Cr/asf/o cfe/c>r/7&&a Aro/iett/ra /s/cfs - &~&&p7&/77£>&/^ / &&o - st&vrsj*** *>£S Otoških 25 let Delavci Iskre Kibernetike, Tovarne merilnih Instrumentov Otoče praznujemo letos srebrni jubilej naše tovarne v delovnem duhu In z novimi delovnimi uspehi. Veselimo se nove sodobne opreme, s katero bomo posodobili proizvodnjo v novi proizvodni hali. Z rezultati dela dokazujemo, da se z dobrim delom, z zadovoljevanjem zahtev tržišča In s hitrim prilagajanjem le-temu, dš tudi danes, v teh kritičnih gospodarskih razmerah, doseči dokaj ugodne finančne In ekonomske učinke In svoje delo oplemenititi z novim Investiranjem. Ne smemo se uspavati z že osvojenimi programi In tehnologijami, zato moramo osvajati vedno nove, zahtevnejše, sodobnejšo In tehnološko dovršene Izdelke, kar bo zahtevalo od nas še naprej velika vlaganja. Le tako bomo lahko ohranili In povečali svoj delež na domačih In tujih trgih. Tovarna smo ljudje. Ves razvoj Je tako odvisen od naših ambicij po pridobivanju novih znanj In spoznanj, od hitrega uvajanja novih znanstvenih In tehnoloških dosežkov v naše Izdelke. Nadaljnji razvoj Je odvisen od zagnanosti vseh nas. Rezultati takšnega dela nam bodo omogočili boljše življenje In delo v tovarni kakor tudi v prostem času.. Smo zanimivo In odprto delovno okolje^ v veliki družini Iskre, ki z Jasno opredeljenimi cilji stopa v prihodnost. Pridružite se nam pri osvajanju znanja za prihodnja leta. Jože Jelenc Iskra Kibernetika 25 let Tovarne merilnih instrumentov O toče Ob srebrnem JubllH otvoritev sodobne proizvodne hale V novih prostorih bodo uredili montažo instrumentov z vrtljivim železom, montažo univerzalnih in digitalnih instrumentov, regulatorjev in pretvornikov ter montažo tiskanih vezij. V kletnih prostorih pa bodo sodobna merilnica, navijalni-ca, tiskarna, temnica, pakirnica z odpremo in skladišča. Posebno pomembno je, da so kupili tudi veliko sodobne opreme za proizvodnjo in sestavljanje tiskanih vezij, za izdelavo zahtevnih mehanskih sestavnih delov ter razvojno in kon-trolno-merilno opremo. Skupna vrednost nabavljene opreme znaša brez carine 1,2 milijona dolarjev. Naložba je naravnana v rekonstrukcijo in posodobitev obstoječe proizvodnje, kar bo Instrumentom omogočilo sodobne tehnološke postopke, povečanje proizvodnje, izboljšanje delovnih razmer ter varnosti pri delu. Tovarna instrumentov je že sedaj pomemben izvoznik, zato upravičeno pričakujejo občutno povečanje izvoza na konvertibilna tržišča. Večji del nove opreme bo avtomatiziran, zato v Otočah pričakujejo tudi večjo storilnost ob minimalnem povečanju števila zaposlenih, kot tudi večjo kakovost izdelkov. Taka usmeritev je nujna, če hočejo Instrumenti še naprej tako uspešno proizvajati in poslovati ter izvažati sodobne instrumente. Pri tem je pomembno, da tovarna z lastno tehnologijo ni odvisna od tujih licenčnih partnerjev. štiriodstotna poprečna letna rast izvoza instrumentov je precej nižja od rasti celotne proizvodnje. Pomembna pa je sprememba deleža kooperacijskega izvoza, ki se je gibal med 30 in 45%, v zadnjih letih pa se je zmanjšal na 20 do 25%. Večja proizvodnja in izboljšanje strukture izdelkov bo Tovarni instrumentov omogočilo večjo prodajo doma in na tujem, predvsem pa v državah v razvoju. Naložba je bila izvozno usmerjena in je imela prednost. »Z investicijo naj se čimprej prične«, je zapisala banka po sprejemu elaborata. Podobni so bili tudi vtisi predstavnikov IFC. Ta mednarodna finančna korporacija je podprla naložbo s 3,7 milijoni mark posojila za nakup sodobne opreme, ki je zelo pomembna za vitalni razvoj Instrumentov. Nova proizvodna hala je bila zgrajena v predvidenem času — v enajstih mesecih — in le z malenkostnimi podražitvami. Skupno 347 milijonov dinarjev je zagotovila Iskra, 376 milijonov je bilo posojila IFC, 321 milijonov je posodila Ljubljanska kanka, za 8,8 milijona dinarjev pa je bilo blagovnega posojila. Gradbena dela so stala 375 milijonov dinarjev, vse drugo so stroji in oprema. Linija elektronskih tehnologij že obratuje, v naslednjih dveh mesecih pa bodo namestili še preostalo opremo, katere skupna vrednost je 3,7 milijonov mark. Naložba se bo povrnila v petih letih. Poleg dinarskega obroka bodo morali letno odplačati še 300 tisoč dolarjev, kar predstavlja desetino vrednosti letnega izvoza Instrumentov. Slavnostna otvoritev ob jubileju Delavci Iskrine tovarne merilnih instrumentov v Otočah so jubilej proslavili v petek, 29. avgusta 1986. Po pozdravnem govoru Eda Zaplotnika, predsednika delavskega sveta TOZD, je nove prostore odprl Bojan Grohar, delavec iz poskusne delavnice Instrumentov, dobitnik priznanja inovator leta občine Radovljica za leto 1985. Na slovesnosti so o 25-letnem razvoju tovarne v Otočah, predvsem pa o pomembni delovni zmagi, spregovorili Jože Jelenc, direktor Instrumentov, Peter Kobal, glavni direktor Iskre Kibernetike, predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc. Slavnosti govornik pa je bil Erik Vrenko, predsednik Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Slavnostno so podelili tudi več odlikovanj in priznanj. Anica Fajfar, Ernest Noč In Ivanka Sodnlkar so prejeli državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Jože Koselj je prejel medaljo zaslug za narod, Peter Kobal pa medaljo občine Radovljica. Častne diplome Iskre Kibernetike so prejeli: Jože Konc, Andrej Mehle In Anton štu-lar. Podelili so tudi pohvale delavskega sveta Iskre Kibernetike, dobili so jih: Miro Alblnlni, Jože Jelenc, Janez Pogačnik, Inštitut V kroniki Iskrine tovarne merilnih Instrumentov bo 29. avgust 1986 ostal zapisan s srebrnimi črkami. Ob 25-letnici so v Otočah odprli novo, sodobno opremljeno proizvodno halo. Za nadaljnji razvoj Tovarne merilnih instrumentov je bila ta naložba odločilnega pomena, saj so bili delavci v stari tovarni zelo utesnjeni, Imeli so tudi premalo sodobne opreme za izdelavo zahtevnih sestavnih delov in elektronskih merilnih instrumentov. Z novo proizvodno halo so dobili v treh etažah ca. 3.500 m2 uporabnih površin, katere bodo skoraj vse namenili proizvodnji, 500 m2 pa tehničnim službam, oz. razvojnemu oddelku. Slavnostni govornik Erik Vrenko, predsednik Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost In tehnologijo Pomembno delovno zmago In razvoj Tovarne merilnih Instrumentov je orisal Jote Jelenc, direktor TOZD w Nova proizvodna hala je bila zgrajena v enajstih mesecih Jožef Stefan in SGP Gradbinec Kranj. Jože Langus, Jože Pogačnik in Ulja Stipanovič so prejeli Pohvale glavnega direktorja Kibernetike. Štirinajstim prizadevnim delavcem in organizacijam pa so Podelili priznanja delavskega sveta TOZD Instrumenti. Jubilanti dela so dobili priznanja in značke. V kulturnem programu pred otvoritvijo in na proslavi 25-letnice instrumentov so sodelovali pevci Iskrinega mešanega pevskega zbo-rs in recitatorka. Popoldne se je slavje nadaljevalo na pikniku pri Trnovcu v Zg. Dupljah. y r A. Boc Fotografije: I. Okršlar k govora Erika Vrenka "Dovolite mi, da v imenu izvršne-9a sveta