.Gorica*
i haja vsaki toirk in soboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poproj.
Uredništvo
s«' nahaja v .NaroilniJTiskarni*,
ulica Vctturini št. 9, katnor je
naslavljati pistnu.
<Sefrankirana pinma
se n»> sprcjeniajo, «>nako 8(> ne
uvažujojo pisma brcz  podpisa.
RokopiKi
dopisov se ne vračajo.

TBLBFON St. 201.
.ttorira"
stane na leio 10 K, za pol let»
b K. za četrt leta 250.
se nahaja v „Narodni Tiskarni*
ulica Vetturini   St. 9.
Lvl oftlaflr
$e plačuje od čveterostolpn« petit
vrste po 14 vin., za večkratni
natis pnmeren popust.
Poaamezn«' Itevilke
stanejo 8 vm. in se prodajajo v
raznih goriških irafikah.
St. 21.
V Gorici, v soboto dne  15. marca  1913.
Leto XIV.
Brafje Hrvafje.
Od zadnjega sestauka, ki so ga iiue-
li zastopniki S. 1.. S. in pa zastopuiki
-Strankc prava« v l^jnl^ljiiiii in ()|)atiji,
jc stopilo vprasauje vzajenuiosti bolj \
o/.adjc, ker jc hilo toliko in toliko dru-
ge^a dela. ki jc čakalo rešitve. Sevcda
med tcin časoin liismo pozabiii na brat-
ske zveze onstran Sotle in smo s skrb-
nim ocesom inotrili do^odkc na hrva-
skih tleh, kjcr /.c skoro eno cclo !clo
\ lada absolutislična roka kraljcvc^a
komi^iria. Kinalii bo obletnica tega do-
•<odka, ki ga niina skoro para \' politicM
z^odoviui evropskih narodov. Ob !ej
obletnici priuasa glasilo >.Stranke Pra-
\ a - priiueren člaiick. ki i>odaja nckoliko
nre^ieda čez dogodke tei^a osodepohic-
Xi'a Ida na I IrvaŠkeui.
Zadnjo sredo ie preteklo ravno cu>
kto, kar je sklcnila »Siranka Prava- -
hrvaško-srbsko koalicijn pakt. zvtv.n, ki
pra\ i. da se lin.-gospodarska vprašania
obravnavajo vedno sknpno. NiC vcč. .ii
nič liiani si- nj sklenilo takrat.ker \ drn-a
\ prasania sc >Stranka Prava- po svo
km pmgraiuu ni mo^la spušcati. Sc\e-
da ic tako.i /avršalo v Hudapešti in O-
'±\\ sc uaenkrat zaglcdali v (em paklu
ucko dižavi ncvaruo /\ezo. katcra pi>
null miienjii in iiuda imlvncga dru^e:-1';1
uamena. koi da m: llnaška kar silmn;;
odcepi od (>^crskc. in rut tcin spo/n.i
fin < so tudi .ravnali.
I  ak»lj   oh   H.j.XtVIl    tC   \' 1! ;> t >i_>   7i-i;/r   n.|
Mrvaškcm so Mazari stonli vse potreb-
IK- knrakc. d;i 'hi jo, cc Ic mo^occ. -c
oiicnin^oCili, (j;i i,j ,,, končali, šc prcdiKi
bi prišla do politične w!.ia\ c. \ sc me -
'•ioC'L- st\ ari so i>l>fč;iv;ili I Irvatom, da
!l> iili i)d\rnili od tc name w. lod.i ni šlo.
N',\ a /\c/.a sc ic dr/ala irdno in si.^nr-
lio. kcr ic \cdcl;i, d.i jc /a cclo dc/ciu
\'clikanskc \a/.nosii. I a /\c/.a pra\;i-
šc\- s koaliciio ic poincmhi ao\, krcp;ii>
k<»rak \- lirxuski poljtiki.
i'l'vi \a/cn ein i'raxaskc polilikc ic
Inio kodificiraiiic, ntricnic pro^rania '.
lsl^ in drnui i;ikt je bila z\c/a s koah-
L'ijo. >.||rv;it.sk;i,. pravi. da sc pri icm
1 Suanka l^iiva.. ni lioicla vc/ati. am-
P'lk ic ona n,ivc/ala koalicijo nasc. In
takn .ic naslala ta zvcza kot plod lic/-
nckra. nrcriiisljciietfa dclo\ania pra\a-
^t-'v. a tudi kot plod vsc hrvaskc proii-
mažarskc politike.
I'ii jc- bila ta zveza res \azna in tu-
di nujno potrcbna. nain kazejo \sc divic
in res Ticzniiii.sk«) zavitc nakanc, ki so sc
tiiipcrilc od rnazarskc strani tckotn ene-
kra leta proti Mrvatoin. \ sc^a tc^ii, ka;
so v zadnjem letu Hrvatje prestali od
nuizjirskc vladc, vscjca tcga bi ne bilo,
ako hi ne biii pravaši paktirali s koaii-
C'JO- '' a zvcza je pomoiiila za Mažarc
hlld »dJirec, ki pa so ^, st.Vt.da UK(j
znali vrnjti.
Mažari so posknšali na razne na-
^inc zadaviti novi politicui pojav na
Hrvaskcin, kcr jc bil ta pojav povsem
nckaj dniRcjra kot prcjšnji. Prej so se
navadno strankc cepile, sedaj pa so vi-
deli Mazari, da sti sc dve stra.iki zdrn-
zili v eno. «Strankji Prava, in koaliciia
•sti s tcin pokazali, da raznmevati dani
Položaj in da skusati biti dani nalo^i na
Vs«ik način kos.
Scveda Mažari niso odjenjali in pri-
wl je komisarijat. Kaj pomeni ta beseda
™ nrvatc, to smo že večkrat pojasiiül
»> tudi krizcvcßa pota, ki jra l,odi hrva-
&KO ljudstvo od onega due, nočenio več
I uiavljati. I o tolikili prestanili krizali
in križili se bii/.a zopet nova za^onetka:
linaik'iio vpiašanje. Po na^odbi inia <;
tt.ni pravico doloeevati sabor, sabora
pa ni. Tak sabor, ki bi preloinil z\c/m
med |)ra\a.si in koalicijo, pae ne bo pri-
se 1 nikdar skupaj in zato se sliši od ma-
ž.arske strani, da bodo f^ažari saini ' )
sl\'ar rešili in v niažarskein zborn dolo-
e'.li kar brcz Mrvatov iinančno /adc\o.
Ma nc Mrvatoin \ prilo^. to si pae laliko
inisliiiK).
Tudi \prasanie nradne^a jezika pn
/clc/nicali na llr\aŠkem se je te dni zo-
pet sprožilo, scveda zoper Mr\atc. Mi-
\'aski jczik lioeejo odpra\iti po \ sci siii
ip üidi niinister za lirv;±ške /ade\c \
Pndape.šJi. pi. .losipo\icli. ^e ic izra/;!
proti lirvaškiin te/niani. kar ic razbnri-
!<¦ /no\.i politicnc dnlio\e. I klinb tcin".
da stoji i/rccno \ na^odbi. da ie nraJ'M
jtzik pri lir\aških /eleznicab hr\aški.
\cndar scdai tc^a tir\ati nc niorcjo do-
sec i.
K'eeiino. da /vc/ii pra\'ašc\' in koa-
Ik ijc ni rodila va\'iio očitnili nspdio\. ,i
/abranila je iiiarsjkaicro iiia/arsko ir.i-
kano. Ta pakt ic bil Wa/ai'oin od za^cl-
ka na poti in na po'i iim jc sc dalles. Mm-
di so bill ina/.arski napadi na to /w/.->.
a dosc^li nisi» nic. \ sj posknsi. da !m
|'i'a\aŠc in koalicijo ra /d\ oiili. so \\.,-
/aroni  tcineliito  i/pndlctcli.
( )h obletnici m: üidi mi / \ csclicin
sl'"ininjanio na ta \ elc\a/cn Piiliticen
laki. ki ie \clikiii posledie nc Ic za Hr-
^ak1. anipak />( ^clotno j!i^i's|,,\-an:,!.;o
P'ditiüio in kultiinio ^ibanic. SoliJar-
1!lls! in sknpnost inora iinponirati ra-
^protnikii. / edinostio in sinortenim de-
loin lioiihi cnakr, niočni in /ma^o\ ui n;-
^¦.ospodarskcni  in pc,|itičiicin polin.
SfalisHka avsfrijskih
hranilnic.
