ŠTEVILKA
LETOXLVII, 29. MAJ 2015 CENA 1.60 EUR
BENCINSKI SERVIS
Çiîs Âgnp
LETUS
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 03 891 56 11
Od 29. maja do 3. junija 2015
obiščite EUROSPIN
IN POSKUSITE NAŠE IZDELKE
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Sončnično olje 1 I
f - i
P» N /
Bcf!vs<iasamoo(J29.maiaito3 }uiim2015. Z1 bonom prejnete 1 brezpte&n izdelek. Bon se ne seJtevd» rvj rukup se lahto uveljavi sorto 1 bon. rajajo samo bora i; onginahe vrwc<Kif>? Ve^a za kofidno na zalogi v trgov,-'
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331
17703519
Oglasi
OlimTkk.Vt. tJKOV. IH.H H'- H I,m
i-i m rtvu on p ns i i m i nj^iiijF.oitKi F«ri>ii
ruuč FH
1 h KO J'
I
2 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Družbena odgovornost zgornjesavinjskih podjetij in podjetnikov...........................................4
Sestanek SPV-jev:
Preveč naloženi tovornjaki uničujejo ceste .... 5
ZKZ Mozirje v stečaju:
Zaloge bodo naprodaj kmalu,
trgovski center še ne.............................................5
Luče:
Končno zelena luč za novo
čistilno napravo......................................................6
Tretja stran
(ML)
Solčava:
Center Rinka zaenkrat pod vodstvom vršilca dolžnosti .
Vojaška vaja:
Jadranski udar tudi nad Raduho.....................8
Festival gorskega lesa v Solčavi:
Bogata ponudba lesenih izdelkov in kulinaričnih dobrot........................................ 11
Glasbena šola Nazarje:
Pepelka v baletnih čeveljcih ...........................12
Kronika:
S tovornjakom in prikolico s ceste.................23
odgovornost smo ljudje
Skladno z naraščanjem pomena družbene odgovornosti tako pri nas kot v tujini je bila pred štirimi leti ustanovljena Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, katere poslanstvo je promocija družbene odgovornosti in povezava podjetij ter drugih organizacij, ki stremijo k vključevanju družbene odgovornosti v svoje delovanje.
Mreža družbeno odgovornost definira kot skrb za družbo in naravno okolje skozi transpa-rentno in etično delovanje, njena vizija pa je postati osrednje stičišče podjetij in drugih organizacij za izmenjavo znanj, informacij in dobrih praks na področju družbene odgovornosti, poleg tega pa tudi center za pomoč pri uvajanju in upravljanju družbene odgovornosti podjetij in drugih organizacij.
Dejavnosti mreže za družbeno odgovornost so osnovane na sodelovanju članov mreže na projektih, ki so usmerjeni k družbeno odgovornemu ravnanju. Člani so zavezani k medsebojnemu sodelovanju, odprtemu odnosu in spoštovanju. Z ostalimi člani delijo informacije, sprejemajo odgovornost za skupno delo in podpirajo posamične člane v njihovem aktivnem delovanju, kadar gre za promocijo družbeno odgovornega delovanja.
Po štirih letih je seznam članov Mreže za družbeno odgovornost Slovenije še vedno relativno kratek, vsekakor bistveno krajši, kot bi pričakovali glede na obseg izvajanja družbeno odgovornih aktivnosti v naši državi, res pa je, da številna podjetja in drugi poslovni subjekti svoje družbene odgovornosti ne želijo »obešati na veliki zvon«.
Na omenjenem seznamu ne najdemo nikogar iz Zgornje Savinjske doline, čeprav lahko hitro naštejemo kar nekaj uspešnih podjetij, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in temu primerno ravnajo v praksi. Težava je v tem, da jih je glede na velikost območja in potrebe (pre)malo, ob tem pa velja spomniti še na eno dejstvo, ki ga vedno znova izpostavlja direktor KLS Ljubno Mirko Strašek: podjetje mora biti prvenstveno uspešno, ustvarjati mora dovolj visoko dodano vrednost, da je potem lahko družbeno odgovorno. Gledano iz malce drugačnega zornega kota bi to lahko interpretirali tudi tako, da je družbena odgovornost podjetij, da poslujejo uspešno.
Ko govorimo o družbeni odgovornosti, marsikdaj ugotovimo, da je pogojena tudi z lastništvom podjetij, vendar tukaj absolutnega pravila ni. Imamo podjetja, ki so v domači lasti in so zelo družbeno odgovorna, imamo pa tudi podjetja, ki so prav tako v slovenski lasti, a se obnašajo skrajno družbeno neodgovorno. Na drugi strani imamo podjetja, ki so v tuji lasti in izkazujejo izjemno stopnjo družbene odgovornosti, hkrati pa imamo podjetja s tujimi lastniki, ki se dobesedno požvižgajo na družbeno odgovornost. Tako kot pri drugih stvareh je tudi tukaj vse odvisno od - ljudi.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
. .p"
-r	-	'S I
(PGD Nazarje)
6
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 22, 29. maj 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E--pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
3
Tema tedna
DRUŽBENA ODGOVORNOST ZGORNJESAVINJSKIH PODJETIJ IN PODJETNIKOV
Podjetja imajo odgovoren odnos do lokalnega okolja
V	Zgornji Savinjski dolini delujejo številna društva, ki združujejo ljudi s podobnimi interesi: športna, kulturna, umetniška, gasilska in druga. Večinoma delujejo na bazi prostovoljstva, kar pomeni, da pogosto brez pomoči donatorjev ali sponzorjev njihove ideje ne bi mogle biti uresničene v tolikšni meri, kot so. K sreči številni mali in veliki zgornjesavinjski podjetniki ter podjetja razumejo svojo družbeno odgovornost in preko donatorskih ali sponzorskih sredstev okolju vračajo svoj prispevek družbi.
V DRUŠTVIH VESELI VSAKEGA, TUDI NAJMANJŠEGA PRISPEVKA
Zgornjesavinjska podjetja v večini primerov podpirajo domača društva, delujejo torej lokalno. Društva se s prošnjami za donacije ali sponzorstva v večini obračajo na lokalna podjetja, ki so jim poznana in katerim se lahko s svojim delovanjem kasneje tudi zahvalijo.
V	številnih društvih opažajo, da v času ekonomske negotovosti njihove prošnje niso tako pogosto uslišane kot nekoč. Kot menijo predstavniki društev, tu ne gre za pomanjkanje posluha, pač pa za dejstvo, da veliko podjetij ne posluje s takšnim dobičkom kot pred nastopom gospodarske krize.
Po nekaterih opredelitvah se pojem »družbena odgovornost« razume kot prostovoljna skrb za socialna in okoljska vprašanja, ki so lahko posledica poslovanja podjetij, ter njihovo prizadevanje za spoštovanje delavskih pravic in izboljševanje delovnih razmer, dobrodelno dejavnost, izobraževanje nekaterih skupin ljudi. Z delovanjem v dobro družbe si podjetje dviguje ugled in vrednost svoje blagovne znamke, s tem se veča tudi njegov dobiček in posledično zadovoljstvo zaposlenih.
Stevilni zgornjesavinjski mali podjetniki lokalnim društvom finančno pomagajo vsaj ob njihovih najpomembnejših dogodkih. Kot pravijo predstavniki nekaterih društev, ki smo jih povprašali o tem, lahko govorimo o upadu dona-cij in sponzorskih sredstev v zadnjih letih. Kljub temu ima po njihovih besedah veliko podjetij še
Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je v letu 2014 v te namene dalo skupaj 120.000 evrov. Pri tem je podpiralo tako društva in organizacije lokalnih skupnosti, izobraževalne zavode, zdravstvene ustanove, kulturo, kot šport in rekreacijo. Posamezni zneski, ki so jih prosilci za dona-cije prejeli, so se gibali med 100 in 9.000 evri.
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so v letu 2014 za donacije in sponzorstva namenili 120.000, v KLS Ljubno pa 72.910 evrov. (Foto: IS)
vedno posluh za njihove prošnje. V društvih so veseli vsakega prispevka, četudi je to včasih le 20 evrov, ki pa se naložijo na kupček ostalih prispevkov.
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Imamo dve veliki in uspešni podjetji, ki ne zanemarjata svojega prispevka lokalnemu okolju, v katerem delujeta in katerega prebivalce zapo-slujeta. Že z uspešnim poslovanjem in zaposlovanjem lokalnih prebivalcev podjetji BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno pomagata blagostanju naše doline, kot seveda tudi drugi za-poslovalci v našem okolju. Pri tem okolju pomagata tudi z donacijami in sponzorskimi sredstvi.
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Projekt Erasmus v naši dolini
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bo v Zgornji Savinjski dolini pričela izvajati projekt Erasmus mostovi v okviru programa vseži-vljenjsko učenje. Da so projekt pilotno umestili v ta prostor, je zasluga vodje Koordinacije društev upokojencev Zgornje Savinjske doline Toni-ja Riflja, sedaj tudi vplivnega člana izvršilnih organov ZDUS.
Oblikovana je bila ekipa slušateljev, večinsko iz Zgornje Savinjske doline, ki bo v projektu za-
stopala Slovenijo. Člani skupine obvladajo nemški jezik in so izrazili pripravljenost sodelovati v projektu. Prvo srečanje vseh udeležencev projekta (Nemčija, Avstrija, Češka in Slovenija) bo od 4. do 7. junija potekalo v Sport centru Prodnik v Juvanju. Sodelovalo bo 33 udeležencev iz tujine in deset iz Slovenije. Predstavnik in vodja slovenske skupine bo prof. dr. Anton Jezernik z Rečice ob Savinji.
Jože Miklavc
Iz podjetja so sporočili, da »kot socialno odgovorno podjetje z donacijami oziroma sponzorstvi podpiramo različne aktivnosti, predvsem pa delovanje društev in organizacij lokalnih skupnosti v okolici naše tovarne v Nazarjah. Tako prispevamo k boljši kvaliteti življenja naših zaposlenih, njihovih družin ter ostalih.«
KLS LJUBNO
Tudi podjetje KLS namenja sredstva za sponzorstva, donacije in humanitarne namene predvsem društvom, organizacijam ter ustanovam na območju Zgornje Savinjske doline, ne prezre pa niti društev, ki delujejo izven doline za dobrobit širše javnosti. V lanskem letu so podprli dejavnost številnih društev, tako planinskih, gasilskih, turističnih, kulturnih, naravovarstvenih kot upokojenskih, pri tem pa so finančno pomagali še osnovnim šolam, ljubenski župniji pri obnovi cerkve ter družini, ki je v požaru izgubila dom. Znesek vseh sredstev podjetja KLS namenjenih za sponzorstva, donacije, humanitarne ter dobrodelne namene v letu 2014 je znašal 72.910 evrov.
Največje zneske v letu 2014 je podjetje KLS Ljubno namenilo PGD Radmirje, Smučarsko skakalnemu klubu Ljubno ob Savinji BTC, Odbojkarskemu klubu KLS Ljubno, Godbi Zgornje Savinjske doline, Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje, Inštitutu za etiko in TD Naš kraj za Flosarski bal.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Aktualno, Gospodarstvo, Oglasi
SESTANEK SPV-JEV NA LJUBNEM
naloženi tovornjaki uničujejo ceste
V četrtek, 14. maja, so se na Ljubnem ob Savinji sestali predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zgor-njesavinjskih občin. Na srečanje jih je povabil predsednik SPV Ljubno Primož Vodušek, ki je podobne sestanke koordiniral tudi že v prejšnjem mandatu. Na tokratni dogodek so bili povabljeni tako aktualni predsedniki kot tisti iz prejšnjega mandata, udeležil se ga je tudi pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem.
LANI VEČ PROMETNIH NESREČ
Zbrane je v imenu občine Ljubno pozdravil podžupan Anton Špeh. Primož Vodušek je predlagal teme za razpravo in poudaril, da so srečanja in medsebojno seznanjanje
Prisotni na sestanku SPV-jev so izrazili mnenje, da naj župani pozovejo lastnike gozdov in prevoznike lesa. Ti naj prevažajo tovor skladno s predpisi in zakonodajo glede skupne teže in osne obremenitve.
(Foto: Marija Lebar)
s konkretnim stanjem glede varnosti v prometu in cest ter doseganja posameznih ciljev dobrodo-
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA V STEČAJU
Zaloge bodo na prodaj kmalu, trgovski center še ne
Kot je povedala Alenka Krivec Na-bernik, upraviteljica ZKZ Mozirje v stečajnem postopku, bodo v začetku junija pričeli v trgovini v Spodnji Rečici s prodajo zalog. Tja so preselili tudi zaloge blaga iz ostalih nekdanjih zadružnih trgovin. Julija pa je predvidena prodaja osnovnih sredstev in nepremičnin, saj so prodajni roki odvisni od sklepov sodišča o prodaji, je pojasnila Krivec Nabernikova.
Kakšna bo usoda trgovskega centra v Ljubiji, za katerega naj bi
se zanimalo več kupcev, je upra-viteljica povedala: »Nepremičnina - trgovski center v Ljubiji, predstavlja specifičen problem, ker je v le-asingu. Z leasingodajalcem se dogovarjamo glede postopka prodaje. Soglasje smo z njimi že dosegli ter uskladili predlog v bistvenih postavkah, rešujejo se le še določene. Po uskladitvi bo na sodišče posredovan predlog za izdajo sklepa o prodaji.
Marija Lebar
šla. Združeni so močnejši pri dajanju pobud in zahtev na posamezne institucije, v preteklosti pa so že uspeli z nekaj pobudami za izboljšanje prometne signalizacije.
