PoStnina plačana T gotovfnft. Leto XII., štev. 164 Lprav aištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burrfova ul 3 — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13t - Teleioc št 2455. Podružnica Celje: Kocenova uhca št 2 - Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105241 Ljubljana, sobota 14* novembra 1931 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25— Dm. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 To- lefoo 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova al 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Naloge nove Narodne skupščine Izgraditev nove demokracije, delo za gospodarsko blagostanje, kulturni napredek in družabno harmonijo • i « • •------------M Beograd, 13. novembra r. »Vreme« objavlja pod naslovom »Naloge novega parlamenta« uvodnik, v katerem poudarja med drugim: Prva dolžnost novega parlamenta je, da ne bo nikdar dopustil, da se tudi le za trenutek in pod kakršnimkoli izgovorom povrne v njegove vrste stari škodljivi duh prepira in nesloge, ki je povzročil državi in narodu že toliko škode. Prvi jugoslovenski parlament mora iti po novih potih, ki so odrejeni s 6. januarjem in po katerih stopa ves naš narod v želji za uspehom in napredkom. Zasnovan na novih širokih osnovah v skladu z najvišjimi interesi nacije mora biti novi parlament orožje napredka naroda in države ter mora "tvoriti pričetek nove dobe konstruktivnega dela v življenju našega naroda. Novi parlament se bo moral popolnoma posvetiti čuvanju in jačenju narodnega in državnega edinstva ter neumorno pobijati vsak pojav starih negativnih sil. Kot iz-tiz narodne volje mora biti tudi v bodoče vsak čas naizvestejši in najzanesljivejši sotrudnik vrhovnega čuvarja narodnega edinstva in državne celine. Druga dolžnost novega parlamenta bo obstojala v tem, da vso svojo pozornost in svojo glavno skrb posveti rešitvi nalog, ki jih postavlja sedanja doba vsem narodom, tla bi si ohranili, odnosno pridobili ono me- sto, ki jim gre v mednarodni zajednici. Nova Narodna skupščina mora posvetiti vse svoje delo v dobrobit skupnosti, da osigura red in zadovoljstvo, ki sta največje jamstvo narodne svobode in napredka. Težke gospodarske prilike po vsem svetu narekujejo vsem državam nove dolžnosti in nalagajo nove naloge v borbi za gospodarski cbstoj in zato mora biti dolžnost novega parlamenta, da v sodelovanju z vlado prične z reševanjem gospodarskih problemov ter da da državi moderno tehnično in gospodarsko organizacijo. Samo tedaj, ako bodo vsi činitelji nacionalnega življenja, v prvi vrsti sam parlament, sodelovali pri izvedbi dobro premišljenega in sistematično izgrajenega gospodarskega programa, bo mogla naša država brez večjih težav prebroditi vse krize. Med najvažnejšimi nalogami, ki čakajo rešitve, je revizija celokupnega davčnega sistema v cilju pravične razdelitve bremen. Treba bo ustvariti tudi socialno zavarovanje za kmeta in kmečkega delavca. Na kulturnem polju je obilo problemov, ki jih bo v skladu z novim duhom, ki mora zavladati v vsem našem javnem življenju, treba definitivno rešiti. Novi parlament narodne sloge se mora popolnoma posvetiti velevažnerou poslu za izgraditev nove, reformirane demokracije, gospodarskega blagostanja kulturnega napredka in družabne harmonije. Pogajanja za novo ureditev nemških dolgov Nemčija bo zahtevala sklicanje posvetovalnega odbora po Youngo-vem načrtu — Podaljšanje dosedanjih kreditov Nemčiji Pariz, 15. novembra. A A Davi se je načelo zasedanje francosko^nemškega go-spodarskega odbora pod predsedstvom državnega podtajinika za narodno gospodarstvo g. Gignouxa. Pariz^ 13. nov. AA. Finančna ka misija in komiisnja za zunanje zadeve sta prejeli Lava-lov ekspoze o razgovorih ministrskega predsednika v Berlinu in Washingtonu. Predsednik Laval je izjavil, da se je v NVasthintgtomi sporazumel s predsednikom Hoovrom, da se skliče posvetovalni odbor, kakor to določa Youngojv načrt. Ob koncu svojega poročila je naglasa! da je v teku svojih razgovoro-v vedno pazil na to, da se ne kršijo pravice parlamenta. Berlin, 13. novembra. AA. V poučenih krogih smatrajo, da je treba glede na pretirani optimizem o f ramoosko-nemšk i h pogajanjih poudariti tole: Čeprav so pogajanja omogočila napredek in izboljšanje "odnosa je v, obstojajo vendarle nasprotja, tako da Nemčija ne bo mogla uradno predložiti zainteresiranim vladam zahteve o sklicanju Youngovega odbora pred sredo prihodnjega tedna. Do znava se, da namerava Nemčija po« stati vsem prizadetim vladam noto, v kateri bo zahtevala, naj se skliče posvetovalni odbor, ki ga določajo odredbe Youngove-ga načrta. Najbrže pa bo Nemčija zahtevala, da 9e skliče na sejo tudi odbor za proučevanje vprašanja konsolidacije kratkoročnih kreditov. Berlin, 13. novembra. AA. V zadnjem času je Nemčija na diskreten način sondirala teren v New Yorku, aLi bi bil sprejet T»'en morebitni predlog o povrnitvi imo-biliziramh kreditov v desetih obrokih po 700 milijonov mark. Prizadete banke so odgovorile, da bi jim bilo ljubše, Če bi se podaljšal rok teh kreditov. Podaljšanje naj bi veljalo za tri četrtine do štiri petine kreditov. Nemčija 'e odgovorila, da bi tak način plačevanja spravil v težkoče nemško državno banko, bankirja pa so sporočila, da bodr objavili svoje predloge, kadar bodo na jasnem, ali more Nemčiji? še nadalje plačevati reparacije ali ne. Pariz, 13. novembra s. Nemški poslanik v Hosch je imel popoldne nov razgovor s francoskim ministrskim predsednikom La-valom Tudi ptri tej priliki sta razpravljala o problemu sklicanja posebnega posvetovalnega odbora banke za mednarodna plačila. V uvodnem članku piše »Temps«: šele, ko se bo besedilo nemške zahteve po sklicanju posebnega odbora strinjalo z duhom in določbami, ki jih vsebuje You>ngov načrt, se bo moglo govoriti o nemško-francoskem zbližanju. Ako pa bodo nemške zahteve prekoračile določbe Youngovega načrta, potem ni nobenega upanja za sporazum. Razgovoru z ministrskim predsednikom Lavalom je sledila prva skupna seja nem-ško-francoskega gospodarskega odbora. Poslanik v. Hosch je predstavil ministrskemu predsedniku nemške člane komisije. V prisrčnem pozdravnem nagovoru je Laval ilz-razi.l željo, da bi delo odbora dovedlo do konkretnih uspehov. Vodja nemške delegacije državni tajnik v. Trendelnburg se je zahvalil ministrskemu predsedniku ter je poudarjal, da ima nemška v.lada iste na-de kot francoska. Popoldne so se sestali razni pododbor,;. Računajo, da bo delo odbora končano do sobote. Bavarske oblasti preprečile nov puč Heimwehra Dr. Pfriemer je bil zaradi novih prevratnih načrtov izgnan iz Bavarske ter se namerava zopet nastaniti v Mariboru Monakovo, 13. novembra, r. Socialistična ^Miinchener Zeitung« objavlja senzaoU ona in a odkritja o pripravah za nov puč v Avstriji, ki ga je nameraval izvesti po zadnjem neuspelem puču pobegli vodija štajerskega Heimwehra dT Pfriemer. Doktor Pfriemer se je iz Maribora, kamor se je zatekel po neuspehu beimwehrovsfce akcije dne 13. septembra, odpotoval v Monakovo. Takrat se je zatrjevalo, da bo v Mo-nakovem uredil nekatere svoje zasebne zadeve, »Miinchener Zeitung« pa je že v prejšnjem tednu dobita z Dunaja obvestijo, da pripravlja dr. Priemer nov puč. Du« rajske vesti pa so bile tako fantastične, da jiih list sprva ni smatral za resne in jih tudi nri objavil. Zadnje dni pa je redakcija omenjenega lista dobivala vedno ■nova poročita, ki 9o dokazovala, da se dr. Pfriemer res zopet bavi s prevratnimi načrti. Z grofom Lambergom, ki je sodeloval v neuspelem puču na Štajerskem, je dr. Pfriemer že sestavil podroben načrt za nov puč. ki bi se bil moral izvršiti ob priliki voeraj&njega narodnega prazniika v Avstriji. Pri tem bi bil; sodelovali bavarski Stahlhelmovci ter več oddelkov hitler- ZUNANJA POLITIKA FRANCIJE S kongresa najmočnejše francoske stranke — Brez jamstev je raz-orožitev nemogoča — Za lojalno sodelovanje med narodi jevcev. Dr Pfriemer je imel zadaje dna več konferenc z voditelji nemških narodnih socialistov in nemških nacionalistov. Le budnosti bavarskih oblasti je pripisati, da načrt ni bil izveden. Danes je monakovska policijska direkcija pozvala dr. Pfriemerja, naj v 24 urah zapusti Monakovo in sploh bavarsko ozem« Ije, ker ga bodo sicer kot nadležnega tujca izgnali. Dr. Pfriemer se je odločil, da se preko Švice in Italije vrne nazaj v Maribor, kjer namerava ostati do nadaljnjega, ako mu bodo jugoslovenske oblasti izdale dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji. »Miinchener Zeitung« opozarja v zvezi s tem na stalno nevarnost, ki jo predstavlja avstrijska Heinrvvahr za red in mir ne samo v Avstriji, marveč v Srednji Evropi sploh. List dolži avstrijsko vlado, da je napram Heimwehru tako obzirna, da 6e more smatrati njeno postopanje za in direktno podpiranje heimwehrovskih teženj. List poudarja, da bo morata intervenirati Društvo narodov, če avstrijska vlada niti sedaj ne bo izvedla temeljite razorožitve heimevvbrovskih organizacij ter za bodoče preprečila vsako njihovo rova rj en je. Prihod Grandi ia v Newyork Rim, 13. nov. s. Zaradi neugodnega vremena bo parnik »Con-te Grande« z italijanskim zunanjimi ministrom Grandi jem na krovu prispel v Newyork šele popoldne. Ob prihodu ga bo pozdravil državni pod tajnik Častile, ki ga bo spremljal v NVashington. Poslaniki v Berlinu, Parizu m Londonu obveščajo Grandija neprestano o rezultatih pogajami glede reparacijskega vprašanja. Grandi je tudi z ministrskim predsednikom Mussolinijem v stalni zvezi Smrt francoskega književnika Pariz, 13. novembra AA. Književnik Vfcbor Bernard je danes umri. Zaključek pariške kolonialne razstave Pariz, 13. novembra. AA. Marši! Lyautey je ob zaključitvi kolonijalne razstave v Parizu sprejel zastopnike francoskih in inozemskih listov, ki so izrekli njemu, guvernerju Olivieru ter drugim organizatorjem razstave svoie priznanje in jim čestitali na uspehu razstave. Pariz, 13. novembra. AA. Zunanji minister Portugalske je v spremstvu portugalskih in francoskih politikov obiskal koloni-jalno razstavo. Ogledal si je natančno vse štiri paviljone Portugalske. Pariz, 11. novembra. Francoski politični zemljevid kaže vse polno strank in strančic, ki pa spadajo po splošnih smernicah v dve veliki skupini, levico in desnico. Zaradi pravca, v katerem nastopata ti dve skupini v socialni politiki, jih Francozi nazivajo tudi rdeči in be-li blok. Hrbtenico levice tvorijo radikali, ki so številčno tudi najmočnejša francoska stranka. V sedanjem parlamentu imajo 114 poslancev in so pri zadnjih državnozborskih volitvah zbrali okoli 1,700.000 glasov. V radikalni stranki se zbirajo po največ malome-ščani ter ljudje z dežele, ki predstavljajo v francoskem narodnem in gospodarskem življenju živelj, ki je ohranil stari in čisti individualizem 19. veka ter jakobinski duh francoske revolucije. Zato se radikalna stranka rada hvali, da je ona danes še edini čuvar dediščine velike revolucije. Kljub veliki moči in zaslombi, ki jo ima v narodu, pa ji je pot do oblasti često zaprta, ker jo njena strankarska ideologija ostro loči od desnice, ki se naslanja v prvi vrsti na cerkev, kakor tudi od socializma na levici, ki zavrača individualizem ter vztrajno glasuje proti vojnim kreditom. Razumljivo je zato, da vsa francoska javnost z velikim zanimanjem sledi poteku vsakoletnega kongresa radikalne stranke, ki se ga ne udeležuje samo parlamentarna frakcija, temveč tudi vsi uglednejši funkcionarji stranke. Letošnji kongres, ki se Je vršil ta teden, }e vzbudil še večjo pozornost, ker |e bil zadnji pred državnozborskiml volitvami, k! so razpisane za mesec maj prihodnjega leta. Radikali bodo pri teh volitvah igrali vodilno vlogo In njih program in taktika bosta določili smer vse volilne borbe. Pa tudi inozemstvo je prisluhnilo, zlasti Nemčija, saj so zadnje občinske volitve pokazale odmik francoskih volilnih mas na levo, po čemer bi bilo soditi, da bo pri majskih volitvah prišla na oblast zopet levica, kakor se je to zgodilo leta 1924. Za predsednika kongresa ie bil soglasno izvoljen Herriot bivši ministrski predsednik in bivši župan mesta Lyona, mož, ki ne zavzema vodilnega mesta samo v radikalni stranki, temveč je tudi v celotni francoski politiki zelo vplivna osebnost Ves potek zborovanja je pokazal izredno samozavest radikalov in celo desničarsko časopisje, kateremu je radikalna stranka najhujši politični nasprotnik, je moralo priznati resnost in izredno disciplino stranke. Vsi govorniki so poudarjali, da stranka po svoji zgodovini in svojem položaju nikoli ne more biti samo privesek v kaki koalicijski vladi, temveč stopi lahko v vlado samo, ako dobi pri tem vodstvo v državi. Zato se stranka v bodoče ne bo naslanjala niti na levo, niti na desno, temveč mora postati steber vsega francoskega političnega življenja, na katerega se morajo opirati ostale stranke. Radikalna stranka torej živi v zavesti, da jo bo pri prihodnjih volitvah narodna volja dvignila na krmilo države. V notranje - politični, zunanje - politični in gospodarski debati, se je radikalna stranka pokazala kot nositeljica francoskega patriotizma in demokracije. Herriot in zunanje politični poročevalec Pierre Cot sta nastopila proti pretiranemu nacionalizmu, ki tira evropske narode v pogubo, nastopila sta pa tudi proti razorožitvi, ki se ne sme izvršiti brez jamstev v današnji dobi. polni sporov in medsebojnega sovraštva. Bolje je, je rekel Herriot, postaviti okoli Francije zid iz betona, kakor iz človeških teles. Vendar pa se je kongres toplo zavzel za smotreno razorožitveno politiko, češ da ie sicer gospodarski' in politični polom Evrope neizogiben. Na kongresu se je pretresalo tudi zuna-nje-politično stališče stranke, zlasti z ozi-rom na odnošaje do Nemčije. Radikali so od nekdaj znani kot poborniki zbližanja ■ned Francijo in Nemčijo, vendar v okviru obstoječih mednarodnih pogodb, kajti se- danje motno stanje v Evropi ne dovoljuje nikakih avantur. Tudi glede reparacij meni radikalna stranka, da bi si Francija ne smela vezati rok in popustiti v svojih odškodninskih pravicah. Dolžnost prosv;i'jenega patriotizma in demokracije pa je, da deluje z vsemi silami za mednarodno sodelovanje šele tedaj, če pride končno do odkritega in lojalnega sodelovanja med narodi, tedaj bodo lahko odpadle reparacije in oboroževanje in možna bo tudi pametna revizija. Kongres radikalne stranke je pokazal, da si je francoski narod edin v glavnih političnih smernicah. Nazori radikalov v tem pogledu se prav malo ločijo od onih desnice, ki danes vlada pod Lavalovim vodstvom. Pokazal pa je kongres tudi, da vlada v francoskem notranie-političnem življenju ono ravnovesje, ki ie glavni pogoj za moč in blagostanje vsake države. Francoski proračun za 1. 1932 Pariz, 13. novembra AA. Vlada je predložila narodnim poslancem načrt proračuna za 1. 1932. V novem načrtu so zneski v smislu novih socialnih zakonov, zaradi proračunskega ravnovesja so predvidene carine za blago iz držav, kjer je vrednost denarja padla. Davčna razdelitev bo pravičnejša. Prav tako je v novem proračunu nova razdelitev taks na uvažano blago. Za sirovine ostane dosedanja taksa 2 %, za polizdelke znaša taksa 4 %, za drugo blago pa 6 %. V pojasnilu k proračunu poudarja vlada, da ne gre za nove davke ali za poostritev zaščitnega načela, temveč za preureditev obremenitve v notranjosti. Dosedanja obremenitev je namreč škodila raznim francoskim in inozemskim proizvodom. Za ravnovesje proračuna se bodo uporabile tudi rezerve, ki so določene pri taksah za bencin, petrolej in špirit, kakor tudi rezerve kovanega denarja. Proračun za 1. 1932. izkazuje 41 milijard 37.290.741 frankov dohodkov m 40 milijard 935,018.566 frankov izdatkov. Obnova monarhije v Mandžuriji Bivši kitajski cesar prešel k Japoncem - Društvo narodov odpošlje v Mandžurijo svoje opazovalce London, 13. novembra n. »Daily Excel-sior« poroča iz Pejpinga, da so Japonci dovršili vse priprave, da se v Mandžuriji vzpostavi monarhija z dinastijo Mandžu na čeiu. člani rodbine Mandžu so bivali v zadnjem času v TientsLnu. Japonci so baje sami organizirali demonstracije in nemire v Tientsinu, da bi na ,ta način mogli prikriti preselitev novega kitajskega prete.ndenta za maindžurski prestol iz kitajskega iela mesta v japonsko koncesijo. Bivši cesar se je preselil k Japoncem že pred nemiri. Mladi pretendent pa je dolgo časa okleval, šele njegovemu pobočniku, ki je v ostalem japonski major, se je po dolgem pregovarjanju posrečilo, da ga je spravil na japonsko stran. šanghaj, 13. novembra n. Pretendent za mandžurski prestol je prispel v Dairen, odkoder namerava nadaljevati svoje potovanje do Mukdena. Japonci so že vse pripravili, da se Mandžurija osamosvoji in stopi pod oblast dinastije Mandžu, ki bi uživala japonski! protektorat. Tientsin, 13. novembra n. O potovanju ma-ndžurskega cesarskega prelendenta ni nikake uradne vesti. Merodajni krogi zatrjujejo z vso resnostjo, da je zares odpotoval, ne vedo pa kam. Tokio, 13. .novembra n. Kakor poroča list sNilchk, so Kitajci obkolili japonski konzu- lat v Cicikarju. Konzul in njegovi uradniki so bila aretirani. Kitajska vojska je napadla tudi japonske postojanke v olngu. Washington, 13. novembra AA. G. Castie je napovedal kompromisni predlog za ureditev kitajsko-japonskega spora, ki bo predložnem svetu DN v Parizu. Predlagatelj upa, da bosta zainteresirani vladi predlog sprejeli. Pariz, 13. novembra, n. Kitajska vlada je na Brfandovo brzojavko odgovorila, da sprejema v celoti predlog francoskega zunanjega ministra in da je pripravljena sprejeti nevtralne opazovalce, ki bj se na mestu poučili o položaju in njegovih vzrokih. Japonska vlada pa vztraja, da bo zares storila vse, da se ne bi spor še bolj poostril, če Kitajci ne bodo tega njenega dobrega namena preprečili z novimi napadi. Tudi ona se strinja s tem, da pridejo na pozor išče spora mednarodni opazovalci, katere naj delegira Društvo narodov, ki pa naj rezultate svojega dela ne sporoče Društvu narodov, marveč svojim vladam. Ženeva, 13. novembra. A. Briand je poslal kitajski in japonski vladi zahvalo, v kateri nagiaša velik pomen dejstva, da sta vladi dovolili dostop opazovalcev sveta Društva narodov v Mandžurijo, da tako lahko na licu mesta prouče položaj, kakor to določa resolucija z dne 30. septembra. Fašistično gospodarstvo na razpotju Nasprotstva na zasedanju korporadjskega sveta — Kmetijd za pro-tekcionizem, industrijci za svobodno trgovino Rim, 13. novembra, d. Snoči ie imel fašistični korporacijski svet svojo četrto sejo. Zastopniki posameznih sindikalnih korpora-cii se še vedno niso mogli sporazumeti, kakšne naj bodo osnove bodoče fašistične gospodarske politike. Zastopniki štirih kor-poracij so se zavzemali za dosedanji carinski sistem in za afirmacijo ugodnostnih klavzul v trgovinskih pogodbah, delegati poljedelske korporacije pa so vztrajali pri svoji zahtevi, da Italija uvede strog protek-cionizem. Poslanec Marcanich je stavil predlog: 1. Italija naj za svoje gospodarski odnošaje z inozemstvom uvede svobodno trgovino, ker mase italijanskih konzumentov ne prenesejo več nobenih novih carinskih obremenitev; 2. da se v splošnem ohrani sistem ugodnostnih klavzul; 3. da se ustanovi posebna stalna komisija za italijanske trgovske pogodbe ki naj od primera do primera čuva interese italijanskih poljedelcev. Poslanec Razza je zahteva! vsaj delno protekcijo poljedelskega gospodarstva in uvedbo konvencionalnih carinskih tarif, ki naj bi poleg klavzule o največjih ugodnostih odslej tvorile temelje nove fašistično trgovinske politike. Delegat Lanzillo se Je zavzel za program popolnoma svobodne trgovine. Indnstrijec Pirelli je govoril o sploš- industrijo, češ da je industrializacija najboljše sredstvo za kulturni in politični napredek ter ureditev mednarodnega prestiža. Istočasno z industrijalizacijo države pa je potrebno sodelovanje s poljedelstvom, da se vsi interesi nacije podredijo avtoritativnim principom fašistične države. Nasprotja med posameznimi delegati se snoči še niso niti najmanj izravnala, čeprav se je seje udeležil tudi Mussolini. Zasedanje se danes nadaljuje. Moratorij za bolgarske reparacije Atene, 13. nov. AA. Atenska agencija poroča: Med grško ln bolgarsko vlado j« bil dosežen sporazum o izvajanju Hoovro-vega načrta, o bolgarskih reparacijah in v izvajanju Molov-Kafaindarisove konvencije. S tem sporazumom Je grška vlada sprejela Hoovrpv moratorij, v kolikor se nanaša na reparacije, ki jih mora Bolgarska plačevati Grčiji. Bolgarska bo ustavila svoja reoaraciiska plačila Orčiii od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 Odlog velja samo za eno leto in le za presežke bolgarskega dolga Grčiji v smislu Molov-Kafandarisove konvencije. Dolg bo Bolgarska odplačala v desetih enakih letnih »uvw * ____... „ obrokih pod pogoji, ki jih bo določilakoo. mf%4p«mh dočai, ki podpirajo 1 fereoca strokovnjakov t Loodoam Pred uvedbo angleških V V». »f • zaščitnih carin London, 13. nov. AA. Predsednik vlada Macdonald je v uebati o prestoluem govo. ru izjavil, da bo prečita! izjavo glede dumpinga še pred zaključitvijo debate. Njegova izjava je predmet živahnih razgovorov ki komentarjev v političnih krogih. V desničarskih krogih odločno zahtevajo, naj vlada že v ponedeljek precizira svoje stališče o tarifnem vprašanju. V zmernejših konzervativnih krogih skušajo duhove pomiriti in naglašajo, da odrekajo liberalci vladi pravico do uvedbe carin na podlagi zakonskih dekretov. Liberalni krogi so mnenja, da bi tak postopek slonel kvečjemu na zakonu o nacijonakiem gospodarstvu, ki pa velja samo za en mesec in ga sme vlada izvajati samo v primerih, navedenih v tem zakonu. Uvedba carin * zakonskimi dekreti po njihovem mnenju ni na mestu niti v primeru dtumpiinga. Podobno pooblastilo je bilo dano vladi r» 1. 1918., zanimivo pa je, da kasnejše vlade niso mogle dognati niti enega primera diumpinga, ki bi bil spadal pod to noobl s trlo. Moderna avtomobilska cesta od Londona do Kalkute London, 13. nov. p. »ExpTe®s« poroča, da se bo v kratkem pričelo z gradnjo velike mednarodne avtomobilske ceste, ki bo vezala London s Carigradom. Promet se bo vršil na tej cesti mnogo hitreje, kako* sedaj, ker bodo odstranjene vse dolgotrajne obmejne formalnosti. Tozadevno se te vrše pogajanja med zainteresiranimi državami. Cesta bo vodita iz Londona v Doo. ver in od tam preko Cataisa. Bruslja, KoV-na, Dunaja, Budimpešte, Beograda in S>-fije v Carigrad. Na vsaki obmejni postati bodo zgrajene moderne garaže, ki bodo opremljene tudi z vsemi drugim' potrebščinami, kakor zalogami bencina m olja, telefonom itd. Na vsaki obmejni postaji bo tudi zdravnik za primer nesreče. Posebni tolmači bodo avtomobil is tom na razpolago ne samo na obmejnih postajah, •marveč tudi v vseh drugih večjih krajih. Vseh osem držav, preko katerih bo vodita ta cesta, je že izdelalo podrobne načrte za izgraditev onega dela te največje mednarodne avtomobilske ceste, ki odpade na posamezne države. V nekaterih državah so že začeli z razširjenjem obstoječih cest in z ojačanjem mostovnih konstrukcij. Cesta mora biti povsod široka najmanj 9 metrov. Promet bo urejen dvosmerno, tako da bodo nesreče več ali man} izključene. Izdeluje se pa že tudi načrt za podaljšanie te ceste preko Damaska, Teherana in Lahora do Kalkute. Iz državne shižbe Beograd, 13. novembra p. Z ukazom NJ. Vel. kralja je napredoval v višjo skupino upravnik etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Niko Zupanič. — Z drugim ukazom je upokojen na lastno prošnjo dav-• čnl inšpektor Oton Stepic, šef davčne uprave r Šmarju pri Jelšah. Avstrijsko kolebanje Za trinajstletnico obstoja avstrijske republike so prišli v svet glasovi o novem poizkušenem državnem prevratu, ki so ga zopet pripravljali hajmverovci, a je bila akcija onemogočena, še preden .je prišlo do kakršnihkoli prevratnih dogodkov. Podrobnosti niso znane in jih bo tudi težko dognati, ker gotovo niti v Avstriji, niti na Bavarskem oblastva ne bodo objavila, kaj vse je preiskava razkrila. Vsekakor pa kaže ta novi poizkus, naj se je odigral v tej ali oni obliki, da so razmere v Avstriji še vedno docela neustaljene. Človek se ne more otresti do ima, da je avstrijska republika nekaka začasna tvorba, ne toliko po kaki prirodni nujnosti, kolikor po tem, cla se Avstrijci ne morejo vživeti v nove razmere, da jim je nova državna samostojnost premajhna in preneznatna. Tako mišljenje je precej razumljivo, saj vemo, da so narodom bivše podunavske monarhije vladali ravno iz tega ozemlja, ki danes niti sebe ne zna in ne mote vladati. Nekdanji cesarski' Dunaj, kamor se je stekalo vse bogastvo iz bivših avstrijskih kronovin, je postal breme državi, ki ne potrebuje tako velike prestolnice, osobito, ker niti nemške r.lpske dežele niti Dunaj ne morejo pozabiti svoje minule veljave in važnosti. Tako Avstrijci prav za prav še danes ne vedo, kaj naj bodo. Ne cenijo svoje državne samostojnosti, ker je ta le medla senca nekdanjega veličja, na drugi strani pa se zopet ne morejo ogreti za pripojitev k Nemčiji, dasi se od časa clo časa zdi, da je ta misel nekakšno vodilno načelo vse avstrijske politike. Privrženci in nasprotniki »Anschlussa« se dobijo v vseh strankah, vseh družabnih slojih in v vseh mogočih gospodarskih 3-rogih, toda v Avstriji se še ni razvila popolna enotnost ljudskega mišljenja v tem pogledu. Enako nestalna je tudi avstrijska politika in njene smernice drže danes k Anschlussu, jutri ima veliko privlačnost tesnejši spoj z Madžarsko, nato zopet zazveni nekaj tonov simpatije za češkoslovaško, vmes plane misel o po-dunavski federaciji, o zbližan ju z državami Male antante, o francoski, italijanski ali angleški orientaciji. Vsi ti politični pravci so se že vrstili, ie tega ni bilo videti, da bi v Avstriji začeli graditi svojo politiko na edino možni osnovi, na svoji lastni državni samostojnosti. Ta poteza v avstrijski politiki je vko-reninjena v preteklih časih in dokler ne prešine vseh Avstrijcev zavest, da so Pred novimi pogajanji za reparacije Berlin, 12. novembra. Politični krogi Nemčije se te dni bavijo z vprašanjem, na kak način bo mogoče nadaljevati pogajanja o reparacijskih dolgovih. Preči kratkim je vladalo še splošno mnenje, da bo Hoovrov enoletni moratorij t nostavno podaljšan, danes pa že uvide-vajo, da takšna rešitev ni možna. Ta pre-okret je v zvezi z Lavalovim posetom v \Vashingtonu, ki je dokazal, da na mehanično podaljšanje moratorija ni misliti, marveč da bo treba poseči zopet po Youn-govem načrtu in urediti reparacije na legalnem temelju. To spoznanje pomeni za Nemčijo silno razočaranje, široka javnost se je namreč nadejala, da se bo odlog nemških reparacijskih plačil podaljševal od leta do leta, dokler na vse zadnje reparacije ne bodo razveljavljene. Ravno ti krogi pa sedaj uvidevajo, da so se stvari razvile v prav-cu, ki ni prijeten za Nemčijo. Spoznali so, da se bo Amerika umaknila v ozadje in prepustila Franciji, naj se sama pogodi z Nemci. Razočaranje je t°.m bridkejše, ker so si Nemci od Hoovrovega vmešavanja obetali velikih koristi. Kljub temu spoznanju pa nemška politična javnost doslej še ni zavzela stališča napram temu neugodnemu stanju in celo hakenkrajclerji molče, dasi bi jim bila ravno ta stvar najbolj dobrodošel povod za obširno in silovito demagogijo. Pasivnost nacijonalistov se tolmači s tem, da še vedno računajo z možnostjo vstopa v vlado, pa so zato zmerni v svojem nastopu. K splošnemu pomirjenju pa je v glavnem prispevala državna vlada, ki se je vdala zaključkom washingtonskih razgovorov in vidi, da iz stvari ni drugega izhoda nego podrobno pogajanje o reparacijskih dajatvah. Sklicanje gospodarskega sveta, ki je bil pred nekoliko tedni sestavljen pod predsedstvom državnega predsednika, dokazuje, da se vlada resno pripravlja na taka pogajanja. Odbor se je že tudi bavil z vprašanjem višine nemških dolgov in je napravil pregled vseh denarnih obveznosti. Po ugotovitvi odbora znašajo nemški kratkoročni dolgovi okroglo 11, dolgoročni pa kakih 13 milijard. K temu pridejo še inozemske naložbe v Nemčiji, ki znašajo višino do 5 milijard. Vsi trgovski dolgovi Nemčije znašajo okoli 30 milijard, tedaj približno toliko, kolikor reparacijski dolgovi, kapitalizirani na temelju anuitet. Državna vlada stoji na stališču, da je obrestovanje zasebnih dolgov za inozemstvo ravno tako važno, kakor izplačevanje reparacij. Pri tem pa je mnenja, da v današnjem položaju Nemčiji ne bo mogoče poplačati trgovskih dolgov, oziroma njih obresti in amortizacije, obenem pa še poravnati reparacijske dolgove. Pri pogajanjih bo Nemčija nedvomno uveljavljala ta argument, dasi gotovo ni pravilen niti za trgovske dolgove, kaj šele za investicije v Nemčiji. Novoosnovani gospodarski odbor seveda pretirava v svojem poročilu, ker je v nemškem interesu, da se naslika gospodarsko stanje Nemčije v čim neugodnejši luči in s tem vpliva na pogajanja. Institut za proučevanje konjunkture, ki posluje v Nemčiji, je za štiri leta 1924—28 dognal prirastek v nemškem gospodarstvu za 39 milijard. Istočasno so se pomnožili dolgovi inozemstvu za 14 milijard, obenem pa se je stanje zlata in deviz v nemških emisijskih bankah povišalo za dobri dve milijardi, tako da znaša čisti prirastek na stvarnem bogastvu še vedno 28 milijard. Tak je bil položaj v letih, ko v Nemčiji še ni bilo moratorija za reparacijske dajatve! Francija se samo ob sebi umevno upira Nemcem, ki dajejo investicijskim in drugim poslovnim posojilom isti značaj. Nemško pojmovanje je v tem pogledu nevzdržno; investicije in kratkoročna posojila za vselej minili časi, ko je igral Dunaj in z niim avstrijski Nemci eno izmed glavnih vlog v Srednji Evropi, toliko časa bo njihova politika pač tavala od enega zunanjepolitičnega načela k drugemu. Kljub bežnim pojavom poiz-kušenega približevanja nasledstvenim državam gledajo Avstrijci še vedno z neprikito nejevoljo na svoje sosede, dolžeč jih, da so samo nasledstvene države krive njihovega težavnega stanja. Osobito Češkoslovaška jim ni po srcu, kajti izmed vseh nasledstvenih držav je ravno severni avstrijski sosed ob odcepitvi najbogatejših in industrijsko najbolj razvitih pokrajin prizadel Dunaju in Avstriji najhujši gospodarski udarec. Značilno je v tej zvezi, kar je te dni napisala »Reichspost«, glavno glasilo vladajoče stranke in njenega faktičnega šefa, bivšega zveznega kancelarja dr. Seipla. Izrečno je naglasila: »Čas dela za one, ki že leta in leta zahtevajo sodelovanje z nasledstvenimi državami.