Marsikdo Imi siccr skoini^nil z ra-
nieni. ko bo eital ta naslo\- in inorda tn-
di /a.^odi nial. čcš. kaj nas bri^aio br:i-
nilniee \ tell slabili easili. ko čiovek iii-
"¦a "iti do\-oli za pora\na\o stroskow
ii;1 da bi se liranil stotake. No, pa \cn-
l':|:" bi to nc bilo čisto npra\ičciio. kajtl
sc vedim. livala Mo^n. imaio tudi pra\c
liranilnicc posla, četudi ^otovo iiekai
n|anj kot bi inorda iinele v drn^ačnili
razmcrali.
P'ra\ili dciiarnih zavodov / iincnoni
•¦liriiiiilnicii.. ja pa siccr prav inalo, \ e-
činoma so znaiie pri nas »posojilniee-r.
ki pa poleii posojilniskili pi^slov oprav-
l.iajo tudi liranilne. \ naslediijeni boui.»
«ovorili Ic o [iravih »hranilnieali.
(Sparkassen) in podali nekatere tocke
na podiakri uradnekra izvestja za I. 19in
/-a I. 1011 in 1912 scveda taka izvestja
še niso dovršena.
Vseli avstrijskih hranilnic je bilo -.-
letu zadnje^a ljtidskc^a štetja v av-
strijskili deželah WU. Najvee jih odimde
na Cesko (240), vse dru^e dežele sn
Pod stcviloin 100. Tako pride dalee za
Ceskiin Moravsko, a ima !c SS hranil-
liie. Nižje avstrijska dcžela je na tretjein
mestu in ima S.? hranilnie. Štajersko jili
ima Ie r>7 itd. Kraujsko inia 1.^ hranilnie,
celo Priniorsko pn komaj 4, nainrec
Istra 2, Trst 1, (loriea I (t. j. .-Mont«).
Na Češkem pride na vsakili 2$.22b Ijudi
ena Inauilniea, pri nas pa na vsakin
201.721 Ijudi komaj ena. V tcin oziru jc
OoriSko najslabcjse. na Kranjskem n.
pr. pa raznieroma dobro, kcr pride /.c
na vsakili 4U..W1 Ijudi ena liramlnica.
Tc liranilnicc  so dclouia občinskc. de-
loiua privatne. dru.štveiie. Tu stojijf) Ce-
In ua   pr\cm   mestu. kajti   tain   obstoja
22S občinskili  lirauiliiic.
< ilede o b r c s t u e s t o p i n j e je
preeej različnosti, od ^ j do r>] -. odstot-
kov sc stiče obrestna mera od \'!(»zeiie-
:ssa kapitala. \ eCina hr;milnk pa obres-
tuic 4''. l.c \r (ialieiii. huko\ini in I >ai-
niaeiii jib ie bilo nekai. ki so obrcsto-
vale po r>' < celo |)o 5''./.. Na Ceskern
pa so tudi take .ki nc dajo več kot
.V ¦.'' . iioriški Mont jc obrestoval p>»
4''. /a posojila na hiootcke. posest\a
ltd. jc sL-vcda obresti.a mera nekoliko
\ išia. Pri ^orišketn Montir znaša pn
se \cdno M. I'Jim 'c ?'¦ . \ cčina hra-
nilnic ie računila za posoiila \- 1. 191o
obresti po 4'^'-. a nekatere v ( ialieiii
in l)iiko\ini tudi do (r-. po 7- in ena
cclo po >' • .
štc\ ilo hrauilnili knjižie ic znašalo
koiiccm I. l(>]n 4.2<)2.ln^ in jc poraslo
(<d I. l(^i«) skoro /a en niilion. Samo n.i
Ceškeni ic liil.i skoro poldru^i niilion
titzadexnih knii/.ie in število je poraslo
\   I.  l(>]n /a  5W.547.
Na t ioriškeiu je bilo monto\ i;i ¦
hranilnih kn.ii/ic 7.^.«»-45 in \ tekn I. l'^l«'
jih ie i'iriraslo 57.\
/naeilno ie. iz kakih kr<>;4<)\ ie nal-
\ cc \ la'^atcljc\. uamrej iz revnili. NaJ-
\eč \'!a^ate!je\ jc / nuiliini svotatni. ki
komaj dnsc^aio inmi k. Ti inuijo r-ri
\sch a\"strij^kiii hraiiilnieali po številu
;"¦"'•""'" V(ičiiio. Piolj kot rasteio s\'ote.
niaiiiše ic štc\ilo \la:^a:e!ic\. Takih p(>
jo.onii K in \ eč ie sko/j in sk >zi pra\
inalo. pri nas ua (loriskein oribli/no na
\ ^akih sto eden.
Na ( inriškcni. kjcr pride kak<M' ra>-
\idno Ic M«mi • v poštev. jc l^ilo vlo-
/cnc^a I. l«Mo 7.hl 1.77s K denarja in
siecr skoro za 5iiii.iiiiii k \eč kot 1. lt»no_
Krasen napredek sc opaziije posebno
na Ccskciii. ()d Ida P»ii(> do loin so se
pnvevale xlo^c \ čcskih liranilnieaii
skoro /a  JOi) niiljoiioN   krnn.
\ se^'a deuaria jc bih« \ lozenc^a ''
a\-str. hramluiee I. 1'do 1.7ii^,d21.>J
kron. Izplaealo pa so je \- istcm času
l.i>ln._)5o.^57 k. lako da so vlo^c pre-
se.calc izplacila /a preeej lepo sicvilo
krou. \kn \ /aniciuo \ cs v hraiiiluicaa
nalo/cui kapital m &\ preraeunimo aa
šte\ilo prcbivalstva posameznili dc/iM
sploli. tcdaj pride nujvee na osebo ua
/Kornje Avstrijskein, t. j. 5,\S K na vsa-
ko oscbo. Na Češkeiu pride 2V5 K na
cscbo. na Kranjskeni pride 21,^ K na
osebo. iiri nas na lioriskeni l>7 K na ose-
bo, \   kršiii  Istri pa Ie 17 K  na osebo.
Od svoiih dohodkov liranilnicc nc-
kaj deneio \- rezervo, preostalo pa raz-
dele \ dobrodelnc uaiuene. I.. l°10 st«
razdelilc lirauilniee sknpno 11,J12.17^
k t. j. cclili 41' < od svojih dohodkov.
Med iiosamezuimi liraniluieami pride
najvecja svota ua list, poteni na Ko-
roško in na tretjeiu mestu stoji uoriski
"Mont», ki ie razdelil 50'V svojib dohod-
kov. t. i. 70.743 K v di.brodelne iiame-
ne.
Ivezerx ni zakladi avstrijskih hranil-
nic so znasali I. lUIll sknpno .vl,.l^.57,^
K, raznn se posebncRa rezemiega za-
klada \- znesku ,U inilijouov kron.
Ako si od tetra prcjrieda, ki je siecr
napolnjen Ie z uirtvinii stevilkami, že-
linio kakejra uspelia, poteni bi si želch
vsaj tega, da bi ta ali oui, ki jc tc vrsti-
cc eital morda o stvari na splošno ne-
koliko razmiSljal, kcr bo tako sprevidel.
da ikljub raznim ^rizam in polonioin >e
ne sViemo obupati, ampak delati na kr-'-
spodarskem polju ravno sedaj s podvo-
jeno inočio. kakor \idinu). da to dekiio
po druj(ih dcželah. posebno pa naši sc-
\ erni bratje na Ceškem.
Vo]na na Balkanu.
Turška križarka    Hamidie     bomhardl-
rala štiri urške parobrode.
Iz Letinia se poroJa. da so tja došlu
iiradna poročila. da ie tur.ška   križarka
hamidie» pri Sv. h aim medu\ anskem
s strcljanjeni težko pošk(jdovala ^r.ške
parnike    Christo     .Maritis .      \ eiiietis.
Krtis- in ¦¦Triiilia . I »\a tell |)arnikov,
ki sta iniela naložene^a živila za ^rško
\ojno sta ^e vnela. I »rtivJa dva paruika
sta pripeljala \ S. Iv. srb. \ojast\o iiinui-
niciio. a sta ra\iH) končala izkrcavatl,
ko ie začeli» bombardiraiiie. Med bom-
bardiraniem ie našlo okoli in oseb sinrt.