Matjaž Sem je povedal, da je cesta 1. reda skozi dolino preko Črnivca v katastrofalnem stanju. Pregledal in popisal je najnevarnejša mesta na cesti od Soteske do Črnivca, s policijske postaje so ta popis poslali na državni nivo, od koder so dobili odgovor, da se bo cesto saniralo, ko bo za to denar.
Sicer je bilo v lanskem letu na
območju, ki ga pokriva PP Mozirje, 22 prometnih nesreč, to je pet več kot v letu poprej. Vzroki so nepravilno prehitevanje, prehitra vožnja, nepravilna smer vožnje, alkohol ... Nesreč policija ni zabeležila v občinah Luče in Solčava.
TOVORNI PROMET UNIČUJE CESTE
Na stanje cest močno vpliva tudi tovorni promet, zlasti preveč naloženi tovornjaki z lesom. Prisotni so zato menili, naj se župani na kolegiju dogovorijo in pozovejo lastnike gozdov in prevoznike glede prevoza ter nakladanja lesa. Ti naj prevažajo tovor skladno s predpisi in zakonodajo glede skupne teže in osne obremenitve.
Aktualna je bila tudi vsebina točke o izvajanju šolskih prevozov, kjer po mnenju udeležencev sestanka prihaja do različnih anomalij. Občine prav v tem času objavljajo razpise za pogodbene prevoznike. Predstavniki SPV-jev so že v preteklosti, pa bodo tudi sedaj še enkrat preverili vse proge, če so te res upravičene in potrebne ter podali predloge glede možne racionalizacije - seveda v skladu s področno zakonodajo.
Marija Lebar
Bodo vrata prodajnega centra v Ljubiji še dolgo zaprta?
(Foto: Marija Lebar)
poročno pravljico na Golteh in obiščite poročni sejem
V nedeljo, 7 junija, bomo bodočim mladoporočencem predstavili možnosti poroke na Golteh. V sodelovanju z mnogimi partnerji pripravljamo mini poročni sejem, kjer boste lahko dobili informacije glede poročnega fotografiranja, dekoracije, ličenja, pričeske ter si ogledali atraktivne poročne obleke. V živo boste lahko doživeli tudi civilni poročni obred na Golteh, ki ga bomo uprizorili ob jezeru pri Treh plotih.
Na dogodek vabljeni predvsem pari, ki šele načrtujete poroko. Pro-
gram pričnemo ob 10.00 uri. Ob 13.30 uri bo uprizoritev civilne poroke, ves dan pa bo možno si ogledati tudi lokacije za cerkveno poroko v gorski kapelici. Poskrbeli bomo tudi za brezplačno pogostitev.
Vabljeni, da se udeležite poročne pravljice v hribih. Zagotovite si brezplačni prevoz z nihalko na Golte. Obiščite spletno stran www.golte.si in izpolnite prijavnico na dogodek.
Več informacij: 03 839 11 00 in www.golte.si
PR
5 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Iz občin, Organizacije
KONČNO ZELENA LUC ZA NOVO ČISTILNO NAPRAVO V LUCAH
Evropska sredstva ostala neporabljena zaradi
slovenskih planov
Konec preteklega tedna je Agencija RS za okolje Občini Luče izdala soglasje za izgradnjo čistilne naprave, na katerega so v Lučah čakali skoraj dve leti. Prejeto soglasje je pogoj, da bodo na Upravno enoto Mozirje lahko podali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in tako pričeli s postopkom izgradnje.
Občina ima v letošnjem proračunu za izgradnjo nove osrednje čistilne naprave namenjenih 250.000 evrov sredstev. Dosedanja naprava je bila zgrajena v 90. letih prejšnjega stoletja in se bliža koncu roka uporabe. V novi bodo namestili sodobno tehnologijo.
Obstoječa naprava stoji na tako imenovanih Hočevarjevih njivah, nova bo locirana nekoliko niže med Savinjo in cesto. Tako se bo sprostil prostor, ki ga v Lučah predvidevajo za različne prireditvene in rekreativne namene. S tem, ko tam ne bo več čistilne naprave, bo prostor pridobil na kakovosti.
Projekte so imeli v Lučah pripravljene že nekaj
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Osrednja čistilna naprava je že precej zastarela, postopkom v naši državi.
let, naleteli pa so na težave pri pridobivanju dovoljenja soglasodajalca. Celjski urad ARSO je že v letu 2011 postavil svoje pogoje. Občina je nato naročila projekt. Ko je bil ta pridobljen, so takoj poslali vlogo za izdajo soglasja. Svojo vlogo je morala občina nekajkrat dopolniti, zadnjič ok-
Prostorski načrt občine naj bi bil pripravljen do jeseni
Direktor in sodelavec družbe Savaprojekt, Peter Žigante in Blaž Špiler, ter občinski urbanist Peter Rušnik so na seji rečiškega občinskega sveta, 21. maja, svetnike seznanili s postopki, potekom in roki za dokončanje občinskega prostorskega načrta (OPN). Ta naj bi bil za sprejem pripravljen konec septembra ali v začetku oktobra. Svetniki so imeli za oba govorca in za občinsko upravo precej vprašanj v zvezi s temo, izrazili pa so zadovoljstvo, da bo dolgoletni projekt vendarle dokončan.
NAČRT V FAZI USKLAJEVANJA
Župan Vinko Jeraj je uvodoma povedal, da so se aktivnosti za sprejem prostorskega akta za območje Rečice ob Savinji začele že v bivši skupni občini Mozirje. Izdelava OPN Rečica ob Savinji poteka že od leta 2008. Zaradi težav s prejšnjim izvajalcem, so tega v letu 2014 zamenjali in sklenili pogodbo z družbo Savaprojekt. OPN je trenutno v fazi usklajevanja z nosilci urejanja prostora.
Kot so povedali prisotni, se do sprejema OPN uporablja dosedanji prostorski akt, to je odlok o pogojih urejanja prostora ali kratko imenovan PUP. Glede na dosedanji potek in komunikacijo s pristojnimi ministrstvi ter ostalimi nosilci urejanja prostora, kot so naravovarstveniki, po besedah Špilerja v Savaprojektu ocenjujejo, da bo-
do s projektom zaključili v drugi polovici septembra. »Če se v tem času ne zgodi kaj nepredvidenega, pri čemer mislim morebitne spremembe zakonodaje,« je pripomnil Žigante.
UPOŠTEVALI NASPROTOVANJA GLEDE POZIDAVE
Svetnike so zanimale posamezne podrobnosti ureditve nastajajočega OPN-ja, ki so jih pojasnili razlagalci. Na vprašanje o nameravani pozidavi južnega dela trga Rečica, ki je pred časom vzbudila nasprotovanje, so pojasnili, da ta v novem aktu ni predvidena. Za stanovanjsko gradnjo so določena posamezna zemljišča - vrzeli v okviru obstoječih naseljenih območij. Ta so večinoma v zasebni lasti in je stvar lastnika, kaj namerava s svojimi parcelami. Nekoliko bi naj na prodajo praznih zazidljivih zemljišč vplival davek na nepremičnine, katerega stopnja bi bila za taka zemljišča višja. Sicer pa bodo v okviru OPN-ja možnosti pozidave še bolj definirali v bodočih občinskih podrobnih prostorskih načrtih.
Svetniki so zavzeli sklep, da se seznanjajo s stanjem pri pripravi OPN občine Rečica ob Savinji. Izrazili so upanje, da bo ta res nared jeseni, saj bo tako potencialnim investitorjem omogočena gradnja.
Marija Lebar
kar se gre zahvaliti tudi ARSU in birokratskim
(Foto: Marija Lebar)
tobra lani, vse od takrat in do minulega petka so čakali na izdajo omenjenega soglasja.
V Lučah sicer obžalujejo, da do realizacije ni moglo priti prej, saj bi lahko kandidirali na razpisih za evropska sredstva, za katera je pogoj veljavno gradbeno dovoljenje. Sedaj bodo denar za izgradnjo odšteli iz svojega proračuna. Župan Ciril Rosc pravi, da bi bili z izgradnjo lahko gotovi še letos, če bo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in poteku razpisa za izvajalca del vse potekalo nemoteno.
Marija Lebar
SOLČAVA
Center Rinka zaenkrat pod vodstvom vršilca dolžnosti
Ker je potekel mandat dosedanjemu direktorju Javnega zavoda Center Rinka, zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, je svet tega zavoda letos sredi aprila objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja. V razpisnem roku se je prijavilo 25 kandidatov. Imenovana je bila komisija, ki je pregledala prijave kandidatov, med katerimi ni bilo vloge dosedanjega direktorja Marka Slapnika, ki ni ponovno kandidiral za omenjeno funkcijo.
Po pregledu je komisija ugotovila, da nihče izmed kandidatov ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev. Sprejeta je bila odločitev o ponovitvi razpisa. Do ponovnega razpisa bo iz vrst zaposlenih za čas šest mesecev imenovan vršilec dolžnosti direktorja, v roku treh mesecev pa bo razpis za prosto delovno mesto direktorja ponovno objavljen.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015

Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
IZLETNIK CELJE ODSLEJ DEL NOVOGORIŠKEGA AVRIGA
Sezonska avtobusna proga v Logarsko dolino še pod
vprašajem
Število dijakov, ki uporabljajo javni promet v Zgornji Savinjski dolini, se povečuje. (Foto: Primož Vajdl)
Potem, ko je v lanskem letu Darko Martin Klarič odkupil večino delnic podjetja Izletnik d.d., je v letošnjem letu glavni delničar postalo podjetje Avrigo, Družba za avtobusni promet in turizem, d.o.o., s sedežem v Novi Gorici. Kljub novemu lastniku pa bodo vsi potniki deležni enakih ugodnosti kot do sedaj.
Na skupščini konec meseca aprila sta tako glavna delničarja postala Darko Martin Klarič in podjetje Avrigo, ki imata v lasti 224175 delnic, kar predstavlja 98,98 odstotka celotnega deleža Izletnika. Klarič naj bi še vedno ostal večinski lastnik delnic, a se je kljub temu s prodajo njegov delež zmanjšal skoraj za polovico. S tem nakupom je skupina Avrigo tako postala največji avtobusni prevoznik v Sloveniji z voznim parkom skoraj 500 avtobusov in 600 zaposlenimi, pri čemer geografsko pokriva celotno območje Slovenije, kot zapisujejo na njihovi spletni strani.
SPREMEMB NE NAPOVEDUJEJO
Izletnikovo poslovanje je bilo v skladu s pričakovanji in plani, ki so si jih zadali. Kot že v preteklih letih ima na poslovanje velik vpliv sprememba cen mesečnih vozovnic, ki so po sprejetju zakona o subvencioniranju prevoza precej nižje kot pretekla leta. Za mesečno vozovni-
co do 25 kilometrov je po novem potrebno odšteti zgolj 60 evrov.
Kljub temu je po besedah vodje mozirske izpostave Roberta Kleme-naka ta sprememba prinesla pozitivne lastnosti, saj se število dijakov, ki uporabljajo javni promet v Zgornji Savinjski dolini, povečuje. Zaradi nižjih cen vozovnic namreč redko
kdo uporablja lastni prevoz do mesta šolanja. Klemenak je še povedal, da so vse proge dobro zasedene, zato sprememb ne napovedujejo.
POLETNA PROGA CELJE-LOGAR-
SKA DOLINA ŠE NI POTRJENA
V lanskem letu je Izletnik v času poletja, v juliju in avgustu, uvedel tako imenovano progo za turiste ob vikendih, s katero so hoteli doseči, da bi se več turistov odločalo za uporabo javnega prevoza. Odprti sta bili dve liniji z odhodoma ob 710 in 13.10 uri iz Celja ter ob 10.05 in 18.05 iz Logarske doline.
Za ohranitev te linije še vedno potekajo dogovori in usklajevanja. Po besedah predstavnika za marketing pri Izletniku Boštjana Čokla se še vedno pogovarjajo z županjo občine Solčava Katarino Prelesnik. Njihov predlog je, da bi občine prispevale majhen prispevek, da bi bila linija ekonomsko upravičena.
Primož Vajdl
SVETNIKI SOGLASNO ZA PRENOVO TELOVADNICE
V Lučah si želijo priti do dodanih športnih
zmogljivosti
V občini Luče že dalj časa zaznavajo potrebo po dodatnih športnih objektih, saj je sedanja šolska telovadnica za izvajanje vseh športnih aktivnosti premajhna in stalno zasedena. Zlasti si želijo prostora za športno udejstvovanje mladi. Na občini so zato v letošnjem proračunu predvideli nekaj sredstev za začetne korake do omenjenega cilja, občinskim svetnikom pa so prepustili v odločitev, ali obnoviti in povečati obstoječo telovadnico ali graditi športne zmogljivosti na prostem. V zvezi s tem je bila narejena stroškovna ocena povečanja obstoječe telovadnice ter stroškovna ocena gradnje športnega centra.
Kot je na seji občinskega sveta povedal župan Ciril Rosc, je sedanja telovadnica skupaj s streho potrebne korenite obnove. Povečanje in dodatna oprema bi omogočili, da bi bila telovadnica primerna za
različne dvoranske športe, kot tudi za druge prireditve, ki jih izvajajo v kraju. Po preureditvi bi bilo mogoče večnamensko dvorano ponuditi za izvajanje treningov različnih reprezentanc. Prednost investicije v telovadnico namesto v zunanje objekte je tudi možnost koriščenja skozi vse leto in za vse generacije.
