Mercator ^SILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV 16to XXI Ljubljana, februar 1984 št.: 2 35 let Mercatorja ^J^stitutivna seja KOS !v. es*ia Bleiiveis 4. zasedanje delavskega sveta SOZD Vesna. Bleiweis ^orclinacijski odbor ^Udikata v mandatu 1984—86 ’ L- Ljubljani se je 25. januarja letos, na svoji zadnji ki ’ Sestal koordinacijski odbor sindikata sozda Mer-^;0 j^r za mandatno obdobje 1982-84. Obenem je bila ^^^stitutivna seja novega, ki bo opravljal naloge v ^^itutivne seje so namenj marii formalnim zad »loj.’Pa vendar pri oceni te seje i HOj. * ~ pn očem Le seje e-% ijii110 rnimo nekaterih zadev, #toQM-v razpravah poudarili čl; ainacijskega odbora ot i ^ater V' Te zadeve so predvse j Pio Vsa Področja dela naj opredi kklbc> 'n° dela koordinacijske z do kod naj sežejo njegc Tink3n°Sti’ <^a d° njegovo di k0 ?vito in ga bo mogoče me: v^v^pretnimi rezultati in odlc ;kiu ^ prispevajo k uresniče' j 0 sprejetega lastnega i ®a. Programa kot skup 0'lozk razvojnih usmeril Člani so bili enotnega mnenja, da bo koordinacijski odbor sindikata moral več pozornosti nameniti neposrednim stikom z osnovnimi organizacijami in konferencami sindikata v temeljnih in delovnih organizacijah, da bodo morale biti nekatere aktualne zadeve s področja ekonomskega položaja delavca v sozdu agresivneje predstavljene v organih oziroma republiških odborih sindikata posameznih dejavnosti. Na področju uresničevanja in razvoja delegatskega sistema pa bo moral koordinacijski odbor posebno pozornost posvetiti delovanju tega sistema tako v samem sozdu kot delova- V tej številki y so^tike na ravni lf p^|^na merila za Uči..11* - njena moč in fe.: Nov^anle kmetov Podlog za str. 2 str. 3 str. 4 str. 4 kC'10 Predsednika Novi s‘ndikata sozda -Sposf>,K°S str. 5 c«lost.VodneSa sveta: za V priti«0 P°^obo sozda str. 6 Pott)'^1 dva zakona, skowl'0a,2ao?de str. 6 alnega Soli^n0SOZda: oskrba str-7 izgube v *Mo!^ str. 8 vJgosWaJa,:IzgubaP° Mero^sko str. 8 Očrtov ^ V Posavju: iz Soso^b,nata K^ko str. 9 abori50^ vesti: občni Jože Knavs, vnovič predsednik nju tega sistema navzven. Tudi področji družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora ne smeta biti izvzeti iz širšega delovanja. Delovni program oziroma njegovo uresničevanje sta po mnenju udeležencev razprave odvisna od zavzetosti za njegovo uresničevanje v temeljnih organizacijah. Gre za uresničevanje programa, ki se nanaša na področje razvoja in krepitve družbenega standarda. Dejstvo je, da prav na tem področju prevladujeta sebičnost in oportunizem. Koordinacijski odbor je sprejel temeljne usmeritve za delo v naslednjem mandatnem obdobju, konkreten delovni program pa bo oblikovan na prvi prihodnji seji. Temu programu bomo posvetili več pozornosti v eni od prihodnjih številk glasila. Več preberite na strani 5 Izgube 1983. pokrite solidarno Objektivni razlogi so pripeljali do izgub v Nanoso-vem tozdu Trgovina, Agrokombinatovem Vinogradništvu kleti in v Ogradu, so ugotovili delegati delavskega sveta. Večina delegatov pa se je strinjala z ugotovitvijo, da drobljenje sredstev, ki bodo ostala od prispevkov članic sozda za delo in razvoj Delovne skupnosti, ni smotrno. Direktorji organizacij, ki so v letu 1983 poslovale z izgubo, so delegatom predstavili sanacijske programe in pojasnili razloge za nastajanje izgube. To dolžnost so morali opraviti na podlagi samoupravnega sporazuma, s katerim so se članice sozda dogovorile, da bodo iz sredstev, namenjenih za občinske in republiški sklad skupnih rezerv nastalo izgubo pokrile v obliki nepovratnih sredstev. Vendar to šele na osnovi ocene oziroma ugotovitve delavskega sveta sozda, da so vzroki za izgube objektivni, sanacijski program pa sprejet. Predstavitve posameznih organizacij so pokazale, da vzroki za izgube v pretežni meri tiče izven moči njihovega delovanja. To je najbolj očitno v primeru Ormoškega Ograda, ki kljub optimalnim izkoristkom tehnologije in živega dela zaradi disparitete cen med vhodnimi surovinami (predvsem cene energije) in končnim izdelkom ne more nad vodo. Na oblikovanje oziroma določitev cen, kljub argumentom, ki jih celotna dejavnost opekarske industrije predstavlja pristojnim organom, namreč nanje ne more vplivati. Delavci Ograda ocenjujejo, da je razlog za rdeč poslovni rezultat izključno na strani oblikovanja cen, zato posebnega sanacijskega programa niti niso sestavljali. Na tisto, na kar pa lahko vplivajo sami, pa so odgovori v podatkih o produktivnosti, porabi energije na enoto proizvoda, osebnih dohodkih. Po tehnologiji in po učinkovitosti so na ravni tehnološko razvitih dežel. Več o tem v posebnem zapisu. Agrokombinatov tozd Vinogradništvo kleti prav tako pesti nesorazmerje med ceno proizvodov -vina, tišče jih investicije, in pa v zvezi s tem boleče pomanjkanje trajnih obratnih sredstev in hitro naraščanje obrestnih mer. Ob predstavitvi sanacijskega programa je bilo izrečenih nekaj gorkih tudi na račun izpada prodaje krških vin v maloprodaji sozda. Ta izpad naj bi odnesel kar 11.990.000 din dohodka oziroma razlike v ceni. Celotna izguba znaša 11.154.000 din. Pokrita bo iz sredstev lastnega rezervnega sklada, kreditom sklada skupnih rezerv občine Krško in s sredstvi, ki jih v ta namen združujejo članice sozda. Vendar je bolj kot finančna konstrukcija pokrivanja izgube zanimiva opredelitev iz sanacijskega programa, ki predvideva več ukrepov od povečanja cene vina do pridobivanja ugodnejših virov za pokrivanje vrednosti zalog, konverzije kreditov do intenzivnejše proizvodnje. V uresničevanju, predvsem finančnih ukrepov za uresničitev sanacijskega programa naj bi v znatni meri poleg poslovnih bank sodelovala tudi M-Interna banka. V Trgovini Rakek pa so vzroke za izgubo rezimirali v naslednje ugotovitve: povečanje obresti na obratna sredstva in neodplačani del investicijskih kreditov ter v zvezi s tem kratkoročno zadolževanje, pogoji gospodarjenja in pomanjkanje blaga. Te suhe ugotovitve je direktor temeljne organizacije nekoliko plastičneje povedal na samem zasedanju. Povezal jih je z okoljem, v katerem deluje temeljna organizacija in pa s tekočimi notranjimi ukrepi, ki že pomenijo uresničevanje sanacijskega programa. Ob tem je zlasti poudaril, da bo slej ko prej potrebno vsem organizacijam, ki se bodejo s problemi trajnega pomanjkanja obratnih sredstev zagotoviti njihov vir tudi iz sredstev, združenih na ravni sozda za investicije. Dokaj podobna ugotovitev izhaja tudi iz sanacijskega programa vinogradnikov. »Če bi realizirali ta del sanacijskih ukrepov, moramo nujno spremeniti poslovno politiko banke in menjati koncept namembnosti sredstev, ki jih združujemo za investicije,« je v razpravi dejal delegat Metod Škrjanec. »Sprememba koncepta združenih sredstev ni mogoča,« je na to ugotovitev pribil generalni direktor sozda. Na teh dveh ugotovitvah sloni tudi sprejet sklep delavskega sveta sozda: Nastale izgube so posledica objektivnih okoliščin, sprejemajo se sanacijski programi, vendar le v tistem delu, ki ne zahtevajo uresničevanja tistega dela, ki bi terjal spremembo namembnosti sredstev, združenih za investicije. Vsem trem organizacijam se pokrijejo izgube z združevanjem sredstev vseh članic sozda. Po zaključnem računu Delovne skupnosti za leto 1983 naj bi ta vrnila uporabnikom svojih storitev približno 4 milijone din, kar predstavlja približno enomesečno obveznost članic sozda. Dosedanja poraba teh sredstev za nakup počitniških objektov je pokazala, da iz teh sredstev že nastaja temeljni fond počitniških objektov sozda. »Zato bi kazalo s to prakso nadaljevati,« je menil namestnik generalnega direktorja sozda, Vukadin Nedeljkovič in predlagal, da se ta sredstva v celoti namenijo za nakup novih objektov na Cresu in v Bohinjski Bistrici. Ob tem pa ni pozabil, da bi morali težiti h koncentraciji teh objektov na približno istih lokacijah. Definitivnih odgovorov na predlog je bilo bolj malo. Za »ne« so se odločili v Trgoprometu, Mi-pu, Sadju zelenjavi in Jelši. Nekaj delegatov bo sporočilo, kaj o zadevi mislijo samoupravni organi v njihovih organizacijah, ostali pa so predlog sprejeli. In ob koncu najbrž ne bo nobeni od organizacij težko prispevati sredstev za delo Koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport. Njegovo delo je na očeh vsem, je perspektivno v smislu množične rekreacije, ki smo je, ali pa je šele bomo (vsaj nekateri) hudo potrebni. Papir nas duši. V začetku prihodnjega meseca bo minilo 35 let, odkar je bilo 4. marca 1949 ustanovljeno trgovsko podjetje Živila v Ljubljani za trgovino na debelo. Iz njega se je po združitvah, ki so se začele že leta 1962 najprej v ljubljanskem bazenu in ponovile nekako v treh valovih v letih 1970,1975 in 1977 ter se še vedno nadaljujejo, razvil današnji SOZD Mercator. V njem je zdaj združenih 82 ozdov z dejavnostmi kmetijstva, industrije, zunanje trgovine, trgovine na drobno, trgovine na debelo, gostinstva in turizma ter tehničnih in poslovnih storitev. Obletnico bomo zaznamovali pred praznikom dela z izdajo časopisa, v katerem bo vsak od skoraj 15 tisoč delavcev in 3000 združenih kmetov, kolikor jih je v sozdu, dobil pregled oziroma priročnik o Mercatorju. FEBRUAR ,84 2. STRAN Izhodišča za racionalizacijo sistema informiranja v ozdih Odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagando Objavljamo izhodišča odbora republiškega sveta ZSS za obveščanje in politično propagando, ki naj jih upoštevajo sindikalne organizacije in organi pri nadaljnji racionalizaciji sistema informiranja v ozdih. Priporočila sindikalnim organizacijam Razmišljanja in prizadevanja za raiconalizacijo sistema informiranja in komuniciranja v ozdih naj za izhodišče jemljejo večjo kakovost informacijsko-komunikacij-skih procesov in odnosov. Predloge za racionalizacijo - za uvajanje novih vsebin, sredstev in načinov, ukinjanje starih, predragih - je nujno utemeljiti na podlagi razčlembe stanja, pri čemer je vloga komisij za obveščanje pri občinskih svetih ZSS predvsem v tem, da zagotavljajo enoten vsebinski pristop in dajejo strokov-no-politično pomoč sindikalnim organizacijam in organizatorjem informiranja. Sindikalne organizacije v ozdih naj ob pobudah in razpravah za racionalizacijo sistema informiranja predvsem politično ocenijo stanje in ob upoštevanju naštetih izhodišč dajo pobude pristojnim samoupravnim organom za racionalizacijo sistema. Ti organi so predvsem odbori za informiranje oziroma njim utrezni organi in delavski sveti. Varčevanje z roto-papirjem je treba obravnavati v okviru celovitih kakovostnih izboljšav sistema informiranja in komuniciranja; enako velja za varčevanje pri materialnih stroških - treba je primerjati, kakšne učinke dosegamo z različnimi sredstvi in načini informiranja v primerjavi s stroški zanje. Prednost naj imajo tista sredstva in načini obveščanja, ki najbolj zagotavljajo dostopnost, razumljivost informacij ter povratne informacije. Zavedati se je treba, da je z zaostrenimi razmerami močno narasel pomen hitre ustne informacije. Veliko več pozornosti je treba namenjati obveščanju in komuniciranju v samih temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupno- stih tudi preko posrednega informiranja. Naloge, ki izhajajo iz uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja, so prav tako obvezen del prizadevanja za racionalizacijo sistema (uskladitev samoupravnih aktov, reorganizacija informacijskih služb). Vlogo glasil je treba obravnavati z vidika celotnega sistema - vsebinske izboljšave glasil so osnovna naloga. Ob tem je zmanjševanje materialnih stroškov mogoče dosegati tudi z uporabo cenejšega papirja, sodelovanjem s tiskarnami, ki ponujajo boljše pogoje, zmanjšanjem obsega glasil in prispevkov v glasilih in drugimi. Ob upoštevanju naštetih izhodišč je v vsakem okolju treba upo- števati konkretne razmere in P sebnosti. , j Podružbljanje. obveščanja a goročno tudi vpliva na racioi^ zacijo, zato je stališče sindikat^.; ustanavljanju odbrov za infot115 ranje še vedno aktualno. j Odbor bo na podlagi analize P vilnikov o informiranju v krat* ' sprejel opomnik za izdelavo P ^ » 1 -11 *• t y-v 1 fi r* o v« Ti 1 1 TO TT k/ . vilnikov o informiranju in na P® j lagi strokovnih predlogov dop -“O* ---------- X--_-- nil (spremenil, skrajšal) »terneiJ listo informacij« in jo kot mh malno, obvezno listo inform3' predlagal v uporabo v ozdih- Leto 1984 Oz sp Pc 35 let Vi Iti rj 1]< k< st Os pl pl KUMULATIVNI PROMET IN KUMULATIVNI PROMET NA ZAPOSLENEGA PO BLAGOVNICAH V SOZD MERCATOR 1982-1983 v 000 din Zap. Blagovnica št. 1. Trebnje 2. Ljubno 3. Hrastnik 4. Metlika 5. Idrija 6. Nakupovalni center Krško 7. Logatec 8. Vrhnika 9. Šentjernej 10. Cerknica 11. Ptuj 12. Krško 13. Ribnica 14. Lendava 15. Tržič 16. Ajdovščina 17. Lenart 18. Stari trg 19. Izola 20. Beograd 21. Čuprija 22. Sežana 23. Središče ob Dravi 24. Postojna 25. Novo mesto 26. Dom, Koper 27. Prod. center Idrija (od 21. 9. 83) 28. Jadro, Piran____________ Skupaj ______ Prodajni Kumulativni promet prostor v 1982 1983 nrr Indeks Zaposleni Indeks Kumulativni promet 1982 1983 na zaposlenega 1982 1983 205 56.618 82.475 146 11 10 91 5.147 8.247 503 61.420 105.398 172 12 13 108 5.118 8.107 1.997 197.245 294.123 149 37 38 103 5.331 7.741 225 54.250 79.754 147 11 11 100 4.932 7.250 1.998 207.694 266.554 128 42 37 86 4.945 7.204 3.197 305.491 430.174 141 71 66 93 4.302 6.518 204 43.646 58.563 134 9 9 100 4.849 6.507 289 38.892 55.936 144 9 9 100 4.321 6.215 353 181.489 248.226 137 42 40 95 4.321 6.205 3.179 132.009 167.889 127 41 30 73 3.219 5.586 2.227 342.617 532.679 155 100 96 96 3.426 5.549 800 113.066 149.311 132 29 28 97 3.898 5.332 1.233 150.116 197.994 132 36 37 103 4.169 5.351 2.028 165.629 224.761 136 41 43 105 4.039 5.227 1.132 124.035 164.925 133 34 32 94 3.648 5.154 761 111.137 132.562 119 30 26 87 3.704 5.098 1.833 165.698 228.401 138 46 45 98 3.602 5.075 256 24.221 30.242 125 7 6 86 3.460 5.040 300 32.905 49.211 150 10 10 100 3.291 4.921 5.928 684.153 880.272 129 182 180 99 3.759 4.890 4.170 265.920 509.174 191 100 107 107 2.659 4.758 736 98.230 129.377 132 30 28 93 3.274 4.621 665 89.712 123.342 137 28 27 96 3.204 4.568 1.000 104.112 121.455 117 33 27 82 3.155 4.498 924 177.768 237.781 134 57 53 91 3.118 4.486 609 73.146 106.797 146 28 •27 96 2.612 3.955 1 000 36.457 10 — - 3.645 638 30.595 35.188 115 18 13 72 1.699 2.707 38.390 4,031.814 5,679.021 141 1.094 1.058 97 3.685 5.367 Indeks 160 158 144 147 146 152 134 144 144 174 162 137 128 129 141 138 141 146 150' 130 179 141 143 143 144 151 159 146 KUMULATIVNI PROMET IN KUMULATIVNI PROMET NA ZAPOSLENEGA PO SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH SOZD MERCATOR V LETIH 1982-1983 v 000 din Zap. Samopostrežne trgov, št. 250-300 m2 Prodajni prostor v m2 Kumulativni promet 1982 1983 Indeks Zaposleni 1982 1983 Indeks Kumulativni promet na zaposlenega 1982 1983 Indeks 1. Bonifacija (Dolomiti) 290 78.728 105.067 133 13 12 92 6.056 8.755 145 2. Slape (Golovec) 284 96.712 126.911 131 16 16 100 6.044 7.931 131 3. Trg kom. Stan. 6 (Grmada) 294 84.305 109.354 128 14 14 100 6.093 7.811 128 4. Titova 351/a (Grmada) 250 89.964 117.782 131 16 16 100 5.622 7.361 131 5. Ul. bratov Babnik (Grmada) 288 61.024 87.680 144 13 12 92 4.694 7.306 156 6. Črnuče (Grmada) 250 48.925 67.128 137 10 10 100 4.892 6.712 137 7. Market Mura (Sloga) 252 61.533 74.681 121 13 14 108 4.733 5.334 113 8. Gorišnica (Izbira Panonija) 252 51.730 69.873 133 15 14 93 3.448 4.991 145 v 000 din Zap. Samopostrežne trgov, št. 300-500 m2 Prodajni prostor v m2 Kumulativni promet Indeks Zaposleni Indeks Kumulativni promet Indeks 1982 1983 1982 1983 na zaposlenega 1982 1983 1. Pod Naklom (Dolomiti) 301 72.177 111.632 155 14 14 100 5.155 7.974 155 2. Fužine (Golovec) 335 8.514 127.459 - 21 16 76 405 7.966 — 3. Posloval. 9 (STP Hrastnik) 352 80.697 95.393 118 15 12 80 5.379 7.949 148 4. Preskrba (Dolomiti) 335 98.023 132.418 135 18 18 100 5.445 7.356 135 5. Derčeva (Grmada) 350 77.875 100.250 129 14 14 100 5.562 /.161 129 6. Majke Jugoviča (Grmada) 400 97.158 120.183 124 17 17 100 5.715 7.069 124 7. Proletarska (Golovec) 304 92.046 97.522 106 15 14 93 6.136 6.965 114 8. PC Kandija (Standard) 319 86.635 125.340 145 21 21 100 4.125 5.968 145 9. Market Jelka (Jelša) 360 84.980 102.187 120 17 18 106 4.999 5.677 114 10. Živila (Izbira Panonija) 434 141.475 174.228 123 35 32 91 4.042 5.445 135 11. Posloval. 12 (KK Sevnica) 357 89.751 117.300 131 26 * 24 92 3.452 4.887 142 12. PC Ločna (Standard) 365 69.388 118.098 170 23 25 109 3.017 4.724 157 13. Market Lucija (Preskrba) 412 82.398 115.992 141 26 25 96 3.169 4.639 146 14. Market Pivka (Izbira) 386 67.389 89.245 132 21 20 95 3.209 4.462 139 15. Market Šalara (Preskrba) 346 66.873 83.666 125 23 22 96 2.907 3.803 131 Iz statistič- nili preglede^ sozda Mercator V plansko analitski sk1^, Delovne skupnosti M4, terne banke Merca ^ spremljajo statistične k datke o obsegu prorl1^ v prodajalnah vseh on. nizacij, ki se ukvarjaj, trgovino na drobno, jr. javljamo del teh p0^ kov, ki se nanašajo j blagovnice, in na oos, prometa v samopostu nih trgovinah; to pot« ste s površino 250 do ^ kvadratnih metrov i^j ste s površino 300 do 3 kvadratnih metrov. Z objavljanjem tov4 nih statističnih poda^J želimo, da med seboj ^ rodne organizacije kar prodajalne (glede velikost prodajnih P, štorov, število zapoS.t nih, podobnost lokali ga okolja) najdejo shP točke za nižji ali ^ ustvarjen promet, si Pj seboj izmenjajo izkusbk. o poslovnih prijemih) i j podlagi katerih doseč? slabše ali boljše re^j4 tate. ta [ti lej it! Staii§^a? predlogi, ocene o! ---------------------------------------------- ilii 1 temeljna merila za presojo položaja trgovine l" njena večja ekonomska moč in učinkovitost ■)& iol; S ši]Položaj trgovine je ocenil izvr-111 odbor Gospodarske zbornice * lr0rna srečevala trgovina ob I Dorf^e^u neka3 novih predpisov, E ^ na jesenskem Magrosu v Srebu Miran Goslar, temeljno merilo za presojo trgb-ri.tlei njenega položaja in poslova-Ja ter organiziranosti mora biti 8 večia celotna ekonomska in učinkovitost, ne pa izpol-j;peVanje administrativno postav-kot Šmitov in okvirov. Trgovina s,1 Pomemben sektor gospodar-0a mora imeti enak položaj kot sektorji v gospodarstvu, kar >. ptfm tudi izenačitev njenega °žaja v primarni delitvi. Admi- nistrativni način določevanja pogojev gospodarjenja in striktno vztrajanje pri zamrznjenih maržah od leta 1979, z nekajmesečno vmesno prekinitvijo, je v osnovi zaviralo združevanje dela in sredstev med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami, negativno vplivalo na organiziranost trgovine in poslabševalo njen ekonomski položaj. Izrazito podpovprečni položaj trgovine v primerjavi z gospodarstvom izkazuje trgovina na drobno v celoti, zlasti trgovina na drobno z živili in mešanim blagom ter trgovina na debelo z živili. Te ugotovitve oziroma ocene so tudi osnova za sprejeta stališča in predloge, in sicer: V zvezi z ekonomskim položajem trgovine je nujno preprečiti njeno nadaljnje siromašenje, upadanje ekonomske moči in odpra- viti njen neenakopraven položaj v primerjavi z ostalim gospodarstvom. Treba jo je postopoma vsestransko usposobiti tako za njene funkcije v izvoznih prizadevanjih kot v oskrbi domačega trga. Celovita obravnava problemov terja reševanje naslednjih vprašanj: problematiko cen oziroma marž, ki ob absolutni zamrznitvi povzroča zaostajanje trgovine, problematiko izjemnega pomanjkanja lastnih obratnih sredstev in s tem njene sposobnosti, da je nosilka najširšega asortimaja tržnih zalog, politiko obrestnih mer in njenega vse večjega vpliva na dohodek in akumulativnost trgovine, reprodukcijsko sposobnost trgovine za vlaganje v lasten razvoj in razvoj proizvodnje. Za reševanje vse navedene problematike trgovine odbor ponuja tudi določene rešitve Struktura celotnega prihodka sozda Mercator v obdobju 1980-1983 po dejavnostih legenda ^govina Na drobno ZUNANJA TRGOVINA INDUSTRIJA KMET. GOSTIN. GOZDAR. GRADB. OBRT IN STORITVE Podatke zbral 'm z r i sa I: K HVASTI JA T RGOVI NA NA DEBELO ! ^ L I I. I celotnega prihodka ^ 980-1q», ercat°r v obdobju 'dkaže ^ . po dejavnostih nam l9dka Slbanje celotnega pri-bh v »?.? Posameznih dejavno-*a Ph štirih letih. Vzroki Žega strukture celot- ;hižene h^dka so: na novo pri-.iovne organizacije, J? ‘er dejavnosti industri-£ritev. e^anje izvoza blaga in SoS? enotni klasifikaciji de-S"- list SFRJ- ki ga je 8 n lrUpš5lna SFRJ v letu ie frZaČel veljati v tein javnosti v vseh obstoječih gospodarskih in negospodarskih organizacijah in skupnostih. Tako so od leta 1977 dalje razvrščene organizacije združenega dela po osnovni dejavnosti temeljnih organizacij združenega dela, upoštevajoč ustavno načelo, da so