TSaJcuJfkL
TEDNIK
TRBOVLJE, 15. AVGUSTA 1963	ŠTEVILKA 34	LETO XVI
V DANAŠNJI ŠTEVILKI
I
I
1 I §
e V DRUŽBI NAJBOLJŠIH — HVAR 1963 — Tednikova reportaža — stran 2, 3
e SKOPJE — MESTO SVETA — stran 4, 5
e »RUDIS« NADALJUJE Z DELI V ZAR
—	stran 4
# RAZPRAVE O PREHODU NA 42-URNI DELOVNI TEDEN — poročilo iz Litije
—	stran 6
'i-.
i
V zadnjem času lahko znova ugotavljamo, da dela v zvezi z izdelavo osnutkov statutov ne napreduje najbolje. Le redke so tiste delovne organizacije v Zasavju, kjer že imajo izdelane osnutke. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, v zasavskih krajevnih skupnosti se niso začeli z •izdelavo osnutkov. V Zagorju ob Savi še ni izdelan tudi osnutek novega statuta občine; v ostalih treh zasavskih občinah pa so pred časom končali z razpravami o osnutkih novih občinskih statutov, čeprav jih niso še v celoti zaključili.
Ker je treba dati osnutke statutov v javno razpravo in ker je treba prihodnje leto statute tudi sprejti (statute delovnih organizacij do aprila), se poraja vprašanje kvalitete statutov in obsežnosti razprav.
O tem bi veljalo razmišljati tudi v teh poletnih dneh!
Mn
PREJŠNJI TEDEN JE SLAVILO ZAGORJE OB SAVI SVOJ OBČINSKI PRAZNIK. Ob tej priložnosti je bilo več prireditev, ki so se jih udeležili številni gostje, med njima člana CK ZKS Rudi Bregar in France Klopčič, poslanec Trbovelj v republiškem zboru skupščine SRS Jože Laznik, predsednika občinskih skupščin Trbovlje in Hrastnik Ado Naglav in Milan Babič, predstavniki Domžal in drugi. Na sliki: v okviru praznovanja je bila tudi otvoritev nove ceste Ravne — Zasavska gora, po kateri je 9. avgusta avtobus prvič pripeljal pred planinsko postojanko na Zasavski gori.
Zasavje pričakuje otroke iz Skopja
TRBOVLJE, 14. avgusta (po telefonu) — Iz vseh štirih zasavskih občin prihajajo še nadalje poročila o pomoči pričakujejo tudi prve otroke Skopju. V Zasavju pa zdaj iz Makedonije.
V	Litiji bodo v gradu Po-novlče namestili skupino okrog 100 šoloobveznih otrok. V Ponovičah bodo skopski otroci obiskovali tudi šolo. Patronat nad temi otroki bo prevzelo — podobno kot za otroke, ki bodo nameščeni v domu v Mekinjah pri Kamniku — mesto Dunaj. V Litiji so zdaj v teku priprave, da v gradu Ponoviče uredijo vse potrebno za sprejem otrok, Računajo, da bodo prišli otroci v Ponoviče ob koncu avgusta.
V	Trbovljah pa imajo pripravljeno vse potrebno za sprejem okrog 33 otrok v primeru, če bo to potrebno. Tf boveljčani so namreč izrazili željo, da bi tudi Trbovlje dobilo nekaj otrok iz Makedonije.
KRONIKA TEDNA
Dobovec pred
praznikom
(jan) TRBOVLJE — 22 let je minilo od tedaj, ko so tudi na Dobovcu nad Trbovljami občutili strahote okupatorja. V taborišča je bilo izgnano nad polovico prebivalcev. Avgusta 1941. leta pa so ustrelili tudi prve talce nad Gasilskim domom. V spomin na te dogodke praznujejo prebivalci Dobovca svoj krajevni praznik.
Podoba vasi se je v zadnjih letih precej spremenila, zgrajene so bile številne nove hiše. F^ed vaščani pa so tudi zdaj nove naloge. V bližini skakalnice je zrasel dom, ki ga gradijo lovci, zraven Gasilskega doma pa napredujejo dela pri gradnji Doma družbenih organizacij. Z deli so začeli lani, letos pa mislijo dograditi prvi del doma. Učenci osnovne šole, nad 100 jih je, se bodo veselili novega vodnega rezervoarja, posebej pa še novela šolskega Igrišča. Gasilci sl Prizadevajo dobiti novo brizgalno, Istočasno pa so si le-
po uredili tudi dom. V Dolu nad Dobovcem pa gradijo novo kočo, ki je v zadnjem času dobila že streho. Pri vseh teh delih dobovška mladina pridno sodeluje. Zraven tega imajo smučarji v načrtu gradnjo nove smučarske skakalnice, člani Prosvetnega društva pa komaj že čakajo, da se bo začela nova sezona. Aktivisti in člani Rdečega križa pa v teh dneh pridno zbirajo prispevke za pomoč Skopju.
Načrtov Je precej, precej pa tudi že doslej opravljenega dela. Vaščani Dobovca lahko ob prizadevanju in sodelovanju vseh tudi v prihodnje pričakujejo tak napredek, kot so ga dosegli že doslej.
Seja Občinske skupščine Hrastnik
(pb) HRASTNIK — V soboto 17. avgusta se bo sestala na svojo tretjo sejo Občinska skupščina Hrastnik. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo in razprava o izpolnitvi druž-
benega načrta in proračuna za prvo poleltje 1963, razprava o urbanističnem načrtu občine Hrastnik, razprava in sklepanje o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na maloprodajo in drugo.
Tudi Brežičani pomagajo Litiji
(I. V.) BREŽIČANI — Tudi v Brežicah smo priporočili vsem delovnim organizacijam, da pomagajo pri odpravi posledic potresa v Litiji. Prvi se je odzval kolektiv Rudnika lignita in kremenčevega peska v Globokem pri Brežicah. Delavski svet tega 100-čIanskega kolektiva je sklenil prispevati za pomoč Litiji 50.000 din. Pričakujemo, da bodo temu kolektivu sledili še ostali.
Proizvodno sodelovanje SIT — »INDOS«
(ar) TRBOVLJE — Strojna tovarna Trbovlje je za dobo petih let sklenila z ljubljansko tovarno »INDOS« pogodbo o proizvodnem sodelovanju. V STT bodo proizvajali vse železne dele za viličarje, v »INDOSU« pa bodo opravljali montažo. ________
KAJ JE Z NADALJEVANJEM DEL PRI GRADNJI ZASAVSKE CESTE ? I
Občani v vseh štirih zasavskih občinah v zadnjih dveh mesecih obširno razpravljajo o novi Zasavski cesti, namreč o vzrokih, zakaj ne nadaljujejo z deli, pričetek katerih je bil napovedan za prve dni julija. Ob tem je slišati tudi številna negodovanja zaradi zakasnitve del.
Nova Zasavska cesta, ki bo po dograditvi najideal-neje povezala med seboj zasavske revirje — od Litije do Hrastnika — in Zasavje z ostalimi področji republike, je bila davni sen in večdesetletna želja prebivalcev vseh revirjev. Ko so 1960. leta začeli z deli, so gradnjo nove Zasavske ceste pozdraviti prav vsi, zlasti še, ker je bilo tedaj poudarjeno, da dograditev ceste ni več daleč. Do lani so dela, ki so jih večinoma opravili pripadniki naše JLA, v glavnem potekala po predvidenem programu. Kljub napovedim, da se bodo dela tudi letos nadaljevala — brez udeležbe pripadnikov JLA — pa se napovedi — žal — doslej še niso uresničile. Skoraj gotovo je, da letos ne bo prišlo do nadaljevalnih del, g čimer se bo gradnja ceste zavlekla za najmanj leto dni, seveda v primeru, da bo v prihodnjih letih na voljo toliko sredstev — do leta 1965 skoro 4 milijone din — kot je bilo predvideno.
Nova Zasavska cesta je za gospodarstvo Zasavja in njegov nadaljnji razvoj več kot nujna. Sama gradnja ceste pa je velika obveza do prebivalcev Zasavja. Zato bi bilo treba prebivalcem Zasavja sporočiti, kake so realne možnosti za nadaljevanje del, da se negodovanja ne bi nadaljevala. Nova Zasavska cesta je za Zasavje pravzaprav okno v sveti
Obljuba pa je hkrati velika obveza, Iti je ne gre pozabiti!	Marijan LIPOVŠEK
V soboto ob pol devetih zvečer bo trboveljska gledališka skupina Svobode-Center že tretjič nastopila v družbi najboljših gledališč na Hvarskem festivalu amaterskih skupin Jugoslavije. Leta 1961 je trboveljsko gledališče osvojilo na Hvaru prvo nagrado Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za izvedbo drame iz narodnoosvobodilne vojne »NA KONCU POTI«. Letos se bodo potegovali za najvišji naslov z IRKUTSKO ZGODBO. Za izvedbo tega dela so dobili gledališčniki laskava priznanja na nedavni republiški reviji amaterskih gledališč v Novem mestu, kjer so jih izbrali tudi za festival na Hvaru.
Že nekaj let je pri gledališčnikih Svobode-Center navada, da razen predvidenih del naštudirajo še posebej izbrano gledališko predstavo, s katero »konkurirajo« v tekmovanju na republiški reviji. Za letošnjo revijo so pričeli razmišljati že lani v novembru. Najprej so se ogrevali za »Celjske grofe*.
beznijo do gledališča, kot vsakokrat drugič, zagrizel v delo. Razen režiserju Karlu Malovrhu gre velika zasluga, da se je »Irkutska zgodba« uvrstila na zvezni festival na Hvaru, tudi sceni, ki jo je domiselno, pa čeprav v preprosti izvedbi, zasnoval Jelo Potočan. K uspehu so pripomogli tudi razsvetljalci, ki so
ANSAMBEL TRBOVELJSKIH GLEDALIŠČNIKOV ob uprizoritvi »Irkutske zgodbe*
republiški reviji je gledališka sekcija Svobode-Center že šestič posegla v boj za najboljšo amatersko gledališko skupino v Sloveniji:
tednikova reportaža
Potem pa so se raje odločili za ruskega pisatelja Arbpzo-va in njegovo »Irkutsko zgodbo«. Delo je bilo izbrano, režiser Karlo Malovrh je pričel preiskušati igralce, ki bi najbolj odgovarjali zahtevnim vlogam.
Ansambel so pomladili. Tekst »Irkutske zgodbe« je bil razvlečen in občutno predolg. Po originalu bi predstava trajala kar tri ure. Tekst so toliko okrnili, da gledališčniki odigrajo zgodbo v uri in tričetrt. Toda brez bojazni. Uprizoritev ni utrpela vsebinske spremembe. Nasprotno, vsebina je zgoščena, razumljiva, zanimiva za gledalca. Iz skorajda stroge parolske igre je Trboveljčanom uspelo prikazali del ruske sentimentalnosti. Ne preveč in lo.
Ansambel »Irkutske zgodbe«. je celovit, ni posebnih odstopanj posameznih likov, razen v odlomkih, ki to zahtevajo.
V nasprotju z uprizoritvijo Mestnega gledališča v Ljubljani so Trboveljčani prikazali »Irkutsko zgodbo« tako v režijskem konceptu kot v sceni bolj svojstveno in zanimivo. To pa je rezultat prizadevanj celotnega ansambla, ki se je z resnično lju-
premagali precej težav pri številnih svetlobnih efektih, ki jih zahteva uprizoritev. To je še posebej pomembno, ker novomeški oder ne nudi tolikih možnosti teh efektov, pa vendar so jih Trboveljčani uspešno prebrodili.
Z letošnjim nastopom na
—	leta 1958 z »DNEVNIKOM ANE FRANK«
—	leta 1959 z delom »VOJAK TANAKA«
—	leta 1961 z dramo iz NOB »NA KONCU POTI«
—	leta 1962 s komedijo »KRČMARICA MIRANDOLI-NA«
— leta 1963 z »IRKUTSKO ZGODBO«
Z letošnjim nastopom na Hvaru pa bo trboveljsko amatersko gledališče edino v Sloveniji, ki bo že tretjič v družbi najboljših amaterskih jugoslovanskih gledališč, pa tudi menda edino, ki si je priborilo tudi prvo mesto.
— Letošnja konkurenca na Hvarskem festivalu, meni režiser Karlo Malovrh, bo precej »huda«, kajti srbska gledališča so v zadnjem času precej pridobila na kvaliteti.
Lani trboveljski gledališčniki niso odpotovali na Hvar. Zato pa jih je dramski sosvet Zveze Svobod napotil na osmi mednarodni festival
amaterskih gledališč v Zahodno Nemčijo, kjer so Trboveljčani z velikim uspehom uprizorili Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino«. Kritike o uprizoritvi Trboveljčanov so zelo laskave. Revija amaterskih gledališč »Der Spielkreis« prinaša:
— Nastop Jugoslovanov je bil vseskozi odličen. Manjkalo ni ničesar. Igralci so bili vseskozi v igri, ansambel pa se je predstavil zelo zvest tekstu in je odigral blestečo zgodovinsko kopijo Goldonija.
Revija Das Spiel« pa piše: — Od inozemskih udeležencev je bila daleč pred vsemi skupina DPD Svobode-Cen-ter. Ti Slovenci so si takoj pridobili srca vse publike. Predstavili so se nekako v zvišenem družbeno teatrskem stilu. Prav gotovo je, da na
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni la odgovorni urednik Marijan U-— Ureja uredniški — Uredništvo la uprava Trbovlje,, Trg revolucije ll/II, telefon «0-191 — Račun pri NB mejna številka 20 din — Naročnina (z dostavnlno): mesečna 60 din, četrtletna ISO din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj — Nenaročenih rokopisov In folograflj ne vročamo
»VOJAK TANAKA« — 1959 — PRVIČ na fes tivalu amaterskih gledališč na Hvaru
Jk

/iv? Var*i
V~ ,-#v>	w
,«*i&£* »<*&«* M M
ž*yyM<v^ ySF^$^^ifcry>v#«
Hvar 1963
»KRCMARIRCA MIRANDOLINA« — 1962 — Goldoni In Trboveljčani na mednarodnem festivalu v Zahodni Nemčiji
Švedskem ni nobenega delavsko prosvetnega društva, ki bi s tako velikim okusom, tako veliko delo tako uspešno uprizorilo.
Letošnja kritika- na republiški reviji v Novem mestu ni nič manj zavidljiva tudi za »Irkutsko zgodbo«. Trbovci jčanom priznavajo izredno čist jezik, enotnost ansambla. Odlična scena, svetlobni efekti in režija pa so svojstveni.
Trboveljski gledališčniki so letos pripravili pet premier in trideset renriz. Razen »Mi-
randoline« še »Hura soncu in dežju« v režiji Jela Potočana, »Začenjamo živeti« je režiral Rado Cešnovar, »Tvegana pot« je bila pod režijskim vodstvom Geni Rakove, »Hišo na robu mesta« in pa »Irkutsko zgodbo« pa je zrežiral Karlo Malovrh.
V prihodnji sezoni menijo v gledališki sekciji uprizorili dve mladinski deli, eno srednješolsko ter po vsej verjetnosti »Fizike« in Miklnove »Samorastnike«.
Pavle BURKELJC
»HIŠA NA ROBU MESTA« — režiser Karlo Malovrh
pri delu med vajo
Portret
KARLO MALOVRH - »Irkutska zgodba je uspela. Z njo odpotujemo danes na Hvar
Pozneje sem nastopal v Trbovljah, intenzivneje pa sem se pričel ukvarjati z gledališčem, bolje rečeno z režijo, po osvobo-ditvi.
