1891 Petintridesetletni jubilej 1926 the oldest: and most: popular slovenia« newspaper in united states os America. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V "AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski list v združenih sdrZavah ameriških, JEV. (No.) 41. 5=: CHICAGO, ILL., TOREK, 2. MARCA — TUESDAY, MARCH 2, 1926. LETNIK XXXV, in Jugoslavija v boju proti avstro-nemški zvezi 1TALIJA JE POZVALA NASPROTNIKE AVSTRO-NEMŠKI ZVEZI K SKUPNEMU DELOVANJU, DA SE IMENO-' VANA ZVEZA PREPREČI. — FRANCIJA ŽELI PRIJATELJSKIH ODNOŠEV Z NEMČIJO. Ri; Ski Italija. — Jugoslovan-' Znanji minister Ninčič je v Pariz, ko je končal po-v°i'e z italijanskem premier-Mussolini jem glede avstro-^ške zveze. Poročilo pravi, vj Ninčič in Mussolini pri-Mo sporazuma za skupno •Jo proti gori imenovani jiGovori se tudi, da je se-jj,^ Ninčiča z italijanskim gorjem le še bolj utrdil ^ Meljske odnošaje med obe-' ^'žavama. (Se poznamo.) js ako Mussoliniju kakor Nin-Ijj veliko bolj pri srcu, da j Se Avstrija, namesto združi-k ^ Nemčijo, razdelila med yJO in Jugoslavijo. Se Političnih krogih Evrope ^atra, da je sestanek Nin-ioift Z •^Tussolinijem- velikega javena- Evropa se danes naha-V] diplornjatični zmešnja-i?jjr,kor se je leta 1914, pred 3om svetovne vojne. vkd J"' n£lv^ezni mir, ki je Po Evropi jez gori ome-Vs obiskom prelomljen. $el)ea evi'opejska država za 0(j, .^emišljuje o svoji moči, cajllJe bo dobila pomoč v slu-(jf^j v°jne, s kratka — Evropa l(|jr2a 1'očaj sablje — ni iz-, da bi jo ne potegnila •i ^ ne zamahnila z njo, * jJ1' se je to zgodilo 1. 1914. J Slovanski zunanji mim-V.Je izjavil, da bo podpiral \ t° V svo^ zahtevi po per-Svetu sec*ežu v liginem ji ^bo seveda udarec za ^liij; W se tudi, da namerava J liio; antata" sprejeti tudi Ita-^ Sv°3 krog, ki bi tvoril že-V okrog Nemčije. razveseljiva poro-J>fe Pa slišijo iz Francije. Aristide Briand je H,ij na poslansko zbornico, "ol, J&ie lOcarnsko pogod-ji ""»'{j a prebivalstvu, je uničena. V enem samem dnevu se je posrečilo policiji aretirati 600 članov imenovane družbe. Med aretirani-, mi sta tudi dva župana in več| drugih mož, katere so smatrali za ugledne meščane . Prefekt v Palermo, Mori, je dobil od poveljstva iz San Mau-rizzio Lazzaro najvišje priznanje za njegovo vspešno delo, ker je popolnoma očistil mesto teh banditov. Največ od teh, ki so aretirani bodo poslani na otok, kjer je kolonija z.a deportirane. Tudi oni, katere bo sedaj Amerika poslala nazaj kot nezaželjene, bodo tam1 sprejeti in takoj poslani na omenjeni otok. V nekaterih krajih Italije je bilo potreba policiji poslužiti se oklopnih avtomobilov ko so lovili člane Mafia. Po vaseh in manjših mestih je bilo lahko iztrebiti to golazen, a v mestih je bila stvar težavna. Vendar kakor pravi poročilo je 'sedaj ta roparska organizacija zatrta. 16 GASILCEV ZADOBILO POŠKODBE PRI GAŠENJU. Chicago, 111. — Eksplozija je nastala v dvonadstropni hiši na 1356 S. Halsted cesti, nakar je izbruhnil ogenj. Gasilci so bili takoj na licu mesta in rešili tri osebe skozi okno po lestvi na ulico. Vzlic vsemu prizadevanju, se je ogenj naglo širil, plameni so zaprli pot gasilcem, ki so bili v drugem nadstropju, katere so pa tovariši s tveganjem svojega življenja rešili. Takoj na to se pa je podrla stena in kamenje je zasulo tri gasilce, ki so zadobili težke poškodbe. Vseh skupaj je bilo 16 ranjenih. Škoda je cenjena na $25,000. Eksplozija je nastala ko je v kleti puščala plinova cev. — Gary, Ind. — Poročajo, da namerava American Steel & Wire kompanija začeti z gradnjo velike tovarne, ki bi stala $60,000,000 in bo zaposlila 8000 delavcev. Nova tovarna bo stala med Universal Portland Cement podjetjem na Buf-fington in American Bridge podjetjem na Ambridge. W. N. DO A K. Slika nam predstavlja W. N. Doaka, podpredsednika bratovščine železniških sprevodnikov in zaviračov v Združenih državah. Mr. Doak se poteguje za interese članov gori omenjene bratovščine v kongresu. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Poročilo trgovinskega depart-menta se glasi, da je bila v petek tukaj podpisana začasna trgovinska pogodba s turško vlado v Angori. — Chicago, III. — Ogenj je uničil takozvano "Blue Goose" restavracijo na W. 119 in S. Paulina cesti. Tukaj je bilo shajališče ponočnjakov in se je prodajala prepovedana pij.ača. Pred tremj tedni je oblast u-stavila obratovanje, sedaj je pa vse skupaj uničeno. Škoda je cenjena na $25,000. — Dunaj, Avstrija. — Gen. Plastiras se nahaja v Skoplju v južni Srbiji. Ni več v ječi, pač pa pod nadzorstvom jugoslovanskih oblasti, ki pazijo na njega, da bi prostost ne zlorabljal in ne organiziral gibanja proti grškemu diktatorju Pangalosu. — Bruselj, Belgija. — Od tukaj poročajo, da je obratovanje pri Credit Foncier of Antwerp, največji banki v Belgiji ustavljeno. Na sled so prišli slepariji bančnih uradnikov, šest od njih je pod ključem. — Carigrad, Turčija. — Vohunstva obdolženi Nicolas Ev-ghenopoilos je bil v Angori obsojen na smrt na vešalah. — Bernkastel, Nemčija. — Lastniki vinogradov ogorčeno protestirajo proti novim davkom na vino, kateri že itak slabo vinsko kupčijo le še poslabšajo. — Hamilton, Ont. — Tukaj je umrl Robert Hobson, predsednik "Steel Company of Canada." Star je bil 65 let. — Pittsburgh, Pa. — Del tovarne McKeesport Tin plate kompanije v Fort Vue, je ogenj uničil. Skoda je cenjena na $250,000. KRIMOVA "VELIKA BERTA" V AKCIJI. Pariz, Francija. — Dezeter-ji Abd-el Krima imajo v Gor-gues gorovju Ziakriti veliki top — "velika Berta" imenovan, s katerim streljajo na Špance. Nedavno je en izstrelek padel v mesto Tetuan, kjer je prišlo sedemnajst domačinov ob življenje. Španski general San Jurjo Millan si prizadeva priti na sled skrivališču napadalcev. Iz Jugoslavije -o- DR. OTOKAR BENEŠ JE BIL ODPOKLICAN IZ LJUBLJANE KOT GENERALNI KONZUL ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ZA OMEJITEV IZDATKOV, Predsednik Coolidge je podpi-| sal predlog za znižanje davkov, obenem pa tudi priporoča ekonomijo. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je minuli petek podpisal predlog za znižanje davčnih bremen v znesku $387,000,000. Pripomnil pa je, d.a bo rezultat tega znižanja' $100,000,000 deficita v prihod-j njem fiskalnem letu. Temu se( pa lahko odpomore, tako pravi, Coolidge, ako se zniža tudi di'-žavne stroške. Predsednik priporoča ekonomijo za leto 1927 in 1928 in si-ser tako, da se bo šlo z izdatki vzporedeno z dohodki. Novi predlog bo okoristil 2,-300,000 oseb, ki so še do sedaj plačevali davke. Tiskovine za plačilo dohodninskih davkov so že pripravljene in se lahko dobijo pri davčnih uradih. Prvi obrok je za plačati 15. marca. -o- DVOJICO NAŠLI MRTVO V STANOVANJU. Chicago, 111. — V stanovanju na 847 Lakeside place so, slišali sosedje piepir med neko, žensko in moškim, nakar so se culi tudi streli. Obveščena je bila policija, ki je udrla v stanovanje in našla dvoje trupel,j moško in žensko, držeč se za| roki, poleg na tleh je pa ležal1 revolver. Moški je bil Archibald Mc-Culley, poročen in je imel dru-vino. Ženska je pa bila Miss. Rose Powers, lastnioa hotela^ na Lake side. Kdo od njiju je oddal smrtonosne strele ne bo nikoli pojasnjeno. Vzrok — prepovedana ljubezen, ki se navadno konča na sličen način. Petin tridesetletnica Amer. ; Slovenca je izvanreden in va« |žen dogodek; zato je ob tej pri* liki vsakega dolžnost, da stori I nekaj za svoj listi V EGIPTU SO NAŠLI MUMIJE KONJEV. Cairo, Egypt. — Od tukaj poročajo, da so našli dve rakvi, v katerih so bile mumije konj. Do sedaj še niso raziskovalci naleteli na kaj enacega. Našli so se tudi ostanki nekih listin, katere so učenjaki z lahkoto prebrali. Poročilo tudi pravi, da so prišli raziskovalci do grobnice, v kateri je truplo kralja Senefru. -o—— — Fort Wayne, Ind. — Joe II. Hedges, star 45 let, je nameraval usmrtiti svojo ženo. Prišel je policist, da bi nasilneža aretiral, kateremu se je pa zoper-stavljal, tako da je bil mož postave primoran se poslužiti orožja in je Hedgesa ustrelil do smrti. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Dr. Beneš odšel. Nepričakovano je ž-adela Slovenijo, zlasti Ljubljano novica, da je generalni konzul g. dr. Otokar Beneš premeščen iz Ljubljane v Prago in sicer v ministrstvo za zunanje zadeve. Z dr. Otokarjem Benešom se je poslovil od naše prestoli-ce mož, ki je zavzemal zelo odlično mesto v našem j.avnem in družabnem življenju. Ni samo zastopal gospodarskih inte-! resov svoje države, marveč je' od prvih dni po prevratu sem, ko je prišel v Ljubljano, zapo-čel svojo delavnost z naveza-njem čim najtesnejših političnih in kulturnih stikov med češkoslovaško republiko in našim narodom, ki ga dr. Beneš ljubi kot malokdo, kojega jezik se je naučil brezhibno govoriti in kojega napredek mu je bil na srcu. Zanimal se je za vse naše organizacije, imel prijateljske stike z vsemi strankami in vodilnimi osebnostimi tako našega političnega življenja kakor z našimi gospodarskimi krogi in kulturnimi delavci. Za utrditev kulturne zveze med nami in češkoslovaškim narodom je dr. Beneš ustanovil Ju-| goslovansko-češkoslovaško Ligo, ki se je razvila v uvaževa-' nja vredno organizacijo, s ka-' tero'si je g. generalni konzul pridobil trajne zasluge tako za slovansko idejo kakor za idejo bratskega stika med Slovenci in češkoslovaškim narodom ter Jugoslovani sploh. Sodeloval je tudi z vso vnemo pri ustanovitvi lektorata češkoslovaškega jezika na ljubljanski univerzi in ima posebno velike zasluge za knjižnico slovanskega semi-nara, kjer je. posebno oddelek "Bohemica' zelo bogat. Posebno globoko pa bo dr. Beneš ostal v spominu Ljubljani po krasnih lastnostih svojega značaja. Bil je kakor naš, vsem priljubljen, od vseh globoko spoštovan. Velika vojska na vasi. Na Hrvatskem v vasi Stubica je prišlo med vaščani do velikega pretepa, ki je nastal iz povsem malenkostnega vzroka. Bar mladih fantov se je po maši pričelo brez kakšnih posebnih sovražnosti obmetavati s' kamenjem. Sosednji vaščani, ki1 so ravno prihajali iz cerkve,1 niso vedeli, za kaj gre, pa so brez nadaljnega brž posegli v boj. Razvila se je prava bitka, v kateri so se obdelovali prebivalci dveh sosednjih vasi. Por sledice so bile strašne. Več kot 150 ljudi je bilo več ali manj težko ranjenih, 3 pa so podlegli težkim ranam. -o- Skrivnostna smrt skopljanske' ga bogataša. y V neki skopljanski ulici so našli mrtvega 24 letnega trgovca TIemziata Omer-b'ega. Policija še ni mogla ugotoviti, ali gre za umor ali samomor. Aretirala je dva mlada mož.%, ker se je ugotovilo, da sta ta dva prepeljala mrtvo truplo na mesto, kjer so ga našli. Oba a-retiranca pravita, da sta Omer-bega umorila radi neke plesalke. Vendar pa njuna izpoved skrivnostne Omer-begove smrti ne pojasnjuje dovolj. Nezgoda. Devetletnega Mihaela Mar-kača iz Remšnika na Pohorju je pri rezanju slame s slanro-reznico zgrabil stroj in mu odrezal kazalec. Nesreča. V celjsko bolnico so pripeljali Alberta Pečenko, delovodjo v tovarni "Zavora" v Sp. Rečici. Imenovani je dne 2. t. m. v delavnici napravljal neko delo, zaradi česar je moral iti po lestvi na neko višje stoječo desko, ki se mu je pa takoj zlomila, ko je stopil nanjo. Pri padcu je zadobil hude telesne poškodbe, zlomil si je tri rebra in je tudi na glavi ranjen. -o- Doživljaji Američanke v Jugoslaviji. Neka Dalmatinka po imenu Lambert je velik del svojega življenja prebila v Ameriki in si tam pridobila državljanstvo. Po smrti svojega moža se je vrnila k svoji stari materi. Pri nas ji pa ni ugajalo in se je hotela vrniti v Ameriko. Na potu v Zagreb ji je neki tat odnesel torbico z vsem' denarjem. V Zagrebu se je obrnila na ameriški konzulat, da ji pomaga v Ameriko, ker je brez vseh sredstev. Toda tam ni dobila povoljnega odgovora. Zato je šla na policijo in je zahtevala, da se jo zapre, ker nima kje spati in kaj jesti. Ker policija ni imela nobenega vzroka na zapor, je morala oditi. Žena je vsa nesrečna, ker je v Ameriki pustila svoje otroke. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, 1 AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne ZTečt s pošto in zanesljivimi bankami * starem kraju in naše pošiljatre so dostavljene prejemniku na dom ali n* zadnjo pošto točno in brez ysakegS odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih li lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 —t Din. JO,000 — Din. 100 — Lir _ 200 -h Lir _ 500 - Lir _ 9 9.59 ? 18.79 $ 46,79 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 | 9.05 $ 21.79 $ 42.25 1,000 — Lir_____ Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m«H nja, dostikrat docela nepričakovanih je absolutno nemogoče določiti cent vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže]« po cenah onega dne, ko mi iprejm* tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI tudj V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft CeSARBK ' V>i w. 42nd 8t* Nnr York. U, J, AMERIKANSKI SLOVENEC Ajierikawski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list Th« first and Iha oldast Sla-hi r t Ameriki. veni an newspaper in America, ■ i i Ustanovljen leta jii}? Established 189L Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily. sxcspt Sunday* Mgg-Mjkitv ia dasTov M •rinUdk r day. tad tbs day alt« halMart, Izdaja !n tiakal Published by J EDINOST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in aprave] Address of publication office] 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL Telefon: Canal 0098. ' 'Phone: Canal 0098, Naročnina! Subscription! Za "celo leto _,__$5.00 For one year__$5.00 Za pol leta__2.50 For half a year_______2.50 Za Chicago, Kanado In Evrppd Chicago, Canada and Europsj Za celo leto , 6.00 For one year , 6.00 Za pol leta 8.00 For half a yeaf _3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na ■redništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo itevilkoi v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopiae brez podpisa so ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna čl, do kedaj imata Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagata listo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vendar enkrat. Kakor znano imeli smo s pošiljanem "Amer. Slovenca" v staro domovino veliko sitnosti in težave. • Lansko poletje začele so prihajati na upravništvo vedno Številnejše pritožbe, da starokr.ajski naročniki lista ne prejemajo. Nam je bila seveda to prava uganka. Kadar kaka država kak tujezemski list prepove, to objavi in se s tem izdajatelje obvesti. Zato precej časa ni smo vedeli pri čem smo. Amerikanska pošta je sledila pošiljatvi do New Yorka ter je nam sporočila, da se list redno vsak teden odda po .ameriški pošti na parnik. Kaj pa nare.de potem z listom v Jugoslaviji, pa da ne vedo. Nato smo prejeli pismo od naših rimskih romarjev, ki so se istočasno ravno nahajali v domovini, da so zvedeli od politične oblasti v Sloveniji, da je list "Amerikanskf Slovenec" prepovedan še iz leta 1921. Vodstvo je takoj na to naredilo potrebne korake, uložilo formalno ulogo potom Jugoslovanskega konzulata v Chicagi. Pojasnilo se je vladi v posebnem zapisniku, da je "Amer. Slovenec" prekupljen od tiskovnega društva v Jolietu, da se je začasno združil z listom ''Edinost" in da naposled so naročniki potom volitev zopet zahtevali za list samo eno ime "Amer. Slovenec." Na to ulogo so nam odgovorili potom Jugoslovanskega konzulata v Chicagi z dne 3. oktobra 1925 sledeče: Direktoru Amerikanskega Slovenca. — Gospodine: — Na vašu molbu od 10. augusta o. g. da se vašem listu Amerikanski Slovenec odobri ulaz u Kraljevino, Gen. Konsulat je dobio odgovor da je "rešenjem Ministarstva Unutrašnjih Defe$P»*. 