temeljne organizacije združenega dela osnova vseh oblik združevanja. Ta dejavnost je pri posamezni OZD registrirana po pretežni dejavnosti. Namen našega prikaza v letih 1980-1983 je strniti večletno spremljanje dejavnosti po sistemu »čistih dejavnosti« t. j. spremljanje vseh organizacij v sozdu Mercator po dejansko opravljenih dejavnostih, npr.: Delovna organizacija je na podlagi pretežne dejavnosti poslovanja trgovine na debelo registrirana po zakonu samo za trgovino na debelo (070250), istočasno jo spremljamo po »čistih dejavnostih« še za trgovino na drobno (070132), gostinstvo (080112) itd. Struktura celotnega prihodka sozda Mercator v obdobju 1980-1983 po dejavnostih je pripravljena na osnovi podatkov vseh organizacij združenega dela v sestavu sozda Mercator in na osnovi mesečnih statističnih informacij sozda Mercator. Kancijan Hvastija na področju oblikovanja marž in cen, kjer vztraja na odpravi predpisov, ki določajo zamrznitev-marž. Cene pa naj trgovina in proizvodnja oblikujeta skupaj na osnovi samoupravnih sporazumov. Pristojni organi družbene in neposredne kontrole cen naj ne posegajo v razmerja, ki jih na podlagi osnov in meril za delitev skupnega prihodka določijo udeleženci samoupravnih sporazumov, temveč naj vodijo kontrolo le nad končnimi cenami. Ob tem pa naj bi veljale nekatere specifičnosti glede oblikovanja cen za organizacije, ki ne sklenejo samoupravnih sporazumov. Spremembe predpisov, ki bodo zadevali zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, naj ne zadevajo trgovskih organizacij, saj pomeni 100% pokrivanje obratnih sredstev s trajnimi viri, kljub postopnosti izvajanja predpisa za trgovino, ekonomski nesmisel. Prav teh zadev pa se je v svojem referatu na Magrosu izredno plastično dotaknil Miran Goslar, ki je svojo razpravo argumentiral z vrsto podatkov o razmerju obratnih sredstev med trgovino in ostalim gospodarstvom. Dejal je: »Znan je podatek, ki velja za gospodarstvo Jugoslavije kot celoto, da je od 100 din obratnih sredstev samo 16 din lastnih sredstev, vse ostalo so tuja sredstva, krediti, dolgovi do dobaviteljev. Ti odnosi oziroma to razmerje je za trgovino še neugodnejše. Večina trgovskih organizacij niti z dinarjem lastnih sredstev ne pokriva zalog, kar pa zadeva dolgoročne vire sredstev, z njimi ne pokriva niti sedanje vrednosti osnovnih sredstev in dolgoročnih plasmajev. Po podatkih SDK (nanašajo se na zaključni račun 1982) je povprečna vrednost zalog v gospodarstvu pokrita 38,5% z lastnimi in dolgoročnimi viri, v trgovini pa je ta pokritost le 22%. Položaj trgovine glede lastnih in dolgoročnih virov sredstev je neprimerno težji v primerjavi z ostalim gospodarstvom. Posledica tega je njena izredna odvisnost od kreditnih sredstev, pritisk obresti na njen čisti dohodek, pa je vse večji. Znesek obresti, ki jih plačuje trgovina, bo letos občutno večji od zneska, ki ga bo trgovina namenila za bruto akumulacijo. V taki situaciji je sposobnost trgovine, biti nosilka tržnih zalog proizvodnje, vse manjša in manjša, njena desortiranost vse večja in večja, njena sposobnost za opravljanje svoje funkcije pa vse manjša in manjša. Zakon o obratnih sredstvih bo trgovino izredno prizadel. Že samo bežen pogled v predstavljene podatke in druga dejjstva, ki izkazujejo položaj trgovine, nam pokaže, da trgovina nima nobene možnosti, da v prihodnjih petih letih reši problem in pokrije svoja povprečna obratna sredstva s trajnimi in dolgoročnimi viri. Opozoril bi na strokovno napako v predlogu (načrtu) zakona, s katerim se zahteva 100% pokrivanje obratnih sredstev z dolgoročnimi in trajnimi viri tudi v tistih dejavnostih, kjer je to glede na koeficient obračanja in druge posebnosti ekonomski nesmisel. Absurd bi bilo na žiro računu imeti velika sredstva, glede na zakonske kriterije pa biti istočasno investicijsko nesposoben po TOS obrazcu. Zato je potrebno vztrajati na tem, da predlagatelj zakona v TOS obrazcu predvidi korekcijski faktor, na podlagi katerega bo pri izračunu potrebnih sredstev možno uveljaviti tudi dejanski količnik obračanja. V direktnem nasprotju z željo po okrepitvi lastnih sredstev gospodarstva in s tem tudi trgovine, se sedaj pojavlja ideja o novem zakonu o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve. Prav neverjetno je, da se ta ideja pojavlja v istem trenutku, ko naposled le dozoreva spoznanje, da je treba okrepiti trgovino, da je treba rehabilitirati njeno vlogo oziroma njeno sposobnost za opravljanje njene funkcije.« Ideja zakona, da se organizaci- jam pobere razlika v ceni v primerih, ko pride do spremembe cen. pobrana sredstva pa se namenijo za financiranje zveznih in republiških blagovnih rezerv, se je zdela generalnemu direktorju nesprejemljiva, in v tem je v celoti podprl stališča IO GZS, da se sredstva, ki jih iz leta v leto v zaključnih računih prenašamo kot sredstva na časovnih razmejitvah v celotni prihodek, prenesejo oziroma namenijo v poslovni sklad. S tem načinom bi namreč nekoliko olajšali položaj gospodarstva in trgovine, da bi lahko povečala vire obratnih sredstev. Generalni direktor Mercatorja je bil tudi do te zahteve kritičen z naslednjimi besedami: »Točno je, da teh razlik oziroma sredstev ne moremo tretirati kot rezultat dela trgovine, pa je zato prav, da ne gredo v delitev, temveč v poslovni sklad. To je toliko bolj upravičeno, ker vsaka podražitev blaga, zlasti v trgovini, terja dodatno angažiranje kreditnih sredstev. Vnos teh razlik v poslovni sklad bi v bistvu predstavljal majhno nadomestilo gospodarstvu pa tudi trgovini, da z njimi poveča svoje vire obratnih sredstev. Treba se je torej upreti neki taki ideji zakona, ki bi prinesla novo obremenitev trgovine in še poslabšala njen položaj glede obratnih sredstev. Prav cinično zveni obrazložitev zakona, da se bo »zboljšala likvidnost trgovine in destimulirala njena težnja po kopičenju zalog.« Ni mi jasno, kako se lahko z odvzemom sredstev izboljša likvidnost. Kar pa se zalog tiče, bi bilo dobro, da jih ima trgovina čim več, ker je to funkcija dobre oskrbe. Zaloge morajo biti v trgovini, ne v proizvodnji. Poleg tega bi moral predlagatelj vedeti, da je zadrževanje blaga pred podražitvijo za zdaj interes samo dela proizvajalcev, ne pa trgovine, ker njej podražitve ob zamrznjenih maržah ne prinašajo ničesar. Nerealna je želja zakonodajalca, da bi na ta način pridobil 40 milijard letno za financiranje zveznih in republiških blagovnih rezerv. Ce že moramo razmišljati o intervencijah v gospodarstvu, zakaj ne razmišljamo kot o viru sredstev o obrestih, ki jih gospodarstvo plačuje bankam. Vsi se zavedamo, da moramo računati s še večjimi obrestmi, ki morajo postati pomembnejši faktor pri racionalnosti porabe kreditnih sredstev. Toda obresti so istočasno postale vir velikanskega odtujevanja sredstev gospodarstvu. Z njihovim bilansiranjem v bankah ter z. negativnimi tečajnimi razlikami se povsem neupravičeno sprijaznimo z dejstvom, da na ta način prelivamo ogromna sredstva iz gospodarstva v sfero prebivalstva. Zaradi tega je treba kolikor je mogoče zmanjšati obremenitve gospodarstva v smislu raznih posegov z davki in prispevki, zaseganjem sredstev za različne intervencije v gospodarstvu in istočasno za iste namene poseči v obresti, ki se kopičijo v bankah.« To so značilne ugotovitve v zvezi z zakonodajo, ki se pripravlja. IO GZS pa je oblikoval tudi stališča do obstoječe zakonodaje, ki zadeva povezovanje trgovine in proizvodnje. Ta predpis, ocenjuje zbornični organ, ni prinesel vsebinskih premikov, temveč je odraz dejastva, da je bil sprejet v razmerah pregretega povpraševanja, zato je treba temeljna izhodišča tega zakona ponovno oceniti, oceniti pa bi veljalo tudi njegovo potrebnost z vidika tega, kaj je prinesel novega. Trajnejše povezovanje proizvodnje in trgovine je treba iskati v ekonomskih motivih, ne pa z neposredno zakonsko prisilo, ki vodi k formalnim in pogosto tudi fiktivnim rešitvam. Naloge, ki jih je treba opraviti za doseganje kvalitativnih sprememb v povezovanju med proizvodnjo in trgovino, pa so predvsem naslednje: izdelava materialnih bilanc pomembnejših surovin, reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov ter skupno zagotavljanje pogojev za njihovo proizvodnjo in skupno trženje, za področja, kjer pa se ne morejo v celoti uresničevati tržne zakonitosti (npr, črna metalurgija, primarna 'kmetijska proizvodnja, živilska in prehrambena industrija), pa naj se z med-grupacijskimi sporazumni oblikujejo minimalne skupne osnove za urejanje odnosov. Po gradivih pripravila: Vesna Blehveis Izvajanje pokojninsko invalidskega zakona v praksi Mercator v Posavju Jožica Bizjak - M-Kmetijski kombinat Sevnica Ozdi naj bi prispevali k zavarovanju kmetov V letu 1983 sta izšla dva zakona, ki urejata pokojninsko in invalidstko zavarovanje. Zvezni zakon je vso tvarino urejal širše, republiški zakon, ki se mora izvajati s 1. januarjem 1984, pa ureja natančneje vse prvine tega področja. Novi republiški zakon prinaša nekaj novosti. Bistvena novost za kmete je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako za samega kmeta kot člane njihovih gospodinjstev, vendar pod pogojem, da se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim ali glavnim poklicem. Novost je tudi ta, da pravica do zavarovanja ne izhaja iz lastništva zemlje. Pri prijavi za pokojninsko invalidsko zavarovanje je zelo pomembno, ali je nekdo zasebni ali združeni kmet. Združeni kmet je tisti, ki trajno proizvodno sodeluje z organizacijo združenih kmetov - v našem primeru s TOK Kooperacija, in z njo sklepa pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju, podati pa mora tudi pisno izjavo, da se strinja s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev in statutom. Tretja novost novega zakona je, da izenačuje združenega kmeta s pravicami delavcev v združenem delu. Z obveznim zavarovanjem združenih kmetov je nastala za Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica velika naloga. Predvidene so sankcije, če je ne opravimo pravočasno. V tem sestavku se bom posvetila samo združenemu kmetu TOK Kooperacija. Kadrovska in pospeševalna služba naše delovne organizacije sta začeli obveščati združene kmete in jih seznanjati z novostmi preko sestankov, hkrati pa so bili povabljeni tudi'na posamične razgovore v mesecu septembru 1983, kjer so lahko izpolnili prijavo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katere je bilo potrebno vložiti do 13. 10. 1983 pri Upravi za družbene prihodke Sob Sevnica. Takih združenih kmetov je v naši delovni organizaciji 400. Ponovni stik z združenimi kmeti smo imeli v mesecu januarju, ko so bile znane zavarovalne osnove in ki si jih je kmet prostovoljno izbral v skladu s svojo finančno zmožnostjo za plačilo prispevkov. Naj samo navedem, da letna obremenitev za prvi (najnižji razred znaša 15.288 din in za največji, 10 razred 164.540 din - to je prispevek samo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi za zdravstveno zavarovanje, Kmet se potem ločeno odloči za zdravstveno zavarovanje in ga plačuje od svoje zavarovalne osnove razreda, v katerem se je zavaroval ali pa se odločil za plačevanje iz katastrskega dohodka. Ce se kmet odloči za prvo različico, je tudi glede zdravstvenega zavarovanja izenačen z delavci; če pa se odloči za drugo različico plačevanja, je deležen manj ugodnosti iz zdravstvenega zavarovanja. Seveda je pri tem finančna obremenitev iz katastrskega dohodka dosti nižja. Združeni kmet, ki izbere 4. razred, to se pravi za polno pokojninsko dobo, je s pravicami izenačen z delavci v združenem delu. Vsem kmetom, ki so bili zavarovani po doslej veljavnem starostnem zavarovanju kmetov od 1.1. 1972, se prizna 12 let delovne dobe; prizna se gospodarju, njegovi ženi, pa tudi nasledniku na kmetiji. V naši delovni organizaciji je 64 kmetov kooperantov, ki so se pro- stovoljno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi sklenjene pogodbe. Zavarovanci lahko uveljavljajo še ostale dobe, npr. sodelovanje v NOB, izseljeništvo ipd. Kmetje pa se poslužujejo tudi dokupa let. To letos za eno dokupljeno leto znaša cca 40.000 din, kar nikakor ni vzpodbudno. Novi zakon pa združenega kmeta ni popolnoma izenačil z delavcem v združenem delu, saj nima možnosti za predčasno upokojitev. Za kmete predstavlja pokojninsko zavarovanje veliko finančno obremenitev. Po 117. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotavljajo organizacije združenega dela, s katerimi kmet proizvodno sodeluje, del finančnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zadružna zveza Slovenije predlaga organizacijam združenih kmetov, naj njihov prispevek zavisi od dohodka, ki ga je združeni kmet dosegel v organizaciji združenih kmetov iz združevanja dela in sredstev, ter da raste v skladu z višino tega dohodka. Udeležba organizacij združenih kmetov mora biti znatna, tako da bo dejansko vzpodbujala združevanje oziroma pomenila prednost združenega kmeta pred nezdruženim. Ker vemo, v kakšnih težavah so kmetijske OZD, bo treba sprožiti širšo akcijo za zbiranje teh prispevkov, predvsem s tistih območij, kamor dajemo hrano. Prizadevanja so, da bi izenačili kmeta z delavcem v združenem delu, vendar je potrebno upoštevati, da kmet dela pod drugačnimi pogoji in bi zato moral proizvesti dosti več kot je do sedaj. Njegov dohodek pa ni odvisen samo od njegove prizadevnosti in tehnologije, temveč tudi od drugih dejavi-kov, na katere pa sam ne more vplivati (ujme). Predstavniki Medobčinske gospodarske zbornice mesta Ljubljane v sozdu Vesna Bleiiveis Zanimanje za povezovanje v sozde raste Predstavniki Medobčinske gospodarske zbornice mesta Ljubljane so koncem januarja obiskali našo sestavljeno organizacijo z namenom, da se seznanijo z njeno organiziranostjo, tekočimi problemi in nato skupaj z nami oblikujejo nekatera stališča do aktualnih dogajanj na področju gospodarstva. Goste je s sozdom seznanil generalni direktor, Miran Goslar. Poudaril je velikost sozda, omenil pričakovane poslovne rezultate v letu 1983 in orisal izhodišča razvoja v letu 1984. Pri tem je posebej omenil položaj trgovine v luči ukrepov tekoče ekonomske politike ter ocenil odnos ljubljanske politike do razvoja kmetijstva. Ob tem je mislil predvsem na plasma sredstev, ki se zbirajo v okviru Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane, ki se usmerjajo v najrazličnejše oblike regresiranja, namesto da bi se uporabljala za naložbe v razvoj kmetijstva. S tako politiko usmerjanja sredstev praksa odstopa od stališč, dogovorjenih in sprejetih na posebni problemski konferenci, ki jo je organiziral Komite mestne konference ZK Ljubljana. Pa tudi sicer je bilo nekaj pikrih gostiteljevih besed namenjenih odnosom ljubljanskih upravnih organov do programov sozda Mer- cator, ki zadevajo ljubljansko področje. Iz informacij republiškega sveta Zveze sindikatov Ljubljana, 3. 2. 1984 Kaj naj zagotavlja zajamčeni osebni dohodek Republiški zakon iz leta 1982 o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki po; slujejo z izgubo, jamči vsakemu delavcu najmanj takšen osebni dohodek, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, kadar organizacija združenega dela ni ustvarila zadostnega dohodka oziroma je poslovala z izgubo. Ljubljane, sodelovanje pri reševanju izgub v opekarski industriji ter zagotovili, da bo samoupravni sporazum, ki naj bi ga sprejelo celotno združeno delo Ljubljana za zagotavljanje sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva, zaživel v skladu z njegovim namenom, to je pospeševanje proizvodnje hrane, ki jo potrebuje Ljubljana. Zakonsko zajamčeni osebni dohodek, ki ga delavci lahko prejemajo največ 6 oziroma 12 mesecev, tako upošteva zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb delavcev samo za krajši čas. Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov je ugotovilo, da med dveletno veljavnostjo tega zakona v praksi OZD niso izplačevale zajamčenih osebnih dohodkov, ker so izgube, preko sistema solidarnosti in dohodkovnih povezav pokrili ali pa so v občinah zagotovili potrebna sredstva za osebne dohodke. Bili pa so primeri napačne uporabe zajamčenega osebnega dohodka. Tega so v ozdih neredko uporabljali kot najnižji osebni dohodek oziroma kot podlago za vrednotenje enote enostavnega dela in so potem na tem gradili razpone pri delih in nalogah različne zahtevnosti. Poleg tega so ga na področju socialne politike uporabljali kot merilo za nekatere socialne korektive. nem delu namreč mora zajamčeni osebni dohodek zagotavljati delavcem socialno in materialno varnost, vendar upoštevaje družbeno produktivnost dela in splošne pogoje okolja, v katerem delavci zadovoljujejo svoje osebne in skupne p0" trebe. Višina zajamčenega osebnega dohodka je bila skladno z zakonom ugotovljena na podlagi posebne metodologije, ki jo na predlog RS ZSS sprejmeta še izvršni svet Skupščine SRS in Gospodarska zbornica Slovenije. Vendar pa se je lani dogajalo - zaradi velikega naraščanja življenjskih stroškov in istočastnega padca realnih osebnih dohodkov - da so v nekaterih organizacijah združenega dela izplačevali celo normalne osebne dohodke, ki so bili nižji od po zakonu zajamčenega osebnega dohodka. Zato so se podpisniki metodologije odločili, da jo spremenijo, oziroma dopolnijo tako, da zajamčeni osebni dohodek ne sme presegati 60% povprečnega osebnega dohodka v republiki. Dogovorili so se tudi, da metodologijo še dopolnijo oziroma spremenijo način določanja zajamčenega osebnega dohodka. Po ustavi irt zakonu o združe- Goste so zanimali predvsem nadaljnji integracijski procesi v sozdu in problemi, ki izhajajo iz obstoječe samoupravne organiziranosti sozda. O novih integracijah jim kot gostitelji nismo mogli dosti povedati, obstoječo samoupravno organiziranost pa smo ocenili predvsem z vidika uresničevanja »sedmih stebrov sozda«. Po mnenju gostov je prav teh sedem stebrov sozda, predvsem uresničevanje skupne finančne politike ter solidarnosti, magnet, ki bo ob primernih političnih vzpodbudah pospešil nadaljnje zanimanje za združevanje v velike proizvodne in prodajne sisteme. F o 1 ki n; st cii ji] ta rv tv ^0 Po §0 Pa v Pa in Pv Vs. Po ka bi Pii Vs ki V razgovoru so gostje obljubili pomoč in sodelovanje predvsem pri posredovanju predstavljene problematike pristojnim uprav-i.im in izvršilnim organom mesta Zato je predsedstvo RS ZSS sklenilo, da predlaga zakonodajalcu, da se zakon o zajamčenem osebnem dohodku in J plačevanju osebnih dohodkov v ozdih, ki poslujejo z izgubo spremeni tako, da bi pri ug°' tavljanju višine zajamčenega osebnega dohodka izhajali ^ minimalnih življenjskih potreb po dobrinah kratkoročne narave in ne iz »minimalnih življenjskih stroškov« (izraz v sedanjem zakonu). Ta izraz v ekOj nomski teoriji namreč pom®11 izdatke, ki delavcem in njihovim družinam zagotavljal0 zdrav in normalen razvoj ^a daljši čas. Torej vključuje tu01 dobrine trajnejše vrednosti. Zakonsko zajamčeni dohodek Pa delavci v ozdih lahko prejemajo največ eno leto, pa bi za*0 morali upoštevati za določanj6 višine zajamčenega osebnega dohodka le dobrine kratkoroč; ne narave. Predsedstvo je tud1 predlagalo, naj se višina zajar^ čenega osebnega dohodka ob; javlja v maju in decembru (zdaj maja in septembra), z možnostjo tudi pogostejše objave, če b° . to zahtevalo veliko povečanj6 cen osnovnih življenjskih p°' trebščin. Posebna metodolog1' ja pa naj bo v bodoče le strokovna podlaga za izračun vis1' ne zajamčenega osebnega dohodka. O spremembah in dopolnitvah metodologije bo * kratkem razpravljal republik10 svet, omenjena stališča o zakb' nu o zajamčenem osebnem dohodku pa bodo podlaga za razpravo v sindikatu, ko bo izvršb1 svet v Skupščini predlaga‘ t,i sprememe in dopolnitve z3' fj, kona. stf p ---------------------------- h »et k Sanjalo se mi je k: §0 or S* ta. Hi Ur trj Pc ži !ž SP els gc ra gospodarski dejavnosti. skosti V1]eni smo dih verjeti zača-ia Ookateri ukrepov s področ-Pjiko^dornskih odnosov, vendar 'Ja Se krajna začasnost dokazuje, Pasa k položai trgovine še nekaj Pojav {/mvnaval kot vzporeden P°v 2’ . i ne terja resnejših ukre-Pti lzenačitev trgovine z ostali-Acj^spodarskimi dejavnostmi. Ž°vahi lstradvno določanje pove-Pfej ]a trgovine in Proizvodnje je Prav avrl° .k°t pospešilo samou-Po(Jr0rV oblikovanje odnosov na /t&v združevanja dela in sred-Atemi?d trgovino in proizvodnjo. ^ d3! dodamo še zamrznitev ? VrnP' Vlro.v dohodka trgovine, ki k ta lovidoj prekinitvami traja od °blij, in pa administrativno Ihdobl^6 Cen _ in slika Pogojev j ^opoj an]a doodka v trgovini je r3l!L6Zuitat-' ^Bdaljevanje - poslovni ll>ui posl/! ~ ?