« Morda je ta izraz težnje po tesnejših stikih s sosedi sedaj tudi nazor prelata Seipla, o katerem je znano, da ni bil nikoli pristaš združitve z Nemčijo. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je isti dr. Seipel še nedavno razpravljal s knezom Starhem-bergom o možnosti sporazuma z legiti-misti, kar ima zopet za ozadje restavracijo Habsburžanov in tesnejše stike samo z Madžarsko. Kakor rdeča nit se vleče to kolebanje skozi vso avstrijsko politiko. Ni pa dvoma, da je v tem tudi precej hotene tendence. Dvom v možnost lastnega življenja razvnemajo Avstrijci sami z vidno vnemo v upanju, da bodo s tem vplivali na države, ki so interesirane na tem, da ne pride do Anschlussa. Zato se tako često sliši tudi alternativa: dovolite nam Anschluss ali pa nam dajte denar, da lahko živimo. To stališče je pač komod-no in se je za Avstrijo že parkrat dobro obneslo. Zdravo in koristno pa ni ne za Evropo in niti ne za Avstrijo samo, ker trajno ne bo mogoče ž njim operirati. Prej ali slej se bodo morali tudi v Avstriji postaviti na lastne noge in bodo morali graditi svoj dom na temelju lastne državne samostojnosti, samostojnosti ne samo v pravicah, temveč tudi v dolžnostih. Gotovo je, da je Avstrija zmožna lastnega življenja, mnogo bolj cd marsikake druge države, ki ima slabše pogoje, a se vendar smotreno razvija in utrjuje. Treba je samo, da se že enkrat iskreno sprijaznijo z novimi razmerami in se jim prilagode. Čim prej se bo to zgodilo, tem bolje bo za Avstrijo m tfem lažja in hitrejša 'bo konsolidacija Evrope. Zahvale volilcem V gornjegrajskem srezu Rodni moj gornjegrajski okraj je v nedeljo 8. t. m. tako sijajno manifestiral svojo vdanost in zvestobo naši državi, da sem v resnici ponosen nanj. Saj je oddal za državno listo g. ministrskega predsednika P. Živkoviča za nad 400 glasov več kakor 1. 1927. za vse strankarske liste skupaj! Za to iskreno, ljubezen do države ln njenega vzvišenega vladarja izpričujočo manifestacijo narodne sloge in državne misli se vsem volilcem, naj so oddali svoj glas meni ali mojemu sokandidatu g. Matiji Goričarju, iz vse duše prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala pa velja še vsem on;m dragim prijateljem Sirom gornjegrajskega okraja, ki so mi oddali svoj glas in mi s tem dali svoje zaupanje. Vsi volilci brez razlike naj bodo prepričani, da bom kot poslanec vse svojo moči posvetil izključno delu za blagor, procvit in napredek našega ljubega gornjegrajskega okraja in pa blaginjo njegovega vrlega prebivalstva. ' 1 RA STO PUSTOSLEMŠEK narodni poslanec. namreč niso izrazito onerozne postavke ter se dado prav lahko urediti s konsolidacijo in podaljšanjem, ko bo napočil februarja prihodnjega leta rok zapadlosti. Nemški odpor se na takih argumentih tudi ni dal vzdržati in državni kancelar je že objavil, da je bila združitev in enako obravnavanje obeh vrst dolga le nemška želja, ne pa temelj za pogajanja. Francozi tudi ugotavljajo, da je stvar upnika, določati temelj in način za pogajanja, dolžnik pa da ima pri tem samo braniti svoj interes, kakor ve in zna. Vsa taka razglabljanja so samo teoretičnega pomena, praktični del njih je le ta, da se bodo pogajanja vršila. Sporazum, ki se naj doseže na njih, pa je prej ko slej eden najvažnejših problemov ne samo v Evropi, ampak na vsem svetu. Dijaški izgredi na dunajski univerzi Dunaj. 13. nov. n. Na tukajšnji univerzi je prišlo do opetovanih spopadov med nacionalisti, komunisti in socialisti. Nacionalisti so v vseučiliških prostorih napadli svoje nasprotnike in jih pretepali. Policija ni posredovala, ker so se incidenti zgodili pri zaprtih vseučiliških vratih. Rumunski kralj resno obolel Bukarešta, 13. nov. M. Zdravstveno stanje rumunskega kralja Karola se je v teku današnjega dne poslabšalo. Po nasvetu zdravnikov kralj Karol ne bo osebno otvo-ril jesenskega zasedanja parlamenta, kakor je bilo prvotno nameravano, marvefl bo njegovo prestolno besedo prečital v zbornici predsednik vlade. Tudi Briining pose ti Ameriko Washington, 13. nov. s. V tukajšnjih vladnih krogih splošno računajo, da bo dr Briining v kratkem posetil NVashington. Sicer ne bo dobil povabila, vendar pa se meni. da bo dr. Briining izkoristil sedanji psihološki moment ter namignil državnemu departementu, da si želi povabila t Vashington. Blokada Korzike Ajaccio, 13. novembra, n. Borba proti kor-zlškiim razbojnikom se nadaljuje z vso ostrostjo. Orožniki so aretirali vse rodbine zasledovanih razbojnikov, njih samih pa še niso ujeli. Položaj je vsako uro resnejši. Pred Korziko sta se pojavili dve francoski križarki in šest torpedolovcev. Brodovje je snoči zapustilo Toulon z ukazom* da izvede nekaj manevrov na odprtem morju. Kmalu po odhodu pa je povelj ni.št vo dobilo nalog, cla krene z vsemi ladjami pred Korziko. Razburjeno prebivalstvo je ob prihodu francoskih vojnih ladij spoznalo resnost francoskih ukrepov, da se zatre razbojništvo, ki se ie v toliki meri razpaslo po vsem otoku. Korzika je docela odrezana od vsega sveta. Nova brezžična postaja v Parizu Versailles, 13. novembra. AA. Blizu Ver-saillesa 38 km od notredamske katedrale v Parizu, ki stoji v osrčju francoskega glavnega mesta, so zgradil? novo brezžično postajo. ki io je davi slavnostno otvoril minister za pošte, brzoiav in telefon g. Guer-nier. Nova radijska postaja bo 'ena izmed največjih, najiačiih in najpopolnejših v Evropi. Naš zastopnik na zasedanju sveta Društva narodov Beograd, 13. novembra p. Na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov, ki se sestane 16. t. m. v Parizu, bo zastopal našo državo dr. Konstantin Fotič, Domoč-nik zunanjega ministra. Zmaga državne Mej s V celjskem srezu 8. november 1931 je za vse Jugoslovc-nc velik zgodovinski dan, na katerega smo lahko ponosni tudli mi Slovenci iz d.rav-eke banovine. . Pri teh volitvah ni zmagala nobena stranka, vsi srno služili naši 6.kupni domovini. zato n.i danes ne premaganih, ne zmagovalcev — poraženi so le oni, ki so v slepi strasti padli tako nizko, da so v zgodovinsko odločil nem trenutku preslišali klic domovine ter sramotno zbežali ali celo iz varnih zavetišč streliali nam in državi v hrbet. V svojem in v imenu svojega namestnika g. Franca Goričana izrekam javno zahvalo za dobro delo in zaupanje včem, ki " so glasovali za naju. Ne vem. ali sem dolžan več hvale in priznanja zvestobi kmečkih ali delavskih voliilcev, ali nameščencem ali naši trgovini, obrti in industriji. Prav pri vseh sem našel toliko razumeva-naj, odkritosrčne opore in zaupanja po vsem srezu, da jc moj dolg prevelik, da bi 6e mogel zadostno in dostojno zahvaliti prav vsem! Tajins4verna moč jugoslovenske državne misli nas je vse ob/jela in združila ter premostila za vekomaj brez-dna starih sovraštev in osebnih predsodkov. Zavest in misel državne skupnosti, ki mora biti vsakemu državljanu prva in naj- i višja dolžnost, mi je tudi iz vrst odkritih . nacionalnih nasprotnikov naklonila toliko | zaupanja zrelih in razsodnih mež, da bi bil krivičen in nedosleden, ako bi se tega dejstva na tem mestu danc6 ne zaveda1! in ga ne bi javno z dolžino hvaležnostjo podčrtal. Nf.šli smo sc v odkriti borbi za afirmacijo države, in danes lahko mirno in s ponosom rečemo mi vsi, ki nas je 8. novem? ber združil, da naša država od rojstva ni bila nikdar tako močna doma m pred svetom, kakor je danes. Rečemo pa tudi Lahko, da je ni sile, ki bi nas v temeljnih vprašanjih obstoja in dela za napredek države in naše ožje domovine mogla še kdaj raz druži ti. V tej, za državo častno dobo-jevani borbi ?o stali ob strani le oni, ki še nikdar v globini 6voje duše niso občutili, kaj je domovina. V hrbet na so nam streljali ljudje, pri katerih jc, ako jim tako kaže, naprodaj tudi vse. kar jc nam najsvetejše: vera, narod in država. V večni borbi za dobro, za resnico, pravico in poštenje bo prišel tudi za take ljudi dan velikega obračuna in zasluženega plačila, ki sta ga dolžna dati narod in država vsakomur, fci sc še ne zaveda, da^ gre po božjih zakonih in po zakonih človeške družbe častno ime državljana samo tistemu. ki se poleg državljanskh pravic zaveda tudi državljanskih dolžnosti. Vsem volilcem celjskega Preža, ki so storili svojo državljansko dolžnost, ne gle= de na to, ali so dali glasove meni ali mo* jemu g. sokandidatu, se kot izvoljeni poslanec tega sreza ponovno zahvaljujem in jih prosim v vseh vprašanjih zaupanja in podpore; pri tem imam v mislih tudi one, ki so bili z lažjo ali grožnjami zapeljani na stranpota. Ne zapirajmo jim vrat v naš skupni dom in ne zagradimo jim ceste k solnou in resnici, ko 6e bodo poučeni vračali! Vsi, ki ste dobre volje in kljub trpljenju in krivicam, Hči nam jih prinatša življenje in borba za vsakdanji kruh, ni«te izgubili -zaupanja in vere v lepše dni — vsi z menoj na krepko delo, da izgradimo na zdravih temeljih resnice, pravice in ljubezni socialno pravičen družabni red in zdravo skupnost v državi, da bo skrbna in dobra mati narrt in našim potomcem. V Celju, dne 10. novembra 1931. Ivan Prekorgek. narodni poslanec za celjski srez. Iz ljutomerskega sreza Povodom izvolitve narodnim poslancem sem dobil od številnih prijateljev in znancev sirom naše domovine toliko brzojavnih in pismenih Čestitk, da se mi ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Sprejmite torej tem potom mojo naji«krene»iio zahvalo. Moja zahvala pa velja tudi t:socem rn».-jih zvestih volilcev iz celega IjutomeTsko-radgonsfvega sreza, ki so v tako častnem številu izvršili svojo državljansko pravic«/ in dolžnost, zakar fe jim hočem z neumoi-nim delom zanje izkazati hvaležnega. Posebna zahvala pa mojim požrtvovalnim agitatorjem. predvsem cenjenemu učiteljstvu, ki je tako nesebično vršilo delo za veliko državno s tva.r. Živela krepka irn močna Jugoslavija! Jakob Zemljič, narodni poslancu*. Duhovniške fašistične šarže Rim, 13. novembra d. Mussolini je odredil, da se italijanskim duhovnikom, ki bodo dodeljeni legijam ONB (Opera Na-zionale Balilla), priznajo fašistični častniški čini. Najnižja šarža za fašistiCne duhovnike bo desetništvo. Podelitev Nobtove nagrade za kemijo Stockhoim, 13. novembra AA. Noblova nagrada za kemijo za leto 1931. je podeljena nemškima profesorjema Karlu Bo-schu in Friedrichu Berginusu, odličnima nemškima znanstven fhoma. Zavedni dolenjski volilci Tudi po dolenjskih krajih so bile volt-ve živahne, protiagitacija skraja potuhnjena in skrita, pozneje pa ponekod tudi javna in nasilna. Volilci pa so razumeli pomen volitev in se niso dali preslepiti ln ustrašiti. V Radečah so v nedeljo zjutraj vihrale državne zastave, domača godba »Savski val« pa je pred ccrkvrio pričakovala volilce ter jih spremljala na volišče. Vrli Sokoli in gasilci so odkorakali na volišče v strnjenih vrstah. Kljub slabemu vremenu je bil na volišče tako velik naval, da je volilni odbor komaj zmagal svoje delo. Gasilci in trgovec g. Černe so s svojimi avtomobili tudi prevažali oddaljene in bolehne volilce. V mestu samem znaša volilna udeležba 80 odst., častna pa je bila tudi udeležba iz vasi Vrho-vo, Prapretno, Log, Podkraj in Svibno. f:& vpoštevamo bolnike, odsotne in železničarje, ki so volili v Zidanem mostu, je bila v občini volilna udeležba nad 60 odstotkov. Na volišče so nrišli tudi taki. k> jih nismo pričakovali. To nas je razveselilo, ker so dokazali razumevanje za novo življenje v slogi in ljubezni in za srečnejšo bodočnost domovine. Iz Telč pri Mokronogu nam poročajo, da so potekle volitve popolnoma mirno. Dobro obiskan volilni sestanek je vodil šolski upravitelj g. Drago Fakin iz Bošta-nja. Agitacija proti volitvam jc bila precej močna, vendc? pa brez uspeha. Nekatere osebe so se že morale pred sodiščem zagovarjati zaradi raznih letakov. Pri v o-lilnem uspehu imata mnogo zaslug šolski upravitelj g. Perko in posestnik g. Mer-gole. V Toplicah, kjer jc bilo posebno, volišče za občini Gornje polje in Poljane, so potekle volitve v polnem redu. V tolikem številu se tu še nikdar ni volilo. Metode volitvenih nasprotnikov so bile različne Jn tudi zlorabljanja vere ni manjkalo. Volilci pa so v častnem številu volili ter dokazali, da ljubijo državo ter red in slotro v njej. Skrajno slabo vreme ni odvračalo od volitev niti starčkov in bolnikov, celo mutec in slepec sta prišla, da dokažeta svojo liubezen do domovine. Iz večvne vasi je b;la udeležba impozantna — SO do ndst. Toplice same so dale celo odst. Le malo je občin, ki so dale izpod 50 odstotkov. Volilna manifestacija Bele Krajine Država je klicala in prav častno se ji je narod odzval tudi v Beii Krajini. V celokupnem je bila volilna udeležba nadpo-lovična — 52 c/c. V metliškem srezu je znašal procent udeležbe 64.19, v črnomelj-skem srezu pa 45.62. Občina Radatoviči je imela vpisanih 509 volilcev, z doma jih je 105, od v občini živečih 404 volilcev pa samo 2 nista glasovala. Tudi Metlika sama je prednjačila, ko je dala 319 glasov od 335 volilnih upravičencev, ki se nahajajo doma. To je najsijajnejša manifestacija jugoslovenske ideje. V srezu Črnomelj je bilo 3711 volilnih upravičencev, glasovalo jih je 1693, v srezu Metlika pa je 2357 volilnih upravičencev in glasovalo jih je 1513. V podeželskih občinah metliškega sreza je znašal procent volilne udeležbe 59.25, kar pomeni, da je belokrajin-ski kmet obračunal s staro škodljivo strankarsko politiko. V Metliki je na vse zgodaj strumno odkorakalo 36 uniformiranih gasilcev na volišče, do 10. pa je že glasovalo nad 60 "o volilcev. Tudi na ostalih voliščih je bilo zjutraj in dopoldne zelo živahno, žumber-čani so iz posameznih vaLsi korakali na svoja volišča s prapori na čelu. Volit je prišla skupina 7 volilcev celo iz Bavarske, kjer so si ti možje s krošnjarjenjem služili kruh in so se samo zaradi volitev vrnili domov. Samo v dveh občinah so bili oddani glasovi izpod ene tretjine volilnih upravičencev. Ko so bila zvečer razglašena zaključna volilna poročila iz sreza. so volilci nazdravljali Jugoslaviji ,kralju in izvoljenemu poslancu. Poslanec g. Makar je v svoji zahvali naglašal, da veljajo oddani glasovi v prvi vrsti domovini in kralju. Pozdravil ga je tudi načelnik belokrajinske sokolske župe g. France Weiss. Navdušena mladina je dvignila na rame poslanca in sreskega načelnika g. Karla Varisa, ki je jako priljubljen zaradi svoje skrbi za napredek sreza. Po volitvah v litijskem srezu Nedelja jc bila zgodovinski dan za ves naš srez. ker se je izkazalo, kako je razširjena narodna in državna misel v njem. Častno so se izkazali vsi večji kraji na čelu z Litijo, za njo pa Zagorje, Višnja gora, Šmartno in drugi. Volitve so dokazale vodilna mesta in vplive onih krajev, kjer je dobro razvito kulturno in prosvetno življenje. Tz tega sledi, da se da samo s kulturno in gospodarsko naobrazbo dvigniti ljudstvo. Pa še na drugo zadevo nas je opozorila nedelja: litijski in višnjegor-ski okraj se premalo poznata. Mnogo premalo imata skupnosti zaradi slabih prometnih z-vez. Za zbližanje obeh krajev in za odstranitev ovir bo treba čim prej ukreniti vse potrebno. Poslanec g. Milan Mrovlje. V' ie tako srečno združil okrog sebe litijski srez, bo igral važno vlogo v življenju tega sreza. Izgovori, da je precejšen del litijskega sreza raztresen po hribovskih krajih, so o vržen i z nastopom hribovske vasi Polšnik nad Savo. Ta vas ni zbrala samo 90 odst. svojih volilcev pri manifestaciji za državo, polšnišiki hribovci so dali celo 95 odst. Nedelja jc bila nai-lepši dokaz iskrenega sodelovanja vseh krajevnih činiteljev, tnko učiteljskega zbora pod vodstvom nadučitelja g. Aničiča, župana g. Pograjca, občinskega tajnika g. Feleta. občinskega odbornika g. Zabre-ta in vseh drugih. Zavednost malega Pol-šnika naj bo vsemu srezu za vzor. Luče — nad 91% Mala gorska vas Luče v Zg. Savinjski dolini ie znano letovišče, ležeče v krasni gorski pokrajini Savinjskih planin. Pri volitvah poslancev v narodno skupščino ie od 419 volilnih upravičencev glasovalo 3S2 volilcev, vsi za svojega domačina g. Rasta Pustoslemška. Požrtvovalno delo Lučanov ie izid volitev poplačal s tem, da ima gor-njegrajski srez za poslanca luškega rojaka. Poslanca so si priborili tudi s pomočjo sosednih občin Solčava, Ljubno, Gornji grad in Bočna, ki so dale tudi prav znatno število volilcev. Osobito ie treba omtn u mestvo (Joriiji grad, kjer je od 193 vodnih upravičencev volilo 176 volilcev ia znaša udeležba 85.52%. Občini Luče .:» Gornji grad sta torej po svoji odstotni udeležbi nadkrilili cc-!o. našo prestolnico Ljubljano. A tudi Ljubenci so se postav i. da so vredni vsega priznanja, zlasti pa n:ih agilui. agit odbor. Požrtvovalno delo Lučanov, katerih volilni odbor je vodil tudi vse priprave za voiitve v sosednji občini Solčavi, je ime o še tudi drugo, hvale vredno posledico. \ spodnjem delu sreza v občinah Rečica "b Savinji in Mozirje okolica, ie bilo pričakovati do predzadnjega dne pred volitvami velike abstinence. Strah pred naraščajočim številom glasov'za g. Pustoslemška v Lu-čah in soseščini pa je spravil tudi v teh občinah veliko število volilcev na_ volišča, tako da je Rečica imela nad 75% volilno udeležbo :n tudi občina Mozirje okolica prav znatno. Ves srez gornjegrajski kliub neugodnim prognozani skoraj o7 ° volilno udeležbo. Pač pa je občina No\a Štifta dala skupno komaj 30 glasov. Primerno opravljenemu delu je bilo tudi veselje Lučanov. Malo pred polnočjo volilnega dne se le novo izvoljeni poslanec g. Pustoslemšek pripeljal s prijatelji z Ljubnega in Gornjega grada v rodno vas Luče. Spremljal ga je tudi član sreskeza volilnega odbora odvetnik g- Sbrizai iz Gornjega grada ter šolska upravitelja g. Rainer iz Liubnega in g. Počkai iz Rad-mirja, ki sta k doseženemu uspehu tudi veliko pripomogla. Pričakovalo ga je na stotine ljudi z baklami, topiči so poka'i, Lučani pa so jokali od veselja. Opravljeno požrtvovalno delo Lučanov pa je tudj res zaslužilo ta uspeh, kajti v občini Luče, v težkem goratem svetu, se je udeležilo volitev 91.17% volilnih upravičencev. Navdušeni goriajegrajski volilci Sc za nobene volitve ni bilo toliko zanimanja, kakor za nedeljske. Naši vrh gasili so prikorakali v kroju z godbo na cclu na volišče iu kakor en mož g asovah Za kandidata Pustoslemška. Volitev se je udeležilo 87 odstotkov volilnih upravičencev, ko se je zvečer razširila vest o zmagi, sc je prebivalstva polastilo nepopisno navdušuje. Z baklado in godbo v dolgi povoiki so meščani z navdušenimi vzkliki dajan duška svojemu veselju. Z avtomobi l se ie odpeMala godba potem na Ljubno in v Luče kjer je prebivalstvo prirejalo navdušene ovacije svojemu poslancu in ožiemu rojaku. Kako so volili v Središču \"a volišču v Središču ob Dravi je bil velik uspeh, kajti od 640 volilnih upravičen, cev so se volitev udeležili 404 ali odstotkov. Ta uspeh je znova dokazal, da je Središč« prava trdnjava narodne zavesti. Najlepše je bila na ta način manifestirana volja in želja prebivalstva za močno m složno domovino in za parlament resnega gospodarskega dela. Obenem se je manifestiralo proti strankarski razprtiji v zavesti, da sta ediuo v slogi moč in napredek. K lepemu uspehu so mnogo pripomogli sosedje Ob reža ni, ki so volili s trgom in dan 140 zavednih volilcev. Vsa čast zavednim volilcem, ki se niso dali zapeljati od zagrizenih strankarjev. V konjiškem srezu Volilni iziidi >o zmaga jugoslovenske narodne in državne ideje. Kolikor jc mogel, je k tej zmagi prispeval tudi konjiški srez, ostal pa je vendarle med zadnjimi, kar pa se vsem, ki poznajo naše razmere, nc more zdeti čudno. Največji optimisti so računali, da bo oddanih največ 1500 glasov, oni, ki živijo že dalje v srezu. pa so dejali celo, da jih bo še manj. Srečki akcijski odbor, krajevni odbori ter kandidat« in namestnika so storili v polni meri svojo dolžnost. Tako n. pr. sta imela kandidat Gatjšck an njegov namestnik g. dr. Mejak v srezu 3S volilnih shodov in sestankov, ki so bdi dobro obiskani v dokaz velikega zanimanja za volitve. Propagatorji volilne abstinence pa so tudi razvili svojo agitacijo, ki sc je posluževala vseh sredstev in v ikomamh se je celo pripetilo, da so s hriba metali kamenje na volilne zborovalec in govornike. Volitve same so potekle na vseh voliščih mirno in resno, v znak, da so se volilci zavedali pomena teh volitev. Mnogi so tudi vneto tolmačili njih pomen zapeljan-cc-m in ornim mnogim, ki 6e v našem S rezu že od nekdaj ne brigajo za važne politične «ododke. Najboljšo udeležbo izkazuje trg Konjice 78 odstotkov, takoj za njim trg \ I-tanje 76 odstotkov. Izvoljenemu kandida* tu g- Gajšku so volilci iz trga in bližnje okoVice priredili po zaključku volitev ^tc-srčne ovacije v veliki dvorani konjiškega Narodnega doma. Zbralo se je tu toliko občinstva iz vseh 6lo'jev, kakor šc nikda-r. Hmeljski trg Žat«'e. 13. novembra, h. Položaj na trgu nespremenjen. Po vesteh, ki so danes pr-spele iz Berlina v Žatee, so se pogajanja med češkoslovaško 'in nemško vlado o kon-lingentiranju hmeljskega uvoza v Nemčijo končala ugodno. Nemčija je za tuj hmelj letošnje letine po določbah naredbe od 21. avgusta t. 1. znižala carinsko postavko na <0 nemških mark, za 10 mark pri metrskem stotu. Dodatna popodba bo veljala do 11. avgusta 1932. Višina kontingentirane koVčin« še ni znana, govori se pa, da znaša 20.0:>0 stotov. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, še nestalno, zmerno hladno. _ Situacija včerajšnjega dne: Naša država je na meji barometrske depresije na verozapadnem delu kontinenta in visok ena nritiska na jugovzhodnem in vzhodnem delu Evrope. Zaradi tega prevladuje na zapadu države nestalno deževno vreme z relativno blago temperaturo. Pritisk ie narasel za 2 do 7, največ na severozapadu. najmanj na vzhodu in južnem Primorju. Dunajska Tremenska napoved za soboto: Večinoma nejasno, megleno in deževno, milo. Maši kraji in ljudje Mladinski pevski zbor iz Trbovelj bo nastopa v Ljubljani jutrišnjo nedeljo ob pol 11. uri v dvorani hotela Union. Zbor vodi g. učitelj Šuliigoj Avgust, pri klavirju ga spremlja pa g. učitelj Per-tot Milen. Zbor šteje 110 deklic in dečkov, ki izvajajo program sodobnih umetnih in narodih pesmi a capella in s klavirjem. Ta mladinski zbor, ki je v Sloveniji najštevilnejši in po dosedanjih nastopih v Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Rogatfcii Slatini in Celju najboljši, ima veliko oporo v svojem voditelju in v veliki muziikalroi nadarjenosti rudarskih otrok. — Kratka karakteristika zbora je: precej številna mlada pevska družin i ca, izredno disciplinirana, njen glasovni materija! je zelo lep, svez in prožen, tako, da obvlada tudi zbore, ki so v teh* ničnem pogledu precej težki. Izgovorjava je pravilna, intonacija pa popolnoma čista. Vsako pesmico svojega bogatega sporeda izvaia zelo učinkovito in navdušeno. Vse to so dokazali dosedanji nastopi. Za+o vabimo predvsem starše in mladino naših sred- njih in osnovnih šol, da jutri dopoldne v velikem številu posetijo koncert mladih Tr-boveljčanov. Vobče upravičeno pričakujemo, da se bo vsakdo udeležil ugodne prilike in posetil to prireditev, ki zasluži zaradi umetniške in socialne strani vso pozornost. Naj uvidijo trboveljski otroci, da jih bo Ljubljana vedno podpirala v njihovem kulturnem stremljenju. To tembolj, ker je čisti dobiček namenjen za počitniško kolonijo rudarskih otrok. — Predpro* daia ie v Matični knjigarni, kjer 6e dobi tudi natančno- besedilo vseh 16 zborov, ki so na sporedu. Mladinski zbor je dosegel zasluženo odlikovanje. Upravitelj« tvi obeh osnovnih šol s>ta bili pravkar obveščeni, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odobriti, da prevzame Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter pokroviteljstvo za koncerte, ki jih namerava prirediti v šolskem letu 1931-32 trboveljski mladinski pevski zbor. Klic Rdečega križa: Na pomoč Do božiča naj se v naših krajih izvede akcija za gladujoče Ljubljana, 13. novembra. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa se zopet obrača do vseh naših rojakov in rojakinj blagega srca in radodarnih rok z nujno prošnjo, da naj priskočijo na pomoč našim bedni-m ljudem, ki jim preti tem hujše pomanjkanje vsega, kar potrebuj o človek za svoj br rni obstanek, čim bor} se bližata mraz in zima. Prvemu oklicu se je dozvalo lepo število dobrotnikov, ki so s svojimi prispevki pri-pomogli, da se je gladujočim rojakom v pasivnih pokrajinah nudila vsaj prva pomoč v hudi stiski. Krajevni odbori v naši banovini so vzajemno s pomožnimi na. rodnimi odbori Rdečega križa započeli živo akcijo za nabiranje daril v gotovini in živilih. Toda enkratna podpora daleko ne zadostuje, da bi naše bedne rojake obvarovala lakote in pogina. Zato ponovno kličemo* Na pomoč! Nadaljuje naj se plemenita tekma v hu' manitarnem delu! Imovitejši rojaki, ki morejo brez težave utrpeti nekaj svojega imetka, naj naklonijo primeren prispevek svojim siromašnim bratom, ki jim je letošnja suša uničila vso setev in vse poljske sadeže ter zatrla celo pašnike m travnike, tako da bedni ne morejo hraniti ne sebe ne svoje družine, a tudi ne morejo nuditi krme svoji živini Človek in žival — vse strada! Najhuje so prizadeti kraji v vardarsfct moravski. zetski in primorski banovini, a tudi v naši banovini, zlasti v Beli Krajini, trpi narod pomanjkanje. Zato našo javnost iskreno prosimo: Pomagajte! Darila v gotovini in živilih izročajte krajevnim odborom Rdečega križa svojega okoliša, odnosno narodnim pomožnim odborom. ki so se v ta namen ustanovili malone že v vsaki občini, doseči svoj vrhunec! Do Božiča mora naša podporna akcija doseči svoj vrhunec! Ljubljanska občinska dela in načrti Kopališče ob Ljubljanici oddano v najem — Gasilci dobe novo moderno lestev — Iz palače Delavske zbornice — Ureditev vojaških grobov Ljubljana. 13. novembra. Že deset let obstoja vprašanje ureditve zapuščenih vojaških grobov pri Sv. Križu in mobamedanekih za evangeljskim pokopališčem. Po sanžermenski pogodbi je naša država obvezana, da uredi vojaške grobove in jih oskrbuje, v tem pogledu je izšel pred leti tudi zakon, po katerem nosi stroške za grobove država, a občine jih morajo urediti in oskrbovati. Kanonik Sušnik in mag nadsvetnik Jančigaj sta že pred leti pokre-nila zadevno akcijo, ki pa je dospela na mrtvo točko. Skrajni čas je torej, da se enkrat vojaški grobovi, kjer počiva na stotine vojakov vseh narodnosti, primerno urede. Mojster prof. Plečnik si je ogledal vse grobove ter se izjavil, da je pripravljen brezplačno napraviti primerne načrte. Za prva dek je že na razpolago okoli 120.000 Din. Danska uprava bo pa dala 50.000 Din. Po zamisli mojstra Plečnika celotni stroški sploh ne bodo preveliki. Ker se v Ljubljani gradi vedno več velikih palač, se mora tudi gasilstvo opremiti z najmodernejšim gasilskim orodjem. Nabava velike lestve je bila skrajno potrebna, kajti stara rri več porabljiva in sploh ne more vzdržati na višini gasilca z ustnikom motorne brizgalne. Pogajanja s podjetjem Ma-gyrus so uspela in je bila zaključena nabavna pogodba za veliko lestev, ki bo stala 526 tisoč I>in, kar se bo krilo iz tekočih dohodkov občine. Lestev je določena za poklicne gasilce in bo prispela v kratkem. Prostovoljno gasilstvo se v Ljubljani dobro razvija. V kratkem se bo ustanovilo društvo za iužni del mesta. Ljubljanska občina je Delavski zbornica prodala palačo ob Miklošičevi cesti za 7 milijonov 226.000 Din. DZ je palačo s 1. novembrom prevzela v upravo in last. Med občino, Delavsko zbornico in Borzo dela se je dosegel sporazum glede uprave delavske kuhinje, ki jo bo nadzoroval poseben odbor zastopnikov omenjenih korporacij. Borza dela je dala kuhinji enkratno podporo v znesku 170.000 Din. Kuhinja se je znatno razširila in preuredila. Cene za kosilo in ve- čerjo so se nekoliko znižale. Posel je izreden. Socijalnopotftični urad magistrata posreduje brezposelnim delo. Uvedel je ta način pobijanja brezposelnosti namesto dajanja denarnih podpor. Mnogo brezposelnih dobiva tako dnevno zaposlitev. Včeraj je n, pr. samo mestna vrtnarija prevzela 10 brezposelnih proti mezdi 350 l>in na uro. Letošnja kopalna sezona je bila tudi za mestno kopališče ob Ljubljanici kljub veliki konkurenci prav ipovoljna. Kopališče je v sezoni posetilo 9907 oseb, za 4963 več kakor prejšnje leto. Uprava kopališča je inka-sirala 23.382 Din. Povprečni dnevni obisk je bil 109 kopalcev. Kopališče so zlasti po-sečaili prebivalci dolenjske strani, osobito oni ob Ižanski cesti, iz Galievice in Prul. Mestna občina je sedaj sklenila, da odda za prihodnje leto kopališče privatniku v najem. Pogodba je že sklenjena. Najemnik je kupil zraven zemljiško parcelo, kjer bo zgradil moderen gostilniški lokal, v katerem bodo za kopalce tudi koncerti Sedemdesetletnica zavednega Krčana Danes praznuje svojo 70-letnico še ved< no duševno in telesno čili krški meščan g. Ivan Jerman, posestnik an gostilničar. Kot sin ugledne rodbine je preživel vse svoje življenje izvzemši dobo, ko se je izučil svoje obrti, v Krškem, kjer se od mladosti udejstvuje v javnem življenju. Bil je dolga leta župen, pa tudi kot svetovalec je deloval vedno v prospeh rodnega mesta. Svoje sile je zlasti posvetil razvoju gasilstva. Nj. Vel. kralj ga je odlikoval z redom Jugoslovenske krone. Sam vedno naprednega mišljenja, je jubilant v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Skromen, a doe^edno preudaren je vedno bil v prvi vrsti, kjer je bilo treba lajšati ZOBNA PASTA Fin prah,kot najfinejša moka se predelava, v OD O L-zobno pasto. OD OL-Sobna pasta čisti dobro in varuje Vaše 2obe. gorje, to zlasta med vojno. Z neumorno delavnostjo >e pa tudi omogočil svojim otrokom lepo bodočnost ter še danes kot sedemdesetletni oskrbuje in nadzira sam svoje obširno posestvo in skrbi za red v svoji ugledni gostilni. Vrlemu možu želimo, da bi se še dolgo vrsto let veselil v krogu svojih otrok ter brezskrbno užival jesen svojega življenja. Ko pride zima v kočevske kraje Redna nedeljska predavanja — Iz lovskih krogov Kočevje, v novembru. Kočevci smo na glasu kot precej mrtvi ljudje. Državni uradnik, ki upa kjekod v Sloveniji na premestitev, se boji samo Kočevja. Kaj hočemo? Oddaljeni srno od glavne žile vsesplošnega prometa, dale/1 proč od glavnih središč našega kulturnega življenja, in zlasti pozimi docela odrezani od sveta. Zimo bi potemtakem lahtko prespali. Vendar imamo, hvala bogu, v mestu samem precej d rušit ev. ki si prizadevajo, da malo pozive monotono življenje. Dile-tantske predstave, ki jih gledamo po enkrat na dva meseca, prireditve gimnazijcev ob narodinih in državnih praznikih »o naša dušna paša. Kino (seveda še nemi) jo za nas zabava, ki si je pa vsak n« privošči. Letošnja zimska sezona, fci »e pri na« začetja že skoraj s prvo jesenjo, nam bo vseeno pritnesla nekaj novega. Ne sicer običajnih plesnih venčkov, ki so v veselje nadebudni mladini, marveč redna nedeljska znanstveno poučna predavanja. T« predavanja se bodo vršila v okviru akademskega društva v Kočevju. Po naSem mnenju bi bil ta korak naših mladih akademikov že preje na mestu, vendar bolje enkrat kakor nobenikrat. Prvo predavanje se bo vršilo to nededjo. Predaval bo Sel Higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire o j etiki in to dopoldne ob pol 11. v dvorani hotela »Trst*. Njegova izvajanja so namenjena zlasti delavskim slojem, ki so ravmo v Kočevju najbolj izpostavljeni Monumentalno filmsko veledelo ▼ nemškem jezika režiserja TUH2ANSKEGA Usoda nesrečnega sina cesarja Napoleona Velikega. Lutka v rokah avstrijskega kancelarja Metternicha. Večne sanje o nekdanji slavi in moči. Beg iz zlate kletke in grandiozna vizija bitke pri Wagramu! VOJVODA REICHSTADTSKI V glavnih vlogah WALTER EDHO-FER — lien DEYERS — EUGEN KLOPFER — ALFRED ABEL Premiera ob 4., % 8 in 9 % zvečer. Abonma 9. Najnovejši Foxov tednik Elitni kino Malica Telefon 2124. tej najstrašnejši ljudski kugi, vendar bo tako, da bo zanimalo tudi vsakega iorteli-genta. Upar.no, da bodo našla vsa predavanja. ki bodo redno sledila vsako nedeljo, splošno zni.manje kočevske javnosti in tudi dovolj — poslušalcev. Kočevski lovci se zimske sezone prav nič ne bojijo. Nasprotno: sredi najbujSe vročine, ki poleti tudi Kočevski ne prizanaša, se že vesele zime, ki jim bo prinesla mnogo, užitka polnih dnevov in noči na lovski preži. November je odprl zajčji zaporo in se sedaj predvsem doigouhcem kaj slabo godi. Tudi srne menda niso dosti na boljšem, vendar, kakor trdijo zlobni jeziki, uživajo še dovolj miru, ker jim je cena padla. Tako je prišla zaradi splošne gospodarske krize divjačina vendarla malo na svoj račun Pogoni za divjimi svinjami so prenehali, ker so se izkazali navadno kot brezuspešni. Vendar čaka naš« mrjasce v snežnem času precej presenečenja, ker so se kmetje pa tudi lovci zaro-tili, da jim takrat pošteno zavijejo vratove. Dovolj so namreč napravili kočevskemu kmetu na jesenskih prdelkih škode. Bližnja zima bo prinesla s seboj tudi mnogo gorja. Naši delavci se je že sedal boie. Obeta se nam letos dolga in ostra ln bo toliko hujša od prejšnjih, ker se je zaradi znižanja delavskih plač in delovnih dni, poslabšal gmotni položaj. Delavci pa tudi nižji uradniki so v skrbeh za kurjavo. Kdor je utegnil, si je šel si m v gozd nanravljat drva 'n jih je zvozil domov. Drugi, ki tega niso mogli, bodo morali zmrzovati vso zimo, ker z zaslužkom komaj hranijo sebe in družino. Beda — povsod enaka slika v delavskih družinah .. . Kakor je razglašeno na občinski deski, ie proračun mestne občine že sestavljen in na vpogled vsakomur. Naš vsakoletni proračun je v primeri z drugimi mesti precej visok, zlasti odkar se z njim uravnava in sanira mestni denarni zavod. Vm-dar smo mnenia. da bi se glede na težki gospodarski položaj, v katerem se nahajajo sedaj skoraj vsi sloji v mestu, v nekaterih točkah znižal. Predvsem naj M se gWalo na to. da se zniža vodarina. Cena 6 Din za kubični meter ie visoka. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, vkratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Skrb Šoštanja za revne šolarje Osnovala se je šolska kuhinja, ki zashrži vso podporo Šoštanj, 14. novembra. Če te nanese pot mimo naše osnovine ali meščanske šole takole opoldne, ko za. pušča učeča se mladina svoje razrede, tt bo oko' nehote ob viselo na minogih borno oblečeni in medlih postavicah. To so otroci revnih staršev iz mesta in raznih krajev naše doline, ki se vračajo praznih želodcev in za zimsko vreme neprimerno oblečeui na svoje, dostikrat cele ure oddaljene domove. Pa se ti bodo ti revčki v srcu gotovo zasmilili! Dana ti je možnost, da pomagaš: če daruješ krajevnemu odboru Rdečega križa, mu boš pomogel, da bo tudi letošnja božična obdaritev revne mladine z obleko in obutvijo čim obilnejša, oe se ti pa prazni želodčki bolj smilijo, ti bodi povedano, da lahko daru-ješ za smujočo se šolansko kuhinjo. Že letos v maju je bil na seji krajev nega šolskega odbora stavljen predlog, da bi snovi^ knji- gi vso svojo notranjost, — vse svoje življe- nje. To se pravi: njegovo duševnost poznamo docela že iz prve njegove življenjske knjige »Aus dem Leben eines Bergstei-sers-. To življenje Kugyjevo se tudi v tej knjigi ne pokaže drugačno kakor življenje v njegovi prvi knjigi, (ki je bojda z nobenim delom ne bo več dosegel); življenje srečnega človeka, ki mu je bila usoda mila prav do zadnjih dni. Bazen, rekel bi. običajnih udarcev, ki jih doživi slehern človek: izguba očeta, matere, brata, so mu bila vremena vseskozi vedra in jasna. Tudi poglavje »Arbeit und Sorgent, kjer se nam Kugy pokaže kot delavna, poslovni človek z vsemi svojimi brigami, nas ne prepriča o drugem, kakor da je bil Ku-gy vedno — »gospode, spremljan vseskozi od milih zvezd... Zato ni hodil nikdar — sam, ali vsaj zelo redko — načelno v spremstvu vodnikov, s-inov naroda, ki ga je hotel po njih spoznati. Volil pa^ jih je zato, da so mu odvzeli velik del fizičnega bremena, pa tudi za to, da so mu delali družbo, a ta družba mu je bila zopet le študij duševno-sti naroda. In tudi tu je imel vedno srečo pri izbiri: obdal se je s prvovrstnimi ljudmi, ki so postali po njem tudi znameniti .. Utile cum dulci: Musik - Arbeit... To je znal združiti Kugy kot malokdo drugi. Glasba — gore! Povsem naravno: ali n«i čudovito življenje v prirodi, soglasje vsega velikega in majhnega. svetlih solnčnih trat in veličastnih gozdov, žgolenje drebnega pevca v skromnem grmičevju nad gorostasniml prepadi. šumenje t'hih studencev in bobnenje mogočnih slapov, — ali ni to en sam velik koncert? Ali'ni prirodno, da je KugV tudi velik nmzik, da p:še cela. tako povzdigujoča poglavja o B&chu, Palestrini in je t i.li c-arn reprodukiiven muzik - umetnik? >Wie durch mein Leben, so zieht auch durch mein Buch in himmlischer Hohe, iiber allen 1'alern und Bergen und Gipfeln, das funkelnde Dreigestirn: Bach, Beethoven, Palestrina... In der unvergesslichen Gipfelstunde auf dem Winterlichen Montaseh habe ich Palestrinas Engelschore singen gehort. Und ihre Gesange waren so heilig und so hahr, das keine festlichste Musik auf dieser sch&nen festlichen Erde Ihnen je nahe-zu komeu vermag.« Tudi v okolišu našega divjega Peršnvea je cul nočne godbo ... Mendelssohnov >Lobge-samff« ga spremlja na Monte Leone, in milo-otožna koroška pesem mu zveni na uho v alpskih vrtovih naše Črne prsti... »Musik-Berge ..« Kdo je kdaj lepše združil oboje nego Kugy v svoji knjigi in v svojem življenju v katerem se mu je vedno vse srečno izteklo!... Celo konec njegovega trgovskega poslovanja izzveni kakor pesem... Bede ne pozna in soeijalnega vprašanja se Kugy le malo oziroma siploh ne dotika, čeprav se sicer razodeva v svoji knjigi kot vsestranski človek ... »Arbeit - Musik - Berge!« Vse je združeno v tem lepo harmoničnem življenju, a vse mu je končno le — godba, tudi njegovo delo in gora rbenem! In skrb:<' Morda celo te! Kdo je b.ez r.jib? In kako bi tai.k> življenje strašno. neznosno ir pusto brNz vseh skrbi! Te skrbi so šle mimo Kugyje-vega življenja in ž njim kakor valovanje simfonije, zdaj tugujoče, zdaj veselo razposajeno, v nebo se dvigajoče... A tudi njemu ni potekalo življenje brez vsakdanjega dela. Saj bi le-to brez njega niti ne bilo lepo, niti znosno... >Nichts ist schwerer zu ertragen als eine Re»ihe von schonen Tagen«, — pravi že^ Goethe, življenje brez kontrastov — ni življenje ... A Kugy je znal živeti, on je znal ustvariti iz svojega življenja veliko harmonijo. Živel je — popolno življenje, ne - le življenje enostranskega >Bergsrteigerja«, kakor se sam imenuje. Bil je pravi umetnik življenja — » L ebensk ii n&tler « v najplemenitejšem pomenu besede, — sam globoka umetniška natura, visoko etičen človek, estet, poet... A živel je vedno le kot »gospod«. Tudi t gorah!... »Ich zog es vor, in dne Berge als >Herre zu gehen«... Čisto materijalno delo je rad prepustil — drugim in je sam opravil le, če je to bilo treba, a tedaj — •» lahkoto, ker ni igral nikdar vloge »Meh1 To ?o tako značilne, po njem samem večkrat pod črtane besede, da jih velja iztrgati iz celote. Kajti iz njih nam odseva v slavnih obrisih — cel Kugy, kakor ie biL Kugyja pa zanima .pri tem vse. kar je le-pesa, in lepoto najde tudi v delu Skratka velik človek, človek lepega duha — pravi - >Schongeist«! Zato je velik tudi kot — alpinist. Znan je njegov viaoki slog. Njegov slog t »a. je — Kugy sam. tak kakor ga poznamo :/«• iz njegove t rve knjige. In skoro bi dejal, da nam Kugy v tej knjigi ni povedal o sebi nič — novega. Da, pač! Polno podrobnosti, ki samo izpopolnjujejo njegovo jasno, sončno podobo, ki sije iz njegove prve, življenjske knjige in ki se v bistvu ni prav nič iz-premeniia. Tudi ne v novem poglavju »Krieg und Nachkrieg.. .< Kugy je bil namreč kot 571etnik prostovoljni frontni - soldat, seveda v visokem položaju — kot alpiinski referent! Njegovo življenje bi pa bilo nepopolno, ako bi bil zapustil ono, kar je občutil vse svoje živlierve — kot svojo veliko domovino, ki je prišla v hude stiske, ki je n.i več, a se je lepa duša Kugyjeva iskreno in v njemu prirojenem taktu napram novo nastalim razmeram spominja... In KugV ne bi bil — KusV. ako bi pisal v tem poglavju drugače, kakor je___ 0 tej knjigi ie možno pisati le splošno, — kdor bi se spuščal v vse podrobnosti, bi moral spisati sam zopet — knjigo... On sam je le prvo svojo s to drugo izpopolnil, — presegel je ni, — in tudi brez te bi bila_ prva njegova povse umljiva. Saj nam je že v prvi dal izpregledati vse svoje bistvo: To njegovo bistvo diha vsaka njegova vrsta, vsaka njegova beseda, ki je pristno — Ku-eVjeva: lagotna. nikdar trda. a vedno visoka — beseda pravega umetnika — izvoljenca! Tn ta njegova beseda velja predvsem našim goram, ki nam jih ni opisal, nego — doživel, in prav v tem se razlikuje alpinizem KusVjev od ^alpinizma« onih, ki pm je planinstvo navadno rokodelstvo nod moderno, malo pomeniaiočo in malo vsebu-jočo firmo — sportovstva. Jos. Cir. Oblak. V septembru je bil da sestanku vseh naših legalnih društev izvoljen pripravljalni odbor, ki je po odobritvi oblasti postal tudi že red ein. Tvorijo ga predsednik dr. Ko run, tajnik šolski upravitelj .Mart m Vrečko, gospodar župnik G ril, blagajni-čarka učiteljica Pavla M i klavcev a, kot delegat Rdečega križa sodni predstojnik Aiv ton Potočnik, Sokola zastopa starosta Roječ, a kooptirane so bile v odbor še gospa Ivanka Senica. Raiža Potočnikova in Pei>-ca Korunova. Prostore je dobila solareka kuhinja v Slomškovem domu, ker se v mestu ni našlo nič primernejšega. Odbor se je obrnil za prispevke im za sodelovanje na vso javnost Šaleške doline. RazoosUmih je bilo 20 nabiralnih poL Prispevki so dobrodošli v denarju aH v živilih. Vabilu odbora 5o je tudi odzvalo več društev, ki so obljubila prirediti v korist kuhinje družabna večere. Takih prireditev je predvideni pet, in sicer v Zadružnem in Slomškovem domu v Šoštanju, v Rudarskem domu y Skalah ter v Društvenih domovih v Smar?-nem pri Velenju im v Smartnem oh PaVi. Prošnji se je dosedaj že odzvalo mnog'* dobrotnikov, nabrana je že lepa količina živeža, direkcija velenjskega premogovr i-ka je darovala en vagon premoga, tvrdkl VVesten in Rakusch v Celju sta pa_ obljubila prispevati kuhinjsko opremo. Nabiral, ci prispevkov k tej človekoljubni *kcyl, ki se bodo te dni zglaševali pri dobrih ljudeh, bi naj ne odhajali od nikogar pralnih rok! Vsem pa, ki so že ali še bodo kaj prispevali v imenu revne šolske mla-deži — in te je med 700 učenci naišh loi mnogo — prisrčen — Bog plati! Truplo neznanke v gozdu Maribor, 13. novembra. V gozdu pri Vurmatu bliziu Selnice oh Dravi so našli ljudje pred par dnevi truplo neznane ženske. O nenavadni najdbi so takoj obvestili orožinike, ki so po ogledu ugotovili, da gre za truplo najbrže okrog 50 do 60 let stare ženske, dozdevno beračice. Truplo je bilo že v popolnoma razpadajočem stanju in je ležalo na mestu že okrog 5 ali 6 mesecev. Neznanka je bila okrog 155 cm visoka, oblečena v črno kamgarnasto bluzo « kratkimi rokavi, vijoličasto krilo in plsv predpasnik. Čevlji so manjkali ali pa Je hodila neznanka okrog bosa. Orožn-ki navzlic vsem poizvedbam še doslej niso mogli ugotoviti identitete neznanke. ki_ so io pokopali na pokopališču v Selnici. Domnevajo, da je bila ženska tujka, ki so je po obleki in pri njej najdenih stvareh zatekla v hribe nad Selnico, nato pa so v dolino grede ponesrečila ia obležala mrtva. Beg nepridipravov Pri K. Reismanu pri Kapeli se je nedavno zglasi.l 26 letni Alojzij Zemljič iz Vo ličan pri Ptuju in prosil za sprejem v službo kot raznašalec peciva. Ker je mojster slučajno potreboval eno moč in ker je Alojzij Zemljič napravil vtis poštenega mladeniča ga je vzel v službo. Takoj pri nastopu službe pa je zaprosil Loize gospodarja ~a predujem v znesku 700 Din, češ, da potrebuje to vsoto za nakup najnujnejših potrebščin. Obenem je obljubil, da bo ta znesek že pošteno odslužil. Kmalu zatem si Zemljič kupil v Ljutomeru popolnoma no~o kolo baje na obroke in ga pripeljal k Reismanu. Nekaj časa je še pridno raznašal pecivo in gospodar je bil uverjen, da ima v službi poštenjaka. Tem bolj na se je začudil. ko je 30. oktobra nepridiprav z nevr-njenim in neodsluženim predujmom in z novim kolesom zapustili službo in gospodarja in jo popihal neznanokam. Poizvedovanja za pobeglim zlikovcem zaenkrat še niso rodila uspeha. Vsakdo, ki bi vedel za V-vališče ne-nošteniaka. nai iavi to oroži'šv5 postaji v Slatini Radencih ali pa sodišču v Gornji Ra/dgoni. Pisalni in adicijski stroji Continental so najboljši. Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova ~ Maribor, Vetrinjska Domače vesti Bela vrana Beležili smo, kako veliko pozornost je izid nedeljskih volitev v naši državi vzbudil po vsej Evropi. Celo nam nenaklonjeni ali naravnost sovražni tisk ne more ovreči pomena te nacionalne manifestacije, in kolikor si je v prvi osuplosti pomogel do duška s potvorbami in natolcevanji, bo vpričo verodostojnejših opisov in nepristranskih sodb ostalih uglednih evropskih dnevnikov moral pač sam popras.ii svoj u*led, v kolikor mu je sploh do njega Če na primer »Frankfurter Zeitung« ne ve da se pri nas ni glasovalo z listki ali kroglicami, pa vendar na tej primeri obravnava naše volitve, je njena stvar, aa si v interesu lastne reputacije v velikem svetu poišče boljše informacije. Ali povsem drugačna je zadeva ce se v Jugoslaviji sami, in to baš med nami Slovenci najde list, ki ne čuti potrebe da bi tisočerim svojim čitateljem vsaj s kratkimi podatki podal izid volitev m jim z Tmeni predstavil delegacijo, ki bo v novi Narodni skupščini zasfopa/a 5/oyem7o m vse njene interese. Nad 150.000 slovenskih mož in fantov je z odkritim in odločnim glasovanjem poverilo svoje zaupanje novim poslancem, katerih sposobnosti nam jamčijo, da bo slovenska delegacija v no- vi Narodni skupščini naravnost vzorna. Najnujnejši gospodarski problemi, ki posebno živo režejo v telo Slovenije, čakajo nujne rešitve. Toda »Slovenskemu Gospodarju« vse to ni niti toliko mar, kolikor je črnega za nohtom. Tisoči nfe-govih čitateljev med preprostim kmetskim ljudstvom naj sploh ne bi ovohali, da so se pri nas izvršile volitve, a kje neki, da bi doznali imena mož, ki se bodo v novem Narodnem predstavništvu borili za pravice našega kmečkega in delavskega stanu. »Slovenski Gospodar* hoče zaplan-kati svoj svet. Sodimo, da se je zakasnil vsaj za pol stoletja. Da je tako, bo sprevidel, ko bo to zanj že davno prepozno, za vse prijatelje teme pa skrajno poučno. * Odlikovanje. Predsednik grške Tepu« »Mike ie odlikovali župana mesta Skopi.ia s komanderskijn Tedom Feni-ksa tretje stopnje. Red je bil preko našega ministrstva za vnanje zadeve izročen žur>anu Mihajloviču. * Iz srednješolske službe. Za sunlentko na tretji državni gimnaziji v 1,1 ubliani ie prideljena ga. Premru Milena z državne realne gimnarulie v Kranju. Gdč. Engelman Vladimira, učiteljica narodne šole v Stno-vem je dodeljena za učiteljico telovadb«? na državni realni eimnazirli v Mariboru. Za honorarnega učitelja higiene na državni realni gimnaziji v Ptuju je imenovan g. dr. Vladimir Vrečko, sreskj sanitetni referent v Ptuju. * V železniški službi so napredovali v 9. poležan no skupino: za administrativna uradnika: Pinta.r Pavel .In Balk Aloizii; za ofic.ija.le: Justin Anton, Petrovčič Pet 18.53. Erlih Jerica, Bizjak-štajner Ivana, Grli Janez, Nekrep Frančišek, Gregorac Janez, Jeras Franja, žargag Franc, Kušar Frančišek, ča^pa Anton, 2utnik Franc, Kušar-Plevnik Angela, Korenčan Matija, Roianec Josip, Kosmač Anton, Gaber Janesz, Svetic Anton, Puc Andrej, Ivanuža Srečko, Stanovalk Ivan, Truhlar Franc, šafer Aleksander, Hoge Maksimiljan, Kobal Albert, Sever Ivan, Strus Rudolf, Huč Alojzij, Plemenit aš Jakob, Počkaj Josip, Kloštar Julijana, Ha-biht Anton, Deržaj Stanislav, škofic Ivan, Kihar Mihael, Kogej Miroslav, Deder Frančišek, Pogačnik Miha, Kovaržik Bogumil, židan Anton, Gasparič Franc, Perko Karol, Vertačnik Albert, Sulc Artur, Cerar Franc, Bolha Ivan, Vidovič Franc, Rabič Vinko, Peiicon Josip, Velušček Kristina, Keršič Jožef, Ulčnik Štefan, Zagradnik Avgust, šventner Marija, Do j čer Tomaž, Nahtigal Julij, Vrtačnik Valentin, Orehek Jožef, llo-var Alojzij, Batista Ivan, Rajnar Otmar, Dolinar Alojzij, Gregor! č Ljudmila, Jezov-šek Rudolf, Burja Ivanka, Lukec Franc, Tumpaj Alojzij in Lukežič Ivan; za strojepiski; Petrič Marija in Novak-Kraljič Marija; za prometnike; Golob Albert, Srak ar Jožef, Zupančič Franjo, Rebol Ivan, Erjavec Ludvik, Leskovec Ivan, Prestor Ciril, Novak Rudolf, Sajovic Stanislav, Repič Alojzij, Kežman Anton, Tratnik Frančišek, Kozjek Frančišek, Koželj Janez, Virant Fr., Magajna Jožef, Poljak Štefan, Baučer Pe-tar, Pavšer Alojzij Lutman Stanislav, Ko-kol Ivan, Rezar Jožef, RihteT Janez, Skok Stanislav, Cafuta Alojzij, Dobič Jožef, Fa-bijan Ignac, Gams Leopold, Kolar Franc, Pisanski Franc, Vari Franc, Juvan Alojz, Pangršič Janez, čarman Adolf, štrozak Jožef, Anžiček Anton, žerjav Anton, Jezovšek Franc, Petrič Matija, Gunčar Henrik, Jarec Ernest, Princ Franc, Sovre Janez, Kovač Janez, Friškovic Maksimiljam, Gerlovič Fr. PavJin Oto, štemberger Leopold, Močivnik Srečko, Pohar Jožef, Arfco Rudolf, Hladnik Pavel, Vrečko Jakob, Breznik Franc, Kauc-ner Josip, Kalteneker Mihael, Polič Anton, Petovar Miroslav, šonaja Jožef, Šircelj Fr., černe Anton, Bla-žič Rihard, Zabukošek Jožef, Zatler Janez, Ketiš Janko, Kužnik Fram&lšek, Opetnik Anton, Strniša Frančišek in Fatur Franc. ♦ Sprememba ribolovnega zakupa. Ribolovni revir od mosta čez Savinjo v Rimskih toplicah do izliva v Savo, to je na obeh bregovih Savinje do izliva, in na levem bregu Save od Juižnovega grabna do izl. Savinje je prešel v last drugega zakupnika. S tem so seveda vsa morebitna ribolovna dovoljenja prejšnjega zakupnika od 1. novembra dalje neveljavna. ♦ Razid društva društva »Hubertus*. Lovsko društvo »Huberttts« v Mariboru se je v smislu sklepa občnega zbora prostovoljno razšlo. ♦ Zanimiva novost v radiu. Prejfili smo: Tfniv. prof. dr. Fr. Veber namerava Izvesti preko ljubljanskega radia neko eksperi-mentalno-psfho,loško studio, tol najj bi pritegnila čim širše sloje. Zato op oz a.rj rimo občinstvo, da bo v nedeljo, dne 15. t. m. od pol 11. do 11. ure govoril v radiu o tem svojem načrtu. ♦ Vse ljubljanske In okoMSke rfbore vabimo, da se udeleže v obi.lnem številu v nedeljo ob pol 11. v Unlonu koncerta mladinskega pevskega, zbora iz Trboveli O-Voiži-mo se idealnim mladim pevcem, našemu bodočemu pevskemu naraščaju s polno dvorano. — Hubadova pevska župa JPS. ♦ Sokolsko gledališče v Radovljici otvori letošnjo sezijo v nedeljo ob 20. z uprizoritvijo burke »Kontrolor spalnih voz«.. S to burko nam bo agilni gledališki odsek nudil večer poln smeha in zadovoljstva. Igralcem izkalimo za njihov trud hvaležnost s tem, da dvorano napolnimo. Na svidenj« v ne-daldo zvečer v Sokolskem dorrrn. ♦ Narodna knjižnica in Stalnica v Zagreba naznanja, da se pričnejo društvene pilesne vaje v nedeljo 15. t. m. ob 20/. v društvenih prostorih v Gumdailičevi 2C». — Natančnejše informacije daje odbor plesnega odseka. ♦ Nov grob. V Ljubljani; je včeraj pi efflrt-nila ga. Ivana Plrnatova, &oproga trgovskega potnika. Pogreb priljubljen« po-fcojnice se bo vršil jutri ob 15.30 .iz St&r« poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi dobri gospe ohranjen blag spomni, preostalim naše iskreno sožalje! ♦ Otvoritev stalne galerije likovnih umetnikov v Beogradu. .Jutri dopoldne bo žnpafl Nešič otvoril v Beogradu »talno galerijo 'Za druge likovnih umetnikov. Galerija ae nahaja v prvem nadstropju poslopja St. 1(1 v Mihajlovi ulici. Zadruga ima svrho, da zbliža občinstvo in umetnike. Vstop Je brezplačen. ♦ šumski dan dalmatinskih planincev. Hrvatsko planinsko društvo »Mosor« v Splitu priredi jutri »žnmski dan«- na planini Mosom. Na ta dan se bo posadilo več tisoč mladih borovcev. P,ri sajenju bodo sodelovali tudi dijaki in učenci ljudskih šol iz bližnjih vasi. Neki ba.novinski šnraskri strokovnjak bo pri tej priliki predaval <> važnosti in vzgoji gozdnih nasadov. + Novi politični ročni zemljevid Evrope je izšel v založbi Učiteljskega doma v Mariboru. Zemljevid sta izdelala v merilu 1:15,000.000 znana kartografa profesor Baš in Slavoi Dimnik, tisk pa je oskrbela 'ito-grafiija Mariborske tiskarne. Ta nova edi-cija agilne založnice je lepo delo, ki se lahko meri z vsako domačo ali pa tujo založbo. Tako obsega zemljevid poleg običajnih podatkov, ki jih imajo politični ročni zemljevidi, še radijske oddajne postaje, vel.fce električne centrale, plovnost rek in zra5i«e prometne proge. Iz njega so tudi razvidni sedeži jugoelovenskih poslaništev in konzulatov. Sploh je zemljevid izdelan z našega jugoslovenskega vidika in je vnešeno 7se, kar je važno za našo državo. Ta zemljevid bodo z veliko koristjo uporabljale šole, ki so bile do danes navezan« na ročne zemljevide, ki niso upoštevali teh vidikov. Ustrezal bo vsakomur, ki se zanima za fro-litlčni položaj evropske celine. ♦ Praktična knjiga za gospodinje. Že 11. leto izhaja »Gospodinjski koledar«, ki ga ureja znana gospodinjska pisateljica Utva in ga izdaja Jugosloveneka Matica. Za leto 1932. je letos izšel »Gospodinjski kole* dar« zelo zgodaj kot eden prvfh slovenskih koledarjev za prihodnje leto io etare dosedanje naročnice že pridno segajo jx> njem. Goepodšnje pa. ki 3e ne poznajo tega praktičnega domačega svetovalca ki spremljevalca skozi vse leto, na»j poskusijo enkrat in naj si gia naihavš jo. Gotovo ne bodo v bodoče vež mogle bW brez njega. Z«, skrbne zakonske moče pa je »Gompo- Človeku, naj bo star ali mlad, zmer in povsod preti prehlad. V grlu ga peče, kašlja in kiha glas mu je hripav in težko diha. A to doživeti — nikomur ni sile — Če Anacot le jemlje pestile. To vam je sredstvo dobro in vrlo ki zdrave obvarje vam žrelo in grlo. Če boš take pastile jemal, vedno zdrav boš in svež ostal, človek, ki mnogo se giblje in hodi, nikdar brez Anacot a ne bod!' Z njimi si grlo desinfikuješ, vsakih nadlog se s tem obvaruješ, zatorej ob vsakem vremenu, dragi moj, AnacoUpastile imej s seboj! dinjski koledar« posebno primeren kot Miklavževo darilo ženam. Knjiga je napro* .daj po 20 Din v vsaki knjigarni in pri centrala in podružnicah Ju g oslov en ske Matrice. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. ♦ Znižanje najemnin za stanovanja v okolici Ptuja. Prejeli smo iz Ptuja: Poziv banske uprave za znižanje stanovanjskih najemnin v Ptujiu ni imel uspeha. Znižal je najemnino svojemu najemniku edino le posestnik Franci Janez, M je po poklicu hlapec. V Spuihlji pa je 10 bmečnih posestnikov znižalo svojim najemnikom najemnine v nasilen ji izmeri: od 60 na 30 dnin letno, od 900 na 300 Din letno, od 48 na 30 dnin letno, od 30 na 25 dnin 1., od 600 na 480 Din letno in tako naprej. Znižanje je torej znatno. V Krčevini pri Ptuju ie znižajo 7 hišnih lastnikov najemnine: od 200 na 100, od 200 na 150, od 230 na 180. od 120 na 100, od 200 na 100, od 150 na 100 m od 300 na 200 Din mesečno. V Ormožu so najemnine znižali 4 hišni posestniki od 200 na 150, od 280 na 250. od 200 na 150 in od 800 na 600 Din mesečno. ♦ Otvoritev nove železnice. Kakor javlja jo iz Sarajeva, je v zadnjih dneh posebna Komisija železniških strokovnjakov pregledala novo zgrajeno železniško progo Lašva-Bileče. Dela se dovršavajo, tako da »e bo nova proga prihodnji mesec lahko izročila prometu. ♦ Nesreča bosanskih tovornikov pri Litiji. Pišejo nam: V gozdu Medvedjaku pri Bogenšperku si že dalje časa služi denar skupina Bosancev, ki je doslej z osmimi konjički tovorila les za graščino. Bosanci žive v borni kolibi, konjičke pa včasi spuste na pašo in so lačne živalice že večkrat pridivjale v vas, kar vaščanom seveda mi bilo všeč. Te dni pa so našli pod neko skalo dva konjička mrtva. Hudo prizadeti Bosanci trdijo, da so konjička nagnali v smrt neki zlobneži, a verjetneje je vendarle, da sta konjička sama padla v globino 40 m in se Ubila. ♦ Požar v Zlatoličju. Pri posestniku Pisku Janezu v Zlatoličju je nastal požar, ki Je trnl&ll gospodarsko poslopje s kmetijskimi stroji, gospodarskim orodjem, steljo, slamo, drrtni in drugim, škoda se ceni na poslopjih na 30.000 in na premičninah na 3650 Din, Skupaj 33.650 Din. Pišek se j« dal šele pred kratkim zavarovati pri banki »Slavirfic za 35.000 Dim, tako da je škoda krita t zavarovalnino. Vzrok požara je ne- Odsira nje vanje grdega zobnega kamna? Zelo enostavno. Najprej očistite zobe s poznano Chlorodont pasto za zobe, potem pa izperite usta z Chlorodont vodo za usta. Tuba 8 Din. 13823 TRIKO Din 12.— ROKAVICE moške usnj. podložene Din 65.-jelenova koža Din 98.- CIR. AHLIN, Miklošičeva c. 14, Poljanska c. 5, Celovška c. 56 (nasproti šiš. cerkve). znan. Zakrivili so ogenj najbrže otroci. Le požrtvovalnosti gasilnega društva Lz št. Janža na Dravskem polju se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Na pomoč je orišlo tudi gasilno društvo iz Maribora, ki pa ni stopilo v akcijo, ker je bil ogenj že lokall-ziram. ♦ žrtev iganja. Pri posestniku Klemenfri-ču v Parlčnjaku pri Kapeli so minili tel en kuhali žganje in Uneli vse te večere za goste in pomočnike razne prijatelje In sosede. Seveda so pri tem vsi srkali še toplo žganOe. Dne 4. t. m. zvečer je prispel tiar kaj vasovat tudi vlnlčarski sin Ivan H ij-dlnjak z Radenskega vrha Pozno v noči je začel učinkovati alkohol, kil je posebno obvladal domačega 19 letnega sina Ludovi-ka, k1 a« je brez vsakega povoda lotil var sovalca Ivana Hajdinjaka in ga vrgel na tla tako močno, da si je ta pri padcu nalomil levo roko v nadlehtju. ♦ Pobegel vajene«. Pri hotelirju Ludviku Vukanu v.Dolnji Lendavi je bil zaposlen do nedavna I81etni natakarski vajenec Josip K., doma iz Zitkovcev, ki .pa je poneveril pred par dnevi na škodo Aleksandra Balknnrja večjo vsoto denarja, si izposodil od Franca Horvata iz Kota 750 Din vredno kolo in s« odpeljal neznano kam. Navihanec ima na vesti še več drugih prevar. Med drugim je znatno oškodoval trafikanta Štefana Toplaka. Iz Liuftliane u— Centralni akcijski odbor sklicuje na soboto, dne 14. novembra ob 20. uri v veliki dvorani Kazine prijateljski sestanek, katerega se udeležita ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. n— Volilni izid v Zaloga je bil v prvem poročilu napačno zabeležen, kajti na zaltv škem volišču je volilo 65.22 °/e, na poljskem pa-65.14% volilnih upravičencev. Glede na razmere izkazujeta volišči prav lepe uspehe. u— Nedeljska svečanost Sokola I. na Taboru bo posvečena dobrotnikom, lei niso hote?! dopustiti, da bi propadel ves ogromen trud, katerega rezultat je moderna stavba na Taboru. Ta proslava bo malenkostna oddoliaitev in zahvala darovalcem in delavcem, ki so pripomogli, da je velik napor tega sokolskega društva kronan s tako sijajnim vidnim uspehom. Sokol L se bo to nedeljo dopoldne javno zahvalil Oeško-slovenski obci sokolski, Mestni hranilnici ljubljanski, onim občinskim 6vetniikcm, ki so glasovali za prodajo parcele, jamstve-nikom, ki so bili v primeru potrebe pripravljeni žrtvovati velike vsote in V6em številnim prijateljem, ki so pomagali zidati njegov dem. — Na večerni akademiji bo Sokol I. pokazal uspehe svojega delovanja. Dokazal bo, da ni bilo zaman požrtvovalno delo njegovih dobrotnikov. Po akademiji, ki se zaldjuči ob 22.. bo ples. Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabljeno! u— Tretja redna skupščina Zveze slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani bo danes ob 14. Dnevni red; otvoritev, volitev dveh zapisnikarjev in dveh overo-vateljev, odobritev zapisnika zadnje seje, poročila predisedmika, tajnika I., blagajnika in poročilo nadzornega odbora in Sklepanje o predlogu nadzornega odbora samo« 6tojni predlogi, volitve in slučajnosti. Delegati, stari in novi, ee pozivajo, da se skupščine gotovo udeleže. Akademija SOKOLA I NA TABORU BO V NEDELJO 15. XI. 1931 OB 20. URI 13978 PO AKADEMIJI PLES ANT. KRISPER MESTNI TRG DAMSKE SNEŽKE z baržunom Din 75 Državna razredna loterija ŽREBANJE 1. razreda XXIII. kola 19* In 20. novembra 1931* 7 premij! 50.000 dobitkov! Cena srečki: Vi sretka Din 200» Vs srečke Din 100-- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Opozarjamo, da ne prodajamo srečk po agentih, preprodajalcih ali po raznih trafikah, temveč le neposredno, in to v naših prostorih. 