4>. Z. br. 8652 od 26. augusta o. g. dignuta zabrana ulaženja i rasturanja u našoj zemlji lista Amerikanski Slovenec." Generalni Konsulat smatra za svoju prijatnu dužnost da vam gornje rešenje dostavi radi upravljanja. — Vice Konsul M. M. Naumovič. Takoj, kakor hitro smo prejeli to obvestilo, smo objavili v listu, da je Amer. Slovenec zopet dovoljen v Jugoslavijo. Začeli smo ga zopet redno pošiljati y zavesti, da bodo list v stari domovini dostavljali naslovnikom, kakor je to vlada obljubila. Ne malo smo se začudili, ko smo kak mesec nato zopet začeli prejemati raznovrstne pritožbe, da lista nihče ne prejema. V decembru 1925 smo poslali formalni protest direktno na urad Notranjega ministerstva in na poštno direkcijo v Ljubljano. V "Dopioljubu" in "Slovencu" pa smo objavili, da naj "Amer. Slovenca" naročniki po poštah zahtevajo, ker je dovoljen, kakor je to nam vlada sama naznanila z dne 3. oktobra 1925. Oglas smo objavili v starokrajskem časopisju raditega, ker smo prejeli pismo od Rev. Jno. C. Smoleya, župnika iz Calio, No. Dak. kjer pravi: "Brat mi piše, da mu jeseniški poštar še vedno konfiscira A. S. in vendar ste pisali, da je zopet dovoljen. . — Bili smo prepričani, da morda strankarski poštarji list A. S. konfiscirajo na svojo roko. Kmalu nato, ko "Slovenec" in "Domoljub" objavil naš oglas, nam piše župnik Rev. Smoley: "Ravnokar mi piše brat, da mu je glavarstvo v Radovljici poslalo VSE A. S. lepo vre jene številko za številko!" A pritožbe, da ne prejemajo lista pa so prihajale skoro do; 1. februarja 1926. Zadnjo soboto dne 27. februarja 1926 pa smo po dolgem čakanju prejmemo vendar odgovor od Direkcije pošte in telegrafa iz Ljubljane s sledečo vsebino: j ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU. Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus Zaklenila sta dvoriščna vrata, preiskala kuhinjo, jedilno shrambo in pralnico jako natančno in nazadnje sta stopila še v klet. Žive duše ni bilo nikjer, pa najsi sta iskala še tako vestno. Beli dan je našel častivredni par sedeti v veži —. Nisa se mogla do kraja načuditi. In poleg njiju je pozabljeno gorela sveča. "Med vsemi nenavadnimi dogodki —!" je začel gospod major že dvajsetikrat in je dvajsetkrat obstal sredi stavka. "Moj dragi," je dejala gospa Bunting. "Sutiie prihaja! Počakaj tule, da odide v kuhinjo, potem pa se tiho izmuzni gori v spalnico!" VI. Začarano pohištvo. Zgodilo se je pa, da sta tifeto jutro na bin-koštni pondeljek gospod in gospa Hali za-rana vstala, še preden je prišla Millie na delo iz svoje sobe, in se skupno in neslišno podala v klet. Njuni posli tam doli so bili čisto zasebnega značanja in so bili v zvezi s kakovostjo Hallovega piva. Šele ko sta bila v kleti, se je gospa llall spomnila, da je pozabila v sobi steklenico s sarsaparillo. In ker je bila gospa Hali pri tem zasebnem poslu izkušen izvedenec, je Hali uslužno stopil po steklenico. Na hodniku je mimogrede našel, da so vrata tujčeve sobe odprta. Začudil se je, pa šel je po steklenico, kakor mu je bilo naročeno. Vračajoč se v klet pa je opazil, da so zapahi na hišnih vratih odrinjeni in da vrata pploh niso zaklenjena. Mahoma se mu je zasvetilo, da je to v kakršnikoli zvezi z odprtimi vrati tujčeve sobe. Sponmil se je Henfreyeve zločinske teorije. Saj je vendar čisto natančno vedel, da 'sta sinoči z ženo djele zapah pred hišna vrata, — še svečo je držal ženi pri tem poslu. Obstal je in strmel. Nato pa je s steklenico v roki šel v gornje prostore. Potrkal jo na gowtova vrata. Ni bilo odgovora. Potrkal jc še enkrat, nato pa je odprl in vstopil. Tako je bilo, kakor si je mislil. Postel ja je bila prazna, soba tudi. In kar je bilo še bolj čudno in tudi za njegove sicer nekoliko počasne možgane nerazumljivo — na stolu poleg postelje in po postelji je bila razmetana obleka tujčeva, kolikor ga je on ,Hall, poznal. Tudi njegov širokokrajni klobuk je bil malomarno obešen na posteljo. Zavzet je gledal na vse to in tedaj je čul ženin glas iz kleti, glas, ki je iz njega donel tisti njem udobro znani poudarek: "George, kod pa hodiš —?" Obrnil se je in pohitel po stopnicah. "Johnnie," je pravil že med potom, "res je, kar je rekel Teddy! Ni ga v sobi! — In hišna vrata so odprta!" Izprva ga ni dobro razumela. Ko pa je čula, kaj. je, je sklenila, da bo sama pogledala v tujčevo sobo. Hali je s steklenico šel naprej. "In čeprav njega ni v sobi," je pripovedoval, "je pa njegova obleka. In kaj dela brez obleke? — To je zelo čudno!" Ko sta šla po kletnih stopnicah, sta oba, kakor sta pozneje ugotovila, slišala, da so se hišna vrata odprla in z.aprla. Ker pa nikogar nista videla v veži, sta oba mislila, da se jim je samo zdelo in si nista o tem ničesar omenila. Gospa Mali j« došla moža in pohitela po stopfiicah naprej. Nekdo je kihnil. Hali, ki je bil šest korakov zadaj, je mislil, da je kihnila žena, gospa llall, ki je stopala pred njim, pa je mislila, da je kihnil mož. Odprla je tujčeva vrata. "Čudno !" — je dejala. "Začula je tesno za seboj nekoga sopi-hati. Obrnila se je in se zavzela, ko je videla, da je mož še dobrih dvanajst korakov za njo na stopnicah. Pa mislila je, da se ji je samo zdelo, in par trenutkov pozneje je stal mož poleg nje. Stopila sta v sobo. Gospa llall je potipa-la pod odej6 in po vzglavju. "Hladno!" — je rekla. "Celo uro ali še več ga že ni bilo tu!" Stala je pri postelji in tedaj se je zgodilo nekaj čisto nenavadnega. ncn» USPEH ZABAVE. — GA. ŠTORKLJA V BARBERTONU. Barberton, O. Na pustni torek smo imeli tukaj prav prijazno maškeradne veselico. Udeležba je bila prav velika. Maškar jako dosti, enemu smo se bolj smejali kot drugemu, vsak je svoje špase uganjal. Prvo nagrado je dobila za lepo obleko Mrs. Malka S. Kureltova iz Snajdertowna. Drugo nagrado je dobil Mr. Vencel Lautar, ki je bil oblečen za vraga. Bil je lepo opravljen, če so vsi hudimani tako opravljeni, potem ne bo dolgčas tam doli. Za najbolj šaljivo je dobil nagrado Mačkov Rudi, in nič ne vem, kam' je hotel speljati vse ljudi na tisti metli. Za najgršo je pa dobil Mr. Louis Mišar iz Kenmore, Ohio. On je pa povzročil prav mnogo dela svoji boljši polovici, ali pa katerega se ga je prijel. Eno nagrado so dali tudi najboljšem starim plesalcem, ki so plesali stare kranjske ko- P. n. "Edinost" Publishing Company 1849 West 22nd Street Chicago, Illinois, U. S. A. Na Vašo pritožbo J. J. 245 glede zaplenjanja lista Amerikanski Slovenec" nam je čast sporočiti, da ne zadene na tem zaplenjanju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani nobena krivda. Ta direkcija je bila dne 19. decembra 1921 obveščena, da je notranje ministrstvo prepovedalo uvažanje lista "Amerikanski Slovenec" v našo državo, in po tej odredbi se je direkcija morala do preklica ravnati. Vašo vlogo smo odstopili ministrstvu pošte in telegrafa in to nas je z odlokom štev. 3186 od 23. januarja t. 1. obvestilo, da je list "Amerikanski Slovenec" zopet dovoljen. To smo takoj razglasili vsem področnim poštam, tako da se bo odslej ta list redno odpravljal odnosno dostavljal naslovnikom. Direktor pošte in telegrafa: Podpis nečitljiv. ;}c :!