° logična posledica. ^r°go r,Vri1 rezultati pa narekujejo .noSčv, omejevalno politiko na po-’vioho-j.debtve sredstev 7a n . u sredstev za osebne ^ ^ ’ Vendar, koliko časa še? ^fjelavc^Vl^en° je torej vprašanje 1cl|iarobii0 naše. sozdove trgovine na irjf?Sebni ’7 prejema povprečni „#4.000 , dohodek od 11.000 do i htvi o,.11:, kako dolgo naj še pri ke ravna dstev za osebne dohod-^0voriP^ v skladu z družbeno do-!tičbo rmmimeri11 in kdaj naj dra-, jaskih rTaže’. da v bilancah trgovk zararrSaniza?h ni rdečih šte-Leth se 1 osebnih dohodkov. Ob nt4?r°kih z-, e,meljeno sprašuje po £ ga OalaeaiOJsl?ovanje s paPirp’ 9 priprai,ga-° strokovne podlage 0 m reševanje meril za nagrajevanje, če hočete, tudi iz naslova minulega dela. Vreča je še za živo delo premajhna. O uveljavljanju te vojske s papirji, izgubljamo ure in ure besedovanja, terjamo vsesplošno urejenost in opredeljenost v samoupravnih aktih, o pogojih poslovanja trgovine pa seže glas le do strokovnih organov, ki sicer terjajo sistemske rešitve, pravega odgovora na predloge v obliki ukrepov, ki bi zboljšali položaj trgovine ali pa ji dali vsaj slutiti optimistične pogoje, ni. Zato moramo svojo vlogo prav na tem področju okrepiti, za preteklo obdobje pa objektivno ugotoviti, da nismo oblikovali celovite ocene ekonomskega in političnega položaja trgovskega delavca, ki bi jo predstavili pred zunanjimi ustanovami. Nemalo je vse člane koordinacijskega odbora začudilo finančno poročilo, saj je bilo iz njega razvidno, da so bila sredstva za leto 1983 v višini 96.304 din zbrana le od 18 članic sozda. Vse ostale so se obveznosti - 2 din na člana osnovne organizacije - ali spretno izognile ali pa nanj malomarno pozabile. Res je, da odbor v preteklem obdobju ni preveč trmasto zahteval izpolnjevanja te obveznosti, toda o obveznostih so bile vse organizacije obveščene (ne samo enkrat), pa vendar bi kazalo utrditi tudi to disciplino. Zato ni odveč, če ponovno opozorimo: v letu 1984 so osnovne organizacije sindikata dolžne združevati sredstva - 2 din na člana osnovne organizacije od sredstev, zbrane članarine na žiro račun 50101-678-58608 - koordinacijski odbor sindikata. Zbrana sredstva bodo po finančnem načrtu porabljena za financiranje sestankov KOS, sofinanciranje pohoda po poteh partizanske Ljubljane ter za obiske koordinacijskega odbora v temeljnih organizacijah. Spremljanje dela delegatov in delegacij Položaj trgovine in njenega delavca je le eden od vidikov, skozi katere ocenjujemo delo odbora. Drugi vidik opazovanja dela je njegova vloga v delegatskem sistemu, kjer se sozd kot velika asociacija združenega dela ne more uveljaviti kot delegatska baza, temveč se pojavlja posredno preko delegatov temeljnih in delovnih organizacij v njihovih okoljih. Zato so bile celovite ocene tako položaja kot celotne problematike povezovanja v sestavljeno organi- zacijo posredovane parcialno in nemalokrat obarvane tudi z lokalnimi posebnostmi. Spremljanje odločitev V obravnavanju poslovnih rezultatov, planskih aktov, samoupravni splošnih aktov, samoupravne organiziranosti naše sestavljene organizacije je tretje izhodišče, ki naj osvetli položaj in vlogo koordinacijskega odbora sindikata. V povezovanju vseh navedenih tem je koordinacijski odbor oblikoval stališča, ki so bila najbolj jasno izražena na tematski konferenci o delitvi dela v sestavljeni organizaciji ter pomenu Interne banke. V oblikovanju stališč je odbor sprejemal vse Pobude in zamisli, ki naj bi krepile tako imenovanih »sedem stebrov sozda« -ključne zadeve skupnega pomena, odločno pa zavračal pojave toz-dovstva, samozadostnosti. Ce ocenjujemo konkretno sprejet delovni program oziroma njegovo uresničevanje, potem moram reči, da smo bili v ugotavljanju in sprejemanju nekaterih podatkov ter sklepov odvisni od predstavitev strokovnih služb. Temu sodelovanju ne gre oporekati, vendar pa velja nekaj besed nameniti našemu odnosu do konkretnih stikov, predvsem s tistimi organizacijami, ki že nekaj let životarijo ali pa poslujejo z izgubo. Dejstvo je, da smo se s temi organizacijami premalo seznanili, zato je treba temu v naslednjem mandatnem obdobju posvetiti več pozornosti, predvsem pri ocenjevanju vzrokov za tako poslovanje in se ne izogibati glasnemu imenova- nju tudi subjektivnih razlogov. V ta namen bo treba resnično spremeniti vlogo in vsebino dela koordinacijskega odbora. Kot konkretno nalogo smo sprejeli tudi pobudo za oblikovanje skupnih osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo v sozdu. Pobuda, skupaj s sklepi delavskega sveta sozda se uresničuje in osnutek akta je izdelan. Od naše zrelosti in pripravljenosti za sporazumevanje med nami samimi je odvisno, ali bomo ta prizadevanja izpeljali tudi konkretno, ali pa bomo skozi panožne sporazume vsak zase iskali najugodnejše povezave in se izognili medsebojni solidarnosti tudi na področju delitve sredstev za osebne dohodke, Spremljanje doslednega spoštovanja dogovorjenih skupnih zadev Ce smo se že dotaknili uresničevanja medsebojno dogovorjene poslovne politike, potem ne moremo mimo vse glasnejše ugotovitve o odstopanjih. V prihodnje bi kazalo prav tem odstopanjem od dogovorjenega, predvsem na področju komercialne politike, posvetiti več pozornosti. Ob tem velja zahtevati, da strokovne službe o teh negativnih pojavih pravočasno informirajo in strokovno utemeljijo ter orišejo vzroke in posledice odstopanj. Pri opredeljevanju teh odstopanj verjetno ne bo dovolj poseči le po uresničevanju sankcij, zapisanih v samoupravnih aktih, temveč bo potrebno delati z roko v roki bodisi s formalno ali pa neformalno obliko akcijskega povezovanja zveze komunistov na ravni sestavljene organizacije. Veliko smo imeli povedati ob »sedmih stebrih sozda« - vendar več kot povedati, taka je splošna ocena, nismo znali, hoteli, ali pa kaj drugega. Razlogi so različni, dejstvo pa je da v uresničevanju zamisli, ki izhajajo iz skupno pomembnih zadev - od zahteve po spremenjeni organiziranosti trgovine na debelo, do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema in celotne podobe - naš odbor oziroma sindikat ni bil tista gonilna družbenopolitična organizacija, ki bi odločno postavil zahtevo po realizaciji. Povezovanje pri kulturnih akcijah ni zaživelo S svojo aktivnostjo smo želeli animirati tudi kulturno delo in izmenjavo med članicami sozda, enako tudi delo na področju družbenega standarda. Odziv na odprto anketo in poziv v našem glasilu na medsebojne izmenjave je bil pičel. Današnje poročilo ne vsebuje formalnih prvin, ki bi jih moralo. Bolj je namenjeno kritični oceni prehojene poti in opravljenega dela, vendar ne z namenom, da bi razvrednotili to opravljeno delo, temveč z namenom, da koordinacijskemu odboru v naslednjem mandatnem obdobju pripravimo iztočnice za obogatitev predvsem njegove vsebine dela, ne glede na vlogo, ki naj jo ima le kot povezovalni organ. Predlogi za bolj učinkovito delo Dovoljujem si nekaj konkretnih predlogov, o katerih naj razprava o poročilu pokaže, v kakšni meri in vsebini naj odmevajo v delu koordinacijskega odbora v naslednjem mandatnem obdobju: Prvi predlog: Koordinacijski odbor sindikata sestavljajo delegati iz vseh dejavnosti (trgovine, kmetijstva, industrije itd.). Vsak od delegatov mora sprejeti obveznost, da bo sodeloval s pristojnim odborom sindikata na republiški ravni ter o obravnavah tekoče obveščal in poročal na sejah KOS. Namen tega je vzpostavitev celovitih informacij o dogajanjih in razmerah v vseh dejavnostih, ki se v sozdu opravljajo. Drugi predlog: V primerih ugotavljanja odstopanj od skupno dogovorjene poslovne politike ali s planskimi in drugimi akti sozda dogovorjenih medsebojnih obveznosti morajo strokovne službe obvestiti tudi koordinacijski odbor sindikata. Ta je dolžan oblikovati oceno in jo posredovati prizadetim organizacijam; kadar gre za hujše kršitve pa oceno objaviti v glasilu »Mercator«. Tretji predlog Koordinacijski odbor naj oblikuje delovne skupine, sestavljene iz članov in strokovnih delavcev, ki bodo neposredno zadolžene za konkretne in neposredne stike s temeljnimi in delovnimi organizacijami, ki poslujejo z izgubo in so dolžne uresničevati od delavskega sveta sozda potrjene in sprejete sanacijske programe. Te delovne skupine lahko začno delovati tudi že v primeru pojavov motenj v poslovanju. To je le nekaj zamisli oziroma predlogov, s katerimi naj bi koordinacijski odbor sindikata oblikoval vsebino svojega dela. Vsem dosedanjim delegatom se zahvaljujemo za sodelovanje, novemu odboru pa želimo uspešno delo. Člani KOS v obdobju 1984-1986 1. Jože Knavs, predsednik M-Rožnik, Ljubljana, TOZD Golovec, prodajalec, poslovodja trgovine z železnino in gradbenim materialom, 2. Josip Kovačič, namestnik predsednika, M-Tehna, Ljubljana, TOZD Spectrum, gradbeni tehnik, vodja prodaje TOZD, 3. Marija Šegota, M-Konditor, Ljubljana, komercialni tehnik, tajnica v DO, 4. Ljubica Murn, M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto, prodajalka, finančni knjigovodja v TOZD, 5. Aleksander Podkrižnik, M-IP TOZD Maloprodaja Ptuj, prodajalec, poslovodja v samopostrežni trgovini, 6. Rudi Čmak, M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet Kočevje, komercialni tehnik, poslovodja v prodajalni s pohištvom, 7. Mirjana Radomirovič, M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd, inženir tehnologije, šef komercialnega oddelka v TOZD, 8. Jožica Bizjak, M-KK Sevnica, Sevnica, višja upravna delavka, tajnica samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v DO, 9. Zvone Puppis, M-KZ Logatec, Logatec, kmetijski tehnik, vodja gozdarstva, 10. Mato Soljič, M-Nanos, TOZD TMI Postojna, prof. psihologije in pedagogike, vodja splošne službe TOZD, 11. Nada Rihtar, M-Velepreskrba, TOZD Grosist Ljubljana, ekonomski tehnik, tajnica samoupravnih organov in DPO TOZD, 12. Branko Lahajner, M-Mednarodna trgovina, TOZD Hladilnica Zalog, komercialist 13. Pavie Gričar, M-AK Krško, Krško, ekonomski tehnik, knjigovodja v TOK, 14. Jože Ferlič, M-STP Hrastnik, Hrastnik, prodajalec, vodja etaže v blagovnici, 15. Zofka Srečnik, M-Rožnik, TOZD Preskrba Tržič, prodajalka, blagajnik TOZD, 16. Danica Vodovnik, M-Trgoavto Koper, ekonomski tehnik, vodja finančne službe v DO, 17. gostinci do konstitutivne seje še niso uspeli imenovati svojega predstavnika v KOS. Iz delegatskega biltena skupščine Pomembna zakona za združeno delo Zvezni zbor Skupščine SFRJ bo predvidoma konec marca obravnaval Osnutek zakona o razpolaganju z obratnimi sredstvi v oganizacijah združenega dela in Predlog za izdajo zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka z osnutkom zakona. Besedili obeh zakonov z obrazložitvami, dokumentacijskim gradivom, informacijo in povzetkom razprave komisije Zveznega zbora sta v celoti objavljeni v Poročevalcu številka 4, z dne 31. 1. letos. Viri za trajna obratna sredstva Zvezni zbor Skupščine SFRJ je 23. marca lani sprejel predlog za izdajo zakona o razpolaganju z obratnimi sredsvi v organizacijah združenega dela. Zvezni izvršni svet je, upoštevajoč mnenja, pripombe in predloge delovnih teles Zveznega zbora ter razpravo na zboru, pripravil osnutek zakona o razpolaganju z obratnimi sredstvi v organizacijah združenega dela. Ena od temeljnih novosti osnutka zakona je opredelitev, da organizacije združenega dela zagotavljajo trajna obratna sredstva (zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedokončane proizvodnje, polizdelkov in delov lastne proizvodnje, gotovih izdelkov in blaga) iz trajnih in dolgoročnih virov sredstev. Zaradi sedanjega neugodnega stanja na tem področju pa je potrebno organizacijam združenega dela omogočiti, da v določenem prehodnem obdobju ta sredstva zagotavljajo tudi iz kratkoročnih in drugih virov. V tem obdobju je potrebno rešiti tudi vprašanje začetih investicij in obveznosti na podlagi drugih plasmajev in poslovnih sredstev pri tistih ozdih, ki bodo na začetku uporabe predlaganega zakona ugotovile, da trajnih obratnih sredstev ne zagotavljajo niti iz trajnih in dolgoročnih niti iz kratkoročnih virov sredstev. Osnutek zakona ureja razpolaganje z obratnimi sredstvi v tozdih in v vseh drugih oblikah organiziranja delavcev v združenem delu, razen v ozdih so odgovorni, da družbena sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo, zagotavljajo njihovo nenehno obnavljanje, povečevanje in izboljševanje ter v ta namen zagotavljajo obratna sredstva z razporejanjem čistega dohodka, združevanjem sredstev, izdajanjem obveznic, najemanjem posojil ali na drug način v skladu z zakonom. Potrebno je poudariti, da je ta obveznost sestavni del razvojnih in delovnih načrtov ter programov, da se ti načrti in programi medsebojno usklajujejo z razvojnimi in delovnimi načrti ter programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in da se z njimi opredeljujejo okviri in načini zagotavljanja in razpolaganja z obratnimi sredstvi. S tem je zagotavljanje obratnih sredstev povezano ne le z enostavno, temveč tudi z razširjeno reprodukcijo. Smotrno razporejanje dogodka na porabo in akumulacijo Skupščina SFRJ je na sejah Zveznega zbora julija lani sprejela odlok o ustanovitvi komisije Zveznega zbora za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je pripravila predlog za izdajo zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in o ugotavljanju in razporejanju prihodka z osnutkom zakona. Pri tem je izhajala predvsem iz meril, določenih v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije, da bi tako ustvarili pogoje za realno obračunavanje, izkazova- nje in planiranje dohodka ter za ekonomsko smotrno razporejanje na porabo in akumulacijo. Upoštevala je tudi mnenja, predloge in sugestije delegatov na sejah delovnih teles zbora septembra lani ob obravnavi osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju SFRJ v letu 1984, zlasti pa še mnenja iz razprave ob sprejetju navedenega odloka. V Sloveniji bodo potekale obsežne javne razprave v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, zborničnih organih in temeljnih organizacijah. Najpomembnejše novosti v zakonu V celotni prihodek se vračunavajo tudi vnaprej prejeti zneski za prodane in poslane izdelke in opravljene storitve v obračunskem obdobju, za katerega se ugotavlja celotni prihodek. V materialne stroške spadajo tudi izdatki za prehrano delavcev na opravilih, škodljivih za zdravje, in ki zahtevajo močnejšo hrano, če so določeni z družbenim dogovorom. V obračunskem obdobju, v katerem nastanejo, se iz celotnega prihodka nadomeščajo tudi celotni izdatki za dnevnice, propagando, reklamo in reprezentanco. Skupni prihodek se lahko izplačuje preko prehodnega ali žiro računa delovne organizacije, uvedenega s samoupravnim sporazumom. Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti pri ustvarjanju dohodka, temeljna organizacija posebej ugotavlja in razporeja za namene po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela, oziroma z zakonom. Delovna organizacija v ustanavljanju ugotavlja celotni prihodek samo, kadar opravlja poskusno proizvodnjo oziroma drugo dejavnost in nastopa na trgu s prodajo proizvodov ali storitev iz te dejavnosti. Z dnevnega reda 21. seje poslovnega sveta Poslovni prospekt, enotne delovne obleke Ambiciozne načrte (o njih govorimo že dalj časa) studia za ekonomsko propagando za poenotenje zunanje podobe sozda, smo slišali na seji poslovodnega sveta. Sicer nismo zvedeli nič konkretnega, kaj se na področju enotnega oblikovanja in uporabe zaščitnega znaka, našega oranžnega »M« odvija v strokovnih krogih, zato pa smo zvedeli več o poslovnem" prospektu 1983-84 in pa o namenih, da se »M«, financiran iz združenih sredstev za poslovno propagandne namene zagotovo pojavi na območju Notranjske, Krasa in Obale. Kar 80 teh znakov naj bi potrjevalo, da navedena območja obvladuje poleg Nanosa in Tr-goavta celo Mercator. Zajedljivost na stran, zadeva je resna in njeno uresničevanje ni več le formalen načrt, temveč tudi materialno podprta zadeva. Izgovorov, ni denarja, ne more biti več. Ostaja lahko le še samovolja, skratka subjektiven odnos do predstavitve pripadnosti v sozd. Poslovni prospekt za 1983/84 naj bi bil bogatejši po vsebinski in lepši po zunanji plati. Prav tako pa preveden v angleščino. Idejnega I osnutka sicer nismo videli, vendar zaupamo strokovnjakom in komisiji, oziroma uredniškemu odboru, da bo obljuba v celoti izpolnjena. Akcija »enotne delovne obleke« v maloprodajnih, gostinskih in nato še v posameznih delovnih organizacijah, kjer so delovne obleke predpisane, naj bi stekla v letošnjem letu, uresničevala pa naj bi se postopoma, tako da bi bila končana ob koncu leta 1986. Studio za ekonomsko propagando je namreč sprejel obveznost, da bo ponovno pripravil vse potrebno, da bi akcija stekla. Tudi proizvajalec je, tako kot smo povzeli iz poročila vodje studia, Antona Kočevarja, znan. Mipova Zaščita. Glede nato, da na poslovodnem svetu na predlog ni bilo pripomb, nasprotno, predlog so nekateri sprejeli z velikim odobravanjem, pričakujemo, da bomo doživeli predstavitve kreatorjev delovnih oblek na mini modni reviji, in v živo doživeli predloge za lepšo in enotno zunanjo podobo - če ne že naših prodajaln, pa vsaj njihovih delavcev. »Kako naj bomo enaki, ko imamo že vsak svojo narodno nošo?« Mercator Jože Černoša — M-Agrokombinat Krško Spremembe, ki bodo vplivale na razporejanje dohodka S prvim aprilom začne veljati aneks št. 2 k Samo1 u prvini ctpiildlil Adisuc VfcUjail aiteKS Sl. Z K 0 pravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdmv'c stvene skupnosti. Se še spominjate javne razprave o zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki smo jo imeli lani v maju in juniju? Naj vam osvežim spomin! Zelo pomembno določilo je v 8. a členu: Delavci bomo v organizacijah združenega dela zagotovili pravico do: - preventivnih zdravstvenih pregledov - storitev, ki zadevajo zdravstveno varstvo pri delu če bi stroški za te zdravstv storitve presegli 10% sredstev^ r smo jih v enakem obdobju zo*'-^., li pri zdravstveni skupnosti, dar le za toliko, kolikor ti stro* presegajo 10% združenih sredst ^ Nastalim razmeram primeI"^d. bomo morali prilagoditi tudi 0] samoupravne interne akte. jh Prispevna stopnja za OZS z dnem uveljavitve tega a11 ■jj, res znižala, le za 40%. Po sedart^ izračunih smo v letu 1982 v tajati združevali 1,05% iz dohod P P^no|^D(SooiSfl| J; hodki). Po predlogu pa naj - posebnega zdravstvenega varstva delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo - zdravstvenih storitev, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Kaj pomeni to za delovno organizacijo? Iz razpoložljivega dohodka bo-morali pokrivati vse stroške ----• -- ^ VA .. bodoče združevali v solidarno^ sklad cca 0,60%, dejanske stre pa pokrivali iz dohodka. To so le nekatere najpom611.™ nejše spremembe, ki nas čakaJJ Od nas bodo zahtevale precej'1 1 1 /—« -m .. . •• 1 « fjl1! dela. Strokovne službe bodo rale temu delu nameniti več P, zornosti, saj bodo sprerneh? mo vplivale na razporejanje doho^^ naložile več dela službi za dohodke in zahtevale dopol?1 evidenco in spremljanje stani3' lj( 1. vse zdravstvene preglede (sistematične, obdobni higienski minimum) 2. vsa nadomestila, zdravljenje, rehabilitacijo in morebitno invalidnost ob nesrečah pri delu ali poklicnih boleznih 3. delavec bo v delovni organizaciji dobil vsa nadomestila (ne samo za stalež do 30 dni), katera bo potem služba zaračunala občinski zdravstveni skupnosti (OZS). Če bi ti stroški presegli normalne meje (30% nad regijskim povprečjem), bodo delovne organizacije pokrivale to ražliko iz solidarnostnih sredstev, ki jih bo po posebnem izračunu zbirala OZS. Do solidarnostne pomoči pa bomo upravičeni le, ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če so opravljeni vsi predpisani zdravstveni pregledi Leto 1984 35 let | tC j^omerGi^ni sestanek — 9. febnaarja es^ia Bleiiveis Mercator v Ljubljani TOZD kot celota poslovne, politične in humanitarne dejavnosti Nada Rihtar, Merca tor- Velepreskrba, TOZD Grosist, Ljubljana teme: zamrznitev cen in kaj v zvezi s tem Pot v.trSovini; oskrba v letu 1984 in zagotavljanje v0jre.