skupščine socialistične ^publike Slovenije pozdravim vse, ki ste se ob proslavi 25-letnice tovarne merilnih instrumentov v Otočah zbrali, da skupaj spoznamo in slovesno obeležimo otvoritev raz-tjiritvene investicije, s katero si de-lavci v Otočah povečujete delovne Površine, s tem pa omogočite tudi 'zpopojnitev tehnologije in organizacije proizvodnje ter upravljanja. Gre za pomemben dogodek v razvoju in prestrukturiranju proizvodnje na področju elektronske tnerilne tehnike in zato v imenu IS oostitam vsem delavcem temeljne organizacije instrumenti Otoče in brez česar danes ne moremo več obstati na svetovnem trgu. Iskra, ki je največji Izvoznik v Sloveniji in eden izmed najpomembnejših v Jugoslaviji se že od nekdaj spopada s koonkurenco na svetovnem trgu. Nrtranje spremembe v Iskri, ki smo jim priča tudi tukaj v Otočah in, ki vodijo k večji organizacijski in programski prilagodljivosti, izražajo Iskrino odločenost, da hoče ostati vsidrana na svetovnem trgu tudi v prihodnosti in osvojiti tudi bistveno večji delež na tem trgu. Taka naravnanost je danes edino sprejemljiva in nujna zaradi tega, ker je značaj naše gospodarske krize v zadolženosti s konvertibilnim denarjem. Novo proizvodno halo je odprl Bojan Grohar, dobitnik priznanja Inovator leta občine Radovljica vseh drugih temeljnih organizacij v Kibernetiki in drugih delih Iskre, ki so s svojimi odločitvami prispevali k uspešni izgradnji novega objekta. S takim gospodarjenjem izkazujete, da ste v razvoju svojega združenega dela že dosegli tisto Delavce Instrumentov In številne goste je pozdravil tudi Peter Kobal, direktor DO Iskra Kibernetika Predsednik Skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc je spregovoril o pomenu Iskrine tovarne v družbenopolitični skupnosti razvojno stopnjo, v kateri z boljšim organiziranjem tehnologije in razvojne nadgradnje kot pomembne sestavine učinkovitejšega upravljanja zagotavljate v svojem poslovanju večjo prilagodljivost tržnemu povpraševanju, s tem pa si odpirate boljše možnosti za zagotavljanje socialne varnosti z dobrimi rezultati lastnega dela. Na ta način odpirate tudi trajnejše pogoje polne produktivne zaposlenosti v tem delu naše lepe dežele, s tem pa tudi trajnejše perspektive naraščanja osebnega in družbenega standarda. Stavbe so brez dvoma pomembne sestavine proizvodnega sistema, vendar bi bilo zgrešeno, če bi v današnji proslavi videli le malikovanje nove stavbe. V Otočah ste namreč 25 let razvijali zlasti odnose med ljudmi v proizvpdnji in skušali razvijati vse ostale organizacijske sestavine, ki so nujne za napredno blagovno proizvodnjo. Zaradi tega bi rad poudaril, da je treba tudi danes ob otvoritvi novih delovnih prostorov videti zlasti spremembe v organiziranju upravljanja in opremljanju tehnologije, V stabilizacijskem programu smo si začrtali, da bomo v večjem delu našega gospodarstva izpeljali podobne spremembe, kot jih že uveljavljate v Iskri, še posebej v okviru Iskre Kibernetike. Za tako vseob-sežno prestrukturiranje gospodarstva pa morajo vsi delavci dvigati svoje znanje in ga širiti. Da bi postali tudi oni bolj gibljivi znotraj spreminjajoče se tehnološke strukture. Danes močno narašča tudi povpraševanje po kadrih z inovacijskim znanjem in raziskovalnimi sposobnostmi, ki se morajo vključevati neposredno v delovne organizacije čim bliže organiziranja blagovne proizvodnje. V to nas neusmiljeno silijo procesi v razvitih deželah, kjer se tehnološka prenova v glavnem odvija le še prek ' natančno planiranih razvojnih projektov, s katerimi se zagotavlja usodna naglica pri prenosu znanja iz znanstvenoraziskovalne sfere v tehnološko proizvodno prakso. Da bi družba kar se da hitro ustvarila splošne pogoje za pospešitev takih (Dalje na 4. in 5. strani) procesov tudi v našem gospodarstvu, smo v naši razvojni strategiji dali velik poudarek izobraževanju in znanosti. Obe dejavnosti sta danes predmet posebne družbene pozornosti, da bi se kljub izredno zaostrenim gospodarskim razmeram ti dve dejavnosti razvijali v skladu z našimi razvojnimi interesi, ostati del razvitega sveta in povečati ustvarjalno inovacijsko sposobnost. V skladu s tem bodo šole dajale širšo izobrazbo in vzgajale za obvladovanje problemov. Znanost pa mora postati proizvajalec novih proizvodenj in se potrjevati z vzgojo inovacijskega kadra, ki bo neposredno prevzemal odgovor-, nost in bremena tehnološke druž-bene prenove. Večje naložbe v znanost, ki jih je slovensko združeno delo sprejelo kot planski cilj, bodo opravičene, ko bodo raziskovalci iz znanosti prphajali v razvojne funkcije organizacij blagovne proizvodnje, družbenih dejavnosti in uprave. Znanstvena politika v raziskovalni skupnosti Slovenije je zaradi tega v tem-srednjeročnem obdobju naravnana predvsem na ta cilj, da se čim bolj poveča število inovacijskih kadrov, ki bodo predstavljali tudi potencial za zaposlovanje v razvojni dejavnosti Iskre in tudi temeljne organizacije Instrumenti Otoče. Ob skrbi za notranje izpopolnjevanje upravljanja in proizvodnje pa moramo usmerjati pozornost tudi na tržno okolico, na druge proizvajalce sorodne ali komplementarnih panog, zlasti v Jugoslaviji in okrepiti povezovanje zaradi povečevanja konkurenčne sposobnosti na svetovnem, trau. V tem smislu moramo tudi graditi jugoslovansko strategijo tehnološkega razvoja. Iskanje zavezništva med nekdaj konkurenčnimi blagovnimi proizvajalci je postalo sredstvo konkurenčnih spopadov, v katerih izgublja tisti, ki se ne integrira v večje tehnološko-razvojne projekte, kjer se koncentrirajo sredstva in predvsem inovacijski kadri, ter vnaprej . natančno dogovori bodoča delitev dela in specilizacija ter pravice in obveznosti do udeležbe v skupaj ustvarjeni novi vrednosti. Tovrstno povezovanje se v velikem obsegu odigrava tako znotraj evropske gospodarske skupnosti kot tudi v SEV, da bi se ubranili tehnoloških dominaciji združenih držav m Japonske. Izkušnje pa že kažejo, da je v skupne tehnološko razvojne projekte, ki so resnične interesne skupnosti, nemogoče vstopiti, če ne razpolagamo tudi sami z nekim izvirnim tehnološkim znanjem in tehničnimi rešitvami. Take okoliščine v konkurenčnem boju na svetovnem trgu še bolj izpostavljajo pomen lastne razvojne dejavnosti z inovativnimi kadri, saj brez tega ostajamo brez nujnega zavezništva, ki širi možnosti marketinške strategije. Ko razvijamo tehnologijo in organizacijo dela pa tudi ne moremo in ne smemo mimo vprašanja, kolikšen bo vpliv sprememb na osebne dohodke delavcev, ki so se za spremembo odločili in prevzeli odgovornost za naložbo družbenih sredstev. Žal ugotavljamo, da v izpeljavi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov še nismo našli dovolj učinkovitih povezav med osebnim dohodkom dedavcev in kakovostjo njihovega gospodarjenja, ki se kaže prav pri investiranju. Ob tej priložnosti izražam upanje, da boste lahko tudi v tem pogledu v Otočah in širše v vsej Iskri, stopili v korak pred druge, saj vam to omogoča sodobnejša tehnologija, nove naložbe pa bodo to vedno pogosteje terjale. Podatki o novogradnji kažejo, da ste novogradnjo dokončali v desetih mesecih. Tako hitra gradnja je brez dvoma pocenila investicijo, za kar je treba vsem organizatorjem investicijske izgradnje, poslovodnim organom in izvajalcem še posebej čestitati. Vsem tistim pa, ki so s svojimi odločitvami prispevali k razširitve-ni investiciji in vsem tistim, ki boste v prihodnosti v novih prostorih nadaljevali petindvajsetletno tradicijo višjih tehnologij v Otočah, želim uspešne rezultate dela v prihodnosti in jim še enkrat čestitam k pomembni delovni zmagi.