12830 BankorM komandltno društvo A. R?IN I DRUG, ZAGREB ILICA tS. GAJEVA (JUCA & BEOGRAD Knea Mihajlova uL 42. u— českosl oven ska obec v Lublani. V sobotu, dne 14. t m. o osme hodinč večerni v restavraci Zvezda pfednžška prof. dra. Buri dna o zesnulčm spisovateli Viktoru Dy-kovi s recitacemi si. Marikove. — V nedžli 15. t. m. o čtvrtč hodinč odpoledni v Narodnim Domž loutkove predstaven! pro dčtL U— Danes mladinska filmska predstava s šaloigrami v kinu Matici. Danes ob pol 15. in jutri v nedeljo ob 11. bo predivadala ZKD filmski program za smeh in zabavo. Na sporeda sta izvrstna komika Stan Laur&l ln Oliver Hardy ^ izvrstni štirldejanskl komediji »Vesela noč«. Film bo izzval mao-prisrčnega smeha. Poleg tega je na programu burka enodejanka »V finem klubu« nato zvočni tednik in čudovito lepa revija izdelana v naravnih barvah. Ves ta spored je zelo skrbno izbran in bo nudil mnogo prijetnega razvedrila odraslim kakor tudi mladini. Program se bo ponovil zadnjikrat še v nedeljo dopoldne ob 11. zopet v Elitnem kinu Matici ob globoko znižanih ce nah. Vabimo vse k obisku tega veselega sporeda. a— Drevi premijera na Šentjakobskem odrn. Noooj uprizorijo Šentjakobčani svojo prvo predstavo v letošnji sezoni: >Preiska-vo« v režiji gosp. Karusa. Igra je izvrstno naštudirana in smo prepričani, da bodo vsi posetniki zadovoljni. Nastopijo gdč. Košča-kova. Pirčeva, Kramarjeva, Petričeva in Go-rupova, od gg. pa Košak, Škerlj, Petrovčič, Moser, Lavrič, Karus, Kune, Gnidovec in drugii. Igra 9e jutri ob isti zasedbi ponovi. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Karnič-nika na Starem trgu in od pol 20. dalje pri dnevni blagajni. Rezervirane vstopnice dvignit« vsaj pol ure pred pričetkom igre! u— Ž Viča smo prejeli: Zaradii brezposelnosti in pomanjkanja se je v našem industrijskem kraju zasnovala podporna akcija za lajšanje bede v predstoječi zimi. Da bo mogla ta prepotrebna akcija vršiti čim častneje svojo vzvišeno nalogo, nujno potrebujemo socijalno čutečih in radodarnih src. Po svojih zastopnikih bo zato po domači občini obiskala v zimskih mesecih prijatelje pbožnih slojev in prosila za mal dar — v denarju, živilih ali v stari, ponosen i obleki. Podporo bo delila po največji previdnosti in le resnično potrebnim v domači občini, zlasti bo skrbela za revne in lačne otroke. Nabrani denar bo porabila za življenjske potrebščine ali za pokritje ne plačane stanarine. Podporna akcija na Viču zato toplo priporoča svoje može blagi naklonjenosti občinstva in izreka v imenu vseh podpirancev vdamo zahvalo svojim ve likodušnim dobrotnikom. — Vincencljeva konferenca na Viču. a— Življenje in zdravje v Ljubljani. V Ljubljani se je oktobra rodilo 74 dečkov in 76 deklic, od teh mrtvorojenih 5 dečkov in 7 deklic. Umrlo j« v istem času 51 mošteih ia 63 žensk, skopaj 114. Zamimarvo je, da je Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730_ Danes ob pol 8. in 9. url Premiera velesenzacije: »BELI AZIJAT" Skrivnosti kitajske četrti ameriškega velemesta. Ljubezen otmene dame in skrivnostnega vodje Kitajcev. Cene Din 4.— in 6.— bilo med umrlimi 51 domačinov in 63 tujcev. Med drugim je umrlo 10 oseb za jeti-ko, 13 za rakom, 9 za pljučnico, 6 za drisko, 12 zaradi starostne onemoglosti. Samomora sta bila dva Mestnemu fizikatu je bilo prijavljeniLh 18 raznih nalezljivih bolezni, tako 1 griža, 3 štorlatinke, 7 davic ln 7 še-nov. u— Zopet dva svetovna potnika. Včeraj sta prispela v Ljubljano mlada svetovna potnika, 18 letni Oldemberg in 17 letni Veber, ki sta lani maja nastopila svoje potovanje v Diisseldorfu ter sta prepotovala že lep del severnih evropskih držav in tudi Jugoslavijo, od koder kreneta na jug v Italijo itd. Potujeta, kakor jih potuje že lepo število tovarišev, eni z večjo, drugi z manjšo srečo. u_ Odbor Kluba Jugoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže H. rednega občnega zbora kluba, tol bo v društvenih prostorih v hotelu Tivoli danes ob 30. u— Martinovanje. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« priredi drevi ob 20. v svojih prostorih v Ljubljanskem dvoru Martinov večer pri pogrnjenih mizah. Člani 1n prijatelji vabljeni. Vstop prost. u_ Sokol I sporoča svojemu članstvu, da je u.mrla redna telovadka sestra Marijanca Debevčeva. Pogreb pokojnice bo danes ol-16. iz mrtvašnice splošne bolnice Vabimo bratsko članstvo, da se udeleži pogreba kdor ima kroj, v kroju, sicer pa v cšvlia z znakom. u_ Lutkovno gledališče Sokoia U na Taboru. Otvoritvena predstava bo to nedeljo ob 15. s čarobno igro: »Poglavar podzem-•lja<. Vabimo naše malčke k pol no št e vil®' udeležbi, da tudi oni s svojo navzočnostjo dokumentirajo ohranitev Tabora v sokoJsk^ namene. In ravno te te simbolične slike bodo ustvarili dojem, kako se ilahko z vztrajnostjo in ljubeznijo premagajo vse ovire. u_ Sokol Ljubljana M. priredi danes ob 20. v telovadnici na realk: predavanje bor. dr. Frante Misa o h Ig i jeni duše. Predavanja je obvezno za Članstvo. Vabljeni eo trn!' prijatelji društva u— Martinovanje. Drevi bo ▼ kolodvorski restavraciji Martinov večer moške im žensfce šentpetenske podružnice CMD. Spored je obilen. Med drugimi točkami bosta tudi srečo lov z izredno lepimi dobitki in licitacija gosike. Ker ne bto vstopnine, pmi-čakujemo obilne ude^.etžbe. u_ Danes čajanka propagandnega imr štva ob 20. v veliki dvorani Union a Sodeluje Jazz-Negode. Za cenj. gaTde dame j* med odmori na sporedu film. Obleka premem a/in a. Novi člani dobrodošli. u— Zanemarjena Tržaška cesta. O zanemarjenosti Tržaške ceste smo imeli že večkrat priliko pisati, čeprav je bila imenovana cesta pred par leti posuta, in zvaljana, so jo pozneje tramvajska in kanalizacijska dela popolnoma zrahljala in je zdaj u-drta in razkopana, Narhujše je ob deževnih dneb. ko se preliva blato čez ta čez. Ker se čuje. da namerava .tehniški oddelek banske upravo popraviti cesto šele na pomlad, odnosno poleti, bi bilo želeti, da se nrede zaenkrat vsaj .prehodi v prvi vrsti tam. kjer so ulična križišča m pa pri mitnici Svoje naj stori nižje doli tudi viška občina! u_ Zopet vlom v stanovanje. V stanovanje delavcev Silvestra Humarja in Alojzij" Gračnerja v Tovarniški ulici 3 se je te dni najbrže v dopoldanskih urah. vtihotapil neznan tat. V sobo je prišel s pomočjo ponarejenega ključa ter je odnesel več parov čevljev, par hlač in nekaj parila. Slične tatvine so se v tej hiši pripetile tudi že prej na škodo drugih delavcev, ki so slednjič osumili tatvin nekega bivšega sostanovalca, ki pa je pred par dnevi izginil iz Ljubljane. u— Tatvina kolesa. Izpred poslopja Kreditne banke je odpeljal predsnoenjim ikv znan človek 800 Din vredno kolo znamke »Ayglon:<, last Maksa Skubica. Kolo je bfo črno pleskano. dirkalne konstrukcije s precej obrabljeno pnevmatiko. Tudi pred Ze-ba-lovo restavracijo na Rudniku je bil okraden kolesar Anton Koritnik. Tat .pa mu ni odpeljal kolesa, marveč mu je vzel acefeTemko. u_ Drevi sobotni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Začetniki točno ob pol S. Perfekcija od 9. dalje. u— Plesne vaje ŽSK Hermesa so vsako nedeljo od 3. do 7. zvečer pod vodstvom kJubovega plesnega mojstra g. Vrečka ▼ salonu Keršič. Vljudno vabljeni vsi! u_ Plesna vaja Ljubljanskega Sokola bo v nedeljo ob 20. u_ Danes ob pol 20. Preporod o va plesna vaja v dvorani Trgovskega doma Vodi g. Jenko. Novinci točno. u_ Ljubite družbo In zabavo? AH kdatf povabite k sebi svoje prijatelje in prijateljice? Ako da, potem vedite, da tim storine veliko veselje, če si ob tej priliki izposodite gramofon in plošče pri »šlaeer«, Aleksandrova 5. Velika izbira — nizke cene. u— Ribana perilo, batist in svileno, ima v krasni izberi šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. u— Srajce, športne m modne, kravate m Jaegerovo perilo kupite v svoje zadovoljstvo. šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Celja e— Lepa manifestacija celjske mladine! Ob priliki 11. obletnice rapallske oogodbe se je zbrala celjska mladina k skupni manifestaciji Naša mladina še ni nikdar tako spontano pokazala srvoje visoke ljubezni do domovine in do naših neodrešenih bratov. Celjski akademiki, kakor tudi srednješolci, so postavili vsak po enega govornika ki sta v kratkih besedah pojasnila pomen tega dne. Odpeli so več narodnih pesmi, ka so končale z vzklikanjem kralju in domovini. Nato se je razvila povorka po Gregorčičevi in Aškerčevi ulici črez Krekov trg in po Aleksandrovi ter Prešernova nlioi do Narodnega doma e— Nenadna smrt kapelnfka Kubi Ste. Včeraj dopoldne se je po mestu naglo ras širila nepričakovana vest, da je zjutraj mod vstajanjem r svoji posterji, zadet od srčne kapa, umri v starosti 68 let anaoi godbe n i V Ljubljano pride Max Palleiabercf f* vfM fj f^hji Fl-itj Koline I* AH veste, da je najslavnejši komik! učitelj in kapelnik Celjskega godbenega društva g. Lovrenc Kubišta, po Todu iz okolice Bratislave ČSR. Pokojmik, ki je bival pred vojno v solnčni Gorici, je prispel k nam ob pričetku vojne z Italijo 1. 1915. ko je bila Gorica evakuirana. V Celju je Ml splošno znana in priljubljena osebnost. Pokojnemu vnetemu častilcu glasbene umetnosti in dobremu, vedno zavednemu Slovanu bo ohranjen časten spomin, žalujočim (izražamo iskreno sožalje! e_ Seja mestnega občinskega sveta bo predvidoma v petek 27. t. m. ob 18. in ne v pestek 20. t. m., kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. Na seji se bo obravnaval občinski proračun za 1. 1932. e_ Napredek v narodnem obrtniškem pokretu. Davna želja in potreba celjskih damskih frizerskih mojstrov je bila ustanovitev lastnega strokovnega kluba, kar se je pred dnevi tudi zgodilo. Celjski damski frizerski mojstri so na ustanovnem sestanku 5. t m. ustanovi.H »Prvi slovenski klub damskih frizerjev v Celju«, ki bo združeval vse tukajšnje strokovnjake v damski frizerski umetnosti in jih vodil k čim boljši izpopolnitvi in modernizaciji v njihovi stroki. Poslej tudi v Celju, kakor kaže, ne bomo zaostajali za najnovejšo da.msko lasno mode. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. filmsko zvočno opereto s>Gospa se zabava«. Glasba od Roberta Stolza. e_ Ljubiteljem gledališke umetnosti! Vse dame in gosnode. ki bi želeli sodelovati pri mestnem gledališču, vabi Dramatsko društvo k posebnemu sestanku, ki bo v po-nedtilnek 16. t. m. ob 20. v gledališču. Pridite čim številnejše! e_ Sokolske plesne vaje so redno vsako oedelio zvečer od 20 naprej. e_ Zopet tatvina kolesa. V zadnjem času »o tatvine koles, izvršene običajno s skrajno drznostio pri belem dnevu in na najpro-m-etneiših krajih mesta, skarai na dnevnem redu. Predvčerajšnjim je bilo ukradeno Fr Kosi in z Rreea pred Lesnakovo trgovino na Breen 900 Din vredno moško kolo znamke »Marshol«, črno pleskano in s tovarn i-številko 505.340, fnr lUfotfaSfutMH* a___ Češka vlada mariborski JČ liqi. Na prošnjo mariborske Jč lige, je poslalo češkoslovaško ministrstvo šolstva notom konzulata v Ljubljani mariborski JČ ligi 150 čeških knjig in sicer o češkem pravopisiu ter o češkoslovaški zeodovmi za -pouk v čeških teča.iih ter večje število češkoslovaških zemljevidov. Razeu tega je poslala tndi ČJ Kga v Brnu mariborski liei večie število čeških čitank, ki jih je daro-valo t.amo-šnio državno založništvo knjig. Obisk čeških tečajev je zelo dober in kaže mladina veliko zaTvimnnie. a__ Delavska zbornica ekspozitura v Mariboru se preseli v nove prostore okrož* nega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Sodna ulica, I. nadstropje. Redno nradovanie v novih prostorih se prične v ponedeljek 16. t. m. a■— Knjižnica Delavske zbornice se preseli v nove prostore OUZD, Sodna ulica, I. nadstropje. Redno uradovanje ee prične v torek 17. t. m. Uradne ure: dopoldne od TO do 12., popoldne od 16. do 30. a— Orkestralno udruženje »Slovaška filharmonija« v Bratislavi je sporočila včeraj mariborski Jč ligi, da bo priredila svoj koncert definitivno v nedeljo 13. decembra. Orkester šteje 65 članov, samih odličnih češkoslovaških državnih in zasebnih umetnikov glasbe. Na rvrogramu je med drugim tndi simfonična Bedriclia Smetane »Vlta-va« za veliki orkester, Anton Dvofa.k itd. Orkester bo dirigiral Zdenko FoJprecht. ka-jvelariik slovaškega narodnega gledališča v Bratislavi. a— Sestanek Jč Hge. Zaradi potrebnih priprav za koncert Slovaške harmonije in dragih važnih zadev bo danes ob 18. v Grajski kleti sestanek širšega odbora Jč Rge. a— Guslarski večer srbske junaške pesmi bo pod okriljem Ljudske univerze v ponedeljek ob 20.15. Nastopi mladi Črnogorec, MTovan B ari akt aro vi č. ki si je pridobil že velfk sloves kot narodni guslar. Sedaj ?e dovršil turnejo po Jugoslaviji in je na poti v inozemstvo. a— V mariborskem gledališču bo po da-lj-Sera presledku danes zopet premiera Cankarjevega dela in sicer njegove drame >Kralj na Betajnovi«. Režijo vodi g. Jože Kovic, nastopi pa skoro ves ansamb.I. V torek nastopita v drami »Konec poti« kot gosta režiser ljubljanske drame g. Ciril De-beosest.ni!ca Marija H. pa je energično odbila vsako njegovo še tako ponižno prošnjo, kar je moža pogrelo, da je segel po žepnem nožu to Jo malo opraskal po roki hi pobegnil. Ko je Sena opazila kri, se je zatekla po pomoč na policijo, ki je ženo odpravila v bolnico, da so >1 rano obvezali in jo prepustili domači oskrbi. _ Delavec Alojzij K. se ga je ateoči tako nalezel, da je obležal na tlaku pred Veliko kavarno. Komaj so ga spravil! v zapore, kjer je prespal svojega strahovitega mačka. — Milha G. pa si bo najbrže zapomnil, da se s stražnikom ni dobro prepirat!. Ko ga je sinoči stražnik ustavil to legitimiraj mu Miha ni hotel povedati svojega imena. Pravi, da se mu je zdel stražnik premlad, da bi njega starega soldata, spraševal po imenu. Miha je moral v zapore. — Hlapec Jurij ia Da-goš >In šofer Rudolf O. sta kar sama obračunala med seboj. Proti večeru je vozil h'a-pec z vozom po sredi ozke Slovenske ulice proti Strossmajerjevi ulici in se ni zmenil za trobljenje šoferja, šofer je izstpoil in primazal hlapcu dve krepki zaušnici, kar mu pa hlapec ni ostal dolžan. Zgrabil je za bič in šoferja dvakrat pošteno ošvrknil po glavi. Oba sta morala na policijo. — Trgovec Ivan I. iz Selc v Slov. goricah in mesar Viljem J. iz Tezna sta včeraj popoldne merila svoje moči v neki gostilni na Tržaški cesti. Pri svoji tekmi sta prevrgla vse mize, da so zažvenketall kozarci in krožniki. Poklicali so stražnika, ki pa junaških rokoborcev ml mogel umiriti. Slučajno je prišel mimo znani atlet Vučelič, ki je napravil mir. Trgovec in mesar sta plačala gostilničarju zahtevano odškodnino za razbite kozarce, potem pa vse tiho je bilo. a— Nesreča ne počiva. Ko se je včeraj popoldne pri,peljal domov na kolesu 43 let-n? strojevodja državnih železnic, Ivan Riedl v Zrkovsko ulico na Pobrežju, je tako nesrečno »tonil s kolesa, da si je zlomil desno nogo. Frančiška Krautbensrerjeva pa je tako neprevidno ravnala pri stroju na domu v Vrtni ulici, da j! je zmečkal Prste, na levi roki. — Delavcu Ivanu Jurčiču se je nrinetila v Novi ulici nenavadna nesreča. Pritrjeval je neka vrata, ki so padla po njem to ga močno potolkla po glavi. Mesarski pomočnik Rudolf A. iz LImuša pa je bil žrtev krepke gostitaič&rjeve roke. Ker je razgrajal v gostilni, ga je gostilničar treščil na cesto in si je pomočnik razbil nos. _ Ivana Pišeka 28 letnega delavca pa je njegov tovariš brez pravega povoda obdelal po glavi! z neko lato. Vsi so morali 'skati nomoči v bolnici. a— Aretacije Poleg štirih razgrajačev je bil aretiran tudi Miha S., ki ima na vesti vlom v klet lekarnarja Savreta na Km-'Ija Petra tigu. Miha S je nevaren tatin-sti tip, zato so <*a izročili sodišču. Nadalje ie bil aretiran tudi 31 letni Josip K., ki je v gostilni pri »Roži« s pestmi pošteno pre-mikiastil svojega tovariša Franca P., Ictnega mehanika. Na policiji je Jože K. razlage*] dolgo zgodbico in se opravičeval na vse pretege, da je svojega tovariša Franca P. pretenel, ker ni šel v nedeljo volit, in da ni dosti vreden. Ne enemu ne drugemu na policiji niso verjeli in 90 Josipa pridržali v zaporih, da prespi svoro jezo. a— Kinematografi. Grajski kino: od danes dalje veseloigra »Deviški Jakoba. — Union kino do vključno nedelje »Cesarica Elizabeta«. Iz škofje Loke šl—- _ Napredno gospodarstvo. Korist električne luči ve prav oceniti le oni, ki jo rabi v svojem gospodarstvu. Vzglede« pri« mer delavnosti kaže g. Pavel Dol mar, posestnik in gostilničar v Zmincu v Poljanski dolini. Za zahteve domače hiše si ie omislil gospodar elektriko za porabo moči in luči. V bližnji grapi so zajeli vodo Turbino je dobavilo podjetje g. Sohneilerja iz Škofje Loke, dočim je prispel dinamo iz inozemstva. Instalacija za hič in zunanii vod do gospodarskih poslopij in stano-vamjclce hiše sta bila gotova v soboto, ko je prvič v vsem De«! i n ar i e vam domovanju zagorela luč Instaliranih žarnic bo okoli 20. Podjetnost g. Dolinarja je vse pohvale vredna. Skrbni gospodar se ni strašil ne stroškov ne truda. šl— Trije novi obrtniški lokali. G. Nikola Kojič ie bivšo urarsko trgovino gospoda Benedi-čiča preuredi* v elegantni brivski salon za goo sezono o tvorilo s tri dejansko komedijo »Pred poroko«. Občinstvo se je izbora© zabavalo, saj je komedija polna komičnih zapletk-jev, ki se vsi srečno razvozijajo, prete dobrodelno prireditev! Iz Ptnia j— Mestno načelstvo razglaša da je za pripravljanje kruha raba kemičnega preparata fcscana strogo zabranjera. Nad kruhom se bo vršila najstrožja kontrola m se bodo prestopki kaznovali v smislu zakona o nadzorstvu ž&vii. (j— Sestanek staršev ia skrbnikov učencev in učenk državne redne gimnazije bo v nedeljo 15. t. ul ob 9. v sobi francoskega krožka na gimnaziji. Na 6estanku bo predaval profesor g. Alič o najvažnejših določbah srednješolskega zakona in disciplinskih pravilih. Vabljeni! j— Konja in voz so mu hoteli odpeljati Robar Anton, posestnik iz Spodnje Gorice št. 7, se je v spremstvu svojega sina Franca pripel jal s kolesi jem pred God'iat» vo gostilno v Crrkovcih. Pila sta po1 litra vina. Ko se je Franc čez oas vrnil na esto gledat h konjem, je videl, kako so se vsed-li v kole sel j Medved Franc, Ekart Janez in Brglez Franc, vsi iz Šikol. in hoteli ravno pognati. Pozval jih je, da pustijo njegov voz na miru in da se odstranijo, fantje pa so planiili po njem in ga začeli obdelovati s pestmi. Med tem je prišel tudi Anton Robar iz gostilne ter začel fante miriti, pa s« ga pograbili in vrgli pod voz. Dogodila bi se lahko velika nesreča, aiko ne bi njegov sin hitro skočil h konju in ga zadržal. Pri tem je dobil Anton Robar take poškodbe, da je moral iskati zdravniške pomoči, obenem pa je tudi zadevo prijavil orožništvu. Fantje priznavajo, da so se res hoteli odpeljati, toda le v družbi Robarja. O kakem tepežu pa sploh nočejo ničesar slišati in tudi zatrjujejo, da Je Robar »m padel pod voz. Zagovarjali se bodo pred sodiščem. j— Kino bo predvajal v sobota ob 20. >n v nedeljo ob pod 19. in pol 21. nemi film »Plesaloica bogov«. j— G. župan Jerše je po zdravniškem nasvetu nastopil kratek bblniški dopust. Iz Prekmurja prn— Na mursko-Sobogki gimnaziji se je pojavila davica. Zbolel je četrtošolec Var-ga, ki je že v bolnici. Zdravnik g. dr. Gregor c je preiska1! vse dijake. Zaenkrat je pouk v IV. razredu ustavljen, da ee temeljito razkuži učna dvorana pm— Nova učna mof na murskossobogki gimnaziji. Na mursko-soboški gimnaziji je nastopil svoje mesto suplent g Kocjan. pm— Ogenj v Brezovcih. Bore Janez In njegovi so že nad 30 let v Ameriki. Doma pa eo imeli hišo in gospodarsko poslopje, ki ao i« dali v najem. V noči od torka na sred'> je neznana zlobna roka podtaknila ogenj v gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do tal. Le z največjo težavo *o bre-zovsbi, lemerski in predanovski gasilci rešili stanovanjske prostore. GOSPODARSTVO Znaki popuščanja svetovne gospodarske iepreslje V ameriških in evropskih gospodarskih krogih se zadnji cas vedno pogosteje razpravlja o vprašanju, ali je sedanje oživlje-nje na raznih svetovnih tržiščih že smatrati za znak popuščanja svetovne gospodarske krize, ali pa igrajo pri tem ulogo le tehnični momenti. Dejstvo je, da nam je pretekli mesec prinesel poleg izrabite hose na ameriškem žitnem trgu, tudi višje tečaje raznih drugih sirovin (bombaž, kovine) in oživlje-nje prometa na ameriškem tržišču efektov. Komentarji k tem pojavom sicer niso enotni, vendar se utrjuje nabiranje, da prehaja svetovni trg v prvi stadij preokreta v psihološkem razpoloženju. Cene so Jetos v splošnem dosegle izredno nizko stanje, tako da je vedno manj verjetnosti, da bi še nadalje nazadovale. Kapital, ki vagabundira po svetu, je deloma že pričel askati naložb v blagu, v pričakovanju, da se bodo cene dvignile. V gotovem obsegu se vrača zopet zaupanje, za kar je zlasti značilno dejstvo, da so se zadnje dni cene bombažu navzlic obupni statistični situaciji zboljSale. Mnogi so mnenja, da bo polagoma porajajoče se zaupanje rodilo novo zaupanje. Seveda pa je trebi pripomniti, da je nadalje na mestu previdnost in preudarnost. Četudi vsi navedeni argumenti držijo, se vendar ne smemo vdajati prevelikemu optimizanu. Iz svetovne gospodarske krize se bomo rešiti le polagoma, in optimizem, ki gre preko okvira danih pogojev, pa lahko povzroči neljubo reakcijo. Žito. Poučen in značilen je pojav, de Je že ▼ prvih mesecih letošnjega žifriega leta, ko so velike produkcijske države po izčrpanju razpoložljivih sredstev ustavile intervencijske nakupe pšenice, nastopila okrepitev sitnih cen, kakršne še več let nisino doživeli. Šele zadnje tedne je na podlagi oertHw svetovnega pridelka prodrlo spoznasnje, da letošnja svetovna letina ne bo zadostovala za kritje potrebe in da se bo morala razlika kriti iz starih zalog, ki pa so seveda prav znatne. V trenutku, ko m bilo fcurti več dvoma, da je letos jara pšenica v Rusiji zaradi suše hudo trpela, ko so pričeli rapidno popuščati ruski dovozi na evropski trg in je Rusija celo odpovedala naročen ladijski prostor, je prišlo zlasti na chicaški žitnj borzi do popolnega preokreta v tendenci. Cene so se pričele polagoma dvigati, zadnje tedne pa ao zaradi velikih špekulattivnih transakcij kar skokoma naraščale. V koliki meri je zilasti zadnja nagla okrepitev cene upravičena glede na statistično situacijo in v koliko je le posledica špekulacije, je trenutno težko presoditi. Dejstvo je, da se je cema decembrski pšenici na ehicaškg borzi okrepil« od 47 centov za bušel ob konen septembra na 67 centov, nakar ee je pod vpiivom realizacij špekulacije zaenkrat ustalila pri tečajn 62; koruza 86 J© istočasno okrepila od 35 na 44 centov, rž (pa od 38 na 54 oentov. Okrepitev žitnih cen je torej prav znatna. Evropska kontinentalna tržišča ao le deloma sledila ameriški h osi, kar je morda razumljivo glede na velike količine razpoložljivega in plavajočega podunavskega blaga. VendaT je naši Privilegirani izvozni družbi uspelo dvigniti svoje cene za pšenico na podunavskih tržiščih za 4.5 Kč ali 7.50 Din pri met stotu. Za vnovčenje našega še nefevoženega žitnega presežka se nam vsekakor ni bati; če nam bo mogoče čakati, tedaj bomo gotovo lahko dosegli znatno višje cene. Uvozna potreba Evrope bo lotos precejšnja. To potrebo bo končno le mogoče kriti z ameriškimi rezervami. Čim pa evropske razpoložljive količine ne bodo vec zadostovale, se bodo morale evropske csene dvigniti na višino ameriških (s prevoznimi stroški). Trenutno skušajo skoro vse evropske pasivne države kriti svojo potrebo z lastno produkcijo, zato pa bodo morale v početku prihodnjega leta v znatnejši mori uvažati. Bombaž. Četrta cenitev ameriškega pridelka bombaža je bila pred kratkim objavljena v višini 16.9 imMjooa bal, to je za 1.3 milijona bal več kakor je bilo označeno v prvj cenitvi. Navzlic 10°/» zmanjšanju površine in navzlic okolnosti, da so farmerji za bombažne nasade porabili za 30®/« manj umetnih gnojil, se je pridelek povečal nasproti lanskemu letu za 2.4 miiijona bal in je največji v zadnjih 17 letih. Iz lanskega lete pa je še neprodanih 9.1 milijona bal, tako da bo v letu 1931./32. razpoložljivih 26 milijonov bal bombaža (lani 20.2). Letos ni torej samo pridelek rekorden, temveč so tudi razpoložljive količine ogromne. Ves svet je v lanski sezoni porabil ie 11.1 milijona bal ameriškega bombaža; če torej računamo, da se bo v letu 1931./32. poraba dvignila na 13 mili jonov bal, so razpoložljive količine še enkrat večje kakor pa predvidena poraba. Na vzlic tej obupni statistični situaciji pa je povečanje cenitve letine ostalo brez vsakega vpliva na razpoloženje trga in cena bombažu je danes za preko 10«/« višja nego pred enim mesecem. V Newyorku notira bombaž 6.5 centa nasproti 5.8 v početku oktobra. Ta pojav je razumljiv torej le v okviru splošnega preokreta v razpoloženju trgovine v zvezi z ugodnimi vestmi iz tekstilnih središč. Angleška tekstilna industrija je po padcu funta znatno razširila svojo produkcijo in danes izkorišča svojo kapaciteto že z 80°/o nasproti 50®/o pred devalvacijo. Tudj v Ze-dinjenih državah je situacija na trgu tkanin mnogo ugodnejša. Po podatkih, ka jih je objavite newyorška organizacija bombažne industrije, je bilo v oktobru prodanih 334 milijonov jardov običajnih bombažnih tkanin nasproti 288 milijonom v septembru, stanje naročil pa se je povečalo od 227 na 345 milijonov jardov, ^•rine. Na kovinskem trgu je prav tako opažati dekio oživljen je. Baker, ki je v početku meseca noti rad v Londonu okrog M se je dvigni na 39. Znaitao pa je poskočila zlasti cena srebru, ki notira že 21 penijev za uneo, to je 17 zlatih penijev, kakršne cene srebro nd doseglo od zadnje jeseni. Kot značilen simptom boljšega razpoloženja v širši publiki navajajo končno tudi znatno zboljšanje situacije na ameriških efektnih tržiščih. Po dolgi perdjodi depresije in stalnega nazadovanja tečajev, se že nekaj časa skoro vsi papirji dvigajo. Nekatere ameriške industrijske delnice so že prav znatno poskočile in je znašala samo v preteklem tednu povprečna okrepitev vseh industrijskih delnic 9 odst. Tudi Tazne državne obveznice so se okrepile, ■de/loma do 10 odst Najboljši vtis pa je v ameriški javnosti napravilo dejstvo, da je (kavoez zlata iz Amerike prenehal in da j« iv zadnjem tednu zabeležil Federakii re-tzervni urad zopet dotok zilata od 36 mil^ dolarje*. — Povišanje ovozne carine aa lečmen in slad. V »Službenih Novinah« je objavljen zakon o spremembi tarifnih številk 2 in 6 nvozne carinske tarife. Uvozna carina na ječmen se poviša na minimalno 6 zl. Din, dosedaj pa je znašala 3 zl. Din (maksimalna carina se poviša na 8 zl. Din). Na oves, ki spada v isto tarifno številko, ostane dosedanja carina od 3 zl. Din nespremenjena. Carina na slad od vseh vrst žita, razen žganega ln zmletega, se poviša minim. od 10 na 14 zl. Din (maksimalno od 14 na 20 zl. Din). Namen tega povišanja je očividno ta, da se naša pivovaraiška industrija, ki nživa izdatno carinsko zaščito, prisili, da pri produkciji uporablja izključno domače sirovine. V času, ko se vse države zapirajo proti nvozu agrarnih proizvodov in ko moramo strogo paziti, da devize izvirajoče od izvoza pravilno porabimo, ne gre, da bi uvažali inozemski ječmen za potrebe pivovarn, čeprav ga doma dovolj pridelamo. Iz pravkar objavljene statistike ogledne in kontrolne postaje v Zagreba je razvidno, da je bilo preko območja te postaje samo v oktobru uvoženih 140.000 kg ječmena. — Spremembe uvoznih carin na nekatere predmete iz železa. V »Službenih Novinah« od 12. t. m. je objavljen zakon o izpremem-bah uvozne carinske tarife, po katerem veljajo doslej naslednje carine: po tar. št 546; na ogrebače, lopate, motike, krampe, rovnice, grabl.ie, vile: 1. neobdelane: a) grablje in vile 35 zl. Din (maksimalno 70), b) ostale 30 zl. Din (maks. 66); po tar. št. 554. na viiake »n matice vsake vrste, zakovice in železne dele za pritrjevanje izolatorjev: pri debelini preko 14 mm 30 zl. dinarjev (maksimalno 45), pri debelini preko 7 do 14 mm 40 zl. Din (maks. 55) in po tarifni številki 584 na izdelke iz kovnega železa, drugje neimnovane, točka 2. obdelane, pri teži do 5 kg 70 zl. Din (maks. 90). — Znižana carina za češkoslovaški hmelj v Nemčiji. Dne 12. t. m. ie bil podpisan v Berlinu dveleten dogovor k češkoslovaški trgovinski pogodbi z Nemčijo iz leta 1920, s katerim se določa carina na hmelj za količine, ki jih je mogoče uvoziti v okviru predpisov uredbe o prisilni porabi nemškega hmelja, od 150 na 70 mark pri 100 kg. Dodatni dogovor ima veljavnost do 30. avgusta 1932 in bo še pred ratifikacijo začasno uveljavljen. Borze 13. novembra. Na ljubljanski borzi eta se danes deviz! Newyork in Trst nekoliko okrepili, vse ostale devize pa so večinoma popuščale. Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda nespremenjena in je prišlo do zaključka za aranžma po 275. Dolarski papirji so se v zvezi z novimi predpisi o kontroli prometa obveznic državnih inozemskih posojil za nekaj točk okrepili, vendar do zaključkov ni »prišlo. 8®/o Blairovega posojila ni bik) izpod 70, 7°/o pa izpod 63. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2262.78 — 2269.62. Bruselj 784.01 — 786.37, Curih 1098.45 — 1101.75. London 208.56 — 216.06, Newyork kabel 5626.76 — 5643.76. Newyork ček 5604.76 — 5621.76, Pariz 221.01 _ 221.67, Praga 166.52 — 167.02, Trst 287.97—293 97. Zagreb. Amsterdam 2262.78 — 2269.62. Bruselj 784.01 — 786.37, London 208.56 do 209.38, Milan 287.97—288.87, Newyork kabel 5626.76 — 5643.76. Newyork ček 5604.76 do 5621.76, Pariz 221.01—221.67. Praga 166.52 do 167.02, Curih 1098.45 — 1101.75. Curih. Beograd 9.08. Pariz 20.1175. Lonv don 19.35. Newyork 512.25, Bruselj 71.40. Milan 26.425, Madrid 44.50. Amsterdam 206.15, Berlin 121.15. Dunaj 71.50, Stockholm 109.50, Osk» 108, Kobenhavn 110. Sofija 3.71. Praga 15.16, Varšava 58, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.08. Efekt). Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 274 — 275. investicijsko 65 bi, 4°/o agrarne 30 — 36, 7% Blair 60—63, 8% Blair 67 — 70, 7% Drž hipotek, banka 62.50 — 64. GP/o begluške 44.25 — 45, tobačne srečke 30 bi. Zasebne vrednote ne notv raijo. Beograd. Vojna škoda 272, 271, 273 z^Ij, za november 278 zaklj.. investicijsko 65 -Jo 65.50, 6e/o becluške 44, 43.75 zaklj., 8"/« Blair 66 den., 7°/o Blair 58 zaklj.. 7°/c Drž. hipotek, banka 63 — 64, Narodna banka 4900 den. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les še vedno slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja. KITO + Chieago (13. t. m.) Začetni tečap- Pšenica: za december 61, za marc 64, za maj 65.75; koruza: za december 42.75, za marc 45.25; rž: za december 49.875. za maj 55.50. + Winnipeg (13. t. m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 65.375, za maj 69.50, za juMj 70. 4- Novosadska blagovna borza (13. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 33 vagonov. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška, sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za mare-maj 84—86; gornjebaška stara 95 do 97.50; južnobanatska stara 90—92.50; srenv ska stara, okolica Indjija 102.50 — 105; okolica Šid 102 — 107; baška sušena 83 — 84; sremska sušena 83—85; banaška sušena 78 do 80. Moka: baška in banatska postaja »Ogc in Ogg« 360—380; >2z 340—360; »5« 305—315; »6« 255—265; >7< 190—200; 122.50—127.50. + Somborska blagovna boria (13. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 33 vagonov. Oves: baški, sremski in slavonski 125 do 130. Rž: baška 147.50 — 152.50. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška nova 61 do 62; za december - januar 67.50 — 72.50; aa marc - april 83 — 85; baška sušena 82 do 84. Moka: baška >0-; in 200« 360 — 380; >2« 340 — 360; >5-* 305 — 315; 26« 250 do 265; >7« 190 — 200; 1-8'< 122.50 — 12750. Otrobi: baški 87.50 — 92.50. + BndimpeŠtanska termin ska borza (13. t m.) Tendenca ustaljena; promet srednji. Pšenica: za december 10.62 — 10.63, za marc 11.67 — 11.68; rf: za december 12.90 do 18, za marc 13.84 — 13.85; koruza; za maj 1395 — 13.97. ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem 13. t. m. so pripeljali 217 svinj. Cene so bile: 5 tednov do 1 leto stari prašički 30 do 700 Din. Kilogram žive teže so prodaja?! po 6 do 7 Din. mrtve teže 8 do 10 dinarjev. Skapno je bilo prodanih 123 svinj. kulturni pregled Ob stoletnici Heglove smrti Ljubljana, 13. novembra. Jutri bo poteklo sto let, kar je v Berlinu umrl za kolero sloveči modroslovec Georg NVilhelm Friedrich Hegel. Njegov vpliv je v teh sto letih postal vprav ocfromen. Vse kaže, da je čedalije jačji, saj je Heglovo dialektično metodo sprejel v svoje teorije njegov učenec Karel Marx in je odtod prežela vso sodobno marksistično miselnost. Prav tako so Heglovi nazori o državi dali nasprotnemu tečaju, — desničarski politiki, — vodilno idejo, ki ž njo utemeljuje svoja dejanja. Hegel, za življenja »Staatsphilosoph« Pruske, je bil pol stoletja po smrti, dokler so na zapadu prevladovala gesla demokracije, nepozabljen, marveč zavest- no zapostavljen. Tem bolj je njegova miselnost cvetela v Rusiji in barvala ondot-ne konflikte med za.padnj.aki in slavjano-fili ter vse spore za politično obliko Rusije, ki se vlečejo skozi več generacij prav do današnjega dne. Vsakdo, kdor ima količkaj čuta za arhitekturo filozofskih sistemov, mora strmč obstati pred (mogočno kate dralo Heglove filozofije, pa naj" bo njen nevernik ali vernik. Poleg Kanta, Schopenhauerja in Nietzscheja je Hegel eden najznačilnejših nemških mo-droslovcev in velik graditelj na večnem stavbišču človeškega duha. Poglavitna značilnost Heglovega mo-droslovja je že omenjena dialektična metoda, Skrivnost življenja je neprestano nastajanje in izginevanje; gibalna sila tega procesa je protislovje. Priroda se ne bi mogla razvijati, če ne bi zoper to silo vstala ona sila. ki je nje nasprotje; če ne bi nasproti življenju stala smrt. nasproti nastajanju izginevanje. V večnem izravnavanju nasprotij se vrti mogočno kolo razvoja. Kakor ves vsemir, se tudi človek razvija samo po sili svojih notranjih nasprotij. Vsaka stopnja v razvoju mora nujno premagati svoje nasprotje in samo s tem se nivo pomika višje. Enostranosti, ki jih Hegel istoveti z negativnostmi, so tedaj nujen pojav vsakega razvoja; slednja enostranost ima svojo nasprotno enostranost, ki je »der V iederspruch« prve; edinole izravnan ie enostranosti lahko daje življenju višje, boljše vrednote. Sleherni A ima tedaj, kakor nazorno pojas-nuje Hegel, svoj non A in iz obeh nastaja tretje, ki ni ne A ne non A. Prvo je teza, ki ji nujno sledi antiteza, dokler obe 'ne ustvarita sinteze, ki je najvišji ^moter vsakega razvoja. S to dialektično metodo, katere bistvo je spoznanje, da je vse v večnem gibanju, konfliktu in izravnanju, je Hegel skušal razložiti življenjske pojave od fizikalnih preko bioloških do duhovnih in socialnih. Na nji je zgradil mogočno katedralo svojega sistema — zanimivo za vsakogar, kdor "išče dokazov o prebojnosti in konstruktivne« ti človeške misli, čeprav v mnogih kamnih in okraskih že obledelo, patinasto, morda celo trhlo. Dialektična metoda je zagotovila Heglu nesmrtno ime. V luči te metode vstaja iz vseh nasprotij razum kot najvišja podlaga sveta in razum, oče vsega, kar nastaja, daje idejo, ki obenem s prirodo tvori sintezo — duha, v katerem se prvotna ideja vrača k samemu sebi, svojemu vesoljnemu izhodišču. Tako dialektična metoda polaga Heglovemu modroslovnemu sestavu tri nove temeljne kamne: nauk o ideji ali logiko, nauk o priredi ali prirodo-slovje, prav za prav filozofijo o prirodl in slednjič nauk o duhu. ali duh oslov je. Ta razdelitev ogromnega področja človeškega mišljenja je Heglu omogočila, da je iz osnovnih pojmov zgradil svojo najvišjo sintezo, svoj sistem. V okviru kratkega časniškega članka se ni mogoče zaustaviti pri 'podrobnem ogledu tega sestava, kamoli navesti njegovo kritiko, ki še vedno zaposluje bistre mislece vseh modroslovnih panog. — Prodir-na, čeprav mnogo kritizirana je Heglova filozofija prava. V sestavu njegovega du-hoslovja, ki razločuje subjektivnega, objektivnega in absolutnega duha. je pravo na prvem mestu objektivnega duha. Druga stopnja je vest, ki jo vodi sila dolžnosti, na tretjem pa nravni red. lci se pojavlja predvsem v rodbini. Hegel je videl v zakonu osnovno napravo človeške družbe. Iz tega pojmovanja se je razvilo njegovo pojmovanje države, katera mu je najvišja stvaritev objektivnega duha. V posamezniku je videl samo sredstvo, ki mu je država najvišji smoter iin končni zemeljski namen. Temu primerno je tudi Heglovo tolmačenje zgodovinskega procesa. »Premagovanje pri rodne subjektivnosti s pravom, nravnostjo in državo je pot po kateri se duh dviga k čisti svobodi, k spoznanju svojega idealnega bistva kot absolutuma.« Sinteza subjektivnega in objektivnega duha je absolutni duh, čigar izraze je Hegel našel v umetnosti, verstvu in modroslovju. Njegovi nazori o umetnosti so dali osnovo mnogim estetskim teorijam, nazori o verstvu pa so oplodili desnico in vplivali na protestantsko bogoslovje, pa tudi na levico, kjer je bil niegov učenec David Straiuss. k,i je skušal Jezusovo življenje in začetke krščanstva razložiti s povsem umstvenim razčlenianjem in spajanjem. Hegel je do zadnjega odtenka dovršil Kantov idealizem. Ni slutil, da bo položil temelje tudi zgodovinskemu mate^alizmu in današnjemu marksističnemu modrosAov-ju. Ob smrti tega »državnega filozofa« ponapoleonske. reakcionarne Pruske, ni mogel še nihče dogledati velikega vpliva njegove filozofije na bodočo usmeritev in bodoče boje z večnim kaosom se brreče-ga evropskega človeštva. (B-o). Gospodarska kriza in umetnost Praga, v novembru. Sence svetovne gospodarske krize padajo vsepovsod tudi na umetnost. Niti na Češkoslovaškem ne more biti drugače. Državni prevrat pred 13. leti je pri nas vzbudil tako bujno gledališko, literarno in umetnostno življenje, da takega prej nikoli ni bilo. Samo v Pragi obstoji danes IS gledališč, izmed katerih jih je 10 nastalo po 1. 1918. Če bi preštevali založnike knjig, bi bili prišli do podobnega številčnega razmerja. Vsa ta podjetja, ustanovljena v dobi gospodarske konjunkture *n i avdušenega razmaha povojnih let, so da* res v tej ali oni obliki prizadeta po gospodarski krizi. Velika praška g'edališra. z Narodnim, danes podržavljenim gledališčem na čelu, so deficitna. Narodno divadlo ima s svojo podružnico Stavovskim divadlom vz®c obilnemu obisku v obeh gledališčih 13 milijonov Kč letnega primanjkljaja, ki gia krije država. V duhu splošne štednje sestavljeni državni proračun za 1. 1932. je to subvencijo znižal za 3 milijone Kč; torej bo moralo tudi naše reprezentativno gledališče posihmal varčevati pri opremi in osebnih izdatkih tako v operi kaikor v drami. Zvišanje vstopnine bi bilo preveč nepopularno in bi slabo plačevami inteligenci v dobršni meri zaprlo gledališče. Tudi druga velika gledališča, n. pr. na Kralj. Vinogradih, v Brnu. v Plznjii in v Bratislavi so prisiljena, prositi za javno subvencijo, prav kakor mnogo teatri v inostranstvu. Jasno kot na dlani je dejstvo. da gospodarska kriza ne more imeti dobrega vpliva na umetnostno višino, zlasti še ne pri nesubvencioniranih gledališčih. Tudi knjižni konzum je zaradi krize ■padel. Spomladi smo videlo, da je vrsta založnikov, hoteč razbremeniti prenapolnjena skladišča, vrgla na trg svoje stare in nove knjige /a tretjino do desetino prvotne cene. Sedaj v jeseni, ko se ie priče* la nova sezona, izdajajo tudi večja založništva manj knjig nego lani ob tem času. Ne zaradi tega. ker bi bilo morda padlo zanimanje za novo književnost, zakaj v javnih knjižnicah število čitateljev vidno raste, — marveč iz preprostega razloga, ker pri kupovanju knjig štedijo i inteligenca. ki je priseljena varčevati, i premožni sloji, ki so čedalje bolj brezbrižni za u«odo in prosneh knjige. Zaradi tega bi l^ko na orst'h ene rok<* našteli one češke pisatelje (da o pesnikih 6ploh ne govo- Dopis iz Češkoslovaške rimo), ki bi živeli samo od književnega dela. Prav zato se češki pisatelji tolikanj zanimajo za literarne štipendije in nagrade, ki jih podeljujejo bodisi književne institucije z Akademijo umetnosti na čelu, bodisi država sama, ki preko prosvetnega ministrstva vsako leto deli nagrade za knji« ževmotst, gledališče in glasbo ter vrsto štipendij literatom in umetnikom. Ni samo gledaDišče prizadeto po državnem štedemju, marveč tudi druge umetnostne panoge. V času, ko češki likovni umetniki po veČini zaman iščejo kupcev za svoje sike in skulpture, jih bo nedvomno hudo udarilo dejstvo, da bo prosvetno miinistrstvo imelo za Državno galerijo samo petino prejšnje vsote in da je bila v proračunu črtana tudi subvencija za razstave. Kriza, ki je prizadela likovne umetnike, zlasti še one, ki zastopajo moderne struje in težnje, pa ima vsaj eno zanimivo in hkrati dobro posledico. Slikarji rišejo danes čedalje več za časopise in časnike, grafiki dobivajo delo pri za-ložništvih, kjer skrbe za opremo knjig. Predlagajo ovitke in črke ter k rase knjige s svojimi grafičnimi deli; tako ima danes češka knjiga, vsaj v kolikor izhaja pri modernejših založnikih, zares dostojno tehnično obliko. In v času, ko si knjrge normalno težko najdejo kupcev, proč vi ta; jo na Češkem čedalje obilnaje bibliofilski triski, pri katerih sodelujeta z avtorjem tiskar in likovni umetnik. Kajpak, trke knjige so drage in izhajajo samo v neznatnem številu izvodov. Še bolj žalostno poglavje češkega literarnega življenja je položaj revij, izmed katerih so mnoge prenehale izhajati, druge pa le životarijo. Neprestano vzndkajo v Pragi in v provinci listi raznih umetnostnih skupin, ki pa kaj kmalu prenehajo. Povprečen češki citatelj se je navadil. da naide svoje literarne informacije in kritike, pa tudi drobno prozo in veTze v svojem dnevniku, med tem ko je nasproti revijam postal nezaupljiv, zbog t°»ga izha-jrio le za ožji krog. Češki dnevn'ki posvečajo literaturi in umetnosti sorazmerno precei prostora — drugo vprašanje je. ali se češki čitatel j, ki je navajen srečava ti umetnost poleg drugih, zanj aktualne/iših vesiti v svoiem dnevmku. počasi ne navadi tudi tega. da gleda na kn iiževne rn umetnostne pojave zgolij z vidika aktual« nostn. kar utegne pravi umetnosti neizmerno škodovati. Jo9ef Hora. Henrik Sienkieivicz Dne 15. t. m. se bo Poljska spominjala 15 letnice smrti svojega 6lovečega romanopisca Henrvka Sienkievicza, ki je preminul med svetovno vojno v Veveyu v Švici. Sienikievvicz si je prav kakor Revmont pridobil evropsko ime. Obema je pripomogla k mednarodnemu slovesu Nobelova nagrada. Prvotno je bil Sienkiewicz novelist in publicist nekoliko melanholičnega kova. Potovanje po Ameriki 1876. pa je napravilo nanj tako mogočen vtisk, da se je notranje ves prerodih pričel je oboževati elementamost, silo, junaštvo. V njem se je, kakor pravi prof Kleiner, predramila duša nekdanjih vitezov in pustolovcev. L. 1883. je pričel v varšavskem »Slovvu« izhajati njegov veliki roman »Ogniem i mieczem,« ki smo ga kmalu dobili tudi Slovenci v Mračetovem prevo« du. Temu romanu sta sledila nadaljnja dva dela mogočne trilogije iz 17. stoletja: »Potop« in »Gospod Wolodyjowski«. Le« ta 1891. je izšel roman »Brez dogme«, spisan pod vplivom Bourgetovega »Le dis-ciple«. 1. 1895. je objavil »Rodbino Po1a-nieckih«, 1. 1896 »Quo vadiš« in 1. 1900. »Križarje«. L. 1911. je izšla knjiga »5ko-z' pustinje in puščavo«. L. 1906. je švedska akademija podelila Sienkicvviczu Nobelovo nagrado. Čeprav Sien.kiewicz ni izredno vel:'k umetnik, temveč predvsem zelo mikaven pripovednik, ki ume ustvarjati presenetljivo močne prizore, situaoije in osebe, si je vendar pridobi ime, ki je znano po vsem svetu. Doma so mu prinesli popularnost zgodovinski romani, v katerih je bil pokazal Polifkom njih klavno preteklost, oživil njihove knaflje tn junake in op;sal s sugestivno silo boje prednikov s Švedi, Nemiri in drugimi nasprotniki. Na tri dele razkosanemu poljskemu narodu so bili Sienkievv-iczevi narodni romani vzpodibudno štivo in močna to1 ažba v letih ponižanja in bo'a za narodne pravice. Sienkiewicz jc bil Poljakom to. kar Čehom Jirasek 6 svojimi mogočnimi romani izza husitske in protireformacijske dobe. — Svetovni sloves pa je Sienkiewiczu prinesel v prvi vrsti reman »Ouo vadiš«, ki ga štejejo med največ črtane romane na vsem svetu. Slovenci imamo v prevodu dr. Rudolfa Moleta »Z ognjem in mečem«. »Potom«, dalje v prevodu dr. Glomarja »Ouo vadrs« in v prevodu dr. Lenarda in Iv. Vo ka »Skozi pustinje in puščavo«. Mimo tega so prevedene še nekateri man:ši spisi. Sienkiewicz je med vojno zapustil Polj« sko. kjer mu ie narod na višku pisateljske slave kupil ličen gradič blizu Varšave. Krenil je v inoizemstvo. Tu je obenem 6 slavnim pianistom Paderewskim deloval za osvobojenj« in zedinjenje svoiie domovine. Vstajema Poljske ni dočakal: umrl je L 1916. v deželi svobode. L. 1924. je svobodni poljski narod prepeljal v domovino Sienkievviczeve kosti in jih položil k večnemu počitku v katedralo »v. Jana v Varšavi. Njegov drugi pogreb je bil vePka narodna svečanost, ki je znova pokazala, kaj je Sienkiewicz poljskemu srcu. Ni čuda: 6aj mu jc dolga leta govoril najslajšo besedo o narodovi slavi io s svojim mednarodnim slovesom predstavljal Poljake v tujini bolj nego katerikoli poslanik. Tudi v tujini jie govoril 6rcem, in ta beseda jc vedno najmočnejša in najtrajnejša. —o. Krleževe vojne novele »Hrvatski bog Mars« so pravkar izšle v češkem prevodu v izdan ju »Družstevni prace«. Češka kritika se pohvalno izraža o tei zbirki, ki jo je izborno prevel lektor češkega jeznika na beograjskim vseučilišču dir. Otakar Kolin an. Ju gos l oven sk a antalogija v nemščini. Založništvo Rascher & Co v Zurichu je za letošnjo sezono napovedalo knjigo: ».Tugoslavische Anthologie, Dichter und Erzahler«. Zbirko bo uredila Katarina Jovanovič. Položaj gledališč v Nemčiji »Soziaiistische Monatskefte« pišejo o gospodarskem položaju gledališč v Nemčiji med drugim tole: Pri polomu amsterdamske »Amstelbank« so nekateri prominentni igralci izgubili ogromne vsote: izguba Maxa Pallenberga in Fritzi Massary iznaša baje 227.000 do larjev, okrog 800.000 šilingov je izgubil Emil Jannings in po 70.000 šilingov Ernest Deutsch, Hans Moser, Harald Paulsen in dr. Obstrmeti moramo spričo vsot, ki so jih ti odlični umetniki lahko kot prihranke vlagali v banko. Bili so brez dvoma, pa naj še toliko upoštevamo vrednost njihovega dela, previsoko plačani. Da so ravnatelji gledališč sploh mogli plačevati sta-rom tolike vsote, so morali drugim igral cem odmeriti bolj pičle gaže. Večina igralcev je lahko bila prav zadovoljna, če je redno dobivala minimalno gažo (v Berlinu 300 mark mesečno), zakaj od meseca do meseca je raslo število njih brezposelnih tovarišev. V začetku tekoče sezone je zveza vodij berlinskih gledališč sklenila, da zniža gaže vsem starom. Ob prejšnjih visokih ga žah bi pač bila ogrožena prav vsa gledali šča. Predlog je šel za tem, da se zedinijo za 3000 mark mesečno, vrhu tega bi najslavnejši dobivali še neke odstotke čistega dobička iz blagajniških dohodkov, če pomislimo, da so zaradi previsokega deficita zaprli dunajski Burgtheater, da je deficit pruskih državnih gledališč čedalje večji, da razpravljajo o zatvoritvi Scihillerievega gledališča v Berlinu, da bosta gledališči na Nolendorfplatzu v Berlinu in Lobajevo gledališče v Breslavi kmalu prisilno prodani na dražbi, da je mestno gledališče v Cvikavi odpovedalo vsem igralcem kar brez odpovednega roka in da s tem še iz daleč ni izčrpana lista nemških gledališč, ki so v gospodarskih težkočah ali ki jim le-te pretijo, tedaj je treba še bolj obsoditi pretirano visoke plače prominentnih igralcev. Povratek k ansambelski igri in radikalno znižanje gaž tak t zvanih zvezdnikov sicer ne pomeni, da bo gospodarska kriza nemških gledališč rešena, prinaša pa vendarle znatno olajšanje in izboljšanje. Zgornja izvajanja ne razodevajo samo stiske nemških teatrov, marveč obenem kažeio, kakšne kneževske plače so dobivali in delno še dobivajo v teh trdih časih razni zvezdniki. A tudi v primeri s srednjimi igralci so naši umetniki še vse premalo plačam, v čemer r>a si deliio usodo z vsemi intelektualnimi delavci. Vsekako je značilno, da se nod pritiskom krize zmani-šuiejo tudi dohodki kneževsko plačanih izjem med obubožanimi duševnimi delavci vseh vrst. Goethe in Vsa. kulturna Evropa bo prve mesece prihodnjega leta proslavila 100-letnico smrti nemškega pesnika Goetheja, V slavljenju tega velikana evropskega duha ne bo Francija prav nič zaostajala za deželami, ki so bolj podvržene neposrednemu nemškemu vplivu. Danes si Goetheja upravičeno lasti vse kulturno človeštvo. Tudi Jugoslavija bo primerno počastila Goethejev spomin, o čemer se že sedaj kažejo znamenja. »Srpski. književna zadruga« je izdala v počastitev stoletnice Goe-thejeve smrti »Egmonta.«, a profesor beograjske univerze dr. Miloš Trivunac je pravkar objavil odlično študijo o Goetheju in njegovem stiku z Jugosloveni. Brez dvoma bo izšlo še več prevodov Goethejevih spisov. »Literarno društvo za žive jezike« v Beogradu je že sestavilo program za »Goethejevo leto« v Jugoslaviji. To društvo bo samo priredilo tri svečane Goethe-jeve večere, katerih prvi bo že v decembru t. 1., tretji pa dne 22. marca 1932., na dan Goethejeve smrti. Goetheieve proslave snujejo tudi ljudska vseučilišča in druge kulturne organizacije. Ob tej priliki kaže opozoriti, da je kult Goetheja pri jugoslovenskih intelektualcih že zelo star, osobito še pri Srbih. Avtor »Wertherja« je še živel, ko se je njegova slava razširila tudi na slovanski jug. Srbi in Hrvati so bili Goetheju posebno hvaležni za njegov prevod ene najlepših jugoslovenskih narodnih pesmi: »Hasanaginico«. Gotethe je to prelepo pesem prevel po italijanskem tekstu in ji je v toliki meri vtisnil pečat svojega pesniškega duha, da ima »Klagelied der edlen Frau des Hasan-Aga« trajno mesto v nemškem pesništvu. Jugosloveni Goethe je sploh gojil odkrite simpatije do Srbov in v njegovih razgovorih z Ek-kermannom nahajamo na več mestih Goethejeve izjave o Srbih in njih narodni poeziji. Dejal je, da bi »srbskohrvaška narodna pesem lahko bila pravi biser svetovne književnosti, ki bi blestel visoko nad deli, katera smo se navadili občudovati«. Pa tudi ne glede na to je imel Goethe velik vpliv na jugoslovensko književno življenje. Ce je Goetheja okrog 1. 1848. jugo-slcrvenska mladina občudovala, je Schiller-ja kot pesnika upornosti in svobode ljubila, Te gothejevsko-schillerjevske simpatije so se najbolj vtelesile v romantičnem pesniku Simi Milutinoviču, ki so ga dijaki v Budimpešti proglasili za svojega poeta-lav-reata. Milutinovič je bil kmalu po Goethe-jevi smrti obiskal Nemčijo in poromal v svete kraje svojih dveh vzornikov. Tu so mu nemški prijatelji pokazali Goethejev in Schillerjev kip in ga vprašali, kateri izmed obeh mož je n t njegovem večji. Milutinovič je bil malce v zadregi za odgovor, potlej pa se je domislil in je poljubil Schillerja na usta, Goetheja pa na čelo, hoteč tako pokazati, da sta ga inspirirala zgovornost in plemenita vnema Schillerja ter visoka in jasna misel Goetheja. Čeprav so se Srbi pozneje kulturno usmerili v Francijo, je vendar Goethejev kult v Srbiji trajal še dalje. Srbi pač niso nikdar občutili mržnje do kulture in jezika neprijateljskega naroda in niti vojna psihoza ni mogla izpremeniti tega njihovega odnošaja. V Novem Sadu je dolgo delovalo Goethejevo društvo. Ne bi bilo nezanimivo, če bi kdo za stoletnico obdelal Goethejev vpliv na slovensko književnost. ftAnnuaire del* Association Jougoslave de Droit International" Mednarodno pravo je pravna disciplina, ki med vsemi pravnimi panogami uživa danes največjo pozornost Vzrok je v tem, da je do predvojne dobe v svojem razvoju med vsemi drugimi pravnimi panogami najbolj zaostalo in se prav za prav le malo iapremenilo, odkar mu je veliki jurisrt Hu-go Grotius položil osnove. Povojna doba pa je spravila na površje nebroj vprašanj, ki jih je bilo treba nujno razpravljati. Odtod nenavadni silni porast mednarodnega prava v svetovni literaturi. Med tem ko so veliki narodi posvečali svojim problemom največjo pozornost, so naši lokalni problemi v jugozapadni Evropi ostali skoraj neopaženi. Hoteč zainteresirati tudi za nje, so se nekateri naši odlični pravniki L 1928. odločili, da ustanove >I)ruštvo za mednarodno pravo«, ki naj proučuje aktualne probleme mednarodnega prava z ozirom na naše domače prilike in širi pacifističen duh v mednarodnih odno-šajih. V ta namen je društvo sklenilo izdajati letni zbornik. Visoki smotri društva so zbrali v zborniku vse naše velike pravnike, zategadelj so sestavki, ki jih -prinaša, meritornega pomena za naše zadeve, kolikor segajo v območje mednarodnega prava. jAnnuaire de 1'Association Yougoslave de Droit Internationak posega vsebinsko v vse panoge mednarodnega prava od mednarodnega sodelovanja, javnega, privatnega kazenskega med. prava do mednarodne zakonodaje. Polpg tega prinaša izčrpen seznam vseh publikacij, ki so v zadnjih dveh letih izšle na polju mednarodnega prava. Knjigo sta uvodoma počastila tajnik Društva narodov Sir Eric Drummond in predsednik mednarodnega urada dela Albert T h o m a s s svojimi prispevki, vsak iz svojega resorja. Naš pariški poslanik Spala.i kovic je napisal sestavek o prizadevanju evropskih narodov za mirno ureditev sveta, zlasti pa vlogo Društva narodov in zamisel Panevrope. Svetnik poslaništva v Varšavi Bodi se bavi z neuspelim poskusom zvezne ureditve Evrope L 1909. Naš rojak dr. V o š n j a k in dr. T o p a -lovič razpravljata o balkanski organizaciji. ki se kaže v ustanovitvi Balkanskega Instituta v Beogradu, zlasti pa v vsakoletnih balknskih konferencah. Oba prihajata do zaključka, da bo prej ali slej med balkanskimi narodi zavel bratski duh, da je pa prav v tem delu Evrope, ki so ga razklala stoletna nasprotstva, miroljubno delo najbolj potrebno. Tudi manjšinsko vprašanje v Jugoslaviji ima svoje mesto. Načelnik zunanjega ministrstva Životič ugotavlja na podlagi dejstev in dokumentov, da je naša država nasproti manjšinam veliko-dušnejša od vseh držav Evrope, in da mi6li tudfi ipri tej politiki ostali, ker manjšinske določbe tvorijo del mirovnih pogodb, na katerih neomajno stoji Jugoslavija. V Zborniku najdemo tudi sestavke prof. An dr a-s y j a o arbitražnih pogodbah naše države, dr. Barač razpravlja o naši emigraciji, S u b o t i č pa o ne.ši solunski ooni. Tudi mednarodno kazensko pravo je častno zastopano. V tem odelku se je zlasti udejstvoval naš priznani strokovnjak v kazenskem pravu prof. dr. D o 1 e n c, ki razpravlja. kako so pravila mednarodnega prava zastopana v našem novem kazenskem zakoniku glede na kazensko kompetenco naših sodišč. >Annuaire de 1' Association de Droit International« je tako važen prispevek k mogočni zgradbi modernega mednarodnega prava nn izpopolnjuje vrzel, ki je sčasoma gotovo postala občutna. Seznanja našo javnost z zamotanimi problemi, ki nastajajo v srednji in jugovzhodni Evropi in je s tem hvalevredna pomoč k utrjevanju mednarodnega miru, ki bo postal tem čvrstejsi, čini bodo spori, ki nas ločijo, širše znani in vsestransko uvaževani. Dr. Stanko Jug. Medirmska Pnriklopediia v «rhohrTa?fini. Založništvo >Narodna orosvp+n« v Beogradu ie izdalo prvo kniiffo obsežne dvod^ln«* »Medicinske en«*'klopediie< v redakciji prof. dr. Kostim. To ie prvo izvirno dflo fp vrste v srbohrvaščini. SodelniHo naiboliši domači strokovnjaki. Izmed Slovencev sta med sodelavci prof. dr. Ambrožič in zdravstveni svetnik dr. Vladimir Brezovnik. Beležke Uredništvo berlinske »Die literarisehe Welt« je izvršilo zanimiv poizkus: Naročilo je mlademu pisatelju, da opiše vsakdanje življenje današnjega povprečnega človeka, malega davčnega uradnika. Nato je naprosilo dobrega poznavalca starorimskega življenja, da prav isto dejanje prenese v razmere, kakršne so vladale v starem Rimu. Naposled se je bilo obrnilo do veščega publicista, ki je fizik in tehnik, da transponira natančno isto situacijo v verjetne razmere l. 2000. S temi tremi povestmi, ki kažeio, kako malo se v bistvenih točkah izpreminja človek s svojimi lastnostmi in navadami, se je obrnilo do štirih pisateljev in jim zastavilo vnrašanje: »Ali obstori napredek?« To vprašanje je obenem dalo v javno raznr/fvo. Odgovori pisateljev so zanimivi. Navajamo dva: Rudolf Aleks. Schroder pravi, da veru jemo v napredek kakor verujemo v res nico. svobodno voljo in pod., zakaj ta vera gre med pogoje človeškega duševnega življenja. Vzlic mnogim protislovjem je vendarle opaziti neko stopnje\'anje; napredek se ne opaža samo na vznoier našega osebnega življenja, marveč tudi v» zgodovinskem toku človeštva. Če se zamislimo v razliko med lobanjo neander-talerskega pračloveka in Schillerjevo lobanjo, ki je izvabila Goetheju nesmrtne verze, smo se gotovo zelo približali pojmovanju tega »stopnjevanja«. Povprečna življenje povprečnega uradnika pa ne daje nič kaj pripravnih tal za ugotavljanje občega napredka. Heinrich Mann konstatira na osnovi omenjenih pripo\>edk, da pri treh davčnih uradnikih, postavljenih v dobo 2000 let, obstoji ves napredek v tem, da vednd več delajo. Vprašanje je potemtakem, ali bodo ljudje res morali vedno več delati, — kar dejansko ne bi b'l nikak napredek, marveč poslabšanje. In drugič: ob kakšnih socialnih in duševnih okoliščinah delajo ljudje v raznih zgodovinskih dobah? Najvažnejši bi bil moralni napredek, toda ta v teku zgodovine ne gre vedno navzgor, marveč kajkrat cele epohe zdrknejo navzdol. Vendar se zdi, da so moralne za• hleve in moralno znanje danes mnogo bolj razširjene nego so Lile v rimski dobi. Mnogo se s iociaino materijo ne da n^nraviti, nekaj pa vendarle dosežemo. Suženj, ki ga je gospodar lahko dal razpeti na križ, je tpzdrf v mnogo niž ji moralni svet ne«o stoji v njem aanašnH brezposelni delavec. Človek je zares razočaral v mnogih upih. toda če ga vzame, mo v celoti, se bo vendar le kaj naredila iz rjega. Marinefti, danes čhin rialijanske pesni-šle akademije, ki .«e daje za »Iltustrazzio* ne italiana« slikati v ftužbeni pozi. ki M imenitno pristO'i>ta sUiemu dhnajskemn hoirciu, ne pa avtorju fviuristtčnih manifestov ia Marineiti je izdal nov manifest. N:ts!ov mu je: *P.('i sin-p^tizerjem s tujci« (Kenophil). Službeni pesnik današnjega režima v 'taliti se izjavlja z~>-per slel.rno tujstvo, to-ej tu'i zoper ono, ki o J njega živi znaten de! Italijanov. Marineiti končuje svojo poslanico tako'c: »Meseca Italija bt >i vtžnejša ou lesede razum. Beseda Ital »a mrrm bi'i pomembnejša ca besed kultwa. Bsseda Iia'\ja bodi iudi vainejša r.-l l>eskih ame• lioracij. trdi, da je za poezijo nevarna stranpot, če hoče govoriti o rečeh, ki sto-i", na politično-socialnem dnevnem redu... To ie samo posnemanje Voltairejeve obrambe Calasa ali Zolaievega proglasa v Dreyffuso\'em procesu. Navadna verzifika-cija političnih uvodnikov. Pesniku ni treba učinkovati z ničemer drugim kot s slikami svoje subjektivne vidovitosti: to. da daie samostojna, nezavisna, v schillerje\'- skem smislu rogm^ntično-svobodn jaška delt. mu je edina svrha.« Krleža k^že na nekaterih primerih, n. pr. pri Karlu Krausu, da je prenričevalrtosf posameznih besad edino merit™ za moč vrzov. Potemtakem Krleža odklanja ten-denci^rno socialno poezijo, ki nima pesniške in zato tudi ne povsem člo\'ešk& prepričevalnosti. Regis Gignou* umrl. V Parizu je nmrl francoski dramatik Regis Gignoux, znan kot satirik in komediograf (>Nezrelo sad i p', »Stroj za kon^c vojne«, >Profesor ang^šri-ne« in dr.). Bil ie stalni sotrudnik s-Figa-ra' in >Comoediie«. Dva Petnadstropni »Dom kn flge« grudi sovjetska vlada za državno založbo v Moskvi. V njem bo osredotočena obsežna založniška podjetnost ruske države, ki Je T»o«Ma po revoluciji največji svetovna za« ložnik. Vse ▼ »Kulturnem presrledn« navedene knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni sadrngi« t Ljubljani. ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Dunajski strokovni časopis »Wienar S hach - Zeitung« prinaša "v svoji zadnji številki obširno poročilo o blejskem vele-turnurju. To poročilo pravi ob koncu: »Bil je ogromen turnir, turnir, poln umetniškega bogastva in zgodovinskega pomena. V čast je prirediteljem in jdele-žencem. Udeleženci se bodo gotovo vedno z veseljem spominjali božanskega, gostoljubnega letovišča, prirediteljem pa naj bo priborjen uspeh, ki so si ga iskali s tem turnirjem: ime Bled naj zveni v široki, svet in vsem srcem, ki si žele preporoda, naj bo trajna svetla točka«. Vse šahovsko časopisje je polno blejskega turnirja. Bled je postal slaven. Večna škoda bi bila, če bi ne našli še on:h 15.000 denarjev, ki bi bili potrebni za oo-širno knjigo o blejskem turnirju. Saj bi v 'aki knjigi ostalo dovolj prostora za op:s Bleda djj njegove okolice, za slike pokrajine in hotelov. Taka dodatna propaganda bi nedvomno nosila bogate sadove. Naslednjo zammivo partijo je na Blelu dobil svetovni prvak dr. Aljehin proti našemu mojstru B. Kostiču. Beli: dr. A. Aljehin. črni: B Kostič. 