^>nih količin blaga; blagovni promet s proiz-a^imi organizacijami sozda; izguba TGO Gorenje. iVse^k 0 zamrznitvi cen je jasen: fjr&r!Cfr?e v okvir cen, veljavnih iMiat li decembrom 1983! Odlok :ske o a^° za proizvodne kot trgov-|Ua ^o^acije. Njegova praktič-frd 0redba pa je vsaj za trgovino j ^ Sa b° rnorala streti v ocIh"'. sodelovanju s proiz-l^aktic organizacijami. Ce so |UreSnj -na Navodila, ki so jih za odloka prejeli ko-No vs u1 ^eiavci» prava in ustre-odloka, bodo pokazali k)jsi '-orji; če seveda papirnate ^-brej ^ ’ , i ie nastala z odlokom, Piu, ^ za proizvajalce detergentov zanimivejši od domače prodaje, zaradi cenovne politike in nanovo urejenega deviznega poslovanja, bo najbrž kar utemeljena. Prav tako pa tudi bojazen, da bosta tudi sladkor in olje lahko deležna čudne usode, ki bo lahko omiljena le z eventualnim intervencijskim uvozom. k° odnesla pomladanska h ken °a na področju oblikovanja p :n^°rriei?Cen^ odgovornih delavcev ,KpkuDn Clalnega sektorja v Delovni 1?1 * §otn?Stl ?ozda je za zdaj mogoče efigQth ^0stio trditi, da smo z bla-, bistva ,0snovno preskrbo prebi eV'Rs dobro založeni. Vendar p; tr zarozem. Vendar pa -jiO^ti, Sanu''no stanje ne sme uspa-Moramo resno računati, Ma in J,r^ne količine sladkorja, tiO^oizvaj^? ■ ne bodo dobavljene, pi - odst0VCl že naznanjajo nekate- rope. ŽUSihtenm Velja omeniti nekaj kri-jV^Sa n PriPornb na plane blagov-f|°samp eta> ki 30 iih oblikovale 2ne organizacije. Gre za ’,b dete.e kobčine sladkorja, olja ’^0 rnnf>r^entov- Povsem jasno je, P>h deli^ strokovnih in odgovor-r)T*i°, Vcev, da gre za megaloma-ai^aznirr,^1 ie botroval strah pred vf odo ^ 1 skladišči, in pa misel, da tarhe0Saimezne vrste blaga defi-fe ^ 198^ lrbkoniunkturne‘tudi v ^e' n' ^ako planiranje se nam iK^rih a't’ Pri detergentih, pri ka-^01hiuifadl obstoječih zalog ne iz-ili1 ''foizva; ^o dinamike dobav od >• SiraT1Cev- Zato da bi nskadili kioe in P°Sodbeno realne ko-'9ai7aoir e®en''ov’ morajo vse or-°v in Preveriti realnost pla- uskladiti z normalnimi To pomeni rebalans het,3a tei osnovi bodo skle-Udl Pogodbe. 'Zabtevi po planiranju »1 P°rnisiii?kdin so nekateri izra-?a ostal i k^6’ da bomo na račun ul Se Pri n brez potrebnih količin, "doline ve.kakobt "na bojazen, da bo izvoz Kljub opozarjanju, da je treba povečati ali pa vsaj uresničiti plan internega blagovnega prometa s proizvodnimi organizacijami v sozdu, se zadeve le počasi premikajo. V čudni luči so se pokazale tiste trgovske organizacije, ki sprejetih dogovorov o prodaji krškega vina ne izpeljejo v skadu z dogovorjenim. Nekam poceni je bilo videti razdeljevanje opozoril-cev na prodajo teh vin, ki bi morali že zdavnaj viseti v maloprodajni mreži. Še nekoliko bolj abotno pa je, da bodo delavci Studia za ekonomsko propagando preverjali, če opozorilci res visijo, in ugotavljali, ali je vino res na očeh kupcev. Te zadeve okrog prepričevanja o nujnosti medsebojnega sodelovanja in navsezadnje tudi okrog uresničevanja dogovorjenih planov, postavljajo nekatere delavce že v položaj butalskega policaja, namesto da bi se ukvarjali s strokovnim in kreativnim delom. V primeru, da bo s samoupravnim sporazumom o pokrivanju izgube TGO Gorenje vse prav, bosta izgubo pokrili dve grosistični organizaciji: Mipova Veleprodaja in Nanosov Grosist. Tudi v tem delu razprave kaže nekaj besed posvetiti eni od ugotovitev: kdaj bomo končno le radikalno posegli v organiziranost trgovine na debelo in se pričeli ubadati s specializacijo. Vsako odlašanje le podaljšuje agonijo neurejenih odnosov, obenem pa organizacijam, ki prodajaj belo tehniko, omogoča legalno ribarjenje v kalnem. Poleg navedenih zadev so bila na komercialnem sestanku obravnavana tudi izhodišča za končni obračun skupnega prihodka za leto 1983 in določitev akontacijskih stopenj, za leto 1984, vprašanje transportnih stroškov in poslovanje z embalažo. Januar v Grosistu Po napornem decembru smo imeli januarja v tozdu Grosist tudi dokaj dinamično poslovanje na področju prodaje. Čeravno je to eden »sušnih« mesecev, smo kupcem razvozili okoli 7000 ton blaga in ustvarili 565 milijonov realizacije. Komercialni teden Posebej živahno je bilo v dneh od 16. do 21. januarja, ko smo priredili komercialni teden prodaje galanterijskega blaga. O tem smo pisno in ustno obvestili naše kupce po vsej Sloveniji, ki so se zvečine ljubeznivo odzvali našemu povabilu. Razstavno-prodajni prostor smo si uredili kar v sejni sobi, kjer smo razstavili del programa opreme za taborjenje, opremo za na morje, delni izbor otroških igrač in celotni program kozmetike. V to akcijo smo se tokrat podali prvič in res je kar pozno, kot nam je dejala ena od zvestih kupcev, poslovodkinja SP Mirna na Dolenjskem Greta Gašič. Šele z reorganizacijo galanterijskega oddelka v komercialnem sektorju za ne-prehrambno blago na prodajni in na nabavni oddelek in seveda z zapolnitvijo s kadri smo se lahko lotili bolj organizirane prodaje ne-prehrambnega blaga. Še vedno pa ostaja odprt problem prostora. Sejna soba je vse premajhna za te namene in jo lahko uporabljamo le občasno, ker se v njej odvijajo sestanki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Mercator v Ljubljani Možnost, da pridobimo drug prostor, sicer obstaja, če bi dogradili še nedokončani prostor, vendar pri tem zadevamo na težave oziroma različne interese, ker naj bi se v bližnji prihodnosti preselil v naš objekt center za AGP. Š takoimenovano vzorčno sobo, kjer bi kupcem prikazali ves naš asortiman neprehrambnega blaga, kjer bi blago ponujali in prodajali, bi se izognili vodenju kupcev od police do police galanterijskega skladišča, kar kupca utruja, predvsem pa moti delovni proces v skladišču. O uspehu komercialnega tedna sem povprašala tudi vodjo prodajnega oddelka Franca Jerka, ki je povedal: »V skladišču imamo trenutno na zalogi 8000 artiklov. To število pa se povzpne tudi na de-settisoč. V tem tednu smo sprejeli veliko naročil in moram priznati, da na tolikšno zanimanje kupcev nismo računali. Kupcem smo želeli ustreči po najboljših močeh, zgodilo pa se nam je, da nekaterih vrst blaga nismo imeli dovolj na zalogi in so ostali nekateri brez njega. Manjkajoče blago imamo že na zalogi in ga kupci lahko dobe. Malo smo zamujali tudi z dobavo blaga, dan do največ dva, kar je večina strank sprejela z razumevanjem, to pa ne pomeni, da si v prihodnje ne bomo prizadevali, da se bomo držali dogovorjenih rokov. Dela je toliko, da smo se zadnji dan popoldne vključili v delovni proces v skladišče vsi delavci sektorja za neprehrambno blago, seveda ne za plačilo.« Zaključimo lahko, da je bil naš prvi komercialni teden poslovno uspešen, da ga nameravamo še kdaj ponoviti, da je bila večina kupcev zadovoljna s postrežbo in asortimanom, kot sta mi v pogovoru izjavila poslovodkinja Greta Gašič iz Mirne na Dolenjskem in vodja komerciale iz tozda Gradišče Trebnje, Ludvik Povhe. Pridobili smo si nekaj izkušenj, ki nam bodo napotek za prihodnji komercialni teden. Občni zbor sindikata Tudi delo organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij je bilo razgibano. Tako smo se sestali na občnem zboru osnovne organizacije zveze sindikatov, kjer smo ocenili svoje delovanje in sprejeli usmeritve za prihodnji dve leti. Predsednik izvršnega odbora Tone Což je bil v svojem poročilu kritičen in ugotavljal je, da je bil sindikat sicer aktiven, da pa še vedno nismo uspeli v vseh vprašanjih. Tako so poverjeniki izvršnega odbora v dveletnem mandatnem obdobju bili nosilci poprejšnjih obravnav 14 osnutkov predlogov samoupravnih splošnih aktov oziroma samoupravnih sporazumov. Prav pri opravljanju te naloge pa so bili poverjeniki kakor tudi ostali delavci premalo aktivni, čeravno smo imeli vse pogoje za izražanje stališč in mnenj. Ker smo se vedli tako, se je zgodilo, da smo reagirali na določbe nekega pravilnika šele potem, ko je stopil v vejavo, medtem ko v javni razpravi nismo imeli pripomb. Premalo aktiven je bil sindikat tudi pri dograjevanju pravilnika o določitvi osnov in meril za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Še premalo smo se ubadali s problematiko delovnih in življenskih razmer delavcev ter z drugimi vprašanji socialne varnosti. Novemu odboru ostajajo odprta vprašanja najnižjega osebnega dohodka, reševanje stanovanjske problematike delavcev z nizkimi OD, preventivnega zdravljenja nekaterih kategorij delavcev, preprečevanja alkoholizma, organiziranje mladinske organizacije. Seveda pa predsednik izvršnega odbora ni ostal tudi brez pohval, saj so člani pokazali več zavzetosti pri drugih akcijah, ki so tudi pomembne. Poročilo je predsednik zaključil z besedami, da mora biti sindikalna organizacija prisotna in sodelovati povsod, tako pri dograjevanju delegatskega sistema kot pri razreševanju problematike osebnih dohodkov, dviga produktivnosti dela itd. Seveda pa še tako dobro izbran izvršni odbor ne more odtehtati vloge sindikata, če ni aktivno vse članstvo, zato v prihodnje pričakujemo še več spodbudnih članov sindikata, krepitev medsebojnega tovarištva, sodelovanja in samoupravne zavesti. Krvodajalska akcija Naši delavci so se udeležili tudi krvodajalske akcije. Kri je darovalo kar 31 delavcev ali 7% zaposlenih. Te humane akcije, ki v tozdu poteka pod geslom »Darujmo kri, morda jo bomo že jutri potrebovali mi«, se vsakih že po tradiciji udeleži dokaj delavcev. Večina med njimi je kri darovala že večkrat, tudi po desetkrat in več, vedno pa se najdejo tudi novi navdušenci. Leto 1984 • 35 let Mercatorja Izgubi na rob Vesna Bleiweis Tehnologija na ravni razvitih - izguba po jugoslovansko Maja 1982 je bila slovsna otvoritev Ogradove opekarne. Takrat je stekla poizkusna proizvodnja, ki bo trajala do konca letošnjega februarja. V času obratovanja pa je poslovala z izgubo. Vendar pa so, tako pravi direktor Ograda, Milan Luka-ček, v tem času dosegli optimalno proizvodnjo in tehnološko izkoriščenost. Od kod torej izgube? »Naša opekama se po tehnologiji in njeni izkoriščenosti, deležih vloženega živega dela ne razlikuje od podobnih proizvodnih organizacij v razvitem svetu. Že v času poskusne proizvodnje smo dosegali norme oziroma standarde, ki jih je določal investicijski program. Naš problem glede izgub ne tiči v slabi organizaciji dela, neznanju, slabi surovini ali neprimernem razporejanju dohodka in delitvi čistega dohodka, temveč v neurejenih cenovnih razmerjih. Polovico stroškov na enoto proizvoda odpade na ceno energije -mazuta. Ob tem pa je količina energije (mazuta) na enoto proizvoda za 25% nižja od povprečja v enakih organizacijah v Sloveniji. Sicer pa je problem industrije opeke in opečnih izdelkov širši. Zato je potrebno obravnavanje zadeve, to je izgub, oceniti tudi s te plati. Strokovno združenje gradbenikov in industrije gradbenega materila skuša že nekaj časa odgovornim za oblikovanje cen opeke dopovedati, da cenovna nesorazmerja v tej proizvodni dejavnosti, povzročajo velike izgube. Izraziti skoki cen mazuta, poleg tega pa še te mimo dogovorjenih, oziroma uradno priznanih, je to industrijsko vejo pripeljalo na nihanje med odločitvijo ali zapreti ali pa najti za vse enako rešitev za nadaljnjo eksistenco. Rešitev, konkretno za našo opekarno je prehod na cenejši energetski vir, plin, ki je le 10 kilometrov stran. Vendar investicijsko nismo sposobni, da bi prehod na ta vir energije res lahko uresničili. Zatorej nam ostane le še vprašanje oziroma zahteva na odgovor, kdaj bodo končno rešena cenovna nesorazmerja in s tem morda dana tudi možnost za zagotovitev sredstev za edino možno investicijo - plin.« Je to tudi razlog, da posebnega sanacijskega programa niste pripravljali? »Sanacijski program smo pravzaprav že uresničili. Uresničen je s tem, da smo znotraj organizacije ., ^ ^..otraj organizacij« storili vse, kar se je storiti dalo. Že prej sem dejal, da po tehnologiji in racionalnosti stroškov na enoto proizvoda ne zaostajamo za razvitim svetom, če odštejemo stroške energije. Delo je organizirano v izmenah, dela se ob sobotah in nedeljah. Rezultat skupnega dela se odraža v stopnji produktivnosti, vendar pa finančni kazalci oziroma poslovni rezultati teh prizadevanj ne kažejo. Mirne vesti lahko trdim, da sta vzrok za izgubo le izrazit skok cene mazuta in obenem zamrznjene cene izdelkov. 40 milijonov opek je težko prodati - kako vam gre od rok ta del poslovnosti? »Opeka je sezonski material. V času izven sezone se nam pojavljajo večje količine zalog, v katerih imamo vezana obratna sredstva. Zato je tudi problem kvalitetnih virov sredstev za pokrivanje zalog ena od šibkih točk celotne industrije gradbenega materiala, predvsem opekarn. Tu nismo nič na slabšem ali boljšem od drugih. Vendar pa moram poudariti, da smo z vključitvijo v SOZD Mercator znatno razširili krog kupcev tako v krogu organizacij sozda, kot v tistih organizacijah, s katerimi ima Mercator kot celota, trajnejše oblike poslovnega sodelovanja. Na ta način prodamo približno 50% celotne proizvodnje. Vendar pa pričakujemo, da bomo s širitvijo in nadaljnjo okrepitvijo prav medsebojnih odnosov v sozdu lahko še za kak odstotek povečali interno prodajo. Ce bi s tega vidika presojali utemeljenost združevanja v sozd Mercator, lahko trdimo, da je ta vključitev povsem opravičila naša pričakovanja. Vendar pa v presoji ciljev uresničevanja sporazuma o združitvi v sozd ne morem mimo izredno pozitivne vloge, ki jo na področju finančne politike čutimo preko dejavnosti Interne banke. V tej zvezi bi rad poudaril predvsem razumevanje in posluh Interne banke za sprotno reševanje problemov, ki nas zadanejo bodisi na področju likvidnosti, bodisi obratnih sredstev, čeprav sta ta dva problema manj prisotna v času gradbene sezone.« Avgustovsko povečanje cen opeke nam bi prineslo nekaj dohodka, vendar pa se je istočasno pojavil problem cen mazuta nad uradnimi cenami, kar nam je v zadnjem kvartalu pomenilo dodatnih 7,5 milijona din več stroškov, česar nismo mogli ujeti s ceno proizvodov. Menim, da dokler bo trajalo tako nesorazmerje med ceno energetskega vira in ceno izdelka, na kar s svojim še tako dobrim delom ne moremo vplivati, sanacijski program lahko predstavlja le papir zaradi papirja, saj bi bilo nesmiselno zapisati, da bomo dosegli odpravo tega nesorazmerja, če ne vemo kdaj in kako. Dokler pristojni upravni in izvršilni organi ne bodo spoznali nuje celotne industrije gradbenega materiala (70% vseh opekarn v Jugoslaviji posluje z izgubami) za spremembo obstoječih nesorazmerij, je vsaj za tiste opekarne, ki glede na tehnološko opremljenost in produktivnost dosegajo evropske standarde (zahodne), je vsdko pisanje sanacijskih programov več ali manj pisanje zaradi pisanja.« Izguba oziroma njen del bo pokrit solidarnostno, s sredstvi članic sozda. Ste razmišljali o posledicah, če predlagan način pokrivanja izgube ne bi bil sprejet? »Gre za občutljivo zadevo. Vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so s stanjem seznanjene, lahko rečem tudi, da so z izgubo seznanjeni vsi delavci in tudi vsi organi družbenopolitične skupnosti. Obenem smo prav tako jasno povedali, da se na solidarnost ne moremo zanašati, če bodo delegati delavskega sveta sozda ugotovili, da nismo izpolnili tistih nalog, ki so še v sferi našega delovanja, skratka da smo se sami obnašali tako, da nam je moč pripisati tudi neobjektivne razloge za nastanek izgube. Tega dejstva se zavedamo, ne samo po sili zakona o sanaciji, temveč predvsem zaradi fair playa, ki mora v teh primerih veljati predvsem za tistega, ki naj bi bil solidarnosti deležen. To pomeni, da smo si že ob kvartal-nih poslovnih rezultatih vedno nalivali čistega vina in se ne slepili s samo po sebi umevno realizacijo tistega dela samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo, ki govori o solidarnosti tudi za primere pokrivanja izgub. Zato smo tucli sprejeli tako konstrukcijo pokrivanja izgube, da smo vsa sredstva ostanka čistega dohodka namenili v rezervni sklad in sprejeli sklep o zamiku obračunavanja amortizacije. Tako bomo s tema dvema viroma pokrili cca 42% nastale izgube. Preostanek pa z združenimi sredstvi. Če se sami ne bi obnašali tako kot smo se, potem bi nam marsikdo lahko očital subjektivne vzroke za nastalo izgubo, s tem pa so posledice jasne in z njimi bi se morali sprijazniti.« sredstev za osebne dohodke in oblikovanju sredstev skupne porabe karkoli storili. Naši povprečni osebni dohodki so 12.656 (9 mesecev leta 1983) din in so nižji od povprečnih v ormoški občini, nižji od republiških v gospodarstvu in nižji od sozdovega povprečja. Od 230 zaposlenih med 30 in 40 delavcev prejema zajamčeni osebni dohodek za normalen delovni učinek, ki pa se nekoliko poveča z dodatki za izmensko delo, delo ob nedeljah in praznikih, tako da »sindikalni eksistenčni osebni dohodek« - 11.000 din prejemajo tudi ti delavci. Vendar pa bi rad poudaril, da je v povprečnem osebnem ciohodku tudi del osebnega dohodka iz naslova prej navedenih dodatkov. Omenili ste skupno porabo, teh sredtev nismo oblikovali, ker smo vsa sredstva namenili v rezervni sklad za pokrivanje dela izgube. Zagotovili nismo niti tistega dela sredstev, ki bi ga morali za regresiranje letnih dopustov. Verjetno se bomo pojavili pred odborom za ugotavljanje upravičenosti do solidarnostnih sredstev skupne porabe za zagotovitev sredstev za regres.« 11.000 din, če govorimo o tej ka • dohodka, neW S^UvSo\u“£otT£.jub«| - ' naSi delavci sv»J| Ne trdim, da plač ne primerjajo s plačami lavcev organizacij, ki poslujejo J ...............'SS območju občine ali pa kar v soseščini. Vednar so ome.j*-. ^ kriteriji in pa poslovni rezulta . zdaj taki, da nam kakšnih p°s ,0. nih ekshibicij in izletov izven0 govorjenih okvirov ne dopui 'šč# Podatki o osebnih dohodkih niso presenetljivi, vendar pa bi vam zastavila vprašanje odmevnosti restriktivne politike delitve osebnih dohodkov med delavci? Tega se zavedamo prav vsi del^f ci. Če bi bili za politiko dekj osebne dohodke P(“! sredstev za oseune uunuiar.'-... vladujoči kriteriji tehnološka koriščenost in vloženo živo n I potem nas ne bi bilo sram pred5^ vitve teh rezultatov, prav tak° ^ »Rast življenjskih stroškov je v povprečnih odstotkih za vse enaka. Tudi realna vrednost osebnih dohodkov. Tu ne moremo nič. Za naše delavce pa je položaj nekoliko lažji, saj je osebni dohodek posameznih kazalnikov, ki izračunavamo v zvezi s financ31 pa vendar je končni finančni^, zultat tak, da na področju dek ( sredstev za osebne dohodke ^ dopušča drugačne delitve od te’ jo imamo.« 21. seja poslovodnega sveta — 7. 2. 1984 Vesna BJeiiveis Eden manj za solidarnostno pokrivanje izgube Lenarški Potrošnik bo sam pokril izgubo s sredstvi svojega rezervnega sklada - Kako naj trgovina sledi zahtevi po vrnitvi cen na raven pred 19. 12. 1983? -Kako z devizami in deviznim poslovanjem po novem? - Ostanek čistega dohodka Delovne skupnosti za objekte družbenega standarda. - Naposled morda le do zbiramo in objavljamo za ses Ijeno organizacijo kot celot0^ hkrati za večino članic sozda. ^ bi bila po mnenju nekaterih 00% žencev razprave bogatejša vsaj J nekaj zadev: uresničevanje It enotnih delovnih oblek? verjetno že zagotovljena. Tudi sredstva za KORŠ Predstavitev sanacijskih programov organizacij, ki bodo leto 1983 zaključile z izgubo, je bila namenjena predvsem oceni vzrokov za nastalo izgubo in oceno usmeritev iz sanacijskih programov: Agrokombinatov TOZD Vinogradništvo - kleti, Nanosova Trgovina na Rakeku in o imoški Ograd so organizacije, ki jim bomo na dogovorjeni način pokrivali izgubo na osnovi solidarnosti. Lenarški Potrošnik pa se bo iz izgube izkopal sam, s sredstvi svojega rezervnega sklada. Vzroki za nastalo izgubo v treh organizacijah so ocenjeni kot objektivni, s tem da bodo prepuščeni še oceni delavskega sveta sozda. V najhujših težavah je Ograd, ki zaradi nesorazmernega povečanja cen energetskih virov tudi z nekoliko povečano ceno izdelkov (od avgusta 1983) ne more ujeti in nadomestiti izgube, ki je med letom naraščala in bo ob koncu leta znašala 18 milijonov din. Nič na boljšem niso krški vinogradniki. Žlahtna kapljica je prepoceni glede na ceno tako investicijskega kot obratnega kapitala. Zato pravijo, da bodo stanje lahko sanirali le z reeskontnimi krediti, konverzijo kreditov, zamikom izplačil grozdja in vina, ki ga pridelujejo kooperanti, ter predlogom za spremembo cen. Predlagajo, da bi se vsaka letina vina tretirala kot nov proizvod in s tem zanjo določala nova cena. Na Rakeku pa zagotavljajo, da bodo že samo notranji ukrepi, se- Pri taki delitvi čistega dohodka je povsem normalno vprašanje o osebnih dohodkih in skupni porabi. »Sami poslovni rezultati ne dopuščajo, da bi pri politiki delitve veda, če bodo radikalno uresničeni, prinesli zadovoljive rezultate ob zadovoljivi rešitvi vprašanja gostinske dejavnosti in cerkniške blagovnice. Sklep zbora republik in pokrajin zvezne skupščine o vrnitvi cen na raven pred 19. 12. 