamu Hlivice: 9:1 (7:1). LAHKA ATLETIKA. London, 3. avgusta, (d) Francija proti Att* gliji: 65:55. 0IAHATCLE FRANCE'. B 46 Gamelin je dobil na svoji klopi pismo od Trubarta, tajnika odbora za narodno obrambo; obveščal ga je o njegovem imenovanju za komisarja za smodnik in ealpeter. Prebrskaj vse kleti v odseku, da poiščeš v njih »novi, ki so potrebne za izdelovanje smodnika. Sovražnik bo morda jutri pred Parizom: tla domovine nam morajo dati v roke strelo, ki jo vržemo na njene napadalce. V prigibu Ti pošiljam navodilo konventa, kako treba ravnati s salpetrom. Pozdrav in bratstvo. V tem trenutku so pripeljali obtoženca v dvorano. Bil je to eden poslednjih med tistimi premaganimi generali, ki jih je konvent izročal sodišču, in sicer med najbolj neslavnimi. Pri pogledu nanj je Gamelin vztrepetal: zdelo se mu je, da zopet vidi onega vojnika, ki ga je bil videl, pomešan med občinstvo pred tremi tedni, ko so ga sodili in poslali pod giljotino. Bil je natanko isti človek s trmastim, omejenim izrazom: bil je isti proces. Odgovarjal je potuhnjeno in brutalno, in to je kvarilo njegove najboljše odgovore. Pri njegovih izgovorih in zavijanjih, pri obdolžitvah, s katerimi je obsipal svoje podrejene, je človek pozabljal, da vrši ta možakar častivredno nalogo, da brani svojo čast in svoje življenje. V tej zadevi je bilo vse negotovo in sporno, položaj vojske, število oddelkov, municija, dana povelja, prejeta povelja, kretanje čet: nihče ni ničesar vedel. Nihče ni ničesar razumel o teh brezglavih, nesmiselnih, brezsinotrenili operacijah, ki so se končale s polomom, nihče, zagovornik in celo sam obtoženec nič več kakor tožilec, sodniki in porotniki, in, o čudo, nihče ni hotel priznati ne drugim, ne sebi samemu, da ničesar ne razume. Sodniki so se zabavali z vojnimi načrti, z globokoumnimi opazkami o taktiki in strategiji; obtoženec pa je kazal prirojene sposobnosti za juridična zavijanja. Prerekali so se brez konca in kraja. Gamelin pa je med tem prerekanjem videl na razoranih cestah severne Francije, v mlakuže zavožene zaboje z živili in muni-cijo, v kolesnice zvrnjene topove, po vseh potih pa poražene kolone, ki so se v neredu umikale, dočim je sovražna konjenica silila od vseh strani iz ostavljenih sotesk. In slišal je, kako se iz vrst te izdane vojske dviga brezkončno vpitje, ki obtožuje generala. Ko je bila razprava zaključena, je že silil mrak v dvorano in nerazločni Maratov obraz je vstajal kot fantom nad predsednikovo glavo. Porota, pozvana, da se izjavi, je bila razdeljena v dve skupini. Gamelin je izjavil z zamolklim glasom, ki se mu je dušil v grlu, toda v odločnem tonu, da je obtoženec kriv izdaje proti Republiki, in odobravajoče mrmranje, ki se je dvignilo med množico, je božalo njegovo mlado krepost. Razsodba je bila pre-čitana pri plamenicah, katerih bleda luč je trepetala obsojencu na vdrtih sencih, kjer so se lesketale potne srage. Medtem ko je Gamelin pri odhodu na stopnicah, kjer je gomazelo s kokardami okrašenih boter, slišal mrmrati svoje ime, ki so ga redni posetniki Tribunala že kolikor toliko poznali, so ga naskočile pletilke, ki so mu grozile s pestmi ter zahtevale glavo Avstrijke. Drugi dan se je#moral Evarist izjaviti o usodi neke uboge ženske, vdove Meyrionove, raznašalke kruha. Hodila je po ulicah z vozičkom, ki ga je porivala pred seboj; ob boku ji je visela deščica iz belega lesa, kamor je z nožem vrezavala znake, ki so predstavljali število hlebcev, ki jili je oddajala. Zaslužila je po štirideset par na dan. Namestnik javnega ^tožilca se je kazal izredno krvoločnega napram tej nesrečnici, ki je menda ponovno zaklicala »Živel kralj!«, imela je po hišah, kamor je nosila kruh, protirevolucijonarne govore ter bila zapletena v neko zaroto, ki je imela ta smoter, da omogoči vdovi Capetovi pobeg. Ko jo je sodnik zaslišal, je priznala dejanja, katerih so jo dolžili; izpovedovala je bodisi iz omejenosti, bodisi iz fanatizma, zelo goreča royalistična čuvstva ter se je sama pogubila. Revolucijonarno sodišče je hotelo dokazati, da vlada v njem enakost ter je postopalo z nosači in s služkinjami prav tako strogo kakor z aristokrati in s finančniki. Gamelin je živel v veri, da pod ljudsko vlado ne more biti drugače. Zdelo bi se mu bilo prežimo in žaljivo za ljudstvo, ako bi ga izključili od kazni, bi takorekoč pomenilo, da ga smatrajo za nevredna pravice, da je bila giljotina pridržana samo aristokratom, bi se mu bila zdela nekak krivičen privilegij. Ga* melin si je začel ustvarjati o kazni neko versko in mi* stično idejo ter ji pripisovati posebno čednost in po« sebne zasluge. Mislil je, da je sodišče dolžno zločincem kazen in da bi se reklo, delati jim krivico, ako bi jim to odrekli. Izjavil je, da je vdova Meyrionova kriva in da zasluži najvišjo kazen, obžalujoč samo, da niso navzoči tudi fanatiki, ki so jo pogubili, da bi delili njeno usodo, ker so bili bolj krivi nego ona. * * Izdata tiskarna »Meckm«, GieKotčičg.m ulica 23, £a tiakarao pdgo.;arja Qtmat Migfažlefe, ■- fltedflife Jauea ižefegvgg, .»» fot tnse^atnj (jej odgovarja Avgust g Ljubljani!