»Nekje je treba začeti in odločitev za eno od obeh možnosti bo prvi korak k novi pridobitvi. Če bi s pridobivanjem papirjev začeli že letos, ocenjujem, da bi bilo možno investicijo izvesti v dveh do treh letih,« je med drugim dejal župan in ob tem izrazil upanje, da bo v prihodnosti ta športna pridobitev podobna zgodba o uspehu, kot je lučko smučišče.
Vsi svetniki so bili mnenja, da je smiselno in ekonomično razširiti in dograditi sedanjo telovadnico, ki bi jo bilo treba tako ali tako popravlja-
ti. Zelo navdušen je bil v imenu mladih v Lučah svetnik Jernej Ribič. Tudi ostali svetniki so idejo soglasno in z odobravanjem podprli in se do-
To soboto, 30. maja, bodo v Solčavi slovesno obeležili devet desetletij delovanja svojega gasilskega društva, ki je bilo ustanovljeno v januarju leta 1925. Ob jubileju so organizatorji pripravili program, ki bo postregel tako z zabavnim in športnim kot tudi s slovesnim delom. Ob tej priložnosti bodo namenu predali pomembno pridobitev -nov gasilski kombi.
Sobotno dogajanje se bo začelo ob 13. uri na športnem igrišču v Sol-
govorili še, da bo za spremljanje poteka investicije imenovana posebna delovna skupina.
Marija Lebar
čavi, kjer bodo pripravili posebno nogometno tekmo imenovano Ra-žnčbal. Ob 16. uri se bodo gasilci in njihovi gostje zbrali pred gasilskim domom v Solčavi, od koder bo slavnostna parada krenila na osrednji prireditveni prostor. Tam bo slovesnost, katere vrhunec bo blagoslov novega kombija. Ob 18. uri se bo pričela gasilska veselica z ansamblom Zmaji. Dogajanje bo povezoval Franci Podbrežnik - Solčavski.
Marija Lebar
90 let Prostovoljnega gasilskega društva Solčava
7 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Iz občin, Organizacije, Kultura

NAZARSKI OBČINSKI SVET DAL SOGLASJE K FINANČNEMU PLANU ZA LETO 2015
Glasbena šola Nazarje smelo v 21. študijsko sezono
Svetniki občine Nazarje so na 6. redni seji občinskega sveta med drugim obravnavali poročilo Glasbene šole Nazarje za leto 2014 in obravnavali vlogo za izdajo soglasja k finančnemu planu za leto 2015. Obravnavali so še poročilo za šolsko leto 2013/2014 s finančnim poročilom za leto 2014. Poročilo o izvajanju programa v tem šolskem letu je na seji podrobno predstavil ravnatelj prof. Jernej Marinšek.
Ravnatelj je poudaril dosežene uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih glasbenikov, številne nastope orkestrskih skupin ter solistov. Naštel je projekte, s katerimi so uspešno sklenili dvajseto leto delovanja glasbene ustanove. V preteklem šolskem letu je šolo obiskovalo 250 učencev iz vseh
Ravnatelj Jernej Marinšek je izpostavil dosežene uspehe Glasbene šole Nazarje na državnih
in mednarodnih tekmovanjih glasbenikov. (Foto: P. Marinšek)
VOJAŠKA VAJA ADRIATIC STRIKE 2015
Vaja Jadranski udar tudi nad Raduho
Med 1. in 6. junijem bo v Sloveniji potekala vojaška vaja, na kateri bo Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja. Vaja bo potekala četrto leto zapored in bo izvedena na petih različnih lokacijah, med drugim tudi na območju Raduhe.
Občina Luče je o predvidenih dogodkih prebivalce obvestila s posebnim dopisom, v katerem so med drugim zapisali: »Na območju občine Luče bodo v treh dnevnih terminih delovali predvsem helikopterji, ki bodo izvajali vzlete in pristanke iz travnika na severnem delu Luč (Juvanove Prode) in prevažali vojake na območje Radu-he. Zaradi tega lahko občasno pričakujemo povečan hrup, ki bo za to območje malo neobičajen, vsekakor pa ne tako moteč, da bi kakorkoli motil vsakdanji utrip življenja na tem območju.«
Aktivnosti na terenu bodo potekale po vnaprej določenem scenariju, udeleženci vaj se bodo z vozili premikali po javnih cestah in utr-
občin Zgornje Savinjske doline. Svoje znanje so pridobivali in izpopolnjevali pri 18 različnih predmetih oziroma instrumentih, baletu, nauku o glasbi, solffegiu in petju. Vključeni so bili v godalni in pihalni orkester, kitarski in harmonikarski ansambel, igrali v različnih komornih sestavih ter drugo.
Ob jubileju samostojnega delovanja šole so pripravili deset dogodkov, od tega glasbeno delavnico, predavanji in sedem koncertov različnih glasbenih zvrsti. 13. decembra 2013 so s slavnostnim koncertom zaključili 20-letnico uspešnega delovanja, ob tem pa izdali zbornik.
S strani Občine Nazarje je šola prejela posebno priznanje in jubilejno priznanje mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ob vsem tem je šola poleg pedagoškega dela veliko pozornost namenila koncertni
dejavnosti ter drugim povezanim dogodkom z jubilejem šole in pomembnim dogodkom v občini ter v dolini.
Finančno poročilo Javnega zavoda GŠ Nazarje za poslovno leto 2014 je predstavila računovodki-nja Petra Bele. Ker je gradivo pred sejo obravnaval odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, katerega ugotovitve in sklep je na seji predstavila predsednica odbora Tatjana Jurjovec, so po razpravi Boštjana Cigaleta, Bojana Štruklja, Janeza Štiglica in župana Mateja Pe-čovnika soglasno sprejeli sklep, da se je občinski svet seznanil s poročilom o poslovanju šole v letu 2014 in izvedenim programom dela v šolskem letu 2013/2014, v drugem sklepu pa je občinski svet dal soglasje k finančnemu načrtu za leto 2015.
Jože Miklavc
1. MEDNARODNO SREČANJE HARMONIKARJEV
jenih gozdnih poteh, pri čemer bodo za okolico v pretežni meri nemo-teči, saj bo na terenu le manjše število vojakov in vojaških vozil, uporaba manevrskega streliva pa bo minimalna, je še navedeno v obvestilu.
Vajo bo organiziralo in vodilo poveljstvo 15. polka vojaškega letalstva iz vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. Organizatorji pričakujejo okoli 450 udeležencev, od tega okoli 200 pripadnikov oboroženih sil iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Litve, Latvije, Madžarske, Nizozemske, Romunije, Slovaške, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Turčije kot opazovalke. Urjenje bodo podpirala letala in helikopterji.
V nedeljo, 31. maja, bo v okviru dneva odprtih vrat Vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki izvedena slovesnost pred začetkom vaje Adriatic strike 2015. Mednarodna vojaška vaja bo na ogled strokovni javnosti in predstavnikom medijev v četrtek, 4. junija, na območju letališča v Murski Soboti.
Marija Lebar
Domov z dvema drugima nagradama
Maja je v Beltincih potekalo 11. mednarodno srečanje harmonikarjev z udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Nemčije in Avstrije. Srečanje je bilo tekmovalnega značaja in je potekalo v več kategorijah: klasika, komorna glasba, orkestri, zabavna glasba, glasba Slavka in Vinka Avsenika ter diatonična harmonika.
Sodelovala sta tudi dva učenca Glasbene šole Nazarje, mentorja Tomaža Gučka, in sicer v kategoriji glasba Slavka in Vilka Avsenika. Nejc Klemenšek je v kategorija D osvojil 94,67 točke, kar mu je prineslo II. nagrado in 3. mesto. Tudi Gašper Lipnik je tekmoval v kategorija D, osvojil 93,67 točke in II. nagrado.
Barbara Rozoničnik
Harmonikarja Gašper Lipnik in Nejc Klemenšek sta se tudi tokrat s tekmovanja vrnila z dobrimi rezultati. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje)
8 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Kultura, Organizacije
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Vladko Planovšek zamenjala Irena Budna
Kulturno društvo Nazarje je na svojem rednem občnem zboru izvolilo novo predsednico. Dosedanjo predsednico Vladko Planovšek je zamenjala Irena Budna. Planovškova, ki je bila na čelu društva več kot desetletje in pol, ostaja član upravnega odbora.
Iz poročila, ki ga je podala Planovškova, je bilo razvidno, da so vse sekcije društva svoje dejavnosti uspešno realizirale. V Jakijevi hiši so gostili številne razstavljavce. Pripravili so tudi predstavite knjige dr. Karla Gržana in numerologinje Romane Pogo-relčnik ter prisluhnili predavanju dr. Petra Weissa.
Glasbena skupina Paragoria, ki deluje pod okriljem društva, se je udeleževala različnih festivalov in srečanj po vsej Sloveniji. Mešani pev-
ski zbor kulturnega društva pod vodstvom Kristine Šuster je bil nepogrešljiv na številnih prireditvah, revijah in koncertih v domačem kraju in širše. Kinosekcija je v sodelovanju s nazarskim športnim društvom izvedla projekcije filmov.
Župan Matej Pečovnik je nazarske kulturnike opozoril na razpise občine. Nanje se lahko prijavijo sekcije društva in si preko njih pridobijo finančna sredstva. Sicer pa jim je Pečovnik obljubil tudi pomoč pri iskanju prostorov za sestanke in nabavi računalnika.
Marija Šukalo
Kulturno društvo Nazarje bo naslednji mandat vodila Irena Budna. (Foto: Marija Šukalo)
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Dve zlati in srebrno priznanje za mlade čebelarje
V soboto, 9. maja, je bilo v Metliki 38. srečanje mladih čebelarjev, katerega so se udeležili tudi trije učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu. Spremljala sta jih mentorja Anda Kavčič in Ivan Rop. Zlato priznanje sta prejela Tina Krebs in Luka Humar, dosegla sta 39 od 40 možnih točk, bronasto pa Jaka Bezovšek.
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh sklopov, eno od teh je vsako leto presenečenje. Udeleženci so morali odgovoriti na številna vprašanja s področja čebelarstva, s fotografij so morali prepoznavati satja ter odgovarjati na vprašanja s področja poznavanja medonosnih rastlin.
Čebelarski krožek na šoli deluje že pet let, letos v njem sodeluje sedem učencev, imajo tudi šolski čebelnjak. Mentorica Anda Kavčič se posveča teoretičnemu znanju, Ivan Rop jim pomaga pri praktičnem delu.
Štefka Sem
Udeleženci srečanja mladih čebelarjev (od leve): mentor Ivan Rop, Jaka Bezovšek, Tina Krebs, Luka Humar in mentorica Anda Kavčič. (Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad)
Gruziji in Gorskem Karabahu
POTOPISNO PREDAVANJE JANIJA OBLAKA
O Armeniji,
KUD Utrip Rečica ob Savinji je pripravil potopisno predavanje. O Armeniji, Gruziji in Gorskem Karabahu je spregovoril Janij Oblak. Študent gradbeništva se je v te države podal lani sredi poletja s prijateljico Lucijo Pečovnik.
Janija je, kot je pripovedoval, Gruzija navdušila že v ranem otroštvu, ko je gledal nek film o tej državi. V ostali dve državi, ki ju je prepotoval, se je podal po naključju. Tokrat si rusko govorečih območij ni ogledoval s potovalnimi agencijami, temveč je sam izdelal načrt. S prijateljico Lucijo sta želela doživeti pristen stik z lokalnim prebivalstvom, kar jima je dobro uspelo, saj sta se uspela sporazumevati v njihovem jeziku. Doma-
Janij Oblak je predstavil rusko govoreče države in poudaril, da rad spoznava lokalni utrip dežele.
(Foto: Marija Šukalo)
čini namreč iz protesta ne govorijo ne angleško in ne nemško.
Pri tem sta spoznala, da prebivalci, na prvi pogleda divji ljudje, skrivajo mehko dušo in toplino ter so pripravljeni gostiti vsakega tujca, ki se jim približa. Tako sta tudi Janij in Lucija prenočevala pri domačinih, ki sta jih na svojih poteh srečevala. Ob tem sta spoznavala številne znamenitosti, ki jih ni moč zaslediti v vodnikih.
Sicer za Oblaka to ni bilo prvo tovrstno potovanje. V preteklosti je spoznaval lokalno prebivalstvo Maroka, Romunije in Bolgarije. Pri tem je sklepal prijateljstva, ki jih ohranja preko elektronske pošte.
Marija Šukalo
9 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Organizacije
CENTRA ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE
Delavnice vseživljenjskega učenja
Med 18. in 22. majem so v prostorih Centra za samostojno učenje Nazarje potekale delavnice na temo vseživljenjskega učenja. Obiskovalci so lahko videli in izvedeli kako predmete, ki bi jih na prvi pogled zavrgli, vseeno koristno uporabijo za nadaljnjo uporabo.
Teden vseživljenjskega učenja je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andra-goški center Slovenije, ki ga prireja v sodelovanju z različnimi ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi, po navadi v mesecu maju. Namen teh delavnic je opozarjanje na vsepri-sotnost pa tudi pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.
V petih dneh so se udeleženci delavnic naučili, kako iz različnih plastičnih predmetov oblikovati zapestnice, kako si okrasiti cvetlične lončke, kako iz lesenih palčk izdelati sestavljanko ter kako iz različnih materialov iz narave izdelati okvirje za slike. Poleg teh praktičnih stvari so na delavnicah spoznavali še osnove pošiljanja priponk v elektronski pošti ter pripravljanje smo-othiejev iz različnih vrst sadja in zelenjave.