« 25 let Tovarne merilnih instrumentov Otoče Iskra Kibernetika Linija elektronskih tehnologij že obratuje Iz govora Jožeta Jelenca: »Lepa je naša dežela in naša tovarna stoji v enem izmed njenih najlepših predelov, ob bregovih Save, v prijetnem zelenem okolju, gozdov, travnikov in njiv. ^ V teh dneh, ko se poletje nagiba v jesen, je pri nas še posebno lepo. Pogled se odpira proti Julijcem, prav tja do Triglava, proti Karavankam in Jelovici. Mogoče je tudi to vplivalo na tiste prekaljene komuniste, ki so pred 50 leti začeli na tej lokaciji s tekstilno predelovalno industrijo. Po krvavo zadušeni tekstilni stavki v Kranju v letu 1936 so delavski voditelji, s Stanetom Žagarjem na čelu, ustanovili Tekstilno zadrugo in jo iz Kranja preselili na to mesto, ker so bili prepričani, da bodo tukaj ugodnejše možnosti za življenje in delo. Tekstilna proizvo- dnja se je nadaljevala tudi med vojno in po vojni, da bi potem, pred 25 leti, na isti lokaciji, pričeli s proizvodnjo in tudi nadaljnjim razvojem programa merilno-regulacijs-ke tehnike, ki je takrat šele pričel dobivati prve obrise današnje širine tudi v svetu. Kaj vse smo prehodili v teh 25-letih, bi najbolje lahko povedali naši številni jubilanti, ki so zvesti kolektivu in tovarni vse od njene ustanovitve. Dokazali smo, da smo trden in enoten kolektiv, ki ga združujejo in kalijo najzahtevnejše delovne naloge. Nobena ni bila pretežka. Po potrebi smo se organizirali tudi za delo v prerazporejenem delovnem času, nadurnem delu, za plačano pa tudi udarniško, neplačano delo za stroji. Te naloge smo opravljali vsi člani kolektiva, neglede na to, ali opravljamo svoje redno delo v režijskih službah, ali v proizvodnji. Navsezadnje režijski delavci za str- Iskrini likovniki razstavljajo V Iskrinih obratih za izdelavo merilnih instrumentov Otoče co zgradili novo proizvodno halo. Ob otvoritvi so pripravili kulturni program. Istega dne, 29. avgusta 1986 so se delavci zbrali pri Trnovcu v Dupljah na zabavnejšem delu slavnosti. Hkrati so postavili v tovarni razstavo likovnih del članov Društva likovnikov Iskre. Razstavljajo: Mladen Radojčič — tri slike v abstraktnem slikarstvu, narejene s tempero; Vida Štembergar, štiri slike, monotipija, kompozicijsko predstavljajo v glavnem drevesa; Franc Guček je z oljem na platno naslikal portret dečka Davida; Jože Sitar slika z oljem na steklo. Razstavljata tudi Jože Volarič, jeklene skulpture in Zlata Volarič slike. Razstava bo odprta do konca septembra 1986. Zlata Volarič 4. stran Pohvalo DS Kibernetika ]e prejel tudi Institut Jotef Stefan °ii najlaže spoznamo težave neposrednih proizvodnih delavcev in UP potem tudi veliko bolj uspešno rsšujemo. Današnje težke gospodarske raz-nnere in zapleteno obdobje druž-benega razvoja pomenijo za našo bslovno sredino še poseben izziv, da se opremo na lastne sile in dokažemo, kako se lahko tudi v takšnih razmerah dosežejo dobri Poslovni rezultati in hkrati vlagati tudi v opremo, nove proizvodne Prostore in v vedno nove, zahtev-neiše in sodobnejše izdelke iz nalaga proizvodnega programa. Celotni prihodek v prvem polletij ie bil 2,591 milijard in je porasel v Primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, z indeksom 225. Pri tem ie dohodek, ki je bil 876 milijonov, Za 32 indeksnih točk prehiteval rast osebnih dohodkov. Plan proizvodnje dosegamo 116%, avgustovski rezultati pa bodo ta % še dvignili. Dcenjujemo, da bo letni prihodek Porastel do konca leta na 5,5 milijard din. Povečanje gre v veliki meri na račun izdelkov višje stopnje Predelave. Glede na povečan obseg izvoznih naročil v zadnjih štirih mesecih pričakujemo, da se bomo bo konca leta precej približali zelo ambiciozno postavljenemu planu izvoza 2,9 milijonov dolarjev. Ker tudi domače tržišče zahteva Več izdelkov, kot smo planirali in ker smo za pretežno večino programa edini proizvajalec v Jugoslaviji, torej s tem nadomeščamo tudi uvoz teh izdelkov, bomo morali znova Pripraviti program posebnih akcij Za realizacijo vseh zahtevanih na-lo9. Ugoden poslovni rezultat v Prvem polletju in dobro likvidnostno stanje naše TOZD nam je tudi omogočilo nemoteno izvajanje investicije. Celotna investicija je vredna 1,132 milijarde N D, od tega gra-bnja predstavlja približno tretjino oelotne vrednosti. Naj za grobo primerjavo še dobam, da je vrednost gradbenih del in domače opreme približno tolikšna, kot je enomesečna prodaja naše temeljne organizacije. Z dograditvijo smo pridobili 3.500 m2 novih proizvodnih površin. Skupaj z delavci Arboretuma Voljčji potok bomo v jesenskem času poskrbeli tudi za lično ureditev in zasaditev 4.000 m2 okolice. Gradbinci pa bodo odpravili še nekatere pomanjkljivosti. Prijetni so trenutki, ko hkrati proslavljamo srebrni jubilej tovarne, odpiramo novo proizvodno halo in zaključujemo nabavo uvozne opreme v vrednosti 3,7 mio D M in veseli smo, da jih delimo z vami, dragi gostje. Da bi bila gradnja izvedena v rekordnih 11 mesecih, od pričetka izkopa do poskusnega obratovanja proizvpdnje v objektu, gre zahvala zelo širokemu krogu ljudi, predvsem pa vodstvu delovne organizacije Kibernetika, z direktorjem Kobalom na čelu. Nadalje investicijski službi delovne organizacije, še posebej tov. Zajcu, vsem projektantom na čelu s tov. Hulasom, delovni organizaciji Gradbinec in njenim kooperantom, vodji gradbišča tov. Udirju in tov. Omanoviču, vodstvu SOZD Iskra, Ljubljanski banki, še posebej Inštitutu za oceno investicij, uvozni skupini za opremo in ne nazadnje 1 Umu - za vodenje investicije, v katerem sem tudi sam deloval. Tim sestavljen iz članov delovne in temeljne organizacije je začel z delom v juniju leta 1983 in je investicijo pripravljal in koordiniral vse aktivnosti. Vsem se v svojem imenu in v imenu celotnega kolektiva najlepše zahvaljujem. Osebno sem se pri koordinaciji tega dela zelo prijetno počutil, spoznal veliko prijetnih ljudi, vedno pripiavljeniji za razreševanje vseh problemov, ki se pri taki investiciji pojavljajo. Za vsak nadaljni razvoj je odločilnega pomena investiranje. V naslednjem obdobju bo moral biti poudarek na investiranju v posodabljanje in tehnološko izboljšanje obstoječih proizvodov in razvoj ter hitro uvajanje v proizvodnjo novih izdelkov, iz programa merilno-regulacijske tehnike. Edino to nam bo omogočilo ohranjanje in tudi povečevanje našega deleža na domačih in tujih trgih. Za dobro delo v zadnjih letih je bilo odločilnega pomena zelo dobro sodelovanje