1.) d2—d4 d7—d5 2.) Sgl—f3 SgS—1'6 3.) e2—e3 --- Aljehin koketira s Collejevim sistemom. 3. )______Lc8—f5 Kostič ima navado, da v damskem garn- b*t naglo mobilizira damskega lovca. 4.) Lfl—d3 e7—e-6 Ta poteza je dobra. Aljehin jo je s o ogral v San - Remu proti Colleju. 5.) Ld3Xf5 e6Xf5 6.) Ddl—d3 Dd8—cS Dve originalni potezi dam. 7.) 0—0 T-fS—dC 8.) b2—b3 --- Boljše od c2_ci. Črn: bi namreč mirno vzel na c4 kmeta in potem na do postavil skakača, lcl ga beli e—kmet ne more prepoditi. 8.)--- 0-0 9.) c2_c t c7—c6 Sedaj bi beli seveda na c4 vzel s kmetom, če bi črni udaril. 10.) Sbl—c3 b7—b6 11.) c4xdo Sf6Xd5 Kostič zelo rad zamenjava figure. 12.) Sc3xdo c6 X d5 13.) Lcl—b2 g7_g6 Dama je predragocena, da bi trajno morala paziti na f—km o t a. Sedaj pa je vendarle dijagonala b2—g7 nekoliko sumljiva. 14.) Tfl—cl Dc8—a6 Zopet zamenjava? 15.) Dd3—c3 --- Beli neče. 15. )--- Pripravlja Sb8—(17 ■mogoče (Dc3—c6') 16.) Sf3_e5 17.) b3—bi! črni bi bil tu moral misliti na b6- S vi 7—b6—c4. IS.) Dc3—b3 --- Grozi b4—bo in Tel—c6. 18. )______b6—bo Prepozno. Skakač če že zašel. 10.) Tel—c6 Da6—b7 20.) Tal—cl 21.) L#b2—a31 Izkorišča nesrečno kača. 21.) _-- Zakaj ne ao—al? 22.) b4xa5 Xa 22.) — a< —ao pozicijo črnega ska-Ta.8—c8? — Ld6Xe5 bo—b4 sledi 23.) TfS—dS kar je takoj bilo Sb8—d7 7—f€ -b5, Db7_a8 Tc8Xc6 T d 8—d 7 Tc6xcS, Le5Xh2+ 24.) KglXh2, Td8Xe8 25.) TelXc8-f- Db7XcS 26.) Db3Xb5 in beli obdrži kmeta. 23.) a5—a6! 24.) Db3—c2! Silna poteza! 24.) — _ — 25.) Se5Xc6 Xa. 25.) — — — Td8—c8 odloči seveda Sc-6_e7 takoj. Na 25.)---btXa3 pa sledil 26.) Sc6Xd8, Da8X'dS 27.) Dc2—cS in kmeta na a6 ne zadrži nihče več. 26.) La3Xb4 Da8Xa6 Črni se je rešil nevarnega prostega kmeta. Aljehin pa ima pripravljeno krasno kombinacijo, ki popolnoma razčisti situacijo. Sc6—bS!! U16Xb8 27.) 28.) Dc2—c8+ 29.) TclXc8-f 30.) Lb4—f8 + Vse uzsiljeno! 31.) Tc8Xb8 Sila je velika. 32.) Lf8—d6-f! Da6Xc8 KgS—g7 Kg7—hS h 7_h-5 K h 8—h 7 Kralj ne srne n;; g7, ker bi beli z LdO—eo i:i Tbb_i>t> aZtiUid zamenjavo figur, nakar bi kmet na a2 takoj odločil. 33.) Ld6—e5 Sf6—gS Nesrečni skakaci 34.) h2_h4 f7—f6 35.) Le5—fl Td7—a7 36.) Tb8—bo Sg8—h6 37.) a2—a4 Sh6—f7 črni seveda ne sme vzeti kmeta, ker bi izgubil skakača. 38.) a4_a5 Sf7—dS 39.) Lf4—b8 Ta7—d7 Če zapusti trdnjava sed.mo linijo, pade ;>o LbS—c8 še kmet na d5. S d 8—c-6 Sc6XbS 40.) a5—a6 41.) Tbo—b6 42.) Tb6XbS Sedaj grozi Tb8— 42. )--- Drugače črni ne njave trdnjav. 43.) Tb8—b7 44.) a6—a7 45.) f2—f4 Seveda ne: 45.) — _ 46.) f4Xg5-f, f6Xg5 47.) 46.) Kgl—fl 47.) g2_g3' _ _ _ Drži črnega kralja v kletki. Beli kralj grozi sedaj marširabi na bi in potem naprej k svojemu kmetu na a7. črna trdnjava je brez moči. Zato se je tu Kostič vdal. Kh7—h6 more preprečiti zame- Td7_d6 Td6—a6 Ta6—a2 — g6—g5 zaradi Tb7—b6-f. g6—go Ilirija in Primorje v tekmi za lepšo igro Jutrišnjo nedeljo bo športno občinstvo po daljšem odmoru prisostvovalo zanimivi reviji naših najboljših nogometašev Že sam naslov je bil včasih zadosten, da je našo športno javnost pritegnil v velikem številu na naša športna igrišča. To so — upajmo — minuli časi, ko je vsakokratni dvoboj večnih rivalov značil za oba tabora boj na nož. Danes je rivaliteta izmed obeh imenovanih klubov nekoliko ublažena in opaziti je celo tendenco po zaščiti skupnih interesov. Tudi nedeljski dvoboj ima ta značaj. Predvsem naj to srečanje pokaže našemu saveznih tekmah. Prireditelji nedeljske tekme imajo še eno namero: vodstvi obeh klubov sta se hoteli pred vstopom v zimsko sezono uveriti, s kakimi močmi razpolagata in kakšne izglede imata pri za stopanju slovenskega nogometa v državni ligi v prihodnjem letu. Ako vpoštevamo oba gornja momenta, ki sta bila odločilna pri sklepanju nedeljske tekme, moramo z upravičenostjo trditi, cla bo ta korak našel v javnosti sim- »bčinstvu, kako ncosnovane in neutenio- i patičen odziv. Samo v tej smeri b» kreni! Ijene so trditve in teze o slabi formi na-;ih moštev. Nedeljska tekma bo morala predvsem prepričati našo javnost, cla jo bila izmučenost in velik napor glavni vzrok forme Iigaških moštev v jesenskih pod- Službene objave LNP ] Na osnovi sklepa redne glavne skupščine LNP z dne 2. VIII. 1931 u. o. LNP predpisuje naslednje propozicije za od-igravarije tekem za prehodni pokal LNP: 1. V tem tekmovanju, ki se vrši ločeno po okrožjih — MO —. sodelujejo: a) v Mariboru vsi tamošnji klubi, t. j. IS8K Maribor,' SiK Železničar, SK Rapid in SK Svoboda; b) v Celju vsi tamošnji klubi in sicer A tleti k SK, SK Celje in SK Olimp; c) v Trbovljah I, II, III, in IV. placiranl klub MO Trbovlje jes. sezone 1931, d) v Ljubljani: SK Ilirija, ASK Primorje, SK Svoboda in prvak jesenske sezone I. razreda. 2. Tekmuje se po cup-sistemu ter veljajo za to tekmovanje, v kolikor propozicije slovenski nogomet na boljša pota. Sedaj je na naši športni javnosti, da s posetom manifestira za svetle in nesebične pokrc-te na športnem polju. ne predpisujejo drugače, pravila in pravilniki .INS. Vsaka tekma traja 2 X ^ min. V primeru neodločnega rezultata se igra podaljša za 2 X 10 m'n- Če tudi sedaj ostane rezultat neodločen, določi zmagovalca ii-eb. Žreb izvrši na igrišču po tek-tni spduik, ki je to iyto \odil v prisotnosti kapetanov obeh moštev ter službujočega odbornika LNP. odnosno Mo. 3. Nastopati smejo v teh tekmah samo verificirani igralci s pravico igranja prijateljskih tekem. Oni igralci, ki smejo za dva kluba igrati prijateljske tekme, smejo nastopiti v tem tekmovanju samo za klub, za katerega nastopajo v prvenstvenih tekmah. Kaznovani, odnosno suspendirani igralci ne smejo nastopati. 4. Sodnike delegira za tekme v svojem I. ŽREBANJE BO ŽE 19. T. M, k uresničenju svojih želj s srečko drž. razredne loterije. Samo še neka' dni jih bo mogoče dobiti v vseh podružnicah „Jutra44 in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 19 LIJONi m milijoni ljudi uporabljajo ŽE VEČ KOT SO LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO ŽCAMJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. okvirju Odbor za delegiranje sodnikov. K tem tekmam se delegira samo sodnike, ki so iz kraja, kjer se tekme odigrajo. 5. Pritožbe s predpisano takso zoper odigrano tekmo, je poslati direktno LNP priporočeno in tako pravočasno, da iste dospejo LNP vsaj do srede po odigranih tekmah. Prepis pritožbe je poslati svojemu 4o. Po gornjem roku prejete pritožbe se ne vpoštevaio. 6. Pokal LNP je prehoden, a postane trajna last kluba, ki zmaga trikrat' zapored ali pa petkrat v presledkih. V začasno varstvo ga prejme vsakokratni zmagovalec le, če garantira dovoljno zanj. 7. Pokalni prvak LNP postane klub, ki v finalu zmaga nad nasprotnikom. V to svrho se odigrajo tekme med zmagovalci v poedinih okrožjih. Za odigravanje teh tekem bo u. o. LNP izdal dodatne pro-pozicijc, a igrale se bodo predvidoma v spomladanski sezoni 1932. S. Pri teh tekmah participirajo klubi v Mariboru. Trbovljah in Ljubljani vsak po 10 odst., Mo 20 odst. in LNP 40 odst. pri •istem skupičku. odnosno deficitu. Obračune izvede LNP oziroma Mo za vsako prireditev — dan — posebej ter dobe po en izvod obračuna sodelujoči klubi in LNP Za uporabo igrišča se plača največ 10% od bruto-dohodka, Mo naj pa naprosilo uprave igrišč, da odstopijo igrišča za tt tekme brezplačno. 9. Dohodek, ki odpade pri teh tekmah LNP, odstopi LNP Poškodbeneiuu fondu, iz katerega se bodo dajale podpore poškodovanim igralcem. Tekme izvedejo v okrožjih Mo, v Ljubljani p. o. LNP. Prctivnike se žreba. Na prvi termin igrajo izžrebani pari, na naslednji termin zmagovalca in poraženca medseboj z izjemo v Celju, kjer igra zmagovalec iz prvega termina s klubom, ki j& bil v prvem terminu prost. V Celju participirajo klubi na inkas-u enako kot ostali klubi v točki 8. teh propozicij, Mo 20 odst. in LNP 60 odst. 10. Čas igranja in igrišča določi za vsa^ ko okrožje dotični Mo, oziroma v Ljubljani p. o. LNP. 11. Moštvo, ki med tekmovanjem odstopi, ali zakrivi, da se je morala tekma prekiniti, izpade iz nadaljnjega tekmovanja ter se smatra, da je tekmo klub izgubil. Razven tega se postopa proti moštvu, odnosno klubu, v smislu predpisov. 12. Pravica tolmačenja tega pravilnika pripada u. o. LNP. - Za LNP: Tajn'k 1 Športni drobiž Češkoslovaška bo poslala na zimsko Olimpijado ob Lake Placid 8 drsalcev in smučarjev, v Los Angeles pa 30 zastopnikov: 7 rokoborcev, 7 boksarjev, 6 sablja-čev, 5 lahkoatletov in 5 jezdecev. Kako* znano, češki Sokoli, zaradi zleta v Pragi, nc bodo šli. Battling Battalino. svetovni prvak v peresni teži (do 57 kg), je obdržal svoj n . slov v boju proti Mastru. V prvi angleški iigi vodi Bverton z 21 točkami, sledijo mu Wcst B. A. (19) tci Shefficld \V. in Huddersfield (vsak po K>) V drugi ligi vodi Leeds Utnited (22) pre.i Bradfordom (20). Francoski kolesar Broccardo je z Nem cein Tietzom zmagal v šestdnevni dirki v Berlinu. Belgijskega prvaka v hockevu na ledi; S. C. Anvers je premagal pariški Racing z 2 : 0. Avstrijska nogometna reprezentanca bo gostovala v januarju na »otokih«. Najprej bodo šli v Glasgow proti Škotski, nato v Dublin proti Irski in končno bodo nastopili kot »reprezentanca Dunaja« proti Londonu. Pod istim naslovom se bodo borili tudi proti Parizu. Francoz Du Plai.v jc postal portugalski teniški prvak. V finalu je porazil Arten-sa s 6 : 2, 6 : 4, 4 : 6, 3 : 6 in 7 : 5. Švicarski nogometni klub Grasshoppers (Kobilice), kjer igrata Hitrec in Živkovič. ima toliko denarja, da je dunajski Austri-ji posodil 250.000 Din, ker je zašla v plačilne težkoče. Evropska prvaka v umetnem drsanju t parih, Madžara Organista-Szalav, ne bosta več nastopala. Avstrijci so svoje teniške igralce razporedili takole: 1. Matejka, 2. Artens, 3. Bol za no, 4. Kinzel, 5. Eifermann. Daine: I. Redlich, 2. Tiescnmengcr, 3. Herbst. 4. Ellsen, 5. \Volf. Italijansko moštvo za zimsko olimpijado bo sestavljeno iz 9 smučarjev in eiie-ga moštva za bobslcigh. Madžarska bo poslala v Los Angeles atletov in 9 spremljevalcev. Svoboda II : Slovan. Jutri ob 15. se bo vršila na igrišču Primorja prvenstvena tekma, ki je za Slovana velike važnosti, ker bo odločilna, ali bo SK Slovan tedaj v jesenski sezoni zasedel prvo mesto ljubljanskega I. razreda. Slovan je v vseh dosedanjih tekmah dokazal, da nje: )vu m , :tvo vedno bolj napreduje in prih a v «ra'no formo ter tudi po svojem znanju upravičeno zasluži prvo mesto v prvenstveni tal-e-li. SK Svoboda pa bo tudi mog i svoie rezervna moštvo ojačiti z več i£ra'ci. k: *« nahajajo slučajno na dopustu fnko resen protivnik Slovanu. Kot pred tekma se. oJijra ob 13.30 prvenstvena tekma Koro-tan : Sparta, ki bo definitivno odločila, kdo bo letošnji prvak II. razreda Medklubski c ross-countrv. Žrebanje startnih številk b.o v nedeljo ob d-opol* dnj na igrišču Ilirije. Do takrat se spreje-maio tamkaj tudi še zakasnele prijave. — Start točno ob 10. SK Svoboda (Ljubljana). Za jutrišnjo prvenstveno tekmo s Slovanom ob 15. na igrišču Primorja so odrejeni igralci Kri-vačič, Zemljak, Potekal, Kabieht II. Bon-celj I, Serše, šusteršič, Drnovšek. Eriich. Janežič II, Scholmaver. Rezerva: Boncelj II, Simčič in Papler. Stranski 6odnik: Malovrh V. Reditelji: Orel, Lovrac in Cotič. TSK Slovan. Drevi ob 20. redna odbo-rova seja v lovski sobi gostilne Sokol. Ka di važnosti vsi odborniki sigurno. Vsi člani in prijatelji smučarstva seponovno vabijo, na otvoritveni sestanek zim^o-sport-ne sefcicfje drevi ob 20. v lovski 6obi gostilne Sokol. — Smučarsko sekcijo bo vodil strokovnjak in se bo s pripravami tako; pričelo. Na sestanku se bo tudi vršil vpis novih članov smučarjev. SK Grafika poziva vse igralce brez izjeme. da se udeleže današnjega sestanka ob 20. v novih društvenih prostorih, Miklošičeva c., Dom Grafikov, IV. nadstropje. Postava moštva proti ŽSK Hcrmesu za nedeljsko prvenstveno tekmo. Sestanka naj se sigurno udeleže gg. Žagar, Ko-bal, Stupica I in II ter Mckina in Pur-gerčar. Tudi novoprijavljeni člani naj pridejo zaradi formalnosti verificiranja. Težkoatletska sekcija SK Ilirije ima treninge odslej v ponedeljkih, sredah H: petkih v telovadnici Srednje tehnične šole, in sicer boks, rokoborbo ter dviganje uteži. Čas treningov je od 18. — 20. Vhod je odprt samo do četrt na 1^. uro. Poslano. V »Jutru« z dne 12. XI. 1931, štev. 262, stran 5 je bilo objavljeno poslano od g. Viktorja čermelja, krojaškega mojstra na Mirni (italijanskega državljana), kjer pravi, da ni agitiral proti volitvam in da bo proti razširjevalcem sodnijsko postopal Podpisani pozivam g. čermelja, da v te.; zadevi takoj sodnijsko postopa, ker sem jaz tudi ena izmed tistih oseb. Franjo Bule, trgovec in posastnik na Mirni. Pecn Vladimir Vasiljevic Kuricin Sam Bog ve, kod zdaj hodi moj dragi, drobni Vladimir Vasiljevic! Morda niti več ne živi — kdo ve? Dolgo je že tega. ko sva se zadnjič videla v Bour-delie -ovem atelisiu (Grande Chanmie-re). kier mi je pred svojim stojalom s plašnim glasom dopovedoval, da je pariška umetnost trgovina im prav iiič drugega, zraven pa se je zavijal v svojo raztrgano, ohlapno kiparsko haljo in venomer ponavljal v svoji panslovan-Ščini: »Njtka. Njika, kaki ti debeli!« Včasi, kadar sem sam in se mi zdi, da ni nikogar, ki bi mu mogsl zaupati svojo skrito misel, se spomnim Vladimir ia Vasiljeviča. drobnega, bledega fanta, ki se je motal med nami kakor izgubljeno pišče in ni vedel, komu bi potožil: prehrupni. prezdravi in pre-divii smo bili zanj. Vendar smo ga vsi Spoznala sva se v prvem btniku akademije. Pri večernem risanju akta nam ie priooročal naš mojster Ljuba Babič. naj rišemo lastno levo roko v vseli mo-'.jočih pozah; to da je zelo zdravo ;n se dobrega risarja pozna m tem, kako riše roko. Razložil nam je, kako in k a j, in pristavil s svojim kovinskim tenor- jem: »Rišite, rišite — do nemožnosfci!« Res smo posluša'li ta nasvet. Na — eden jih je narisal več, drugi manj — čez petdeset rok ni šel nihče. Vladimir Vasiljevic pa si ie zapomni! dve besedi: do nemožnosti! In ie risal, risal brez odmora: zjutraj, zvečer, ob odmorih v ateljeju, na klopi v parku, na postelji doma, povsod, kjer je le utegnil, leto, dve, tri, štiri (takrat smo se razšli) — morda, ne, sigurno niše še danes: svojo levo roko po nasvetu Ljube Babica!-- Stanovali smo skupaj v mrtvašnici, ki so jo priredili v »spalnico dijakov umetniške akade mije« — — Naš najtišjd tovariš je bil Vladimir Vasiljevič. M: smo veseljačili. nopivali, pohajali z »bebicami«, razgrajali, debatirali in čc ni šlo drugače — smo se pretepali. Vladimir Vasiljevič pa j'3 hodil svojo pot: v svojem obnošenem, prevelikem površniku, z nemogočim klobukom na glavi je sp:notno taval po ulicah in parkih (pod pazduho pa je zmerom in nepreklicno nosili risanko — risanko za študij lastne leve roke po nasvetu itd.) Midva sva se precej dobro razumela. Pokazal mi je svoje fotografije iz Rusije, ki jih je drugim skrbno prikrival. Nu, moj Vladimir Vasiljevič je bil v uniformi carskega častnika prav isti drobni, majceni ptiček, kakor med nami, dasi je na sliki ubral svoje ozko lice v stroge, prusko-feldvebelsks gube! O svoji rodbini pa ni nikomur nikdar zinil niti besedice. Dražili smo ga vsi. seveda, če smo le mogli. »Nu, Vladimir Vasiljevič, ti si sigurno devičnik! Toda naša modelka FJa. ta, debela, se mi zdi, bi bila zati! Tak, zgeni se vendar, Kurica! Kaj ne vidiS, kako te zaljubljeno gleda? To bodo kozaki!« Vladimir Vasiljevič ie mrdal z ustnicami, nekaj je mrmral, zinil pa ni nobene. Nekoč se je domislil naš prefekt (profesor umetnosti!!), da bi bilo dobro, če bi našo »mrtvašnico« dvakrat na teden zastonj okopal. Res je prišel razkuževalni avto rdečega križa in nagnali so nas pod prhe. Z Vladimirjem Vasiijevrčem sva se kopala skuoaj. Skakal je pod prho, pihal in cvilil: i! hi! ihi! phi! Z drobnimi ročicami je tri svoje suho telesce. Gledal sem ga: koščica pri koščici. Bel je bil in slaboten, nrav kakor pišče. Nenadoma me je udaril po zadnjem deli:': »Njika, Njika, kaki ti debeli!« In se je zopet tri, skakal in cvilil: i'hi, phi! Na drobnem vratu mu je nihala srebrna svetinjica na tanki verižici. Čigava? Materina? Da, res smo ga dražili! Neusmiljeni smo bili kakor majhni otroci! He. Vladimir Vasiljevič, kako tisto — kako je bilo, ko si se kopal v šampanjcu? A — vaše prevoshoditeljstvo? Kako pa — Vladimir Vasiljevič — daj, povej, kako si pretepal svoje mužike? Nekoč smo modelirali veliko figuro. Zelo se je mučil drobni Vladimir Vasiljevič! Pa je privihral na korekturo naš temperamentni učitelj F. — in nad kom se .ie zmesi? Nad ubogim Vladimirjern! »F moj dragi, kako vi to? Dobro, dobro — moj drage c, toda kje pa je vaš temperament? Kako pa vi živite? Ali vi sploh živite? Zaboga — ali ste fant aH niste? Dajte, dajte, kaj pa spite? Zaboga — tako modelirajo punčke, dragec, bebice, moj sinko! —--«_ Še preden je končal naš učitelj svojo propoved, je Vladimir Vasiljevič pobte-del, klecnil in omahnil. Onesvestil se je. Učitelj je mahoma izginil iz ateljeja, mi pa smo tovariša močili z vodo in kmalu smo ga oživeli. Hvaležno nas je pogledal. ničesar ni rekel, delal je naprej... Učitelju je bilo'hudo. Drugega uue J2 s posebno nežnostjo ogovarjal VI. Vasiljeviča, pripovedoval nam je razne smešne storije. Kakor vedno, je izzvenela njegova beseda v refren: Fantje, korajžo! Dejal je: »Avgust Matoš je hotel potovati v Pariz. Denarja ni imel. Torej kaj? Vsedel se je na vlak in — hajde, brate! Večino poti je prečepel v stranišč"!« Takrat se je Vladimir Vasiljevič na ves glas zasmejal. In potem se je smehljal tiho mesec ali dva. Če smo ga pobarali, zakaj, ni odgovoril. Nekega lepega dne je izginil. Kam, tli vedel nihče. Par mesecev potem mi je pisal karto iz Pariza. Pokazal sem jo učitelju. Prebral jo je in se zasmejal: »Se spominjate, kako se je krohotal taVrat. ko sem vam pravil ono o Matošu? F — vidite!« Leto za tem sva se srečala v Parizu. Bil je še vedno isti, drobni, plašljivi Vladimir Vasiljevič.--- Bog ve, kje je danes? Kako živi? Kaj dela? Kaj hoče? Ali poznate danes na zemlji kak prostorček, kier bi bil laliko srečen naš Vladimir Vasiljevič? Iz življenja in sveta Največji londonski ljudski praznik Prevzem uradnih dolžnosti po novem nadžupanu je združen vsako leto z velikimi svečanostmi. Po mestu se premika veličasten sprevod z novim županom, ki se vozi v razkošni kočiji, londonsko prebivalstvo pa se raduje po cele ure Za novimi energijami Umetni radij — Napetost milijonov voltov Energije, k: si jih ne moremo nit: predstavljati, učijo v notranjost: atomov, energije, k: prekašajo vse dosedanje, človeške. Že dolgo stremijo fizik: za tem, da bi z razbitjem atomov sproščali te neznanske energije Pred nekoliko leti so zgradili trije nemški učenjaki. Large. Brasch in Urban na Monte Generosu v švicarskem kantonu Tesmu napravo sa lov bliskov, ki naj d: rabila za razbijanje atomov. Urban se je pr: tem smrtno ponesrečil, ostala dva sta del vala dalje in imela znatne uspehe. Le da naravni bliski niso vedno na" razpolago za eksperimentiranje, radi česar je nastala želja po umetnem proizvajanju bliskov. Sedaj so na Nemškem zgradili velikopotezno napravo, ogromen generator, k: proizvaja lah--:o napetost 2 in pol milijona voltov. " Seveda so morali zgraditi tudi brezzračno cev ki bi mog.a zdržati takšne napetosti, kajti dosedanje roentgenske cevi "niso zadostovale. Brasch in Lange sta zgradila tc cev. v kateri se proizvajajo rentgenski žarki s silo več tisoč kilogramov radija. Ti žarki prebijejo lahko 20 cm debele svinčene plošče. Tako smo prišli na to: do umetnega radija. Vsega naravnega radija v človeški posesti je komaj okrog 500 g. Generator, ki proizvaja ta čudež, sestoji iz cele vrste vzporedno vključenih velikih kondenzatorjev A celo ta aparat bodo prekosili. kaiti sedaj zradi nemški državni fizikalni zavod generator za 7 milijonov voltov. Zdravniška veda se ho morda najprva okoristila s temi pridobitvami, kajti katodni žarki več milijonov voltov napetosti prodrejo že po zelo kratkem obsevanju v notranjost organizma, v nasprotju z radijskimi žarki, ki delujejo toliko počasneje, da utegnejo škodovati tudi zdravim delom telesa Lange in Brasche sta svoje umetne žarite že preizkusila na miših in sta dognala da učinkujejo v tem pogledu neprimerno bolje. Ni izključeno, da bodo ti žarki v doglednem času igrali še veliko vlogo za zdravljenje raka. Kakšno korist bo pa imela tehnika od njih. se niti ne da povedati. Če bo mogoče z njihove pomočjo razbijati atome in postaviti njih energije človeštvu v službo, tedaj bi pomenili ne samo revolucijo v zgodovini tehnike, temveč v zgodovini človeštva sploh. Spomenik Edisonu V West Orangeu, kjer je živel in umrl Edison, se je sestavil odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi slavnemu izumitelju spomenik Stroški so preračunam na 10 milijonov dolarjev. Kiklop V solunski porodnišnici je rodila neka ženska čisto zdravega in drugače normalnega dečka, ki ima pa samo eno oko sredi čela. Oko je zelo veliko, ima dve zenici in je gibljivo kakor normalno oko. Katastrofa francoskega vojaškega zrakoplova Prva izvirna slika, ki kaže razbitine vodljivega zrakoplova »B. Z. 6<, ki ga je vihar med pristajanjem zanesel med drevje. K sreči sta bila le dva moža posadke lahko ranjena Odkril milijardne vrednosti, umrl revež Na angleškem otoku Manu je pred kratkim umrl Frederic Stuben. pravi osnova-telj današnjega svetovnega mesta Joti a n-nesburga v Južni Afriki, v starosti 80 let. Rodil se je v Kapski deželi in kot farmar je prišel 1SS4 na kraj, kjer se dviga danes Johannesburg. Nekaj mu je dejalo, da se je ustavil na zlatih poljanah in res je nekoliko mesecev pozneje s svojim bratom odkril prvo zlato. S kilogramom nakopane dragocene kovine se je podal prestolnico Pretorijo in ga pokazal takrai-nemu burskemu državnemu predsedniku. Prosil je. da bi mu pr skrbeli ljudi, ki bi mu pomagali iskati zlato. Pogajanja so ostala brez uspeha. Ko se je vrnil Stuben domov, je videl, da so prispeli v tamošnjo okolico že njemu neznani ljudje ki so stikali za zlatom. Hitro je kupil nekoliko kvadratnih kilometrov zemlje toda baš ta zemlja se je izkazala za precej revno z zlatom, okoli nje pa sc bila neznansko bogata polja, ki so privabljala ogromne množice iskalcev zlata. Iz prvotnih šotorov je začelo rasti mesto. k: sc mu dali ime Johannesburg. Stuben se ni mogel uveljaviti proti mogočnim kraljem diamantov, ki so se polastili tega ozemlja. Zagrenjen je obmil deželi hrbet in se naselil na otoku Manu. Njegovo, itak ne preveliko imetje, sta mu pognala oba sinova v igri in zadnje leto je učakal bedo šel? po njegovi smrti so se spomnili nanj in pravijo, da mu bo mesto "johannesburg — postavilo spomenik. Jubilej nemškega kiparja Prof. Hugo Lederer, praznuje svoj 60. rojstni dan. Njegove plastike krase trge in javna poslopja v številnih nemških mestih F3m - vzrok za ločitev zakona Ta čas vrtijo po svetu ameriški film »Trader Horn«, ki je dai ženi glavnega junaka. znanega filmskega igralca Duncana Revnaldoja, razlog za ločitev svojega zakona. Revnalao je ime za partnerico v tem filmu, ki so ga snemali v Afriki, zvezdnico Edwino Booth. Predstavljala sta razne ljubezenske avanture v afriški džungli — in menda ne samo za film. kajti ko sta se vrni:a. je vložila Reynaldova proti Bootho-vi tožbo, ker ji je »odtujila moža« in je zahtevala od nje 50.000 dolarjev odškodnine. Ednina Booth pa je izjavila, da ni nihče odgovoren za to. kar se dogaja pod čarom afriške lune. zlasti pa ne lS-letno dekle, kakršno je ona. V ostalem naj ga. P.evnai-dova toži filmsko družbo, ki se je bila obvezala da bo pazila na vse in da bo vsako škodo poravnala iz svojega žepa. Filmska družba je tako stopila pred sodnike, ki so odločili v nje prid. Pri tem je še prišlo na dan. da lepa Edwina ne šteje »samo« IS let. temveč malenkost več. 27, in svoječasno je bila že poročena, pa se je ločila. NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: STOLETNICA SMRTI FRIDERIKA HEGLA (s sliko) — UPOGLJIVO KAMENJE. — SLUČAJ Z BABUŠKINO (Valentin Katajev — z ilustracijami N. Pirnataj. — JAPONSKA KOPNA IN POMORSKA SILA is slikami i. — NAZADOVANJE PROIZVODNJE ZLATA (Slika). — SLOVENSKA SLOVNICA ZA ITALIJANE. — SAN FRANCISKO (Slika). — ZDRAVLJENJE JETIKE. — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — V OBLASTI OPIČJAKOV (Jacques Cezembre — z ilustracijami Fr. ško-dlarjai. — FRANCOSKE KOLONIJE (Dr. VL Travner). — UTRIPANJE SRCA V ZVOČNIKU (slika). — ETRUŠKI SLEDOVI V TOSKANI (s sliko). — KAJ JE TUDI POTREBNO ZA PREBAVO. — LEDNIŠKA BOLHA. — IZ ŽIVLJENJA ŽIDOV i Dr. Jos. Rožman — z ilustracijami N. Pimata). — POZDRAVLJANJE. — PREVARE V ZVOČNIH FILMIH. — JEKLO EN STEKLO V MODERNI ARHITEKTURI (slika). — TEDENSKI JEDILNI LIST. — ROJENI SA MFC. — KARIKATURE. — HUMOR V SLIKAH. i ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo S Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Kdo je »ženska osebnost", ki vodi teozofsko gibanje Zakon Armie Bessantove in njene prednice Pred nekoliko dnevi smo poročali, da leži Annie Besantova, predsednica Teozof-ske družbe, v Indiji na smrtni postelji. Bizarna usoda je hotela, da je Teozofska družba ki jo je priklicala v življenje genialna fantastka. gospa Blawatzky, po smrti svoje prve predsednice dobila spe: žensko za voditeljico. A s tem ni rečeno, da ji vlada »nežna roka:, kajti Besanto-va, ki je pred kratkem dopolnila S4 let, je cel mež po delavnosti in energiji in do neke mere tudi po intelektu. Sicer je bila pred davnimi leu nekoč ki so bila najtežja v njenem življenju, žena in mati. a baš tisti čas kaže najbolje kako majhno vlogo so imela v njenem življenju čustvovanja njenega spola. Ona sama piše v svoji avtobiografiji o tem: >Moje sanjsko življenje, v katerem mi je nedostajalo vsakega spoznanja o hudem v katerem nisem poznala skrbi in bolečin in ničesar o seksualnih zadevah, ni bilo prava priprava zakonskemu življenju in zato sem bila brez pomoči, ko sem se zbudila v surovo resničnost, če se spomnim na to moram reči. da se ni mogoče usedneje pregrešiti nad mladim dekletom. nego da ga povedejo nevedno o vseh dolžnostih in bremenih življenja v zakon, kjer se prvič znajde samo, ločeno od vseh starih odnošajev in vsake materine pomoči.« Mož Besantove je bil angleški duhovnik m gotovo ni bil slab človek. A tem težavam ni bil dorasel m tako je nastala prava karikatura zakona, ki je zelo občutljivo. mlado ženo o kratkem času izkoreninila. Zdoma je bila sveža in prijazna in da se ni v svojih prostih urah vdajala verskim premišljevanjem in hrepenenju po mučeništvu. bi jo lahko imenovali živo in po življenju hlepeče. Sedaj pa je postala bojazljiva in zaprta, nič je ni zanimalo razen knjig tn znanosti. Rodila je sina in hčer, a obup je m ostavil in tako se je zaključila ta perioda s samomorilnim poskusom. Sv. pismo za 6300.000 Din! Te dni je WI prodan v Londonu eden redkih izvodov'nemške prestave sv. pisma, ki jo je i natisnil Gutenberg. za ogromno vsoto 30 tisoč angleških funtov Konec korziških banditov Za razkošno žrrijenje jim je seveda treba velikih dohodkov. še veat>o pa vlada na Korziki stara miseinost. da razbojnik ni r.a v a d en tolovaj, ter da se mora pri svoji zločinski obrt: držat: neke morale ter ločit: koga sme in koga ne sme oropati. Te starodavne korziške tradicije se drže tudi modemi uskoki. ki se omejujejo na to. da svoje dohodke pobirajo izključno od onega razreda prebivalstva, ki jih imenujejo »p'javke«. kar pr n>ih pomeni industriai-cs in trgovca Caviglioni. ki je tzterieval od botel:riev v Guagno-le* Bains davke, je bi! prepričan, da pr tem pobira pravičen davek nad neupravičenim dobičkom trgovca. Tolovajska gospoda se ie 'z teh razlogov le redko spravila na turista in popotnika Znali so ee celo ponašati kot prav< gentlemani z visokimi gost:, ki so jih često obiskali, kakor on* pravijo, v »zeieni palači«. Ze letošnje poletje je b'la uprava znamen tega kopališča Guagno !es Bains primorana usrviti obrat, ker so bili vsi hoteli za rad ;z?fnevania razbojnikov zaprti Nihče ni hotel več n-egat' svojega denarja v investicije sit' v gozdove, ki so bili dosedai na večje bogastvo Korzike Cel niz krvavih dogodkov je slednjič prisilil francosko vlado do tega da se je odločila, da z najskrajnejšim- sredstv za-—e korziško mafiio Ministrski predsednik Laval ie kot notranri minister rzdal energične odredbe, da se obračuna z ben-ditizmom na Korz:k- in zdi se da ie udarca zadnja ura razbojnikom. Caviglnoni m Bartob sta že pred neka* dnevi dramatično končala svoje življenje Caviglioni k; je imel na vesti že cek) vrsto umorov, je avgusta meseca v nekem velikem bo-te^c ▼ Ajacciu ust red H hotehrja Guagna. i;er se mu je brani?! plačat: tribut, k: mu ga je naloziu na njegovo podjetje. Dolgo časa so bile poizvedbe orožnikov zaman. Tudi visoka nagrada ni privabila nobenega, ki bi izdal njegovo skrivališče. Sleda ječ se .je pa k našel neki pastir, ki je ime! s Ca-viglionrijem še neke neporavnane račune in izidai oHastvom njegovo skrivališče. Bil je to trhel hrast v gorah. Ponoči je močan odred orožnikov ofckoM razbojnika od vseh strani m ob zori se ie podal k njemu častnik z dvema orožnikoma ter ga pozvai! na predajo. Ko je Cavigliond opazil, da se mu bliža .jo orožniki, je takoj spoznal, da je sedaj konec njegovega burnega žrvljenja. Potegnil je samokres in skozi špranjo v drevesu pobil častnika in oba orožnika Ostali zasiedovalcr so nato uperili na osameli pa-nii stroge puške in ko so slednjič naskočili skrivališče z bajoneti. so našli slovitega razbojnika pre-luknianega z neštevilnimi krogi jami. Njegova smrt ie med priprost:m ljudstvom vzbudila obče pomilovanje. Bartoli je v prvih dnevih novembra pade! kot žr^ev osebnega maščevanja Jean Simonefti. mlad lesni trgovec iz Basti;e, si je zgradil v svorih hostah v občini Pal-neca oglarsfco kočico Občina Palneca ie hrla v območju g^asov;teg« razbojnika Bar-tolija. ki je pozval tudi S;monettija. nai mu za svoje posestvo p?ača predpisani davek Mlad-' trgovec «e njegovim zahtevam nr odzval Razbojniku se ie zdelo nemogoče. da bi se mali trgovčič upa' upreti njegovi vsemogočnosti in ko je nekega dne izvedel, da je ^imonetti v svojem goz0 božanstvu Kristusovem, napisala pa-storjeva žena.