Kolikokrat ste igrali in režirali?
— O tem nisem vodil nobene evidence, verjetno pa bo kar precejkrat!
Razen gledališča imate morda še kakega konjička?
— Zdaj ne. Pred vojno sem bil aktiven nogometaš pri ŠD Svoboda Ljubljana, od leta 1937 pa do
okupacije pa sem bil podpredsednik trboveljskega Amaterja.
Med vojno ni bilo časa za šport in gledališče. Sodeloval sem v NOB. =Po
vojni pa sem se čisto posvetit gledališču, kjer preživim zdaj skoraj največ prostega časa.
Trboveljsko gledališče Svobode-Center je pravzaprav tesno povezano z režiserjem Karlom Malovrhom. Njegov tanki posluh za režijo, prizadevnost, da bi uprizorjeno delo bilo zaigrano kvalitetno, da bi se približalo gledalcem je vsakokrat porok, da bomo videli nov nadaljni korak v razvoju trboveljskega gledališkega življenja.
- pb -
Režiser gledališke sekcije Svobode-Center Trbovlje KARLO MALOVRH praznuje letos dva pomembna jubileja: šestdeset letnico rojstva in petinštirideset let gledališkega dela.
— Začel sem v Hrastniku leta 1918 v delu »Mlinar in njegova hči«. Pozneje sem nastopal tudi v šiški in Ljubljani-Cen-ter, kjer je režiral Bratko Kreft. Pri uprizoritvi Golouhove »Krize« leta 1928 je sodeloval tudi tovariš Edvard Kardelj, vendar je policija nadalj-nc nastope prepovedala.
KARLO MALOVRH - 45 let na odrskih deskah. — Resnost pri režiji, zavzetost pri delu na občinskem Svetu Svobod In prosvetnih društev v Trbovljah kot tajnik
/EVCI TRBOVELJSKE
Poslovno združenje Rudarsko industrijska skupnost »RUDIS« Trbovlje je sklenilo v juniju novo pogodbo z Atomskim institutom Združene arabske republike za raziskovalna vrtanja- za redke kovine v Vzhodni puščavi ob Rdečem morju. Ekipe člana združenja »RU- z deli, ki morajo biti po po-DIS« Ceotoškega zavoda iz godbi končana do konca le-Ljubljane, ki so od začetka tosnjega' leta. Predvidoma se letošnjega leta opravljale bodo v mesecu septembru raziskovalna vrtanja za red- začela pogajanja med pred-ke kovine v Vzhodni pušča- stavniki združenja »RUDIS« vi v Egiptu, so 50 dni pred in ZAR za raziskovalna vr-iztekom pogodbenega roka tanja na novih področjih v uspesno končale raziskoval- Vzhodni puščavi, ki po do na vrtanja v puščavi Wadi sec^njih rezultatih geoloških El Atchan. Za vrtanje so upo- raziskav največ obetaio rahljali garniture tipa J-600,
izdelane v delavnici Geolo- .. bkuPlna strokovnjakov, ki škega zavoda. Izpolnjene so J.e Geološki zavod iz bile vse tehnične zahteve v Ljubija ne začasno posodi) zvezi z vrtanjem in je bilo >>E|ektrosondu« Zagreb, bo v v povprečju doseženo nad Pr'hodnjih letih končala z 80% jedra. Nadaljnje raz- Seo.Ioškimi in geofizičnimi so v Ankaranu zapeli skupaj s tovarišico Beblerjevo iskave dobljenih jeder ter raziskavami v Tuniziji in st
izvedene meritve v vrtinah vrnl a v Jugoslavijo.
Trboveljčani ob morju
Ob koncu julija so se godbeniki in pevci »Zarje« trboveljske Svobode- Center odpeljali v Valdoltro, da obiščejo tovariša Rudija Dolničarja, dolgoletnega pevovodjo »Zarje«, ki je tam na zdravljenju. Do solz ginjenemu tovarišu Rudiju so njegovi bivši pevci zapeli v pozdrav nekaj pesmi. Potem pa je še sam stopil pred zbor, čeprav z roko v mav-
ril, da je v Ankaranu na počitnicah tovarišica Vera Bebler - Hreščak, ki je 1944.1e-ta vodila kulturno skupino IX. operativne cone, katere člani so bili tudi godbeniki Rudarske godbe in pevci »Zarje«. Sporočilo je Trboveljčane razveselilo in sklenili so, da tudi njo obiščejo. Pevci so ob ponovnem snidenju zapeli v pozdrav Pe-
sem XIV. divizije. Edinstveno je bilo to srečanje in tovarišica Vera je zapela skupaj z Zarjani. Potem so jo pozdravili še godbeniki s partizanskimi koračnicami. Edi Jamšek pa ji.'je v imenu vseh na to srečanje podaril simbol črnih revirjev — miniaturni jamski voziček, natovorjen s premogom.
H. Pečnik
so potrdile prisotnost redkih Geologi in geofiziki so de kovin na tem področju, loma že v juliju, deloma pa Združenje »RUDIS« je bilo v začetku avgusta odpotova zato povabljeno, da vrtalci 1' raziskovati v Etiopijo po člani Geološkega zavoda iz dročja, ki obetajo železne Ljubljane nadaljujejo z deli * rudo, v Alžirijo pa svinčene tudi v sledečem programu — cinkovo rudo. Istočasne raziskav.	pa bodo vrtalci Geološkeg;
Nedavno tega je bila med zavoda z doma izdelanim Rudarsko industrijsko skup- garniturami J-600 vrtali v Al nostjo »RUDIS« in Atom- žiriji.
skim institutom Združene Ker predvidevajo veliki arabske republike sklenjena razširitve doslej sklenjenil nova pogodba o nadaljeva- pogodb v Etiopiji in Alžiriji nju raziskovalnih vrtanj v je združenje »RUDIS« že od Vzhodni puščavi ter zato slo- poslalo v Alžirijo svojeg: venski vrtalci že nadaljujejo stalnega tehničnega delegata
cu, in zbor je zapel pod njegovim vodstvom še nekaj pesmi.
Za zborom pa je godba na pihala pod taktirko prof. Mihe Gunzka priredila koncert za bolnike. Na presenečene bolnike je tolikšna pozornost napravila globok vtis. Bili so hvaležni poslušalci, ki so se s spontanim ploskanjem zahvaljevali za tako nepričakovano kulturno razvedrilo.
Po koncertu je delovnemu kolektivu bolnišnice predsednik Rudarske godbe Edi Jamšek izročil v spomin rudarsko svetilko; bolniki in predstavnica delovnega kolektiva bolnišnice pa so se Trboveljčanom zahvalili za obisk in jim izročili cvetje.
Ko so se Trboveljčani poslavljali od tovariša Rudija in mu zaželeli skorajšnje okrevanje, jih je le-ta opozo-
Trboveljska zelena bratovščina vabi na veselico na Dobrno (I. R.) TRBOVLJE — Lovska družina Trbovlje se je odločila letos organizirati tradicionalno lovsko zabavo v senci akacij pri Domu upokojencev na Dobrni (in ne pri lovski koči na Pod-meji). Ta priljubljena lovska zabava, združena z bogatim srečelovom, bo v nedeljo 18. avgusta. Prijatelje trbovelj-. ske zelene bratovščine vabimo na Dobrno, kjer bodo ob zvokih veselih godcev, solidni postrežbi, vrsti specialitet in zmernih urah preživeli nekaj prijetnih uric.
SKOPJE - MESTO
Zdaj je Skopje mesto sveta. Ob njegovi nesreči so se povezali vsi ljudje sveta, z vseh kontinentov, vseh barv in nazorov.
rane enote JLA in skupina desetih reševalcev iz tehnične skupine avstrijskega Rdečega križa.
Pri ruševinah hotela »Makedonija« so delale mehanizi-
Njihovo sodelovanje je izredno.
Avstrijci občudujejo požrtvovalnost in pogum naših vojakov, naši vojaki pa prav tako sodijo o Avstrijcih.
Njihov vodja VVilhelm Jagisch, 48-letni tehnik z Du-naja, pravi, da so prostovoljci in da so veseli, ker delajo za jugoslovanski narod.
»Poglejte,« je rekel, »sedaj gresta vaš in naš v podzemlje, ki še ni raziskano, zato da bodo lahko kasneje buldožerji šli prek tega terena.«
Avstrijec se je spustil s posebnim žarometom, privezan ob pas podobno kot alpinisti, za njim pa je šel eden naših desetarjev. Pet minut kasneje je desetar sporočil, da je našel truplo kurjača in dečka, ki je bil hotelski pikolo.
Odšla sta v izvidnico zaradi morebitnih preživelih, čeprav ni nihče verjel, da bi bili pod ruševinami še živi.
Vodjo avstrijske ekipe smo vprašali, kaj je napravilo nanj v Skopju največji vtis — razen smrti In ruševin.
Zajecljal je in začel iskati besed za tisto, kar je misliL Namesto njega je odgovoril eden njegovih najpogumnejših fantov, Erich Llderhalt:
»To, da Je tukaj trse tako odprto, trgovine, ki se jih nihče ne dotakne.«
Potem je'tudi Jagisch prišel do besede:
»To je strašnejše od Hamburga ln Essna In Dortmunda, ki sem Jih videl leta 1944.«
SVET IMA TUDI SVOJ DOBRI OBRAZ
Ob skopski tragediji je svet pokazal svoj drugi obraz, ki ga redko vidimo, toda ta obraz Je neskončno dober In plemenit. Srečate ga lahko na vsakem koraku na tem porušenem mestu.
Mi smo ga srečali v kretnji ameriškega sanitetnega poročnika, ko je pohitel, da bi prižgal cigareto nekemu starejšemu Skopjancu.
Videli smo ga v prenapolnjenem ekspresnem vlaku za
Beograd v trenutku, ko je neki Poljak vstal s pomožnegz sedeža v hodniku in odstopil prostor ženi, ki je polo vala z možem, in nato v povabilu tega moža, ki je po nudil Poljaku svoj kovček namesto sedeža.
Videli smo ga v tistem posnetku ameriškega fotore porterja, ki je ujel trenutek, močnejši od vseh besed — tisti trenutek, ko bos starec nese na rokah mrtvo tele svojega vnuka.
Videli smo ga v vseh tistih, ki so prišli v Skopje odprtega srca, da bi z njim delili bolečino.
S KANADSKIM REPORTERJEM NA SKOPSKIH
ULICAH
Novinar iz Kanade, majhen, suh radijski reporter, nedoločene starosti, že ves dan blodi po Skopju: gleda, snema, beleži, vpija vase vso nesrečo tega mesta, v katerem je sedaj prvič in ki ga je spoznal samo kot takšnega — porušenega, nesrečnega, toda upornega in ži- * lavega. Mi poznamo Skopje tudi drugačno: vedro in srečno, gostoljubno in veselo Skopje. Pripovedujemo mu o njem, medtem ko gleda delo vojakov. Za njihovo disciplino in požrtvovalnost kar ne najde besed.
»Neustrašeni so ln mladi,« pravi Kanadčan in zdi se, da je s tem rekel vse, kar je potrebno.
NAJPREJ KOSTNI MOZEG, POTEM KRI
Med tisočimi krvodajalcev, ki so pomagali ranjencem Iz Skopja, je bil tudi Panzan Marcele Pablone, ki je bil ob nesreči v Beogradu. Francoz je našim ljudem dobro znan, saj je pred petimi leti dal v Parizu svoj"kdSinl mozeg našemu mlademu atomlstu Radojku Makslču. Maksld je bil takrat s tovariši na zdravljenju v pariški bolnišnici. Od takrat sta s Pablonom velika prijatelja ln tako je bil 42-letni Francoz prav ob skopski nesreči na obisku pri prijatelju v Beogradu.
»Vzljubil sem vašo deželo in zato me je tragedije Skopja boleče pretresla — kot vse Jugoslovane. Nisem mogel storiti drugega, kot da sem prišel v zavod za transfuzijo krvi, da bi dal kri za ponesrečene. Uspele mi ni edino to, da bi za to moje preprosto dejanje n< izvedeli v javnosti,« je povedal Parižan, ko so ga ustavil novinarji.
V petek, 9. avgusta, so Izročili namenu novo cesto Ravne—Zasavska gora. Slovesnosti se je udeležilo precej gostov. — Z novo cesto so se odprle tudi možnosti za večji razmah turizma na priljubljeni izletniški točki — Zasavski gori
tribuna
Zagorjanov
Razstava
urbani-
stičnega
gradiva
V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Zagorja ob Savi je bila v Delavskem domu odprta razstava osnov urbanističnega načrta.
Iz razstavljenega gradiva izhaja vrsta sprememb, ki jih bo doživelo Zagorje ob Savi v prihodnjih letih. Tako npr. vodne razmere nujno narekujejo regulacijo Medije, Orehovščice In Kotrede-žice. Regulacija Medije, s katero bodo začeli že v kratkem, pa bo velikega pomena za rudarjenje In za zazi-
davo Zagorja. Pred Devaskim domom bo v prihodnje glavno prometno križišče, ki bo opremljeno še s semaforji. Ker je Ocepkov vrh v rudarski coni bodo uredili novo cesto rudniškega lesnega prostora pod Okrogarjevo kolonijo In s priključkom na novo cesto pri Mihelčiču. Nova cesta bo speljana prav tako do železniške postaje, v mestu pa urejene vzporedne ceste. Na desni breg regulirane Medije pa bodo prestavili rudniško železnico.
Samo središče Zagorja (omejeno z Ulico talcev in Cesto zmage) predstavlja
SVETA
DARILA NA GROBU
Skopska katastrofa je hudo prizadela 40-letnega Branka Kovača, urednika makedonskega dnevnika »Nova Makedonija«. Deset dni pred katastrofalnim potresom je odpotoval na češkoslovaško, v Jugoslavijo pa. se je vrnil pozno zvečer na dan potresa, za katerega je izvedel v Beogradu.
Ko je letalo pristalo na skopskem letališču, je Kovač Stekel do hiše, v kateri je pustil ženo Vero in štiri otroke, sina in tri hčerke. Najmlajši je imel 10 let, najstarejša Danica pa 14 let.
Našel sem ruševine. Pred njimi je nesrečni človekstal štiri dni in noči. Bil je kosmat, zamazan, obleko je imel raztrgano, ko je pomagal vojakom odkopavati ruševine. Čeprav mu je razum govoril, da pod kamenjem ne more biti preživelih, je upanje ostalo. Tudi francoska ekipa Je potrdila zanj usodno vest, da v ruševinah ni nikogar živega.
Skupaj s stotinami drugih mrtvih so tovornjaki prepeljali na pokopališče na Butelu njegovo ženo in tri otroke. Kovač je v naročju držal vse do pokopališča 14-letno Danico, ki so jo odkopali nekoliko kasneje. Družino Kovač so položili v dolge grobove, najprej mater, ob njo vse štiri otroke. Vrh groba so zataknili samo preprosto tablico z imenom.
Drugi dan je Kovač prišel na pokopališče s kovčkom. V njem so bila darila, ki jih je prinesel svojim dragim. Sam, v nemi tišini Butele, je Branko šel od groba do groba. Najprej je vzel iz kovčka dragoceno ogrlico, ki jo je prinesel ženi. Skrbno jo je odvil, odpel in jo vnovič pripel okrog deske na grobu. Njegovi gibi so bili avtomatični. Obraz je bil bled kot papir.