Delavnice vseživljenjskega učenja so obiskovalcem ponudile ogromno koristnih nasvetov, ki lahko vsakemu pomagajo v življenju.
Primož Vajdl
Pripravljanje smoothiejev iz različnih vrst sadja in zelenjave. (Foto: Primož Vajdl)
ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE
XV. Dan špargljev in dan pelargonij
Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so 15. maja pripravili tradicionalno prireditev Dan špargljev. V datumu prireditve je bilo veliko simbolike, saj je bila že 15. zapovrstjo, na 15. v mesecu in še koledarsko leto se končuje z enako številko. V teh letih so dijakom in študentom šole ter širši javnosti predstavili to delikatesno zelenjavo, njeno pridelavo in okus. Letos so prireditev obogatili še z razstavo vrst in sort pelargonij, za katero upajo, da bo postala zvezda stalnica šole. Na šolskem hodniku je bila na ogled zbirka skoraj 24 različnih sort pelargonij.
Zbrane sta v uvodnih nagovorih pozdravili ravnateljica višje strokovne šole Nada Reber-šek Natek in direktorica zavoda Štefanija Kos Zidar, ki je tudi predstavila zgodovino pridelovanja špargljev na šoli. Sledilo je predavanje o vrstah in sortah pelargonijah in njihovi uporabi,
ki ga je pripravila Romana Špes.
Dijakinji 5. diferencialnega letnika Darja Črnko in Maruša Grmšek sta predstavili raziskovalno nalogo, ki je nastala v okviru projekta Mladi za Celje. Raziskovalna naloga z naslovom Preizkušanje uspešnosti koreninjenja potaknjencev pelargonij (Pelergonium spp.) s pomočjo EM tehnologije je v svoji skupini osvojila 98 odstotkov točk in predstavlja možnost vzgoje okrasnih rastlin po ekoloških načelih.
Drr. Ana Vovk Korže je navdušila s predavanjem z naslovom Vertikalno vrtnarjenje kot samooskrba za vse generacije.
Pregovorno mokra Zofija je malce pokvarila ogled šolskega nasada špargljev z demonstracijo pobiranja, toda za najbolj vztrajne tudi dež ni bil problem. Na koncu so se lahko okrepčali s špargljevimi jedrni, ki vedno navdušijo obi-Darja Črnko in Maruša Grmšek sta predstavili raziskovalno nalogo Preizkušanje uspešnosti skovalce.
koreninjenja potaknjencev pelargonij s pomočjo EM tehnologije.	RŠ
Predavanje o vrstah in sortah pelargonijah in njihovi uporabi je pripravila Romana Špes.
10 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Organizacije
3. FESTIVAL GORSKEGA LESA V SOLČAVI
Bogata ponudba lesenih izdelkov in kulinaričnih
dobrot
Gorski les je trajen in kakovosten gradbeni material, ki ga lahko učinkovito uporablja, kdor ga dobro pozna. Solčavani si prizadevajo ovreči razširjeno prepričanje, da je ne-kakovosten in neuporaben za mizarske in lesarske izdelke. Da to ne drži, so pokazali na 3. Festivalu gorskega lesa. Tega je minuli vikend pripravil Center Rinka v sodelovanju z društvi in posamezniki. V petek so odprli razstavo lesenih izdelkov, v soboto fosilnih kamenin, nedelja pa je bila namenjena po-
so nastali uporabni leseni izdelki in darila za različne priložnosti. Te izdeluje Branko Dornik. Metod Logar, ki iz naplavljenih ostankov lesa naredi uporabne izdelke, je te ponudil pod blagovno znamko Lo-gme Art - izdelava izdelkov iz gorskega lesa. Jure in Jasmina Polič-nik sta predstavila lesene družabne igre in igrače. Na večjem panoju so bili kontakti posameznikov, ki se ukvarjajo s predelavo, sečnjo in spravilom lesa iz gozda. Svoje kulinarične dobrote so ponujale kme-
Januš Goltnik je izdeloval lesene maske.
Lesene igrače Jasmine in Jureta Poličnika so pritegnile otroke in starše.
nudbi lesenih in filcanih izdelkov ter kulinaričnih dobrot.
Franc Strmčnik iz Luč je na ogled postavil svoje umetelno izdelane sklede. Januš Goltnik je izdeloval lesene maske. Na Matkovem
tije Ploder, Robnik, Ramšak in Kle-menšek, filcane izdelke pa atelje Majnik. V obdelavi z motorno žago so se preizkusili domačini Matic Ci-gljar, Matija Vavdi in Cene Roban.
Za prijetno vzdušje in predstavitev ponudbe je poskrbel moderator Nejc Slapnik. Nedeljsko dogajanje je doživelo višek s koncertom vokalne skupine Kvatropirci. Basist Gorazd Zapušek, baritonist Jure Jaklič ter tenorista Samo Kališnik in Tomaž Krt so se obiskovalcem predstavili s pestrim programom.
Obiskovalci Festivala gorskega lesa so tako v soboto kot v nedeljo lahko uživali ob dnevih ku-linarike, ki so letos potekali pod geslom Iz narave na krožnik, ogledati si je bilo mogoče tudi kratke filme o lesu, gozdu in o delu z lesom.
O razstavah bomo več pisali v prihodnji številki Savinjskih novic. Fotogalerijo s Festivala gorskega lesa si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: go3le).
Tekst in foto: Marija Šukalo
Nejc Slapnik je predstavil izdelovalce in njihove izdelke.
11 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Kultura
INTERAKTIVNA PREDSTAVA V MUZEJU VRBOVEC
Kulturniki s Posteljo gospoda Fibriha predstavili čas
med obema vojnama
V nazarskem Muzeju Vrbovec so 18. maja pripravili interaktivno predstavo Z lesom v svet - Postelja gospoda Fibriha. Po knjižni predlogi Oskarja Hudalesa je za režijo in dramaturgi-jo poskrbel Nejc Slapnik. Idejna zasnova in izvedba je bila zaupana Muzeju Vrbovec, KUK Po-tovke Mozirje, Kulturnemu društvu Franc Herle in Zavodu Poseben dan iz Solčave.
Vloge so odigrali člani kulturnih društev Lu-če, Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Gornji Grad in Šmartno ob Paki. Obiskovalci so tako v igri slišali številna narečja s te-
ga območja. Za sceno interaktivne predstave so organizatorji spretno izkoristili eksponate muzeja lesarstva in gozdarstva, po kateri so vodili gledalce.
Dogajanje zgodbe je postavljeno v čas med obema svetovnima vojnama, odslikava pa težke življenjske razmere gorskih kmetov, lesnih trgovcev, gozdnih delavcev, Žagarjev in flosarjev. Les iz naše doline je po številnih zapletih (po podiranju drevja v gozdu, pri spravilu hlodov po ri-žah, plavljenju po Savinji in Savi) prišel do Zagreba. Tu ga je kupil lesarski mojster in iz njega
Člani številnih kulturnih društev so svoje vloge prepričljivo odigrali. (Foto: Marija Šukalo)
Urban Hrastnik iz KD Šmartno ob Paki je predstavil težko učno dobo in izkoriščanje mizarskih vajencev. (Foto: Marija Šukalo)
naredil posteljo za bogatega tovarnarja, ki se ni zavedal, koliko gorja in odrekanja je bilo potrebno zanjo.
Tokrat so po besedah režiserja igre Nejca Sla-pnika za sceno izkoristili muzej, na gostovanjih bodo svoje igralske vrline pokazali v kakšni žagi ali na trgu. Sceno bodo obogatili z diaprojekcio ali črno-belimi fotografijami furmanov, gozdnih delavcev in splavarjev.
Več fotografij si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: lessvet).
Marija Šukalo
GLASBENA SOLA NAZARJE
Pepelka v baletnih čeveljcih
Učenci dveh skupin baletne pripravnice in treh razredov baleta Glasbene šole Nazarje so v domu Kulture v Nazarjah odplesali baletno predstavo Pepelka na glasbo Sergeja Proko-fjeva. V glavnih vlogah so se predstavile učenke 3. razreda baleta, kot Pepelka Ajda Nina Vi-vod, princ Hana Rozoničnik, dobra vila Larisa Kotnik, polsestri Genovefa in Anastazija, Lara Podbregar in Vanesa Belaj, mačeho je upodobila Gabrijela Roban. Na odru seveda niso manjkale dvorne dame, bele vile, konjički in ptički. Za koreografijo, režijo, scenografijo in kostumografijo je poskrbela njihova učiteljica profesorica Tanja Pečenko, kostume solistk pa je izdelala Tea Mazej.
Da je 32 učencev na odru delovalo usklajeno in je predstava odlično uspela, so bile potrebne številne vaje. Pečenkova, ponosna na svoje baletne plesalce, s katerimi se lahko že po treh letih, kolikor se program baleta izvaja na nazarski glasbeni šoli, loti celovečerne predstave, se je zahvalila tudi staršem za njihovo podporo.
Baletno pravljico Pepelka, ki je izredno prilju-
bljena in znana po vsem svetu, je baletni oddelek predstavil najprej v celovečerni predstavi, nato pa še v dveh dopoldanskih, namenjenih osnovnošolcem nižje stopnje in otrokom iz vrtcev.
Gledalci so se znašli v že poznani, a vendar
drugačni zgodbi. Mešanica že videnega in slišanega ter vpletanje novega ob baletnih korakih, v ravno prav dolgih odlomkih, je približalo balet v vsej njegovi čarobnosti.
Barbara Rozoničnik
Učenci baletnega oddelka Glasbene šole Nazarje so odplesali baletno predstavo Pepelka.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
12 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Zgodovina in narodopisje
Spomini na nekdanje drvarje (12)
Piše: Aleksander Videčnik
NOVI OBRTNI ZAKON
Novi predpis je grozil poslabšanje položaja delavcev. Na sestanku 28. februarja 1934 so vsebino temeljito proučili tudi delavci v Nazarjah. Obrazložitev je opravil predstavnik centrale JSZ iz Ljubljane Tone Fajfar. Poudaril je nujnost trdnejše povezave delavcev v odporu proti predvidenemu zakonu. V zapisnik so zapisali tudi: »Poudariti je treba, da smo pripravljeni temeljito, da nas najhujši sunek ne preseneti in ne podre ...«
KULTURNIŠKO DELO DELAVCEV V NAZARJAH
Vse bolj so se nazarski delavci povezovali tudi v kulturniški dejavnosti. Imeli so že pevski zbor, pihalno godbo in dramsko skupino. Prvi pevski zbor je vodil vodja konzuma Janko Avse-nak. (Doma je bil iz Brestanice in je izhajal iz vsestransko znane glasbene družine, op. A. V.). Delavsko godbo je vodil prizadevni Franc Es, ki je za nazarsko godbo tudi skladal. Na Rečici je manjši glasbeni sestav vodil Matjaž Bider, ki je prej vodil nazarski godbeni sestav.
Časopis JSZ Delavska pravica je pisal o nastopu nazarske godbe in tudi o gradnji kulturnega doma, ki mora »zrasti«, čeprav delavci za gradnjo ne bodo mogli kaj prida prispevati v denarju ... So pa se odločili za prostovoljno delo, kar je pomenilo kar opazen delež pri gradnji doma. V časopisu Delavska pravica je članek o Nazarjah pisec zaključil: »Močna delavska zavest, strumna delavska organizacija, godba in naš bodoči dom bodo dika Nazarij v bodočih letih.«
MEZDNO GIBANJE LETA 1936
Na delavskem sestanku 12. julija 1936 so delavci zahtevali ureditev delavskih mezd z ustrezno kolektivno pogodbo. To zahtevo so predoči-li upravi Marijingrada, ki je želela podrobne delavske pogoje, na temelju katerih bi se potem dogovarjali. Delavci so uspeli doseči zvišanje mezd. V Delavski pravici številka 28/1937 so zapisali, da so dosegli do takrat že dvakratno zvišanje plač, da pa so ponovno v mezdnem gibanju. To potrjuje nenehno borbo za prilagajanje mezd hitri rasti življenjskih stroškov. Sindikalno gibanje se je torej na vsej črti obneslo, če pomislimo na težave, ki so jih takrat imeli pri vsaki, še tako majhni zahtevi neorganizirani delavci, denimo, pri zasebnih obrtnikih.
Spet je časopis JSZ Delavska pravica z dne 5. januarja 1938 omenjal zbor nazarskih delavcev, ki je bil 19.12.1937. Na njem so zahtevali do-
bro kolektivno pogodbo, ki bo zagotovila »ureditev razmerij do podjetja«. Zahtevali so tudi izpolnjevanje socialne zakonodaje, očitno v Mari-jingradu marsičesa niso urejali »po zakonu«. V zahtevah delavcev lahko tudi razberemo odločnost: »Ne želimo čakati na miloščino .« Vse to kaže, da je delavska zavest med nazarskimi delavci porasla.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA V BOČNI
Ljudje v Bočni so bili že od nekdaj napredni. Med prvimi v dolini so ustanovili Zvezo kmečkih fantov in deklet. Ustanovili so tudi delavsko organizacijo v okviru Splošne delavske zveze Jugoslavije.
Ivan Hren, lesni delavec iz Krope, je bil vsestransko delaven, med drugim je bil tajnik Olepševalnega društva, na sploh je bil za svoj kraj zelo aktiven, zavzemal se je za ustanovitev delavske organizacije v Bočni. Najden je bil dopis Delavske zbornice iz Ljubljane z dne 22. 4. 1932, v katerem sporočajo, da bo ustrezno telo poslalo navodila za ustanovitev delavske orga-
v Gornjem Gradu 13. julija 1932. Zveza iz Ljubljane je sporočila, da se ne kaže pritoževati, ker bi bilo to neuspešno.