1983 zadeva tudi trgovino. V času, ko je poslovodni svet obravnaval ta ukrep, še niso bila znana navodila, na kakšen način naj se trgovina loti zadeve. Večina članov poslovodnega sveta je poznala samo vsebine teleksov Zvezne skupnosti za cene, direktor komercialnega sektorja v Delovni skupnosti pa je za reševanje zadeve ponudil praktično rešitev, ki naj bi v prvi vrsti zadevala samo grosiste. Ker so verjetno v času, ko je nastajal naš zapis o seji, ustrezna navodila odgovornih organov že v organizacijah, bi s predstavitvijo predlagane rešitve najbrž vnesli med trgovce ravno toliko zmede, kot jo je prinesel sam ukrep. Ce smo že zadnjič zapisali, da nam je na področju sprememb deviznega poslovanja in ekonomskih odnosov s tujino jasno le to, da nam nič ni jasno, potem to lahko spet ponovimo. Vsa zadeva okrog združevanja v reprodukcijske verige ustvarjalcev in porabnikov deviznih sredstev je še bolj nejasna, ker je znanih nekaj usod »posebnih oblik povezovanja« predvsem v enotnih gospodarskih sistemih a la Iskra. Najbrž bo kar obveljalo povezovanje v okviru splošnih združenj na ravni Gospodarske zbornice Jugoslavije. Sicer pa je za dokončno odločitev, kaj in kako do izteka prvega trimesečja, še nekaj časa. Cas dela za vse, tudi za dinar. Po zaključnem računu za leto 1983 bo Delovna skupnost sozda izkazala približno med 4 in 5 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Pobuda, da bi ta sredstva porabili za nadaljnji razvoj oziroma povečanje počitniških kapacitet sozda, je naletela na ugoden odmev. Vračanje razdrobljenih sredstev (od 50 do 200 tisoč din), ki se z razporeditvijo dohodka v temeljnih organizacijah še izgubijo in razvrednotijo, ni smotrno. Prisotni so se bolj ali manj ogreli za predlog za nakup stanovanjskih enot v Bohinjski Bistrici in na Cresu. Končno odločitev o predlogu bo povedala vsaka organizacija sama. Pravijo, da statistika prenese vse. Naši statistični podatki, ki jih sticij iz združenih sredstev, bo lastnih investicijskih sreds% trimesečne podatke o količoL obračanja zalog v posameznih^ lovnih organizacijah in osebne ^ hodke. Po mnenju večine pa h L se statistični podatki ne sprei njali, kajti v analizah o poslo^1! rezultatih je moč zaslediti vseh, datke o predlaganih dopolnil , Po razpravi sodeč bi lahko de) 0' da nekateri te grde znanosti o P prečjih, odstotkih, indeksih / drugih številkah sploh ne m3H Obstaja pa še bojazen, da ne v kaj z njo početi. j: ekonoh1. b, bi di ia di ki k ur 1« s! Akcijam Studia za ekonori‘j^ propagando posvečamo p°se ra sestavek v tej številki. se Nekateri so se v ocenjevan]0^ kundarnega sporazuma silci obveznosti iz naslova ^ na osnovi vlaganj v naložbe A i Sirmium, Sloga, Pečinci sklicL: | na zapis v Gospodarskem ve% ku (GV št. 4 - stran 13 - 1); vi # ca preplačane surovine) in določbo sporazuma, s katero ^ liK rajo prevzeti pokrivanje raZ°(,, obrestih za najete kredite ih ^ obrestmi, ki jih je za vložena ^ stva dogovoril investitor. Do1 ^ se jim je zdela nesprejemljiv^ ka ocena pa nam kaj malo P° j c. ga, če bi ostali brez 2500 t°h > korja, 2500 ton moke in 7 tis° ^ koruze. Toliko naj bi nam 1 /■ ^ prineslo sovlaganje - sporazhpjt A je sklenjen za dobo 15 let. v bomo 140 milijonov din. , i ^ Slovenskemu izgubašu ».j a Vi; TGO Gorenje naj bi pokriva. gubo na pocllagi sporazuma e ^ na neto vrednost dobavljehh ji delkov. Pri tem pa se je malo knilo. Pa ne na naši strani, te ^ ( na strani Gorenja. Sporazuh formalno pravni plati ni čis sen. Sicer sta nosilki po^Lpi^; izgube, Nanosov Grosist in J; va Veleprodaja, pooblastiti fk. mercialo sozda, da podpiše SJLtpr. zum in pristali na pokrivanj e p; ^ be iz sredstev, namenjenih v jL bliške in občinske rezerve, ve p šele, ko bo zadeva jasna y dvoumna. nri^b Za delovanje korša pa so P ; ni sklenili zagotoviti sred in u' do leto 1984 na dosedaj utečen Ijavljen način. Ob planu za leto 84 Mercator-Agrokombinata Poročevalec M-Agrokombinata Krško, 31. 1. 1984 Če de] tina novoustvarjene vrednosti za obresti na posojila J Planirani celotni prihodek krškega Mercator-Agrokombinata v letu 1984 je e1 okroglo 2,26 milijarde (novih), dohodek iz tega 363 milijonov, čisti dohodek pa 176 bilijonov. Obveznosti iz dohodka so predvidene v višini 186 milijonov. Večji del Ji °bveznosti iz dohodka so obresti na raznorazne kredite v znesku nekaj nad 9 ti starih milijard, kar predstavlja četrtino vse predvidene novoustvarjene vrednosti J posega dela, piše v Poročevalcu Jože Černoša. »Veliko! Zelo veliko! Kmetijstvo J takih obveznosti ne bo zmoglo. Obračanje našega kapitala je samo enkrat letno ali ^lo manj (vinska klet), zato je delež obresti v enoti proizvoda izredno visok, kar j Se draži že tako drage proizvode.« 1 Ti if * ruge obveznosti iz dohodka M-jcj Srokombinata (zavarovanje, ta L>Pne službe, samoupravne in-tif ]Jesne skupnosti, davki) bodo v j£' hj41984 v deležu približno enake ii ^°t so bile lani. Pa vendar bodo jhsegie številko 9,5 stare milijar-■ Obveznosti iz dohodka pobe- r . ^uveznosu iz uonoaKa pooe-V- rr',° Agrokombinatu vsak dan 71,2 } j^kona starih dinarjev ali 150 ti-c starih din na delavca na dan. “^sak dinar bo treba obrniti po ^ f&rneti,« piše Poročevalec, glasilo delavcev in kmetov Agrokombinata Krško, in nadaljuje: »Če bi samo za 2% zmanjšali materialne stroške, bi privarčevali 800 milijonov starih dinarjev.« V nadaljevanju navaja rezerve: - Prazni hodi in premiki - Razmetavanje reprodukcijskega materiala - Odvečna potovanja - Tradicionalizem - Slabo upoštevanje tehnoloških dognanj - Razporeditev delovnega časa - Izmensko delo v konicah - Izboljšanje organizacije dela - Združevanje razpoložljivega denarja - Primeren izbor ljudi na ustrezna delovna mesta. Mercator v Posavju V nasadih jablan smo v Mercatorju lani pridelali 6025 ton jabolk. Plan za leto 1984 ton. Interna prodaja jabolk je za lani ocenjena na 3100 ton, planirana v letu 1984 pa je 4170 ton. Fotoarhiv Mercatorja kvalificiranih, 37 visoko kvalificiranih, višješolsko izobrazbo ima 15 delavcev ali 3%, visoko pa 18 ali 3,7% delavcev. »Vsi, prav vsi, bomo morali krepko pljuniti v roke in z zavihanimi rokavi zgrabiti za delo, izkoristiti vsako delovno pripravo do njenih zmogljivosti, organizirati delo tako, da bo kar najmanj izgub časa zaradi različnih premikov; imeti na zalogi le takšno in toliko blaga, kolikor ga nujno potrebujemo za nemoteno delo; začeti z enotno nabavo in prodajo surovin, pridelkov in izdelkov; voditi tako poslovno evidenco, ki bo omogočala sprotno spremljanje prihodkov in stroškov; na temelju teh kazalcev pa hitro in učinkovito ukrepati. 4^, Mercator Nijr Agrokombinat Sledi vprašanje avtorja sestavka: Kdo bo izvajal zastavljene naloge, za tem pa preglednica s kvalifikacijsko strukturo po temeljnih organizacijah, delovni skupnosti in za DO kot celoto. Pri nekaj manj kakor 500 delavcih je v AK 218 kvalificiranih, 83 s srednjo šolo, 65 nekvalificiranih, 58 pol- Vse to je v naši delovni organizaciji nujno, ker smb brez lastnega obratnega kapitala, najeti pa je izredno drag in še dobiti ga je težko.« Priredil: J. N. Izvleček 4 iz razgovora z direktorjem Srokombinata, Francem Juvancem °^e Černoša - V Poročevalcu M-Agrokombinata v juniju Drva vselitev v farmo ] razvoja kmetijstva v la 1985 pridelati 85% vse 'o jkitki« za več hrane povečuje-,dv "fužbeno organizirano pride-0' de Vnetij skih pridelkov, ne gle- SR Sloveniji - je do konca hrane. lav na sektor (lastništvo). V lan- d? Skpjv, i VidsuiisLvu;. v ian dw torT lq»9U s%° v primerjavi z le-j t’ iaboiu^. Pndelali le nekaj manj it1 bojdk ki pa so bila zato veliko jiil dejrf6 kakovosti. Vzporedno s pri-f doKrVaniem v preteklem letu smo •dil iaij ° zastavili tudi za letos. Pose-j3l’ dhii8/110 skoraj 200 ha pšenice v i0' kot 4%nem sektorju in nekaj manj ’■ 'a0 “O ha v zasebnem. Pričakuje- jo , J 443 v zasebnem. Pričakuje-»f žrtju‘2® ton tržnih viškov zlatega d« red.' a°sejali smo tudi 30 ha oljne b«' tln frjfee IriTivf11^2301!’ Pa izvažamo sa-,'?.enih nr ):2- Lanska vrednost izvo- .hih ;.L,anska vrednost izvo-4hl0riov h ■ ^ov k° presegla 30 mi-4"i izvrr,,nariev’ nekaj rezerv je še 0 redne dlna’ vendar pa mora-vino, ki o 1^4 pri prireji mesa 0 Id. Ca v sozdu u' (lfj(Ir..,č°nca °graie nca septembra naj bi bil OCil 1 Tl eeloten kompleks zgradb na farmi pitanih prašičev na Pristavi. Začeti bi morali s proizvodnjo, ki je velik zalogaj tudi za sozd Mercator, ne samo za našo DO. Farma bo rezultat dveletnih intenzivnih priprav vseh dejavnikov v sozdu in naši delovni organizaciji. Ko bo farma začela delati s polno zmogljivostjo, bomo pozabili na vztrajna prepričevanja, na drage raziskave in na stotine sestankov pri nabiranju denarja za 570 milijonov vredno investicijo. dne pridobiti nove plo- jcije) l2k°ljšane površine (melio- jiff K VS0 naši kupci [h živjidno vseh pridelkov prodamo v 2 id* 0 predelovalni industriji, ki v z n9g‘vu Predelovalni industriji, ki luje -0 delovno organizacijo sode-Č kclnj6 časa, zato je med nami !•, ve. trajne, naročene pridela- Č e’ vino in krompir dostav- K Vijjj v glavnem grosistom (trgo-d %tor 9 Vehkoj znotraj sozda Mer-F qi?ac-.(^grebškim trgovskim orga-stojnice zagreb- >£j' ^kikC^arr! 4n na stojnice z J %nic- Večji kupci so: ib1' Meroa, a: Merx Celje; za sadje: M %tor.Q?r'®adie zelenjava in Mer-4greK.°Venha sadje in Žitnjak d ^Wni ’ za Pitano živino: lastne 4 (la, d ?6 m Mercator-TMI Ljublja-■d Me^^umarice in ostale vrtnine: MT t .0r-Eta Kamnik; za mleko: ;•. ^hii j.jdhljanske mlekarne; za i ^iho; a e.Z:- Fructal Ajdovščina; za W\ s°?.cla f?stinska in trgovska mreža 4. aa Lii,Kvrcator’ Merx Celje, Emo-m y hana in drugi. O; hisre^j.nePosredno ne izvažamo, 'dhdh nrJČ. . Preko zunanjetrgov- Ob otvoritvi gradbišča Med gradnjo, po zagotovilih izvajalca (SCT Ljubljana) zastoje\ ni, čeprav je po predpisani dinamiki že nekaj zamud (ni bilo kritine). Upamo, da bomo že v juniju lahko vselili prve breje svinje ir začeli s težko pričakovano proizvodnjo. Ob tej gradnji ne smerne pozabiti na predvidena nova delovna mesta, ki jih bodo zasedli le strokovnjaki s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Kljub težavam, ki izvirajo zlasti iz visokih cen gnojil, škropiv in krmil, bomo v letu 1984 napredovali pri zagotavljanju hrane, ker se zavedamo vloge, ki jo imamo v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Hrana postaja strateški material, zato je naša dolžnost, da zastavljene cilje tudi uresničimo. Ne samo z investicijami, tudi z dobrim in zavzetim delom, ki ga bomo morali tudi primerno nagraditi. — Ki utopi vse skrbi? Kapljica iz Agrokombinatove kleti v Leskovcu žal ne prinaša dobičkov. TOZD Vinogradniš-tvo-kleti je v letu pridelalo izgubo - v vinogradništvu v višini domala 5 novih milijonov, v kletarstvu pa skoraj sedem milijonov. Temeljna organizacija je pripravila sanacijski načrt, ki ga je potrdil delavski svet sozda Mercator. Izguba bo pokrita iz rezervnega sklada tozda, iz združenih sredstev za pokritje izgube v Mercatorju in iz sklada skupnih rezerv v občini Krško. Tudi slednje je posojilo s 5,25% obrestno mero in 10-letno vračilno dobo. Izguba bo pokrita do 1. junija letos. Vzroki za nastanek izgube: 1. sprememba obrestnih mer za zaloge vina in repromaterialov (zvišanje za več kakor 15 milijonov v letu 1983), 2. zvišanje cen repromaterialov, energije, embalaže, enoloških sredstev, 3. zamrznitev maloprodajnih cen vina do 2. 7. 1983, s čimer je bila tako prodana polovica letnika 1982, 4. tozd nima svojih prostih poslovnih sredstev, zaradi česar mora več svojih obveznosti pokriti s prelivanjem kratkoročnih posojil v dolgoročne naložbe. To je ustvarilo 32 milijonov manka v poslovnem skladu. 5. nerealiziran plan prodaje v soždu v količini 4600 hi vina, vsled česar je nastal izpad skoraj 12 milijonov din razlik v ceni. Ukrepi za sanacijo: 1. sprememba cen za vina letnika 1983 za 20%, ker so bila vkletena po višjih stroških, 2. pri temeljni banki v Krškem zagotoviti obratna sredstva pod primernimi pogoji, 3. s proizvajalci doseči dogovor o odločitvi plačila polovice vrednosti prevzetega grozdja oziroma vina za dobo šest mesecev in brez obresti, 4. pri temeljni banki in interni banki Mercatorja pridobiti posojilo za prelita kratkoročna sredstva investicijski kredit po 15% obrestni meri za dobo 10 let 5. pridobiti konverzijo kratkoročnih kreditov za obratna sredstva v trajna obratna sredstva, v višim 40.000.000 din, z 12% obrestno mero in 10 let odplačilno dobo, 6. zagotoviti proizvodne kredite za vlaganje med letom v vinogradniško proizvodnjo, 7. povečati pridelke grozdja in izboljšati kakovost z vlaganjem v prenovo vinogradov in posodobitev ustrezne kmetijske mehanizacije, 8. zagotoviti izvajanje skupnih proizvodno - prodajnih planov, 9. razširiti prodajno področje in podrobneje obdelovati sedanje prodajno področje. Zagotoviti prisotnost naših vin v celotni prodajni mreži Mercatorja, 10. doseči kar največjo proizvodnjo grozdja na obstoječih površinah s povečano produktivnostjo in pravočasnim izvajanjem del, 11. zmanjšati zaloge grosistične prodaje pijač in maloprodaje, 12. striktno uveljavljati dogovorjeno udeležbo na prihodku za grosistično prodajo pijač, 13. zmanjšati lom in kalo s poostrenim nadzorom in nekaterimi posodobitvami, 14. povečati uporabo proizvodnih zmogljivosti z uvajanjem dodatnih izmen, opravljanjem tujih uslug, 15. proučiti možnosti za izrabo sekundarnih surovin (tropine, droži), v okviru lastnega obrata ali na širšem področju, 16. povečati storilnost z boljšo izrabo delovnega časa, boljšo povezavo med delovnimi enotami v tozdu in v DO, z boljšo, strokovnejšo organizacijo dela, premiki med delovnimi enotami in drugim, 17. doseči odložitev združevanja sredstev za investicije na ravni sozda za čas, ko bo tozd posloval z motnjami. Sanacijski načrt tozda Vinogra-dništvo-kleti predvideva pokritje izgube in nakazuje ukrepe za normalno poslovanje. Ce ukrepi iz kakršnegakoli vzroka ne bodo uvedeni, tozd tucii v bodoče ne bo mogel poslovati pozitivno. Večina vzrokov za težko poslovanje je izven možnosti reševanja tozda. V tozdu Vinogradništvo-kleti pa bodo izvršeni vsi ukrepi, ki lahko prispevajo k pozitivnemu poslovanju. Povzetek: J. N. 10. STRAN Nanosove vesti Na občni zbor sindikata TOZD Grosist Postojna je bilo povabljenih tudi pet delavcev ki so se upokojili v letu 1983. Ob tej priliki so jim bila izročena praktična darila. Na sliki predsednik IO sindikata TOZD Grosist čestita upokojenemu delavcu Janku Franku. (Foto: Paternost) Delovno predsedstvo na občnem zboru osnovne organizacije sindikata TOZD Grosi Postojna, ki je bil dne 13. 1. 1984 v prostorih družbene prehrane v Postojni. Paternost) ............................... ^ ; ^ Mladinci in mladinke TOZD Grosist so po občnem zboru sindikata pripravili okO^, Tomaž Vrhovec, tehnični referent v TOZD Grosist, je na občnem zboru sindikata v razpravi, ki je sledila poročilu predsednika IO sindikata, govoril o problemih v zvezi s kadrovanjem in družbenim standardom in telesni kulturi zaposlenih. (Foto. Paternost) inke TOZD Grosist so po oucnem zooru suiuiK-aia pi.pio.... ~ ^ malico. Za delo v kuhinji je skrbel Stane Hafner, medtem ko so za postrežbo siu mladinke. (Foto: Paternost) Programsko volilna konferenca osnovne organizacije zveze komunistov v delovni skupnosti skupnih služb M-Nanos a Milena Oražem - sekretarka OO ZK Delovati v okolju Komunisti delovne skupnosti skupnih služb smo se 7. januarja 1984 zbrali na programsko volilni konferenci osnovne organizacije zveze komunistov, kritično obravnavali poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju, izvolili novo vodstvo in sprejeli Program dela in aktivnosti komunistov v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju. Program dela in aktivnosti je izdelan na podlagi sklepov in usmeritev sej CK ZKS in CK ZKJ, ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in varnostnega načrta občinske organizacije ZKS Postojna. Program določa naloge in dejavnost komunistov. Za izvedbo smo bili komunisti poimensko zadolženi, tako da bo sleherni komunist deloval in uveljavljal zastavljene cilje za zagotovitev stabilnosti samoupravnega družbenopolitičnega ter družbenoekonomskega sistema v samoupravnih in družbenopolitičnih organih. To pomeni, da moramo komunisti organizirano delovati med delavci, zlasti v sindikalni skupini; da se mora delovanje komunistov čutiti v vseh okoljih; da moramo biti komunisti organizirati tako, da bo na osnovi kritične- ga preverjanja naše aktivnosti zagotovljena enotnost vseh članov. Predpogoj za realizacijo vseh nalog je idejna in akcijska usposobljenost ter popolna informiranost vseh članov. Novoizvoljeni predsednik IO sindikata TOZD Grosist Postojna, Marjan Šušteršič, v družbi z rotiranim predsednikom Petrom škom na družabnem srečanju, ki je sledilo občnemu zboru sindikata. (Foto: Paternost) TOZD Grosist Postojna Komunisti moramo s svojim zgledom, delovno disciplino in pobudami v konkretni akciji spodbujati delavce, da bodo uresničene vse zastavljene naloge. S takšnim delovanjem bomo hkrati preprečevali delovanje nasprotnikov socializma in samoupravljanja. Nasprotovati moramo vsem težnjam, ki bi kakorkoli vplivale na to, da se naloge ne bi izvajale. Da bomo pri svojem delu še bolj uspšeni, smo sprejeli obveznost o akcijskem povezovanju vseh komunistov v delovni organizaciji M-Nanos. Sergej Paternost Sindikalni občni zbor V petek, 13. januarja 1984 so se delavci tozda Grosist v Postojni zbrali na občnem zboru osnovne organizacije sindikata v prostorih družbene prehrane v Postojni. Leto 1984 35 let Mercatorja Zboru je prisostvovalo veliko število delavcev in delavk. Poročilo o delu osnovne organizacije sindikata za pretekli mandat je podal predsednik izvršnega odbora sindikata tozda Grosist, Peter Marinšek. Predsednik se je dotaknil vseh problemov, s katerimi se TOZD srečuje, in opisal tudi uspehe organizacije sindikata. V razpravi, ki je sledila poročilu predsednika, sta sodelovala Tomaž Vrhovec in pa v. d. direktorja tozda, Emil Vuga. Sledili sta poročili blagajnika in nadzornega odbora, za tem je bila sprejeta razrešnica dosedanjim članom IO in nadzornega odbora. Pred razrešnico je zbor soglasno sprejel smernice za delo osnovne organizacije sindikata za leto 1984 in plan za leto 1984. Nato je Peter Marinšek upokojenim delavcem v letu 1982 izročil knjižna darila in se jim zahvalil za dolgoletno delo v tozdu. Sledile so javne volitve v organe sindikata tozda. Po končanem občnem zboru so člani preiredili skromno skupno zakusko z družabnim srečanjem in plesom. Organi sindikata tozda Grosist Postojna za mandat 1984/86 pred- Izvršni odbor OOZS 1. Marjan Šušteršič, sednik 2. Lidija Zadel, tajnica 3. Marta Avsec, blagajnik 4. Jože Gregorc, član 5. Jože Požar, član 6. Ivan Žafran, član 7. Dušan Prelc, član 8. Štefan Mahnič, član 9. Majda Bandelj, član Nadzorni odbor 1. Jože Rajer 2. Marjan Marušič 3. Jože Grginič Delegata za konferenco OOS DO Nanos: 1. Marjan Šušteršič 2. Jože Požar Delegatka v odboru BVP Ivica Možina Nanosove vesti Sergej Paternost Pra vni k svetuje .Kdajse smatra, da je zoper delavca uveden aisciplinski postopek? p, fgovor: disciplinski postopek zoper delavca je uveden v tre-J?tku’ ko ie podana zahteva pristojnega predlagatelja za uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca. Z drugimi besedami po-eaano, ni potrebno, da pristojna disciplinska komisija ali njen predsednik izda poseben sklep o uvedbi disciplinskega postopka, ]PPak je disciplinski postopek uveden takrat, ko disciplinska °misija prejme zahtevo upravičenega predlagatelja. Kakšne pravice ima individualni poslovodni organ, ki »a predčasno razreši delavski svet? nj^daj se lahko individualni poslovodni organ TOZD ali predsed-t*k m člani kolegijskega poslovodnega organa ali pa samo en član ij*11 organa razreši še pred potekom časa, za katerega so bili enovani, je določeno v 520. členu zakona o združenem delu. dS^en 522 tega zakona pa določa, da lahko individualni poslovo-tPl organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa šč’ k* je s sklepom delavskega sveta razrešen, zahteva pri sodi-u združenega dela odškodnino, če je bil razrešen, pa ni bilo Z?0g°v 23 to> ali če ni bil izveden postopek, ki ga predpisuje Tr^on oziroma samoupravni splošni akt. Odškodninski zahtevek °ra vložiti v 30 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi. , Glede na takšno zakonsko ureditev prizadeti poslovodni organ, je bil razrešen, ne more zahtevati, da ga organizacija znova t Poredi na dela in naloge poslovodnega organa, četudi se ugo-°vi> da ni bilo zakonitih razlogov za razrešitev. tS^j’ tudi. če razlogov za razrešitev ni bilo, zakon ne daje ci?žnosti, da se omenjene osebe iz teh razlogov vrnejo na funk- Cnn8°Vorna’ če razlogoV za razrešitev ni bilo in če so bili drugi e°Ji za priznanje odškodnine. o^temelj^v te določil je v tem, da je funkcija poslovodnega t0^a,stvar zaupanja, zato zunanji organi ne morejo vplivati na stri - ■ Prizadeta oseba to funkcijo še opravljala, če se s tem ne mjajo delavci oziroma delavski svet. v dobrem razpoloženju in tovariškemu vzdušju. (Foto: Sergej Paternost) Iz tozda Izbira Postojna Sergej Paternost Obračun dveletnega dela osnovne organizacije sindikata Delavci tozda Izbira Postojna, razen zaposlenih v Blagovnici Ajdovščina, v Supermarketu SežAna in maloprodaji na Reki, so izkoristili popoldanski čas v soboto 14. h 1984, da bi se vsi zbrali na občnem zboru sindikata Povedati moramo, da je Izbira maloprodajna organizacija, ki ima poslovne enote po teritoriju celotne občine in izven nje in da je zaradi tega težko zbrati vse zaposlene na enem kraju. No, kljub oviram se je zbora udeležilo veliko število zaposlenih, med katerimi prevladuje ženski spol. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov zbora je o dveletnem delovanju osnovne or- ganizacije sindikata v tozdu Izbira poročala predsednica IO sindikata, Milica Rep, poslovodkinja Marketa v Pivki. V poročilu se je predsednica zadržala pri nalogah, kjer se je sindikat udejstvoval, in to pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov, pri predhodni obravnavi sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, pri razporejanju delavcev in v primeru za- htev za varstvo pravic, pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev, skrbi za zdravje delavcev in rekreaciji. V razpravi o poročilu predsednice so sodelovali delavci z obravnavo problematike poslovanja. Sklepi zbora 1. S 1. 2. 1984 se poveča znesek mesečnega prispevka za blagajno vzajemne pomoči na 100 din. Prosilec lahko dobi posojilo enkrat letno do višine 10.000 din z vračal-nim rokom 5 obrokov po 2000 din. 2. Sprejet je bil finančni načrt za leto 1984, s tem da ga IO sindikata dopolni s potrebami v skladu s programom. 3. Sprejete so bile usmeritve za dveletno obdobje. 4. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve pravil o organizaciji in delovanju OOZS. 5. Sprejeta je bila razrešnica dosedanjemu IO in nadzornemu odboru sindikata. Na podlagi javnega glasovanja z dvigom rok je zbor na predlog kandidacijske komisije soglasno izvolil nove organe sindikata za dveletno obdobje 1984/86. Po končanem občnem zboru so se člani zbrali na družabnem srečanju. Novoizvoljeni organi OOZS v tozdu Izbira Postojna IO sindikata 1. Milica Rep, predsednica, vodja Marketa Pivka 2. Irena Jurca, sekretar, kadrovski referent 3. Jožica Penko, blagajnik, finančni manipulant 4. Vanda Ogrizek, blagajnik BVP, referent za DPP 5. Meri Vatovec, član, blagajničarka Marketa 6. Silvo Oblak, član, poslovodja PE Zagorje 7. Neva Korpar, član, prodajalka Blagovnice Postojna 8. Zvezdana Korpar, član, natakarica Dehkatese Postojna 9. Marjan Troha, član, prodajalec Blagovnice Ajdovščina 10. Jožica Sila, član, prodajalka S. M. Sežana 11. Jerolim Ramič, član, vodja maloprodaje Reka Nadzorni odbor 1. Marija Zefran, vodja obračunske službe TOZD 2. Valentina Kerlatec, prodajalka blagovnice Postojna 3. Ivanka Česnik, tajnica TOZD Delegati za konferenco OOS DO Nanos 1. Milica Rep 2. Irena Jurca Kandidat za predsednika konference OOS DO Nanos Anton Arko, vojda blagovnice Cerknica. Nanosove vesti Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Paternost (telefon: (067) 21-441) Delovno predsedstvo občnega zbora sindikata TOZD Izbira Postojna s predsednico Ireno Jurca, ki je zelo dobro opravila zaupano ji nalogo. Ob njej sedi predsednica IO sindikata Milica Rep v pričakovanju, da bo podala poročilo o delu sindikata TOZD za dveletno mandatno obdobje. Milica Rep je bila na volitvah ponovno izvoljena za predsednico IO sindikata za naslednji dveletni mandat. (Foto; Sergej Paternost) Za dobro razpoloženje je poskrbel tudi direktor TOZD Izbira, ki se je po končanem občnem zboru sindikata pridružil sodelavcem. Joža Kaluža, poslovodkinja PE Gornja Košana, avtorica zdravice, ki jo je prebrala na občnem zboru sindikata. Iz ljudskih pesmaric Joža Kaluža - Tozd Izbira Postojna Toda kako? Povejte vi meni? Sprejeli veseli smo lepo vabilo, da vkup bi se danes nas čim več dobilo, da slišali same bi lepe novice, ostale pa nam bi prelepe pravice. Prihajamo složno iz pivške strani kjer sveže po lesu in mesu diši. Med strankami nimamo mi oficirjev, zato pa tu več je premožnih štalirjev; če bi znali, bi vam pesem zaigrali, če bi smeli, najlepšo bi vam zapeli. Miza se polna nam danes obeta, saj konec računov je lanskega leta. Kdo je kriv Prosim,'povejte, kdo je kriv za to, da imamo pri nas po tleh vodo? Celih 18 mesecev štejem, verjemite, se ne smejem: ravna streha vsa zamaka, več je vode kdaj od zraka. Vodo pobiramo, znoj si otiramo in po telefonu odgovorne izbiramo. Prosim, povejte, kdo je kriv za to, naj nam vendar nekdo poda roko. Iz naših se krajev premalo oglašamo, morda pa kdaj v problemih prekašamo. Naše stranke niso nič vesele, ko so jim mokre frizure cele, saj jim dela ne računamo in jih pod dežniki ne zadržujemo. Naš bife in strežba sta mini, zato je naš narezek v rimi. Pozdrav najlepši naj danes zveni med vse, ki se štejejo med dobre ljudi, najbolj pa med tiste, ki imajo že popisane trgovske liste. Pozdrav tistim, ki so špagete rinfuza lomili in miši pred inventuro lovili. »Gradnje« delo so sklanfale, garancijo zraven dale, če si vzorec kdo bo vzel, prav gotovo ne bo vesel. Dvajset let in več smo čakali, inšpektorjev in miši nismo se bali, za adaptacijo smo zadnji krajcar dali, pa tudi izplačali se ne bomo kmali. Pomoč potrebujemo! V slogi je moč - zatrjujemo! Če mi odgovarjamo za to, zakaj nam odgovorni ne da roko? Tako smo pametni, zreli, ko za kritiko bi poprijeli, ko zabliska zagrmi, odgovornega in kaznovanega ni! Nekoč, ni dolgo tega, so se tu pisali drugi časi, plesali smo v jami, ob modrem morju in gledali svetle točke na obzorju. Verjeli smo v bogate čase pa so paketi ukradli špase. Ptice komaj so zdržale, zaloge se povsod smejale. Začeli smo se neresno vesti pa udarile so nas obresti. Zvečaj promet in razliko v ceni! Toda kako?! Povejte vi meni! - Ko ni bilo med nami mira, je zmanjkovalo lukenj sira; - ko poln žep je gospodinje, nam zmanjkalo je krmice za svinje; - ko k nam zavil je Rečan bogat, mu ni bilo za praha dat; - ko se v bifeju piti naučijo, pa pridejo in podražijo; - pa smrt in ohcet štimajo, pa še sarvetov nimajo; - ko pa kuro pohajo, komaj v kotu olje zavohajo; - ko darilo bi zavili, še papirja niso dobili; - ko smo v temi se znašli, do baterij in sveč smo komaj prišli; - kar na lepem pa nežne nožiče, vsevprek iskale so nogavice; - ko stisnil je mraz in mrzlo je brilo, nikjer se spodnjih ni hlačk več dobilo; - kosmati možje so in fantje postali, po britvicah vprašat vsi so se bali; - pa zmanjkalo je limonov, ko ni bilo nikjer milijonov; - pa ni čokolade ne cikorje, še mleka ne, ko gre na morje. Pa zvečaj prodajo in razliko v ceni! Toda kako? Povejte meni! Direktor mi rekel je nekega dne, da lahko prodajamo tudi avione -a kmalu bo to, da gledali bomo v policah le menta bombone. Verze nam je poslala naša sodelavka Joža Kaluža, poslovodkinja samopostrežbe v Gornji Košani. Nanaša se na slabo opravljena gradbena dela na novi trgovini v Gornji Košani. Prepričani smo, da bodo bodice spodbudile strokovne službe za izvajanje gradbenih del in ukrepali za odpravo napak. Zanimivo računalništvo/4 Slobodan Milinlcovič Robot — prisilni delavec Besedo robot je prvi uporabil češkoslovaški pisatelj Karel Čapek okoli leta 1920 in pomeni prisilno delo. Gre za znameniti roman znanstvene fantastike z naslovom RUR (Rossumovi Univerzalni Roboti) in govori o umetnih bioloških sistemih, ki jih je ustvaril neki dr. Rossum v svojem laboratoriju in ki so bili zelo podobni človeku. (Danes take tvorbe imenujemo androidi). Ti, ustvarjeni, da bi opravljali naloge sužnjev, na koncu osvojijo ves naš svet. Ko pa ugotovijo, da se je v njih prebudila nova lastnost - ljubezen, postanejo »ljudje«. Kdo med nami ne pozna še ene klasične stvaritve na temo »umetnih ljudi«, ki ga je napisala Mary Shelly (ženska?) - Frankensteina? Na ti dve klasični deli so se potem navezali znani in neznani pisatelji in danes ima navaden človek o robotih približno takole sliko: kovinski, človeku podobni stroji, ki se svetijo, zloščeni s posebnimi loščili. Noge imajo ponavadi v obliki gosenic ali koles. Namesto očes se svetijo bolj ali manj blesteče žarničke, roke imajo ščipalkam podobne »prste«. Iz ust slišimo napol razumljive besede. Tu je tudi nos iz čisto okrasnih razlogov. Borbeni modeli robotov imajo vgrajene tudi topove različne kali-braže, iz očes pa jim švigajo žarki smrti. V bistvu si je zelo težko zamisliti stvar, ki bi bila manj koristna od opisane človeku podobne gmote kovinskih delov, ki se spotikajo in jecljajo napol razumljive besede. Znan je primer, ko je skupina ekscentričnih bogatašev plačala za izdelavo robota, podobnega opisanim kovinskim lepotcem, ter ga pošiljala po sprejemih, ki so jih prirejali po vseh ZDA. Rznašal je pijačo gostom, kramljal z njimi in se, z eno besedo obnašal kot človek. Resnico so odkrili šele, ko so tega kovinskega lepotca - razumnika poslali čez ocean v Evropo. Na enem od sprejemov je prvi od gostov, ki je imel nekaj tehnične »soli« v glavi, odkrili, da gre za navadno kovinsko premikajočo se škatlo, s katero so upravljali na daljavo, ker je danes že čisto navadna otroška igra. Vprašanja in odgovori našega kovinskega modrijana so bili proizvod navadnega radio-telefona, ki ga ima danes vsak premožnejši otrok na zahodu. V prejšnjem prispevku smo prikazali nekaj osnovnih izhodišč robotike. Želimo jim dodati še nekaj besed. Robote so do sedaj uporabljali pretežno za opravljanje neugodnih ali nevarnih del: poravilo strojev, ki delajo pod vodo ali na visoki temperaturi, kjer je v delovnem okolju preveč strupenih plinov ali radioaktivnosti itd. Na takih mestih so se glede na nevarnost izplačali razmeroma visoki stroški, ki so jih morali vložiti v izdelavo robotov. Z iznajdbo mikroprocesorjev se je slika popolnoma spremenila. Robot (računalnik) se je zmanjšal in pocenil toliko, da ga je mogoče vgraditi v vse stroje - od igrač do avtomatskih tovarn, ki opravljajo delovni proces brez ljudi. Bralcem lahko zagotovimo, da smo z lastnimi očmi videli obratovanje ene takih tovarn. Popolna delovna »linija« je delala samostojno - brez ljudi. Edini ljudje so bili štirje vzdrževalci v vsaki izmeni. Njihova naloga je bila, da na avtomatski signal o morebitni okvari stečejo, okvaro odpravijo in se potem lahko vrne- jo v »pisarno«, kjer počakajo do naslednjega signala. V velikem delu te tovarne ponoči niti luči ne prižigajo, ker robotom, ki so na teh »delovnih linijah«, ni potrebna. Delovne operacije so takšne, da sploh ne potrebujejo optičnih senzorjev oziroma čutila vida! Avtomatske tovarne so sicer svetovno znan japonski dosežek in je doslej uresničen le na področju strojev za izdelavo orodij. Omenili smo ga zaradi tega, da bi bralcem ponudili tale sklep: roboti torej že popolnoma kontrolirajo delovanje drugih strojev. To je dejstvo! So roboti potem začeli prevzemati naloge visoko kvalificiranih delavcev? Seveda so! Ce kdo podvomi v to, kar smo pravkar ugotovili, mu ponujamo naslednje argumente: zahvaljujoč natančnosti zavezniških bombnikov, sta dva povojna gospodarska čudeža: Zahodna Nemčija in japonska - svoji industriji morali graditi od temeljev. Eden od osnovnih vzvzrokov gospodarskega čudeža v teh dveh deželah (zlasti v Japonski) je dejstvo, da so v njihovem delu mnogo bolj udeleženi stroji kakor v vseh ostalih deželah sveta skupaj. Tako sta ti dve deželi človeško delo zamenjali z delom robotov. Kaj pa ljudje? Odpuščeni? Poklicali bomo na pomoč gospoda Hondo, znanega proizvajalca motornih koles in avtomobilov. Gospod Honda se zelo rad smeje. Toliko, da nekateri celo govorijo, da to ni normalno. Brž ko. nam gospod Honda razloži posledice popolne avtomatizacije (robotizacije) proizvodnih linij v njegovih tovarnah, vidimo, da se za tem »veseljaškim čudaštvom« skrivajo še kako preudarni možgani: »Prekvalifikacija delavcev, ki so delali na delovnih mestih pred prihodom ro- Dragemu sodelavcu v slovo Nihče izmed nas niti pomisliti1*! mogel, da se bomo morali ta^ ie kmalu, veliko prezgodaj, poslovi’ od sodelavca Jurca Petra, ki ga i usoda iztrgala iz naših vrst. . Od ponedeljka, 9. januarja, f Je . naših poteh človek manj. Sm1/’ ^ večna kakor življenje, nam je s1 poti vzela človeka, ki smo ga ra^j ta srečevali, človeka, ki je imel ra' življenje in ljudi. V zibelko so ga položili v Post0) ni leta 1952. Pri podjetju Nanos J j služboval od leta 1972. Bil je d0* vec v skladišču prehrane in em^, «. laže. Zadnja leta, ko si je ustvar f: družinsko življenje in ko so se111 izoblikovali življenjski načrti,d, delal kot skladiščnik v prodaja* Market Postojna. Besede priznanj in zahvale " ’ "■'SR zavzeto delo, za tovariške odd®', in za uspehe njegovega dela zd nimajo prave vrednosti. Vsi, smo z njim delali in načrtovali n šo rast, se zavedamo, da bo v na verigi manjkal Peter in njegov P-. šteni odnos do dols in tovciriŠ^jjjl Peter je bil član Zveze rezervo vojaških starešin. S svojo discip^. tj* Ev, niranostjo, požrtvovalnostjo . pravilnim odnosom je veliko P .f speval k boljšim rezultatom sv0’ enote, kot tudi teritorial obrambe. :j Kot spomin nate ostajajo tv otroci - žena - starši, katerim z ■ K gotavljamo, da nam ostajaš v 0 ^ lepšem spominu. 0] ---------------------------- botov, nam je povzročila za večje stroške po enoti izdelk Računica je očitno bila nekje 0 pačna, kajti izvedeli smo, da se 'V cena izdelkov tovarne Honda F j uvedbi robotov občutno znižala »Dobili smo zdrave, nam6-. bolnih delavcev, s poveča zmogljivostjo delovne dobe, invalidnosti. Ti delavci sedaj lZ Med delavci in roboti je ustv na zelo trdna povezava: r opravljajo tista dela, ki presefl^jL d človeške sposobnosti in mo6? j poskrbi za tisto delo, ki ga so za človeka nevarna - človeljjn,?.0] sami ne zmorejo. Roboti nam ne morejo sami sebe programi1"^; k To delo opravi človek in zadovoljna. Ce pa primerjam6^* pogled za človeka porazno sll^iJL9’ * veka in robota, dobimo na P ( roboti so neprimerno manjši rabijo zelo malo energije na en l inlUlA ’ delujejo. 24 ur na dan, ne k-' napak... itd. To, da jih .Pro£r3p0Vl,O(' rajo ljudje, je tista kvaliteta s.[;oi0 * močjo katere bi, če se je - roboti lahko postali ljudje!« J kakor drži, da so posledice 1 tizacije« povsod enake: vse delovni in življenjski standard^ nenehnem skrajševanju delo ^ ga časa! Kako uporabiti ta ;j dilemi pa bo tekla o " ,!gs čas? O tej dilemi pa uu tcxy- ^ „a da v zadnjem prispevku, k)e,jtjf£ te, mo obdelali ekonomske in POIo(:fh pr, ne posledice prodora mikrop sorjev. J? tozda Ajdovščina esna Bleiweis Mercator v Ljubljani Imenovani odgovorni delavci .Na zasedanju delavskega sveta temeljne organiza-cj]e Ajdovščina, ki sodi v Mercator, delovno organiza-^° Hoteli-gostinstvo, so bili 8. februarja 1984 imeno-arii delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. mi^f*avski svet se je sestal z na-•^Prr1’ ^ekončno, na podlagi vljenih razpisnih postopkov, reunuie odgovorne delavce - di-ra^, °ria temeljne organizacije in - novodjo ter vodje poslovnih (lornaivavarr?e Evropa, Delavskega >tK; UOtbp • - - ^ d m Kavarne-bara Nebotič- 2acr nkektorico temeljne organi-ii imenovana Jožica Blaž- je aiPl- ing. organizacije dela, ki vOrh?S ej opravljala naloge poslo-e§a orSana kot vršilka dolž-s^i s' ^a.računovodkinjo jedelav-o je |Dj,Vet imenoval Vero Kregar, ki t, rja t.3 doslej računovodkinja toz-,e Voavarna-bar Nebotičnik, li na pastvo poslovne enote Kavar-J vropa bo prevzel Ivan Kovač, ki že od leta 1954 združuje delo v tej organizaciji. Redni gostje kavarne ga že leta poznajo kot šefa strežbe. V času, ko je bila kavarna še temeljna organizacija, pa je nadomeščal tudi njeno direktorico. Glede vodij poslovnih enot Delavski dom in Kavarna-bar Nebotičnik pa je delavski svet odločil, da se dela in naloge ponovno razpišejo, imenoval pa je vršilce dolžnosti, in sicer v Delavskem domu Franca Novaka, v Nebotičniku pa Cirila Svetela. J»4ica Rl Evfn„ laznik med delavkami Kavarne Vf0D mea aeiavKami Pa- Fotoarhiv Mercatorja Ob imenovanju Jožice Blaznik za individualnega poslovodnega organa tozda Ajdovščina naj objavimo še novico o visokem priznanju, ki ga je tovarišica Blaznikova prejela na zadnjem zboru gostinskih in turističnih delavcev v Radencih. Republiški odbor sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu ji je podelil priznanje za delo v letu 1983. Vendar pa je informacija preskopa, če ne povemo, da gre za dolgoletno, zavzeto in prizadevno delo v dejavnosti, ki se vseskozi otepa z najrazličnejšimi težavami, od denarnih do kadrovskih, in da je tovarišici direktorici ob izrednih naporih uspelo obnoviti znamenito ljubljansko kavarno, levji delež pa je nosila pri konstituiranju in vseh predhodnih postopkih združevanja nekdaj temeljnih organizacij v eno temeljno organizacijo M-Hotelov gostinstva, TOZD Ajdovščina. J? klovnih usmeritev osnovne jA.§,anizacije zveze sindikatov tozda aioprodaja Ptuj za leto 1984 . °glavitno: Sevanje protislovij ytej0 f^vitna naloga sindikatov ni le v tem, da varu-^^o^terese delavskega razreda, pred nekim raz-$L0iUi • ZUnai niega, ampak predvsem v tem, da se r^ov ji? za reševanje protislovij, konfliktov in proble-istej i ’ -S1 nastajajo v odnosih med posameznimi inter-el • ovnim kolektivom na eni strani ter skupnimi lili 81 delavskega razreda na drugi strani. f /\ A - „ v neSa dela, da gradijo svoj V° 0rKarrPov®zavi z drugo temelj-1(3 v ^varipf!Zac^° na temelju skupno rt hltri ^°hodka in s celot- ^ kot h l orn upravljajo resnič- 4 Skrbi bn gospodarji. hačcirnoramo> da se uresni-tatih rt ? delitve po delu in re-da je, ®^a °b upoštevanju stali-fS delo reba.bolj spoštovati do-Ust\LVZga-iati ljudi, da samo treba^ materialne dobrine, ^^Očno r ZlVeti od lastnega dela, z dru-.K5^0*331"3 Proti razsipniš-:iirst0pašhnemmi sredstvi in proti med delovnim ča- na Pod^ Sl moramo za napre-t1iWževania °,Ciu 2aPoslovanja, izo-, zav^l zdravstva in invalid- 'Ci. a delavCp.,ega oa®3 in prostega tk, er stanova °ddlba in rekreaci-)C prehrane d ^ske problematike Mercator v SV Sloveniji Skupni posnetek jubilantov, nedavno upokojenih delavcev in predstavnikov organov samoupravljanja v tozdu Standard Novo mesto. Foto: Ljuba Sukovič Življenjski utrip tozda Ljuba Sukovič, M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto Veselijo se naših uspehov Tradicionalno novoletno srečanje upokojencev M-Velepreskrbe, tozda Standard Novo mesto je bilo v gostinskih prostorih Potrošniškega centra v Ločni. Sr ičanja se je udeležilo veliko število naših nekdanjih sodelavcev, ki vsako leto znova z veseljem pričakujejo ta dan, da se vsaj enkrat na leto vidijo, se pogovorijo, zapojejo in tudi zaplešejo. Razpoloženje med predstavniki tozda in upokojenci je bilo prisrč- no in prijateljsko. Čeprav niso vsak dan povezani s tozdom, se iskreno veselijo vsakega našega delovnega uspeha. Ob takšnih srečanjih je navada, da nekdanje sodelavce vsaj v nekaj besedah seznanimo z našim delom za preteklo leto, pa tudi z načrti za prihodnje. O doseženih rezultatih v letu 1983 in planih za 1984 jim je spregovoril direktor Ciril Jarnovič, ki je poudaril, da je trenutni položaj trgovine izredno težak, omejene so naložbe, imamo velike obveznosti za obratna sredstva, akumulacija je za polovico manjša, zato se postavlja vprašanje donosnosti poslovanja. Stabilizacija in varčevanje pritiskata na vsakem koraku. Kljub temu si bomo prizadevali za nadaljnji razvoj in uresničevanje načrtovanih nalog, med njimi za razširitev prodajnega prostora blagovnice v Šentjerneju, preureditev poslovne stavbe v Gotni vasi in pridobitev gradbene dokumentacije za gradnjo trgovine v Bučni vasi. Na koncu jim je Ciril Jarnovič zaželel srečo in zdravje v novem letu, predsednica IO OO sindikata tozda Ljubica Murn, pa jim je izročila novoletne darilne bone. Oba sta izrazila željo, da se snidemo spet ob letu. Iz tozda Standard Novo mesto Ljuba Sukovič, M-Velepreskrba Za vztrajanje v poklicu Mercator na Dolenjskem V Potrošniškem centru Ločna je bilo v decembru organizirano srečanje delavcev - jubilantov in delavcev, ki so se v letu 1983 upokojili. Na ta način se je tozd želel obojim oddolžiti za njihovo požrtvovalno in plodno delo Se nadalje spodbujati delavce za kulturno življenje, skrbeti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, delovno disciplino, medsebojne odnose in obveščanje delavcev. Stremeti za čim boljše delovanje sindikalnih oziroma delovnih skupin, predvsem pa delovanje delegacij SIS. Vzpodbujati oziroma organizirati mladinsko organizacijo k tvor-nejšemu in aktivnejšemu delu. Razvijati sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami znotraj DO, sozda, občin itd. Sodelovati z zvezo komunistov, socialisitčno zvezo delovnega ljudstva, se pravi v vseh družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter delegatskih