»Evo, draga Vera, želela sl jo in jaz sem ti jo prinesel. Vzemi, vesela jo boš.«
Govoril je, kot da bi govoril z živo. Tudi 10-letm Bane je dobil nekaj lepih daril.
»Dragi Banče, očka je tudi tebi prinesel kar sl želel. Ko bo drugič odpotoval, ti bo očka prinesel vsa darila, ki sl jih boš želel...«
Zlomljen človek ni zajokal. Solze so se utopile v žalosti. Namesto njega so Jokali ttltl, ki so ge videti
dvoje urbanističnih področij, in sicer Center I. območje od gostilne Grčar de Grad-/ benega podjetja, Center II. pa območje od Gradbenega podjetja do Kotredežčice. Center I. Je v pretežni meri že zazidan, razen Blagovnice, dveh stolpnic v bližini Strokovno izobraževalnega centra In vzgojno varstvene ustanove v bližini stolpnice prve. Poseben problem bo na tem področju predstavljala ureditev podnožja Ocepkovega vrha po odstranitvi gostilne Grčar in vinske kleti ter ureditev prostora med Delavskim domom in Zdravstvenim domom. Na prostoru med Delavskim domom in Zdravstvenim domom je zdaj — čeprav še ne dokončno — predvidena ureditev spomenika In avtobusne postaje. Območje Center II. bo v glavnem namenjeno za stanovanjsko Izgradnjo, zraven tega bodo pa na tem področju uredili še samopostrežno potrošniško središče, otroška igrišča in nekaj skupin individualnih garaž.
V Delavskem domu sta mimo drugega razstavljena tudi načrta za zazidavo Dolenje vasi In Potoške vasi (nad Cesto 9. avgusta), kjer je določen prostor za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Oba predela sta delno že za-
zidana, za ostale graditelje Računajo, da bo prihodnje pa je občinski stanovanjski leto v Dolenji vasi dograjene sklad preskrbel tri tipske v zasebnih hišah 60, v Pot©* načrte za stanovanjske hiše. ški vasi pa 34 stanovanj.
Prireditve ob prazniku
V počastitev občinskega
praznika Zagorja — 9. avgusta je bilo tudi letos vrsto prireditev, ki so bile dobro obiskane.
0 V četrtek je v Delavskem domu predsednik občinskega zbora Franc Klun odprl razstavo dokumentov iz NOB ter razstavo osnov urbanističnega načrta.
0 Na slavnostni akademiji je govorti sekretar občinskega odbora SZDL Tone Uštar, program pa so izvajali ženska mladinska reprezentanca Slovenije v orodni telovadbi (največ priznanja je žela domačinka Marlenka Kovač), člani zagorske in kisovške Svobode ter telovadna vrsta Zasavja. Po akademiji so — na večer pred praznikom — zagoreli kresovi, mladinci — obvezniki PW pa so pripravili improvizirani napad na Zagorje.
S 9. avgusta dopoldan so najprej izročili namenu novo
poslopje »Elektro Trbovlje«. Po govoru predsnika DS Alojza Judeža je odbornik
občinske skupščine France Kojnik izročil poslopje namenu.
0 V Ravnah pod Zasavsko goro je izročil namenu novo cesto Ravne — Zasavska gora predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Boris Jazbec in ob tem naglasil pomen ceste za razvoj gozdarstva, kmetijstva in turizma.
♦ Nove prostore poslovalnice SAP je izročil v Borovniku namenu podpredsednik občinske skupščine Brane Vipotnik.
0 Na slavnostni seji občinske skupščine je njen predsednik Dušan Kolenc govoril o pomenu praznika ter o uspehih, problemih in načrtih komune. S seje so odnesli vence k spomenikom.
0 V počastitev praznika je zagorska Svoboda pripravila klubski večer v Delavskem domu in v nedeljo v »Medijskih toplicah«, v soboto in nedeljo pa so bite številne športne prireditve.

Uspešno prvo polletje
Kolektiv zagorskega Komunalnega podjetja letos uspešno izpolnjuje planske naloge. Predvideni polletni plan realizacije so presegli in računajo, da bodo do konca leta ustvarili za 9 do 12 milijonov din več prometa, kot je določal plan (56 milijonov), brez upoštevanja doseženega družbenega bruto produkta slikarsko pleskarske skupine, ki se je pred nedavnim pridružila tej delovni organizaciji.
Dosego takega prometa je omogočil precejšen obseg del, zlasti še, ker je Občinska skupščina Zagorje ob Savi namenila precej sredstev za komunalno dejavnost, izboljšanja delovne discipline m pa vpeljavo nagrajevanja na osnovi opravljenega dela.
Komunalno podjetje opravlja zdaj precej del, veliko pa jih ima še v načrtu. Na Cesti 9. avgusta pri tržnici bo kmalu urejeno izogibališče
in avtobusna postaja, v prihodnje pa bodo nadaljevali z izdelavo izogibališč na tej cesti in do spomladi uredili manjkajoče pločnike do Po-toške vasi. Od Ceste 9. avgusta do pokopališča bodq uredili cesto. Avtobusno postajo in izogibališče bodo urejevali še pri Mihelčiču, cesto od tržnice do Soriška pa kockali. Nadaljevali bodo tudi z deli pri urejanju kanalizacije in ceste na zazidalnem območju v Dolenji .vasi, ka-
nalizacijo bodo pa začeti urejati še v Potoški vasi in nadaljevali z deli pri urejanju kanalizacije na Izlakah, kakor je tam predvideno z urbanističnim načrtom.
Zagorsko Komunalno podjetje ima v načrtu razširitev dejavnosti in mislijo organizirali posebno strojno skupino, ki bo med drugim opravljala tudi popravila kmetijskih strojev in traktorjev. V kratkem pa dobijo še tovornjak, Vi
Izpolnjene polletne obveznosti
Hrastniško gospodarstvo je v letošnjem prvem polletju Izpolnilo planske obveznosti. Tako je Industrija kot celota izvršila planske naloge takole: finančna realizacija je bila dosežena v višini 50,7 odstotka. Glede na isto obdobje lanskega leta se je povečala za 30,6 odstotka. Narodni dohodek je bil dosežen s 56,6 odstotka letnega plana, oziroma se je dvignil glede na isto obdobje lani za 25,5 odstotka. Izredno dobro so se hrastni-ška podjetja v prvi polovici letošnjega leta uveljavila pri izvozu svojih izdelkov, saj so izvozila za 626.810 dolarjev izdelkov ali 63,7 odstotka letnega plana, oziroma 94,8 odstotka več kot v prvem polletju lanskega leta.
Političnim šolam vso skrb
Na občinskem komiteju Zveže mladine Slovenije v Hrastniku posvečajo mladinskim političnim solarn iz leta v leto vedno večjo skrb. Lanskoletna šola je tako v organizacijskem
zajel osnovne principe in karakteristike osnutka nove uit ve. V nadaljevanju pa c vključeval predavanja iz raz voja delavskega samoupravljanja, principov mednarodne de-
Cisti dohodek je bil dosežen v višini 56,3% letnega plana oziroma je večji za 21,7 odstotka v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Kljub razmeroma dobrim proizvodnim rezultatom v industriji pa ni bila dosežena planirana višina skladov, ki so bili doseženi le v višini 43,5 odstotka letnega plana. Izpad je nastal zaradi Tovarne kemičnih izdelkov, ki
s svetom šole tudi odpravljal.
Komite je posvetil jsrecej pozornosti programu šole, ki je bil sestavljen na podlagi osnovnih tez v priročniku za idejno-vzgojo delo, v glavnem pa je bila tematika prilaga je-
Uspehi in problemi v ,Uslugi*
večan v primerjavi z lanskim polletjem za 13,8 odstotka.
Narodni dohodek je bil dosežen v višini 40,4 odstotka, kar gre -.a račun komunalnega podjetja »Usluga«, ki ga je v tem obdobju doseglo le v višini 37,1 odstotka, z 61,4 in sklade z 71,1 odstot- Pri obrti pa je potrebno upoka.	števati, da bi bil izpad plan- an konkretnim razmeram v ko-
Obrt je dosegla finančno skih obveznosti nedvomno še muni. Pri sestavi programa so realizacijo v višini 47,4 od- večji, če bi v podatke šteli analitično ocenili nivo slušate-
še obrtno podjetje »Sijaj«. Ijev, njihovo predizobrazbo, Vrednost proizvodnje v pr- ter na podlagi teh dejstev severa polletju letošnjega leta stavili kvaliteten program šole. v družbenem sektorju gospo- Pri njegovi sestavi pa ni so-darstva v hrastniški občini ' ' je bila dosežena z 50,3 odstotka letnega plana, število zaposlenih se je povečalo za 1,3%, narodni dohodek pa je bil realiziran v višini 54,9% letnega piana.
P. Burkeljc
ima pri formiranju skladov objektivne težave.
Trgovina kot celota je dosegla 56,4 odstotka letnega plana, kar pomeni 33,6 odstotka več kot lani v prvem polletju, narodni dohodek z 61,2 odstotka, čisti dohodek
višini 47,4 odstotka, vendar je bil plan po-
kot vsebinskem pogledu zelo litve dela, uveljavljanje doma-, uspela. Občinski komite Zve- če proizvodnje na zunanjem trže mladine je imel v času nje- iišču, delitve dohodka med nega delovanja stalno poveza- podjetjem in skupnostjo, delitev dohodka znotraj delovne organizacije itd. Program pa
vo s svetom šole, redno je analiziral vse pomanjkljivosti ter
jih v okviru možnosti skupaj je zajel tudi organizacijo Zve-
V obrtnem podjetju »Usluga« v Hrastniku so v letošnjem poletju dosegli nekatere dobre rezultate, vseskozi pa se ubadajo z določenimi težavami, ki jih ovirajo, da ne izpolnjujejo planskih nalog.
delovala samo idejno-vzgojna komisija, temveč je bilo nekaj svetov še z ustreznimi komisijami pri občinskem komiteju ZK in občinskem odboru SZDL Hrastnik ter delno z Delavsko univerzo.
Program šole je v začetku
ze mladine, njen razvoj, uveljavljanje mladih v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju in podobno.	i
Razen predavanj so slušatelji lanskoletne politične šole pisali vmesne naloge, kar se je pokazalo za izredno koristno. V veliko pomoč slušateljem pa so bili vodje posameznih grup. Le-ti so pred tem končali nižjo politično šolo.
Zaključni izpiti pa so potekali ob izdelavi diplomskih nalog, ki so jih slušatelji zagovarjali. Skupna povprečna ocena slušateljev je bila na kraju devet.
Letos menijo na občinskem komiteju Zveze mladine v Hrastniku posvetiti politični šoli še več skrbi.
Problem, ki teži celotno podjetje, je vprašanje sezonskih obratnih sredstev. V gradbeni ekonomski enoti in pri kovinski delavnici se vedno bolj čuti vprašanje kvalificirane delovne sile, pri kovinski delavnici pa tudi visokokvalificiranih kadrov, zaradi česar podjetje ne more sprejeti vseh naročil. Tu gre za kadre veščih stavbnega obrtništva oziroma za vo-doinštalaterska dela. Precejšne probleme ima podjetje tudi z avtoparkom, ker so avtomobili amortizirani, zaradi česar pa bo podjetje moralo v bližnji prihodnosti kupiti dva nova avtomobila.
Pri komunalnih službah se čuti problem pomanjkanja sredstev predvsem za vzdrževanje snage in cest. V zgornjem delu Hrastnika pa bo potrebno, v celoti rekonstruirati vodovod, ker so se v suši pojavila pri njem nekatera tesna »grla«.
V tem času pa so v »Uslugi« pričeli z novo dejavnostjo, to Je pridobivanjem peska. Kljub trenutnemu primitivnemu odpiranju pa je skupina visoko aktivna. V to dejavnost bo podjetje v bllž-
izdelkov velike. V tej enoti bo formirana tudi teracerska skupina. S tem se bo obseg dejavnosti betonarne v finančnem pogledu povečal za 200 do 300 odstotkov.
Na splošno so v obrtnem podjetju »Usluga« v Hrastniku v prvem polletju dosegli lepe uspehe, če upoštevamo, da je podjetje sezonskega značaja, da v prvih treh mesecih letošnjega leta zaradi ostre zime ni moglo izkazati nobenih večjih uspehov oziroma, da Je bila dejavnost podjetja zmanjšana na minimum.
Možnosti za razvoj turizma v Radečah
Prav gotovo predstavljajo Radeče z okolico eno izmed najlepših in prijetnih naselij v Zasavju, ki imajo dane tudi vse možnosti za močnejši razvoj turizma na svojem območju. Radeče imajo številna izhodišča za izlete na Lisco, Kum, Svibno in drugam. Posebno mesto pa zavzema dolina Sopote z prijetnim bazenom Tovarne dokumentnega in kart nega papirja, kamor prihaja iz leta
v leto vedno več turistov, tako domačih kot tujih.
Kljub temu, da je zadnja konferenca organizacije Socialistične zveze opozorila na nekatera vprašanja razvoja turizma v radeškem območju, pa je bilo v tem pogledu stcijenega vse premalo. Nedvomno drži dejstvo, da bi bilo za razvoj te gospodarske panoge, ki ima v Radečah zares idealne možnosti, potrebno izdelati dolgoročnejšo politiko novih turistič-

njl prihodnosti Investiralo okrog 3 milijone dinarjev. S
lemi sredstvi bo kupilo sc-	_
Jalne in drobtine naprave.	_»*	"
Betonarna dela z velikim
uspehom, vendar tudi tu pri-	" >
manjkuje delovne sile, čeprav so možnosti za prodajo TELE HIŠE V HRASTNIKU ni več. Umakniti se le morala novi cesti
nih, predvsem pa gostinskih objektov v Radečah in okolici. Urejanje dosedanjih teh objektov zahteva nenehne investicije) efekt pa je sila skromen.
V tem pogledu bi se morala bolj angažirati Turistično društvo Radeče in Gostinsko podjetje »Kolodvorska restavracija« Zidani most.
Radeče so v zadnjih letih skorajda popolnoma spremenile svojo zunanjo podobo. Urejena je bila razsvetljava, zgrajena cesta do Tovarne dokumentnega in kartnega papirja in vrsta drugih stvari, ki dajejo Radečam lepšo podobo.
Opaziti pa je tudi, da razen gostov iz drugih republik, pa tudi tujcev, prihaja v Radeče in dolino Sopote, vedno več tudi Zasavčanov. Letošnja sezona je torej pokazala, da bo potrebno glede nadal j nega razvoja Radeč v turističnem pogledu, hitreje ukrepati in urejati nekatera vprašanja. Tako ne bi bilo napak, če bi bile reklamne omarice na enem mestu, če bi se izboljšale turistične informacije, morda s turističnim informatorjem, potrebno pa bi bilo urediti vsekakor železniško postajo ter prevleči radeško cesto z novo prevleko. Prav pa bi bilo, da bi v Radečah izvedli v manjšem obsegu tudi pre imenovanje ulic in naselij.
SZDL je dala v zadnjem času nekaj ponudb, potrebno pa bi bilo glede turističnega razvoja izdelati dolgoročnejši program.
POPRAVILO LITIJSKEGA MOSTU Je bilo že nadvse potrebno. To lahko opazijo vsi, ki iredo v teh dneh — ko so začeli s popravilom — čez most
Uspel turistični dan na Vačah
VAČE — Prizadevno Turistično društvo Vače je pripravilo v nedeljo tradicionalni turistični dan. Okrog 200 gledalcev je sledilo te-koti pionirjev in mladincev, TOŽI jam s samokolnicami in teku v vrečah. Najuspešnej-k nastopajoči so bili nagra-
SPOROČENO na 80-191
Jeni. Razdeljene pa so bile tudi nagrade za olepšavo kra;"a.