ZAPIS MILANA APIHA, UČITELJA V BOČNI (SLOVENSKI NAROD)
Milan Apih, znani revolucionar in učitelj v Bočni (v dvajsetih letih) se je spominjal Janka Hrena in takratnih dogajanj v Bočni. »Od jeseni leta 1926 do jeseni 1928 sem kot učitelj služboval v Bočni. Kulturno življenje v kraju ni bilo posebno razvito, obstajala pa je dobra knjižnica. Če se ne motim, je bila v hiši trgovca Kuharja, ki je bil pripadnik stranke SLS. Veljal je za uglednega krajana. Nekaj kmetov, zlasti s Krope, in nekaj fantov pa se je štelo za demokrate (pripadniki JNS). Kandidat za to območje je bil takrat Ljudevit Pivko, ki je Bočno tudi obiskal.
To je bilo vse! O kakem delavskem gibanju v Bočni ni bilo sledu. Edino Janko Hren, ki je stanoval na Kropi, je z nami zelo tesno sodeloval pri načrtovanju kulturnega delovanja v kraju. Z njegovo pomočjo sem takoj po svojem priho-
Gozdarska koča na Menini med obema vojnama
nizacije v Bočni. Očitno se je obrnil na naslov za pomoč pri takšni organizaciji v domačem kraju. Šlo je za Splošno delavsko zvezo Jugoslavije, ki je bila socialistično usmerjena. Ivan Hren je 30. aprila 1932 prejel iz Ljubljane pogoje za sprejem v zvezo, ki je imela v Sloveniji kar 100 podružnic. V bistvu je šlo za mednarodno delavsko zvezo, saj je imela svoj sedež v Amsterdamu. Ponudili so, da pošljejo svojega tajnika na ustanovni zbor v Bočno. Hrenu so predlagali, da sporoči datum in kraj ustanovitve njihove podružnice. Odločili so se za datum 10. julij 1932. Toda 15. julija 1932 so iz Ljubljane sporočili, da ustanovnega sestanka v Bočni ne bo, ker ga srezko načelstvo v Gornjem Gradu ne dovoli -uradna utemeljitev v odločbi: »prepoved sestanka iz razloga javnega reda in miru iz zaščite bistvenih državnih koristi.« Odločba je bila izdana
du ustanovil pevski zbor. Janko Hren mi je večkrat omenil, da je v Gornjem Gradu in, če se ne motim, je tudi na Ljubnem nekaj socialistov, vendar sem prezgodaj odšel iz Bočne, da bi o tem kaj več vedel. V teh krajih ni bilo industrije in zato tudi ne pravega proletariata ... Naj povem še to, Hren je bil dober fant in zelo agilen, čeprav je živel v težkih razmerah ...«
Da je bilo prebivalstvo Bočne zelo razgibano in zavedno, je razvidno tudi iz sodnega akta sodišča v Gornjem Gradu, kjer piše: »V noči od 30. na 31. maj 1935 so žandarji ustrelili v Bočni Ivana Černevška. Po trditvi žandarmerije je bil na »begu«. Naslednji dan se je zbralo ob truplu kakih 300 ljudi, ki so protestirali proti ravnanju žan-darmerije - toda truplo je stražila žandarmerija, zato so bili nemočni.
Nadaljevanje prihodnjič.
13 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Ljudje in dogodki, Nasveti
fMWfy
Maja
Pred 40 leti
STRELSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV 30-LETNICE
OSVOBODITVE IN PRAZNIKA OF
Ob tem praznovanju je Občinska strelska zveza Mozirje organizirala masovno strelsko tekmovanje z MK puško na občinskem strelišču v Mozirju. Zbranim strelcem in gostom je ob tej svečanosti in tekmovanju spregovoril sekretar občinske konference SZDL Mozirje tov. Stane Kranjc. V svojem govoru je spomnil strelce in goste na težko prehojeno pot v revoluciji ter povojni graditvi naše domovine ter vlogi OF ter kasneje SZDL pod vodstvom Zveze komunistov v tem obdobju.
Pred 30 leti
DAN SREČE
Po dolgoletnem vojnem pustošenju je 9. maja 1945 klonila največja moč nasilja v naši zgodovini. Sile osi so podpisale brezpogojno kapitulacijo - vojna se je končala. Na naših tleh so se še bile bitke po podpisu kapitulacije, kot da naša zemlja in ljudje še niso dotrpeli nepopisnega trpljenja dolgih štirih let. Toda komaj 40 let po tem grozi svetu uničenje, večje od vseh dosedanjih. Velike sile igrajo svojo igro na karte smrti in groženj. Kam vodi pot izsiljevanja, kam lahko pripelje kopičenje strašnih orožij? To je skrb današnjega dne, to je skrb človeštva!
Pred 20 leti
50 LET OD ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
9. maja bo minilo 50 let, od kar je bila v bližnji Topolšici podpisana predaja enot nemške skupine armad E. S tem je bilo dokončno strto upiranje nemškega vojaštva v vojni, ki je bila sicer za Nemčijo izgubljena že mnogo prej. Predaja v Topolši-ci je bila kljub temu, da je bila opravljena v času, ko je že veljala splošna kapitulacija nemških oboroženih sil, zelo pomembna. Omogočila in pospešila je namreč razorožitev številnih enot skupine armad E, njene teže pa ne zmanjšuje niti dejstvo, da je po njej prišlo do bojev in spopadov z nemškimi in kolaborantskimi enotami, ki so trajali do sredine maja.
Pripravila Tatiana Golob
Pomen nege gozda (1)
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Zadnji teden v maju slovensko gozdarstvo že več desetletij pripravlja promocijo gozdov in gozdarstva v javnosti, ki ga imenujemo teden gozdov. Letos je osrednja tema prireditev nega gozda z geslom Negujmo slovenske gozdove. Zaradi žleda, ki je lani poškodoval polovico slo-
seka v Evropski uniji majhni. Dosegajo le en odstotek skupne količine. To pomeni, da je in vedno bo Slovenija nepomemben dejavnik na trgu lesa in lesnih izdelkov glede količine. Naša edina prednost in tržna niša so in bodo tudi v prihodnje zgolj kakovost in raznovrstnost lesa ter kvalitetno predelani in vrhunsko oblikovani izdelki iz lesa. Da je to moč doseči, dokazujejo visoke cene vrednega lesa na licitaciji v Slovenj Gradcu in na licitacijah v tujini ter primer vrhunskega, svetovno znanega stola Rex.
LE NEGOVAN GOZD DAJE KAKOVOSTEN LES
V zadnjih letih se obseg nege v naših gozdovih nenehno zmanjšuje, kar dolgoročno ni dobro. V nenegovanem gozdu raste povpre-
venskih gozdov, bo treba veliko gozdov obnoviti, še več pa intenzivno negovati, da bodo postali ponovno zdravi, vitalni in kakovostni.
GOZD IN LES STA ZA SLOVENIJO STRATEŠKEGA POMENA
Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami bogata z gozdom. Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni (sonarav-ni) in raznoliki, vrstno pestri (71 avtohtonih drevesnih vrst in imajo visoko hektarsko lesno zalogo. Povprečna lesna zaloga naših gozdov je med najvišjimi v Evropi, po zadnjih podatkih celo najvišja. Velika je tudi gozdnatost, večji delež gozdov imajo samo Švedska, Finska in Estonija. Les je eden od naših redkih naravnih virov, zato sta gozd in les za Slovenijo pomembna strateška dejavnika razvoja.
NAŠA IZBIRA JE LAHKO SAMO KAKOVOST
Ker je naša država zelo majhna, so tudi deleži Slovenije glede površine, zaloge in po-
čen les. Ponavadi je tako, da tisti, ki se zadovolji s povprečjem, hitro izgublja in nazaduje. Negovan gozd je zdrav, vitalen in daje večje količine kvalitetnega lesa. V njem je tudi več lesa. Hkrati uspešneje nudi številne ekološke, socialne in proizvodne usluge, ki jih današnja družba pričakuje od gozdov, zato vse sodobne tehnike gojenja gozdov temeljijo na negi.
NEGA TEMELJI NA POZITIVNI IZBIRI
Nega gozda je niz ukrepov, s katerimi usmerjamo razvoj gozda oziroma njegovega dela (sestoja) k zastavljenim ciljem. Gozd je treba negovati in vzgajati skozi celotno obdobje razvoja oziroma razvoja gozdnih sestojev. Nego gozda v največji meri izvajamo z usmerjanjem naravnih procesov. Pri tem posnemamo sestojne procese v pragozdu. Tam med drevesi poteka nenehna selekcija, nenehen boj za svetlobo, prostor, vodo in hranila.
Nadaljevanje prihodnjič.
14 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Organizacije, Šport
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Pomladno srečanje na Travniku
Tretjo majsko nedeljo je v organizaciji ljuben-skega planinskega društva potekal tradicionalni, že 36. planinski pohod na Travnik. Od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja se prijatelji zbirajo na tem priljubljenem zbirališču ljuben-skih planincev. Pot poteka iz Rastk mimo nekda-
nje partizanske bolnice Mrzle vode proti končnemu cilju pri koči.
V prijetnem pomladnem vremenu se je po oceni organizatorjev zbralo okrog 300 pohodni-kov, med katerimi so resda le maloštevilni opravili s celotno potjo. Organizatorji so za vse poskr-
Ob Koči na Travniku se je razlegla prešerna pesem. (Foto: Jože Marovt - Pepč)
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Organizirali medobčinsko osnovnošolsko tekmovanje v atletiki
Osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega Grada je sredi maja organizirala medobčinsko tekmovanje v atletiki. Nastopilo je 154 tekmovalcev iz šestih šol Zgornje Savinjske doline. Pomerili so se v tekih na 60, 300 in 600 metrov, v skoku v daljino in višino, metu žvižgača ter suvanju krogle. Tekmovanje je prekinil močan naliv, zato teka na 1.000 metrov in štafe-
beli s »čajno« dobrodošlico, za lačne pa s slastnim golažem. Sproščenosti ni manjkalo, zato tudi nepogrešljiva pesem ni izostala. Dobra volja, začinjena z ljudskim petjem je namreč zaščitni znak za takšna prešerna dogajanja. Poleg domačinov so bili prisotni številni planinski prijatelji iz sosednjih društev, kakšnih ducat pa tudi iz avstrijske Koroške.
Franjo Atelšek
KNJIŽNICA MOZIRJE
Srečnolonice Danijele Lončar polepšale mladinski oddelek
tnega teka niso izvedli.
Gostitelji tekmovanja so se na koncu veselili enajstih osvojenih medalj. Najboljši tekmovalci so tekmovali še na področnem tekmovanju v Velenju. Tudi tu so bili uspešni. Dosegli so eno srebrno medaljo, eno četrto in tri peta mesta ter dve šesti mesti.
ŠS
Mladi gornjegrajski atleti so se veselili enajstih osvojenih medalj.
(Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad)
Danijela Lončar ustvarja prešerne Srečnolonice, male prinašalke sreče. (Foto: Roman Mežnar)
Mladinski oddelek Knjižnice Mozirje je živahen skozi vse leto, otroci se najraje zadržujejo v kotičku za najmlajše, kjer so jim na voljo številne slikanice ter mizice, na katerih ustvarjajo po vsakotedenski uri pravljic. Sedaj bo njihov kotiček še bolj prijazen in vesel. Z dveh sten oddelka jih bodo nagovarjale prešerne Srečnolonice, male prinašalke sreče, ki jih je z akvarelnimi tehnikami na platnu oživila njihova stvarjiteljica Danijela Lončar. Avtorica razstave živi v Nazarjah, kot profesorica razrednega pouka pa poučuje na gornjegrajski osnovni šoli.
Otvoritev razstave likovnih del Lončarjeve je potekala v četrtek, 14. maja. Dogodka so se udeležili tako odrasli kot otroci, vsi pa so si z veseljem ogledali številne akvarele Srečnolonic, ki bodo skozi živahne barve ter hudomušne zgodbe vse obiskovalce mozirske knjižnice nagovarjale vse do jeseni.
Tatiana Golob
15 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Ljudje in dogodki


REVIJA ZBOROV VRTCEV PIKAPOLONCEK
Ta veseli dan otroškega zborovskega petja
V soboto, 16. maja, se je na ljubenski osnovni šoli odvijalo območno srečanje otroških pevskih zborov vrtcev Zgornje Savinjske doline - Pi-kapolonček. Sedem zborčkov je na odru dokazalo, da se za prihodnost prepevanja v dolini ni bati, saj so izvedli prijeten program in bili deležni močnih aplavzov. Prireditev je organizirala mo-zirska območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Osnovno šolo Ljubno ob Savinji. Prisotne sta pozdravila ravnatelj šole Rajko Pintar in koordinatorka izpostave sklada Simona Zadravec.
Moderatorka programa Tina Marovt je pred nastopom predstavila vsak zbor in zborovodjo. Spregovorila je tudi o glasbi, prepevanju in pomenu zgodnjega učenja prepevanja. Prireditev so otvorili člani otroškega pevskega zbora Bimbam z Ljubnega, katerim se je pri ljudski pesmi Flosarska pridružila vokalna skupina Planika. Zbor je vodila Suzana Štiglic, na klavir je zaigrala Bernarda Štiglic, na violino Kristina Štiglic in na harmoniko Mateja Krum-pačnik.