< Upamo, da se smeno sedaj na to izjavo in obvestilo Direkcije za pošto in telegraf v Ljubljani zanesti in naše naročnike o tem obvestiti, da je list "Amerikanski Slovenec" zopet dovoljen v Jugoslavijo. ' Povemo odkrito, da smo bili radi počasnosti pri reševanju tega vprašanja zelo ozlovoljeni. Vlada nam izroči še prve dni ; oktobra 1925 uradno izjavo, da je list zopet dovoljen, v respici pa do 23 januarja ni bil, kakor to pokazuje z.adnje pismo. Mi ; smo se na izjavo vlade zanesli, smo list redno tedensko odprav- : Ijali v domovino, istega frankirali po poštnih predpisih, staro-krajske pošte so ga pa lepo naprej konfiscirale, ne da bi nas o ( tem obvestili. Ali je vlado v Beogradu vzelo od augusta 1925 : pa do 23. januarja 1926. da je obvestila o tem poštno direkcijo v Ljubljani? Pravcata hitrost! j Uprav.a lista je pri tem utrpela veliko škodo. Vsem naroč-,« tiikom za Jugoslavijo bomo dali za ta čas kredit. Dolžnost ju-. ] goslovanske vlade je, da nam to veliko škodo povrne, ker utr-; t peli smo jo radi nje. ]■ Upamo, da bodo naročniki v starem kraju odslej redno'< prejemali "Amer. Slovenca." Kdor izmed naročnikov ga ne bo ] redno prejemal naj nam sporoči na dopisnici in bomo takoj ] stvar skušali urediti, da se bo redno dostavljal. "Amer. Slovenec" ima v stari domovini blizu 500 naročni- i kov. Naročeni so nanj vsi župniki in bodo odslej lahko stalno -s-asledovali naš slovenski pokret v Ameriki. Kdor hoče, da bo-j t do njegovi svojci v domovini znali, kako se nam v Ameriki go- j ji jim naj naroči "Amer. Slovenca". Za staro domovino stane za ] celo letp $6.00 in pol leta $3.00. < fantka. Štorklji je pa na vse zadnje to pot fantkov le zmanjkalo in ko se je ustavila pri Mr. in Mrs. Frank Žgajnar jim je pa izročila zalo punčko. Vse matere in otroci so zdravi. Vsem naše čestitke! Že dalj časa je bolana Mrs. Felica Rupnik v Snajdertownu. Tudi Mrs. Anna Kalčič v Sher-manu ni nič kaj zdrava zadnje čase. Ravno tako je bolana tudi Uršula Francek. Imenovane so vse članice društva Srca Marij-nega KSKJ. Želimo, da bi vsi ti, kakor tudi vsi drugi, ki ne vem za nje kmalu okrevali in ozdraveli. Pozdrav! Mrs. Anton Okolish. -o-- MNENJE SLOV. PREMO-GARJA O G. N. Forest City, Pa. Cenjeno uredništvo A. S.: —. Predvsem se najlepše zahvalim | za podporo, ki sem jo prejel po Mi-. Kovačiču v znesku $10. Prav so mi prišli in sem zelo hvaležen Vašemu listu, ki se je za nas potrudil in kolektal prispevke. Hv.ala tudi vsem darovalcem. Tega ne bom pozabil. Obenem naj pa tudi omenim, da sčm čital v G. N., kako 1 se Peter Zgaga obreguje v naš . .list in poprašuje, kam bodo šli ti prispevki, ki so se, nabirali | za nas stavkarje. Temu Sak-sarjevemu pajacu lepo na uho 1 povem, da so se razdelili med 1 podpore potrebne stavkarje. j Popravici povem Vam g. u-rednik, da dosedaj nisem ver- ' jel, da do so ljudje pri G. N. taki hinavci in taki škodoželj- 1 neži. Torej še temu, kar je za1 nas premogarje, ki smo bili do- 1 slej na stavki, nabral Vaš list 1 A. S. je fovš. Kako ga boli,' ker je to vodil katoliški list A.1 S. Če je res tak delavski prija-' telj, zakaj ni pa še on nabiral prispevkov za stavkarje? Ali ga sedaj boli, ker smo sloven-' ski premogarji spoznali, koliko je njemu za slovenske pre-mogarje? (Hm, pa še mnogo mu je, zlasti kadar se gre za ; mastni zaslužek pri šifkartah,'; itd. Op. ured.) Vsak pameten človek mora priznati naj bo(: prepričanja tega ali onega, da ■ je dobro, kar je dobro. Tako n.j pr. je vse pohvale vredno, da,! se je katoliški list A. S. pobrigal za nas slov. premogarje inj je nabral blizu $300.00 ki so se( razdelili med nas. Kaj nam 1 pomaga, če kdo še tako kriči, da je za delavce, ko pa potre-bujemo pomoči, nas pa na ce-j ; dilu puste. Taki ljudje so okrog ] G. N. in pa okrog še drugih , slov. listov. Toliko vpijete, da , ste za nas, ko pa potrebujemo, ( pomoči, pride nam pa n.a po-,; moč naj prvo katoliški list. To- , rej kdo je za delavce?! ^ • Pa še to le povem. Mesto da ; se Peter Zgaga utiče v stvari,! ] kakor je bilo nabiranje pri-j ( spevkov za stavkarje potom A., ] S. naj rajši enkrat pove, kje, njegov gospodar tišči denar, ki je bil nabran za Slovensko Za^ , vetišče?! Ko bo to pojasnil, po-, tem naj pa še preišče, kje se| j nahaja miljonski fond! To nam povejte enkrat! Slovenskemu delavstvu ši-i'om Amerike pa svetujem, da naj podpirajo prave delavske liste kot je S. ki pozna slov. delavca tudi v potrebi in ne samo takrat, kadar ima delavec denar. Pozdrav vsem čitateljem A. 1 3. kateremu želim1 veliko uspe- 1 ha v sedanji jubilejni kampa-l| nji. ( Slov. premogar. ( -o--1 SMRTNA KOSA. 1 Cleveland, Ohio. ' — V četrtek zjutraj ob 10 1 minut črez sedmo uro je umrl * na svojemu domu 16011 Wa- 1 terloo road Jakob Grdina, ka- ' teri' je bolehal na obistih že 1 nad 6 mesecev težke bolezni. 1 Umrl je v starosti 57 let ože- 1 njen in zapušča veliko družino 1 sinov in hčera. 1 Rajni je bil rojen v vasi Prevale fara Preserje, Notranjsko, 3 ure hoda iz Ljubljane proti Trstu, spadajoče pod okraj j Vrhnika. ^ V Ameriko je prišel za svo-11 jim bratom John-nom 1. 1892, s nekaj časa je delal z di-ugimi < i7 klobučarni nakar je pričel in potem ves čas.a vodil gostilni- < ško obrt (Salun). Zadnje leta i je ob narastku velike družine i bolj težko izhajal, poskusil je c :u in tam, bolezen ga je začela tlačiti in rajni je legel pred 3 meseci v posteljo. Upanje, da j jkreva, ga je držalo še pri živ- 1 Ijenju, slednjič je podlegel u- j trujen v navzočnosti svojih l iragih ob zori novega in za ^ njega zadnjega dneva v četr- j ;ek 25. februarja. ( Rajni Jakob je ves časa v c dolgih letih vzdrževal številno ^ društev 5 ali 6, zadnja leta, pa | pri večkratnem seljevanju na j ste pozabil in tako se nahaja A le še sledečih društev: V boj S. f ST. P. J. št. 53, dr. Doslužencev, £ n dr. sv. Eustahija. j Za pokojnim Jakobom žalu- < iejo : Soproga Ivana, Josephina Posh, hčer, Mamie Kužnik ti čer, Andrey in Jack sinova, t fenny, Alice, Ida, Florence, . Slenor hčere, en starejši brat ■ Matija v starem kraju in mlaj- "j 5i brat Anton tukaj. Pogreb se ^ ie vršil v pondeljek dne 1. j narca .Vsem žalujočim sorod- f likom naše iskreno sožalje! j Pokojniku pa RIP! Poročevalec. ( --o--' GRČIJA APELIRA NA LIGO. t Ženeva, Švica. — Vedno je 1 ( in krivica. Richard pa llV akcijo za opičji o bra'' j t, sklad. Tone v New Y0l'K f pa rekel: vsak po svoje 4 sol! /' Posteljne rjuhe in odeje sb «e n.('m: ma same po sebi zavile v klopču Jt klopčič je zviškoma planil s posteUe ji H vrgel«na tla. Prav tako je izgledalo-bi bila nevidna roka pograbila P<*ste. )0l)i j1* jo zavila in vrgla na tla. In tujčev čj| je poskočil, se zavrtel parkrat v '^f to redil vrtoglav polukrog in se zagflf A Hallovi v obraz. Za njim je prilet1'^^ fc, mivalnika brisača in nato se jc dvignil v zrak stol, brezbrižno P°nl sebe suknjo in hlače, se suho in re ^ to smejal, kakor se je imel navado ' K1 tujec, vrgel poredno svoje štiri ""^i ^ šku, pomeril z njim proti gostil"16 j sunil proti njej. .. t#i toi Zakričala je in se obrnila k vr)l ])(i stolove noge so se rahlo pa odlo^11^' ^ žile na njen hrbet in jo porinile 's ^ ^ gom vred skozi vrata. — Vrata s°/ ^ ^ putnila in zaklenila. Stol in postcU"^' ^ za trenutek zaplesala v divjem ^ 5, nem veselju in nato je bilo vse ti'10, (Dalje prih.) made. Dobila sta v tem oziru nagrado Mr. in Mrs. Podpeč-' ni k. Zares prav veselo in fletno je bilo, da bi le še večkrat bilo tako. Nagrade so bile po $5.00 katere so pa darovali vse nazaj za cerkev. Hvala vsem! Sedaj je špasov konec za en čas. Zdaj smo v sv. postnem času. Zdaj se bomo pa verniki bolj zbirali v naših cerkvah/ Pri nas bomo imeli 40-urno po-božnost začela se bo 7. marca.J To bodo dnevi milosti in sprave z Bogom, zato se opozarja vse rojake v naselbini in okolici,1 da naj se teh dni poslužijo v svojo dušno korist. Gospa Štorklja pa kar noče iti od tukaj. Kar preletava sem in tja in tako je priletela v hišo k Mr. in Mrs. Frank Grum in jim dala prav fletnega fantička .— Pri Mr. in Mrs. Anton Žagar 11a Brady ave. je pustila tudi fantka. — Pri Mr. in Mrs.1 Anton Kaluža tudi fantička.—| Pri Mr. in Mrs. Anton Železnik na Moore Street tudi to pot AMERIKANSKI SLOVENEC i :ri of cenci ti Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley TEDENSKI KOLEDAR. ; postna. — Jez. izžene hud ^mutca. Luk. 13. 7 Nedelja — Tomaž Akv. c«kv. uč. 8 Pondeljek — Ivan od Bo-opat. 9 Torek — Frančiška Rim., v «e hočete biti res njego-1 JHlW. V v uanasnjem premišljevanju C k°čem pokazati, da je po-1 ^ 1)0 javno spoznavati Kri-! i t^N in kako moramo to sto-\ * • ^ -ebno je, da očitno spo- Ilj^So Kristusa s svojim živ-' P'avel je napisal v listu k Ne ,],lom (10> 10) sledeče be"' ' 'S srcem se namreč ve- ^ . v Upravičenje, z ustmi se' ^Poznava za izveličanje.", %liravi tu apostol ? Pove Ho.' Cesa je treba, če se hoče-1 f^eličati. "S srcem se ve-1 ižp v 0Pravičenje, z ustmi se' z,a izveličanje." Sa-j Sjr"lSe ne zadošča ne eno ne zadošča izpoznavati Iti),'Cti je nimamo v srcu ;' ^tijj. je hinavec in1 Zadošča, imeti v sr-' srar"iov.ati, to vero1 Sd^ Spoznavati. Kristus Go-1 k i,01)ravi (Luk. 9, 26): "Kdor! ljndlr nione sramoval pred tega se 1)0 sramoval tu-' ii Hi ^oveka, ko pride v svo- /> >«v "t , , • in na drugem mestu v1G'33 > i)ravi: "Kdor bo S,t2atajil pred ljudmi, tega1 S ,Udi jaz zatajil pred Oče-1 t;'^ je v nebesih." SJ»tl moramo tako kakor '00 Verovali so trdno:] 0(J. h komu pojdemo, Ti,, besede večnega živ- f No'v.36 rekel Peter- Niso se : S\ n :i!l evangelja ne pred lJ1'ed pogani: "Ne sra-j Je evangelja," je rekel' Jel 1, 16). — Kdor bi1 j,'0 le v srcu, pa bi je o- : Ni j,0 15cPoznaval bi grešil At^« i" proti bližnjemu. , Zakaj je pa dal | v Vern'vero? v sv°j°čast H. in izveličanje nas v?lV>: "j!