Dohodek prireditve so namenili za gradnjo koče na »livni. Pri gradnji ceste na Slivno je bilo doslej opravljano okrog 3.000 prostovolj-
nih delovnih ur, z ureditvijo pa bodo dane možnosti za začetek gradnje koče.
Lilijani letujejo
v Ankaranu
(r) Litija — Tudi letos letujejo mladi Lilijani v počitniškem domu v Ankaranu. V treh izmenah bo tam skupaj okrog 200 otrok. V zadnji izmeni, ki se bo vrnila v Litijo čez teden dni, je 68 otrok.
Sredstva za letovanje so prispevali starši, občinska skupščina Litija in Komunalni zavod za socialno za\ a ruvanje, podružnica Litija.
V Ankaranu letuje tudi nekaj dopustnikov, ki jih je tja napotil občinski sindikalni svet Litija.
RAZPRAVE O PREHODU NA 42-URNI DELOVNI TEDEN
| Delo Zaveda za zaposlovanje
37. člen nove Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije določa med drugim:
© zajamčeno je, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu!
Na podlagi ustavnega določila so začeli tudi v mnogih podjetjih v litijskih kolektivih razmišljati o možnostih za prehod na 42-umi delovni teden. Kaj pravijo o tem:
© Lesna industrija — Pripravili so že več sestankov, tako tudi po ekonomskih enotah. Ugotovljeno je, da bo mogoče preiti na furnirskem obratu na delo v 4 izmenah, pri čemer se bo proizvodnja povečala za okrog 12 %; v mizarskem obratu pa z bodo boljšo prpiravo dela zagotovili, da se ne bo zmanjšala proizvodnja.
© Predilnica —■ Strojne zmogljivosti so izkoriščene že s 97,2%. Notrajnih rezerv ni, norme s< precej »napete«. Spričo struktu-
re zaposlenih je že zdaj vpeljan sedeminpolurni delavnik, za dosego plana pa je potrebno delo v nadurah in ob nedeljah.
© Industrija usnja — Tudi v tej delovni organizaciji so pripravili že več sestankov in ugotovili, da v konfekcijski enoti ne bo problemov v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden, ker zdaj uvajajo industrijski način proizvodnje. Zaradi tehnološkega postopka, ki ga ni mogoče pospešiti, pa bo teže s prehodom.
© Kmetijska zadruga Litija — Najprej morajo zagptoviti zaposlenim 48-urni delovni teden, potem pa bodo začeli razmišljati o prehodu na 42-urni delovni teden.
V nekaterih organizacijah so zdaj že začeli z Izdelavo potrebnih analiz, da bi začeli z razpravami o prehodu na 42-uri delovni teden, ki ga bo treba v bližnji prihodnosti začeti uveljavljati.
Med probleme, s katerimi se je vbadal Zavod za zaposlovanje delavcev iz Litije v prvem polletju letos, sodijo tudi težave službe zaposlovanja v delovnih organizacijah. Te sicer pošiljajo potrebe po delavcih, vendar so
potrebe izraz trenutnega stanja, zaradi česar ni mogoče misliti na načrtno poklicno usmerjanje mladine in vključevanja v uk. Zaradi tega bo liolrebno — po mnenju Zavoda — okrepiti kadrovske službe po delovnih organiza-
DOPITANJE PRAŠIČEV V KOOPERACIJI
Mnogi pridelovalci ne bodo mogli pokrmlt! odvečnega pridelka krompirja, ker nimajo prašičev za pitanje. Zato Je republiška Gospodarska zbornica skupaj s kmetijskimi organizacijami začela akcijo, da bi dobili rejci potrebne prašiče v pitanje. Tej akciji se Je med prvimi odzval AGROKOMBINAT LJUBLJANA, ki je pripravljen nuditi prašiče za dopitanje pod naslednjimi pogoji:
— prašiče v teži od 40 do 50 kg za dopitanje na težo 110 kg oddaja Agrokombinat Ljubljana v svojem obratu Ihan pri Domžalah tako zadružnim pitallščem • »kor tudi neposredno zasebnim ref rt -ni. Rejec ne plača Prevzetih prašičev, temveč mu Agrokombinat plača 270 din za kilogram prirastka in otidane prašiče tudi sam zavaruje. Interesenti lahko prevzamejo najmanj tri praske, zavezati pa sc morajo, da bodo dopltane prašiče oddali na najbUžjem dogonskem mestu predelovalni Industriji, ki jo določi Agrokombinat Ljubljana, Interesenti lahko prevzamejo prašiče vsak delovni dan na obratu •han, kjer dobe tudi podrobnejše informacije (telefon: Domžale 932-255).
cijah, ki bodo skrbele za zaposlene in za njihovo strokovno usprsabljanjc, hkrati s tem pa tudi za planiranje potreb po kadrih in za štipendiranje. Ugotovljeno je namreč, da v delovnih organizacijah raje vabijo kader od drugod kot pa da bi skrbeli za šolanje.
Ker se porajajo problemi v zvezi z zaposlovanjem invalidov, bo treba misliti na ustanovitev takih delavnic, kjer bi bilo mogoče te invalide zaposliti. Vzporedno s tem bo treba določiti po delovnih organizacijah mesta, primerna za zaposlitev invalidov, in vztrajati, do bodo na tako določenih mestih invalidi tudi dejansko zaposleni.
Razen strokovne izbire in zaposlovanja je Zavod za zaposlovanje delavcev Litija opravil važno nalogo tudi pri poklicnem usmerjanju mladine, zlasti tiste, ki zapušča osemletke. Zavod je pomagal
V SOBOTO bodo v Litiji Izročili namenu preurejeno poslovalnico »Pri mostu« lilijske poslovne enote veletrgovine »Mercator« iz Ljubljane. Računajo pa, da bodo čez mesec dni odprli še prenovljeno trgovino na Valvazorjevem trgu, v kateri je bila preje uprava litijske poslovne enote »Mercev. a«
šolam pri organizaciji in izvajanju poklicne vzgoje, v marcu letos pa je bila imenovana pri Zavodu tudi komisija za usmerjanje mladine v poklice. Pozneje je bila po vseh šolah izvedena anketa o poklicnih željah mladine. Anketiranih je bilo 316 otrok, ki so zaključili obvezno šolanje. 68 otrok, ki imajo možnosti, da v novem šolskem letu uspešno končajo šolanje, bo nadaljevalo s šolanjem. 79 učencev bo nadaljevalo šolanje na šolah II. stopnje; za uk in vključitev v proizvodnjo pa se je odločilo 108 otrok. Na kmetijah bo ostalo 25 učecev in učenk-Težave so predvsem z vključevanjem ženske mladine, ker ni ustreznih mest.
Izpolnjene polletne obveznosti
Političnim šolam vso skrb
Na občinskem komiteju Zve- zajel osnovne principe in ka ,	, ,	ze mladine Slovenije v Hrast- rakteristike osnutka nove ust.-,
Hrastniško gospodarstvo je v letošnjem prvem polletju izpolnilo planske obveznosti.	pMve(aj0 mladinskim po- ve. V nadaljevanju pa s
Tako je industrija kot celota izvršila planske naloge takole: finančna realizacija je bila Uličnim šolam iz leta v leto vključeval predavanja iz raz dosežena v višini 50,7 odstotka. Glede na isto obdobje lanskega leta se je povečala za vedno večjo skrb. Lanskoletna voja delavskega samoupravlja-
30,6 odstotka. Narodni dohodek je bil dosežen s 56,6 odstotka letnega plana, oziroma t°la je tako v organizacijskem nja, principov mednarodne de-
.......... „ „	„	.	,	. .	_____ kot vsebinskem pogledu zelo litve dela, uveljavljanje doma-.
se je dvignil glede na Uto obdobje lani za 25,5 odstotka Izredno dobro so se hrastnl-	občinski komite Zve- če proizvodnje na zunanjem Ir-
Ška podjetja v prvi polovici letošnjega leta uveljavila pri izvozu svojih izdelkov, saj so mladine je imel v času nje- ziscu, delitve dohodka med Izvozila za 626.810 dolarjev izdelkov ali 63,7 odstotka letnega plana, oziroma 94,8 odstot- „ega delovanja stalno poveza- podjetjem in skupnostjo, deli-ka več kot v prvem polletju lanskega leta.	vos svetom šole, redno je ana- tev dohodka znotraj delovne
hziral vse pomanjkljivosti ter organizacije itd. Program pa Cisti dohodek je bil dose- ima pri formiranju skladov večan v primerjavi Z lanskim jih v okviru možnosti skupaj je zajel tudi organizacijo Zve-žen v višini 56,3% letnega	objektivne	težave.	polletjem za 13,8 odstotka,	s svetom šole tudi odprav-	ze mladine, njen razvoj, uve-
plana oziroma je večji za	Trgovina	kot celota je do-	Narodni dohodek je bil do-	Ijal.	Ijavljanje mladih v družbeno-
217 odstotka v primerjavi z segla 56,4 odstotka letnega sežen v višini 40,4 odstotka. Komite je posvetil Jsrecej političnem in gospodarskem lanskim prvim polletjem,	plana, kar	pomeni 33,6 od-	kar gre ^.a račun komunal-	pozornosti programu šole, ki	življenju in podobno.
Kljub razmeroma dobrim	stoika več	kot lani v prvem	nega podjetja »Usluga«, ki	je bil sestavljen na podlagi	Razen predavanj so slušate-
proizvodnim	rezultatom v	polletju,	narodni	dohodek z	ga je v tem obdobju doseg-	osnovnih tez v priročniku za	Iji lanskoletne politične šole
industriji pa	ni bila doseže	61,2 odstotka, čisti dohodek	lo le v višini 37,1 odstotka,	idejno-vzgojo delo, v glavnem	pisali vmesne naloge, kar se
na planirana	višina skladov,	z 61,4 in	sklade z	71,1 odstot-	Pri obrti pa je potrebno upo-	pa je bila tematika prilagoje-	je pokazalo za izredno koristmi so bili doseženi le v višini	ka.	števati, da bi bil izpad plan-	an konkretnim razmeram v ko-	no. V velike pomoč slušate-
43,5 odstotka letnega plana.	Obrt je	dosegla finančno	skih obveznosti nedvomno še	muni. Pri sestavi programa so	Ijem pa so bili vodje posa-
Izpad je nastal zaradi To-	realizacijo	v višini 47,4 od-	večji, če bi v podatke šteli	analitično ocenili nivo slušate-	meznih grup. Le-ti so pred
vame kemičnih izdelkov, ki stoika, vendar je bil plan po- še obrtno podjetje »Sijaj«. Ijev, njihovo predizobrazbo, tem končali nižjo politično šo-
Vrednost proizvodnje v pr- ter na podlagi teh dejstev se- lo. vem polletju letošnjega leta stavili kvaliteten program šole. Zaključni izpiti pa so pote-v družbenem sektorju gospo-	Pri njegovi sestavi pa ni so-	kali ob izdelavi diplomskih na-
darstva v hrastniški občini	delovala samo idejno-vzgojna	log, ki so jih slušatelji zago-
je bila dosežena z 50,3 od-	komisija, temveč je bilo ne-	varjali. Skupna povprečna oce-
stotka letnega plana. Število	kaj svetov še z ustreznimi	na slušateljev je bila na kraju
zaposlenih se je povečalo za	komisijami pri občinskem ko-	devet.
1.3%, narodni dohodek pa je	miteju ZK in občinskem od-	Letos menijo na občinskem
bil realiziran v višini 54,9%	boru SZDL Hrastnik ter delno	komiteju Zveze mladine v
letnega plana.	z Delavsko univerzo.	Hrastniku posvetiti politični
P. Burkeljc Program šole je v začetku šoli še več skrbi.
Možnosti za razvoj turizma v Radečah
Uspehi in problemi v ,Uslugi6
V obrtnem podjetju »Usluga« v Hrastniku so v letošnjem poletju dosegli nekatere dobre rezultate, vseskozi pa se ubadajo z določenimi težavami, ki jih ovirajo, da ne izpolnjujejo planskih nalog.
Problem, ki teži celotno	izdelkov velike. V tej enoti
podjetje, je vprašanje sezon-	bo formirana tudi teracerska
skih obratnih sredstev. V	skupina. S tem se bo obseg
gradbeni ekonomski enoti in	dejavnosti betonarne v fi-	Prav gotovo predstavljajo	v leto vedno več turistov,	nih, predvsem pa gostinskih
pri kovinski delavnici se	nančnem pogledu povečal za	Ra(ječe z okolico eno izmed	tako domačih kot tujih.	objektov v Radečah in oko-
vedno bolj	čuti vprašanje	200 do 300 odstotkov.	najlepših in prijetnih nase-	Kljub temu, da je zadnja	lici. Urejanje dosedanjih teh
kvalificirane	delovne sile, pri	Na splošno	so v obrtnem	jjj v Zasavju, ki imajo dane	kon|erenca organizacije So-	objektov zahteva nenehne in-
kovinski delavnici pa tudi vi- podjetju »Usluga« v Hrast- ,.	V ,.	, cialistične zveze opozorila na vesticije, efekt pa je sila
sokokvalificiranih kadrov, ntku v prvem polletju doseg-	nekatera vprašanja razvoja skromen.
zaradi česar podjetje ne mo-	n iepc uspehe, če upošteva-	nc,sl 1"azvoJ tu”ZI”a, na svo"	turizma v radeškem	območ-	v tem	nocledu bi se more sprejeti vseh naročil. Tu	mo> <$a je podjetje sezonske-	jem območju. Radeče imajo	ju pa je bilo v tem	pogledu	ra]a bolj	angažirati Turistič-
gre za kadre veščih stavbne-	ga značaja, da v prvih treh	številna izhodišča za izlete	stot jenega vse premalo. Ne-	no društvo Radeče in Gostin-
ga obrtništva oziroma za vo-	mesecih letošnjega leta žara-	na Lisco, Kum, Svibno in	dvomno drži dejstvo, da bi	sj[0 podjctje‘ »Kolodvorska
doinštalaterska dela. Pre-	dl ostre zime ni moglo izka-	drugam. Posebno mesto pa	bilo za razvoj te gospodar-	restavracija« Zidani most
cejšne probleme ima podjet-	zali nobenih večjih uspehov	zavzema dolina Sopote z pri-	ske panoge, ki ima	v Rade-	Radeče	so v zadnjih letih
Je tudi z avtoparkom, ker so	oziroma, da je bila dejav-	jetnim bazenom Tovarne do-	čah zares idealne možnosti,	skorajda	popolnoma spreme-
avtomobili	amortizirani, za-	nost podjetja	zmanjšana	na	kumentnega in kart nega pa-	potrebno izdelati dolgoroč-	njie SV0j0 -zunanjo podobo
raji česar	pa bo podjetje	minimum.	pirja, kamor prihaja iz leta	nejšo politiko novih turistič-	Urejena je bila razsvetljava"
zgrajena cesta do Tovarne dokumentnega in kartnega papirja in vrsta drugih stvari, ki dajejo Radečam lepšo podobo.