Otroški pevski zbor Pikapolonice iz vrtca Bočna je pod vodstvom zborovodkinje Petre Krajnc med drugim prepeval razposajenki, na klavirju jih je spremljala Vanja Krefl. Lučki zbor Cici, ki ga je vodila Tadeja Robnik, je v svoj nastop vključil tudi Orffovo skupino, prepevali pa so med drugi-
mi o mamicah. Zbor je na klavirju spremljala Simona Moličnik. Tudi Tulipančke iz Mozirja so ob prepevanju spremljale Alenka Oblak na klavirju ter Eva Vačovnik na violini in Manja Vačovnik na flavti. Zbor je vodila Zalika Vačovnik, mali pevci pa so prepevali o srečnem svetu.
Nazarski zbor Iskrica je vodila Barbara Lenko, na klavirju se jim je pridružila Katarina Ko-kovnik, prepevali pa so o vrabcih, žabah in Maji.
Zvezdice iz Gornjega Grada je vodila Erika Pav-šek. Prepevali so o osličku in kukavici, na klavirju jih je spremljala Petra Krajnc in na flavti Renata Humar. Rečiški zborček Lipa je vodila Vesna Ugovšek, kot solista sta nastopila Neža Ugovšek in Rok Tlaker. Na klavirju sta jih spremljali Ksenija Kranjc in Katarina Kokovnik, na harmoniki pa Robi Weiss.
Štefka Sem
Pevci z Rečice ob Savinji, ki slišijo na ime Lipa, so tudi nosili lipove liste. (Foto: Štefka Sem)
GLEDALIŠČE Z ALJO NA REČICI OB SAVINJI
Otroci odkrivajo skrivnosti gledališke igre
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji se v sobotnih dopoldnevih v maju z igralko Aljo Kapun družijo najmlajši občani. Rečičanka Kapunova jim razkriva tančice skrivnosti gledališča, med drugim otroci spoznavajo, kako nastajajo različna gledališka dela.
Tako so na prvem srečanju spoznavali pravljico, izdelali njene junake in se učili igranja. Druga delavnica je bila namenjena igri in spoznavanju maske, predvsem načinu, kako se igralci spremenijo v različne junake.
Medtem ko so na prvem srečanju otroci izdelali svoje lutke, jih je gledališka in filmska igralka na drugem »spreminjala« z ličenjem. S svojo preobrazbo so tako predstavljali metuljčke, sončke in palčke. Seveda brez sproščanja in zabave ni šlo. Za to so poskrbele prostovoljke, ki so se igrale z otroki.
Kaj vse bodo do konca maja otroci počeli, je po pojasnilu Kapunove odvisno od njenega trenutnega navdiha in otroške domišljije. To je namreč pri otroku potrebno razvijati.
Sicer je mlada igralka mamica treh otrok in se trenutno ukvarja z avtorskim projektom. Otroke razveseljuje z igro Palčica. Kapunovo je
bilo v preteklosti moč opaziti na odrih slovenskih gledališč, kjer je igrala v različnih vlogah. Preizkusila se je tudi v filmu. Mnogim bo osta-
la v spominu kot simpatična Maja iz nanizanke Pod isto streho.
Marija Šukalo
Naličeni otroci so se ob koncu srečanja sprostili ob mentorici delavnice Alji Kapun.
(Foto: Marija Šukalo)
16 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Organizacije, Oglasi
KARITAS LUCE
Kdor daje drugemu, se plemeniti tudi sam
Petletnico svojega humanega delovanja so člani župnijske Karitas Luče v sodelovanju z župnijama Luče in Solčava obeležili z dobrodelnim koncertom. Ta je v nedeljo, 17. maja. v farno cerkev sv. Lovrenca v Lučah privabil številne obiskovalce, k čemur je prispeval tudi vabljiv spored koncerta. Po besedah župnika in predsednika lučke karitas Vikija Košca so bili organizatorji z obiskom, izvedbo in izkupičkom zelo zadovoljni.
Uvodoma je povezovalka Mateja Brlec Suho-dolnik predstavila petletno delovanje lučke karitas in naštela številne dobrodelne akcije, s katerimi lajšajo različne tegobe, težave in pomanjkanje svojim soobčanom. Tradicionalno je tako Miklavževo obdarovanje otrok, obiski in obdarovanje starejših in bolnih za veliko noč, darila za no-vokrščence, sveče za umrle, sproti pa poskrbijo še za trenutne nujne primere ... V omenjene namene bodo porabili tudi znaten znesek prostovoljnih prispevkov s tega koncerta.
Glasbene točke v programu so izvedli duhovniški oktet Oremus iz Ljubljane, oktet Žetev iz Luč, kaplan Klemen Jager iz Laškega, otroški cerkveni zbor iz Solčave, brat in sestra, Tone Mlačnik in Pavla Robnik iz Luč ter citrarja Jošt in Oskar Roban iz Solčave. Vezne misli in odlomke iz evangelija sta brala Nives Krebs in Niko Bezovnik.
Sicer pa je dogajanje potekalo »interaktivno«, saj je Brlec Suhodolnikova vsakega izvajalca predstavila in z njim poklepetala. »O domačem oktetu Žetev mislimo, da vemo že vse, zato tokrat povprašajmo otroke članov okteta, kaj ti menijo o vajah in odsotnostih svojih očetov,« je dejala. In res so otroci po svoji navadi iskreno povedali, kaj ob tem čutijo. Eden od njih je dejal: »Ponosen sem, da moj oče poje pri Žetvi, tudi jaz bom pevec.« Obilo smeha pa je požela tale izja-
va: »Moj oče je veliko na nastopih in vajah, toliko časa pa še vseeno ima, da doma malo pogleda po hlevu in kravah.«
Ob zaključku se je Viki Košec zahvalil vsem za prijetno in dobrodelno doživetje. Še posebej se je zahvalil sodelavkam karitas, »ki se trudijo za dobro sočloveka in zaradi katerih je svet boljši in lepši,« ter izrazil upanje, da bodo take tudi še naprej.
Marija Lebar
st. í-nv:-'.
É< f
f { mm
Mateja Brlec Suhodolnik je predstavljala nastopajoče in z njimi poklepetala. (Foto: Marija Lebar)
I
Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015 17
Organizacije
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Izvajali IRO izpite za reševalne pse in njihove
vodnike
Enota reševalnih psov Slovenije in Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline sta od 8. do 10. maja organizirala in izvedla IRO (Mednarodna organizacija za reševalne pse) izpite. Vsebina »poslušnost« se je izvajala na društvenem kino-
na organizacija, v katero je vključenih 116 nacionalnih organizacij iz 41 držav z vseh celin. Zahtevna kinološka prireditev je potekala v organizaciji Enote reševalnih psov Slovenije, soorganizacijo pa so ponudili kinološkemu društvu Zagorje
nje pogrešanih v naravi v gozdu na Venišah, iskanje v ruševinah pa so opravili v Zagorju ob Savi.
Kako pomembna je bila prireditev na poligonu v Varpoljah, pove dejstvo, da je IRO velika svetov-
Vrhunska izurjenost, poslušnost psa ter na izpitu velika zbranost omogoča
mednarodni izpit in licenco za reševalni par. (Foto: Jože Miklavc) Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Vse- nacionalnih organizacij Slovenije.
Na kinološkem vadbišču v Varpoljah je opravljalo izpite za reševalne pse in
njihove vodnike 63 reševalnih timov. (Foto: Jože Miklavc) loškem poligonu v Varpoljah, iska- ter izkušenim kinologom domače-
ga društva z odlično opremljenim kinološkim centrom.
Izpite je opravljalo 63 vodnikov s svojimi psi za iskanje pogrešanih oseb v naravi. Izpite so opravljali vodniki iz Madžarske, Italije,
bino »poslušnost« je presojal češki sodnik, iskanje pogrešanih v naravi sodnik iz Avstrije, iskanje zasutih v ruševini pa nizozemska sodnica.
Na poligonu so izvajali izpitne vaje poslušnosti, premagovanje ovir in usmerjanje psa na daljavo. To je dokaj zahteven preizkus tako za pse kot njihove gospodarje, saj je po dolgotrajnem usposabljanju in treningih potrebna vrhunska zbranost. Iz Slovenije je ocenjevalno testiranje opravljalo 35 tekmovalnih parov (pes-vodnik) iz petih
Prireditev je minila brez kakršnih koli zapletov, vsi so bili zelo zadovoljni, za kar je zaslužna tudi ekipa domačih organizatorjev, predvsem nepogrešljive Duške Hrovat in odličnega kinologa ter dolgoletnega predsednika domačega društva Ferdinanda Hrovata.
Na poligonu v Varpoljah bodo 6. junija organizirali podobno prireditev s preizkusi usposobljenosti reševalnih psov za iskanje oseb v naravi.
Jože Miklavc
SREČANJE PRAVLJIČARJEV OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE
Zabavno slovo od ur pravljic
Sredi maja so se v spomladanski sezoni zaključila srečanja pravljičarjev vseh krajevnih enot Osrednje knjižnice Mozirje. Na zadnjem srečanju so se pravljičarji iz vseh občin zbrali v Knjižnici Mozirje, si skupaj ogledali predstavo o Mačku Muriju, ki so jim jo zaigrali člani gledališkega kluba OŠ Nazarje, nato pa se v prostorih mozirske galerije preizkusili v ustvarjalnih spretnostih.
V dvorani mozirskega kulturnega doma, kjer je potekala predstava, se je zbralo preko 150 otrok in njihovih staršev. Oboji so uživali v odigranih prizorih najslavnejšega slovenskega mačka, se iz srca nasmejali divjemu Čombetu in drugim mačkom iz Mačjega mesta, na koncu pa učencem igralcem in njihovi mentorici Petri Lončar bučno zaploskali.
Da zabave ni bilo prehitro konec, so se prestavili v prostore galerije in v naslednji uri preizkusili v šestih ustvarjalnih delavnicah. Domov so zadovoljni odnesli kartonastega mačka, metuljčke magnete, pisane rožice in pikapolonice,
spomladanske venčke in še kakšno pobarvan-ko za povrh.
Ure pravljic so v vseh krajevnih knjižnicah zelo dobro obiskane, obisk iz leta v leto narašča. V lanskem letu so mozirski knjižničarji izvedli pre-
ko 80 ur pravljic in pri tem zabeležili dobrih 800 obiskov otrok. Letos bodo to število očitno presegli, saj že v prvi polovici leta beležijo preko 600 obiskov otrok.
Tatiana Golob
Pravljičarji so se do jeseni poslovili od ur pravljic s predstavo o Mačku Muriju in z ustvarjalnimi delavnicami. (Foto: Roman Mežnar)
I
18 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Ljudje in dogodki
JOŽE JERŠE, NEKDANJI LEGIONAR IZ BOČNE
Zgodba življenja, ki je šlo skozi pekel (1)
Življenjskih zgodb je toliko kot ljudi. Nekatere so tihe, druge pa, če o njih govorimo ali pišemo, odmevajo in se dotikajo s svojo vsebino poslušalca ali bralca. Zagotovo so udeleženi v vojnah in bojevanjih doživeli pretresljiva dogajanja, ki so za večino ljudi zanimiva, nepoznana in včasih tudi pretresljiva. Tako je v Bočni živel mlad moški, Jože Jerše. V svojem mladostnem pogumu se je odpravil čez mejo za zaslužkom. Letos 1. marca je minilo 30 let od njegove smrti, ostaja pa zanimiva življenjska zgodba, ki si zasluži zapis in branje. Njegovi odrasli otroci so ponosni na očeta, saj tako pogumnih dejanj ne moreš izbrati za svoja in jih preživeti, če ti ni namenjeno.
BEG ZA BOLJŠIM KRUHOM
Jože Jerše, mizar iz Bočne, je leta 1953 pobegnil v Avstrijo. V iskanju boljšega zaslužka sta jo s sošolcem Miklavcem nameravala mahniti v Ameriko k Jožetove-mu stricu, a naletela sta na agente francoske tujske legije. Z njimi je Jože podpisal pogodbo, s katero naj bi v petih letih veliko zaslužil. Odšel je v Francijo, od tam pa takoj v Alžirijo. V tej daljni deželi ga je čakala trda šola plačanega vojaka, usposabljanju pa je sledila In-dokina.
Tisoči legionarjev so šli branit izgubljeno francosko kolonialno posest. Vojskovanje v bližini Hanoia, obramba zgodovinskega Dien Bien Phua, ujetništvo pri Hošiminho-vih vojakih, pobeg ranjenca nazaj k Francozom, bojevanje do odhoda zadnjega Francoza in vrnitev s sobojevniki v Evropo je kratka opisna pot, ki pa je bila za legionarja težka in dolga preizkušnja.
POBEG PROTI DOMU
V severni Afriki je gospodova-nje Francozov nad Alžirci hitro izgubljalo moč. Poseg v to dogajanje naj bi bila naslednja operacija legionarjev. Med potjo na novo bojno polje z domačini Afrike je Jerše sklenil, da bo pobegnil domov, pa naj se zgodi karkoli. Del legionarjev je na sredini Sueškega prekopa izvedlo upor. Skok v vodo je Jerše z razbitimi usti komaj preživel.
Pot ga je po pobegu iz legije vodila po egiptovskih zaporih in taboriščih, a lepega dne je njega in njegove jugoslovanske sotrpine rešil jugoslovanski konzulat. Namesto obljubljenega denarja je bila njegova edina dragocenost glava na ramenih in izkušnja, ki ga je obogatila s spoznanjem, kako lepo je biti doma.
Jeršetova doživetja in fotografije so skupaj z zgodovinskimi dejstvi del preteklosti, ki daje poseben pečat času. Dogajanje pa je zanimivo tudi za današnjega človeka, ki živi v udobju domačega miru.