°j° Kristus sam \l'k Uz ne iščem svoje sla-1, \\ 8 : ^ jO išče in sodi"1: >%;;<». Ko bi imel nekdo j L«*C v svojem srcu, pa bi ] K „ "e Spoznaval, ali bi / S■ Povečeval božjo ,ve, 8 Primerja v evan-'j iJC; »u«jo: "Ne priži-l V'1«, n U bi j° deli pod 1 3 J1 vHoVt>č na svečnik, da'] V5)- N * so v (Msit-| \ in vera mora svetiti ,1 ^-a način moramo | povečevati božjo čast. Kdor te-l.1 ga ne stori, zanemarja svoje dolžnosti, kakor pr.avi Gospod: ., "Kdor ni z menoj, je proti meni." Greši proti bližnjemu, kdor svoje vere ne izpoznava. Bliž-, njega moramo povzbujati, poučevati, pravi Kristus. "Tako - naj sveti vaša luč pred ljudmi," pravi Kristus izrecno, "da bodo • videli vaša dobra dela in slavi-■ li vašega Očeta, ki je v nebe- - sih" (Mat. 5, 16). Kdor svojo vero zatajuje, daje pohujšanje bližnjemu, ker postaja ta lah- • komišljen in brezbrižen za ve-i ro. "Kdor ne zbira z menoj, ta E raztresa." Vero moram torej očitno spoznavati; sedaj je pa drugo ) vprašanje: , Kako moramo pa to storiti?, [ Kristus Gospod nam pravi "Zgled sem vam dal" — dal i i . nam je zgled s svojim življe- , njem. Dal nam je gotove zapo-| vedi, po katerih se moramo v, svojem življenju ravnati. ; Kristusa javno izpoznavati j se pravi: Očitno v svojem živ-1 | 1 j en ju izpoznavati, da se rav- i namo in živimo po njegovih na-' i ukih in njegovem zgledu; da • v njegovem duhu in po njego- I vem zgledu mislimo, govorimo,1 I delamo. : | i Kdor tako ravna, ta lahko^ ' ' reče, da je pravi učenik Kristu- , sov. Kdor pa to zanemarja,1 ' . kdor s svojim življenjem ne ' ( kaže, d.a se ravna po Gospodo-^ I vem nauku in zgledu, ta ne 5 ! more trditi o sebi, da je Kristusov učenec. In vendar koliko ' jih najdemo, ki se bahajo : "Jaz ! sem dober katoličan !" Kristus Gospod nam ukazu- | c I je, da molimo, in je sam molil; koliko pa jih vidimo, ki nikoli c ne molijo ne doma, ne v cerkvi, s pa hočejo biti dobri katoličani! ^ Kristus Gospod ukazuje, da j moramo prejemati sv. Rešnje Telo, on pravi: "če ne bote je- ( dli mesa Sinu človekovega, ne 1 ^jote imeli življenja v sebi;" ko- ~ , liko jih je, ki nikoli ne pristo^ s pijo k mizi Gospodovi, pa ho-|čejo biti dobri katoličani! Kri-| stus Gospod ukazuje, da bodi- c mo usmiljeni; koliko jih je, ki 8 nimajo z bližnjim nikakega u- 1 [smiljenja, ki mu škodujejo,11, I kjer le morejo, a vendar hočejo| c biti dobri katoličani! Kristus ° gospod nam ukazuje, da mo-| ^•anio iz srca odpuščati, vsaj \ nas je učil: "Odpusti nam'c naše dolge, kakor tudi mi od-' 8 puščamo svojim dolžnikom;" ® a mnogi se po tej prošnji ne ^ 1 S ravnajo, ampak vedno samo v iščejo priložnost, kako bi se s nad bližnjim maščevali, ravna-1 ' V jo se po pravilu starih Judov: "Oko za oko, zob za zob!" A1 d kljub temu hočejo biti dobri • katoličani! Kristus Gospod je J ukazal, da poslušajmo sv. cer- u kev: "Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Človek pa teh I Gospodovih besed ne posluša, naročuje liste in časnike, ki sramote Kristusa, sramote Cerkev, sramote vero, sramote duhovne, ne brigajo se za njihove opomine — a vendar še vedno vpijejo in se bahajo: "Vsaj smo mi tudi dobri katoličani!" Kdor ni z menoj, je zoper mene ! V življenju Heroda Agripe beremo, da je prišel nekoč k njemu Rimljan, oblečen po takratnem običaju s plaščem modrijanov, učenjakov. Pričel je govoriti pred kraljem, pa njegov govor ni bil ravno posebno moder. A gripa ga je vprašal: "Kdo pa si?" In Rimljan je rekel: ''Ali ne vidiš moje obleke, mojega plašča? Jaz sem modrijan, učenjak!" Agripa je rekel na to: "Plašč sicer vidim, modrijana pn ne!" Ako bi tudi mi lahko rekli o marsikaterem človeku, ki se baha, da je dober katoličan, ki pa tega s svojim življenjem nt kaže: "Človeka ■ sicer vidim, katoličana pa ne!" Ne goljufajte se, prijatelji moji! Kdor hoče biti resničen učenec Kristusov, to mora on s svojim življenjem pokazati: "Kdor ni z menoj, je zoper mene!" I In pravim nadalje: Izpoznavati mora Kristusov nauk, s svojim življenjem pri vsaki dani priložnosti. Razbojnik je izpoznaval Kristusa na križu, ko ga je drugi preklinjal: "Ali se tudi ti ne bojiš Boga?. . . Midva po pravici trpiva, ta pa ni nič hudega storil!' 'In mi, prijatelji, bi molčali, ko sovražniki sramote, napadajo našo vero? Mi bomo mirno gledali, ko preganjajo Cerkev, — to Cerkev, katero je Kristus ustanovil ,to Cerkev, kateri je izročil svoje zakramente, o kateri pravi sv. Pavel, da so njeno telo kristjani, glava pa Kristus (Efež. 4, 15). To bi bili mi res pravi učenci Gospodovi, ko bi molčali, ko bi' vse mirno prenašali: "Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa!" Prijatelji, bodimo dobri, zvesti učenci Gospodovi! Ne daj-' mo si sramotiti svoje vere, ne' pustimo, da bi Cerkev prega-1 njali.Stopimo vsi kot en mož pod Kristusov prapor, da nas bo Kristus izpoznal kot svoje' učence, da se bo nad nami iz-1 polnila njegova obljuba: "Kjer' sem jaz, tam bo tudi moj slu-1 žabnik." Amen. ZDRUŽENE DRŽAVE PADAJO NAZAJ V FEVDALIZEM.1 "Po več nego treh stoletjih1 se vračamo nazaj k staremu' fevdalizmu," je dejal Rev. Dr.1 J. A. Ryan, ravnatelj oddelka' za socijalno delo v Clevelandu v svojem nagovoru na eleve-' andsko občinstvo. "Politična svoboda se sicer ne z-atira, to-3a državljanska in gospodar-| ika svoboda se nahaja zdaj v rečji nevarnosti nego kdaj po-' prej. Uveljavljajo se postave,' d pod krinko splošnega blagra1 lajejo čim dalje večjo mop v ■oke imovitih slojev, tako da sodo sčasoma širše ljudske ma-' se popolnoma odvisne od njih. Učinek tega novega fevda-izma se bo zdel na prvi pogled lobrodejen. Gospodarji industrije bodo izprevideli, da je ljih stališče in dobiček sigur-lejši. Ako opustijo svoje brez-1' ibzirno postopanje in dovolijo >dvisnim slojem, meščanskim, . cakor tudi podeželskim, mali, kromni delež na dohodkih in-lustrije. Ljudstvo bo rajalo ve-lelja nad to pridobitvijo, ne ve- , loč, da je to kupna cena, za ' catero so prodali del svojih svoboščin. — Ljudstvo bo du-evno zasužnjeno. Morebiti si želimo tako člo-'eško družbo v tej deželi. Ven- ■ lar to nikakor ni taka vrsta judstv.a, ki je vzdrževala svo- j >odo Amerike, in ki je izročila , isodo te dežele v varstvo Abra- J lamu Lincolnu. > j ; ŠIROM JUGOSLAVIJE. Železniška nesreča pri Raj-1 jhenburgu. Nedavno zjutraj ob 117:30 sta v Rajhenburgu (Sav-! ,skem Brestovcu) pri kretnici : št. 1. skočila dva voza tovornega vlaka št. 43 med vožnjo nenadoma s tira. Tračnice so bile ' [pri nesreči razbite in oba voza • I precej poškodovana. Blago, ki ' |je bilo natovorjeno na obeh vo-Jzovih, se je deloma vsulo na jprogo. Radi nesreče je bil pro-|inet štiri ure zaprt. Belgrajski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 11:45, je moral voziti preko Karlovca in je prispel v Ljubljano s 5urno zamudo šele ob 16:10. Kakor se poroča, je nastala nesreča vsled tega, ker je bil eden izmed iztirjenih vlakov slab. Materijalna škoda je znatna, ranjen pa ni bil nobeden. Kokoš, ki nese pol kilograma težka jajca. V okoliei Novega Sada je te dni kokoš neke kme-, tiče znesla skoraj pol kilogra-i ma težko jajce, ki je imelo tri rumenjake. Kmetica se je jajca seveda nenavadno razveselila in to tem bolj, ker je upala, da bo kokoš nesla odslej le taka orjaška jajca, kar pa se ni zgodilo. Naslednja jajca so bila zopet navadne velikosti, j Več železničarskih vdov piše: Me smo gotovo največje reve