Opaziti pa je tudi, da razen gostov iz drugih republik, pa tudi tujcev, prihaja v Radeče in dolino Sopote, vedno več tudi Zasavčanov. Letošnja sezona je torej pokazala, da bo potrebno glede nadaljne-ga razvoja Radeč v turističnem pogledu, hitreje ukrepati in urejati nekatera vprašanja. Tako ne bi bilo napak, če bi bile reklamne ' omarice na enem mestu, če bi se izboljšale turistične in tormacije, morda s turističnim informatorjem, potrebno pa bi bilo urediti vsekakor železniško postajo ter prevleči radeško cesto z novo prevleko. Prav pa bi bilo, da bi v I.adečah izvedli v manjšem obsegu tudi pre imenovanje ulic in naselij.
SZDL je dala v zadnjem času nekaj ponudb, potrebno pa bi bilo glede turističnega razvoja izdelati dolgo ročnejši program.
moralo v bližnji prihodnosti kupiti dva nova avtomobila.
Pri komunalnih službah se čuti problem pomanjkanja sredstev predvsem za vzdrževanje snage in cest. V zgornjem delu Hrastnika pa bo potrebno. v celoti rekonstruirati vodovod, ker so se v suši pojavila pri njem nekatera tesna »grla«.
V tem času pa so v »Uslugi« pričeli z novo dejavnostjo, to je pridobivanjem peska. Kljub trenutnemu primitivnemu odpiranju pa je skupina visoko aktivna. V to dejavnost bo podjetje v bliž-
nji prihodnosti investiralo okrog 3 milijone dinarjev. S lemi sredstvi bo kupilo sejalne in drobilne naprave.	.. .
Betonarna dela z velikim
uspehom, vendar tudi tu pri-	.	'
manjkuje delovne sile, čeprav so možnosti za prodajo TELE HIŠE V HRASTNIKU ni več. Umakniti se le morala novi cesti
Uspel turistični
dan na
|a# VAČE — Prizadevno Turi itično društvo Vače je prip avilo v nedeljo tradicionalni turistični dan. Okrog 200 gledalcev je sledilo tekem. pionirjev in mladincev, Toži jam s samokolnicami in teke v vrečah. Najuspešnejši nastopajoči so bili nagra-
SPOROČENO na 80-191
jen) Razdeljene pa so bile tudi nagrade za olepšavo kra'a.
Dohodek prireditve so na-nerdli za gradnjo koče na Slivni. Pri gradnji ceste na Slivno je bilo doslej opravljano okrog 3.000 prostovolj-
Vačah
nih delovnih ur, z ureditvijo pa bodo dane možnosti za začetek gradnje koče.
Lilijani letujejo
v Ankaranu
(r) Litija — Tudi letos letujejo mladi Lilijani v počitniškem domu v Ankaranu. V treh izmenah bo tam skupaj okrog 200 otrok. V zadnji izmeni, ki se bo vrnila v Litijo čez teden dni, je 68 otrok.
Sredstva za letovanje so prispevali starši, občinska skupščina Litija in Komunalni zavod za socialno zatano-vanje, podružnica Litija.
V Ankaranu letuje tudi nekaj dopustnikov, ki jih je tja napotil občinski sindikalni svet Litija.
RAZPRAVE O PREHODU NA 42-URNI DELOVNI TEDEN
S Delo Zavoda za zaposlovanje
37. člen nove Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije določa med drugim:
# zajamčeno je, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu!
Na podiagi ustavnega določila so začeli tudi v mnogih podjetjih v litijskih kolektivih razmišljati o možnostih za prehod na 42-umi delovni teden. Kaj pravijo o tem:
© Lesna industrija — Pripravili so že več sestankov, tako tudi po ekonomskih enotah. Ugotovljeno je, da bo mogoče preiti na furnirskem obratu na delo v 4 izmenah, pri čemer se bo proizvodnja povečala za okrog 12 %; v mizarskem obratu pa Z bodo boljšo prpiravo dela zagotovili, da se ne bo zmanjšala proizvodnja.
© Predilnica — Strojne zmogljivosti so izkoriščene že s 97,2 %• Not raj nih rezerv ni, norme sc precej »napete*. Spričo struktu-
re zaposlenih je že zdaj vpeljan sedeminpolurni delavnik, za dosego plana pa je potrebno delo v nadurah in ob nedeljah.
© Industrija usnja — Tudi v tej delovni organizaciji so pripravili že več sestankov in ugotovili, da v konfekcijski enoti ne bo problemov v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden, ker zdaj uvajajo industrijski način proizvodnje. Zaradi tehnološkega postopka, ki ga ni mogoče pospešiti, pa bo teže s prehodom.
© Kmetijska zadruga Litija — Najprej morajo zagptoviti zaposlenim 48-urni delovni teden, potem pa bodo začeli razmišljati o prehodu na 42-urni delovni teden.
V nekaterih organizacijah so zdaj že začeli z Izdelavo potrebnih analiz, da bi začeli z razpravami o prehodu na 42-uri delovni teden, ki ga bo treba v bližnji prihodnosti začeti uveljavljali.
Med probleme, s katerimi se je vbadal Zavod za zaposlovanje delavcev iz Litije v prvem polletju letos, sodijo tudi težave službe zaposlovanja v delovnih organizacijah. Te sicer pošiljajo potrebe po delavcih, vendar so
potrebe izraz trenutnega stanja, zaradi česar ni mogoče misliti na načrtno poklicno usmerjanje mladine in vključevanja v uk. Zaradi tega bo potrebno — po mnenju Zavoda — okrepiti kadrovske službe po delovnih organiza-
DOPITANJE PRAŠIČEV V KOOPERACIJI
Mnogi pridelovalci ne bodo mogli pokrmltl odvečnega Pridelka krompirja, ker nimajo prašičev za pitanje. Zato Je republiška Gospodarska zbornica skupaj s kmetijskimi organizacijami začela akcijo, da bi dobili rejci potrebne prašiče v pitanje. Tej akciji se Je med prvimi odzval AGROKOMBINAT LJUBLJANA, ki Je pripravljen buditi prašiče za dopltanje pod naslednjimi pogoji:
— prašiče v teži od 40 do 50 kg za dopitanje na težo 110 kg oddaja Agrokombinat Ljubljana v svojem obratu Ihan pri Domžalah tako zadružnim pltallščem * tkor tudi neposredno zasebnim rcj4:ni. Rejec ne plača Prevzetih prašičev, temveč mu Agrokombinat plača 270 din za kilogram prirastka In oddane prašiče tudi sam *avaruje. Interesenti lahko prevzamejo najmanj tri pra-*tče, zavezati pa se morajo, da bodo dopltane prašiče oddali na najbližjem dogonskem mestu predelovalni Industriji, ki Jo določi Agrokombinat Ljubljana, Interesenti J*hko prevzamejo prašiče vsak delovni dan na obratu "ton, kjer dobe tudi podrobnejše informacije (telefon: Domžale 432-255).
V SOBOTO bodo v Litiji Izročili namenu preurejeno poslovalnico »Pri mostu« litijske poslovne enote veletrgovine »Mercator« Iz Ljubljane. Računajo pa, da bodo čez mesec dni odprli še prenovljeno trgovino na Valvazorjevem trgu, v kateri je bila preje upiava litijske poslovne enote »Mercetcrla«
cljah, ki bodo skrbele za zaposlene in za njihovo strokovno usprsabljanje, hkrati s tem pa tudi za planiranje potreb po kadrih in za štipendiranje. Ugotovljeno ie namreč, da v delovnih organizacijah raje vabijo kader od drugod kot pa da bi skrbeli za šolanje.
Ker se porajajo problemi v zvezi z zaposlovanjem invalidov, bo treba misliti na ustanovitev takih delavnic, kjer bi bilo mogoče te Invalide zaposliti. Vzporedno s tem bo treba določiti po delovnih organizacijah mesta, primerna za zaposlitev Invalidov, in vztrajati, do bodo na tako določenih mestih invalidi tudi dejansko zaposleni.
Razen strokovne izbire in zaposlovanja je Zavod za zaposlovanje delavcev Litija opravil važno nalogo tudi pri poklicnem usmerjanju mladine, zlasti tiste, ki zapušča osemletke. Zavod je pomagal
šolam pri organizaciji in izvajanju poklicne vzgoje, v marcu letos pa je bila imenovana pri Zavodu tudi komisija za usmerjanje mladine v poklice. Pozneje je bila po vseh šolah izvedena anketa o poklicnih željah mladine. Anketiranih je bilo 316 otrok, ki so zaključili obvezno šolanje. 68 otrok, ki imajo možnosti, da v novem šolskem letu uspešno končajo šolanje, bo nadaljevalo s šolanjem. 79 učencev bo nadaljevalo šolanje na šolah II. stopnje; za uk in vključitev v proizvodnjo pa se Je odločilo 108 otrok. Na kmetijah bo ostalo 25 učecev in učenk. Težave so predvsem z vključevanjem ženske mladine, ker ni ustreznih mest.
ŠPORTNI
NOGOMET V nedeljo start tudi
za Rudarja
TRBOVLJE — V nedeljo se bo zavrtelo prvo kolo tudi v slovenski nogometni ligi, ki bo imela letos šestnajst nastopajočih enajstoric, med njimi izven-konkurenee B ekipi Olimpije iz Ljubljane 'm »Maribora*. 2c glede na povečano število ekip, pa tudi okrepitvi »rezerve drugoligašev, bo dalo zanimiva srečanja skorajda vsako kolo.
Ljubitelji nogometa v Trbovljah z zanimanjem pričakujejo start domačega Rudarja v družbi najboljših slovenskih enajstoric. Zaključna tekmovanja jesenskega dela lige so prinesla privržencem te igre nekajkrat nepotrebna razočaranja. Pričakujemo, da bo takšnih neprijetnih nedelj bolj malo in da bomo videli na stadionu Rudarja tudi več kvalitetnega nogometa kot minulo sezono.
Kakšni so obeti Rudarja v
letošnjem tekmovanju? Glede na priprave je težko soditi, kako je Rudar pripravljen za spopad v ligi. Igralci so se pod vodstvom trenerja Paliča dvakrat do trikrat tedensko zbirali na treningu. Poraz z »Mariborom B« ter nastop na turnirju v Zagorju ne more dati prave slike, kako igrajo in kako so pripravljeni Rudar-jevci za tekmovanje. Najboljši odgovor bodo skorajšnje tekme za točke. 2e po prvem startu pa bomo lahko delno sodilii v katerem delu lestvice
bo pristala enajstorfca Rudarja. Moštvo bo okrepil letos tudi Mrak, ki sc je vrnil iz JLA.
V nedeljo se bo Rudar na domačem terenu pomeril s Sloanom iz Ljubljane. Tekma bo zanimiva, kajti sodeč po izjavah članov uprave kluba Slovana, bo njihova enajstori-ca posegla v boj za najvišji oslovi, pa tudi pripjavc rezultate. Rudar p^a ima zacn-tekntovanje so pokazale dobre krat med■ drugim prednost domačega igrišča.
pb
PLAVANJE
Miting v Trbovljah
TRBOVLJE — V nedeljo popoldan je bilo v trboveljskem kopališču tekmovanje v naslednjih disciplinah: 1500 m
prosto moški ter 4 krat 100 m mešano - bloški in ženske. V vsaki disciplini sta nastopila po dva tekmovalca plavalnih klubov Medvcščak iz Zagreba, Cclulozar iz Videm-Krškega in domačega Rudarja. Ker bi morale, biti ocenjene discipline v rednem tekmovanju tudi druge zvezne lige — severna skupina, pa jih zaradi odmerjenega časa ni bilo mogočo izvesti, je bilo sklenjeno, da se izvede poseben plavalni miting v teh disciplinah. Določeno število točk iz tega tekmovanja pa se šteje za finalni del tekmovanja, ki bo za člane te skupine v Vidmu-Krškem.
Na nedeljskem tekmovanju je zbral največ točk Ceiulo-zar in sicer 4002. Medvešček 3917 in Rudar 2917.
Med tekmovanjem so pionirke Rudarja postavile nov rcpiubliški rekord v disciplini 4 krat 50 metrov cratvi s časom 2,23,4. Lučka Vodišek pa je 100 m crawl preplavala v odličnem času 1,15,0.
Enajst pionirjev in pionirk trboveljskega Rudarja se bo v kratkem udeležilo republiškega prvenstva pionirjev v Celju, kjer imajo precej obetov, da osvojijo, predvsem med pionirkami, nekaj naslovov. Zaradi tega prvenstva, prekinitev treninga, pa tudi finančnih sredstev, Rudar ni poslal svoje ekipe na republiško mladinsko prvenstvo.
Trboveljčanke — med
najboljšimi v Sloveniji
TRBOVLJE — Slovenski plavalci so nekako na sredini tekmovanja in plavalne sezone dosegli zelo dobre rezultate, enake tistim iz konca lanske plavalne sezone. Trboveljski plavalci, predvsem'pa plavalke, so v letošnji sezoni dosegli kljub pomanjkljivemu treningu pozimi nekatere odlične rezultate, ki jih uvrščajo med pctorico najboljših plavalcev v Sloveniji v nekaterih disciplinah. Vendar velja to le za plavalke, medtem ko plavalci po rezultatih precej zaostajajo.
V disciplini 400 m cravvl je po rezultatu prva nadarjena plavalka Rudarja Lučka Vodišek s časom 5,51,0, kar je tudi nov pionirski rekord. Sledi ji Souvanova (Lj), na četrtem mestu pa je spet pla-
valka Rudarja Kostaajškova,
ki je preplavala 400 m crawl v času 6,04,5.
V	disciplini 100 m crawl je na prvem mestu bivša plavalka Rudarja Zlata Trtnik s časom 1,07,7. Trtnikova, ki plava zdaj za Ljubljano, je letos že nekajkrat izboljšala svoj najboljši čas in je trenutno najhitrejša Slovenka. Drugo mesto po času ima Joška Podlesnlkova (Rudar), ki je preplavala progo v času 1,14,1. Ta čas pa je Podlesnikova dosegla brez treninga, bil pa ji je to tudi edini start na 100 m cravvl. če bi Juška Podlesnik letošnjo sezono trenirala vsaj toliko kot ostali plavalci Rudarja, potem bi po vsej verjetnosti bili priča nenehnemu boju za najhitrejšo plavalko Slovenije med Tržnikovo in Podlesnikovo. Tretje do četrto mesto v tej disci-plini si delita Souvanova (Lj) in Vodlškova (R) s časom
1.15.0.	S tem rezultatom je Vodlškova zelo izboljšala svoj osebni rekord (prej 1,18,3). Peta najhitrejša plavalka pa je Kostanjškova (R), ki je dosegla čas 1,19,2.
V	disciplini 200 m prsno Rudarjeve plavalke skoraj za 2 sekund zaostajajo za trenutno najboljšo plavalko v tej disciplini Tominškovo (Lj), ki preplava to progo v času 3,04,3. (Ida Knez — Rudar 3,28,4).
Med petimi plavalkami na 100 m hrbtno so kar tri Trbovci jčankc. Prva v tej disciplini je Souvanova. Njen čas
1.23.0.	Druga je Franja Golob (R) s časom 1,26,8. Na četrto mesto se je uvrstila Marjeta Srlbar, ki je preplavala to progo v času 1,28,5. Peta pa
je Silva Kostanjšek s časom 1,30,6.