z vodstvom delovne organizacije Kibernetika. Tega, kot tudi dobrega sodelovanja z ostalimi temeljnimi organizacijami znotraj Kibernetike, si v Instrumentih želimo tudi v prihodnje. Vzorno je tudi sodelovanje s Skupščino občine Radovljica, s Krajevno skupnostjo Ljubno in sosednjimi krajevnimi skupnostmi, kot tudi z njihovimi družbenopolitičnimi organizacijami. Na tem mestu pa bi vendarle želel izpostaviti problem, ki ga bomo v prihodnjem obdobju v okviru občine Radovljica morali skupno reševati in čimprej tudi rešiti. Gre za gradnjo betonskega mostu čez Savo na Posavcu, ki je za nas In za ta kraj življenjskega pomena. Delavci našega kolektiva smo to problematiko obravnavali na zborih delavcev in bomo v zboru združenega dela SO Radovljica zahtevali dosledno izvajanje planskih dokumentov, kjer je gradnja mostu ustrezno opredeljena. S Krajevno skupnostjo Ljubno in mejnimi krajevnimi skupnostmi uspešno sodelujemo pri reševanju različnih problemov. Tovarna smo ljudje, l^es nadaljnji razvoj je tako odvisen od naših ambicij za pridobivanje novih znanj in spoznanj, od zagnanosti vseh nas. Rezultati takšnega dela pa nam bodo omogočili izboljšanje pogojev življenja in dela v tovarni, kakor tudi v prostem času. Smo zanimivo in odprto delovno okolje v veliki družini Iskre, ki / jasno opredeljenimi cilji stopa v prihodnost. Štipendisti, pridružite se nam, spoštovani gostje, še naprej sodelujte z nami! Naše geslo je geslo Iskre Ztrnnje za prihodnja leta« -________________Iskra Kondenzatroji> Oktobra bo končanj Sanacija odlagališča PCB poteka po načrtih. Rok zgraditve je konec oktobra. Uspešno poteka tudi nadzor delovnega in širšega okolja. 2e republiška komisija za koordinacijo dela pri razreševanju sanacije reke Krupe je izoblikovala celoten program nadzora sanacije PCB, ki obsega spremljanje koncentracije PCB v okolju, preiskave zdravstvene ogroženosti in stanja delavcev in prebivalcev pa graditev skladišča posebnih odpadkov, ki jo spremljajo še dodatni ukrepi, kot so ekološke meritve in nadzor delovnega okolja. Vsekakor je med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja okolja s PCB, sanacija deponije na tovarniškem dvorišču semiške Iskre, ki smo jo strokovno in celoviti pripravili. Ko smo preverjali različne možnosti zajema in uničenja onesnažene zemljine, kot so termične (sežig), fizikalno-kemične in razne biološke metode, smo se odločili za trajno skladiščenje. To je bila edina realna rešitev v okviru tehnoloških in ekonomskih možnosti pri nas. Nato smo določili ožjo lokacijo, zasnovo varnega skladišča, njegovo tehnologijo za potrebne nadzorne meritve v delovnem in širšem okolju in druge ukrepe,« nam je povedal magister Svetozar Polič, strokovni sodelavec skupine SEPO na Institutu Jožef Stefan, ki sodeluje pri nadzoru in strokovno koordinira sanacijo. Skladišče posebnih odpadkov (PCB) na tovarniškem dvorišču so začeli graditi sredi maja. Ob pripravi gradbišča in med gradnjo, so opravljali tudi meritve vsebnosti PCB v zraku, vodi, zemlji in zdravstveni nadzor v delovnem okolju. V naslednji etapi je bila izkopana gradbena jama in ločena onesnažena in neosnažena zemlja. Tako so delavci GOK Črnomelj, ki je prevzel graditev skladišča, izkopali 18000 m3 materiala, od tega okrog 6 000 m3 onesnaženega s PCB. Ta onesnažena zemljina je začasno skladiščena, prekrita in zavarovana. Ker je količina onesnažene zemljine manjša kot so v začetku predvidevali, bodo zgradili le štiri komore, kamor bodo prenesli onesnažen material in tako trajno preprečili nadaljnje onesnaževanje s PCB iz odlagališč. Zaradi veliko deževnih dni, ko zemeljska dela niso smela potekati in zaradi zahtevnosti del izkopa (miniranje), izvedba kasni. Da bi bila dela opravljena do konca oktobra, kot so načrtovali, delajo gradbeni- ki od 6 do 18. ure, gradbeniška in obrtniška dela, ki bodo potekala septembra in oktobra, pa bodo opravljali v dveh izmenah. Poleg običajnega nadzora poteka tudi ekološka in geološka kontrola pa dodatne meritve na gradbišču v zraku, vodi in zemljini in meritve vsebnosti PCB v reki Krupi. Pri tem pa se vsekakor pojavlja vprašanje ali ta deponija še vedno vpliva na onesnaževanje reke Krupe. Rezultati opravljenih meritev že <>*•****>, da J«* 22. kitni proizvodnji kondenzatorjev z PCB skupno odvedeno v okolje okoli 70 ^ se K P® oce^odvrieno okrog 55 Ion n* okoS 95 4» 4S ton te tako to nevarno količino »za stalno« iztoetolzsftaiB. PC8.MfM|aievokotJu pase lahko razilrja prek zraka, xem#e In sede in se prek raznih transportnih mehanizmov eajavSja v prehrambeni verigi, vendar to sedanje meritve kažejo na upadanje koncentracije. Ob strokovnih predvidevanjih, da bodo v jeseni dokončno Močeni vsi glavni viri nadaljnega onesnaževanja, lahko pričakujemo hitro upadanje vsebnosti PCB v vseh elementih okolja kot tudi v prehrambeni verigi. kažejo na soodvisnost, kajti ob dežju in izkopu so se koncentracije PCB zvišale, drugače pa njegova vsebnost upada. Če se bodo po uspešno končanih sanacijskih delih koncentracije polikloriranih bife-nilov v reki zmanjšale, bi to pomenilo, da je glavni vir onesnaževanja s PCB uspešno prekinjen. To pa hkrati pomeni uspešno sanacijo reke Krupe, kot pomembnega vira pitne vode v Beli krajini. Toda vsekakor je to odvisno tudi od koncentracije PCB v ostalih elementih okolja, saj je treba ob tem razumeti kompleksnost gibanja PCB, ki je še v okolju. Problematičen je prenos s .transportnimi mehanizmi prek zraka, vode in prehrambene verige do človeka. Vendar tu lahko dodamo, da do sedaj Samo sanacija deponije bo stala 570 milijonov dinarjev. Znano pa je, da bodo vsa , vložena sredstva za razvoj kondenzatorjev brez polikloriranih bifenilov, za vzpostavitev nove tehnologije- za stroške priprave modernizacije, za sanacijo deponije in za naknadne stroške, M bodo nastali naslednje leto za meritve, torej bodo vsa sredstva znašala čez milijardo dinarjev. odlagališče PCB opravljene meritve in raziskave živil kažejo v splošnem velik padec koncentracij PCB, čeprav v nekaterih vzorcih še najdejo vsebnosti. Naj ob koncu omenimo, da jese-miška Iskra, ki naj bi po mnenju večine prenašala vso krivdo, veliko prispevala pri razreševanju problematike onesnaževanja s PCB, seveda. V okviru svojih možnosti in naloženih nalog. Vse programe, ki so bili postavljeni, je izvajala po dogovorjenem načrtu. Ustavitev proizvodnje kondenzatorjev s PCB in njeno tehnološko prestrukturiranje, sama sanacija deponije na tovarniškem dvorišču, ki uspešno poteka, sodelovanje njenih sodelavcev pri ostalem razreševanju problematike pa aktivnosti okrog financiranja in druge dejavnosti kažejo, da se semiški Kondenzatorji trudijo, da bi maksimalno »popravili« nastalo situacijo. Toda končno besedo — strokovno vrednotenje — morajo dati druge institucije in organi, bodisi zdravstvene, ki bi morale bolj celovito poročati o stanju na tem področju, bodisi upravni organi ali zakonodajalci, predvsem ko gre za normativno ureditev tega vprašanja. Toda o tem kdaj drugič. Vesna Žunič Dela opravljalo delavci GOK Črnomelj Analize vode pri izvini Kmpe glede vsebnosti PCB (opravlja Jih Center za varstvo okolja Iz Maribora) Pred pričetkom del na deponiji se je koncentracija PCB v vodi Krupi zniževala in sicer z 80 ngj/1 na 45 In 30 ng/1. Po izkopu onesnaženega materiala so se koncentracije povišale, nato pa spet znižale: 30. 