I radno sc poroča. da sc je nal'.aial
med lioinbardiraniem \- sv. ivanski luki
tudi parnik avstriiskejia Llovda Scu-
tari . Malo pred boinbardiraiiiem se jc
podaial erno^orski prine Mirko na
kraljc\ i iaiiti iz Hara \ I Hilviui. da bi ^c
od tarn podal na homo polie h ;sreneralu
Martino\'ič. Prin^ N^irko pa se je izktval
pri Sv. Nikoli in iahta. ki ic za^lcdala
tursko križarko Hamidie se ie zatekla
\' Sutomore.
lUmajska aiicncija -Herzog' ie do-
bila >z Cetinia poročilo. da ie bombardi-
ranic pri Sv. hanu prowrooilo ogroin-
no skodo. Orska ie odposlala v Prac
vcj torpedovk.
Hamidie - poškodovana.
Iz P'od^'oriec se jaxlja. da je srbska
.irtiljeriia \ I »raču strcliala na tursko
križarko Hamidie ter jo tudi zadela.
1 Hamidie^. ki ie koj /ajnistila luko ie
baie poskodovana.
Pogoii balkanske zveze.
Holgarska brzoja\'na ageneiia Poro-
ea: \ lada je odposlala zastopnikom ve-
I'.sil odgovor na ponudbo glede posre--
doxania. \ tern odgovoru sc iziavlia. da
spreimejo zdru/.ene balkanske državc
|iosrcdo\anic velesil Ie pod sledivimi
pogoii:
1.  Kot temelj za po^aianja jilede no-
\c meje Turčiie se smatra črta Rodosto
rt Malatra / izkljucitviio jjalipolske-
ga polotoka. ki ostaue turski. \'se ozem-
lie zapadno od te čtre z Odriuoni m
Skadrom vrcd se mora odstopiti bal-
kanskim zdriiženini državain;
2.   Tureiia se odpove otokom \   r!-
viejskcm morju;
.\ Turčija se bo morala odpovedari
vseni zahtcvam glede Krete;
4.  Turska vlada se mora v priticipu
obvezati, da plaea    vojno   odskodnino
balkanski zvezi; visina te odskodtiiue se
bo dolocila pri niirovnili po^ajaujih.
Tureiia mora plaeati tudi odskodnino ?.x
skodo. ki ie bila    prizadeta   balkanski
z\czi prcd vojsko;
5.   Halkanska    zveza   si    pridržuje
pravico pri definitivnih niirovnili poga-
ianjih sistemizirati stalisce svojih poda-
nikov \- Tureiji ter svojc gospodarsko
dclovanje   \-   turskem cesarstvu kakor
tudi urcditi vprasauje gledc narodnosti
ter si zasignrati Rotove privilege pra-
voslavne cerkve in gotovc državne pra-
viee svojih rojakov v Tureiji;
(i. \'ojne operacije se nicd niirovni-
iiii pogajanji ne prekincjo.
Inmkovccv po 10 K, M komadov po. s
K in 57 komadov po I K. Coloiubam Ie
jniül pri sebi Ie par kron. Skupua svota
ponarejenega  italijanskega  denarja, k?
so ga nasli pri aretiraucili in drugje,,zna-
sa 31)40 lir.  Ni še koiištatirauo,  koliko
ponarejencga avstrijskcga    denarja   so
razpečali. Razpečevanjc sc je vrsilo  s
tern da sta hodila arutiranca po «incisili
¦trtfo'viiiali od Vcrdiicvega tekalisea do
Uosposke ulice, ondot nakupovala bla-
¦ ra za niajhne svotc tcr si pustila menja-
vati ba.ikovcc. Nckatcri ogoljufam tr-
govci  ki so spoznali bankovcc za falzi-
iikatc, so jili ncsli takoj na policuo.   ¦
Aretaciia sc jc izvrSila v (Josposki ul.c,
kostaschotclatičkaločiti.      Kiiialiipo
aretaciji pa je iiašcl trgovski sotrudmk
Aloizii Bitcžnik v ve/i hiSc st. S. y (m-
sposki ulici zavoj, v katcrem jc bilo ^
bankovccv  po 50 it. lir. 88 baiikoveev
po 10 lir, «>J bank, po 5 lir, I bank, po M
kron, vsc ponarcjen dcnar in en banko-
ni bodctc odprti na praznik   sv. Jozefa
tiidi popoludne.
Vojaski nabori v Ciorici za goriško
okolico. V pondeljek so   se   predstavilr
vojaški   naborni   komisiji   Podturnom
mladeniei   iz  sledečili občin:   Vrtojba,
Solkan, Prvaeina, Opatjeselo. Vseh na-
bornikov jc bilo 150, od teh jc bilo potr-
jcnili .U        V torek so bili na naboru
iuladeiiiči iz Kojskega, Šempasa, Ozelja-
na, Oscka. Vsch nabornikov jc bilo 148,
od' tch potrjenih 40. -    V sredo so se
prudstavili vojaški naborni komisiji mla-
deniči iz Locnika,   Dornberga,   Hilj    in
Sovodenj. Nabornikov je bilo 133, od ten
je bilo potrjenih 3N.      V četrtek so se
prestavili naborni komisiji inladeniči Iz
St. Petra, Št. rerjana, Mirna in  Rene.
Nabornikov je bilo 154, od teh je    bilo
porjenih 3f». V petek so   se   predstaviü
naborni komisiji mladeniei iz Št. Andre-
ža, Podgore in tnjei. Nabornikov je bilo
69, od teh jc bilo potrjenih 10.   - Z inie-
ljarc Vstopnina: sedezi I. 1 K. II. 80 vin.,
stojišCc 40 vin., otroci 20 vin. Pnča-
kuje se obilne udeležbe!
Vipavska železnica je prevoziia v
„oven.bru 1. 1912 11.500 oseb in 820u
kvintalov blaga. Dohodkov pa je lmela
v tein času K 16.300.
Most v Batujah, ki bo vezal rihen- ,
bcrško stran se je začel graditi.
Redke take občinske volitve. Te dm
so se vršile na 2agi pri Bovcu obdnske
volitve, katcrih se je udeležilo 11 stare-
sin in po vrhu še občinski s'uga! Pac
redke take občinske voütve na (loris-
kcrn, ko je skoraj povsod sam ravs 1:1
kavs!
Tatovi se še vedno pojavljajo    na
Vipavskem. Tako n. pr. so ulomili v no-
.       ¦ „                           II._•.!..      -»tils/A
vec za 10 K, ki je pa bil cloner. .'o./^-
dovanja sc nadaljujejo. Aretirana sta iz-
javila ,da sta prišla v Ciorico iz   I rsta.
Konštantinov jubilej.  Včeraj  se U
vršilo v knezonadškofijski palaei v <<r>-
rici pod prcdsedstvoni našega prevzvi-
šenega    knezonadškoUf    posvetovanje,
kako dosiojno proslaviti v naši nadško-
riji KonstanVinov jubilej. Kakor jc znano,
jMiiinulo Ictos 1000 let, odkar jc rnnski
cesar Konstantin dal prostost  naši sv.
veri.
Komisija za regnlacijo Soče in nje-
nih pritokov si je ta teden ogledala na
lieu mesta vsa obrambena dela. V pon-
deljek bo  inicla ta komisija svojo scjo
pod predscdstvoin   namestnika    prinai
Hohenlohc v svrlio, da določi dclo. ki se
ima izvršiti od aprila do decembra t. I.
Pregledovanje računov c. kr. okraj-
nega šolskega sveta za goriško okolicn
se nadaljujc. Dosedaj so prišli  na sled
raznim ncrcdnostim.
Pobeglega pisarniškega oficijanta
pri c kr. okr. šolskcm svetn v (joriu
Rozine ni sc od niknder.
Vodovod v Stračicah bo jutri od 7.
do 12. me dopoludne zaprt.
Trgovine z jestvinami bodo v na-
šem niestu jutri odprtc od 8. do 12. do-
poludne.
Ka| so vsega zmožni Hudje! Pied ča-
som je ponudil kmct Anton Mungerli u
Ročinja upokojenemu župniku na Sreü-
njem, g. Kadcnarotti, par lepih volov za
tuio 400 K. Ker je župnik Kadcnaro uvi-
dcl, da vola sta vredna 400   K, je   bila
kupeija sklenjena in knialu nato je žup-
nik poštel Mungcrlijii 400 K.       Cez par
dni pa se jc zupnik iiemalo začudil, ko je
videl, da pelje one vole, katere je kupil
od Mungerlija, poscstnik Oabrijeleie I .