telesih. Naložbe iz združenih sredstev Kristina Antolič Razširitev proizvodnih prostorov V proizvodnem obratu tozda Zaščita Kidričevo na Ormoški cesti na Ptuju je proizvodna dvorana krojilnice že pod streho, kljub zimi in mrazu. Potrebe po povečanju proizvodnih prostorov so narekovale planske naloge tozda. Nova stavba v izmeri 276 m2 bo stala po predračunski vrednosti okoli 8.324,231 dinarjev. K temu moramo dodati še stroške za ureditev okolice, ki je bila do sedaj neurejena, in sicer v znesku 3.727:429 dinarjev. Za sofinanciranje investicije so sredstva odobrena pri Interni banki sozda Mercator, iz združenih sredstev. V tozdu Zaščita načrtujejo, da se bo s tem proizvodnja v tem izvoznem obratu povečala za 39% oziroma na 130.000 kosov kopalnih plaščev. To bo omogočilo zaposlitev 20 delavcev. Investicija je prednostnega pomena. Dokončanje druge faze te investicije je predvideno v mesecu maju ali juniju letos. Priznanja za 20-letno delo v tozdu so prejeli: Jože Markovič, Marija Senica in Marija Turk. Za 10-letno delo so prejeli priznanja: Tone Hočevar, Anica Je-nič, Slavko Koncilija, Irena Lamut, Darinka Luštek, Anica Novak, Ana Marija Staniša, Marjan Tomič, Zdenka Tramte in Ciril Vidrih. V letu 1983 so se upokojili: Viktor Andrejčič, Rudi Barbo, Iva Bo-golin, Marija Gotlib, Marija Polak, Jože Ravbar. Navzočim je spregovoril direktor Ciril Jarnovič, ki se je z nekaj besedami dotaknil perečega položaja trgovine in s tem v zvezi težkih pogojev delavcev v trgovini, ki so nenehno izpostavljeni nezadovoljstvu kupcev, zaradi pomanjkanja nekaterih vrst blaga in izredne rasti cen. Zato je potrebna velika mera potrpljenja in strpnosti, da kljub slabim osebnim dohodkom še vztrajamo v tem poklicu. Veselje do poklica prodajalca je vse kar nas veže v tej delovni organizaciji oziroma v tej dejavnosti. Trud in skupni napori so prispevali in dali rezultate, vse od leta 1960 do danes. Kažejo se v delovnem napredku in v uveljavitvi v pokrajini. V upanju, da bomo še nadalje dosegali poslovne uspehe, je jubilantom izrekel priznanje za trud in delo, ki so ga vložili v naš skupni razvoj. Prav tako je delavcem, ki so se upokojili izrazil zahvalo za njihovo dolgoletno delo in jim zaželel dobro počutje. Predsednik delavskega sveta Alojz Bambič in predstavnica sindikata Ljubica Murn pa sta'jubilantom izročila priznanja in vrednostne bone. Podelitev priznanj za deset- in dvajsetletne delovne jubileje v tozdu Standard Novo mesto. Foto Ljuba Sukovič Za kakšno kulturo se zavzema sindikat Iz gradiv RS ZSS Drugi o nas Za svežino, domiselnost, kakovost tudi v ljubiteljstvu Kmetijstvo -vinogradništvo Zavest o kulturi kot enakovredni sestavini življenja in dela, ki prispeva k razvoju samoupravljanja in spodbuja ustvarjalne j še delo, se krepi, tudi po zaslugi sindikalnih aktivistov in organizatorjev kulture v ozdih. Po drugi strani pa zaostrene materialne okoliščine potiskajo kulturne dejavnosti v ozadje, ogrožajo pa tudi gmotni in socialni položaj delavcev v profesionalnih kulturnih ustanovah. Spodbude sindikata za uveljavitev in razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturnega življenja v organizacijah združenega dela so začele kazati sadove. Nekatere organizacije so razvile vrsto oblik uveljavljanja dobre knjige. V zadnjih letih predvsem narašča organizirana likovna ustvarjalnost delavcev. Ponekod so zaživele komisije za kulturno življenje delavcev, ki spodbujajo sodelovanje sindikalnih organizacij s krajevnimi skupnostmi, kulturno-umetniškimi društvi in šolami ter mesebojno sodelovanje med samimi organizacijami združenega dela v dejavnostih. K temu je veliko prispevalo sistematično uposabljanje organizatorjev kulturnega življenja. Osnovna in nadaljevalna znanja je dobilo skoraj 1000 organizatorjem kulturnega življenja. (Poklicnih organizatorjev kulture je v slovenskih ozdih 15.) Manj uspešno je delo sindikata z delagati in delegacijami za kulturne skupnosti. Vpliv delavcev na programe kulturnih skupnosti je še vedno neznaten, zato marsikje nastajajo kulutrni programi dvotirno: eden v kulturni skupnosti in drugi v organizaciji združenega dela, za katerega pa delavci še posebej združujejo sredstva. Večina osnovnih organizacij sindikata v svoje letne programe vključuje tudi programe kuluturnih prireditev, vendar program kulturnega življenja v mnogih primerih ostaja še vedno le domena sindikata in premalo skrb vseh v ozdu organiziranih delavcev. Kulturni programi v organizacijah združenega dela so še prepogosto oblikovno neizvedljivi, zastareli in zato premalo učinkoviti. Sindikati bodo začeli z akcijo za sodobnejšo glasbo, literaturo, fotografijo in sliko, kar vse naj postopoma vpliva na vsebinsko in oblikovno podobo kulturnih prireditev in proslav. Do sedaj smo premalo storili, da bi se delavci iz drugih republik in pokrajin, ki delajo in živijo v Sloveniji, vključevali v kulturno življenje svojega novega okolja in or-ganizizrali svoje kulturne dejavnosti. V sindikalnih organizacijah se bomo še naprej zavzemali, da bi v programih kulturnega življenja v ozdih bolj celovito opredelili tudi kulturo delovnega okolja, kulturen odnos do sredstev za delo, kulturne medsebojne odnose pri delu in v samoupravljanju ter prs-vilno vrednotenje znanja in iznaj-diteljstva. Seveda moramo tudi v kulturni dejavnosti skrbeti za kar najbolj smotrno uporabo sredstev, ki so na voljo v kulutrnih skupnostih. Nadaljnje razvijanje ljubiteljeske kulturne dejavnosti v smislu strokovnega usmerjanja h kakovosti pa ne bi smelo osiromašiti sredstev za poklicne kulturne dejavnosti. K temu lahko prispeva tudi razvijanje neposredne menjave dela. Priredil J. N. Dnevnik, 25.1.1984 Sovlaganja za dodatne količine hrane, je naslov prispevka Alenke Vilfan, v katerem piše, da je Izvršni svet skupščine mesta Ljubljana obravnaval in tudi podprl samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva in preskrbo mesta Ljubljana za leto 1984-1985. Gre za sedem konkretnih programov, ki naj bi jih sofinancirali v Ljubljani, s tem, da bi združevali 0,2 odstotka od bruto osebnih dohodkov in ustvarjenega čistega dohodka ozdov. Po ocenah bi s samoupravnim sporazumom zbrali v povprečju 9 odstotkov od investicijske vrednosti naložb ozdi (SOZD KIT Ljubljana, SOZD Emona Ljubljana, SOZD Mercator, Žito, ABC Pomurka, Agrote-hnika-Gruda in KGP Kočevje) pa bi zagotovil dodatne količine hrane za Ljubljano. Omenjeni samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva gre v združeno delo 1. februarja. Kmečki glas, 1.2.1984 Dobro vino - sonce v steklenici, piše Zdenka Boričnik, ko se je udeležila prireditve Turističnega društva Bizeljsko, ki je že desetič organiziralo tri dni trajajoči praznik posavskih vin. Prireditev pridobiva vse večji pomen med vinogradniki. Na njej so podelili tudi diplome. Prva mesta so po oceni strokovne komisije, ki je ocenjevala po mednarodni metodi, doseglo več proizvajalcev, mi pa naj omenimo le Agrokombinat Krško, ki je dobilo diplomo za dolenjsko belo vino in cviček. Gostinstvo Delo, 25.1.1984 Govorice, da so ljubljanski gostinci pred zamrznitvijo cen še pravi čas podražili hrano in pijačo, niso iz trte zvite, čeprav tega ne moremo trditi za vse. Nekateri so zamudili enomesečni rok, drugi pa s starimi cenami skušajo pritegniti čimveč gostov. Prvi ukrep Cankarjeva založba vabi Kupiti • Knjigo Kadarkoli • Kaj pomeni kratica KKK? - To je oznaka za knjižno kreditno kartico, ki jo je ljubiteljem knjig v pomoč zasnovala Cankarjeva založba Tistega, ki skrbi za družinski proračun, je v današnjem času ko kupna moč pada, kar malce strah. Stroški tu, stroški tam, potreb in želja vse več. Tudi pri knjigah, sin potrebuje nove šolske knjige, hčerka leksikon, da o zanimivih leposlovnih knjigah za večere sploh ne govorimo. In izložbena okna so vedno polna knjig. Takih, ki pritegujejo našo pozornost. Želja je mnogo, naša denarnica pa ni vedno polna. Kaj storiti? - občasni večji popust (do 30%) za določene knjige - brezplačni servis pri dobavi katerekoli knjige, dosegljive v Jugoslaviji (ob pristopu plača minimalno članarino, 100 dinarjev, in še te članarine je v naslednjem letu oproščen, če v enem letu kupi >C. PRISTOPNA IZJAVA ZA KKK Mercaior Evid. št. kupca Odločili se bomo za knjižno kreditno kartico - KKK, ki nam nudi Priimek in ime 10 kar precejšnje število ugodnosti: Rojstni datum - 10% popusta pri nakupu vseh knjig CZ (kupujemo ceneje) Naslov 48 - brezgotovinski nakup vseh knjig CZ v knjigarnah, ki so vklju- Zaposlen pri 10~ čene v KKK (kupujemo brez gotovine) St. os. izk. lo~ i i i - šestmesečni brezobrestni kredit pri nakupu vseh knjig CZ (kupujemo v mesečnih obrokih brez obresti!) - redno pisno informiranje o novi knjižni ponudbi (obveščajo nas o novostih in ugodnejšem nakupu na knjižnem trgu) Naslov del, org. I i i 48 Datum prijave I_______ j rojstni kraj I 38 ■ p spol M , i i ' I : I M pošta 73 : M 1 I : i y i i 1.1 45 r 1 1 ' 1 U —— pošta MIMI y : : i ' i i podpis PROSIMO, DA IZPOLNITE ODPRTE KVADRATE S TISKANIMI ČRKAMI. ZAPRTE IZPOLNI ZALOŽBA. Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA — KNJIŽNA KREDITNA KARTICA, 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2. Drugi o nas ob zamrznjenju cenikov bo, da bodo predrage jedi izginile z jedilnikov. Hoteli so pred decembrsko zamrznitvijo zvišali cene od 8 do 20 odstotkov. Hotel Ilirija pa je ostal pri starem ceniku. Veleprodaja Tednik, 26.1.1984 Skupnost za preskrbo brez Mi-pa; saj sta delavska sveta temeljnih organizacij Veleprodaja in Maloprodaja ptujskega Mipa sklenila, da delovna organizacija odstopa od samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za Posavje. O razlogih odstopa je namestnik direktorja delovne organizacije MIP, Franc Zadravc povedal: »Ko smo ustanavljali samoupravno interesno skupnost za preskrbo Posavja, smo predvideli, da bomo lahko v skupnosti usklajevali nekatere zadeve. Vendar naši predlogi in pripombe, ki smo jih podali k samoupravnim aktom in programom dela skupnosti, niso bili sprejeti. Tako smo ugotovili, da v skupnosti ni nobenih možnosti za tvorno sodelovanje in usklajevanje vprašanj s področja osnovne preskrbe. Naš odstop od samoupravnega sporazuma ne pomeni manj usklajeno ponudbo oziroma oskrbo z osnovnimi življenjskimi artikli, saj poteka usklajevanje v medobčinski gospodarski zbornici. Menili smo tudi, da mora imeti vsaka občina svoje ustrezne objekte - skladišča, program dela pa predvideva tudi gradnjo skupnih skladišč in nekaterih drugih objektov. Dogovorjeno je bilo, da naj bi strokovna opravila za skupnost opravljal oddelek za gospodarstvo mesta Maribor. Pozneje pa je prišlo do ustanovitve posebne strokovne službe, ki naj bi jo po sporazumu tudi financirali,« je zabeležil novinar V. Debeljakar. OH Maloprodaja knjige v skupni vrednosti več kot 3.000 dinarjev. Vendar to ni obveznost! Na kartico KKK bomo kupovali po lastnih željah in možnostih in si počasi bogatili domačo knjižnico. Poglejmo še, kje lahko uveljavljamo ugodnosti KKK: - neposredno pri CZ v Ljubljani, na Kopitarjevi 2 - v vseh knjigarnah CZ v Sloveniji - v vseh drugih knjigarnah v Sloveniji, ki so označene z nalepko KKK. Ugodnosti lahko uveljavljamo neposredno z obiskom v pooblaščenih knjigarnah, pisno ali s posebnimi dopisnimi naročilnicami, kakršne prejme vsak član KKK. Objavljamo pristopno naročilnico. Pogovorite se o članstvu s svojimi domačimi. Izpolnite jo in pošljite na naslov Cankarjeve založbe. število zaposlenih. Bo torej nov' križišče kakšnemu trgovcu nap* I salo odpoved? razmišlja A. h31 telj. Nedeljski dnevnik, 5.2.1984 ^ Bananam zorijo predvsem cen ' je zapisal D. K. Plačati jih je tret* vnaprej, in to v trgovini, ki paie nobeni trgovski organizaciji nin . pretek. V Mercatorju zori še oko sto ton, to pa je veliko premalo,3 bi zadovoljilo povpraševanje. M sečno so včasih samo pri Sadi zelenjavi prodali 400 ton banan- Investicije Dnevnik, 5. 1.1984 Mercator-Konditor bo konec ] nuarja odprl prenovljeno PfoCi' jalno Konditorja na Bohoriče f To bo predvsem slaščičarna, k) bodo ves dan prodajah sveže kro iz sosednje pekarne. Delo, 10. 2. 1984 jj Mercatorjevi Dolomiti so zap*_ samopostrežno trgovino na Trzj* ški 37 B. Prodajalno, ki je zgrajena pred 15 leti bodo P1-611',, vili - zamenjati je treba hladilno drugo opremo. Prodajne in skl diščne površine pa ne bodo p0^ čali. Naložbena vrednost obno ' je okrog 8 milijonov dinarjev, P16 K. M. Kronika Dnevnik, Delo, 6. 2.1984 in 9- 'l 1984 Rdeči petelin je pustošil tuo , gostišču Močilnik na Vrhniki- ^ Dežurni inšpektor na 322-061 Delo, 11.1.1984 M. U. piše, da so skrbi za jabolka v letošnji zimi odveč, saj so v zaloški hladilnici Mercatorjevega tozda Slovenija sadje uskladiščili kar 2500 ton tega sadeža. Direktor hladilnice Anton Gril je povedal, da se potrošniki odločajo za sprotno kupovanje sadja, ker sadje v hladilnici obdrži kvaliteto in barvo, torej ohranijo sadje sveže, seveda pri temperaturi med nič in eno stopinjo ob 90 odstotni relativni vlagi. Dnevnik, 17.1.1984 Pri Mercator-Sadju zelenjavi so povedali, da imajo v skladiščih dovolj jabolk različnih vrst za prodajo do srede junija, prodajali pa bodo tudi hruške in grozdje. V naslednjih dneh bo v Mercatorjevih trgovinah in kioskih moč kupiti pomaranče in banane. Na zalogi pa imajo tudi vse vrste zelenjave, kakor tudi kislo zelje iz ljubljanskih kmetijskih zadrug ter pakirano kislo zelje Ete iz Kamnika. Manjša je letos le ponudba zelenjave iz rastljinjakov. Dolenjski list, 2.2.1984 Z ureditvijo novega križišča se je Mercatorjeva samopostrežna trgovina, največja metliška živilska trgovina, ki je prej stala tik ob prometni cesti Metlika - Karlovac, znašla pod cesto oziroma skoraj povsem odrezana od nje. Janez Stegne, poslovodja trgovine je povedal, da so imeli največ prometa od prehodnih kupcev, ki so se lahko ustavih na urejenem parkirišču, sedaj tega ni več. Edina rešitev za trgovino je cestni priključek in parkirišče, da bo 18 zaposlenih trgovcev nemoteno delalo. Meni tudi, da plana prometa za lansko leto niso dosegli prav zaradi te nesrečne ceste. Dokaz za to je tudi promet, ki so ga dosegh v lanskem prvem polletju, ko še ni bilo novega križišča in je bil večji kot v drugem polletju, čeprav je praviloma promet v drugi polovici leta večji. Trgovci so plačani po prometu in če tudi letos ne bodo dosegli plana, bodo morali zmanjšati Dnevnik, 5. 1. 1984 ctlli Tržni inšpektorji na Mes , upravi inšpekcijskih služb v Ll liani so odgovorih na vprašanj o Kraševe bomboni]. ^ Ijani so zakaj so opremljene z angleškimi naP^%: TOD Z Dnevnik, 17. 1. 1984 Tržni inšektorji Mestne up^Lj inšpekcijskih služb v Ljubil.^, kontrohrajo v trgovskih organa cijah združenega dela tudi zar3 \ rij pravočasno uveljavili nove v ,- „ - - — . — I ‘Ijij1! din do 14,10 din, jajca iz sose :f cene. Tako v Sloveniji proda]3; g* jajca slovenskih kokoši od Td ,di* * v so ugotovili preiskovalci, je zac'rl goreti v zgornji etaži gostišča, točilni mizi, kjer je stala plasti^ posoda za smeti. Vanjo je stre-3 osebje stresalo cigaretne ogorK pepelnikov. Ognjeni zublji s0, « pelih celotno ostrešje, zgorelo precej opreme, uničena pa je * . električna napeljava. Škodo ce .! jo za več kot pet milijonov di*1 jev. M-Velepreskrba, Ljubljana so imeh 10 ton tak*’1.^ bombonjer, ki jih je izdelal Zagreba za izvoz, zato so deK*% rane v angleškem jeziku. Ker P3,; bila pogodbena vsebina prelN3 t, odstotkov, dejanska pa 22 ods na, kar je pokazala analiza, ju1 ^ pec ni hotel prevzeti. Zato s3 okusne bombonijere dah v P met na domače tržišče. navanje odvisnih stroškov- ( enem od zadnjih pregledov, k ^ ^ obiskah organizacije združef* „ dela Emona, Mercator, Žito, bp talka, Nama in Astra, so ugoto^j ičU-K.a, inaiiiči m -rvau-d, svj »m \ da po odloku o maksimiranj*3 ^ b v omenjenih organizacijah ni P , ji lo do sprememb zaračunaval^: povišanja - odvisnih stroškov^ je pozitivna ugotovitev, piše 4 šan Pregrad. g,J Delo, rubrika: Mimogrede, Na Hrvaškem so kokošereJbjji J LiliI UU LIHI, JdJ^d ^ pQV\ Hrvaške pa po 17 dinarjev. j, kus prodajalcev, da bi ceno ^ . izenačili, pa se je slabo končat ^ v, ko so tržni inšpektorji kazn ^ 1T poslovalnico Mercatorjevega j. da Golovec z mandatno kat ^ da Golovec z mandatno ^ $ LOGO dinarjev, še 500 dinarje i so morah plačati, ker neka3 J^ jajc niso pravilno označili, h J ^ t —-1 tf-, s-J-i v* c-, 1 r- (—■ 17 O 1 ^ 1 elj jj? 1% _ ki zaradi prakse ločevanja jaj ,t- [j v geografskem poreklu posta] na dalje pogostejši, piše B. C. Po Drugi o 4 *n na gradna križanka Športne igre fr s^a v dneh še vedno med nami in v sredstvih javnega obveščanja glavna ^ v ^ olimpiada in morcatoriada, smo tudi tokrat našo nagradno križanko obarvali TJ^rtno vsebino. Reševanje zato ne bo težko in pričakujemo veliko rešitev. e^^r^t bomo za pet izžrebanih prispevali praktične nagrade iz našega studia za jP^omsko propagando. I^nešeno križanko pošljite, obvezno z izpolnjenim kuponom, na naš naslov: (Jo ^stor-Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, najkasneje igr marca 1984. Na ovojnico obvezno pripišite Nagradna križanka »športne Enkrat o marčevskem izletu ^£cator Turista in Teleksa Kti,e Bitenc °mlad ob morju iSi) ll; ■f še dobri trije tedni nas ločijo od pomladi. Če ne č^s au °° Prišla vsaj koledarska. Vendar pa bo tisti $ b morin le topleje. In tja na svoj tradicionalni 1 vanjl]e^ski vadi Mercator Turist, tokrat v sodelo- Le z revijo Teleks. s^' a P, vS^lroma program za ta izlet 'i»vfea ^kratko .^evilki: pa vendar naj vsaj .^atkg . ® enkrat napišemo glavne 14 let gr lzIetu- ^ tjrjPJ Uri s Pot v Petek, 16. marca ob I in n P^elpj ga osv°boditve. Avtobusi 2nJo do Moščeniške dra- ge, kjer bo hotel Mediteran za dva dni naš začasni dom. Zvečer bo verjetne še dolgo po večerji veselo in zabavno, saj organizatorji pripravljajo družabni program, uganke in igrice, ki pa bodo - za vzpodbudo in sodelovanje - vse nagradne. Sicer pa je to že stalna praksa Mercator Turist, ki dobro ve, kaj »vleče«. Drugi dan je predviden za izlet v manj znano notranjost Istre. V programu so ogledi takšnih in drugačnih zna- menitosti. Dan se bo tudi tokrat končal zelo pozno zvečer ali pa celo zgodaj zjutraj naslednjega dne, kajti po slavnostni večerji bosta ples in zabava. Tretji dan bomo zapustili Moščeni-ško drago in se popeljali na otok Krk, kjer bo še ves dan časa za nova doživetja. V okviru izleta bomo priredili Teleksov ustni časopis, nagradne uganke o Kvarnem, bogat srečelov, pa zanimivo srečanje z umetnikom, »pokaži, kaj znaš« in še kaj. Zato vam predlagamo, da vzamete s seboj instrumente, na katere znate igrati ali čarati, seveda le take, ki jih je mogoče spraviti v avtobus. Izlet za prvo skupino je razprodan, za drugo, ki gre na pot od 16. marca do 18. marca, pa je še nekaj prostih mest. Prijavite se lahko kar s prijavnico, ki je natisnjena v našem listu, ali pa s tisto, ki je natisnjena v reviji Teleks. Veljajo seveda tudi tiste prijavnice, ki jih dobite v Mercator Turistu skupaj s programom za izlet. Mimogrede, prijavnice zahtevamo tudi zato, ker služijo pri žrebanjih in nagradah. Cena izleta je 4.430 din za osebo; za otroke do 10. leta v triposteljni sobi pa je 3.900 din. Posebno ugodnost nudita Mercator Turist in Teleks naročnikom revije in Mercatorjevim delavcem. Zanje velja nižja cena, le 4.200 din. Mesec je naokrog in tudi tokrat smo v sodelovanju z Radensko pripravili kar nekaj različnih sporočil. V Radencih in pa okrog Radenske se dogaja vedno kaj zanimivega in prav je, da o vsem tem nekaj zapišemo tudi v našem časopisu. V dneh, ko je nastajal tale sestavek, smo stiskali pesti za naše predstavnike na olimpiadi v Sarajevu, se veselili ob uspehu Franka, sicer pa je šlo naše življenje po ustaljenem tiru. Radenska pa je prav v teh dneh v Sarajevu doživljala nekakšno »premiero«. Tako-rekoč pred ves svet je postavila na mizo svojo mineralno vodo »Radenska tri srca«, kajti že leta 1983 je postala sponzor zimskih olimpijskih iger v Sarajevu in specialni dobavitelj mineralne vode Radenska tri srca. Torej je postala naša mineralna voda uradna olimpijska pijača in tako bo sloves, ki ga ima Radenska že na vseh kontinentih, ponovno potrjen. Mimogrede še to: skozi vse leto bomo lahko kupovali Radensko z olimpijskim simbolom na nalepki. Ni še tako dolgo, ko smo prvič predstavili Stil in niti leto dni še ni minilo, ko smo se brez solz in objokovanja poslovili od sicer dobrega starega Deita. Hkrati s tem smo se veselili, ker smo namesto njega dobili Stil. Leto 1983 pomeni za Radensko pomembno prelomnico, saj odločitev, da opusti pijačo, ki je dolga leta gasila žejo milijonom in milijonom, postala znana in zahtevana, ni bila tako enostavna. Pa vendar, Radenska je pripravila vse, kar je