V	disciplini 100 m metulj:
ček se je med pet najboljših uvrstila edino Iška Kočar s> časom 1,32,1. Prvo mesto vi tej disciplini pa pripada Breskvarjevi (Cclulozar), ki ima čas 1,24,8.	i
Športna tekmovanja *
v Zagorju
(č) ZAGORJE ■— Oh p razno vanju občinskega praznika v Zagorju ob Savi Se bilo tu več tekmovanj v nogometu! rokometu.	m tenisu)
šahu in košarki.	3Bj
Na nogometnem turnirju za'
pokal Občinske skupščine Zal gorje so tekmovale štiri eki-t pe: Rudar-Trbovlje, Domžale; Svoboda-Kisovec in domači Proletarec. V prvem kolu je Rudar premagal Svobodo iz Kisovca z rezultatom 3:2 (1:0). Rudar je v tej tekmi igral medlo in bi zmaga lahko pripadala Svobodi. Vratar Rudarja Bantan je med drugim ubranil tudi enajstme. trovko. Proletarec pa je odpravil Domžale s 4:2 (1:2). Ta tekma je bila bolj živahna od prve.
V	finalu sta sc pomerila Rudar in Proletarec. Zmagali so Trboveljčani z visokim rezultatom 7:0 (5:0). V tej tekmi je Rudar nastopil v najmočnejši postavi in je prikazal tehnično lepšo in učinkovitejšo igro od domačih.
V	rokometni tekmi sta sc pomerila domači Partizan in Rudar iz Trbovelj. Zmagali so gostje z rezultatom 24:17 (8:8).
195. -O, to je pa lahko!« se je »glasil kmetov najstarejši sin. »Jaz poznam pot skozi gozd. To je celo izdatna bližnjica. Pokazal vam bom.« Kmet jc pokimal: »Seveda! Toda šele jutri zjutraj. Danes se dobro spočijte.« In peljal jih je v hlev, kjer so se zakopali v dišeče seno ter po dolgem časti spet sladko spali. - Bila je še noč, ko jih Je kmet še zbudil: »Le hitro, orožniki bodo šli na pot ob šestih zjutraj, torej morate biti takrat vi že daleč od tod.« Prisrčno so se poslovili in sc zahvalili kmetovi družini za vso prijaznost. Za zajtrk so še dobili toplo mleko in dva hleba kruha na pot. Kmetov sin je žc čakal pred vrati. Prečkali so majhno polje In bili kmalu v gozdu. Sele čez kako uro se jc spomnil Gi-orgio na Danteja. Začudeno ga jc pogledal: »Danes pa kar dobro Hodiš.« Dante je pokimal;
196. -Saj skoraj nimam nobenih bolečin, pa tudi vroHna me veš ne trese.« Tega so bili vsi prav veseli, kmetov sin pa ponosen na sposobnosti svoje mame, Gozd je postajal redkejši in tudi dan ee Je še delal. Sli so ob potoku in kmalu zagledali jezero. »Ati Je to. Lugansko jezero?« je zanimalo Giorgia. »Se ne,« je rekel kmetov sin, »to je šele Vareško jezero.« Morali so še preko z gozdom poraščenega hriba In zopet so prišli do potoka. Zdaj se je kmetov sin ustavil: »Ta potok se izliva v Lugansko jezero, torej ne morete več zgrešili poti. Ob samem Izlivu pe Je Porto Ceresio.« Fantje so sc poslovili od kmetovega sina in sc mu zahvalili za spremstvo. Deček pa jo še poklical Giorgia na stran in mu dal majhen zavitek: »To tl pošilja moj oče. Toda rekel je, da šele v Lugaau lahko od viješ papir. Pa srečno, dečki
V namiznem tenisu so Domžale visoko porazile domačine in sicer kar s 5:1.
Tudi v šahu so bili uspeš-, nejši gostje iz Domžal, ki so premagali šahiste iz Zagorja s 5,5:2,5.
Ob občinskem prazniku Zagorja pa je bila tudi košar-, Laška tekma med ekipama' Proletarca in Domžal. Zmaga je pripadala košarkarjem iz| Domžal, k$ so premagali domačine z rezultatom 69:47, (33:22). Proletarcu tokrat ni šlo od rok, zapravili so stoodstotne priložnosti pod košem gostov. Z malo več sreče bi zmaga lahko pripadala domačinom.
Srečanje športnikov
Steklarne Hrastnik In »Neve« Zagreb
(m) HRASTNIK — Šport-, niki Steklarne Hrastnik ima-jo že dalj časa stike s športniki mnogih delovnih kolektivov, med njimi tudi s športniki tovarne Neva iz Zagre-, ba. V soboto so sc pomeril^ med seboj v šahu, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju. V vseh srečanjih so blfi zmagovalci hrastniški steklarji. Rezultati: šah: Steklarna : Neva 55:0,5; namizni to nls: Steklarna : Neva 5:3; streljanje: Steklarna : Neva 650:540; kegljanje: Steklarna : Neva 218:168.	>
FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA
OKROGLA HIŠA V TRBOVLJAH je mestna posebnost In je za zdaj tudi prva In edina tovrstna zgradba v Zasavju. V njej imajo prostore Komunalni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje, Zavod za zaposlovanje delavcev Trbovlje In Zlatarstvo Trbovlje
PGD TRBOVLJE — MESTO JE DELAVNO. Uvedli so stalno dežurno službo v treti Izmenah in stalen nadzor zaradi varnosti pred požarom v bližnjih delovnih organizacijah. Z nakupom novega gasilskega avtomobila — cisterne pa je sposobnost društva za boj Proti požarom še večja. — Na sliki skupina članov PGD Trbovlje — mesto po uspešni preizkušnja novega tovornjaka — cisterne
JJpM TONČKE ČEČEVE NA KLEKU nad Trbovljami, ki so ga izročili namenu v za-Julija, Ima notranjost lepo In okusno urejeno, o čemer priča tudi posnetek
POŠTNI PREDAL 82
POMOČ LITIJI
Tovariš urednik
V 30. številki vašega lista sem prečital sestavek >Litiji je potrebna pomoč*. V njem sem prebral, da so doslej pomagali Litiji le Izvršni - svet Slovenije in Okrajna skupščina Ljubljana.
Ker sem v dnevnem časopisju prebral, da so o pomoči razpravljale nekatere slovenske občinske skupščine (npr. Ljubljana-Center, Kranj, Metlika in druge), me zanima, katere občinske skupščine so doslej poslale litijski občinski skupščini obvestila o odobreni pomoči.
Pričakujem, da boste moje pismo s pojasnilom vred objavili v vaši rubriki >Poštni predal 82*.
F. D., Litija Bralec
Pismo bralca F. D. smo posredovali Občin, skupščini Litija, 7. avgusta pa nam je tov. Avgust Spat, načelnik oddelka za gospodarstvo, gradbene in komunalne zadeve, poslal naslednje podatke o pomoči:
Občinske skupščine so takole sklepale o višini pomoči za odpravo posledic potresa v Litiji:
	din
Ljubljana	
Moste-Polje	1,000.000
Vrhnika	1,000.000
Ljubljana-Bežlgrad	500.000
Dravograd	50.000
Črnomelj	500.000
Trebnje	500.000
Kočevje	500.000
Celje	250.000
Škofja Loka	500.000
Ajdovščina	200.000
Maribor-Center	300.000
Piran	100.000
Trbovlje	1,500.000
Občinske skupščine Izola, Kamnik, Novo mesto	
in Ribnica pa so	poslale
obvestila, da bodo višino prispevka za pomo priza-	
detim po potresu	vvD
liji na prvih sejah občin-	
skih skupščin.	
KAJ JE	
S KOPALIŠČEM
V HRASTNIKU?
Tovariš, urednik!
Pravzaprav bo kopalna sezona pri nas skorajda že mimo, pa vseeno bi rad post-vil vprašanje, kaj je s hrastniškim kopališčem, o katerem se je letos v juniju kar precej govorilo. Menda so bili celo obeti, da se bo tokrat pričelo z gradnjo. Kot kaze pa je stvar, nepojasnjena prebivalcem, padla v vodo.
Resda, v Hrastniku imamo kup stvari, Ml jih tre-
nutno nimamo, pa bi jih , radi imeli. Vsega se ne da j narediti naenkrat, ker ni dovolj sredstev zato. To vsi 9 razumemo. Zdi pa se mi, da •' bi bilo novo kopališče v Hrastniku več kot potrebno. V taki vročini, kot je bila letošnje poletje, se Hrastničani nismo imeli kje ohladiti. Stanovalci v novejših blokih so si morda privoščili kopel v domačih kopalnicah, pogumnej-ši so se hladili v Savi, kaj pa otroci. Pred stanovanjskimi hišami smo lahko v preteklih dneh videli preproste prenosljive kopalne kadi, kjer so se »namakali* naši najmlajši. Drugi pa smo iskali hlad, kjerkoli je bilo le možno.
Novo kopališče v Hrastniku ne bi bilo potrebno le za hlajenje v vročih poletnih dneh, temveč tudi za rekreacijo delovnega človeka in za razvoj plavalnega športa, ki je za mladega človeka izredno zdrav. Mislim, če bi v našem kraju naredili anketo, koliko pre-bivavcev zna plavati, bi dobili verjetno kaj slabo sliko, verjetno bi bilo podobno tudi z mladimi Hrastničani. Kdor pa zna plavati, se je pa po -vsej verjetnosti naučil v Savi ali pa na počitnicah, kje ob morju.
Zdi pa se mi, da je. plavalni šport zelo koristen za vsakogar, kopališče pa pomembna pridobitev vsakega kraja. Hrastniku v nobenem pogledu ne bi škodoval.
I. K. Hrastnik
P. s.
Pričakujemo pojasnilo o tem, kako je z gradnjo prepotrebnega kopališča v Hrastniku. — Op. uredništva.
KDO JE DAL DOVOLJENJE?
Tovariš urednik!
Večkrat se peljem z vlakom iz Trbovelj proti Ljubljani. Vedno znova si o ■* 'e-dujem traso nove Zasavske ceste. Bil pa sem presenečen, ko sem prvič zagledal, da so nekateri že spuščali les po drčah na novo cesto, s čimer so na nekaj mestih poškodovali urejene oporne zidove, hkrati pa s hlodi nasuli precej gramoza in zemlje. Ko bodo nadalte-vali z deli pri gradnji nove Zasavske ceste, bo treba opraviti še ta dela, vendar pa pomeni, da bi morali to opraviti tisti, ki so spuščali les po drčah.
Zanima me še, kdo je dal dovoljenje za spuščanje lesa po drčdk na novo Zasavsko cesto?
F. S., Trbovlje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
Mali oglasi
Prodam kompletno opravo za jedilnico (orehov furnir), peč za kopalnico in motorno kolo »Lambretta«, 125 ccm. — Naslov v upravi lista.
Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. ■— Trbovlje, Gabrsko 4.
, "'S.
Ob vestila
Sporočamo cenjenim bralcem, da bo knjižnica v Trbovljah od 14. 8. 1963 do vključno 31. 8. 1963 zaprta zaradi bolezenskega in letnega dopusta.
film
KINO '
Kino Delavski dom v Trbov-* Ijah: 15. avgusta nemški film»Draga, ostati z menoj«; 16.-19. avgusta amer. film »Na divji zapad«; 20. do 22. avgusta angl. W film »NikoH ne popuščaj«.
Kino Svoboda — Trbovlje II: 16.-19. avgusta amer. film
»Tajni družabnik«; 20. in 21. avgusta sovjetski film »Devetinštirideset" dni«.
Kino »Svoboda II« v Hrast-
niku: 15. avgusta ital. barv. CS film »Rimska sužnja«;
17.	-19. avg. amer. film »tena v težavah«; 21. in 22. avg. angl. film »Ulica brez dreves«.
Kino Delavski dom v Zagorju: 15. in 16. avgusta domači film PARTIZANSKE ZGODBE; 17. — 19. avgusta angleški barv. CS film MILIJONARKA; 21. — 22. avg. francoski barvni film AMBICIOZNA
Kino »Svoboda - Zasavje« v
j Trbovljah: 17.-19. avg. ital. nemški film »Ne pozabi me«; 24. in 25. avg. angl. film »SOS Pacifik« - Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., T7. in 19.15.
Kino Litija: 16.-18. avg. amer. barv. VV film »Krvnik Iz Nevade«; 20. in 21. avg. jug. film »Daleč je sonce«.
Kino Šmartno: 15. avg. fran. VV film »Ti strup«; 17. in
18.	avg. fran. film »Zlikovci«; 21. in 22. avg. ital, film »Človek v kratkih hlačah«.
BRCzICE
Rojstva: Danica Vakučak, Zakol 2 — dečka; Gabrijela Nobul, Mali Kamen 3 — deklico; Stanislava Lipar, Trška gora 36 — deklico; Iva-ha Krevelj, Dolenja vas 30 — deklico; Ljubica Kodrič, Kraška vas 16 — dečka; Marija Slemenšek, Dol. Brezovo 12 — deklico; Ana Gramc, Vel. Malence 24 — dečka.
Porok ni bilo!
Smrti: Jože Veble, upokojenec, Zakol 21 — star 82 let; Anton Lokner, avtomehanik, Zagreb, Nazorova 45 — star 43 let.
PREBIVALSTVA
TRBOVLJE
Rojstva: Marija Lakner, Nasipi 38 — dečka; Marija Božič, Ostenk 7 — dečka; Dragica Rotar, Rad k o vica — de-
klico; .Doroteja Jerman, Marija Reka 53 — dečka; Ljudmila Smolar, Kolodvorska št. 15 — dečka; Olga Sirov s.
Gabrsko 52 — dečka; Doroteja Ramšak, Hrastnik 75 — deklico; Silva Medved, Šuštarjeva 17 — dečka, Frida Jagodič, kol. 1. maja 28 — deklico; Ana Savič, Studence 3 — dečka; Majda Plevnik, Hrastnik 351 — dečka;
Joža Tržan, Podgorica 21 — dečka; Ana Štoklasa, Hrastnik 70 — dečka; Marija Babič, Ostenk 12 — deklico;
Matilda Brinar, Novi dom 5 — deklico; Ana Majdi, Sem-nik 18 — dečka; Katarina
Kuhar, Hrastnik, Dol 176 _
dečka; Marija Srenk, Pod- ČETRTEK, 15. avgusta kraj 33, Hrastnik — dečka;
Valburga Cigelnjak, Hrastnik 18 — deklico; Zora Guna, Cesta zmage 2 — dečka in Ana Stenišnik, Dobrijevo $t- 12 — deklico.
Poroke: Franjo Letnik, abs. agronomije, Kešetovo 4 in Nada Goršek, inž. agronomije, Gimnazijska c. 16; Milan Hribovšek, ključavničar,
Knezdol 7 in Angela Verk. gosp. pomočnica, Knezdol št. 25.
Smrti: Barbara Žaubi. roj.
Košak, upokojenka, Zagorje, Prešernova 40 — stara 85 let.
SPORED RTV
8.05	E. Mac Dovvell: Indijanska suita; 9.10 Vesele počitnice in pozdravi za mlade risarje; 9.30 Igrajo veliki plesni ansambli; 10.15 četrtkov dopoldanski operni spored; 10.55 Vsak dan »vsa popevka; 1205 Zabavna glasba; 12-25 Domača napevi za prijetno opoldne; 14.35 Naši poslušalci -čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 26.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
na glasba" 10 Domab napevi; 12.45 Poje Slove* ski oktet; 14.65 Morda s želite to poslušati? 150
Zabavna glasba; 17* Glasbene uganke; 18.10 P>" sana ruleta; 20.00 Prijetne melodije; 2100 Glasbeni medigra.