Roeinja iz lileva tidcč, t\-\ sta vola njc-
gova lastnina. Zupnik jc knialu uvidci,
da je bil nasamarjen. To je prišlo do u-
šes kanalskih orožnikov, ki so MuiiRci-
lija ovadili državneiiui pravdništvu. Dr-
žavno pravdništvo je naperilo   obtožbo
proti Mungerliju, in tozadevna obravna-
va se je vrsila te dni pred goriškim o-
krožnim sodišeeni. Kot priča je bil poklr-
can seveda tudi župiiik g. Kadenaro, ki
je pa Mungerliju njegovo dejanjc odpu-
novanini dnem so se vojaški nabori za
goriško okolico končali.
Vojaški nabor v Kanalu. Danes sc
je vršil vojaški nabor v Kanalu za sle-
dcče obeinc: Kanal, Deskle Auhovo, Ai-
ba, Iv'oCitij, Kai. Vseli nabornikov je bilo
150, od tüh ic bilo potrjenih 30.
Dražba   občinskih   lovov.    Miiuilo
sredo predpoludue se je vršila pri c. kr.
(ikrajneni glavarstvu   v   (iorici draz!:a
občinskih lovov za sledeče občine: Do!-
Otlica, Kanmje. I »obravlje, Skrilje in Sv.
Toniaž. Dražba je bila jako živahna.
Vspeli dražbe je bit sledeči:    Lov    v:\
|)ol-()tlici je bil cenjen 140 K; na drazbi
jc doscgcl 501 K: v zakup ga jc vzel ^
Franc ßratina z Dol-Otlicc. Lov v Ka-
iimjali je bil cenjen 150 K: na dražbi le
doscgel 39() K in kra je vzel v zakup ?..
M. Jourdaii iz Oorice. Lov v Pobravljan
je bil cenjen  loo K: v zakup ga je vzel
g Albin Tominz iz (iorice za 240 K. Lov
v Skriljah ic bil cenjen 00 K. v zakup ga
jc vzel g. Albin Tominz za    V"   krön.
Lov v Št. Tomazu je bil cenjen 200 K:
v zakup ga je vzel z. Franc Kravos iz
Skrili za 410 K.
Danes predpoludue pa se ic vrsila
dražba lovov za sledeče obeinc: (iabe-
rje pri Aidovsčiua. \'el. ^ablje. Šuiarjc.
(iojace in  X'rtovin. \spch dražbe, ki je
bil azelo živahua, je sledeei: Lov v Oa-
berjah je bil cenjen 100 K: na dražbi .fc
dosegel 415 in ga je vzel v zakup K.J.f-
onard Panzera iz Trsta. Lov v Yel. 2ab-
ljah jc bil cenjen 50 K: v zakup   ga   ie
vzel za 221 K. g. Just. mark. Obi/.zi Iz
(iorice. Lov v ^niarjali je bil cenjen inO
K; na drazbi pa je dosegel 000 K in ga ic
vzel v zakup g. Blagonja Josip s Svl-
nega. Lov v Oojačali je bil cenjen 137 K;
v zakup ga je' vzel L. J. Seculiu iz Oo-
rice za 413 K. Lov v Vrtovinu je bil ce-
iijen 240 K; v zakup   ga je   vzel g.   H.
Jourdan iz (iorice za 500 K.
V Renčah se vrse danes obcinski1
volitve in se bodo nadaljevale v ponde-
ljek.
Kupci pozor! »Mlekarska zadniga,
sirarna«, na Hači pošta Podbrdo, ima za
prodati veliko hlebov poluoinastnega s!-
ra. Cena je: Na debelo za kg 1.08 h, na
drobno pa L72 h. (ioiovo Vani ne bode
žal, ako pridete pokusit naš izborni pla-
stil. Zato je sodni dvor Mungerlija opro-
stil. So pač redni taki slučaji!
Predaja sovodenjskega    županstva
novoinienovaneniu upraviteljstvn se bo
vršila v torek popoludne.
Občinske volitve vGrgarjü, ki so s-.-.
vršile pretekle dni, so se mirno zivršile
Za starešine so izvoljeni povee'ini pri-
staši S. L. S.
Piva smo popili Ooričani v deceni-
bru 1. 1912 1012 hl.
Odprti lekarni. Od 16. do Ž3. t. in.
bodete imefi ponočno službo lekarn*:
(i I i u b i c h - T r o m b a-. Ti d ve leka»--
ninski sir, ter domačedništvo podpirate
s kupčijskimi naročili.
Častno občanstvo. Staresinstvo v
Cerkneni je imenovalo bivšega dekaiui
veleč. g. 1. M u r o v c a, sedaj dekana v
Črničah za častnega občana. Čcstitamo;
Nevarno je obolel preč. gosp. Am. |
(j e r b e c, kurat v Kalu na Kaualskem.
Pozor Ročinjci in sosedje! »Marijina
družba« v Ročinju priredi drugi Veliko-
nočni praznik veselico v prostorib g. M.
Kamenščeka ob 3. uri popoludne. Vspo-
red: 1. »Mvaljen bodi Jezus Kristus<>,
pesr.n; 2. »Najlepši kinč«, dvogovor: 3.
Sardenkova igra «Mati   svetega   vesc-
či od sobote na nedeljo na Uriah v luso
Ivana Štoklja tcr iskali svinjino, a so bib
še pravočasno odpodeni. Potem so sc
podali v vas Furlani, kjer so pbiskah
klet posestnika Lranceta Mrevlje, a su
bili tudi odtod pregnani, nakar so jo u-
darili v Vel. Zablie kjer so skusali ulo-
,niti vnekohišo. aseiimtoniposrcčiU».
Poslopje za laško vseučilišče v Gra-
dišču ob Soči išče baie vlada. (iovori se.
da je v dogovorih za poslopje g. Patuna.
V Tržiču je bil v srcdo trgovinski
minister dr. Schuster tcr si ogledal ta-
niošnio ladjedel'iico.
Kužne bolezni na Primorskem.
Lradno so naznanjeni kot oku/eni s!e-
deči okraji. Kuga na gobcu in parkljib v
Kopru, Pnliu in Trstu. Crnica: v Sežani
in v Yelikem Repneni. Svinjska kuga:
Skoro v celi Istri in v Trstu. Rozapila v
poreskem okraju v Istri in kuria kolera
v Furlani.M okoli Tržiča.
Ljudi, ki nc znajo ne Oitati ne pisati
je na (ioriškcni in sicer: uaimanj jih je v
goriškein političnem okraju. okoli 15'<.
potem pride sczanski okraj z 21.98'',
potem tolminski okraj z 28.60s'<,, nakar
pride gradiščanski okraj z 31.00''. Ka-
kor se vidi, je naiveč ljudi. ki nc ziiajo
ne čitati ne pisati v Furlaniji.
Tihotapstvo baje še precei cvete na
nasi ineji. To dokazuje dejstvo. da je na-
sa finančna straža aretirala tihotapca
Jožef Franko iz Strasolda. A (lovori sc.
da ob zaradi tihotapstva aretiranih se
več oseb.
Poštno-brzojavni urad v Miramaru.
Danes sc ic otvoril v Miramaru dvorm
postno-brzoiavni urad / nepretrgano
službo, ki bo posloval ves čas prebiva-
nja prestolonadslednika nadvojvodc
Franc Ferdinanda v Miramaru.
Vincencijeva družba se ie nstan >-
Vila med Slovenci v Celovcu. Ta dni/.-
ba ima namen nodpirati reveže in sict ;-
na ta način. da se jih obiskujc in se mx-
priča. česar dotičnim primanjkuic. Po-
sebno se jih pa vzbuja k bogabojecemu
življenju in k pridnemu delu. Tako si jc
nadela ta dru/.ba tudi nalogo rešiti §t.
Rupert brezbožnega življenja.   Y    tein
kraj'u jc nad 400 diviili zakonov. — I'djc
Vineencileve družbe    so   shajaio vsik
driijji petek ob 8. uri zvečer v dclav-
skem doinu.    Yiuccnciieva   družba   s-j
vsled velikih potreb obraea na sloveii-
sko prebivalstvo s prosnjo, da bi ji jav-
nost priskočila na ponioc z razninii če-
tudi najinanjšinii darovi, bodisi v dcuai-
ju, obleki. obnvalu itd. Parove jc oddati
\- papirui trgovini hotela   Trabensinger
\- Celovcu.