bilo potrebno, in takorekoč čez noč preplavila tržišče s svojo pijačo pod blagovno znamko Stil. Poglejmo najprej, kako smo Jugoslovani sprejeli Stil. Podatki so nadvse razveseljivi in že bežen pogled na številke govori o fantastičnem uspehu. Iz Radenske so nam sporočili, da so lani prodali kar 55 milijonov litrov te osvežujoče, nizkokalorične brezalkoholne pijače na osnovi mineralne vode Radenska tri srca. Ce to številko primerjamo s prodajo Deita v letu 1982, potem ugotovimo, da je bilo Stila, prodanega kar 10,5 milijonov litrov več. To pa je prav gotovo razveseljiv podatek. Tudi pri drugih radenskih pija- čah podatki govorijo o večji prodaji. Tako so v primerjavi z letom poprej lani prodali kar 12 milijonov litrov več mineralne vode, swinga pa 4 milijone litro več. To pa so številke, ki zaslužijo skorajda zlat okvir. Pred seboj pa imam tudi podatke o prodaji radenskih pijač, ki veljajo za Mercator, in tudi pri tem so številke kar vzpodbudne. Mineralne vode Radenska smo v Mercatorju leta 1982 prodali 22,9 milijona litrov, lani pa 24,5 milijona litrov (indeks 107), swinga leta 1982 1,4 milijona litrov, lani pa 1,6 milijona litrov (indeks 112). Naj-večji indeks - kar 120 - je zabeležen pri prodaji Stila: lani smo ga prodali 6,7 milijona litrov, medtem ko smo leto poprej prodali 5,6 milijona litrov Deita. Še ena primerjava: če podatke seštejemo, potem nam rezultat pove, da se je v lanskem letu prodaja radenskih pijač v Mercatorju - v primerjavi z letom 1982 - povišala za 110%. Še nekaj drugih sporočil iz Radenske: Prvo pravi, da bodo tudi letos organizirah teke, ki so jih poimenovali »Maraton treh src«, pripra- Sarajevo 84 vili pa jih bodo že četrtič. Spet bodo trije, in sicer 21. aprila v Radencih, 29. oktobra v Bovcu in 27. novembra v Kranju. Več o prvem maratonu treh src v prihodnji številki. Za zimski in spomladanski čas so v Radenski pripravili nekaj zanimivih in bogatih počitniških paketov, za katere se velja pozanimati po telefonu številka (069) 73-040 - interna 317. To pa je za tokrat tudi vse, kar smo želeh strniti v zapis o Radenski. Preostane nam le še to, da v imenu Radenske vsem bralcem Mercatorja pošljemo lep pozdrav. Mile Bitenc Izid žrebanja za nagradno križanko »M-Emba« Do predpisanega roka smo na naš naslov prejeli 872 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo jih izžrebali pet, ki naj nagrade Mercator-Embe prevzamejo v Mercatorjevem Studiu za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22. Izžrebani so bili: 1. Marta RAJKOVACA, Mercator - Velepreskrba, TOZD Stan- dard Novo mesto, Zagrebška c. 68000 Novo mesto 2. Helena HROVAT, Mercator -Rožnik, TOZD Preskrba Tržič, Diskont Retnje 11, 64294 Križe 3. Ana VIDOVIČ, M-IP Ptuj, TOZD Maloprodaja, PE Bukovci 38 4. Bernarda NAGODE, Mercator - Rožnik, TOZD Dolomiti, SP Logatec, Tovarniška 3 5. Irma SMEH, Mercator - KGZ Sora Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri Rešitev križanke kupon iz prejšnje številke za pošiljanje križanke Mg-F ŠT L A.K.OT A^T Oj<.U,i-,i ST Tčs»P E t- 1 KA Ml I m; &p< I S ■ R OV O ST g^TA RarTiR o L koivii i 0 L Ll N 1 K E It j A 0 L O N rg.;£"M~-T 1 NA j. L O ;p r-------------------------------n I Ime in priimek________________ i Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica) Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Nagrajevanje v trgovini — iz nekdanje prakse Jože Henar Medsebojno pogojiti nagrajevanje in uspeh Pravilna delitev osebnih dohodkov je velika naložba združenega dela, pa tudi občine, republike in države Menim, da delitve po opravljenem delu mnogokrat napačno tolmačimo in tudi slabo razumemo. Ce ozko gledamo samo delitev OD (plač) bomo zanesljivo imeli stalno napačno predstavo; pomanjkljivi bodo naši ukrepi, v gospodarstvu in družbi pa bo hote ali nehote nastala neizračunljiva škoda. Če pa se bomo temeljito poglobili v delitev OD - nagrajevanje po delu, bomo prej ali slej spoznali, da v njem ni samo čista delitev, temveč mnogo več. Menim, da ne pretiravam, če trdim, da je v nagrajevanju skrit glavni motor ne samo za višjo proizvodnjo, boljše gospodarjenje (bolj ekonomično in rentabilno), temveč tudi borba za bolj poštene, humane, socialne odnose. Kako priti do dobrega in uspešnega nagrajevanja po delu? Koristno in priporočljivo bi bilo, da se v ta dolgotrajni proces aktivno vključijo vsi zaposleni. Sistemov nagrajevanja je dosti, toda kateregakoli želimo in hočemo temeljito prilagoditi konkretnemu ozdu, zahteva to ogromno truda in časa, dosti strpnosti in mnogo dobre volje. Jasno, da idealnega in dokončnega sistema nagrajevanja ne bomo nikoli našli. Res, da sprejeti sklep o nagrajevanju po kateremkoli sistemu ni težko. Težko pa ga je vnesti v vsakodnevno prakso poslovanja. Te težave nas ne smejo zadržati, nasprotno, z vsemi silami moramo vsak dan delati in dopolnjevati nagrajevanje saj je največja spodbuda za uspešno gospodarjenje. Izkušnje v tozdu Grmada Kako smo pri Grmadi dosegli relativno visoko poštenost pri delitvi OD? Dejstvo je da tega nismo dosegli hipoma, temveč ta proces traja že dvajset in več let in še ni končan. Pri tem je najvažnejše, da se mora ta še krepiti. To je tudi razlaga zakaj je Grmada primerjalno z drugimi poslovnimi enotami ali tozdi vseskozi uspešno gospodarila. Od nastanka tozda smo pri Grmadi na področju nagrajevanja preizkusili več sistemov. V začetku smo nagrajevali po kvalifikacijah. Delavci so bili razdeljeni v štiri skupine: nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Plače - osebni dohodki neto so bili določeni takole: NK 6000 din, PKV 7200 din, KV 8800 din in VK 12.000 din. Tudi ti zneski so bili v raznih oblikah vezani na opravljeni promet in dobiček podjetja. V šestdesetih letih so bili OD bolj sproščeni. Ti so bili odvisni predvsem od dobička. Dobro se še spominjam, da smo v letih 1962 -63 za vsako poslovalnico - tedaj jih je bilo v sestavu Grmade 53 -ločeno obračunavali dobiček. Ravno tako smo za vsako poslovalnico posebej določili procent čistega dobička, katerega je bila dolžna prispevati v sklade. Ti procenti so bili zelo različni; najboljše trgovine so prispevale za skalde tudi 60% in več, slabše akumulativne (mlekarne) niso mogle prispevati niti 5%. Analiza nas je tudi opozorila, da moramo vse poslovalnice - mlekarne čimprej ukiniti oziroma reorganizirati. To smo postopoma tudi uresničili, tako smo mlekarne združili z bližnjimi samopostrežbami in se tako rešili stalnih izgub. Zakaj tako velike razlike pri akumulaciji posamezne trgovine? Iz tedanje analize je bilo razvidno, da je vzrokov za zelo različno višino akumulacije dosti, vendar so poglavitni naslednji: - struktura prodaje blaga (nekatere vrste blaga imajo strogo določene cene), - lokacija poslovalnice, - kadrovska zasedba, - stopnja amortiziranosti lokala. Novejše so zaradi višjih stroškov, amortizacije, obresti, večje porabe elektrike, kurjave, odplačilo anuitet itd. delale z izgubo. To nam je tudi potrdilo trditev, da stare trgovine gradijo nove. Nadalje smo ugotovili, da izračun dobička za vsako poslovalnico posebej zahteva dosti administrativnega in računovodskega dela. Ti podatki tudi niso bili najbolj primerni za uporabo pri nagrajevanju po opravljenem prometu. Skratka, če bi delili OD na podlagi doseženega dobička za vsako poslovalnico posebej, bi marsikateri kolektiv prodajalne dosegel samo minimalne OD - plače, čeprav bi ti delavci dosegali visoko storilnost. Zato smo začeli razmišljati, kako bi delavce ne nagrajevali po doseženem dohodku - dobičku, temveč po dejansko opravljenem delu -prometu. V končni fazi mora tozd vedno obračunavati OD v skladu z ostvarjenim dohodkom - dobičkom. Prodajalne pa morajo nekatere artikle (kruh, mleko, meso, tobačni izdelki itd) prodajati, čeprav delajo izgubo, saj večkrat ne pokrivajo niti OD, kaj šele ostale stroške. Več ko takega blaga prodajo, večjo izgubo imajo. To samo podkrepljuje ugotovitev, da so že dolga leta neurejena cenovna razmerja. Toda tozd se mora pri svojem delu vedno ravnati po veljavnih predpisih. Tedaj se je res mnogo govorilo o delitvi dobička - da mora vsak artikel nositi svoje stroške. Prav zato smo se od tega sistema težko ločili. Tako smo pri Grmadi počasi prešli s sistema nagrajevanja po dohodku - dobičku na promet. Tu smo prišli do važnega spoznanja, da delitve OD ne more dobro opraviti nihče drug kot kolektiv sam. Povedati moram, da so nas pri uvedbi plačila OD po prometu bolj ovirali, kot nam pomagali na ravni DO in sozda, ker so se premalo poglobili v delo. Toda mi smo šli mimo nasprotovanj. Podrobnosti - za poslovalnice Pri uvajanju novega sistema smo imeli res dokaj težav. Naj jih nekaj navedem: Kako naj se določi kolikšen naj bo odstotek od prometa za samopostrežbe, klasične trgovine, mesnice, bifeje, itd. in koliko za vsako posamezno trgovino? Eno izmed najbolj odgovornih in zapletenih del določiti pravilen, pošten procent. Absolutne poštenosti tudi pri delitvi OD žal nismo, pa tudi nikoli ne bomo našli. Pri tozdu pa smo dosedaj že dosegli relativno visoko stopnjo poštenosti; uspeli smo za približno enako količino dela ob približno enakih pogojih dela določiti za delavce približno enako višino OD. Menim, da je to velik uspeh. Preden smo prišli do današnjih odstotkov za delitev osebnih dohodkov na podlagi prometa, smo potrebovali dosti časa, naporov, dokazovanja in usklajevanja. Napravili smo velik korak naprej, ki ga vrednostno ne moremo izraziti s številkami, toda še vedno je daleč od idealov. Procent za OD določamo takole: a) groba delitev po prodajni strukturi blaga: 1. samopostrežbe 2. klasične trgovine živilske stroke 3. mesnice 4. blagovnice - trgovine s pohištvom - železnine itd. 5. bifeji b) na osnovi: 1. predmeta poslovanja 2. lokacije poslovalnice 3. tehnične opremljenosti 4. funkcionalnosti trgovin. Menim, da podrobno razlagati strukture prodajaln pod a) ni potrebno, ker so v praksi zelo opazne, medtem ko naj k b) dodam: b. 1.) Ali se v trgovini prodajajo samo živila, brez sadja in zelenjave; kakšno je razmerje galanteriskega blaga in živil, kakšen procent od celotne prodaje znašajo delikatese itd. V bifejih; ali strežejo samo alkoholne in brezalkoholne pijače. Ali je v sklopu bifeja kuhinja, in kakšno je razmerje med vrednostjo toplih jedil in celotno opravljenim prometom ipd. b.2.) lokacija je za vsako prodajalno zelo pomembna. Za dobre lokacije se ne borijo samo trgovci, obrtniki, gostinci, temveč se ljudje borijo že tisočletja. Trgovina pa tudi druge dejavnosti, so vedno težile, da imajo lokale v središčih mest, ob glavnih cestah, križiščih, tam, kjer prihaja največ ljudi - kupcev. Niso vse lokacije enako ugodne za vse stroke. Naprimer: živilska trgovina je zanesljivo dobrodošla v vsakem večjem naselju, medtem ko blagovnica zahteva večje središče. Tudi tekstilne trgovine dobro uspevajo v ožjih središčih itd. Pri tem si velja zapomniti, da se vrednost lokacij nenehno spreminja. Prav to spreminjanje močno vpliva na pogoje za določitev višjega ali nižjega odstotka za OD. Na primer, pred 20. leti so imele pri Grmadi zelo dobro lokacijo: Savsko naselje, pred 15. Celovška 99, pred 10. leti Trg komandanta Staneta, pred 3. leti Bratovševa ploščad itd. Danes imajo dobre lokacije: Sojerjeva, Trzin, Domžale, Rožanska itd. Kaj spreminja ugodnost lokacije? a) konkurenca (Savsko naselje, Celovška 99, Bratovševa ploščad itd.); b) sprememba cestnega režima (Janševa - zapora prehoda čez progo, Prušnikova - preusmeritev prometa izven naselja, podobno tudi na Titovi 238, v Črnučah itd.); c) sprememba strukture prebivalcev (v novih soseskah je pretežno mlada generacija, v srednje novih srednja generacija in v starejših stara generacija - upokojenci). Te spremembe močno vplivajo na strukturo in višino prodaje blaga. Skratka, če gledamo skozi prizmo ene same trgovine, se vrednost lokacije počasi spreminja, če pa je pri tozdu 70 ali več trgovin, so vidne spremembe zelo pogoste, nevidne pa so stalne. Prav to zahteva, da se nagrajevanje tekoče prilagaja novo nastalim razmeram. Procent za OD je potemtakem potrebno sproti popravljati -prilagajati. b. 3.) Pri tehnični opremljenosti je treba upoštevati, ali je oprema stara - iztrošena, samo zastarela ali pa nova in moderna. b. 4.) Pri kriteriju funkcionalnosti trgovine je treba upoštevati, kako je urejen dovoz blaga; ali so rampe, ali so skladišča v pritličju ali v kleteh, ali je dovolj dvigal, transportnih trakov , itd. Kako je urejeno napajanje trgovine iz priročnega skladišča - ali so skladišča dovolj velika, ali so v kleteh, nadstropjih ali celo v sosednji stavbi; ali se blago prevaža v vozičkih, ali je prehod iz skladišč v trgovino brez stopnic, brez pragov itd. Kje so pisarne, garderobe, sanitarije itd. do vzame denar iz blagajne in blago iz poslovalnice. Res je to zelo pomembno, toda za delavce, ki delajo v tozdih in DO, pa tudi na občini itd., so praktično kraja vsa tista izplačila, ki primerjalno niso usklajena s pogoji in z opravljenim delom. V trgovini denimo, lahko primerjamo dve ali več prodajaln, ki imajo podobne delovne pogoje (lokacijo, strukturo prodaje, tehnično in funkcionalno opremljenost) promet pa dosegajo zelo različno, medtem ko so OD enaki, ali pa imajo celo tisti, ki so dosegli najvišji promet, najnižji OD. Tak način delitve OD zanesljivo pomeni krajo, ali z lepšo besedo povedano, prisvajanje na račun drugih delavcev. Zanimivo je dejstvo, da se dobri delavci ne pritožujejo zaradi nizkih OD, če so malo delali, temveč zato, ker za isto ali podobno delo dobivajo nekateri mnogo več kot drugi. Zaključek: kritično, pošteno usklajevati OD, je stalna naloga vsakega tozda, kolektiva, družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij in strokovnih služb s poslovodnim organom na čelu. Menim, da bi se morali v vsakem tozdu prizadevati, kako povečati poštenost do dela. Subjektivno, premalo kritično ocenjevanje je, žal, vsakodnevna praksa. To še posebej velja v komisijah in sploh na področju delitve OD, kjer se odloča oziroma pripravlja gradivo za odločitve. Tu je nujno potrebno znotraj komisij med člani kolektiva razvijati bolj kritičen in pošten odnos do sebe in drugih. Tudi družba kot celota se premalo trudi in bori za bolj pošteno delitev vseh dobrin, katere ustvarjajo delavci. Prepričan sem, da je prav v borbi za dobro delo in pošteno plačilo naš jutrišnji dan, zato nam ne sme biti žal naporov, ki so potrebni za dosego tega cilja. Načela pri uvedbi nagrajevanja Menim, da vsi tisti, ki na kakršenkoli način sodelujejo - vse družbenopolitične in samoupravne organizacije, strokovne službe in vsak posameznik - pri uvajanju nagrajevanja po delu, morajo vedno upoštevati predvsem naslednja načela: poštenosti, javnosti in gospodarnosti. delo in nasprotno, če ne bodo, ne bodo zaslužili ničesar. V ta name11 so potrebne tudi pismene, toda enostavne primerjave. To se Prl Grmadi dela že dolga leta. Končn0 je potrebno napraviti tudi letn0 analizo in z njo seznaniti vsaW trgovino. To je dobra osnova 2 nadaljnje izpopolnjevanje sisterr nagrajevanja. Pametni poslovodj in uspešni kolektivi navedene p° datke temeljito preučijo in anali21' rajo, kako je po rezultatih uvršc^' na njihova trgovina. Taka Prirn®^ java močno spodbuja kolektiv'? še večjim uspehom. Nihče no c biti zadnji. 4. Načelo rentabilnosti Poslovanje s čimmanj širni str°' ški je glavni element za rentabiln0 poslovanje. V praksi žal ni tak°' Odločilna prvina rentabilnega g°_ spodarjenja v živilski trgovini J že dolga leta zavrta z admmistr3' tivno določenimi cenami. Zato) o rentabilnosti danes težko riti - razen v primerjavi med tozd* s podobnim predmetom poslov3 nja in približno enako struktur prodaje blaga 5. Načelo solidarnosti ^ Poslovalnice, ki iz kakršnihk01 razlogov ne dosegajo dovolj Pr°e meta, da bi pokrile minimau1 OD, jim TOZD z vsakoletnim slde' pom vnaprej z določenim procej1 tom zajamči najnižji Od. Ce je flacija velika, se določeni procer med letom lahko spremeni. P I dobno je predvideno tudi za u®' lavce, ki bi utegnili ostati brez lovnega mesta. Dopusti in OD Pri nagrajevanju po delu so u U pusti trd oreh. Sklenili smo, da njihovi stroški ne bremenijo P® slovalnic neposredno. Nastali s spori, ker so trgovine, ki so irU®1 starejši kadar, bile v slabšem P0* žaju. Zato se vsa izplačila OV 2 dopuste knjižijo v breme toz kot celote. Vsa izplačila iz tega n3 slova so enotna za vse delavce, je osnova posameznega delavp ’ povečana za procent, katerega d loča tozd za vsako leto posebej-l nagrajevanja po delu ni, ker v te času resnično tudi nihče nič * M Procent za OD se ne določa mo za prodajalne, temveč tudi Sl, Hi St! h sk: Sc “li 1. načelo poštenosti Brez njega ni uspešnega nagrajevanja in dobrih medsebojnih odnosov in ne uspehov tozda ne družbe kot celote. Tega se žal vsi premalo zavedamo. Menim, da morajo v komisije za delitev OD biti izbrani delavci, ki imajo v okviru kolektiva najbolj izostren občutek za poštenost. Ta občutek je treba v okviru tozda in DO stalno razvijati. Tudi poštenost se spreminja in razvija, žal, dostikrat tudi v napačno smer. Zelo dobro mi je še v spominu, ko smo v povojnih letih trgovske delavce disciplinsko preganjali in kaznovali zaradi primanjkljajev racioniranih artiklov zaradi v današnjih razmerah smešno nizkih količin. (0,45 kg mila, 0,95 kg fižola itd.). Skratka, družbena praksa obravnava kot krajo samo, če nek- 2. Načelo javnosti Tudi to načelo je izredno pomembno, saj je ovira za nepošteno odločanje. V ta namen strokovne službe pri Grmadi že več let vsak mesec sestavljajo najvažnejše kazalce obračuna za vse poslovalnice in tudi za strokovne službe. Tak obračun dobijo vse prodajalne. Podatki so naslednji: 1. Naziv poslovalnice, 2. Dosežen promet v poslovalnici, 3. Določen procent od prometa, 4. Dosežena vrednost točke, 5. Izplačana vrednost točke, 6. število nadur, 7. Znesek nadur, 8. Nadure poslovalnice, 9. Število osnovnih točk, 10. Skupno izplačilo OD, 11. Izplačano iz rezerve, 12. Število zaposlenih po opravljenih urah, 13. Povprečni doseženi promet na zaposlenega, 14. Korekcijski faktor, 15. Degresivna lestvica. Menim, da iz teh podatkov delavci v vsaki prodajalni in v skupnih službah lahko vidijo, kolikšno storilnost je dosegla posamezna prodajalna na zaposlenega in s tem tudi OD na delavca. Iz teh podatkov ni težko izračunati OD vsakega delavca (osnova: število točk krat vrednost točke). V času stabilizacije je treba od tako ugotovljenega “Zneska odšteti korekcijski faktor in progresivno lestvico. Rubrika korekcijski faktor in degresivna lestvica sta nastali predvsem kot posledica inflacije, ker se morajo OD dvigovati počasneje kot življenjski stroški. Rubriki imata tudi zelo praktično uporabno vrednost, naj gre za zvišanje ali znižanje OD. Tu je skrit zelo važen ključ za usklajevanje OD v času nenormalnih gibanj: cen, inflacije, slabo postavljene norme, lokacijske rente itd. Toda navedene omejitve bi praviloma morale delovati kot izjema, ne pa kot pravilo. upravo, to je strokovne službe. Z3, pomniti si moramo, da je žara __ ______________, -- V Jo različnih opravil čisto naravno, nastajajo med kolektivi prodaja in strokovnimi službami naspi-0 ja. Ta moramo z jasnimi načelt. veliko mero poštenosti, strpno ’ razumevanja in vztrajnosti b6.. e hno zglajevati. Strokovne slu2 . so sestavni del in v nobenem P meru ne smejo biti v privilig10 , nem položaju, ker delno so že, imajo enoten delavnik, proste bote itd. Tudi procent za OD sv j kovnih služb je potrebno nadzU . T~»rMrv'!drni v HfllCfimi I € a tozdu Grmada smo v preteklo j vedno lahko ugotavljali, da je procent, določen za naše strok v ne službe, vedno med najnižji11 Mercator' 3. Načelo ekonomičnosti je pri delitvi OD zelo pomembno, to je, s čimmanj časa in truda uspešno obračunati OD. Tu se kaj lahko zgodi, da se z obračunom OD ukvarja cela vrsta uslužbencev, česar si v nobenem primeru ne smemo privoščiti. Delavci morajo naprej vedeti, koliko bodo zaslužili, če bodo opravili določeno Glasilo delavcev in združ®" nih kmetov SOZD Mercator, n-sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3, Izdaja Center za obveščanj® SOZD Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana Ureja uredniški odbor: Kr»' stina Antolič, Jože Čemošž*> Sonja Dolinšek, Sergej Pater-nost, Anton Kočevar, Nada R1' htar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 221-044) Novinarka Vesna Bleivvei® (telefon 221-010) Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan Lajovic Oblikovna zasnova Jn*" Novak Tisk ČGP Delo Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov Izhaja zadnji petek v mesec« Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvo in upokojenci SOZD Mercato Naklada: 12.000 izvodov 4 J