TOREK, 20. avgusta
8.05	Zbori iz ruskih opeO
8.35	Dvajset minut glasbenem avtomatu; 9.1« Mojstri simfonije; M-b Napevi iz znanih opereti
10.35	Ljubezenske pesmi ", valčki J. Brahmsa; 12-25
Domači napevi; 13.30 Zi oddih in razvedrilo; 14-0 Naši poslušalci čestitajo i® pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Odmevi z g®; ra...;	20.00	Pojo pevd
zabavne glasbe; 2020 R®' dijska igra: V kremplj'*1 Enookega gusarja.
SREDA, 21. avgusta
9.10 Glasbena oddaja za61-cibane; 925 Popevke v sredo dopoldne; 10.40 Andrej Blumauer igra ®a orglice in poje domače >® svoje napeve; 1225 Domač1 napevi; 14.15 Ciklus ChoP1 novih etud; 14.48 Igra Ran dijski pihalni kvintet; 15.* Amaterji' pred našim m1' krofonom; 17.05 Promenadni koncert; 18.35 Lep6 melodije:	19.05 Glasben6
razglednice.
RAZPIS
Komisija za štipendije pri Svetu za šolstvo Občinske skupščine Litija
razpisuje štipendije za naslednjtf šole:
3 štipendije za Višjo pedagoško šolo — 1.1.
2 štipendiji za Višjo ped. šolo — II. letnik
2	štipendiji za Učiteljišče — II. letnik
3	štipendije za Učiteljišče — IV. lelnLk 6 štipendij za Učiteljišče — V. letnik
1 štipendijo za Pravno fakulteto — prednost imajo študenti zadnjega letnika.
Prijave kandidatov sprejemamo do vključno 31. avgusta 1963 — Občinska skupščina Litija, Komisija za štipendije.
Komisija za štipendije pri Občinski skupščini Litija
HRASTNIK
Rojstev ni bito!
Poroke: Viktor Dolinar, rudar, Dol 31 in Angela Šan-tej, Marijina vas 20; Egon Božjak, elek., Trbovlje, Maj-
PETEK. 16. avgusta
8.05	Iz starejše slovenske glasbe: 8 30 Zabavni orkestri; 925 Petkov dopoldanski koncert: 10.15 Od popevke do popevke; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Domači napevi
zobna instr., Hrastnik IGO; Džemal Mujkanovič, del., Hrastnik 43 in Rafika Ma-šič, del., Hrastnik 43.
Smrti: Filip Gričar, upokojenec. Studence 3 — star 74 let; Marija Fresel, gospodinja, Hrastnik 88 — stara 63 let; Jože Velej, ključavničar, Dol 29 — star 55 let.
LITIJA
Rojstev hi bito!
Poroka:	Vincenc Horžen,
monter, Maribor, Pobrežje in Marija Jug, natakarica, Litija, Cankarjeva 4.
Smrti:	Frančiška llnikar,
upokojenka,' Praprošče 1 — stara 81 let; Antonija Končar, gospodinja. Spod. Hotič 11 — stara 72 let.
KRU E
Janez Grilc stanujoč Sevnica, Cesta heroja Maroka 6, >e vzel 13. aprila okrog 21.30 uf6 Petru Bradaševiču v čuvaj"
-----------j------ I , !	..	P"ie1no vze, ,3 jla Qk 2, 30 urc
cenova 3 in Erika Zupanc, °^°ldn*- »f0 Klarinet, fiav- _______ ___________^	_	-
ta m oboa v Mozartovdi nici Steklflrne Hrastnik » koncertih; 14.05 Mal, kon- nj	denarnice gotovino v
cer zabavne glasbe; 1425 znesku 10 000 dinarjev. S te®1 Ciklus Chopinovih etud;
1520 Zabavna glasba; 17.05 Dragulji iz oper: 18.10 Pisana naleta; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 17. avgusta
8.35	Mali ansambli v plesnem ritmu; 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel; 10.15 Poto vokalni ansambli- P .05 Zabavna glasba: 1225 Domači napevi; 13.30
je storil kaznivo dejanje členu 249 I KZ in ga je 0* sodišče obsodilo na tri me5^ ce zapora ter povrnitev 10™ din oškodovancu Jože Vrtovšek. stanujoč sko 10 v Hrastniku je 6. ap®1 la 1963 nad dnevnim kop01” na Dobemi vzel 50 m doji žično vrv, last Rudnika bovlje-Hrastnik, v vredne5.
14.000	din z namenom, da 5 s prilastitvijo tuje prem11-®
Zaključni računi e Zaključni računi
ZLATARSTVO TRBOVLJE na dan 31. decembra 1962
AKTIVA		PASIVA	v 000
1. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev	31/154	1 Viri stalnih sredstev Poslovni sklad .	.	.	:	l l	45,030
Sedanja vrednost sredstev skupne po		Sklad skupne porabe .	.	:	1	4,558
	4,414	Rezervni sklad in drugi skladi ;	1,638
11. Druge oblike sredstev Banka ln blagajna	;	; Kupci in druge terjatve .	;	;	21,453 2,874	11. Druge oblike virov sedstev Krediti pri banki .	.	.	.	:	3,946
	7,185 5,390	Dobavitelji in druge obveznosti :	4
Druga aktiva				Druga pasiva	t	17,194
* Skupaj	72,370	Skupaj ; g v	72,370
7-\ oddih in razvedrilo; stvari pridobi protipra'® 14 35 Naši poslušalci česti premoženjsko korist. S f* tsio in pozdravljaio: 1520 je storil kaznivo dejanje P® Skladbice za kratek čas: členu 249/1 KZ in je bil
sojen na 4 mesece zapora P®1 gojno za dobo dveh let. . « Slavi Podlunšek, stanuj^ Studence 21 v Hrastniku. vzela v podjetju »Sijaj" Hrastniku, kjer je zaposje® ’ v decembru ali začetku j?1 g arja 4 obročke za televizij5 svetilko ter dva podstavka v svetilko.. Občinsko sodi»£ Trbovl ah jo je obsodilo L 5000 dinarjev denarne k® t.
Adela Zupančič iz PraP^,. na 52 pri Hrastniku je ° ng. la sodni opomin ker je z •[. menom da bi si s prilaS -i vajo tujih premičnih
Računovodja: Zlata Skica
Predsednik UO:
Kalina Prašnikar
Direktor:
Janez Zavolovšek
17.50 z lokom no strunah;
19.0.5 Glasbene razglednice:
20.00	Po domače... 20 58 Za konec tedna' — ples.
NEDELJA. 18. avgusta
8.00	Mladinska radijska igra: 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnile, tovariši...; 1120 Tisoč pisanih taktov za dober tek; 14.00 Koncert pri vas doma: 15.15 Zabavna glasba: 20.00 »Pod lipco zeleno«; 20.40 Ž lokom po strunah: 22.15 Skupni program JRT.
PONEDELJEK, 19. avgusta
8.05	Jutranji koncert pevskega zbora »Slava Klavora«; 925 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jug, narodov; 12.05 Zabav-
stca11
pridobila prot ipravno P ženjsko korist, vzela v P ... jetju »Sijaj«, kjer je zap®^,
na lent H«»lnvlra na ^ . ..c
let®5
na kot delavka, na podjetja, 27. februarja televizijsko svetilko in n® f. tovljvnega dne 4 žarnic®3 » la za svetilko.
Jane Je bila navajena veselih družb, ponočevanja ln pijančevanja. Tega se je nadejala tudi ta večer. Zdelo se ji je popolnoma normalno, da se bo njen novi gost pozabaval z njimi ln da se bo noč končala tako kot po navadi. To, kar je hotela Jane, kar se je nadejala, pa se ni uresničilo, jo je ponovno prepričalo, da Kennet ni človek iz njene druščine, da pripada drugi vrsti ljudi. In to je tisto, kar je Jane prizadelo ln privlačilo. Ugajalo ji je tudi, da sta sedela sama, drug blizu drugega in ni ji bilo žal za družbo, ki je odšla.
— Ne, ne, zmotili ste se gospodična Jane. Bojim se, da mojo skrb za gospodično Avo niste prav razumeli. Vi veste, da je moj poklic Plačan zaradi tega, da skrbi za varnost življenj poštenih ljudi. Glede Ave ste se pokazali zelo •skreni ln kot prijateljica.
— Toda bojim se, je vprašala in vzdignila glavo, da se za to vašo službeno skrbjo ne skriva tudi...
— Vem, kaj hočete reči gospodična Jane, Jo Je prekinil in prijel za roko. Gospodična Ava me zanima samo kot predmet, ki ga je nekdo ukradel in ga je potrebno spet najti. O njej •mam še vedno dobro mnenje. Toda jutri, ko jo bom našel, bo za mene predstavljala čisto navadno meščanko in nič drugega.
Njegova roka je še naprej ležala na njeni. Jane je ni umaknila. Iz njegovih toplih prstov je čutila čudežno moč. Tudi če bi hotela odstraniti roko, je ne bi mogla.
Trenutek sta bila tiho. Zamislila sta se. Potem sta se srečala njuna pogleda. Tudi tokrat nista spraševala drug drugega, kaj se skriva za tem. Gledala sta se dlje, kakor je to navadno. In njegove oči, kot da bi imele resda čaroben vpliv nanjo. Vedno bolj je čutila, da je ta večer Prijeten. Zaradi tega pogleda, stiska roke, je “•la srečna bolj kot kdajkoli poprej, ko se je Zabavala po cele noči.
25 Veliko pričakovanje
Bo vsej verjetnosti bi nocoj Inšpektorju Ke-®etu na vsa postavljena vprašanja odgovorila Popolnoma odkrito ln iskreno. Vsak policaj bi se nadejal, da bo to izkoristil. Toda to mu še na kraj pameti ni prišlo. Tudi on je občutil, •tako iz te ženske veje nekakšna nadvse prijetna privlačnost in je proti svoji volji popolnoma pozabil, da je policist. Ta trenutek se Inšpektor Kcnet ne bi mogel imenovati za inšpektorja. Ko mu je to prišlo na misel, je to hitro odvrgel In ni maral misliti na to. Gledal ie njene lepe lase, njen nežni vrat ln občutil J*ezadržano željo, da svojo glavo položi v te •ase, v valove nežnih pramenov. Potem je ta *®Ua rastla In hotel je zagristi v ta beli vrat in ”a tako naslonjen občuti tisto zadovoljstvo, ki 8a nudi dotik ženske in moškega.
Drug drugega sta gledala ln molčala. Srečna le bila, da ji je tako odgovoril, srečna da JI ni ”'1° treba zasovražiti svoje prijateljice, zaradi ,al«re se je skregala že z očetom. Torej oba “hala rada Avo, on in ona, oba jo želita rešiti. Videla Je, da na njega ne vpliva nUtakšcn sijaj, "°ga*tvo ali razkošna posebnost njene vile. Na Vs® 'to ni bil pozoren. Bile Je navajena, da se Vsi njeni gostje čudijo lepoti njene hiše, tem aragim presenečenjem, ki Jih je Imela na pretek. , Kljub temu pa jo je ta človek privlačeval o°lj iret kdorkoli poprej. Bila je pripravljena, ”a se, če bi bilo potrebno, odreče vsemu bo-»astvu, da bi živela t njim skromno, samo da bil njen. Prvič v življenju je Jeni občutila, ”a njegov cilj v denarju, v tistem norem Obletavanju, pač pa da ima njegov cilj čisto ar«jlačcn pomen.
Tedaj se zgodi nekaj nenavadnega. Morda a,'adi okvare na centrali ali kakšnega drugega zr°ka, je naenkrat ugasnila luč. Je njega pre-*enetllo? Ali Je samo ona občutila, kako so njc-*°vl prsti malo močneje stlsnHl njeno roko?
Ta občutek je bil zanjo izredno prijeten. Ni , m°*la več zadržati. -Z desno roko otipa nje-!"v» rtovo in ga nežno poboža po obrazu. Tedaj . w znašla v »sedmih nebesih«; občutila je. sko ]e pograbil to roko, Jo poneeel k ustom , ljubil. Alt je bila to igra usode ali kaj, t)."a v tem trenutku se Je soba .ponovno osvet-a- Odmaknil Je ustnice od njene roke ln ko
sta Je njuna pogleda srečala, še Je nadejala, da sc bo sedaj znašla v njegovem objemu. Toda inšpektor Kenct se je zresnil in vstal.
■Oprostite, missis Geri, morda sem se malo predrzno obnašal. Oprostite!« je še enkrat zašepetal čisto zmede* in obraz mu je polila lahna rdečica. Pogledal je na uro, kakor da se mu mudi na kakšno nujno dolžnost in zraven mr-mljal nejasne besede zahvale za vabilo, večerjo in prijetno družbo in se počasi pomikal proti Izhodu. Izmikal je poglede, ker ni želel, da se sreča z njenim. Prav tako je bila Jeni razburjena in globoko dihala. On pa je obračal oči proč od dekolteja na njenih prsih.
Pospremila ga je do izhoda in zaprosila, naj malce počaka, da se ogrne in ga odpelje do njegove hiše. Ko ji je namero odbil, se mu je neverjetno mudilo, da se razideta. Kljub temu pa je ob slovesu zadržal njeno roko malo dalje časa ln hitro poljubil, nakar se je oddaljil.
Jeni je še dolgo časa stala na mestu. Bila je razburjena in se neprijetno počutila. Ni sli-' šala korakov iz sobe, ampak je čutila, ko Ji je stara služkinja položila ogrinjalo na napol gola ramena.
»Hladno je, missis Jeni,« je zaslišala tihi šepet in to jo je povrnilo v stvarnost. Solza ji je zdrsela po obrazu, prva solza ljubezni do moškega.
Zahvalila se je starki in se počasi vrnila.
Kolikšna je bila moč Roka Gerija nad celo bando, ki jo je vodil, je bik) opaziti, ko je vstopil v sodno dvorano, kjer so sedeli trije »skrivljeni« možje, ki jim je bilo treba soditi- Za mizo v kotu je sedel Džon Kobs, njemu nasproti so sedeli trije razbojniki, krivci in podobno, kakor jih je imenoval. S strani so sedeli glavni čuvaji te vile, bivši morilci. Roke so jim mlahavo visele ob telesu, noge so Imeli stegnjene, s hrbti pa so bili naslonjeni na stole. Za pasom je vsak imel po dve pištoli In morda iz dolgočasja ali da bi onim v kotu prizadejali kar največji strah, so občasno prijeli za drike revolverjev, jih izvlekli in ogledovali.
Ob nenadnem prihodu Roka Gerija so vsi navzoči skočili na noge, in tudi ona trojica. — Pogledi vseh teh ljudi, izjemoma Jeffov, so .imeli nekaj podobnega. Iz njih je žarela strast za ubijanje, razumljivo je, kjer žari takšna strast, tam je tudi sovraštvo.
Obrazi »skrivljenih« so pobiedeli v trenutku, ko so se stiskali od strahu. Samo Jeff se je trudil, da bi dal svojemu izrazu kar najbolj rezerviran ton. Smejal se je zvito bi se trudil, da bi pri gospodarju pridobil milost, če že ne tudi simpatijo.
Džon Kobs se je vzdignil in svoj centralni prostor sodnika odstopil gospodarju. Ko se je Rok Gerl vsedel, je bil precej razburjen. Najprej se je obrnil k Milerju.
Zasliševanje se je začelo. Podobno je bilo legalnemu sojenju, le da tukaj ni bilo pisanih zasliševanj, nobenih pisanih In podpisanih Izjav. Gospodar sc je hotel prepričati, kdo od njegovih »služabnikov« je krivec, ker je prekoračil zakone dovoljenega. Gangsterji se pogosto med seboj sprejo. Vendar iz bojazni pred policijo te spore kmalu poravnajo. Tukaj pa, če so krivice prekoračile normalen okvir, se razumljivo to rešuje na bolj dramatičen način.