»Zlata doba« jc priiiesla \' svoji
zadnji dvojni stevilki (2.3.) obilo prav
I zanimivega gradiva. Res je, kar pravi
g. urednik, da pri nas niuiamo denarja,
da bi izdali večje znanstveno dclo v tern
oziru, zato pa mora zadostovati "V. 1 a-
ta do bau. Pcča sc ta številka najvoc
z zadnjim protialkoholnim kongresom \-
Ljubljani, ki bo gotovo rodil prav obil'i
sadu. Poscbno zanimiv je referat g. ii-
rednika Kalana, ki nam podaje zgodovi-
no protialkoholncga gibanja po Sinven-
skern. 2e za časa Yalvazorja so se poia-
vili začctki abstinenčnih društev. Du-
liovsciiia se \\.  %   i"«v   >viiiivi"  "
udeleževala    te akcije    in    nepozabm
Slomšek je bil eden glavnih boriteljev
za abstinenco. Pocasi si je abstinence
pridobila trdnih tal in dandanes, po III.
kongresu, je menda žc ni slov. vasi, ki
bi ne imela vsaj enega ali več zastopni-
kov te ideje. Ore počas, morda prepo-
cas, kakor se zdi g. uredniku, a gre pa
vendar. Tudi v tem oziru lahko rečemo:
r: pur si muove!
aOletnico mašništva je obhaial
inoiisignor Tomo Zupan v Ljubljani.
Oorenjski brzovlak. S 1. niajem
se spremeni osebni vlak iz Jesenic, ka-
teri prihaja v Ljubljano ob sedinib zve-
cer, v brzovlak.
Poveljnik vse avstrijske vojne moi-
naricese je rodil 13. junija 1K51 v 'I ol-
n,inu na (ioriškem. \ starosti enega ic-
ta je zapustil svoi rojstni kraj.   Svoja
detinska leta je preživel na «radu üub-
„javici Pri Metliki.    kjer je bil n.egov
očc oskrbnik.    Prvih šest gimnazijskih
razredov je dovršil v Novem niestu. za-
dnja pa v cnein letu v Ljubljani. Stoptl
je nato v c. kr. mornariško akademijo.
Due 4. avg. 1. 1887. se je poročil kot li-
nijski poroenik I. razreda v grajski ka-
peli na Draškovcu pri St. Jerneju   nn
Dolenjskem   s   svojo   pravo sestnčinu
gdčno. Ano Trenčevo. Podadmiral Haus
je torej   rojen in vzgojen   na   Sloven-
skem. Odlikoval se je vedno vsled svoje
izredne    nadarjenosti.   Oovori   gladko
osem jezikov. med njimi tudi slovenski,
in ima v prvi vrsti le slovenske usluž-
benke -   Dolenjke — da otroci ne po-
zabijo domaeega iezika.
Imenovanie. Cesar je imenoval   za
poveljnika vojne luke v Pulju kontreaü-
mirala Evgena viteza Chmelafa. dose-
danjega poveljnika I. brodovne divizije.
Podpornemu društvu za slov viso-
šolce na Dunaju so v času od 8. Jan. do
13. febr. ll>13 darovali: 50 K: Zalogu
,Diiaskih uziR-alic   po g. F.d. Kavčiču,
trg. v Ljubljani; po 20 K: Okrajna poso-
iilnica v Krškem in Dr. Janko Babnik.
min. svetnik na Dunaju: 15 K: L'citcli-
ski zbor gimnazije v Kranju: po 10 K:
Dr. Ivo ^ubelj. sekc. svetnik. in dr. Jo.s.
.lelenc. profesor. oba na Dunaju, dr. Jo*.
Olobevuik. odvetnik v Novenmiestu. dr.
\ alentiii Krisper. odvetnik v  Ljubljani.
gdč. H. Knez  na  Diinaiu.    dr, Ovidou
Srebro. om. odvetnik  \-  Bre/.icah. (1r.
Aloka. Fatnr. zel. kom. v Trstu. Jakoö
Yolk. zas.  uradnik  na Dunaju. dr.  M.
Murko. prof, na vseuč. v Gradcu, Peter
Zink. okraini sodnik v Trstu, in PosojU-
nica v Praniu: 80 K: M. Mladic na Du-
naiu: po 5 K: Ivan Fortuna v Zaticini.
dr. M. Duden ein. odvetnik na Dunain,
dr. Albin Poznik. c. kr. notar v Rudol-
foveni. I. Liezskounig. c. kr. sol. svet-
nik v (iradcu. notar Detiček v Celju. dr.
Josip Kušar, odvetnik v Kranju. dr. Ma-
tija Lavrenčič v Koinnu in dr. Fdv. Šer-
ko. zdravnik na Yranskein; 4 K: Kvse-
bii lirasovcc. nadrevident j. /.. na Du-
naju: 3 K: Ivan Pnšar. strojevodja v Sp.
Šiški;  po 2 K:  F. Nemec v Nabrežini
(dvakrat po 2 K) in F. Fisjan. izdelova«
lec voz v Ljubljani. Ysega 276 K. Dru-
stveui odbor se vsem darovalcem iskre^
no zalivaljujc in prosi za nove darove
naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapajnc,
dv. in sod. odv. na Dunaju 1. Brauner-
strasse in.
Dopust vojakom 15. in 16. vojnega
zbora. »Militärische Rundschau^ poro-
ea, da dobe vojaki 15. in 16. vojnega
zbora, ki imajo svoje domove izven te-
ritorija tch dveh zborov. za \'elikonoc
dopust in sicer iic wsi na eiikrat, marv-jč
naknadno.
1 milijon kron se ie razdelil med vo-
jaštvo.    »Zeit'» poroca,   da Se je   med
Vsam   go-spod i n j a in
toplo   priporoewun o
KOilHSKO CIK0R1J0
= edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. ==
v korist
obniejnim   slovencem.
Iz Belgrada se poroea, da je tudi
Srhlja že prcdložiia zastopnikom vcle-
sii   ouk'hvöi"   iia   pOiiiiubo   pOSredovaüja.
Tudi (irška in Črnagora ste predict!!
odgovor na posredovalno ponudbo vc-
K si!.
Kaj pravijo Turki.
Carigrajski »Tanin« ni s poyjoji bul-
kanske zveze nio kaj zadovoljen in pra-
vi, da je bolje umreti z orožjem v roki
na eastnem polju, nego proseč na k:v-
lcnih.
Bolgarsko - ruinunski spur.
Iz Peterburga se zatrjuje, da. ^
snide konferenea poslanik'iv za pofav-
navo bolgarsko-rumuiiskega spora v
Peterburgu priliodnji teden, ker zahteva
Rumunija v očigled razburjenju runuin-
skega prebivalstva nemudno rešitev tc-
ga vprašanja.Rumunskiodposlauec Olii-
ka je v nekem pogovoru izjavil, da Ra-
rmmija obstaja na zahtevi po trdnjavi
Silistria.
Iz Bukarešta se poroča, da bo iniela
konfcrenca poslanikov v Pcterburgii ie
dve ali tri seje, ker je težko mogoče, .la
bi poslaniki poskušali zavlačevati resi-
tev tega vprašanja.
Turki naznanjajo vspehe pri Čataldži.
Lradno tursko vojno poroeilo pra-
vi. da so Turki v četrtek zapadno od
kraja Canak napravili izpad. Bolgari su
pričeli streljati z artiljerijo iir bolgarska
pehota je poskusala napad na turške če-
te. Toda Turki so odvrnili ta napad ter
razpršili bolgarske čete. prizadjavši jim
težke izgube.
Hnako so (po turskih poročilih) isti
dan poskušali Bolgari napasti turške p(,-
zicije pri Husarkjeiu in Cahilkjeju, a sr
bili vsi napadi odbiti in Bolgari so se
morali umakniti za svoje utrdbe.
Tendencijozne vesti.
»Neues Wiener Tagblatt« poroči,
da prinašajo francoski listi vest iz Bel-
grada. da je turška kriZarka »Hamidie <
nkrcala svoje potrebe v avstrijskih lu-
kah. »Neues Wiener Tagblatt« izjavlja.
da se ne sine dati mnogo vere ti vesti.
ker zavzemlje Avstrija v balkanski voj-
ski strogo nevtralno stališče.
Črnagora dovoljuje tujcern zapustiti
Skader.
Velesile so se obrnile na črnogor-
sko vlado s prošnjo. da bi dovolila civil-
nemu prebivalstvu Skadra zapustiti me-
sto. Crnagora je odgovorila, da je ze
zacetkoiti obleganja Skadra diplomatič-
ntmu zboru napravila tako ponudbo, a
diplomatični zbor takrat ni smatral zn
potrebno poslužiti se te ponudbe. Crno-
gorska vlada je pripravljena ponovitl
svojo ponudbo, toda iz raznih vojaških
In političnih razlogov ne more dovolitu
da bi vse skadersko civilno prebival-
stvo zapustilo oblegano mesto.