« S tem je storiia pri korak do osvoboditve m ie tu bilo več zadržati. Tiste čase je razsajal v malem angleškem mestu, kjer je pastiroval rjer mož. legar, in Besantova se je žrtvovala do skrajnosti za bolnike Službe božje, ki ie rabila njej nasprotni ver. na ni mogla obiskovati, ni ji dopušča: fanatizem ki ga je bila zmožna ta ženska Raiši je žrtvovala dom in eksistenco, neijubljenega moža in svoia otroka. V ostalem si je življenje tudi tukaj dovolilo ponovitev, kajti njena prednica E!a-vacka ie doživela nekaj podobnega če r-rav v malo bolj drastični mer: Znana t.ena prva ljubezenska noč Ne da bi ' ne.a najmanjši pojem o tem. kaj j- raka. je bila predana svojemu možu riskenu častniku, in v tej situaciji pa v svojem strahu si m znala drugače pomags:,. ne20 da ga je parkrat udarila p- glavi ž& je obležal nezavesten. nakar .e pobrisala. Mac Donaldov sin — državni podtajnik Malcolm Mac Ik>naJd, sin ministrskega predsednika, je bii ims-aovan za državnega podtajnika v ministrstvu za dominijone stati Korzike ne da bc se legitimirali, ker oblast: že poznajo stare razi>o.iri."i;e trike, da pobegnejo v obrežna francoska mesta, i dokler jkn prede trda, ter ae vroeio. dar se časi izboljšam Tako so Uy«fc te dni dva nevarna ziočinca. ki sta hotela pobegniti v čoioai, preoblečena v ribiče. Odmefcnika Bxneo je zalotil vojaški oddelek v gorah in postavil okrog nje^a tordon, k: se je vedno bolj zoževal. Kakor divji tiger v džungG: se _>e otepava! tolovaj zasledovalcev, toda obroč je bfi vedno ož.ii in ožjri Slednjič je skočil iz zasede, tedaj je počila salva in njegovega divjega življenja je bilo konec. Od cele eetvor»oe je ostal še samo krvoločni Spada, ki ima na vesti nič manj kot 13 umorov. Pred njrm je trepetala vsa okolica, ziasti odkar je napovedal krvavo maščevanje vsem. kri so bili količka; ▼ zvezi z njegovo bivšo ljubioo Marijo. Marija je bila pastirsko dete. je pa zaradi svoje izredne lepote že 6 15 letom postala Spadova priležnioa. Poleg ljubezenske kii-le je med nirma često prišlo do divjih nastopov, dokler mu nd nekega dre Marija porimila noz med rebra. Nato ie pobegnila z drugim Toda Spada je okreva! in ji prisegel maščevanje. Nje ni mogel dofoiti. zajel pa je njenega brata ter mu rrtekm] oko in odrezal jezik Kasneje sta mu padla v roke še brat in 6tric nienega novega priiate!ja. ki isb ie ustrelil. Seda5 se skriva obkoljen od francoskih orožnikov viso. Vo v korziškem gorovju. Po gorab je že zapade! sneg in tudi me-gova usoda je zapečatena. Korriskih razbojnikov torej ni več Tudi on; so se morali umakniti pred našo rvilrzacijo. ki nikjer ne trpi anarhije in neredov. 100.000 let stara riba V neki opekami pri Inomostu je od k ri neki delavec okamenele .ostanke poldrag meter dolge ribe iz srednje ledene dobe. tedaj iz dobe pred kakšnimi 100.000 leti Fosil so spravili v inomoškem geologičnem muzeju. Iz uredniškega koša Most. Neka višja upravna oblast zahteva od podrejenih uradov vsako leto med drugim natančna poročila o porabi raznega materiala pisarniškega in podobnega. V nekem takšnem seznamu je višja instanca opazila pomanjkljivosti glede uporabe zavitka žebljev Na svoje zadevno vprašanje je prejela naslednji lakonični odgovor: »So vsi zabiti.« Vsak dan sna >Zakaj ne stojiš ravno?« »Noge so ravne, gospod polkovnik, samo hlače nočejo stati ravno!« Iz življenja in sveta Največji londonski ljudski praznik Prevzem uradnih dolžnosti po novem nadžupanu je združen vsako leto z velikimi svečanostmi. Po mestu se premika veličasten sprevod z novim županom, ki se vozi v razkošni kočiji, londonsko prebivalstvo pa se raduje po cele ure Za novimi energijami Umetni radij — Napetost milijonov voltov Energije, ki si jih ne moremo niti predstavljati, tičijo v notranjosti atomov, energije, ki prekašajo vse dosedanje, človeške. Že dolgo stremijo fiziki za tem, da bi z razbitjem atomov sproščali te neznanske energije. Pred nekoliko leti so zgradili trije nemški učenjaki, Lange, Brasch in Urban, na Monte Generosu v švicarskem kantonu Tesmu napravo za lov bliskov, ki naj bi rabila za razbijanje atomov. Urban se je pri tem smrtno ponesrečil, ostala dva sta delovala dalje in imela znatne uspehe. Le da naravni bliski niso vedno na razpolago za eksperimentiranje, radi česar je nastala želja po umetnem proizvajanju bliskov. Sedaj so na Nemškem zgradili velikopotezno napravo, ogromen generator, ki proizvaja lahko napetost 2 in pol milijona voltov. Seveda so morali zgraditi tudi brezzračno cev, ki bi mog.a zdržati takšne napetosti, kajti dosedanje roentgenske cevi niso zadostovale. Brasch in Lange sta zgradila to cev, v kateri se proizvajajo roentgenski žarki s silo več tisoč kilogramov radija. Ti žarki prebijejo lahko 20 cm debele svinčene plošče. Tako smo prišli na pot do umetnega radija. Vsega naravnega radija v človeški posesti je komaj okrog 500 g. Generator, ki proizvaja ta čudež, sestoji tz cele vrste vzporedno vključenih /elikih kondenzatorjev A celo ta aparat bodo prekosili, kajti sedaj gradi nemški državni fizikalni zavod generator za 7 milijonov voltov. Zdravniška veda se bo morda najprva okoristila s temi pridobitvami, kajti katodni žarki več milijonov voltov napetosti prodrejo že po zelo kratkem obsevanju v notranjost organizma, v nasprotju z radijskimi žarki, ki delujejo toliko počasneje, da utegnejo škodovati tudi zdravim delom telesa Lange in Brasche sta svoje umetne žarke že preizkusila na miših in sta dognala, da učinkujejo v tem pogledu neprimerno bolje. Ni izključeno, da bodo ti žarki v doglednem času igrali še veliko vlogo za zdravljenje raka. Kakšno korist bo pa imela tehnika od njih, se niti ne da povedati, če bo mogoče z njihovo pomočjo razbijati atome in postaviti njih energije človeštvu v službo, tedaj bi pomenili ne samo revolucijo v zgodovini tehnike, temveč v zgodovini človeštva sploh. Spomenik Edisonu V West Orangeu, kjer je živel in umrl Edison, se je sestavil odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi slavnemu izumitelju spomenik. Stroški so preračunam na 10 milijonov dolarjev. Kiklop V solunski porodnišnici je rodila neka ženska čisto zdravega in drugače normalnega dečka, ki ima pa samo eno oko sredi čela. Oko je zelo veliko, ima dve zenici in je gibljivo kakor normalno oko. Katastrofa francoskega vojaškega zrakoplova Prva izvirna slika, ki kaže razbitine vodljivega zrakoplova »B. Z. 6«, ki ga je vihar med pristajanjem zanesel med drevje. K sreči sta bila le dva moža posadke lahko ranjena Odkril milijardne vrednosti, umrl revež Na angleškem otoku Manu je pred kratkim umrl Frederic Stuben, pravi osnova-telj današnjega svetovnega mesta Johan-nesburga v Južni Afriki, v starosti 80 let. Rodil se je v Kapski deželi in kot farmar je prišel 1884 na kraj, kjer se dviga danes Johannesburg. Nekaj mu je dejalo, da se je ustavil na zlatih poljanah in res je nekoliko mesecev pozneje s svojim bratom odkril prvo zlato. S kilogramom nakopane dragocene kovine se je podal prestolnico Pretorijo in ga pokazal takrai-nemu burskemu državnemu predsedniku. Prosil je, da bi mu priskrbeli ljudi, ki bi mu pomagali iskati zlato. Pogajanja so ostala brez uspeha. Ko se je vrnil Stuben domov, je videl, da so prispeli v tamošnjo okolico že njemu neznani ljudje, ki so stikali za zlatom. Hitro je kupil nekoliko kvadratnih kilometrov zemlje, toda baš ta zemlja se je izkazala za precej revno z zlatom, okoli nje pa sc bila neznansko bogata polja, ki so privabljala ogromne množice iskalcev zlata. Iz prvotnih šotorov je začelo rasti mesto, ki so mu dali ime Johannesburg. Stuben se ni mogel uveljaviti proti mogočnim kraljem diamantov, ki so se polastili tega ozemlja. Zagrenjen je obrnil deželi hrbet in se naselil na otoku Manu. Njegovo, itak ne preveliko imetje, sta mu pognala oba sinova v igri in zadnje leto je učakal bedo. šel? po njegovi smrti so se spomnili nanj in pravijo, da mu bo mesto Johannesburg — postavilo spomenik. Jubilej nemškega kiparja Prof. Hugo Lederer, praznuje svoj 60. rojstni dan. Njegove plastike krase trge in javna poslopja v številnih nemških mestih Fihn - vzrok za ločitev zakona Ta čas vrtijo po svetu ameriški film sTrader Home, ki je dal ženi glavnega junaka, znanega filmskega igralca Duncana Reynaldoja, razlog za ločitev svojega zakona. Reynaldo je ime za partnerico v tem filmu, ki so ga snemali v Afriki, zvezdnico Edwino Booth. Predstavljala sta razne ljubezenske avanture v afriški džungli — in menda ne samo za film, kajti ko sta se vrnila, je vložila Reynaldova proti Bootho-vi tožbo, ker ji je »odtujila moža« in je zahtevala od nje 50.000 dolarjev odškodnine. Edvvina Booth pa je izjavila, da ni nihče odgovoren za to, kar se dogaja pod čarom afriške lune, zlasti pa ne lS-letno dekle, kakršno je ona. V ostalem naj ga. Reynal-dova toži filmsko družbo, ki se je bila obvezala, da bo pazila na vse in da bo vsako škodo poravnala iz svojega žepa. Filmska družba je tako stopila pred sodnike, ki so odločili v nje prid. Pri tem je še prišlo na dan, da lepa Edwina ne šteje »samo« 18 let, temveč malenkost I več, 27, in svoječasno je bila že poročena, pa se je ločila. NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: STOLETNICA SMRTI FRIDERIKA HEGLA (s sliko). — UPOGLJIVO KAMENJE. — SLUČAJ Z BABUŠKINO (Valentin Katajev — z ilustracijami N. Pirnataj. — JAPONSKA KOPNA IN POMORSKA SILA (s slikami). — NAZADOVANJE PROIZVODNJE ZLATA (slika). — SLOVENSKA SLOVNICA ZA ITALIJANE. — SAN FRANCISKO (slika). — ZDRAVLJENJE JETIKE. — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — V OBLASTI OPIČJAKOV (Jacques Cezembre — z ilustracijami Fr. ško-dlarja). — FRANCOSKE KOLONIJE (Dr. VI. Travner). — UTRIPANJE SRCA V ZVOČNIKU (slika). — ETRUŠKI SLEDOVI V TOSKANI (s sliko). — KAJ JE TUDI POTREBNO ZA PREBAVO. — LEDNIŠKA BOLHA. — IZ ŽIVLJENJA ŽIDOV (Dr. Jos. Rožman — z ilustracijami N. Pirnata). — POZDRAVLJANJE. — PREVARE V ZVOČNIH FILMIH. — JEKLO IN STEKLO V MODERNI ARHITEKTURI (slika). — TEDENSKI JEDILNI LIST. — ROJENI SAMEC. — KARIKATURE. — HUMOR V SLIKAH. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Kdo je »ženska osebnost", ki vodi teozofsko gibanje Zakon Annie Bessantove in njene prednice Pred nekoliko dnevi smo poročali, da leži Annie Besantova, predsednica Teozof-ske družbe, v Indiji na smrtni postelji. Bizarna usoda je hotela, da je Teozofska družba, ki jo je priklicala v življenje genialna fantastka, gospa Blawatzky, po smrti svoje prve predsednice dobila spet žensko za voditeljico. A s tem ni rečeno, da ji vlada »nežna roka:, kajti Besantova, ki je pred kratkim dopolnila 84 let, je cel mož po delavnosti in energiji in do neke mere tudi po intelektu. Sicer je bila pred davnimi leti nekoč ki so bila najtežja v njenem življenju, žena in mati, a baš tisti čas kaže najbolje, kako majhno vlogo so imela v njenem življenju čuvstvo-vanja njenega spola. Ona sama piše v svoji avtobiografiji o tem: »Moje sanjsko življenje, v katerem mi je nedostajalo vsakega spoznanja o hudem, v katerem nisem poznala skrbi in bolečin in ničesar o seksualnih zadevah, ni bilo prava priprava zakonskemu življenju in zato sem bila brez pomoči, ko sem se zbudila v surovo resničnost, če se spomnim na to moram reči, da se ni mogoče usodneje pregrešiti nad mladim dekletom, nego da ga povedejo nevedno o vseh dolžnostih in bremenih življenja v zakon, kjer se prvič znajde samo, ločeno od vseh starih odnosajev in vsake materine pomoči.« Mož Besantove je bil angleški duhovnik in gotovo ni bil slab človek. A tem težavam ni bil dorasel in tako je nastala prava karikatura zakona, ki je zelo občutljivo, mlado ženo o kratkem času izkoreninila. Zdoma je bila sveža in prijazna in da se ni v svojih prostih urah vdajala verskim premišljevanjem in hrepenenju po mučeništvu, bi jo lahko imenovali živo in po življenju hlepečo. Sedaj pa je postala bojazljiva in zaprta, nič je ni zanimalo razen knjig in znanosti. Rodila je sina in hčer, a obup je ni ostavil in tako se je zaključila ta perioda s samomorilnim poskusom. Potem pa se je odločilno spremenila. Pretirano pobožna ženska se je v nekoliko letih razvila v svobodomisleca, celo v fanatičnega ateista. Za ubogega Besanta ni mogla biti majhna preizkušnja, ko je nekega dne bral v uglednem angleškem časopisju brezbožni prvi članek svoje žene: »O božanstvu Kristusovem, napisala pa-storjeva žena.« S tem je storila prvi korak do osvoboditve in je ni bilo več zadržati. Tiste čase je razsajal v malem angleškem mestu, kjer je pastiroval njen mož, legar, in Besantova se je žrtvovala do skrajnosti za bolnike. Službe božje, ki je rabila njej nasprotni veri, oa ni mogla obiskovati, ni ji dopuščal fanatizem, ki ga je bila zmožna ta ženska. Rajši je žrtvovala dom in eksistenco, neljubljenega moža in svoja otroka. V ostalem si je življenje tudi tukaj dovolilo ponovitev, kajti njena prednica Bla-vacka je doživela nekaj podobnega, čeprav v malo bolj drastični meri. Znana je njena prva ljubezenska noč. Ne da bi imela najmanjši pojem o tem. kaj jo čaka, je bila predana svojemu možu, ruskemu častniku, in v tej situaciji pa v svojem strahu si ni znala drugače pomagati, nesro da ga je parkrat udarila po glavi, da je obležal nezavesten, nakar jo je pobrisala. Sv. pismo za 6,300.000 Din! *** i i um*- ~ Vi'- j^je^v*«* •gSSSSSSfiŠ >> ^ a*«^ & . .»K-jooii^ieet.^-vo«' W«O* : «9 Te dni je bil prodan v Londonu eden redkih izvodov nemške prestave sv. pisma, ki jo je natisnil Gutenberg, za ogromno vsoto 30 tisoč angleških funtov Konec korziških banditov Za razkošno življenje jim je seveda treba veLikih dohodkov. Še vedno pa vlada na Korziki stara miselnost, da razbojnik ni navaden tolovaj, ter da 6e mora pri svoji zločinski obrti držati neke morale ter ločiti koga sme in koga ne sme oropati. Te starodavne korziške tradicije se drže tudi moderni uskoki, ki se omejujejo na to, da svoje dohodke pobirajo izključno od onega razreda prebivalstva, ki jih imenujejo »pijavke«, kar pri njih pomeni industrial-ca n trgovca. Caviglioni, ki je tzterieval od hotelirjev v Guagno-le«= Bains davke, je bil prepričan, da pri tem pobira pravičen davek nad neupravičenim dobičkom trgovca. Tolovajska gospoda se ie 'z teh razlogov le redko spravila na turista in popotnika Znali so se celo ponašati kot pravi gentlemani z visokimi gosti, ki so jih često obiskali, kakor oni pravijo, v »zeleni palači«. 2e letošnje poletje je bila uprava znamenitega kopališča Guagno les Bains primorana ustaviti obrat, ker so bili vsi hoteli za rad izsiljevanja razbojnikov zaprti. Nihče ni hotel več tvegati svojega denarja v investicije, uit; v gozdove, ki so bili dosedaj največje bogastvo Korzike. Cel niz krvavih dogodkov je slednjič prisilil francosko vlado do tega da se je odločila, da z najskrajnejšim- sredstvi za-►re korziško mafiio Ministrski predsednik Laval je kot notranji minister izdal energične odredbe, da se obračuna z ban-ditizmom na Korziki in zdi se. da ie udarca zadnja ura razbojnikom. Caviglioni m Bartoli sta že pred nekaj dnevi dramatično končala svoje življenje. Caviglioni, ki je imel na vesti že celo vrsto umorov, je avgusta meseca v nekem velikem hotelu ▼ Ajacciu ustrelil hotelirja Guagna. ker ee mu je branil plačati tribut, ki mu ga je naložil na njegovo podjetje. Dolgo časa so bile poizvedbe orožnikov zaman. Tudi visoka nagrada ni privabila nobenega, ki bi izdal njegovo skrivališče. Slednjič 6e je pa le našel neki pa6tir, ki je imel s Caviglioni jem še neke neporavnane račune in i-zidail oKiastvom njegovo skrivališče. Bil je to trhel hrast v gorah. Ponoči je močan odred orožnikov obkolil razbojnika od vseh strani in ob zori se je podal k njemu častnik z dvema orožnikoma ter ga pozvail na predajo. Ko je Caviglioni opazil, da se mu bližajo orožniki, je takoj spoznal, da je 6edaj konec njegovega burnega življenja. Potegnil je samokres in skozi špranjo v drevesu pobil častnika in oba orožnika. Ostali zasledovalci so nato uperili na osameli panij strojme puške in ko so sledn-iič naskočili skrivališče z bajoneti. so našli slovitega razbojnika pre-luknjanega z neštevilnimi krogljami. Njegova smrt je med priprostim ljudstvom vzbudila obče pomilovanje. Bartoli je v prvih dnevih novembra padel kot žriev osebnega maščevanja. Jean Simonetti. mlad leani trgovec iz Bastiie, si je zgradil v svojih hostah v občini Polneča oglarsko kočico. Občina Patneca je bila v območju glasovi tega razbojnika Bartoli ja. ki je pozval tudi Simonettija, naj mu za svoje posestvo p'ača predpisani davek Mladi trgovec se njegovim zahtevam ni? odzval Razbojniku se je zdelo nemogoče, da H se mali trgovčič upal upreti njegovi vsemogočnosti in ko je nekega dne izvedel, da je Simonetti v svojem gozdu, ga je počakal s svojimi tovariši. Ko se je mož vračal, mu je nenadoma zaprl pot in ga še enkrat pozval, naj mu v najkrajšem času plača dolg, ker ga drugače čaika smrt. Simonetti se pa še vedno ni vdal. Ustavil je delo v svojem gozdu in odpustil delavce rekoč, naj 6e sedaj obrnejo za službo na Bartolija, ki je njih rojak in katerega večina izmed njih podpira. Vendar je pa v njegov, duši zrastel silen gnev na človeka, ki mu je uničil cves toče podjetje. Tudi Bartoli je gojil divjo jezo na Simonettija. Slednjič se je Simonetti odločil, da zadevo Likvidira, pa naj ga stane glavo. Podal se je v vas Paineco, glavni stan Bartolija ter ga povabil na kratek razgovor, da zadevo uredita. Od-mikala sta se v hudi debata vedno bolj od vasi in oboroženo Bartolijevo spremstvo ie pri tem malo zasta'lo. Tedaj mu je Simonetti povedal v obraz, da ga ima za norca ter da mu ne misli ničesar plačati. Ves besen je pograbil razbojnik svojo puško z rame in jo nameril na trgovca. Toda slednji je bil hitrejši. Še preden je Bartoli sprožil, je počil Simonetti j ev samokres in smrtno zadet se je razbojnik zgrudil na tla. Simonetti se je nato javil pri prvi orožniški postaji, kjer mu ni nihče_ verjel, da se mu je posrečilo samemu končati nevarnega razbojnika. Šele na večer, ko je bilo truplo agnoscirano, se je vest službeno potrdila. Caviglioni jeva in Bartoiijeva smrt je dala znak za obči napad na bendite. Francoske oblasti so pripeljale na otok oklop-ne avtomobile in cele polke vojaštva. Nad otokom je proglašen preki sod m nad njim krožijo vojna letala. Bojne ladje so za-stražile vse dohode z morja in uprle na otok 9voje topove. Nihče ne more zapu- stiti Korzike, ne da bti se legitimiral, ker oblasti že poznajo stare razbojniške trike, da pobegnejo v obrežna francoska mesta, dokler jim prede trda, ter se vrnejo. ka» dar se časi izboljšajo. Tako so ujeli te dni dva nevarna zločinca, ki 9ta hotela pobegniti v čolnu, preoblečena v ribiče. Odmetnika Borneo je zalotil vojaška oddelek v gorah in postavil okrog njega kordon, ki se je vedno bolj zoževal. Kakor divji tiger v džungli se je otepava] tolovaj zasledovalcev, toda obroč je bil vedno ožji in ožji Sledntjič je skočil iz zasede, tedaj je počila salva in njegovega divjega življenja je bilo konec. Od cele četvorice je ostal še samo krvoločni Spada, ki ima na vesti nič manj kot 13 umorov. Pred njim je trepetala vsa okolica, zlasti odkar je napovedal krvavo maščevanje vsem, ki so bili količkaj r zvezi z njegovo bivšo ljubico Marijo. Marija je bila pastirsko dete, je pa zaradi svoje rzredne lepote že 6 15 letom postala Spadova priležnica. Poleg ljubezenske idile je med njima cesto prišlo do divjih nastopov, dokler mu ni nekega dne Marija porinila nož med rebra. Nato ie pobegnila z drugim. Toda Spada je okreval in ji prisegel maščevanje. Nje ni mogel dobiti, zajel pa je rojenega brata ter mu rztaknil oko in odrezal jezik Kasneje sta mu padla v roke še brat in stric njenega novega prijatelja, ki jtih je ustrelil. Sedaj se skriva obkoljen od francoskih orožnikov viso« Vo v korziškem gorovju. Po gorah je že zaipadel sneg m tudi njegova usoda je zapečatena. Korziških razbojnikov torej ni več Tudi oni so se morali umakniti pred našo civilizacijo, ki nik/jer ne trpi anarhije m neredov. Mac Donaldov sin - državni podtajnik Maleolm Mac Donald, sin ministrskega predsednika, je bil imenovan za državnega podtajnik a v ministrstvu za dominijone 100.000 let stara riba V neki opekarni pri Inomostu je odkr3 neki delavec okamenele ostanke poldrug meter dolge ribe iz srednje ledene dobe, tedaj iz dobe pred kakšnimi 100.000 leti. Fosil so spravili v inomoškem geologičnem muzeju. Iz uredniškega koša Most. Neka višja upravna oblast zahteva od podrejenih uradov vsako leto med drugim natančna poročila o porabi raznega materiala, pisarniškega in podobnega-V nekem takšnem seznamu je višja inštan-ca opazila pomanjkljivosti glede uporabe zavitka žebljev Na svoje zadevno vprašanje je prejela naslednji lakonični odgovor: »So vsi zabiti.« Vsak dan ena »Zakaj ne stojiš ravno ? < »Noge so ravne, gospod polkovnik, samo hlače nočejo stati ravno!« C. Schmidl: 11 Mesto mrivih v Jukatanu Paraaa. »Zakaj niste pripeljali svojega prijatelja s seboj?« me je vprašala. »Katerega prijatelja?« sem se zavzel. »Uospoda Goldarja.« .Malo /e manjkalo, da nisem prišel v zadrego. Dickovega pravega poslanstva ji nisem hotel izdati, zakaj s tem bi bil gotovo 3X)Vzročil dolgo izpraševanje s strani radovedne družbe, Vznemirjenje za Violo in resno nevarnost za naš uspeli. Prav nič fantastična sa mi ni zdela misel, da so med to družbo tudi taki ljudje, ki se s tihotapci prav dobro poznajo. Zato sem se hitro odločil in dejal: Dick Golder prav za prav ni moj prijatelj, ampak le moj pomočnik. V družbo me spremlja malokdaj. Razen tega sem ga danes poslal v Tallahassee na vlado, da uredi neke formalnosti. Vrne se šale opolnoči. Kakor vidite, sploh ne bi bil mogel priti.« Zdelo se mi je, da sem dosegel svoj namen. O Dicku nisva več govorila. Navaden detektivski pomočnik se gospodični očividno ni zdel več nepogrešljiv za njeno imenitno družbo; da, kar vesela ja bila videti, ker ga nisem bil pripeljal s seboj.^ »Ali vam smem najprej razkazati našo hišo?« »Z veseljem si jo bom ogledal.« Tako govoreč sva stopila v hišo. Prvi dojeni, ki me je obšel že v ogromni, visoki veži, je bil: razkošje, nezaslišana, a tudi brezsmiselno razkošje. Nočem se dolgo ustavljati ob slikanju prostorov. Povsod je bik) isto, mešanica okusa in neokusnosti, sodobne ekspresijonistovske in kubistovske umetnosti in ponarejenih .starin. Poznavalca bi bila sredi te, vrhu vsega še dokaj zanemarjene kolobocije kap zadela ali pa bi bil počil od srnaha. Časih sem se moral krčevito boriti s seboj, da sem ostal resen, na primer takrat, ko sem pod Beethovnovo sliko zagledal gramofon, ki je stal gotovo kakih 1200 dolarjev, košat nestvor, do neverjetnosti preobložen z rezbarijami. I ris ga je takoj navila in cmokasti glas operetnega tenorja je nenaravno pojačen zarjovel prekrasni modni »tolkač«: »Moj John pleše biues kakor kenguruj«. S ponosnim obrazom, polnim pričakovanja, je Iris opazovala, kako vpliva name ta okolica. Napravil sem ji nekaj debelih 7.0-kIonov o tistih redkih rečeh, ki jih je bilo moči pohvaliti. Zasmajala se je. »Ali plešete?« me je vprašala. Sprijela sva se in nekajkrat preplesala prostor. Iris je smehljaje se obrnila obraz proti m sni in njene sinje oči so se potopile v moje. In zdajci nisem videl nič drugega več kakor čudovito pravilnost tega obraza in vabljivo žehtenje teh ustnic. Njeno vitko telo se je vzpognilo daleč nazaj in z nebrzdano strastjo je jela vračati moje žarke poljubi. Ko sva spet obstala pred Beethovno sliko zraven glasbenega nestvora, me je prešernost zapeljala, da sem se pošalil. »Ta Washingtonov portret je dober,« sem dajal in pokazalna »Joe pravi, da je Kolumb. Ali zanesljivo veste, da predstavlja Washingtona?« Skrbno sem si ogledal sliko. Potem sem rekel: »Priseči ne bi mogel, a mislil sem zaradi ovratnice. Take ovratnice so nosili tiste dni.« Videl sem, kako se je trudila, da bi razumela mojo logiko. Naposled je to opustila in se vrnila h gramofonu. »Ali vas vaši gostje ne bodo pogrešali?« sem vprašal. »Oh, saj res! Če hočete, pojdite v park.« je odgovorila in počasi zaprla gramofon. Opazil sem, da je bil pokrov gramofona ves zaprašen. Gospodinja Iris gotovo ni bila, življenjska umetnica tudi ne. Kaj je bila po tem takem? Lepa. očarujoče lepa ženska in sijajna športnica. To je bilo vse, veliko in malo obenem. Ko sam prišel do Viole, me je vsa dobra volja mahoma minila. Bilo mi je, kakor da jo bi bil že drugič izdal, in še nikoli mi ni bilo tako jasno, da je Viola mnogo lepša in dragocenejša od te plave, sinjeoke površnosti. James je pritekel in mi predstavil svojega očeta, krepkega, skrbno negovanega sivoglavca. Tudi Gommander Smith je bil tu in me je prisrčno pozdravili. Potem sem spoznal Jima Williamsa in še kak tucat nepomembnih gizdalinov tar celo vrsto ljubkih mladih dam, katerim sem moral krajšati čas. Slišal sem nova imena in videl nove obraze. Vrtna veselica se ni razlikovala od prireditev, s katerimi si bogati brezdelniki preganjajo dolgčas. Med visokimi grmi so bile urejene udobna lože, kjer so sedele manjše skupine ljudi pri čaju. Pogovor je bil skoraj povsod isti. Vse se je sukalo okoli športa in plesa. Povedati moram odkrito, da sem se dolgočasil. Nepojmljivo -mi je bilo, da se je mogla Viola v tej okolici dobro počutiti. A te-dajoi mi je prišel naproti Jamas Wellesley. Sklenil sem, da porabim priliko in poizkusim dognati, kako je z alkoholno zadevo. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 14. ob 15.; Kralj na Betajnovi. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. — Ob 20.: Dve nevesti. Izven. Znižane cene. Nedelja, 15. ob 15.: Vest. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Pritličje in prvo nadstropje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Dve nevesti. D. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 14.: Aida. Gostuje ga. Vilfan-Kun- čeva. Izven. Nedelja. 15. ob 15.: Madame Butterflv. Izven. Znižane cene. — Ob '20.: Viktorija !n njen huzar. Opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 16.: Zaprto MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 14.: Kralj na Betajnovi. Premijera. Nedelja, 15. ob 15.: Cirkuška princesa. — Ob 20.: MaTerling . Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek, 17.: Konec poti. B. Gostovanje članov ljubljanskega gledališča gg. Debevca -in Kralja. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER- Sobota. 14.: Preiskava. Premijera. Nedelja, 15.: Preiskava. Repriza. Kot prva dijaška predstava ee danes ob 15. uprizori v drami 'Kralj na Betajnovi« po globoko znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, pose-t pa jo lahko tudi ostalo občinstvo, ki ?e žrli posliižiti nizkih vstopnic. Zvečer ob 20. se bo vršila četrta uprizoritev privlačne Go-larjeve komedije /Dve nevesti«, ki je dose-dai napolnila že tri hiše in vzbudila obilo smeha in dobre volje med občinstvom. Cene so znižane. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo tretji obrok abonmana do 14. t. m. Nedelja v »peri. Ob lo. bodo peli po daljšem premoru Puceinijevo ^Madame Butter-?]y . Naslovno ulogo poje ga. Zlata Gjun-gjenac - Gavella. ki je nedavno ravno v tej o;>eri imela izreden uspeh v Bran in Zagrebu. Tudi pri nas je v tej partiji dosegla največje uspehe. Poleg nje nastopijo: gosp. Ba-novec po triletnem odmoru spet v ulogi Pin-kertona. dalje g. Janko (^harpless), ga. Ko-iiejeva (Suzuki) gg. Magolič, Mohorič, Sekula itd. Cene znižane. Zvečer se poje Abrahamova sijajna opereta »Viktorija in njen liti-'/nr . Kot ?Riquette - nastopi zopet gdč. An-t;i Kovačičeva. ki je pri svojem debutu v tej ulogi imela prav lep uspeh. Ostale partije kakor navadno. Cene znižane. Opozarjamo na nocojšnjo predstavo »Aiile«. pri kateri se predstavi našemu občinstvu tenorist gosp. Krsta Ivič. Naslovno ulogo bo pela ga. Zanka Vilfan - Kunčeva, pevka, ki je naši publiki v najboljšem spominu. V ostalih glavnih ulogali nastopijo naši dobro uveljavljeni člani ga. ThierrV - Kavčnikova ter gg. Primožič. Križaj, Zupan. Cene običajne. Mariborsko gledališče Kaj ho v nedeljo v gledališču? Za popoldansko predstavo ob 15. bo ognjevita in vesela Kalmanova opereta »Cirkuška princesa . zvečer pa se bo uprizorila zanimiva drama o smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa ;"MayerlLng« pri znižanih cenah. A!ii ste že naročnik ® slovenske ilustrovane te-dtasKe revije Mživ!jjenje in svet" ? Iz življenja na deželi GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. V nedeljo bomo imeli v našem S> kolskem domu lepo prosvetno prireditev. Ob pol 4. popoldne se bo igrala drama »Dva bregova«. Po igri prosta zabava kakor navadno. Bratje in sestre kakor tudi Sokolu naklonjeno občinstvo, udeležite 6e polnoštevilno. — Nedeljske volitve se pri nas še vedno živo obravnavajo. Mi smo z izidom v naši občini Trati prav zadovoljni. Niso pa, seveda, nasprotniki, ki jih je visoko število oddanih giasov, in to spričo silne nasprotne agitacije, kar poparilo. Bili so trdno prepričani, da ne bo dosti čez sto glasov ali pa še sto ne. a bilo jih je 257. Čast neustrašenim fantem in možem volilcem in njihovim voditeljem! SEVNICA. Gospa Erženova, vdova pred kratkim umrlega Antona Eržena, šolskega upravitelja v pokoju, je prejela od društva Učiteljska samopomoč v Ljubljani izplačano posmrtnino v znesku 12.700 Din. Kljub zapori pri denarnih zavodih je Samopomoč v kratkem času izplačala omenjeno vsoto. — G. dr. Klemenčič, odvetnic v Sevnici je darova! Sokolu 700 Din. Najlepša hvala! — V starosti 85 let je preminila v nedeljo zvečer v Sevnici ga. Dereanijeva. Na zadnji poti, v torek popoldne, jo je spremilo mnogo občinstva in gasilci z godbo na čelu. Njen soprog je bil ustanovni član sevniškega gasilnega društva. ZAGORJE. Sokolski oder vprizori drevi ob pol 20. uri komedijo »Trije vaški svetmiki« v režiji br. Kalana. Komedija je v Ljubljani in na deželi žela velik uspeh. — Komunikacijski most TPD v Toplicah so začeli te dni tlakovati z velikimi granit-nmi kockami; zaradi bolišega kontakta jih bodo oblili z asfaltom. Most bo predvidoma izročen prometu sredi decembra. Cestni odbor pa naprošamo, da sproti odstrani blato, ki se sedaj nabira v območju vsega mosta, da tvori neprehodno močvirje. KRŠKO OB SAVI. Pariški »Figaro« je nedavno pisal: »Poleg svoje narodne preteklosti poznajo dandanes Jugoslovani najbolje francosko zgodovino. Poleg svojh narodnih pisateljev čitajo zlasti francoske pisce in poleg svoje rodne domovine najgloblje ljubijo Francijo. Upati smemo, da bo francosko ljudstvo pomagalo Jugo.slo-venom, da postanejo tudi oni velik narod zdaj, ko so združeni v svoji narodni državi.