5. — 16. 6, na 820 ng/1 17. 6. — 2. 7. na 450 ng/1 3. 7. — 14. 7. na 180 ng/1 30. 7. — 31. 7. na 140 ng/1 Razkop deponije koncem maja In deževni dnevi od 31. maja do 4. junija so povzročili nagel skok koncentracij PCB v vodi. Z ozirom na vremenske razmere in iz opazovanja kalnosti vode v tolmunu, je razvidno, da je glavni sunek onesnažene vode in suspendiranih delcev prišel od 5. do 8. junija, torej dan ali dva za dežjem. Deponija je bila v tem času močno odprta, vendar še ne Izpraznjena do čistega. Zato je bil porast koncentracij po nekajdnevnem deževju pričakovan. Nadaljnje upadanje koncentracije PCB pa je ponovno posledica čiščenja podzemlja in mulja v samem izviru Krupe. Ali je ta razlaga pravilna ali ne, bodo pokazale preiskave vode po prvem močnejšem jesenskem deževju, ko bo območje dosedanje deponije očiščeno in deloma v celoti z betonskimi kasetami. Gre za neprepustno betonsko posodo — bazen, v katerega se bo trajno skladiščila onesnatena zemljina. Varnost je v bistvu dvojna: prvič, ker gre za vodonepropustno betonsko posodo, drugič pa Ima ie z zunanje strani utrjeno glineno površino z dodatno drenažo. Če bi popustil prvi varnostni plašč, PCB še vedno ne bi mogel v okolje (ta je te tako vezan v suhi zemljini), ker bi v drenaži ostal v zaprtem jašku, torej se lahko kontrolira. Torej gre za največjl varnostni faktor. Razlog, daje zaščita dvojna, je ta, da je tu Izrazito kraško področje In območje pomembnih virov pitne vode. I Iskra Telematika Sodelovanje Iskra-lntertrade rojeva pomembne sadove SOZD Iskra in DO Intertrade sta se v letu 1982 odločili za sodelovanje pri osvajanju proizvodnje večslojnega tiskanega vezja za firmo IBM. V naslednjem letu je Iskra s tem mednarodnim velikanom elektronske industrije podpisala pogodbo, po kateri mu bo dobavila za okrog 5 milijonov nemških mark tiskanega vezja. Osnovni pogoj za pričetek dobav je bila prilagoditev tehnologiji in izdelava vzorčnih vezij po njegovi specifikaciji. Iskra je v letošnjem maju dobila atest firme IBM Sindelfingen (ZRN), ki pomeni največjo možno referenco za celoten IBM in seveda vse ostale potencialne kupce tiskanega vezja. S tem je dokazala, da poslovno in tehnološko dosega pogoje dobaviteljev najbolj kakovostnih sestavov za gradnjo teleinformatskih sistemov. Poleg pridobljene zelo zahtevne tehnologije so za Iskro in Intertrade izredno pomembne izkušnje pri načinu osvajanja takega projekta. Osnovno organizacijsko načelo, ki je bilo upoštevano v okviru tega projekta, je takoimenova-ni »CFM — Continuos Flow Ma-nufacturing«. Pogoji za uveljavitev tega načela so: minimalni možni čas v proizvodnji, kontinuirani in zaokroženi tehnološki proces, prilagodljiv proizvodni proces, Kanban, povsem natančno definirana logistika, tesni poslovni odnosi dobavitelj — kupec, zagotavljanje popolne kakovosti v proizvodnem procesu (zero defects), stalen vpogled v stanje procesa (management by sight), vsestanska usposobljenost kadrov ter stalno interaktivno skupinsko delo. Diagram poteka Informacij teljem. c) Dnevno — en dan pred pričetkom proizvodnje — IBM pošlje dejansko naročilo — O rest, ki je rezultat še natančneje opredeljenih njegovih potreb, že omenjenih parametov ter dogodkov v Iskri. d) Iskra dnevno obvešča IBM . o stanju naročil v procesu. Ta poročila so del podatkov za njegov kompleksen sistem planiranja in vodenja proizvodnje. Za natančno spremljanje vseh teh podatkov je Iskra Telematika pripravila po vzorcu IBM programski paket, ki zajema 70 različnih ekranskih pogledov in izpisov. Trenutno informacije na relaciji IBM — Iskra — IBM izmenjujemo prek telefaksimile naprav, načrtujemo pa direktne povezave informacijskih sistemov Iskre in IBM prek modemov. V tem trenutku že potekajo operacije a, b in c, v septembru pa bodo stekle redne dobave. Glede na natančno definirane pogoje celotnega posla vsi trije partnerji zelo optimistično pričakujejo pričetek rednih dobav. Doslej uveljavljeno načelo skupinskega dela vseh treh, opravljeno delo in pridobljene izkušnje pa so dodatno jamstvo za realizacijo pogodbe in osnova za razširitev sodelovanja Iskra — IBM — Intertrade. Jože Hribar Kot primer natančno definirane logistike navajam del, ki se nanaša predvsem na planiranje (glej diagram!): a) IBM okvirno naroča četrtletno, s čimer definirajo osnovne parametre za planiranje v IBM in Iskri: potrebne zmogljivosti za določeno obdobje, pretočni časi in predvideni izplen v proizvodnji, transportni čas, čas dobave osnovnega materiala poddoba-viteljev, cena in okvirna količina ter rezervni čas skladiščenja za prilagajanje potreb. b) Na osnovi svojih dejanskih potreb, dogodkov pri prejšnjih dobavah Iskre in že omenjenih parametrov IBM vsakih 14 dni pripravi potrebe, definirane po tednih in verzijah. Računalniški izpis se imenuje Outta Sizing, vsak naslednji pa »popravlja in dopolnjuje« prejšnjega. Iskra na tej osnovi naroča osnovni material — kompozit, ki je različen po variantah. Pri tem upošteva zaloge, spremembe in jih izravnava z naročili, oz. storni poddobavi- proizvodn^e^skre\e'lematule6 *^ofo^OeaDubolfovh;™^ '^o1'08" ,*kane*a ™'8 " Iskra Avtomatika________ Dogovor Avtomatike in Delte o Izredna dinamika tehnološkega razvoja se je v zadnjih letih skoncentrirala prav na področje elektronike, ki z uporabo naprav in sistemov, zasnovanih na sodobnih mikroračunalniš-klh tehnologijah, predstavlja tudi temeljno infrastrukturo razvoja in podlago za uspešen razvoj vseh drugih gospodarskih področij. Aplikacijo naprav in sistemov elektronike na vedno nova, ozko specializirana Področja in tehnološko integracijo sistemov z lastnim razvojno — proizvodnim Potencialom uspešno obvladuje tudi Iskra. Da bi v svojem nadaljnjem razvoju čimbolj racionalno izkoristila visokostrokovni kader in s tem znanje, opremo in uporabo investicijskih sredstev, je bila s strani SOZD Iskra dana pobuda delovnima organizacijama Avtomatiki in Delti, da na stegenski tekaciji postopno koncentrirata svoj razvoj, tehnologijo, proizvodnjo in vzporedne dejavnosti za gradnjo elektronskih sestavin za potrebe gradnje elektronskih naprav in sistemov za področje aktorike in informatike. Cilj je izredno zahteven in vključuje dolgoročne naloge, ki Pa bi v primeru uspešne realiza-c'je nesporno imele pozitivne posledice za razvoj elektronske industrije in računalništva v Iskri in za povečanje izvoza, oz. večjega deleža v svetovni menjavi blaga. Hkrati je to v Iskri konkreten primer, ko se predlaga tehnološ-ko-poslovno združevanje, oz. sodelovanje dveh delovnih organizacij, ki je namenjeno izključno hitrejšemu zasledovanju svetovne tehnologije na področju informatike ter aktorike in izključuje znano združevanje