Splošen napad na Skader.
Srbsko vojno ministerstvo je dobilo
obvestilo. da se je že pričel splošni na-
pad na Skader. Upa se, da bo imel ta
naval zaželjeni vspeh. Srbija je dosle]
odposlala pred Skader vsega vkup
42.000 moz.
Odrin pred padcem.
Iz Belgrada se juvlja, da se jc pric'.M
tudi na Odrin splošni napad. 20(1 turškili
vojakov in 20 častnikov je pribežalo <:a
strahu pred gladom v bolgarski tabor.
Pogajanja za predajo Odrina in Skadra.
V carigrajskih političnih krogih s-c
trdno vzdržuje vest, da se poveljnik
Odrina Sukri paša pogaja s poveljnikom
oblegovalne armade glede kapitulacije
mesta. Sukri paša baje zahteva, da zu-
pusti po kapitulaeiji turško vojaštvo
Odrin z vsemi vojaškimi častmi. Turšk»
vojni minister pa to vest dementuje. -
Omembe vredno je, da vest o kapitula-
ciji Odrina ne vzbuja v Carigradu nika-
kega vznernirjenja.
Belgrajska »Tribunal poroča, da so
se pričeli Črnogorci pogajati z enim de-
lom skaderske posadkc glede zavzetja
mesta brez nadaljnega boja.   V Skadru
so baje že needini in se snuttra uadalja
obramba mesta kot brezvspešno.
Polifični pregled.
Sklicanje deželnih zborov.
Za prihodnje dni je sklicanih veC
deželnih zborov. Med njimi galiski /a
1JS. in tržaški za 27. t. in.
Princ Hohenlohe postane namestnik
za Tirolsko?
Iz Inoniosta se poroča, da je postalo
\ prašanje glede zasedbe nainestniskegx
mesta za Tirolsko jako aktualuo. PriCra-
kuje se skorajsnja izpieineinba. Za prt-
hodnjega tirolskega namestnika imeuu-
jejo sedanjega tržaškega namestnika
princa Konrada Hohenlohe.
Demobilizacija na severu se je že
pričela.
iz Lvova sc poiuča, üti so bili ou
tain nastanjenih pešpolkov že v četrtek
odpusčeui nekateri rezervniki iz 1.19lb.
Opoludne so rezervniki zapuščali voja-
snice. Pred vojasnicami so jih čakali so-
rodniki. Po ulieah so kričali odpuscenci
pasantotn: "liremo domovlu Y cetrte«
zvečer in vceraj je odšlo več vlakov
odpušeeuhni rezervniki. Odpust vojašt-
va se nadaljuje.
Iz Peterburga se poroea, da se je
tudi na Ruskein prieela demobilizacija.
Za občinske volitve v Zagrebu
je izjavil sekcijski uaeelnik dr. Unkei-
hiiuser, da bo duvolil v zaprtih prostorih
volilne shode. Po Cuvajevi odredbi so
bili taki shodi prepovedani. To novu
odredbo je obeinstvo pozdravilo z veli-
kim zadovoljstvoin.
Boj proti katoliškini šolam na Fran-
coskem.
\' francoski poslanski zbornici >c
predložen nov šolski zakonski načrt, ki
mm namen katoliške sole popolnonia
zadnšiti.
Po novi postavi bodo dobivali otro-
ci, ki zahajajo v državne ljudske sole,
zastonj knjige, zdravniško pomoč in
gorak zajutrek .Državne sole dobe tuai
najnunijše šolske občine. Na ta nacin
bo seveda konkurenca katoliških svo-
bodnih šol z državnimi silno otežkoče-
na. Na eni strani morajo plačevati in
vzdrževati državne sole, na drugi pa se
svoje, iz katerih pa vrh tega izvablja
država revne otroke s takimi podpora-
mi.
Nova postava ima poleg tega tak
paragraf, ki bo agitacijo za katoliške
sole popolnoma onernogočil. Paragrai
21 šolskega zakona se namreč glasi:
j>Kdor upliva s silo, grožnjarni ali dru-
gimi sredstvi, ki povzročajo materielno
ali moralno škodo na stariše, z nam>
notn, da bi ne pošiljali otrok v državn-j
sole in ne dajali otrokom v roke knji^,
ki so v rabi v državnih šolah, se kaznu-
je z zaporom od 5 do 3D dni.a Kdor bn
tedaj starše opozarjal na njihovo vestno
dolžnost in krščansko prepričanje in jtii
opozarjal na žalostnc posledice bre»
verskih državnih Ijudskili šol in njentn
učiteljev, bo zaprt!
Katoliske sole bodo dobile tudi no-
ve stroge nadzornike, katerih naloga bo
paziti, da se v katoliških šolah državn
ne napada.
Darovi.
Z a » So 1 s k i Dom«:
jo do.šlo našernu upravništvu: N. N. 7 K.
Hvala!
.., »Z.a >»S I o v. S i r o t i š če
je do.šla našemu upravništvu: »Hranilnr-
ea in posojilnica v Št. Petru« 20 K.
Domače in razne vesfi.
RAZPUST GORIŠKEGA DEŽEL-
NEGA ZBORA. .Wiener Zeitung« od
siede objavlja najvišji patent z dne
2. marca, ki razpušča v jeseni leta !%•>
izvoljeni goriško - gradiščanski deželni
zbor in odreja nove volitve.
Odlikovanje. Cesar je podelil pred-
scdniku tukajšnjega okrožnega sodišča
g. llenrikii C a z z a f u r a naslov dvoi-
ncga svetnika.
iiiienovanja v sodni s!užbi. 1 »eželno-
sodua svetnika Alojzij Lion pri dežel-
nem sodišču in Viktor Oarzon pri po-
niorskem sodišču v Trstu sta itnenova-
na za višja deželnosodna svetnika. —
Dež. sodni svetnik in načelnik okr. so-
dišča v (jradisču Cmil Renčel jc iineno-
van za dež. sod. svet. pri dež. sodišču
v Trsiu. Okr. sodnik ua dež. sodišcn v
Trstu bran \ entrella je iiueuovan za
uaeelnika sodišea v (Iradišeu.
$e enkrat predavanje R. Terseglava
iz Ljubljane. Na našiti par vrstic, v ka-
terih smo omenili izvajauja g. ierse-
glava in rekli, da imajo »u e k a t e r e
s o r o d n o s t iu z izvajanji znanega
konvertita prof. Ruville-ja, jc blagovohi
g Tersegiav v "Sloveuciiu stvar neko-
liko pojasniti. On pravi, da omenjeiivr
knjige do tistega dne, ko je tistili par
vrst cital v »Ooriciu s p loh n i č i t a •.
Stem hoče g. Terseglav nekako reci, '.la
snio mi to njemu očitali, kar pa v našein
poroeilu n i k j e r ne stoji. Ali je čital
knjigo ali ne. to jc za uas indiferentno.
Mi nismo nikjer trdili, da je g. preda-
vatelj uporabil to ali kako drugo knjig;>,
kakor sc lahko prepriča vsak. kdor re-
cital iiaše poročilo. V>i\ je pa g. prcda-
vatelj omenjal, da je budizim doktrinar-
iia konfesija, da je povdarjal, da ima ka-
tolicizem štiri prednosti. ki ga posebiu»
("dlikujejo pred drugimi verstvi, to so
slišala usesa pcslusalcev, če tudi niso
morda vscj,:1. razumela. In take s o r o ü-
n o s t i tako smo rekli smo nalete-
li tudi v omenjeni knjigi. Nič več ni nu:
nianj nismo rekli. Pa so te sorodnostf
ne le mogočc, :Miipak skoro nujne, slear
iz tega kar pravi g. Terseglav o seb!:
I udi on je konvertit, da rabimo ta izraz,
in tudi on je iskal resnico in Resnicu.
Ali ni sedaj takorekoc liuino. da so nje-
gove besede sorodne besedam druge^a
konvcrtiva. ali nista oba iskala in našla
Resuico. ki je le ena? Ali g. predavateii
ne prizna takorekoc indirektno tega,
kar smo rekli. da so njegova izvajanja
lahko sorodna onim prof. Ruville-ja. In
kaj takega pač že smemo reči; ako bo-
mo mi komu očitali nehonetnost, potcin
naj jo tudi dotičnik nani. - Ob konc.i
omenja g. Terseglav še našega poroču-
valca. katerega smatra za nekoliko nc-
sposobnega v tem oziru, češ, da mn to
ne more biti znano. On pač nc more
zato, če ni tako učen kot so drugi. Zato
pa je ravno sei k predavanju, da se bf>
kaj naučil. /!alibog mora priznati, da on
in velika množina poslušalcev stvari ni-
so razumeli. ker je bila zastavljcna prt-
visoko. S tem je stvar za nas rešena.