PRVA AKONTACIJA VOJAKOM
Prvi denar je vojak Jerše dobil v Sidi bel Abbesu. Njegovo življenje je bilo vredno 13.000 francoskih frankov. Legionar si je kupil novo uro, saj je staro poleg gojzar-jev v Avstriji prodal. Vojaško življenje vredno tujske legije se je pričelo v Mascari. Šest dni so hodili na urjenje, ob nedeljah pa so preganjali dolgčas s kvartanjem. Ob sedmih zjutraj je bil zbor pred kasarno, sledil je marš čez travnike v pragozd, kjer so se učili najbolj cenjene discipline, streljanja. Hrano so dobili kar na terenu. Včasih so začeli marširati že ob dveh zjutraj in tako so nadaljevali do noči. Vojaška disciplina je dopuščala nekaj svobode, ki pa je bila slab predujem pekla, ki jih je še čakal. Tla v lepo urejenih sobah kasarne so bila iz ploščic, ki so jih čistili s kremo za čevlje.
SLOVENCI V TUJINI
Ob manjšem nedeljskem incidentu med vojaki je Jeršeta poklical v pisarno komandant bataljona. Bil je Slovenec, ki je govoril francosko in nemško, z Jožetom pa je spregovoril v primorskem narečju. Rekel je, naj se fantje držijo in kjerkoli bodo, naj se zavedajo, da so Jugoslovani. Jeršetu se je zde-
lo, da je že večkrat hotel govoriti z njim, a najbrž ni smel. Med vojaki v Jeršetovi enoti je bilo več Slovencev. Ko so neko nedeljo zvečer šli v gostilno in tam prepevali slovenske pesmi, so srečali dve Slovenki in slovenskega kapetana tujske legije. Večer je bil ob vinu in petju nepozaben.
VOŽNJA NA BOJIŠČE IN MANEVER
Zaradi nenadne premestitve Jože ni zaključil podoficirske šole v Mascari. Tako je ostal desetar tudi v drugi polovici trinajste brigade z vzdevkom »kazenska«. Vsak le-gionar je pred odhodom v zaledje fronte dobil vrečo s kakimi dvanajstimi različnimi oblekami. Tamkajšnji prebivalci pa so živeli v skrajni revščini. Ženske so se prodajale za košček kruha. Francozi so prepovedali izobraževanje domačinov, služili so predvsem kot delovna sila kolonialistom. Tlaka domačinov je bila zastonj.
Pot z ladjo proti Maroku so nadaljevali, ko so se zbrali vsi rodovi vojske, regularna vojska kolonije, mornarica in legija. V Maroku so uprizorili osemdnevni mane-
ver. Bilo je skrajno naporno, beg pa brezupen. Nekega Italijana, ki je skušal pobegniti, je po hudem mučenju ubil francoski častnik z udarcem po glavi. To je izzvalo upor italijanskih in španskih pripadnikov legije, ki so ob dogodku zgrabili za orožje in postrelili precej oficirjev in častnika. Manever je bil prekinjen.
Vojaki so se vkrcali na dve ladji. Pot 3.800 vojakov je vodila skozi Sredozemlje in Suez proti Sajgo-nu. Norveški ladji, s katerima so pluli, so Francozi dvignili iz morja, saj sta bili med vojno potopljeni. Za proti uslugo so lahko nekaj časa prevažali vojake zastonj, nakar je vožnja Francijo stala dnevno milijon francoskih frankov.
KO JE ŠLO ZARES
Legionarji so bili formirani in razporejeni v bataljone. Namestili so se v bunkerjih, trije bunkerji so pripadali enemu bataljonu. Čisto v bližini so bili sovražniki, pre-žali so drug na drugega, a domačini so branili svojo zemljo in prostost, legionarji pa so bili najemniki, ki pravzaprav tam niso imeli kaj početi.
Življenje v železobetonski postojanki, obdani z žico in minskim poljem, je pomenilo začetek peklenskega dogajanja. Nekega zadu-šljivo vročega večera, okoli desete ure, je nenadoma počilo. Fantu, ki je ležal na zložljivi postelji ob mino-metalcu, je odtrgalo roko, minome-talec pa je bil zdrobljen. Zavladala je panika. Bojevanje je trajalo kakšno uro in gverilce so odgnali šele z uporabo težkega topništva regularne francoske vojske, ki je prišla na pomoč.
Sledila je ugotovitev, da so v vasi zagotovo pripadniki Ho Ši Minga. Pod bunkerjem je ležalo kar nekaj mrtvih. Ob polnoči so gverilci spet jurišali, težko so jih zavrnili. Ura je bila pol dve zjutraj in začel se je tretji napad. Z lahkim in težkim topništvom napadalca ni bilo mogoče ustaviti. Na pomoč so poklicali letalstvo. Ko je vzšlo sonce, je bilo močvirje pod njimi krvavo, prekrito z nekaj sto trupli.
Nadaljevanje prihodnjič.
Slavica Tesovnik
Jože Jerše iz Bočne se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja pridružil tujski legiji.
19 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Šport
KOŠARKARSKI MARATON NA LAZAH
Zadrečani boljši od Savinjčanov
V športno-rekreacijskem centru na Lazah je v soboto, 16. maja, potekal 5. Košarkarski maraton za pokal zadrečkega lončarja, ki ga je organiziralo tamkajšnje Športno društvo Dreta Ko-karje. Posebnost maratona je, da se med seboj udarijo ekipe Savinjske in Zadrečke doline. Vsako dolino zastopajo po tri ekipe, in sicer Spodnja, Srednja in Zgornja Savinjska ter Spodnja, Srednja in Zgornja Zadrečka, ki se med seboj pomerijo po načelu vsak z vsakim.
Vsaka tekma traja eno uro, rezultati posameznih tekem pa se med seboj seštevajo. Na turnirju se je tako odvilo devet tekem. Po napetem dvoboju se je končni rezultat maratona ustavil pri številkah 552 proti 547 v korist košarkarjev, ki so zastopali Zadrečko dolino. Slednji so tako osvojili primat najboljših košarkarjev v Zgornji Savinjski dolini.
Čeprav so vsi člani ekip iz sebe iztisnili svoj maksimum ter pokazali ogromno borbe, je še vedno prevladovalo prijateljsko vzdušje med obema ekipama. Košarkarji so prikazali kar nekaj lepih potez, ki so bile paša za oči gledalcem ob robu igrišča in ki jih kot takšne niso pustile ravnodušne.
Primož Vajdl
Košarkarji so prikazali kar nekaj lepih potez.
(Foto: Primož Vajdl)
HALF IRON TRIATLON CELJE-LOGARSKA DOLINA
Vikend za »železne« športnike
Logarska dolina bo ta vikend gostila rekreativne športnike iz Slovenije in tujine. Half iron triatlon se bo v soboto pričel na Šmartinskem jezeru, kjer bodo tekmovalci preplavali 1.900 metrov dolgo razdaljo, nato bodo prikolesarili vse do Gornjega Grada. Od tam jih bo pot vodila proti Ljubnemu ob Savinji do Logarske doline. Po 90-kilometrski kolesarski preizkušnji se bodo udeleženci podali še na 21-kilometrsko tekaško progo po Logarski dolini.
V nedeljo ob 11. uri bo štart Treksta mali maraton Logarske doline. Tekači se bodo lahko pomerili na 21-kilometrskem teku (tudi štafetno) in na 8,5 kilometra dolgi progi. Otroci bodo lahko tekli na 200, 400 in 800 metrov dolgih progah.
Isti dan bo organiziran še kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo. Na 7,2 kilometra dolgi preizkušnji bodo udeleženci premagali 613 metrov višinske razlike.
Marija Šukalo
LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE NA ŠTORGLJEVEM
Pohvale za organizacijo s strani tujih ekip
V soboto, 16. maja, so člani Lokostrelskega kluba Gornji Grad izvedli tekmo na kmetiji Štor-gelj, ki se je je udeležilo 78 tekmovalcev iz 29 klubov. Tekma je štela za slovenski AH pokal in za Alpe Adria field cup. Udeleženci in sodniki so bili nad organizacijo navdušeni, saj so imele nekatere tuje ekipe ob prihodu pozdrav in nadalje pomoč v svojem jeziku.
Domači strelci so več kot dostojno zastopali klub, saj so osvojili kar 14 stopničk in trenutno zasedajo skupno 2. mesto od 22 klubov po rezultatih za slovenski AH pokal. Med drugim je Tina Gutman ponovno izboljšala državni rekord. To je bil njen tretji rekord letos in deveti klubski. Na obeh tekmah je v kategoriji goli lok Tina Gutman zmagala, drugo mesto je obakrat osvojila Tanja Suljanovič.
Prav tako sta obakrat drugo mesto dosegla Vojko Colnar (ukrivljeni lok) in Žare Krajnc (se-
Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot; kdor noče nič narediti, najde izgovor.
Arabski pregovor
stavljeni lok), tretje mesto pa Dragica Tofaj Gutman (sestavljeni lok). Florjan Florjančič (goli lok) je dosegel peto in šesto mesto, v isti kategoriji je Janez Petrovič dosegel osmi in enajsti rezultat, Vito Tofaj (sestavljeni lok) pa je tekmo končal na 8. in 12. mestu.
Na tekmi za slovenski AH pokal so se pomerili tudi mlajši tekmovalci, ki so dosegli pet uvrstitev
na stopničke. Med dečki (goli lok) je zmagal Matic Ermenc, Jan Purnat je bil drugi med dečki z ukrivljenim lokom. Drugo in tretje mesto sta med mlajšimi dečki ukrivljeni lok osvojila Jošt Gluk in Nik Vincek. V kategoriji kadetinj in kadetov ukrivljeni lok pa je bila Metka Vodušek tretja, Jošt Pa-hovnik četrti in David Škulj peti.
Štefka Sem
Na tekmi za slovenski AH pokal so se pomerili tudi mlajši tekmovalci.
(Foto: Lojze Gluk)
20 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Šport
MALI MARATON TREH SRC
Zvirova postala državna prvakinja v svoji kategoriji
Na nedavnem tradicionalnem 35. mednarodnem tekaškem Maratonu treh src v Radencih je ma-ratonka Bernarda Zvir iz Šentjanža ponovno presenetila. Na malem maratonu se je v svoji kategoriji uvrstila na prvo mesto in s tem osvojila naslov državne prvakinje. Njeni letošnji rezultati kažejo na odlično formo, ki so ji prinesli vstopnico za nastop na najznamenitejšem maratonu na svetu, v New Yorku.
V svoji kategoriji je marca osvojila tretje mesto na 1. Brionskem maratonu na Hrvaškem, prva je bila na malem Kraškem maratonu in aprila na 7. teku v Rušah ter druga na Istrskem maratonu v Kopru. Zmagala je še na 13. Bleguškem teku. Pretekla je majski nočni tek v Laškem ter postala prvakinja 58. Teka trojk v Ljubljani. Prva je bila na 15. gorskem teku na Obernatovo.
Na odprtem državnem prven-
stvu Veterani 1 v kategoriji žensk nad 55 let je 16. maja na 35. Maratonu treh src v Radencih osvojila mali maraton (21 km) s svojim
Bernarda Zvir je na malem maratonu v Radencih pritekla prvo mesto in postala državna prvakinja v svoji kategoriji.
(Foto: Jože Miklavc)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Ekipno zmagali Prodniki iz LD Solčava
Člani SD Gornji Grad so v nedeljo organizirali medobčinsko tekmo z malokalibrsko puško leže na strelišču lovske družine v Zagradi-šču. Poleg domačih so nastopili strelci iz strelskih društev Mozirje, Rečica ob Savinji, Šaleške, Kamnika, Strelskega kluba Menina in Lovske družine Solčava.
Zmagal je Martin Hudales (SD Šaleška, 82 krogov) pred Petrom Bezovškom (SD Gornji Grad, 82) in
lanskim izboljšanim časom za 1,5 minute in postala v tem razredu državna prvakinja.
Bernarda Zvir je ob teh uspehih povedala: »Rada tečem. Tek je postal osrednji moto mojega življenja. Tekla bom, dokler bo šlo.« Njen
rezultat z Ljubljanskega maratona ji je omogočil udeležbo na newyor-škem maratonu 1. novembra, kar je zanjo kljub lastnemu financiranju poplačilo za dosedanji vloženi trud in uspehe.
Jože Miklavc
ULTRAMARATONEC ROMAN CRETNIK MLAJŠI
Premagal 105 kilometrov Vipavske doline
Po krajih in vzpetinah Vipavske doline je 9. in 10. maja potekala tekaška preizkušnja imenovana 100 ultra trail Vipavska dolina. Na startu je bil tudi Mozirjan Roman Čre-tnik mlajši, ki se v zadnjem času uspešno loteva vse bolj ekstremnih tekov. Za tokratnega je porabil dobrih devetnajst ur.
S tekom se Čretnik ukvarja že od mladih nog, na prvo pravo tekaško preizkušnjo pa se je po-
Trasa teka je obkrožila vse lepote Zgornje Vipavske doline. Start je bil v središču Ajdovščine. Tekače je nato čakal vzpon na Kovk na 961 metrih nad morjem, od tam po robu Gore do najvišje točke ultra traila na Mali Golak, ki leži na nadmorski višini 1.495 m. Proga se je nadaljevala med in na sosednje vrhove in nato nazaj v dolino, čez vinorodne kraje na južnih obronkih doline.