pravnih subjektov. Predlog, ki ga je vodstvo obeh delovnih organizacij verificiralo že v aprilu letošnjega leta, so nato delovne strokovne skupine razdelale v povzetek stališč o možnostih za sodelovanje, oz. združevanja proizvodne, tehnološke in poslovne strukture. Pri tem se je izkazalo, da se da tudi že tradicionalno iskraško nezaupanje, vezano na prekrivanje programov in konkurenčnost na trgu, z nekoliko večjo mero zaupanja in optintizma, premostiti. Konkretni dogovor nadaljnjega razvoja tehnološkega in poslov- nega sodelovanja, kjer nastopajo stične točke in katerega bosta morali obe udeleženki dosledno spoštovati, opredeljuje Avtomatiko, kot nosilko področja sistemov in naprav procesne in industrijske elektronike, Delto pa kot nosilko računalniških sistemov ter uporabo čim več skupnih sestavin, ki jih med seboj izmenjujeta. Omenjeni dogovor, ki sta ga obe delovni organizaciji podpisali 29. maja pa zajema še en izredno pomemben segment skupno začrtanih ciljev: usklajevanje prostorskih potreb obeh udeleženk v povezavi z nadaljnjimi investicijskimi naložbami na stegenskem kompleksu. Rezultat sprejetih stališč, ki jih je akceptiral tudi predlagatelj SOZD Iskra, je bila v juliju podpisana pogodba, na osnovi katere je Avtomatika omogočila Delti izgradnjo proizvodnega in poslovnega subjekta v Stegnah. Ob podpisu pogodbe je bil konstituiran tudi mešani 4 članski koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da najmanj enkrat mesečno usklajuje vse aktivnosti o načinu, postopkih in rokih izvajanja skupnih infrastrukturnih dejavnosti, o skupni investicijski, kadrovski, finančni, razvojni in poslovni politiki, o skupnem nastopu, pravicah in obveznostih nosilca skupnega nastopa ter posledicah neizpolnjevanja obveznosti in o načinu obveznosti glede urejanja izgradnje stegenskega kompleksa. Iskra Elementi Štipendisti o svojem delu ni) Kadrovanje v TOZD in DO se začne že pri štipendiranju. V DO Elementi potekajo vsako leto intenzivne akcije za pridobitev štipendistov tistih usmeritev, ki bi jih glede na poslovno proizvodne cilje naše DO najbolj potrebovali. Trenutno prejema štipendije 232 mladih na raznih smereh in stopnjah izobraževanja. Med vsakoletno obvezno počitniško prakso naj bi učenci in študentje spoznali »svojo« temeljno organizacijo in njen proizvodni proces ter že začeli uporabljati pridobljeno znanje v praksi. Pri tem pa je zelo pomembno, kakšen program dela ponudimo štipendistu, ko pride na prakso. Ali znamo organizirati delo v taki obliki, ki bo mlade zainteresirala in jim omogočila pridobitev še dodatnega znanja, ali pa jim naložijo najbolj enostavna opravila, ki z njihovim šolskim programom nimajo nobene zveze. Največ je seveda odvisno od samih mentorjev in njihovega pristopa do naših bodočih sodelavcev. V nekaterih naših TOZD smo poiskali štipendiste in jih povprašali, kako poteka njihova obvezna praksa in kako so z njo zadovoljni: JANEZ DOLNIČAR: Obiskujem SŠTS Franc Leskovšek Luka (Titovi zavodi Litostroj). Letos v 2. letniku sem dobil Iskrino štipendijo in sem prvič na obvezni praksi v TOZD Naprave in orodja. Praktično delo tukaj je zelo podobno tistemu v šoli. Najprej sem delal v ročni delavnici, kjer moraš biti zelo natančen. Zahtevnejših opravil mi zaenkrat še ne zaupajo. Sedaj delam v strojni delavnici in mislim, da se bom veliko koristnega naučil, kar mi bo prišlo prav pri nadaljnjem šolanju. S sodelavci nimam nobenih problemov, saj so me lepo sprejeli medse. MITJA MAJETIČ: Obiskujem SŠTS Franc Leskovšek — Luka. Končal sem 3. letnik kovinarske usmeritve in odločil sem se za poklic strugarja. V TOZD Naprave in orodja, ki me štipendira, sem že opravljal počitniško prakso. Letos delam na stružnici. Delo je zelo zanimivo, ker opravljam različne naloge. Tako bom obvladal kar precej stvari, ko bom končal šolo. Sodelavci mi pomagajo, razumemo se dobro in tukaj se bom z veseljem zaposlil. Po opravljeni praksi bom dobil nagrado, ki je odvisna tudi od mojstrove ocene. Za tri tedne dela bom dobil nekaj več kot znaša štipendija. LADISLAV JENE: Tudi jaz hodim na SŠTS Franc Leskovšek — Luka. Končal sem 2. letnik kovinarske usmeritve. Štipendist sem drugo leto, sem pa že četrtič na praksi v TOZD Naprave in orodja in se počutim zelo dobro. Veliko se naučim, posebno pri stružnici, kjer večino nalog že samostojno opravljam. Pridobljeno znanje mi je že veliko pomagalo v šoli. Ko smo pri pouku delali za stružnico, sem že obvladal večino stvari. V kolektivu se dobro razumem in se bom v temeljni organizaciji po končani šoli tudi zaposlil. MATEJA ARBI: Končala sem 3. letnik Srednje šole za računalništvo in v TOZD Keramika, kjer sem štipendistka, sem letos drugič na počitniški praksi. Prvič sem v kontroli merila dimenzije keramičnih izdelkov. Letos pomagam pri selitvi v novo tovarno. V skladišču kjer delam, ni delo fizično naporno, je pa precej enolično. Upam, da se bom prihodnje leto lahko zaposlila v Keramiki. Kaže, da bodo v skladišču uvedli računalniški terminal, da bi lahko opravljala naloge, ustrezne moji izobrazbi. Na praksi se počutim dobro, saj so me delavci lepo sprejeli. DRAGAN KALINOVIČ: Letos sem končal SŠTS Franc Leskovšek — Luka, smerstrojni tehnik. Najprej grem v JLA, potem pa na strojno fakulteto. Sem štipendist TOZD Keramika in prejšnja leta na praksi nisem delal nič takega, kar bi bilo povezano z mojim poklicem. Letos delam v skladišču, kjer pomagam pri selitvi strojev. Kot študent bi rad opravljal dela, za katera se šolam (npr. tehnično risanje). Upam, da bo po končanem študiju tovarna potrebovala moje znanje. MIRSAD BEGIČ: Hodim na 3 letno SŠTS Franc Leskovšek — Luka — smer rezkalec. Končal sem prvi letnik. Letos sem tukaj že drugič na praksi. Delal sem že v stari tovarni Keramika in v T OZD naprave in orodja. T re- Obvezni počitniški praksi nutno delam v skladišču, rajši pa imam delo pri strojih. Vzdušje v tovarni je dobro.« ZDRAVKO ŽIŽMOND — vodja AOP: V času selitve iz stare v novo Keramiko sem zadolžen za posebne naloge pri preseljevanju in montaži strojev. V zadnjem času, ko smo glavnino selitve že izvedli, je na vrsti urejanje proizvodnih prostorov. Ti fantje in dekleta — naši štipendisti, so pri delu res izredno prizadevni in se lahko povsem kosajo s proizvodnimi delavci. Tudi po strokovni plati nimamo z njimi nobenih problemov. Zavedamo se, da taka oblika prakse za 'al je letos a pr štipendiste ni posebej zanimiva. Za položaj tak, da je selitev treba opraviti čimprej. Pri tem pa so mladi dobro spoznali proizvodni proces, kar jim bo v veliko pomoč pri poznejši zaposlitvi. Mi, v tovarni pa bomo SOZD Iskra — Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih In magistrskih nalog v skladu s Pravilnikom o nagradah in priznanjih ISKRE objavlja razpis Nagrad za uspešne diplomske In magistrske naloge Namen nagrajevanja: je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in seznanjanje z njihovim bodočim delom, študentom omogočiti stik z raziskovalnim delom in konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja—mentorja na šoli in strokovnjaka—mentorja v organizaciji združenega dela ter vzpodbujati zanimanje za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizacijah združenega dela Iskre. Pogoji: v poštev pridejo naloge na končani višji šoli ter diplomske in magistrske naloge, ki so bile opravljene v letu 1985 in niso kandidirale v lanskem letu in naloge, opravljene v letu 1986 do zaljučka razpisa. Za nagrado lahko kandidirajo samo naloge, ocenjene z oceno prav dobro in odlično. Naloge se ocenjujejo z vidika: izvirnost in praktična uporabnost, koristnost naloge za Iskro, zamenjava tujih materialov in opreme z domačimi. ' Prednost imajo naloge s programskega področja SOZD ISKRA. Vse informacije prejmete v Skupnih službah SOZD Iskra ali kadrovskih službah delovnih organizacij Iskre. Skupaj s prijavnico, ki jo dobijo kandidati v vseh kadrovskih službah Iskre in tajništvih šol, dostavijo kandidati izvod naloge najkasneje do 1. oktobra 1986 na naslov: Skupne službe SOZD ISKRA, Trg revolucije 3, Ljubljana (nagrada za uspešne diplomske naloge). Nagrade: Podelili bomo do 10 denarnih nagrad v višini 60.000 din. Podelitev nagrad bo decembra 1986. morali razmisliti, kako bomo drugo leto ponudili praktikantom strokovnejše delo. BOŽA MARTINČIČ: Končala sem 2. letnik strojne fakultete, štipendist TOZD sem postala po 1. letniku fakultete. Lani, ko sem bila prvič na praksi, sem se ukvarjala z risanjem, spoznavala delo v TOZD, si ogledovala delavnice, da sem dobila predstavo, kaj v tovarni delajo. Letos sem v razvoju, delam šele tretji dan. S pomočjo mentorja skušam delati in tu se vidi, koliko znanja sem odnesla iz šole. Z delovnimi pogoji sem zelo zadovoljna, tudi kolektiv in vzdušje v njem mi je zelo všeč. Nisem se še odločila, na katerem področju bi rada delala po diplomi. KOMISIJA ZA NAGRADE Boža Martinčič Dragan Kallnovič Zdravko Zltmond Podlistek Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs Brez modeme tehnologije ni Izvoza Titova pot iz Beograda v partizane se je začela najprej, z vlakom do končne postaje, kjer je izstopil in nadaljeval pot z izvosčkom. Takrat je nastopal v vlogi strokovnjaka, inženirja, pravega gospoda. Ko sta se tako s kočijažem pogovarjala med potjo o tem in onem, mu je kočijaž med razgovorom rekei, da so pač zdaj zelo negotovi- časi v tem smislu, da človek nikdar ne-ve, s kom ima opravka: Tako človek misli, da ima opravka s »finim gospodom«, pozneje pa se izkaže, da je bil tisti človek komunist. Tito se je med tem pogovorom v sebi sladko smejal, po osvoboditvi pa se je .celo potrudil iri našel tistega svojega kočijaža. ki gaje bil peljal v partizane in sami sifahko predstavljamo, kakšen obraz je moral narediti kočijaž, ko se je njegova takratrta domneva med razgovorom s Titom do pičice uresničila. Naslednjega dne je prišel predsednik na jahto »Jadranko« že boij zgodaj, takoj po zajtrku. Mi vsi smo bili že, zbrani na krovu in pripravljali vse potrebno, da bomo lahko malce pozneje izpluli na daljšo plovbo. In Henigman nebi bil Henigman, če bi j maršala takoj ne pobaral, če so včerajšnje slike uspele. Tito mu je odvrnil, da so slike povsem v redu uspele, da je že navsezgodaj, potem ko je vstal, razvil film in napravil tudi kopije. Vendar pa slik ni prinesel s seboj, ker še niso bile dovolj izprane in jih je bilo treba tudi posušiti. Nato je poklical k sebi voznika motornega čolna, ki ga jebil pripeljal na Jadranko in mu naročil, naj dopoldne, ko bodo pripeljali malico na Jadranko, prinese s seboj tudi slike. V ta namen naj se obrne na njegovo soprogo Jovanko, ki dobro ve, kje naj slike posuši in jih potem od nje pripelje na ladjo. i ako se je tudi zgodilo. Z naslednjim čolnom so skupaj z malico prispele tudi slike. Vsak izmed nas je dobil po štiri slike, ki jih bomo objavili v našem podlistku. Ko smo prejemali slike iz maršalovih rok, je Henigman seveda še dodal, da tem slikam nekaj manjka in Tito se nam je vsem na slike tudi podpisal. Taka je bila naša zgodba z Brionov, neposredna in prisrčna, polna sproščenih srečanj z našim predsednikom, kijih seveda človek nikoli ne more in ne bo mogel pozabiti. Ob koncu bi rad omenil še srečanje z našim predsednikom in sicer 13. decembra 1965. leta, ko je delegacijo ETAN, v kateri sem bil tudi jaz, sprejel ne samo na vljudnostni, običajni obisk. To je bil resničen, odkrit pogovor o problemih naše znanosti in je pozneje stenogram z našega obiska na Titovo izrecno zahtevo izšel tudi v tisku. Tako se s tega srečanja spominjam, da sem dejal, kako je danes pri nas splošni pojav, da strokovnjaki ne čutijo, da bi lahko bolj vplivali na vse tisto, kar se dogaja v gospodarski organizaciji. Omenil sem razpise za direktorje v večjih delovnih organizacijah, ki imajo dovolj strokovnjakov z najvišjimi kvalifikacijami in bi lahko kandidirali za mesta direktorjev pa se nihče ne prijavi. Vprašal sem se, čemu ta pojav, gotovo ne zato, ker nimajo zaupanja v svoje kvalifikacije... Tu meje predsednik prekinil z besedami: »Biti direktor je nehvaležen posel.« V nadaljevanju sem še rekel, da prav zdaj, ko je gospodarska reforma prizadela predelovalno industrijo, ne more dati direktor pa naj še tako dobro dela, učinkovitih rezultatov. Na vse to je predsednik Tito dejal: »Vendar bomo nekatere stvari odpravili. Gospodarska reforma je velika stvar, večja kot so številni mislili. Vem, da zdaj ljudje negodujejo, ker je reforma najbolj prizadela tiste z najnižjimi dohodki. Medtem ko so cene nekaterim proizvodom dvakrat in še več porastle, so dohodki narasli samo za nekaj več kot 20 odstotkov. No, vendar stanje ni tako neperspektivno glede predelovalne industrije, čeprav je v prvem trenutku prav ta panoga prišla v najtežji položaj. Hočem, da zdaj v prvi vrsti posvetijo skrb predelovalni industriji... ...Mi ne moremo gledati samo na naše notranje tržišče, temveč moramo vedno gledati tudi ven. Kajti danes znaša rok amortizacije v razvitih deželah 4 — 5 let. Redkokdaj znaša osem in več let. Kaj pa bomo mi potem delali? Dokler naša tehnologija precej zaostaja, ne moremo iti na svetovno tržišče, morali bomo kapitalistom dajati presežek dela.« Tako je takrat med drugim govoril z nami predsednik Tito in nam vsem ob koncu zagotovil, da se lahko tudi drugič obrnemo nanj, kadar bo pač potrebno, kajti to je dobro in koristno za vse, je zaključil svojo pripoved o srečanjih s Titom predsednik skupščine ZP Iskra ing. Vladimir Klavs. Idejo za letošnji poletni dopust sem dobil — pozimi. In to v Planici, točneje v smučini med Ratečami in Planico, kjer sem vsega preznojenega srečal prijatelja na tekaških dilcah. »Se ti ne zdi, da pretiravaš,« sem ga »bistroumno« pobaral. On pa »veš, pripravljam se za Vasaloppet in je pač potrebna kakšna kaplja znoja več. Je že tako, muslimani romajo v Meko, mi smučarji tekači pa na Vasaloppet.