Drugič imj pa vsakdo pojasni stvar ta-
ko, kakor je to storil sedaj tudi gosp.
Terseglav, ko pravi: »Dcjanski vir svo-
jega predavanja pa lahko brez rezervc
povem: misli in čustva so one, ki su
pred mnogimi leti povzročile moj lastni
preobrat.'f Ce >o se pri teni pokazalc
eventualne sorodnosti in pri isti ma-
teriji je pač to naravnost pričakovati
potern nismo krivi mi, ampak leži to \
bistvu snovi in metodi raziskovanja.
Tako je popolnoma umljivo, da je nas
poročevalec dobil vtis o sorodnosti obeli
dejstev, ne da bi s tem hotel niti za las
žaliti g. Terseglava ali njegovo znai»
stveno raziskovanje. In s tem -¦- punk-
tum. Na donkišotijado v včerajšnjem
-Novem Casu« ne reeemo niti besedice
in upamo, da ta incident ne bo uplival
neugodno na balkanska pogajanja kakor
tudi ne na razmerjc med trozvezo in
tripelentento, ki je, kakor pravi Orev,
sedaj dobro.
Kdo verjame! Pred nekaj časom
smo zabilježili v našem listu pod naslo-
vom: »Ne podkupujte glasov pri volit-
vah,(( da je bil pred goriškim okrožnim
sodiščem obsojen na tri dni zapora libe-
ralni agitator Franc Pečenko iz Rihei.-
berga, ker je podkupoval glasove za li-
beralno stranko pri občinskih volitvati
v Črničah, pri katerih pa so liberale»
kljub temu propadli. Sedaj skušajo libe-
ralni listi v Oorici stvar olepšati in pra-
vijo, da Pečenko ni imel namena podku-
povati glasov, marveč je Ic v šali ponu-
dil neketnu klcrikulcu denar za to, da*
ho glasoval za liberalce.      Kdo to ver-
Naravnost neverjetue stvari se pri-
povedujejo te dni po mestu iz krogov
šolske niladine. \'ec ti»kill ptičev in tudi
par pticic je bilo izključeuili \/. šolskili
zavodov moskega in ženskega učiteljr-
šca. Sicer pa moramo takoj pojasniti, (la
uiso te stvari v kaki inedscbojni zvezl,
aiupak se gre za različne disciplinarnc
sluC-aje. Stvari dajo globoko misliti in
zdi se iiain, da ne bo odvec, ako par mi-
sli tudi javno posenio, kajti tudi vzgojo
mladiue smatraino kot javno, narodiu
zadevo. Ne homo se ozirali ne ua ta
ue ua oni posebni slučaj, ampak le splo-
Šuo se hočenio dotekniti nekaterih točk.
V prvi vrsti se uatn zdi, da je kon-
trola glede stanovanj popolnoma neza-
dostua. Stariši niso tukaj iu tudi če se
tukaj, bi ne bilo napačno, ako ravun-
telji zavodov vedo za svoje gojence U\
njili privatne razmere. To ni po našesn
miienji! nil^ako nmešavaiije v doiuace
zadeve. ampak jc naravnost dolžuost
wsakega solskega predstojnika. V soli -;c
niladina takih stvari ne uči, tcdaj osta-
ne le izvenšolski in domači čas. Kako
stanujejo naši dijaki in dijakinje, v kakih
lazinerah, v kakili stauovanjih, o teni sc
zdi, da ravno pristojni krogi prav nialo
vedo. Zato je nujna potreba, da sc uve-
de kaka tozadevna stanovanjska konn-
sija, ki bo iniela vsa stanovanja v kon-
troli. Zdravnik in učitelj naj se za to
pobrigata, za oba je dovolj posla; po-
sebno šolski zdravniki bi tu dobili ogro-
nuio hvalc'/nega dela.
Dalje moramo omeniti čitanje raz-
nih kvaiijivih kniig. Noben clovek sc nc
briga za to, kaj niladina here, nikdo nc
kontrolira tega važnega dela vzgoje. Le
ua ta način je mogoče, da se raznc ro-
parske ideje, ki jih oznanja krvavi
Sherlok       ne pisatelj Doyle          tako
bujno razvijajo ined dijaštvom. Šolske
knjižnice je treba izpopolniti in preskr-
bcti mladini dobrega čtiva, ker potem
ne bo segala po šuudu. Tu leži ogromno
dela za naše vzgojitelje. Ni treba iskatt
uovih reformnih idej, na stari podlagi le
treba začeti zidati in gotovo se ho mar-
sikaj obrnilo na bolje.
Za danes bi želeli, da se ta dva na-
ša nasveta vsai deloina uresničita.
Upamo, da je še dovolj inož, ki razu-
mejo nevarnost teh novih naukov in
teorij, ki grozijo pokvariti mladino. ( V
mladini je naša bodoenost, zatorej so to
delo vsi, posebno pa oni, kateri so to
dolžni po poklicu.                                 ,
Zdravje državnega poslanca prošta
dr. Faiduttijja. Te dni so prinesli razni
listi, med njimi tudi »Slovenec«, notico,
da je državni poslanec prošt dr. Faidutti
rcsno obolcl ter da jc državni poslanec
dr. l^ugatto prišel zaradi tega z Diinaia
in prevzel vodstvo furlanskc ljudske
stranke. Kolikor je iiam znano, je prost
dr. Faidutti žc toliko okreval, da je vče-
raj zapustil svoje stanovanjc ter se po-
dal po svojih poslih v knezonadškofijsko
palačo.
Predavanje »Podružnice Slov.
Dij. Zveze« v Gorici. Danes, l\\\c 15.
t. ni. bo predaval v dvorani hotela
))Zlati Jelen« drž. in dež. post. dr. K o-
rošec o predrnetu: Bodočnost Slo-
vencev s posebnim ozirom na našo se-
verno mejo. Začetek točno ob 8. url
zvečer. Vstop prost.
Čudna rekiama! V uekem goriškem
listu smo čitali te dni oglas,'da išče sluz-
bo neko 16-letno dekle lepc zuna-
njosti v kaki trgovini! Kakor sc
vidi, v sedanjein moderneni svetu pride
v poštev najprej lepa zunanjost, šele pci-
tem p o š t e n j e in k r š č a n s k o ž i v-
I j e n j e! Svet narobe!
Razpečevalci ponarejenega de~
narja   v    Gorici.             V        četrtek
sta bila od tukajšnjc policije aretirana
dva razpečevalca ponarejenega avstrij-
skega in italijanskega denarja. Ta dva
sta 22letni Otelo Colombani, rojen ka-
kor pravi v Trstu in 251etni Miha Do-
naggio iz Ferrare. Zdi se da je Donag-
gio tudi ponaredil dotični denar. Pri
njem so našli 9 dobrih in 6 ponarejenih
vojaštvo ob nicjali ra/delil včcraj I
million krou. ki so bile nabranc o Bo/l-
ču. \ sak podčastnik in \sak prostak jc
dobii 1 K 57 vrri.
Osrednji (KJbor za ustanov. avstrij-
skejja vojjnejja /ratiiiega brodovja, Ki
stoji pod pokrcniteljstvom nudvojvuO.o
Karola Iranc Jo/.efa. je izdal po/iv :m
vsc slojc Ijudstva s prošnjo. da bi v>.ik-
do po svoji moči prispcval k čimprd-
šnji urcsničitvi nauiena tega odbor.i.
Poziv pravi. da stoji najboljse iaui^rvi
za niir v močni arrnadi, ki je vedno y\\-
pravljena odbiti vsak napad.
Večjo paznost pri nakladaniu i a/.nili
uzorčnih kovčekov in tudi ilrngega pot-
niško^a blavja je odredilo c. kr. železni-
ško ininisterstvo. ()d časa do časa so
bodo nadzorovalni organi prepričali, all
se ta odredba rudi točno izvršuje. Rtvi
moramo, da je bila ta odredba res po-
trebna. želeli bi si enake tudi za razne
poštne in dru^e pošiljatve.
Bivši ruski poslanik v Rimu, knez
Dolgoruki. je umrl v četrtek v Peter-
burgii.