Kar je Jeffa in še bolj Oskarja Kormana presenetilo, je bilo izdajalsko obnašanje Lot Milerja. Oskar je mislil, da je to človek, ki bo morda, zahvaljujoč svoji hrabrosti, nekega dne postal »veliki človek«, ki se bo lahko postavil po robu, ali pa nasledil Roku Geriju. Govoril je celo, da ima svojo lastno bando, svoje služabnike in da se nikogar ne boji — In kako sc sedaj izdajalsko drži! Oskar sl je napenjal možgane, Itako bi ae Izmazal obtožbe, s katero ga je Lot Miler bremenil. Ta trenutek ae je kesal, da je izdal gospodarja. In čeravno ae je Iskreno kesal, mu to sedaj prav nič ne pomaga.
Lot Miler se je Izdajalsko branil. Odgovarjal Je pripravljen na vsa vprašanja, da ni vedel za ves ta posel in da Je delal po nalogu Kormana, ker mu je ta govoril, da so to naloge gospodarja. Zato je oddvojil del blaga, ki ga Je z lokalnimi ladjami pošiljal direktno na Ime Kormana Oskarja. Se sanjalo se mu ni, da se vse to dela za hrbtom gospodarja. Njegovi odgovori so bili kar prepričljivi ln Je Oskar moral priznati, da so bHl — vsaj v manjši meri tudi Iskreni, vsaj kar sedeva začetek. Njegovo sovraštvo vseeno ni bilo toliko namenjeno Let« Milerju kakor Jeffu.
CHURCHILLU
»Prevzelo me je, ko sem jih lako opazoval in poskušal uganiti njihove misli,« piše Alan-brovke. Churchilla sem seveda poznal precej dobro in tudi delovanje Rooseveltovih možganov mi je bilo domače. Toda Stalin je bil zame velika uganka. O njegovih sposobnostih sem si sicer kmalu ustvaril mnenje, nisem pa še vedel, ali je strateg ali ne.«
NOVI VIDIKI
Zanimivo je, da poveličuje bivši šef britanskega generalnega štaba Churchilla in Roosevelta kot stratega, vendar vzbuja vtis, da dela to zato, da bi »postavil na pravo mesto« Winstona Churchilla, ki mu je vso vojno vsiljeval svojo strategijo, kar je Alanbrooke res težko prenašal.
Alanbrooke je ponovno videl Stalina leto dni po teheranski konferenci, ko je s Churchillom obiskal Moskvo. Bilo je novembra leta 1944. V svojem dnevniku piše tokrat o Stalinu:
»Med sestankom s Stalinom sem danes vprašal Antonova, šefa sovjetskega generalnega štaba, če lahko premesti 60 divizij in izvede strateško zračno ofenzivo prek Sibirije. Imel sem vtis, da Antonov pozna odgovor, vendar si ni na jasnem, kakšen odgovor želi Stalin. Pogledal je Stalina, da bi dobil kak migljaj, a brez uspeha. Stalin je molčal, njegov obraz ni izdajal ničesar. Antonov, ki je bil tako prepuščen sam sebi, je odgovoril, da ofenzivo lahko izvede. Toda Stalin ga je takoj prekinil in začel naštevati tehnične težave, n. pr. dejstvo, da je meja zmogljivosti transsibirske železnice 36 parov vlakov dnevno . .«
KAIRSKA EPIZODA
Leto W43 sto se Churchill ln Roosevelt pred teheransko konferenco sestala v Kairu. Ker se je bilo treba dogovoriti o strategiji na Pacifiku je v Kairo prispel tudi predsednik kitajske vlade čangkajšek, ki se je takrat bojeval proti Japoncem. Z njim je prišla tudi njegova žena, znana madame čang, hčerka kitajskega bankirja Soonga. Boli kot vse drugo, kar je Alanbrooke zapisal o tem sestanku, so zanimivi njegovi zapiski o tej ženi. Tudi iz njih se vHi, da je Igrala madame C ang v kitajski politiki veliko vlogo.
»Ta kitajski par me je zelo zanimal,« piše lord Alanbrooke, »Generali« Im us ima lokav, lisičji obraz. Toda kljub temu je bilo očitno njegovo popolno nerazumevanje širših aspektov vojne. Vendar pa je hotel Iz razgovorov izvleči zase čimvečjo korist. Madame je bila spektakel zase. Vsekakor izredna osebnost, v kateri dominirata seks in politika. Ni bila posebno lepa, imela je mongoiolden obraz, zavihan nos, da so se videle velike okrogle nosnice. Njeni lasje so bili vranje črni. Znala je dobro izkoristiti svoje telo in je bila vedno lepo obleč na. Nosila je obleko Iz črne svile, posejano z rumenimi krizantemami, majhen bolero, na glavi je imela širok trak iz črnega tila in pajčolan, na majhnih nogah pa svetle nogavice ln črne čevlje z velikimi zaponkami. V negovanih rokah je vedno držala dolg cigaretni ustnik, s katerim ae je neprestano igrala, kadeč cigareto za cigareto.«
Na Alanbrooke je žena kitajskega genera-lisima napravila globok vtis. Takšen, da se je v svojih zapiskih ponovno vračal k njej.
Konferenca Roosevelta, Churchilla in čangkajška je bila v Kairu 1943. leto, toda šef britanskega generalnega štaba Alanbrooke je pisal v svojem dnevniku o njej tudi pozneje, po vojni, da bi deeplnil tisto, kar je napisal neposredno po konferenci. V teh dodatnih zapiskih se je povrnil na soprogo kitajskega gencialisima, madame čang, ki je naredila nanj nenavadno močan vtis. Tudi ona Je namreč sodelovala z velikim! državniki na konferenci.
• zadnja stran » zasavski tednik •
Želja se jima je uresničila
Čestitke k rojstnemu dnevu, h kakšnemu jubileju ali poroki so največkrat samo formalnost, pa četudi jih izražamo iskreno ter slavljencu želimo obilo zdravja, zdra-
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: 1. kolektiv, 9. odvojeno, 10. ma, 11. Karel Erbcn, 12. ud, 13. Stari, 15. sle, 17. lev, 19. aut, 20. Oro, 21. rč, 22. ss, 24. ad, i 25. iver, n, 27. apneniki, 30. tektonik.
Nesreče
LITIJA — V torek, 6. avgusta sta na Ljubljanski cesti v Litiji ob 13.45 uri trčila motorist Boris Pečnik, ki je vozil motorno kolo LJ-19-043 in Franc Savšek na motorne kolesu LJ-19-270. Zaradi prevelike hitrosti je Pečnika zaneslo na levo polovico cestišča in tako je prišlo do trčenja. Pečnik, njegova žena In Savšek so bili pri nesreči lažje poškodovani. Na vozilih je približno za 100.000 dinarjev škode.
ZAGORJE — Na Industrijskem tiru v Zagorju ob Savi so v torek zvečer natovarjali na tovornjak IJ 136-53 hldrl-
vo potomstvo, blaginjo in srečo. Da pa se lahko vsaj ena od teh želja tudi izpolni, kot je bila izrečena, dokazuje živa primera: kmet Josef Lex in njegova žena Marija iz bavarske alpske vasi Tru-chtlaching.
Ko sta se pred petindvajsetimi leti poročila, sta dobila za poročno darilo tudi otroško kad, izrezano iz lesa, z vgravirano željo: »Veliko sreče in blagoslova za šest fantov in šest deklet!« Nedavno tega je zakonski par I.ex slavil srebrno poroko. Med številnimi gosti, ki so
rano apno (voznik Rudolf Hrovat). Kamion je stal na slepem tiru. Po tem tiru pa je pripeljal industrijski vlak in zadel tovornjak. Lokomotiva je rinila kamion pred seboj še nekaj metrov in se nato ustavila. Škode na vagonih in tovornjaku je za približno milijon dinarjev.
TRBOVLJE — V četrtek zvečer sta pri gostilni »Rudar« v Trbovljah trčila osebni avtomobil LJ 38-56, ki ga je vozila Milenka Dukinano-vič in motorist Adolf Marčen. Voznica je zavijala na levo proti dvorišču gostilne, ko je po cesti pripeljal motorist. Dukmanovlčeva ni upoštevala, da Ima motorist prednost. Sopotnik na motornem kolesu Ivan Zuprl se je pri padcu laže ranil In so ga odpeljali v bolnišnico.
jima čestitali, so bili tudi otroci slavljenega para: šest sinov in šest hčera, točno toliko, kolikor jih je zaželel znanec, ki jima je pred četrt stoletja podaril otroško kad.
Osli kot reklamne
table
Zupan mesta Capri Carmi-ne Ruotolo je z novim razglasom izrecno prepovedal, da bi osle opremljali z reklamnimi napisi. Prepovedane so tudi vožnje avtomobilov z zvočniki in razdeljevanje reklamnih letakov. Skratka: javnim razglasom, ki kršijo moralo, ovirajo promet in kakorkoli kalijo mir, na tem turističnem otoku, je enkrat za vselej odklenkalo!
Parkirni prostor na
kolodvorski strehi
•V Stuttgartu nameravajo z ogromno betonsko ploščadjo prekriti velik del strehe tovornega kolodvora. To predvideva načrt, ki ga za zdaj še proučujejo. S tem bi pridobili parkirni prostor za
5.000	avtomobilov.
Strokovnjaki s projektivnega urada ne vidijo v tem načrtu prav nič nemogočega, saj je prostor zelo dobro izbran. Pozneje naj bi s tega parkirnega prostora vozili v ■ središče mesta posebni avtobusi.
SLOVENSKI FILM »SAMORASTNIKI« (proizvodnja »Triglav film« Ljubljana) je dobil na Jubilejnem X. filmskem festivalu v Pulju več nagrad In priznanj. Igor Pretnar Je dobil nagrado za režijo, Majda Potokar nagrado za najboljšo žensko vlogo, Vojko Duletlč diplomo za scenarij; zraven tega pa sta bili nagrajeni še fotografija in scenografija. Ker je ostal po krivici brez nagrade še Bojan Adamič za glasbo, je mogoče zaključiti, da so bili vsi elementi filma »Samorastniki« nad povprečjem, kar pomeni, da je film v celoti, estetsko In umetniško, velik dosežek jugoslovanske kinematografije
ifcitnnblia n {etn
GHRISTINE KEELER
Q Na križišču med polsvetom in viso-0 ko družbo je Ward opravil posebno £ nalogo:	seznanjal je lepa dekleta
£ preprostega porekla z angleško pro-0 minenco. Dve njegovi najslavnejši 0 varovanki:	Vleki Martin, poznejša
£ prijateljica maharadže Coch-Beharja, 0 ki se je smrtno ponesrečila v avto-0 mobilskl nesreči, in Maureen Svvan-0 son, današnja lady Ednam.
Stephen VVard je Christino Kceler leta 1959 kot sedemnajstletno dekle sprejel v svoje ita novanje: »Njeni starši so ml bili zelo hvaležni, da sem se zanimal zanjo.« Ward Je Imel takrat ha bregu Temze letno hišico, ki je spadala h gradu Cllveden lorda WUUama Astora, člana gornjega doma In direktorja liberalnega »Obser-verja«. Kot prijatelj lorda Astora Je Ward s svojimi gosti — kadar se mu je zahotelo — uporabljal njegov plavalni bazen. In prav tam je Christlne Keeler nekega vročega julijskega večera leta 1961 začutila potrebo po osvežujoči kopeli, ki Je Imela tako usodne posledice.
JULIJSKA NOC 1961
Medtem ko Je Ward oblečen stal na robu bazena In Je Christlne Keeler gola plavala v bazenu, sta * Iz leme nenadoma pojavili dve
osebi v belih smokingih; lord Astor In njegov gost Jack Profumo, vojni minister njenega veličanstva, vnuk iz Italije priseljenega barona in kot solastnik zavarovalnice »Provldent - Mutual • Life - Assurance Assoclation« — milijonar.
»Ko sem prvič srečala Jacka Profumo, je bil v smokingu, jaz pa sem se nekako poskušala zakriti z brisačo. Lasje so mi štrenasto viseli po obrazu In z njih je kapljala voda. Cisto sem bila zmedena.
Zgodilo se je takole: tista julijska noč 1961 je bila za angleško poletje nekaj Izrednega, vroča In soparna. Bila sem v nekem klubu, kjer sem srečala simpatičnega mladeniča. Njegovega Imena se, zdaj ne spominjam več. Namenjena pa sem bila k svojemu prijatelju Stephenu Wardu, ki je vikende preživljal v letni rezidenci lorda Astora v Cllvedenu.
Fant iz kluba ml Je bil všeč, zato sem ga vzela s seboj. Spotoma sem na avtomobilski postaji blizu londonskega letališča opazila neko dekle. Ustavila sva avto In jo vprašala, ali bi se hotela peljati z nama. Privolila Je. Med vožnjo sem Jo vprašala, če bi Šla z nama na neko zabavo. Rekla Je »da«.
Ko smo prišli k Stephenu, seveda ni bilo nikakršne zabave, ker je bil sam. To pa nas ni motilo. Ko smo se vsi spoznali, smo se pričeli pogovarjati ln po malem piti. V neposredni bližini se je v mesečini lesketal bazen lorda Astora. Le kdo bi se lahko upiral vodi v tej soparni noči? Tako smo se šli kopat.
NIČ nas ni oviralo, da nismo Imeli s seboj kopalnih oblek, ker Je Imel Astor, tako smo ga Imenovali, v svojih kabinah vedno nekaj kostumov. Ker ni bilo nikogar, sem skočila v bazen
— gola. Stephen pa, nagajiv kot je bil — vedno je moral z nečim poživljati vzdušje — me je pričel podžigati, naj plavam gola. To sem tudi storila. Ko sem plavala, je on držal moj kostum. Tedaj se je zgodilo tole:
Nedaleč od bazena, v hiši lorda Astora, je bil sprejem. Večerja. V bazenu ni bilo mogoče ničesar slišati ln še manj videti, ali Je kdo prihajal. Tako sta se na robu bazena nenadoma pojavila dva moža v smokingih. Eden je bil Bill Astor, drugi Jack Profumo. Billa sem že spoznala, nisem pa Imela pojma, kdo je drugi. Vse, kar sem vedela, je bilo to, da sem bila gola, takšna, kakršno me je ustvarila mati narava. Pričela sem zmedeno plavati v drugi del bazena.
Tedaj je Stephen uprizoril še eno svojih vragolij. Vrgel je moj kostum nekam v travo. NI ml preostalo drugega, kot da sem skočila iz bazena in se ovila z brisačo, ki je ležala tamkaj. Toda najhuje me je še čakalo. Zaslišala sem še druge glasove. Prišli so Billovi gostje, njegova žena — bivša manekenka Browen —' Pugh ln Jackova žena Valerie Hobson.
Kot da še sedaj slišim njene besede;
»Mar nimate kostuma?«
Tedaj ji nisem mogla pojasnjevati, zakaj Je Stephen vrgel moj kostum, niti zakaj sem se kopala gola. Samo neodločeno sem pokimala z glavo in vzela kostum, Iti ml ga je ponudila.
Vsega, kar se Je zgodilo, razumljivo, nisem mogla predvideti.
Po vsem tem se nismo več hoteli kopati. Oblekli smo se; Bill nas Je povabil v hišo.
\ (Se nadaljuje)