med revami. Po smrti svojega moža sem dobila izplačano trimesečno plačo kot pogrebnino. Ta denar je komaj kril pogrebne stroške, zdaj pa se nam jemlje ta denar za dva meseca na-z.aj v mesečnih obrokih. Z obupom gledamo, kako zdaj družino preživeti? Obračamo se 1 do poklicanih činiteljev, naj -posredujejo pri ministrstvu, 1 naj se ne jemlje nazaj, kar se ! je že izplačalo. j; Tatvine. V noči 25. m. m. so < neznani zlikovci udrli v stoj ni- i co g. Drobniča v Ljubljani in i mu odnesli drobnarije v vrednosti 1500 din. Za ubogega s branjevca velika izguba! V no- i či 26. m. m. je neki deček od- i peljal ponoči osla z vozičkom, i ki je last trgovca g. Roma. Na- f slednjega dne pa so že dobili ] osla in dečka. i Težka gospodarska kriza se š pri nas hudo občuti. Tudi taka s podjetja, ki so veljala do zad- . njega časa za trdna in solidna, so zašla v plačilne težkoče, ta- , ko da so primorana iskati pri i svojih upnikih poravnave. To 1 se je pripetilo sedaj neki manu-fakturni trgovini. Glavni delež imajo na tem prav gotovo dav- . ki. In namestnik na potovanju J se nahajajočega finančnega 1 finančnega ministra pravi, da ■ Slovenija, ki da je najbogatejša dežela, lahko plačuje davke! a Blaževa slovesnost v Dubrov- j niku. Mesto Dubrovnik'zelo slo- | vesno obhaja vsako leto dan sv. i Blaža. Ker je letos poteklo 900 a let, odkar so prenesli v Dubrovnik ostanke svetnika, se bo ta slovesnost izvršila s posebno skrbnostjo. Pri veliki procesiji [ bo škof nosil relikvije. Kakor ; —11 ------- ~ S smo že poročali, je tudi papfe-žev nuncij msgr. Pellegrinetti odpotoval v Dubrovnik in bo celebriral službo božjo. Težka avtomobilska nesreča : na cesti Samobor—Zagreb. V pondeljek dne 1. febr. je odvet- f ilik dr. Mintas pri povratku iz Samobora našel na cesti prevr- , njen avto in poleg njega neko i ženo z razbito lobanjo. Obve- i stil je takoj orožništvo in sam i pozvedoval pri ljudeh, če jim 1 je kaj znano o nesreči. Na kraj i nesreče je takoj poslala svojo ] komisijo tudi zagrebška policija in je začela preiskovati za- i gonetni slučaj, ki je mogoče posledica težkega zločina. Po-lieiji se do sedaj posrečilo do- < gnati niti kdo se je vozil v av- ^ tomobilu, niti kdo je bil šofer. Smrtna kosa. Umrl je v Ptuj i i znani trgovec L Fauland na 1 sladkorni bolezni. Pokojni je < bil vedno odločen Slovenec. — < V bolnišnici je umrl mehanik ' Vekoslav Prosnik, brat meha- i nika Prosnika, ki mu je poma- s gal v delavnici. Želodčna bole- < zen je spravila mladega nadar- ] jenega moža, ki je dosegel ko- j j "naj 32 let, v prerani grob. |ž Vihaii v Črni gori. Te dni je ^ iivjal v Črni gori silen vihar in r ie burja napravila ogromno ,r škodo, ker je odnašala hišam ji strehe in jih razmetavala po nestu. Tudi država ima mnogo ^ škode, ker je vihar razdejal 1 langar za aeroplane. Na pla- ;£ linah pa je zapadel sneg in je i ':e tri dni vsak promet med Ce- ^ ;injem in Kotorom 'ustavljen, c Pegasti tifus v Osjeku. Kaz-(S ijenec na osješkem sodišču Pa- |J ič je že dalj časa tožil,, da ga .t rese mrzlica, pa so ga kljub g >0 stopinjam vročine šele po n reh dneh prepeljali v bolnico, r zdravniki so ugoovili, da je 1 bolel na pegastem tifusu. Za J elo sodnijsko poslopje je bila c akoj odrejena 14 dnevna ka- -antena. ^ Granata raztrgala štiri pa-tirje. V okolici Prištine so na-li pastirji, ki so pasli ovce, v n ekem grmu dve topovski gra- v iati. Hoteli so dobiti iz njih s' modnik in so zato pričeli tolči d (O njih. Ena izmed granat je s •ri tem eksplodirala ter ubila j tiri pastirje in dve ovci. Pa- n tir j i so bili dečki od 13 do 15 g . _ z CLEVELANDCAMJE! :adar Dotrebujett potrrebnikk H j5, pomnite vedno n» prvi tlovenaki 1J ojfrebni zavod n ORDINA IN SINOVI Z fm 1053 — E. 6Znd St. v ip CLEVELAND, OHIO gj f Primite ca bliža:) teleion to po ykličite. ^ Randolph l«8i nb s! - -- d LOUIS STRITAR i s priporoča rojakom za naro* n ila premoga, katerega pripe- 1 iam na dom. Prevažam pohi- 0 tve ob času selitev in vse kar 1 pada v to stroko. Pokličite me po telefonu! ? 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. £ hone: Roosevelt 8221. let. Vlak ga je vrgel v Vardar. Progovni čuvaj Ilija Jeftimovič j v Skopiju je imel službo na mostu čez Vardar. Čakal je na brzovlak, ki je prihajal iz Kosovske Mitrovice. Ko je prispel vlak v neposredno bližino, se je Jeftimovič tako nesrečno j ognil, da ga je zgrabila lokomotiva in ga vrgla v Vardar. Naslednjega dne so našli na . kraju nesreče samo kos Jefti- 1 movičeve noge, kos suknje, kapo in železničarsko svetilko. --o- SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU!" Washingtonovo moralno geslo. ' George Washington, čegar rojstni dan je ta dežela minuli teden obhajala, je vedno vodil ^ dnevnik, ki obsega 57 zapovedi obnašanja. Št. 46 se glasi.: j "Nikdar ne pričenjaj, česar ne t moreš izvesti, toda skrbno drži -svojo obljubo." Po tem se je tudi ravnal Joseph Triner, ki je pred 36 leti postavil na trg svoje grenko vino, ki je zanesljiva 1 želodčna tonika in prijetno od-[ vajalno sredstvo. Obljubil ni p nič več, kot samo to, kolikor | ji more Triner j evo grenko vino izvršiti, vsled česar ne more ni-1 kdo biti razočaran. "Ladywood,1 Man., Kanada, 11. decembra,1 1925. — Rabil sem Trinerjevo grenko vino kot krvno toniko in dosegel sem sijajne uspehe J Vedno se mi je dremalo in moje obličje je bilo bledo, zdaj pa' sem popolnoma drug človek.' John Lissack." — Ako ne do-| bite v lekarni Trinerjevega grenkega vina, Triner's Lini-' I ment (za revmatizem in nev-| ralgijo), Triner's Sedative ali. Triner's Cold Tablets, pišite naj Joseph Triner Company, Chisago. (Adv>) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in j sršeni rojakom v državi Minne- g sota naznanjamo, da jih bo te. k dni obiskal naš potovalni! za- 1 Z1 stopnik Mr. Leon Mladich, ki tl je pooblaščen pobirati naročni- p io, oglase, prodajati naše knji- 21 ?e in sploh vse, kar je v zvezi i našim podjetjem. d V tej posebni jubilejni kam- 51 panji apeliramo na vse pri jate-Ije lista Amer. Slovenec, da L laj gredo našemu potovalnemu « sastopniku Mr. Mladichu po- | /sod na roko in mu pomagajo širiti katoliški list kjerkoli mogoče. O potrebi katoliškega tiska ste vsi poučeni, zato pa vsi ielajte, da pride katoliški list j'-v vsako slovensko hišo v vsaki d V.aši naselbini. Mr. Mladich se t;i nnogo trudi po naselbinah in j" -azširja katoliški tisk. V tem st jziru je pravi misijonar, ker •azširja katoliško čtivo, ki je f' iandanes najvažnejši faktor b< jri društvih, v župniji in v vsem «s iavnem življenju. Priporočamo ^ ?a najtopleje vsem! Uprava Amer. Slovenca. MAM OGLASI, NA PRODAJ hiša na vogalu, S stanovanj. 2—5 rni. sob. Postelje, pli-nove peči. omare za led. Centralna kurjava. Poslopje je jeklene konstrukcije. Jako dubra investicija. 1635 W. 57th St., vogal Marshfield Ave., Chicago, 111. 100-s,t,sr. NA PRODAJ—-moderni zidani "bungalow sunparlor" podrobnosti pri lastniku — 5342 Pensacola ave., Chi-cago, 111. 100-t.s,č. POHIŠTVO NA PRODAJ — cena nizka. Phone Van Buren 0.116. — 4(158 Washington Blvd., Chicago, HI. ■_196-1. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške Tecepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodak! in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1738 W, 21st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste Pboive: Canal 4340. VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar V Chic*gj 1320 W. 18th St., Chilago, lil. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav-i l jam na dom. , Cene zmerne. SLOVEČI UMETNIŠKI , FOTOGRAFIST Nčmf^čeK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. 