« Temu lepemu namenu služi tuli igrokaz »Trosila bom rože«- po slavnem .francoskem filmu v petih slikah (Pierre L' Ermitte),. ki ga priredi v nedeljo 15. t. m. ob 15. Prosvetno društvo v Krškem v svoji dvorani. Lepo vabljeni vsi, »-udi sosedje iz Rajhenburga, Vidma in Leskovca, da se navzamemo duha velikega francoskega naroda! GORNJI GRAD V nedeljo 15. t. m. bo v eitalniški dvorani prenvera mladinske veseloigre »Kralj Brkolin«, katero je spisal prosvetar Sokola v Gornjem gradu. Pri-četek ob 16. Po igri ho ob 19. v Trobejevi gostilni družahni »Martinov večer«. GORNJA RADGONA. Ker bo letos Leopeldovo na nedeljo, bo velik živinski in kramarski sejem naslednjega dne a7 ponedeljek 16. t. m. LJUTOMER. Dne U. t. m. je umrl po krajši bolezni g. Janko Erjavec, posestnik in bivši notarski uradnik. Dosegel je starost 68 let. Bil je mnogo let poročen z vdo vo znanega ljutomerskega narodnega delavca Gomilška. V svoji oporoki se je tudi spomnil našega Sokola. Blag mu spomini—članici našega Sokola ge. Matildi Slavičevi se je pri telovadbi pripetila huda nesreča. Pri raznožki čez konja se je z eno nogo zataknila ter padla tako nesrečno, da si je zlomila obe kosti leve pod-leh fci. Odpravili so jo v ormoško bolnico-—- Sokol priredi v nedeljo 15. t. m. pri-jeno Martinovo tombolo z lepimi doki, dramski odsek pa pripravlja Ne- ile^tii otKjrebnl tavo-d Občina Ljubljana t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, predobra mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa IVANA PIRNAT soproga trgovskega potnika v petek, dne 13. t. m. po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, bogu-vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 15. novembra t. I. ob % 4. uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. novembra 1931. ALOJZIJ PIRNAT, soprog — OLGA, hči — FRIDERIK, MILAN, sinova — FRID. MIKLIIV, zet — OLGA in FRIDA, vnukinji, in ostali sorodniki 13988 3troyevo burko »Utopljenca«, s katero otvori letošnjo dramsko sezono. — Pretekli teden smo pokopali g. Zidariča Franca, ki jc umrl 49 let star, in preužitkarja g. Sagaja Alojzija s Krapja, očeta župni» ka v Breznem in žc pokojnega sokolskega delavca Franca Sagaija. DRAVOGRAD. Obrtno društvo za srez Dravograd vabi na svoje zborovanje, ki bo v nedeljo 15. t m. ob 15. uri v dvorani g. Pernata v Dravogradu-Meži. Na zborovanju pod vodstvom društvenega predsednika Kaca se bodo obravnavala najvažnejša stanovska in gospodarska vprašanja, tako umazana konkurenca, šuišmarstvo. določbe novega obrtnega za* kona itd. Opozarjamo v prvi vrsti oblačilno stroko, ki najbolj trpi na brezposelnosti, dalje kovače, sedlarje, kolarje in vse one. ki jim grozi propast zaradi moderne tehnike. Obrtnik naj se zaveda, da je skrajno potrebno poiskati sredstva in na- Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo na šentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje .ie postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. stopiti najodločneje, da najdemo izhod iz obupnega položaja. Tovariši iz s reza Dravograd in Slovenjgradec na delo, nihče naij ne zamudi tega tako nujno potrebnega obrtniškega zborovanja! SOKOL Velika sokolska slavnost v Sarajevu Letošnji 1. december t. 1. bo važen datum v zgodovini Sokoistva v Sarajevu. Vršilo 6e bo slavnostno razvitje prapora. Slavnost se bo vršila v Narodnem gledališču. Zastavi bo kumoval podžupan dr. Dušan Jeftarovič. Zvečer bo v gledališču slavnostna akademija. Manica Romanova: Krst Jugovieev. Narodna igra v treh dejanjih s posebnim ozi-rom na Sokolstvo. V Ljubljani 1931. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. Str. 72. Cena 8 Din. Krepak nacionalni duh veje iz živahno razgibanega dejanja, ki ga je priznana pisateljica spretno in učinkovito nanizala v pestrih prizorih vse od početka do konca. Govorica je zajeta iz domače besedne zakladnice, navmes je dovolj pristnega dovtipa Igralec ima ves čas priliko, da lahko učinkovito uveljavlja svoje zmožnosti v besedi in igri, gledalca pa poleg razvedrila in zabave prevzema navdušujoč poudarek nacionalne tendence, ki igro nosi do efektnega zaključka. Manici Komanovi je to najnovejše delo povsem uspelo, uprizorjeno pa bo učinkovalo še bolj. Mislim, da bodo igro uprizorili vsi naši (posebno sokolski) gledališki odri. Obetajo se jim odlični moralni uspehi. Drobiž o vsesokolskem zletu v Pragi. Polagoma 6e pričenjajo kazati ogromni obrisi vsesokolskega zieta. Pozimi 1932 se bodo vršile zletne smučarske tekme za prvenstvo ČOS in Zveze slovanskega Sokoistva. ki se jih bodo udeležili člani vseh sokolskih udruženj. S pripravami je bilo poverjeno društvo Poprad v Podtatranski župi. Tekme se bodo vršile v mogočnem tatranskem pogorju v Štrbskem Plesu od 3. do 6. marca prihodnjega leta. Prvi dan bo tekma na 50 km, drugi dan članice na 8 km, tretji dan člani na 18 km in četrti dan skoki. Pričenjajo 6e tudi že dela na telovadišču. Razpisan je bil konkurz za tesarske tvrdke, dela še niso oddana. V propagandne namene so bili v večje države že razposlani prvi reklamni letaki, na merava pa 6e izdati do 300.000 zložljivih propagandnih zvezkov v petih svetovnih jezikih, ki bodo na razpolago povsod ter med drugim tudi v vozovih družbe \Vag-gon Lits in svetovne potov, pisarne Cook. Veliko zanimanje za Sokolstvo na Japonskem. Poročali smo že, kako se je s filmi o vsesokolskih zletih vzbudilo zadnje čase veliko zanimanje za telovadbo v splošnem in za Sokolstvo še posebej na Japonskem. Ko je nedavno obiskal slavni danski gimnast N. Bukh Japonsko in pokazal uspehe svoje šole, so sicer Japonci priznali marsikaj, poudarili pa so. da manj« ka danski telovadbi sokolske duše. Zato je tudi zanimanje za sokolski sistem m misefaost vedno večja v deželi vzhajajočega solnca in tudi na vsesokolski zlet v Pragi se pripravlja lepo število tamkajšnjih strokovnjakov. Izdali so celo propagandno dopisnico za Prago. Rekli smo, da se pred naročilom kakršnihkoli tiskovin obrnite na nas, fttij s rJjetHj ierrio kako bi tiskali, da si prihranite prevelike nabavne stroske in da dobite lep izdelek. Čemu pa naj Vam svetujemo Zaradi tega: ker imamo prvovrstne strokovnjake, ki vedo svetovati; ker imamo sotrudnike-umetnike, ki bodo sodelovali, da bo izdelek res lep; ker imamo vsa sredstva, da to, kar Vam svetujemo, tudi lahko izvedemo 1 c< Vel i*n lis x6 Telefon 21-32 ^ene mo/tm oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsake beseda /.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro i— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, ja plačati Se pristojbino 2,— Din. Pri-stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poitni hranilnici r Ljubljani 11M1 — ■ Telefon Hevilka 2492. 3492 •Vas/ove malih oglasov dobite takoj po izidu Usta v podružnicah mJutra' o ttfonfcefii, r €e/)u, v tVorem mestu, v VSrbovljah in Ha &mB*nicah, ki sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. t££!3EE& Natakarico inteligentno in prikupljive zunanjosti, sprejmem. Naslov pove ogli^ji oddelek »Jutra«. .33104-1 2 slikarska in plesk. pomočnika sprejme Bokal v Medvodah. 3:109-5-1 Manutakturisiu ponolnega strokovnjaka — dobrega prodajalca in izložbenega aranžerja z dobrimi referencami, pošte-nega in zanesljivega sprejmem pod ugodnimi pogoji v večjo manufakturno trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«- pod šifro »Zanesljiv 25—30«. 53094-1 Trgovski pomočnik Špecerijske stroke, dober prodajalec, ki zna s stran kami občevati, prikupljive zunanjosti, vojaščine prost d) 25 let- star, ki ima šoferski izpit, dobi službo. Rcflektira se 1« na boljšo mog — lahko začetnik. Ponudbe do 20. t. m. na ol'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Energičen«. 53078-1 Trgovska Lša z rrč stanovanji, na periferiji Ljubljane naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53107-20 Prostore za skladišče a.li manjšo tovarno, z garažo takoj oddam. Prostore razkaže lastnik kavarne »Viadukt« Ljubljana, šmartinska cesta št. 24. 52808-20 Gozdne parcele na Rožniku ugodno naprodaj. Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52027-20 Prodajalka dobro verzirana v špecerij «ki, modni in galanterijski stroki, želi mesta v Ljubljani, event. na deželi Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »S kavcijo«. 52817-2 Gospoda vp-ziranega v elektrotehnični stroki, sprejmem v trgovino te stroke, kot pomožno moč pri prodaji. Ponudbe z navedbo plače na j se blagovolijo poslati ■po-.l šifro ^Elektrika« na oglasni oddelek »Jutra«. 53074-1 Igralca (ko) na klavir »prejm-em takoj za restavracijo v Ljubljani. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 53051-1 Učenca 7 dobrimi spričevali in poštenih staršev, sprejme takoj v mešano trgovino J. B' ranic. Majšperg. 52867-1 Fksum in provizijo nudimo potnikom ta obisk privatnih strank ».a Ljubljano in okolico ret vso dravsko banovino za ma-mifikturno blaso. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 52692-5 t C » * ' i * J* ' -rt i ri « M Cliblii > Šivilja gre po nizki ceni šivat na d»m. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 53097-3 CAMERNTKO 'A šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jueo - Auto) telefon 2236 Prva oblast. koncesijoaLrana Prospekt 15 zastonj — pi Site ponj! 251 Nemško konverzacjjo in pouk daje izobražena gospa po 12 Din od ure. Poljanska ce-s-a št. 1311. levo. 53150-4 Kodi* Radio-aparat enoeevni, kompleten, poceni proda [le.rzmanskv, Ljubljana, Večna pot. 21. 53106-9 Akumulator -i V. in 60 V., anodo. čisto novo za 350 Din prodam v Gerbičevi ulici 6 — mestna hiša. 53174-9 iHUsila- Avto »Puch« tir>© Vili, sestavne dele, kot n. pr. cilindre, hladilnike, v en t Je itd. kupim. Cenj. ponod-be na Celjsko auto in strojno delavnico v Celju. Ljubljanska cesta 5306640 Dvonadstropno hišo blizu kolodvora na Aleksandrovi cesti v Mariboru prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53189-20 KopiUrt RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. 2—3000 Din nagrade dobi takoj tisti, ki pre skrbi knjigovodinji in ko-respoudentinji tujih jezikov, z Ipsno prakso, pisarniško mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mesto kjerkoli«. Reprezentativen vsestransko trg. naobražen trgovec, inteligenten in družabno uglajen, do sedaj samostojen tovarniški podjetnik in trgovec, vešč vseh pisarniških in denarnih poslov, prosi za primerno nameščenje, kjer bi se lahko udejstvoval na odiovornem mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udejstvova-nje na odgovornem mestu« 52106-2 Maserka z večletno prakso, za kozmetično masažo in masažo za bolnike, za dame in gospode, gre na dom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maserka«. 53004-2 6000 Din rabim kot. kavcijo za nastop službe. — Tistemu, _ ki mi proti dvojnemu jamstvu posodi. da.m visoke obresti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba«. 5315-3-16 tl'4 Boljša gospodična ki bi poučevala tudi nemščino, gre k otrokom. — Event. sprejme tudi mesto sobarice ali natakarice. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53018-2 Hotelska kuharica perfektna, išče službo v boijši restavraciji ali privatno. Nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53065-2 Šafar išče mesto šafarja, kletarja, hišnika, nočnega čuvaja, sluge ali kaj sličnega. Dopise pod šifro »Takoj« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 53064-2 Vrtnar star 31 let, oženjen, z devetletno prakso v vrtu, posebno verziran v gojenju zelenjavi, cjober lovec in čebe.lar. išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53083-2 Kuharica ki opravlja tudi druga hišna dela, zmožna slov., hrvatskega, italijanskega io nemškega jezika, želi službo k manjši družini. Natopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53091-2 Pletilja išče slo/.bo za takoj — najraje z vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5298S-2 Kuharica 3Tednjih let. z večletnimi spričevali, želi za takoj mesto v Ljubljani ali izven. Zmožna tudi sarno-tojne^a gospodinjstva. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52896-2 Trgovec, inteligenten, energičen, donet organizator, kalkulator, prodajalec, s popolnim obvladanjem slov. in nemškega jeeika ter zadostnim znanjem srbo^irv., proai za primerno nameščenje kot vodja večje filiale a-H poslovodja v vsestransko pomoč gc*^. Sefn. Cenj. dopise prosi aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Reprezentativen inteligenten trgovec«. 52105-2 Edgar Rice Burroughs; Tarzan, kralj džungle Med delom sta se previdno ozirala na vse strani. Nekajkrat sta videla, kako je nastal med opicami poplah in beg, na katerem so se z grozo ozirale proti bližnjemu grebenu. Očividno so bežale pred nečim strašnim, kar je bilo skrito v tisti smeri. Le kaj je »>ik>? Boljše dekle išče mesto sobarice ali kot pomoč v kuhinji. Naslov v oglasnem oddejku »Jutra« 531.18-2 Fige dalmatinske — prvovrstne razpošiljam z dostavo na dom 5 kg 45 Din — ter figino marmelado 5 kg za 65 Din po povzetju. Za večje količine znaten popust. Petar Vr-salovič, p. Selca na otoku Braču. 52726-6 Volovsko meso I. vrste se bo prodajalo od sobote naprej po Di.n !10 in 12 kg. Prašičje sveže stegno, pleče in kare po 16 Din. Vsako soboto sveži mladi prašički (pujski). Franc Ocvirk, mesar in prekajevalec. Šolski dre. vored. 53048-6 1000 m starih cevi v premeru 40—45 mm, v dobrem stanju, v dolžini 6 _m, ugodno prodam. Debelina stene 5 mm. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 52962-6 Razna trg. oprava ngodno naprodaj. Vprašati pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska c. 2. 52863-6 Kurje perje nečohano, suho blago po 8 Din kg. Najmanjši odjem 15 kg. Pri večjem odjemu ceneje. Viljem Abt, Maribor. 52760-6 Božična drevesca smreke in jelke, vagonske pošiljke proda B. Matko. Šv. Peter v Savinjski dolini. 53116-6 Moški kožuh podložen z ruskimi volkovi, poceni naprodaj v Mariboru, Krekova ulica 18. pritličje. 52956-13 Nov smoking s svileno podlogo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53139-13 %ufxirn Kostanjevih dreves (divji kostanj) nekaj 5—10 let starih kupi Jakob Kovač, Rakek. 5300S-7 Vsakovrstno zlato po najvišjih cenah kupuje F. Čuden, Ljubljana. Prešernova ulica 1. 327/7 Staro damsko uro zlato, ki se je nosila nekoč za pasom, kupim. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ura«. 53142-7 Lutzovo peč rabljeno kupi »Preporod«, Arena Narodnega doma. 53149-7 Avto-plašče nerabne, do 10 kg težine komad kupujem. Dopise na oglas, oddelek ^Jutra* pod »Avtogume«. 53156-7 'Prehrano- Par ali več otrok dobro oskrbo sprejme Prelog, Domžale štev. 28. 53015-14 priporoča za MIKLAVŽA bogato zalogo bonbonjer, čokoladnih punčk, muck itd., posebno pa izvrstno čajno pecivo in razne druge slaščice lastnega izdelka po najnižjih cenah. 13894 -Pelicon Gostilno na račun oddani osebi, ki bi mogla pri prevzemu plačati prevzeto blago. Ponudbe pod ■V sredini Ljubljane« na ogla-itti oddelek »Jutra«. 53052-19 Dva otroka sprejmem oa rejo. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro oskrbovan«. 53020-14 Otroka vzamem v vso oskrbo. Ce-po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku >.Tutra« 521.11-.14 Domačo hrano okusno po 12 Din dnevno nudim v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53166-14 Valjčni mlin na vodni pogon, blizu postaje, najmoderneje urejen dam v najem. — Prednost imajo reflektanti z večjim kapitalom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V najem«. 53079-17 Prcmetno gostilno vzamem takoj v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Imam kavcijo«. 53137-17 10.000 kg repe ima naprodaj graščina Za-puže, pošta Mirna. 53103-33 Lep kompleks gozda v izmeri 30 ha, z mešanim lesom, večinoma smre-kovina, poceni naprodaj. Natančna pojasnila daje lastnica, katere naslov pove oglasna oddelek Jutra. 52985-15 Trgovski lokal na Miklošičevi cesti se odda za takoj ali pa s 1. februarjem 1932 v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52764-19 Gostilno in mesarijo z 2 orali posestva prodam za 130.000 Din, ali zame-njam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52176-19 2 lokala na dvorišču v Ljubljani takoj oddani v najem za mirno obrt ali pisarno. Frančiškanska ul. št. a 53110-19 Lokal na prometni vogalni točki za pisarno ali trgovino takoj odda Nasl. D. Rovšek. Kolodvorska ulica št. 35. 53129-19 Gostilno dobro idočo, na Gorenjskem takoj oddam. Potrebno SOOO Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gorenisko«. 53162-19 Komfortno stanovanje 2—3 sob, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovka«. 53121-21 a Lokal primeren za vsako obrt, takoj poceni odda Plečko, Maribor, Frankopanova ul. št. iL 53187-19 oddajo Stanovanje sob, kuhinje in pritiklin, suho in solnčno takoj oddam v Zg. Šiški, Kosovo polje št. 193. 53092-21 Stanovanje 3 parketiranih sob oddam .na Kodeljevem, Povše-tova št. 39/9. 53033-21 Dva dijaka sprejmem takoj v popolno oskrbo po 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53102-22 Diro lahko, na peresih, za enega konja, dobro ohTanjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju-tra« pod šifro »Dira«. 53088-7 Odtisno prešo (Umdrmkipresse) na valjke. rabljeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Um-druckpresse«. 52859-7 Več števcev ■MA Voltov, izmenični tok 3. 5, 10 Amp.. rabljene ali nove kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »110«. 52977-7 Kavarniški porcelan kupim. Naslov pove oslas. oddelek »Jutra«. 52501-7 Preprostega dijaka po zmerni ceni sprejmem k sedmošolfu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53124-22 Trgovino z usnjeni in čevljarskimi potrebščinami — na debelo in na drobno — re-nomirano, čez 40 let staro, protokolirano tvrdko, na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, zaradi bolezni z vsem inventarjem vred prodam. Trgovina je v lastni hiši imetnika firme. Kupnino je plačati v gotovini, ali z vložno knjižico sigurnega denarnega zavoda. Le na. pismena vprašanja daje informacije tvrdka I. Seu-nig v Ljubljani, Stari trg št. 7. 53099-19 Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju v centru mesta takoj prodam. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« -od »Izvanredno dobra«. 53071-19 3-S3bno stanova je z vsemi pritiklinami na Miklošičevi cesti se odda v najem s 1. februarjem 1932. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 52765-21 Dvosoh. stanovanje parketirano. s kuhinjo in vsemi pritiklinami, v visokem pritličju oddam za 600 Din. -\aslov v oglas, oddelku »Jutra«. 531.19-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo poceni oddam s 1. decembrom v Rožni dolini, cesta II/7. 53127-21 Gostilno in trgovino s trafiko, 2 orali zemlje, inventarjem, konji in vozovi. v mariborski okolici nrodam za 170.000 Din. P-inndbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Ugodna priložnost«. 53082-19 Trgovina z manufak^uraTn blagom, v večjem mestu dravske banovine ugodno naprodaj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča«. 52975-19 Za stanovanje ali pisarno v T. nadstr., z lepo opravo 2 parketirani sobi, kuhinjo in drvarnico odda s februarjem D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35/1. 53128-21 Trisob. stanovanje takoj oddam v Posavskega ulici št. 9 (za Stadionom). 53169-21 UaiHMmja. iscejo F.nosob. stanovanje z vsemi pritiklinami iščem Ponudbe na. o™las. oddelek »Jutra« pod "»400—500«. 53054-31/a Stanovanje sobo in kuhinje iščem v bližini igrišča S. K. Ilirije Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Ilirija«. 53041-31/a Stanovanje 3—4 sob (eno za uporabo delavnice) iščem za. stalno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Triglav«. 53012-21/a Stanovanje eno- ali dvosobno, po možnosti s kopalnico, išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »December 1«. 53133-21'a oddajo Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, yar-ke-tom in elektriko, oddam s '1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53034-23 Mesečno sobo lepo in svetlo, opremljeno, z elektriko ter postnim vhodom oddam takoj ali s 1. decembrom mirnemu solidnemu gospodu. — Naslov- v oglasnem oddelku »Jutra«. 53108-23 1 ali 3 gospode sprejmem na stanovanje v Trnovem, Mivka štev. 28. 53096-23 Prazno sobo svetlo, solnčno, parketirano, z električno razsvetljavo, posebnim vhodom in kopalnico oddam mirni stranki v novi vili v bližini strojnih tovarn in li-v vam. — Istotam naprodaj veliko stensko ogledalo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53039-23 Lepo sobo oddam solidnemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53151-23 Lepo sobo s posebnim vhodom takoj odda Pristou, Stari trg št. 30/1. 53163-23 Elegantno sobo takoj oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53168-23 Opremljeno sobo 9 posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam tnkoj ali pozneje v Spodnji Šiški, Kam.niška 22. 53175-23 Lepo sobo oddam gospodu v mirnem in tihem krajn na Gruberjevem nabrežju št. 16. 53095-23 Tri fante sprejmem na stanovanje in hrano. Pojasnila daje gostilna Martine v Zsrornji Šiški. 53109-23 Sobo s hrano ali brez oddam gospodični v Zalokarjevi ulici 11. 52732-23 Prazno sobo parketirano. zračno in su ho, z električno razsvetljavo, po zmerni ceni takoj oddam za Bežigradom v vili Zvonka, Podmilšča kova 7/L 52875-23 Sostanovalko sprejmem v čedno oprem ljeno sobo s posebnim vho dom in eie^ir. razsvetljavo, v centru mesta. Več po dogovoru. Naslov pove ogla »ni oddelek »Ju!- i«. 52386-23 Opremljeno sobo oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51980-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in kopalnico oddam za 350 Din v Linhartovi ulici št. 20. 53115-23 Mladenič čedno zunanjosti, se želi spoznati z mlado gospodično. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pravega sem dobila«. 53098-24 Dve natakarici zgovorni in simpatič.ni — kavcije zmožni, v starosti 20—35 let, iščem za gostilno na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« lH>d šifro »Rudnik«. 53086-25 IZJIlullL Sostanovalca s hrano sprejmem v Flo-rijauski ulici štev. 19/11. 53147-23 Harmonij tvrdke Hofmann-Czemi, z 9 registri, prav dobro ohranjen, ugodno proda ali zamenja za pianino Franc Skoda y Krškem. 53080-36 Sostanovalca takoj sprejmem v lepo in čisto sobo z elektriko, s hrano za 150 Din tedensko. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta. 53143-23 Opremljeno sobo lepo in veliko, deljeno s stekleno steno v dva prostora, med seboj vezana, oddam eni ali dvema solidnima in snažnima gospodičnama, srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53134-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 53157-23 Separirano sobo lepo, za dve osebi, z vso oskrbo ali brez oddam s 15. novembrom ali 1. decembrom v žitnikovi ulici štev. 17, pritličje (cesta v Rožno dolino). 55100-23 Elegantno sobo 1 ali 2 osebama odd a m na Mestnem trgu št 5/11. 53057-23 Sostanovalca sprejmem takoj v sobo s posebnim vhodom, v Idrijski ulici št. 6. 53005-23 Sobo za 2 osebi lepo in svetlo, parketirano, s posebnim vhodom in majhno sobico oddam takoj ali pozneje na Miklošičevi cesti 4/II. 52980-23 Na Martinovo nedeljo vsi na plesno veselico v gostilno »Dalmacija« (vul-go pri Anžoku), kjer se bo dobil na ražnju pečen prašiček in tudi martino-va goska; vse to pa se bo zalivalo 9 pristno dalmatinsko kapljico, ki je lastni proizvod. — Za obilno udeležbo se priporoča Ivan in Danica Lasan. 53038-18 Elegantno damo ki je izstopila v Rušah iz vlaka v sredo, 11. t. m. in izmenjala nem pozdrav z gospodom, vljudno prosim, ako znanje mogoče — pod »Tujec-inženjer« na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 53081-24 »Zidani most« Dvigni pismo. — Pozdrav! 53085-24 Drž. uradnica srednjih let, želi vsled pomanjkanja znanstva resnega znanja z drž. uradnikom. Vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sorodna duša«. 52968-24 Dve uradnici mladi, neodvisni, želita dopisovati z dvema inteligentnima gospodoma, v starosti 30—10 let, v svr-ho kratkega časa. Cenjene dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Milica in Zora«. 53087-24 Prvovrsten gramofon 3 ca 40 ploščami ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Koncertni«. 530t27-26 Hromat. harmoniko in kovčeg - gramofon radi od potovanja proda Jane, Bohoričeva 9. 53173-26 Volčjaka priznano lepega, i zbornega čuvaja prodam v Prisojni ulici 3/3a. 53090-27 Psa volčjaka mladega, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53141-27 Belomodra papigica (VVellensittich) je ušla pred pošto. Najditelj naj jo proti nagradi vrne na Aleksandrovi cesti št. 2/III 53159-28 Prav! svileni pinč zelo lep, eno leto star, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53160-27 Pisalni stroj znamke »Ideal«, v brezhibnem stanju naprodaj za 1200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53101-29 Vsakovrstne vožnje prevzamem s parom konj in vozovi. Cene nizke! — Hlevi pri »Figovcu«, Dunajska cesta 13. 53024-37 Opremljeno sobo elegaJitmo, z vsem komfor-tom. s strogo separiranim vhodom, na Miklošičevi c. oddam s 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52974-23 Sostanovalca s 13. novembrom sprejme M. Korobov, Vidovdanska cesta l/I. 52948-23 Sobo z 2 posteljama vodovodom ter elektriko poceni oddam v vili. Na Kodeljevo št. 13 (nasproti Leonišču). 52885-23 Lepo sobo zelo mirno, v centru me-"ta oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 53126-23 Gospodična v težkem položaju, prosi starejšega gospoda usmiljenega srca za 1000 Din posojila, proti vrnitvi po dogovoru. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Upanje«. 53146-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vrwlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Trajno ondulacijo po so Din dela *alon Rosik. Ljubljana, Medvedova cesta 38. 53158-24 Ko, ko, ko! ŠP vdno hodim tja. Vas pa od nikoder ni. »Svide-53165-24 ročne in motorne 1385^ Pletilne stroie Navijalne stroie ( Spulmaschinen ) izdeluje v prvovrstni kakovosti G.F.Grosser, tovarna pletilnih strojev Markersdorf (Chenmitztal) zahtevajte ponudbe: i i parmene in sampanj-ske renete dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 13914 Peči na žagovino trpežne, najboljšega sistema. po zelo znižani ceni razpošiljam na osemdnevno poskušajo. V slučaju, da stranka ni zadovoljna s pečjo, vzamem isto nazaj in nosom vse transportne stroške sam. R. Jakelj, Slovenjgradec 52723-30 Preklic Podpisani javljam, da našem plačnik za nikogar, kdorkoli bi na moj raoim kakršnekoli dolgove in obveznosti napravil brez moje vednosti Ln mojega podpisa. Anton Repar, zidarski mojster, Dule št. 5 — Šmarje-Sap. 53130-31 Važno za trgovce! Stara, zdrava, dobro vpeljana trgovina kratkega in modnega blaga in manufakture, v centru mesta Maribora, s hišo vred zaradi smrtnega slučaja po zelo ugodnih pogojih NAPRODAJ, eventuelno tudi brez hiše. Ponudbe pod »Angesehene Firma« na ogl. oddel. »Jutra«. 13956 Radio Izvleček iz programov Sobota, 14. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč*, — 17: Salonski kvintet. — 18: žužember-ski uskoki. — 18.30: O kulturnem filmu. — 19.: Angleščina. — 19.30: Spoznavanje ma-nufakturnega blasa. — 20: Vzroki brezposelnosti. — 20.30: Violinski koncert gosp. Rupla. — 21.15: Samospevi gdč. Mezetove. — 21.45: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba- BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Vojaška godba iz Subotice. - 21.30: Poročila. — 22.30: Plošče. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Beograda. — PRAGA 18.25: Instrumenti orkestra. — 19.55: Mešan program. — 21: Godba na pihala. — 22.35: Zabaven program iz Moravske Ostrave. — BRNO 18.25: Klavirski koncert. — 19.55: Prenos iz Prace. — 21: Ples. — VARŠAVA 17.35: Koncert mladih talentov. — 18.30: Mladinski koncert. — 20.15: Orkestralen koncert. — 22.10: Klavir. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 13.45: Tauber na ploščah. — 16.50: Simfonični orkester. — 19.30: Prenos opere •?Faust« iz gledališča. — 23: Ples. — BERLIN 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.20: Mešan program. — Godba za ples. — K6NIGSBERG 16.15: Koncert na pihala. — 18.40: Komorna glasba. — 20: prenos iz Berlina. — MuHLACRER 17.05: Orkestralni koncert iz Frankfurta. — 19.45: Koncert za violino in orkester. — 21.56: Koncert operetne glasbe. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Orkestralen koncert. — .7.15: Lahka glasba. — 19: Zborovski koncert. _ 20.20: Mešan prosram. — 22: Lahka godba orkestra — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Operni večer, nato lahka glasba. Pravkar so izšle pri Tiskovni zadrugi Izbrane pesmi t Srečka Kosovela / redakciji kritika Antona Ocvirka -— Bogati izberi Kosovelovih pesmi je priključen izčrpni uvodni esej, ki razodeva pesnikovo življenje, osebnost in delo. 80 PRVORAZREDNIH KAMENOREZCEV lahko zaposlimo še v našem KAMENOLOMU JOŠANIČKA BANJA za izdelovanje GRANITNIH KOCK. Stanovanje in cenena prehrana sta zajamčena, kakor tudi pravilno izplačilo. — Akordno delo s 15dnevnim izplačilom. 13950 Javiti se v Beograda, Kralja Milana 2411 ali Upravi kamenoloma Jošanička Banja. Zahvala Ker nama ni mogoče posebej zahvaliti se vsem mno-gobrojnim prijateljem od blizu in daleč, ki so se naju spominjali povodom najine srebrne poroke, se tem potom kar najiskreneje zahvaljujeva vsem in vsakemu posebej. V Ljubljani, dne 13. novembra 1931. 13976 Matevž in Julija Krušič Ureiuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.