« »Kam pa naj romamo mi veslači,« sem se kar nekaj časa spraševal. Kam drugam kot na Taro pa še na kakšno drugo lepo reko vmes. Ko sem zbiral veslaško dopustniško druščino in vabil prijatelja, naj se nam pridruži, mi je na moje spodbujanje, češ, saj bomo obiskovali tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti, med njimi cerkve, džamije, samostane, muzeje in še kaj, hudomušno pripomnil, če grem iskat Boga. Zdaj, po treh tednih potovanja, po več kotS.OOO prevoženih in nad 100 preve-slanih kilometrih, mu lahko odgovorim: »Ničesar takšnega nisem našel, spoznal pa čudovite, prečudovite ljudi!« Da pa bi na tem potovanju vrh vsega združil še prijetno s koristnim, sem obiskoval tudi Iskrina predstavništva, prodajalne in servise. Članke o njihovem delu in načrtih, bomo v našem tedniku objavljali posebej in torej ne v tej »dopustniški pisariji«. Obiskal sem naslednje Iskrine post- Una ni Krka, čeprav Imata obe prelepe slapove. Tegale, Imenuje se Štrbačkl buk, domačini primerjajo kar z Niagarskimi slapovi. Visok je dobrih 23 metrov. Od Štrbca do Blhača je Una resnično prava Meka za kajakaše In kanuiste na divjih vodah. ojanke — v Bihaču, Banja Luki, Doboju, Tuzli, Sarajevu, Titogradu, Dubrovniku in Splitu. Kar lep Iskrin šopek. Veslaški Military Torej na pot s peresom, kajakom in avtom. Povsod so razlike, tudi med veslači. In ker poznamo bolj in manj pogumne, se mi verjetno ni treba »hvaliti,« da ne sodim prav med tiste, ki so se rodili v čolnu. Da ne bo pomote — poznamo tudi veslače na mirnih in divjih vodah, sam pa sem se žal (ali tudi ne) odločil tudi za to, slednjo rekreacijo. Pred podivjanimi Uno, Taro in Moračo, vsaj prepričan sem bil tako, sem se na poti proti Uni ustavil na lepi mirni Krki, točneje POTOPIS 'criggPS Lado Drobei S peresom in kajakom na dopust w na veslaškem mnogoboju na Krki v Krški vasi, torej nekje na sredini med Krškim in Kostanjevico. Vse torej za ogrevanje (ali * Tako kot smo Slovenci ponosni na naše Julijce pa Karavanke In Kamniške Alpe, se tudi Črnogorcem zasvetijo oči, ko jim omeniš Durmitor, Žabjak, Črno jezero. In to upravičeno! ohlajevanje) »živčkov«. Na pot sem se namreč odpravljal z nešteto priporočili, nasveti in nevemšečem, vsiskupajpasobili na približno tejle ravni: tainta buk (brzica) na Tari je a la Gibraltar na Bohinjki, ta brzica je kot Sicilija pri Tacnu in tako naprej, od buka do buka, »sam penast hudič pa te čaka po brzici pri Brštanovici«. Ni kaj, »živa« spodbuda... Lepa mirna, mirna Krka. Menda je bil letošnji veslaški mnogoboj že tretja pono-, vitev. Gre za nekakšno prepletanje več športnih disciplin, pri čemer je pridevnik športnih v nekaj primerih precej vprašljiv. SLO-jevsko in NNNP-jevsko je pa na ravni. Ker je Krška vas nedaleč od vojaškega letališča in ker so organizatdrji iz Krške vasi, so med njimi verjetno tudi vojaki (tisti z zvezdicami). Morda je prav zato veslaški mnogoboj bolj »militaristično« obarvan, saj se morajo tekmovalci »spopasti« dvakrat ■ z metanjem bomb (praznih) pa M* Lyai® SIS Samostan Morača je eden Izmed najpomembnejših črnogorskih kulturno-zgodovlnsklh spomenikov. Slika je Iz 17. stoletja, prikazuje pa Sv. Luko. lokostrelstvom in na koncu1 še s streljanjem. Med veslanjem je »na sporedu« tudi tako imenovana »alka«, ko morajo veslači skozi viseče kolo (od mopeda brez špic) brez dotika prenesti veslo. Tiste, bolj športne zvrsti pa so, seveda, veslaška spust in slalom ter skok z mesta. Pa tudi tek s čolnom na rami od starta do vode in od vode do cilja. Ni kaj, mnogoboj je prijeten in prav nič # čudnega ni, da ima iz leta v leto več privržencev. Tudi zato, kerje s svojimi disciplinami dopadljiva osvežitev v rekreativnem veslaškem tekmoVanju. Kako sem se uvrstil na mnogoboju, ne vem, ker me je pot takoj po tekmi peljala v Bihač. Končno pa uvrstitev sploh nj pomembna. In takšen, lahko bi rekel rekreativni odnos, je imela tudi večina drugih veslačev, s tem, da med tekmo ni z znojem skoparil nihče. (Se nadaljuje) Objave Iskra Iskra-lndustrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o., TOZD-Tovarna televizijskih sprejemnikov — TV Pržan, n. sub. o., 61000 Ljubljana, Andreja Bitenca 68 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas kemijski tehnolog Pogoja: VII/1 stopnja kemijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj prevajalca-knjižničarja Pogoji: VII/1 stopnja filozofske smeri, aktivno znanje angleškega jezika in nemškega jezika, zaželene delovne izkušnje konstruktorja Pogoja: VII/1. ali VI stopnja strojne smeri, zaželene delovne izkušnje izdelovalca specialne opreme v oddelku vzdrževanje Pogoja: VII/1, ali VI stopnja elektro smeri, zaželene delovne izkušnje razvijalca Pogoja: VII/1, VI ali V stopnja elektro smeri, zaželene delovne izkušnje vodja planske službe Pogoja: VI stopnja ekonomske, organizacijske, ali elektro smeri, z izkušnjami na področju planiranja, 4 leta delovnih izkušenj vodja vzdrževanja zgradb: Pogoja: V stopnja gradbene, ali lesne smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj elektromerilec: Pogoja: V stopnja elektro smeri, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih superkontrolon Pogoja: V ali IV stopnja kemijske smeri, zaželene delovne izkušnje glavnega kuharja Pogoja: IV stopnja gostinske smeri, opravljen tečaj higienskega minimuma, 1 leto delovnih izkušenj Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (061) 50-968. Pisne ponudbe z dokazili pošljite kadrovski službi v TOZD »TV PRŽAN«, 61117 LJUBLJANA, Cesta Andreja Bitenca 68,v8dneh po objavi. Do tovarne vozi mestni avtobus št. 7. , , n j Iskra Iskra-lndustrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sub. o., TOZD Tovarna orodij Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana, Stegne 15 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge samostojnega projektanta — razvijalca orodij ali konstruktorja projektanta za orodja Pogoji: visoka, oz. višja izobrazba strojene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni programerja za programiranje NC strojev Pogoji: višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Sodelujte na 11. zabavnoglasbeni prireditvi »Zlata slušalka 86« Pevce amaterje in kantavtorje obveščamo, da bo prireditev dne 17. oktobra 1986 ob 18. v restavraciji Iskre Telematike na Laborah. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis, poklic in zaposlitev, konjičke, točen naslov in telefonsko številko v službi. Navedite ime izvajalca in naslov pesmi, s katero nameravate nastopati, poleg tega pa je zažeieno, da pripravite še rezervno pesem. Prijavi obvezno priložite kaseto s posnetkoma. Vsak, ki želi sodelovati na tej prireditvi, se mora obvezno prijaviti na spodaj navedeni naslov in zaradi zanesljive udeležbe priložiti kavcijo 2.000 din. Prijavite se lahko do 18. septembra 1986. V rok prijave bomo upoštevali datum poštnega žiga. Prijave pošljite s priporočeno pošiljko. Prijave sprejema Barbara Berlič, Iskra Telematlka Kranj, n. sol. o., Ljubljanska cesta 24 a, TOZD Terminali, tel. štev.: 064 28-861, int. štev.: 2328. Vse ostale informacije glede prireditve prav tako dobite pri Barbari Berlič. Mladinski pozdrav! * M Kotiček za Iskraše &x* o A c