4i IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNQ IZKUŠNJO! jg^ NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez K.JM.W las> ko vsaki ob [Jvl pravim čas« rabil mm?! Wahcicevo Alpen Tin-Jfey^ kturo, katera |f na)-boljša in uspeina na na svetu za proti ir. WM Jwvn padanju in za ra*t !a*. Bruslin tinktura zoper sive las«, od katere postanejo lasje popolndtpa na-urni. Dalje imam najbolj uspeina zdravila, kot za rane, opeklile, bule, turove, kraste, grinte, lišajt, solninte pike in prahute na .glavi, ža revmatizem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeba mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga »O-šljem zastonj. JAKOB WAMČlC, 1436 E. 95th »t. Clev«la»d. Ohio Kako se je iznehita reumatizma. \rta6č po svojih lastnih izkušnjah, koliko cloyclc trpi, kateri ima revmatizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave. D. 290, Bloominglon, III, tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teli bolečin na cisto priprost način kar na svojem domu. .Mrs. Hurst nima ničesar za proclati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Va šini imenom in naslovom jnjej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodrla čisto brezplačno. Pilite takoj, da ne pozabite. SKUPNO POTOVANJE f JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite sc čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, piiite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK 4 ČESARK > 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tttlSi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar ic starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo .zadevo v starem kraju. Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linol6uma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene s/o 85c za štirjaški jard, fl.OO, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. Za dobro pohištvo J SE obrnite vedno na f staro poznano veletr- i govtno. f Ako hočete Vaše i domove opremiti • tr- i pečenim in dobrim i k ter lepim pohištvom, t tedaj pojdite tja, P kjer se tako pohištvo P prodaja. ' Ako hočete imeti v ' Vaši kuhinji dobro ' peč, dobro kuhinjsko ' posodo tedaj pojdite ' isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. I®07 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Vsakovrstno pohištvo! > PISANO POLJEJ --J. M. Trunk. -i-Q Vsakovrstne peči! Domača trgovina za Domače potrebščine 'u*u*>iS< AVANTURISTIČEN ROMAN. $ Karl Figdor — prevel R. R. t. Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. in zlata, tempelj svetega mesta Jeruzalema? Vidiš plamteti ognje na stopnicah, krog katerih se gnete ljudstvo, osenčeno z dišavami kadila? To ljudstvo čaka na kralja Judov, na Salomona! Sedaj se o d pro zlata vrata, sedaj stopa naprej, on sam v vsej svoji veličini, s krorto na glavi. /'Sedaj stopa navzdol po stopnicah, krog katerih se zgrinja ljudstvo. Za njim stopajo duhovni šepetajoč molitve. Kam gre kralj ? Zakaj se glase trobente izpred vrat, zakaj blešče oklepi vojščakov, zakaj se vali po ulicah ves narod? "Brta, kraljica iz jutrove dežele, sabanska kneginja prihaja danes! Tisoč dromedarjev nosi njene zaklade; zlato, drago kamenje in kadila, papige in pave prinaša, da jih položi pred noge kralju, katerega slava in modrost napolnjujeta ves svet. "In kralj ji gre naproti. Pred njim se razgrinja ljudstvo, klanjajoč svoje glave pred njegovim čelom, hišo modrosti. ''Poslušaj brat, kaj pravijo stara pisma! Tu so vrata Jeruzalema. . . Pod njihovimi oboki stoji kralj. Oblaki prahu se dvigajo po poti iz puščave. "Pred vsemi dirja na belem dromedarju kraljica. Prastari slonovini je podobna njena koža, črni kakor noč so kodri, ki ji obkrožajo obličje. Lepša je, kakor je bila katerakoli ženska kdaj pred njo!. . . Z zlato palico priganja svojo žival. Sedaj skoči na zemljo, njim najsijajnejšim med sijajnimi. In kralj Salomon se skloni k njej, jo dvigne, jo poljubi na čelo in ljudstvo vzkipi od veselja. "Za njo se ustavi sijanja čreda dromedarjev in konj, tovornih in jezdnih živali, in njeno spremstvo razklada zaklade jutrove dežele ter jih polaga pred kralja. "Toda ljudstvo ne gleda nanje, ono vidi samo njega, kralja Judov, in njo, kraljico iz Ofira, ki si gledata v oči — veliki človeški par, sreče pijane bodočnosti . . "I . . In na postelji izpolnitve leži kraljica. Ob njenih nogah sedi kralj s psaltrom v roki. Poje ji pesem hvaležnosti, pesem ljubezni: "Glej, moja prijateljica, ti si lepa! Glej, lepa si! Tvoje oči med tvojimi črnimi kodri, so kakor oči golobic. Tvoji lasje so, kakor čreda koz ostriženih na gori Gilead. Tvoji zobje so kakor črede z obstriženo volno, ki pridejo z vode, ki rode mnogokrat dvojčke in od katerih ni nobena neplodna. Tvoje ustnice so kakor rožnati trakovi in ljubeznjiva je tvoja govorica. Tvoja lica so kakor granatna jabolka med tvojimi kodri. Tvoj vrat je kakor stolp kralja Davida, sezidan na obrambi grudi, ha katerih vise tisočeri oklepi in orožja močnih. Vršička tvojih prs sta kakor dve mladi srni, ki se paseta med vrtnicami. Ko se dan ohladi in izginejo sence, bom šel k gori mirte in k hribu kadila." "In ona mu odgovori: "Kakor jablan med divjim drevjem, je moj prijatelj med sinovi. Sedim v senci in sladek je sad. Pelje me v vinsko klet in ljubezen je njen ,opoj. Razveseljuje me s cvetlicami in streže z jabolki, ker bolna sem od ljubezni. Njegova levica leži pod mojo glavo, a njegova desnica me boža." Že je minil poldan, že se nagiba žareče solnce proti zapadu. Vodnik se priplazi plaho do Mavde in Kien-Lunga, z njegovega o-braza in iz oči odseva tajinstven strah. "Jaz domov . . . Prosim lepo, domov . . Tu duhovi . . ." jeclja vodnik, kazoč z roko proti razvalinam'. "Povsod strahovi tu!" Mavda plane kvišku' ter ga pogleda s pro-dirajočim pogledom, da se od strahu umika korak za korakom. "Ti ostaneš tu tako dolgo, kakor bom jaz hotela! Če tvoji duhovi ne store meni nič ža-lega, potem tudiitebi ne store, maski!" In vodnik se vrže na tla, se stisne skupaj, skrije glavo ter čaka, trepetajoč po vsem životu, na to, kar bo prišlo: na trume duhov, ki bodo vstale v noči iz razvalin, razkačene nad ljudmi, ki jim ne dajo miru. In dalje teko ure. Toda kljub vsemu odporu se polašča tudi Mavde nek tajinstven nemir. Tudi ona čuti: nekaj leži v zraku, ki je tako miren, tako ne-pregiben. Strašna nesreča se približuje, nihče še ne ve kakšna, toda že izteguje svoje nevidne roke . . . prihaja bližje, bližje. S pritajenim pogledom' se ozre Mavda na Kien-Lunga. Toda 011 sedi poleg nje, nepremično, na videz čisto miren ter gleda sanjavp v vedno bolj medlo in temno postajajočo daljino. Kakor da razume njen pogled in v njem zakrito vprašanje, spregovori Kien-Lung s tihim glasom: "Še pol ure! Če tudi v tem času ne pride, potem moramo ponj! Dalje ne smemo čakati!" In potem spreleti tudi njegov obraz tajna groza. Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phones: Canal 6138—Roosevelt 2107, Ustanovljeno 1912. BARVE - MIZARSTVO » ZELEZNINA Phone: Canal 0490. — V koči sredi razvalin vlada mir. V enem kotu sloni konzul, v drugem pa od plamenov ognja ožarjena velika postava starega rabija. Nenadoma dvigne starec svoj glas, da za-zvenijo njegove besede kakor skrivnostno šumenje večnosti : "Pravo pot greš, brat, ko iščeš znamenja preteklosti. Večjega pomena kakor za druge ljudi, je preteklost za nas Žide, ker v njej leži naša veličina in le v njej lahko najdemo moč, d*a prenesemo sedanjost in čakamo na prihodnjost, ki nas odreši. Pripoveduj bratom o dnevih naše veličine, da bosta rastla njihova moč in njihovo zuapanje! Brat, Bog Go« spod te mi je poslal. V tej uri vem, da si ti tisti, v katerega roke mi je naročeno izročiti svetinjo. Moje oči ne vidijo več tega malega sveta ljudi, dan pa jim je pogled v veliki svet večnosti, ki leži pred njimi odprt kakor knjiga. Poslušaj, brat, kar ti moram povedati, predno odidem s tega sveta. Poslušaj to, kar ne sme umreti z menoj!" Rabijeva glava, obkrožena z dolgimi lasmi in valovito brado, se sklone na prsa. Trenutek, potem se prorokova glava zopet dvigne in v njegovih mrtvih očeh vzplamti sveti žar. Ali so te oči res slepe ? . . Ali ne vidijo dlje, kot zamorejo videti navadni ljudje, tja v stoletja, v temino časov, v večnost? . . . . . Ali vidiš, brat, tempelj iz mramorja Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. Volilni kupon za agitatorje Upravništvu "Amer. Slovenca" N Chicago, 111. Dne..................................................1926 Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša $........................ Skupno število volilnih glasov je....................................nar. Glasujejo za.................................................................................... (Naslov) ...................................................................................... da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado.................................................................... Podpis agitatorja .......................................................................... Naslov ............................................................................................ VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111- Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za ....................................................................:.............. Naslov ............................................................................................ da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........................................................................ Naslov Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST -Tien slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila« —Naročila Izdeljujemo lično, točno In hitro, —naie cena s« vedno med najniijiml, ■—poizkusite in prepričajte —Naia ipecijaliteta so zlasti društvena del«« —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVQ NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec CHICAGO, ILL. 1849 WEST 22nd STREET, Gospodarica sveta Brisbane je "pogruntal," nekomu se pa cedijo sline, ker ni "grunta." G. Molek mi je na široko razložil, kdo je Art Brisbane. Hvala, dasi ni bilo treba. Omenil sem že opetovano, da ni na tem, kdo kaj pove, temveč, kaj kdo pove. Molek očividno ni tega naziranja, njemu blišče pred očmi "grunti," zato pravi; da Brisbane piše iz bizinesa, ne iz prepričanja. Jaz nimam nikogar za hinavca, preden nisem o hinavščini prepričan, naj je potem "gruntar," ali samo slinecedilnik. :|t S Tit-tet. . . se je ptič ujel spet? Ker ni nobenega podpisa, bo tit-tet Molekova. Kaka je ? "Koliko pa je tebi plača narasla, odkar bereš Trunkove pridige?" Vidi se, kako se dvigamo nad — živalsko stališče. Jesti in piti, to je pravec, po katerem se vse sodi. "Plača na-rastla?" G. Molek, ko bi moje "pridige" vam pricoprale tedensko 100 dolarjev, ali bi\ bile štiri kolone zadosti? In ali bi bil ves prostor v A. S. dosti \ velik, ko bi se po meri čitanja ! pridig ravnalo tudi — plača ? ? ! Mislim, da bi se tudi prav nič > ne spodtikali, ko bi jaz v takih » "pridigah" grmel in ferdamal [ kar na debelo, da bi le plača j rastla. Človek je najbolj razvita ži-[ val, baje, a pravcata žival, ki | pozna samo papele in hamele, | kakor pri nas deca jesti in piti ( imenuje. i * * » ( Pojasnilo za West Park, O. | i Resnicoljub želi pojasnila, - ker so v Clevelandu ustrelili i-talijanskega bandita in našli v žepu — rožnivenec. Zdaj je resnicoljub ves zbegan. Naj bo miren. Bandit je ubit, ker je - imel pri sebi rožnivenec; ako bi ga ne imel, bi bil ta bandit resnicoljuba pobil. Ker je bil rožnivenec v žepu bandita, se resnicoljub tudi ne bo mogel na kak rožnivenec obesiti, še 5 manj bo mogel vzeti on kak tak "morilen štrament" v roke. a Tacol. j|e ffi »it Trunk zdaj ve, pa zopet g. Molek ne ve. a G. Molek mi da pojasnilo radi Mary Surrat. Hvala. Tudi političen umor je zločin, dasi se včasih morilca povzdiguje in •• slavi, ako je imel umor uspešne posledice. Umor je umor, in ■• ako je bila Mary Surrat tako udeležena pri umoru, je zločin-ka. Zdaj pa pride, kar g. Molek ne ve. Ne, ne, on to ve, a noče a vedeti. Čo sem jaz katoličan, a Posledice divjega zakona. Imel je v Ljubljani mož ženo, ki mu je po parletnem skupnem bivanju težko obolela. Zdravniki so izjavili, da bo ■■ bolezen dolgotrajna vendar pa ni nobenega upanja, da bi okre-11 vala. In najel si je mož skrbni-0 co, ki je oskrbovala bolnico in mu vodila gospodinjstvo. Po s smrti žene se je izcimil iz tega divji zakon. Toda mož se je naveličal že bolj priletne gospodinje in lepega dne je pripeljal v hišo drugo ženo, mlado, živahno gospodinjo, ki je seveda j, najprvo, kar je storila, pokazala bivši skrbnici vrata. Žena je je zahtevala plačilo za 9 mesečne službo, toda mož je to njeno .. zahtevo 'kratkomalo zavrnil ir žena je bila odpuščena iz hiše .. praznih rok. Toda ne boš me, si je mislila, tako grdo opeharil „. in predno je odšla, je odnesla iz hiše več obleke in perila, da bi imela vsaj nekaj odškodnine za svoje delo. Mož pa jo je tožil radi tatvine. Prvi sodnik so je postavil na stališče, da bi sc .. žena ne smela nagraditi sama s tujim blagom za plačo in jo j« «1 obsodil radi tatvine na štiri dni se ne ravnam po načelih kato-ličanstva, kakor se ni Marv Surrat, potem jaz katoličanstvo figuriram in je jo figurirala Mary Surrat. ■ Ako pa jaz obžalujem, d" sem se podal na pot zločina in e se spokorjen ravnam po navo- J dilih katoličanstva, kakor je a Mary Surrat to pred smrtjo storila, potem jaz ne figurirart katoličanstva in ga tudi MarJ ; Surrat ni. Pri Mary Surrat se pri u®0, ; ru ne sme kazali na njeno P' toličanstvo, ker ga je samo J gurirala, pri smrti je pa k''3 prava katoličanka, ker se je F" načelih svoje vere ravnala. ^ Zdaj morda vi, g. Molek, s8' mo figurirate katoličanstva | me ne briga, je vaša zadeva,8 želim vam, da bi enkrat bi'0' kakor je bilo pri Mary Surr31, Pa morda ne bote, ali ne boj' je hoteli razumeti, kakor se je Zt ž[;: enkrat pokazalo. Morilko Mary Surrat bi f Igli naprtiti, kakor ste skuša' 2(| na rovaš katoličanstva le, če s* ; i vam posreči, dokazati, da iai katoličanstvo učilo, naj izV!" h ali pomaga pri umoru. Tega 1' in vsi sovražniki katoličanstva 1,1 s)« zmorejo. "«< * i- * doi Škoda, res škoda, da nis° »41 sanje. Glas Svobode očividno je more biti brez vsake "vere''' »a prinaša v št. 9 neko nado^ Isi stilo: Ljudska pripovedka.1^ J glavno vlogo igra v ti P1''?!. * vedki, oziroma prismoda^; -^ti župnik iz leadvilskega g^H Jemtete ali ni škoda, da to W kake sanje, ker sanje se tu® I naših hedu nevernih časih P1' p pogostoma še uresničujejo. , J?1 tem slučaju bi bil župnik ^ leadvilskega griča na varfle J1 Ti klaverna pripovedka tj- ? Dolžino in širino svoje ^ ^ stvarjajoče fantazije mora ^ ^ ' povedničar meriti seve fl® ^ ^ kuharci. Kaj bi pač naši ^ j lavci" z domišljijo počeli, 0 farških kuharic ne bilo? ijL svet bi škodo trpel, ker iz°f ^ bi mnogo "duševnih" Pr01' ji v + dov, po domače — prisniod'1 ^ * * * J L Ali jih poznajo? V časnikih čitam, da trajo Amerikanci Italiji ,,k{] dobre borilce. Morda to iz tega, da se Mussolin' . t»t, ! mogočno postavlja proti - ' ^ j cem. Moja dva nečaka sta 1,1 \ s'spj leta na laški front" P a st» ^ dela malo kaj — junaštv«'^ I ficirji so še šli, a moštvo .'^JW ' lo naravnost babje. Ko bi Jj^ j ci imeli proste roke, bi ' rHj eroe" kar zdrobili. ^yfi zapora. Ona pa se je P11,,^.1 in je odgovorila pred ji, e vzklicnim sodiščem na nje predsednika senata- '[4 \ se pritoži, odločno sledeče-^ mora meni plačati zaslug J h me ne poroči, kakor mi r Je^ ponovno obljubil, Žive^J^ pod to obljubo kot mož To kar sem vzela sem v^'A to, da imam vsaj nekaj je devetmesečno delo." 1 0 fl šem posvetovanju je J'a ^ "f^ predsednik senata, da ^ 0j sodba okrajnega sodnih Vkk meni in da se žena opf°s^fi ke krivde in kazni i» Vk0v- 1% obveznosti plačila stro^^l % temeljil pa je senat oP1 j>l sodbo kratko in obeneij j ^ poučno: Živela sta v S^^np4 gospodinjstvu in ona 111 v' ^t^ 9 mesecev nobene pla^fJH jetno je, da je hotela f ^ V ravnati svoje stroške >n žek ter ni imela noben^i^ tinskega namena, skra^ H Ulj je zapeljana. sjp -o--jt/ % "Amer. Slovenec" je "J 1 ši slovenski list v »^ J zato zasluži, da f* ^ . »iri in prjp^rw»! Katoliška