Poroka na inenice. X Ameriki se !e
izvršila jako cudna poroka. U'rflediii tr-
govec Sclbert v Kilennv-ju je obljubil
neki mladi deklici. da jo poroci 14 dni
po snirti svoje soproge. Kot jamstvo m
je izročil menico. ki je skoro gotovo ve-
ljavna le v Ameriki, s sledečo vsebino:
»Zavezujem se, da hoeem 14 dni po
smrti svojc soproge poroeiti gdč. Fülzo
Morand, oziroma ono. ki mi predloži to
menico.s --¦ 0. Elza Morana pa ic
umrla. Meiiico je zapustila \- svoii
oporoki ncki svoji priiateliici. Todu ttiii
ta ie unirla pred smrtjo trgovčeve so-
proge. Menico je dobila končno neeaki-
nja Elze Morandove. Ta ie predložila
nienieo trgovcu. ko jc tudi umrla niego-
va soproga. Trgovec io ie poročil. -
Prav po anierikansko!
Št.  1524
Razpis drožbe.
V tolminskem šoiskem okraju raz-
pisujejo se sledeča stalna učna mesta:
t) mesto stalnega ncdučitelja večraz-
rednic: Cerkno, Podbrdo. Sedlo:
/') mesto >talnega učitelja in voditelja
enorazrednic; Borjana, Čadrg-Laz. Gorje,
Jageršče-Krnice. Jevšček-Ravne, Lazec,
Logje, Lom, Nemškirut. Novake. Orehek.
Otalež. FJečine, Planina, Podbela, Poni-
kve. Ravne-Zakriž, Robidišče. Rute. Sela-
Log. Strniec, Stržišče, Temljine Loje.
Trenta-Gor. Trenta .^t. Viškagora. Vrsno-
Krn. Zala/:
'•) mesto stalnega učitelja štirirazred
nice v Bovcu:
>:) mesto stalne učiteljice žtirirazred-
nic: Bovec, Čezsoča, Srpenica, Tolmin;
Reuno opremljtne prošnje vloži naj
se pri c. kr. okr šolskem svetu v Tol-
niinu predpisanim potom tekom 4 ted-
dnov po razpisu v uradnem listu
wOsservatore Triestino" t. j. do vštevši
19. aprila 101,1.
Pripornnl   še,   da   so   vsa   gornja
mesta vže začasno zasedena.
C \i olrajni šnlsti siet v Tolminu-
dne  11. marrn VJlH.
~/.a   preiJsednika:
Andrej Laslč.
To je že 21 let^jeizr^p^
PosteUe v dobrem  stanu Iz
druge rok^ so i\a prodaj.
K)e, povš i\a$L upravnlitvo.
Razpis službe.
C k. okrajni šolski svet v Cloiicl
razpisuie službo uradnika za knjir.o- in
radmovodstvo ter pisarniška dela.
Ta uradnik dobi plačo državnih u-
radnikov XI. Činovnega razreda ;: akti-
\ itetno doklado vred. Nastavlienie je
iiaiprvo provizorično, po enoletuem za-
doljivem službovaniti definitivno. Po 1(1
letih službe se doseže 10., po nadaljnin
10. letih 9. činovni razred drzavnib u-
radnikov.
Službena doba, pcnziiski prispevki
in pokoininskf pravice kakor pri drzav-
nili uradnikih.
Zahteva se popolno usposobljenje
za kiijigo- in računovodstvo.
Z vscmi študijskiini in doscdanjinn
službeiiimi spricevali opreniliene koie-
kovane prošnie ie vlagati c. kr. oki.
M)lskemu svctu v Oorici naikasneje do
15. aprila t. 1.
Slednii daie tudi morebitna pojasni-
i:i ob navadnib uradnih urali.
>'aib«ilisi (feski dohavni vir!
rerje zabiazine
po zelo
nizkih cenab.
^t^y^**''     *         l   k? razcepljenega
T^^"' i 'h>^a^'-^- ¦¦"'.   sive?a PerJa 2 K;
S-W^'^r*"-.-----' holjšf! vrste 2 K
40 v: pnlubelo najboljše K2 80 v: čisto bolo
\ K: belo, puh 5 K 10 v: 1 kg iiujlinejše belo
razcf pljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kfr puh-perja, sivo
K '('). 7: belo fino 10 K; l.ajiinejše prsno 12 K.
Pošiljatpv 5 kg, poštninc prosto.
Izgotovljena postcljna oprava
iz gostt^a. rdočega, plavej;a. Ldcga ali rumen-
kast^ga iiankinga; 1 pornica dolga 18Ü cm. ši-
roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 crn dolga
ter 60 cm široka s iiriirn, trpfžnim puhom K 16
s pol-puhom K 20. s tiiiim puhoni I. vrstc K 24 :
posarnezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16
K: blazine za pod glavo K 3, K 350. K 4. Per-
nice 200 cm dolge in 140 crn široko K 13, K
1470, K 1780 in K 21. Pernati madraci iz moč-
nega križastega Gradlna 189 crn dolgi in 116 cm
široki K  12-50 in H80.
Hazpošilja se   proti   povzetju,  in sicer od K
12 poštnine prosto   NcMigajajoče   se   zamenja ali
pa so vzame nazaj ter sc vrne denar. Oniki za-
stonj in poštnine   prosto.
S. Benisch, Deschenitz  št. QQJ,  Ceško.
Jakob Hiklus
mizar in lesni t r g o v ec
v Podgori ^
n vof'B ieleuiiteia lotta
(ftn cesti, ki peljtprotiGraiiiSfn)
o  o o
Trgnje tudi z opeko vs.ike vrste,
ima Vfliko zalogo vsakovrstnega
trciega u\ tnehkega les.i. ima tudi
vsake vrste gredo, tramove 3 3 od
3—12 inetrov dolge in 3 3 od 3—12
colov debele.
Priporoča se, pod novim vodstvou«.
na uovo ureieni hotel "Pri Zlateni .(e-
lenu«.
Frvo primorsho avtorizirano stavbeno in hamnoseSko podjetje
Alojzij Tavčar
—          _e v Dutovljah okraj Sežana-----—=
zapriseženl  sodnl  izvedenec
izvršuje vse  potrebne  načrte,  proračune  in  cenitve za stavbe, vod-
njake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
6ene zmerne.
Vnbilo
k rednemn občnemu sboru »Centreline posojilnice«
registrovnne zadruge x omejeno saveso v Gorici.
ki se bode vrsil v cetrtek dne j. aprila iyrj ob io.
in pol uri v posvetovalttici »(entmine posojilnice«
(orso Giuseppe Verdi stev. jjj I. nadstr. se slede-
čim  dnevnint redom :
1.    I'oi'urilo  n<tri'/strtt.
2.   I'oi'ix'f/o   iniilzorstrii.
3.    </) 1'ofrjeaji' r<tvn>tsl:f'<i<t sk/epa za uprnvno lrt<> V.U'i.
h)  iJo/orljd  i)  itporabi  dobička.
c)   l>01 or hi i   risov'mc   oln'rxti   diJ/f>:ei).
4.    I'oVorilo   O    iZ'Tsi'tu'    I'rrizij!   jio    ,//<ldVnziii   Zsczi'1"    r
Ljid/ljaiti.
• >.   Mosiljifii'   pi'edfnijt.
\                                                    flačelstvo.
Kupujte   samo   clvokolesal
„AL TENA", francoske
vrste    ki  so najitrpežnejši
in najboljši bod si za na-
vadno  rabo ali za  clirkev
Šivalni strojiOriginal „Victoria*
so naipraktičnejši za vsako hiso.
Isti služijo za vsakovrstno ši-
vanjc in štikanje (vezenje). Stroj
toče brozšumno in je jako trpe-
žen. Fuške, samokrese, slamo-
reznic e in vse v to stroko spa-
dajoče predmete se dobi po to .
varniški ceiii pri tvrdki
Kersevoni i Cuh,
GORICA       Stolni   trg   St.
Pfl/lPltfniM „Ljubljanske kreditne banke" tt P HTj TOT
I    I     I      I        11         I I ||         -----86 bavi E vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-----V         I I    I   I               ill
L V/ULJL tlulJLXvMJ   DloiB na WBIw obrestuje po »v4«/0, vloge v tehocEm racunu po dogoBOPu.    1       VJ   \J II X V/ X
Clnlik.  gi.vnle. K i.OOO.OOO.            ~   Cetlttalä  V LjUbljaili.                 R.«rvnl «ak.ad K .,O00.OOO. -
¦    PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.                               =
Udajatelj in odgovdrn!  urednik Anton B a č v a r.
Tiska „Naronda Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i c.)