Primožem Prodnikom (LD Solčava, 81). Hudales in Bezovšek sta imela enako število desetk in devetk, odločile so osmice, ki jih je imel prvi tri, drugi pa dve.
Ekipno so zmagali člani LD Solčava v sestavi Marjan Prodnik, Jernej Prodnik in Primož Prodnik z 235 krogi, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Gornji Grad 2 z 231 krogi, na tretje pa ekipa Šaleška z 230 krogi.
PB
Roman Čretnik mlajši zadovoljen na cilju z ženo Katarino
Med posamezniki je bil drugi Peter Bezovšek (z leve), prvi Martin Hudales in tretji Primož Prodnik. (Foto: Strnad Henrik)
dal pred petimi leti, ko je pretekel Ljubljanski maraton. Od takrat je začel prebirati literaturo na to temo in vse več teči. Kaj kmalu je ugotovil, da mu bolj kot hitrost, leži vztrajnost. Postavljati si je začel vse višje oziroma daljše cilje. Teke je vse bolj podaljševal, dokler ni začutil, da je sposoben preteči tudi ekstre-mne sto in več kilometrske teke. Prvo priložnost je videl in izkoristil tokrat v Vipavi.
Roman je dejal, da se je ves čas teka odlično počutil. Kilometri so polzeli mimo drug za drugim, ne da bi čutil kakršnokoli utrujenost in bolečine. Med preizkušnjo je užival ob vsestranski podpori svoje žene Katarine. Tako je ob koncu teka, ki ga je zmogel v 19 urah in 22 minutah, pritekel skozi cilj, kot je sam dejal, s čudovitimi občutki. Kar gotovo pomeni, da ta ultra maraton nikakor ni bil njegov zadnji.
Benjamin Kanjir
21 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Pisma bralcev, Kronika
Jubilej solčavskih prostovoljnih gasilcev
Pisalo se je 25. januarja 1925. Da bi se obranili večjim naravnim katastrofam, pomagali ljudem v stiski, so se na ta dan naši pred-namci organizirali v skupnost imenovano PGD Solčava.
Pobudo za ustanovitev društva je podal takratni finančni uradnik v Solčavi, tovariš Golaž Franc. Ob njem so takrat stali še ustanovitveni člani Poličnik Ignac, Prodnik Kristjan, Urh Kristjan, Krumpačnik Gregor, Grgič Cvetko, Knez Anton, Jezernik Anton, Klemenšek Peter, Klemenšek Jože, Prek Lovro in drugi.
Začetek je bil vse prej kot lahek, brez materialne osnove in brez organizacijskih izkušenj. Ob ustanovitvi je društvo štelo 44 članov pod vodstvom prvega načelnika Ignaca Poličnika, p.d. Kavtman, in podnačelnika Kristjana Prodnika. Sredstva so bila skromna. Z leti so nabavili najosnovnejše orodje ter prvo ročno brizgalno (1927). Leta 1933 je zaradi materialih težav in takratnih družbenih razmer od prvotnih 44 članov v društvu ostalo le še 5 članov. Ti niso vrgli puške v koruzo. S časom so pridobili nove člane in društvo je postalo organizacijsko in delavno trdno. Prva dvokolesna motorna brizgal-na je bila nabavljena leta 1933, ki pa se je kmalu zaradi nerodnega lociranja pokvarila. Napočil je čas za takrat prepotreben gasilni dom. Gasilni dom v Solčavi je bil zgrajen leta 1939 (prenovljen leta 1982/83). Največ zaslug pri gradnji doma so imeli Grgič Cvetko (učitelj v Solčavi), Urh Kristijan in Krumpačnik Gregor. Kmalu po izgraditvi doma pa je društvo nabavilo tudi novo motorno brizgal-no. Lahko bi dejali, da je bilo obdobje od leta 1936 do razpada Jugoslavije najbolj plodno. Poleg gradnje, nakupa potrebnih materialov so se v tem času člani začeli strokovno usposabljati.
V času druge svetovne vojne so Nemci izropali gasilski dom. Gasilci so tako ostali brez vsakršne opreme. Kljub največji volji ne bi mogli stopiti v akcijo, če bi bila potrebna pomoč. Vendar se niso predali. Čeprav so finančna sredstva vedno predstavljala oviro, so nabavili najnujnejše, kar se je v tem času dalo dobiti. Opomogli
so si šele po letu 1950.
Leta 1955 je društvo razgrnilo svoj prvi prapor (30 let delovanja). V čast ustanoviteljem društva in padlim v 2. svetovni vonji so vzidali spominsko ploščo na gasilni dom.
1968 je društvo postalo bogatejše za motorno brizgalno. Sredstva za nakup le-te so člani pridobili z velikim trudom in pomočjo so-občanov, ki so bili pripravljeni darovati les za nadaljnjo prodajo. Prvo gasilsko avtocisterno TAM pionir je društvu podarilo gasilsko društvo Ljubljana Stožice. Žal je bila cisterna precej slaba, zato je bilo potrebno nabaviti orodni kombi IMV, ki je bil svojemu namenu izročen ob 50-letnici delovanja društva. 13 let kasneje je tudi tega zamenjal novejši model - TAM. Ta je društvu služil do leta 2000. Leta 1992 je društvo postalo bogatejše za rabljeno prikolico z motorno brizgalno. Prikolica društvu služi še danes.
V	letu 2000 je društvo namenjalo veliko pozornosti izobraževanju mladih in reševanju kadrovskih problemov.
V	omenjenem letu so Solčavo prizadele poplave. Veliko opreme je bilo uničene, med drugimi je odpovedala tudi avtocisterna. S pomočjo Občine Solčava je društvu uspelo nabaviti moderno terensko vozilo unimog, ki je primerno za premagovanje strmega terena na Solčavskem. Tudi zastareli TAM je nadomestil kombi znamke Volkswagen.
Zadnja leta se društvo poleg preprečevanju nezgod, naravnih ali pa nastalih zaradi človeškega faktorja posvečuje izobraževanju ter nabavi opreme - med drugimi tudi reševalne.
Po nekaj letnih akcijah je društvu leta 2014 uspelo zamenjati vozilo. Društvo je tako po novem nadomestilo kombi volkswagen z čisto novim kombijem volkswagen GVM-1.
Skozi obstoj društva so se menjale generacije, vodstva, vozila, veliko je bilo nabiralnih akcij, za katere so imeli ljudje vedno posluh za pomoč. Ljudje se zavedajo, da je le dobro opremljeno in usposobljeno društvo sposobno pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.
Društvo je šlo skozi vzpone in
padce. Ko rešiš en problem, velikokrat temu sledita dva, a društvo dobro premaguje ovire. Letošnje leto je po vrsti zabeleženo kot 90. leto delovanja društva. Ponosni smo na svoje uspehe, učimo
Pretekli teden se je na Okrožnem sodišču v Celju zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic nadaljevalo sojenje predsedniku nadzornega sveta Gozdnega gospodarstva Nazarje (GGN) Juretu Prebilu in likvidacijskemu upravitelju tega podjetja Borisu Grobelniku. Stečajni upravitelj Boris Soklič, ki je po neuspešnem likvidacijskem postopku v letu 2007 prevzel stečajni postopek, je po pisanju Dnevnika namreč ugotovil, da sta oba ob-dolžena podjetju domnevno povzročila veliko poslovno škodo. Sojenje še ni končano, obema obdolžencema pa v najslabšem primeru grozi do osem let zaporne kazni.
V letu 2007, ko je bil GGN še v likvidacijskem postopku, naj bi Gro-belnik predlagal nadzornemu svetu, da bi znova zagnali žago in jo nato kot delujočo prodali po višji ceni. Težava pa je bila v tem, da žaga ni bila v lasti podjetja, ampak Hypo Leasinga, ki mu zaradi finančnih težav obrokov niso redno plačevali.
Nadzorni svet je predlog o ponovni oživiti žage sprejel, ker pa so za obratovanje potrebovali zadostno količino lesa, sta se obdolže-na povezala z Nadškofijo Ljubljana oziroma njeno družbo Metropolitana, d.o.o. Pogodba, ki sta jo glede odkupa lesa podpisala z Metropolitano, naj bi bila za GGN bolj škodljiva kot koristna, saj v njej niso bile navedene količine lesa, ki bi jih naj zagotavljali.
Še večjo škodo naj bi obdolže-na podjetju naredila s tem, da naj bi se v zameno za les odpovedali visokim odškodninskim zahtevkom za povrnitev vlaganj v gozdno infrastrukturo, ki so jih sicer uveljavljali v denacionalizacijskem po-
se iz napak in, kar je najbolj pomembno, stojimo drug drugemu ob strani - Bogu v čast, bližnjemu v pomoč.
Natalija Ramšak tajnica PGD Solčava
stopku. Nadškofija je o dogovoru takoj obvestila Upravno enoto Mozirje, ki je postopek v tistem delu, ki se je nanašal na odškodnine, ustavila in zato sploh ni odločala o zahtevku GGN.
O tem je na sodišču pričal tudi nekdanji načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik. Povedal je, da je bila pogodba med strankama zanje podlaga za umik odškodninskega zahtevka in da je bila s tem zanje zadeva končana. Ob veliki količini denacionalizacijskih postopkov so bili zadovoljni, da sta stranki zahteven postopek rešili po mirni poti.
Druga priča je bil Janez Žagar, ki mu naj bi Prebil v tistem obdobju ponudil vodenje žage z možnostjo kasnejšega odkupa. Žagar, ki je poslovno priložnost dodobra preveril, se je odločil, da ponudbe ne bo sprejel. Sodnici Mojci Turi-nek je na zaslišanju povedal, da je imel občutek, da so v ozadju drugačni interesi.
Škodljivega dogovora med GGN in Metropolitano pa ni bil vesel stečajni upravitelj Soklič, saj se je podjetje na tak način odpovedalo možnosti, da bi dobilo veliko denarja. Grobelnik bi namreč lahko vložil pritožbo zoper sklep upravne enote o ustavitvi spornega dela dena-cionalizacijskega postopka, pa tega ni storil. Poleg tega mu tožilstvo očita še eno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. Dolžnik iz Italije je namreč svoj dolg plačal na račun Grobelnikove odvetniške družbe in ne na račun podjetja GGN, kot bi bilo treba. Obdolženi se je izgovarjal, da je na tak način pokril potne stroške, ki jih je imel kot likvidacijski upravitelj.
ŠS
SOJENJE V PRIMERU GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
Obdolžena naj bi naredila škodo podjetju in uslugo nadškofiji
22 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• S TOVORNJAKOM IN PRIKOLICO S CESTE
Mozirje: 22. maja dopoldan je voznik tovornega vozila s prikolico na regionalni cesti Mozirje-Nazarje zapeljal s cestišča zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča. Z vozilom in prikolico se je prevrnil na bok v neposredno bližino sprehajalne poti. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in Mozirje. Zavarovali so kraj dogodka, odklopili akumulator na vozilu, z vpojnimi sredstvi očistili izlito gorivo in onesnaženo zemljino, preprečili nadaljnje iztekanje goriva iz rezervoarja ter ga prečrpali v ustrezno embalažo. V nesreči ni bilo telesno poškodovanih.
•	KAMENJE OVIRALO PROMET
Solčava: 23. maja dopoldan je na cesti Solčava-Logarska dolina kamenje na cesti oviralo promet. Obveščene so bile pristojne službe cestnega podjetja, ki so ukrepale.
•	TRAKTOR UKRADEN IN KASNEJE NAJDEN
Juvanje: V noči na 24. maj je takrat še neznani storilec v Juva-nju ukradel starejši traktor znamke Deutz, tip 4006, na katerega je imel lastnik pripeto traktorsko prikolico. Traktor je imel parkiran doma. Oškodovan je bil za okoli 4.000 evrov. Z zbiranjem obvestil in pregledom terena je patrulja našla storilca in ukraden traktor na območju Radmirja.
•	KRADLI MODULE S SONČNE ELEKTRARNE
Rečica ob Savinji: 24. maja v večernih urah so bili policisti PP Mozirje s strani lastnika sončne elektrarne obveščeni, da je neznani storilec preko noči na Rečici ob Savinji ukradel 99 kosov modulov z njegove elektrarne in jih prinesel do ceste, kjer si jih je pripravil za kasnejši odvoz. Materialna škoda odtujenih modulov znaša okoli 15.000 evrov. Kasneje so bili pri dejanju poskusa odvoza omenjenih modulov prijeti tuji državljani.
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni...
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Sebastjana MOLIČNIKA
Ob nenadni izgubi Sebastjana Moličnika se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in denarno pomoč.
Posebna zahvala tudi kolektivu Kovinoplastike Benda, kolektivu Žlebnik transport, gospodu Vikiju za lepo opravljen obred, oktetu Žetev, govornicama in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Vsak človek je zase svet čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage
Durde RIBEŽL
1936-2015
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali zadnje dni življenja. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ČD Kokarje, ČZ SA-ŠA, govornikoma za izbrane besede slovesa, gospodu župniku Ivanu Šelihu in pevcem za opravljeno pogrebno slovesnost ter vsem, ki ste imeli našo Durdo radi.
Pogrešali jo bomo.
Mož Ivo, sin Samo z Jožefo, hči Mihaela in vnuki Eva, Renata in Ivo
23 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Za razvedrilo
Cvetke
OKROGLA MIZA V PLITVICI
Ondan so štirje znani možje iz Mozirja pripravili okroglo mizo v čast odprtju osrednjega kivdra Steyer vin v Plitvici, od koder prihaja dobra kapljica v »žepno« vinsko klet Grudnik v Mozirje. V bazi so se delali, kot da gre za resno stvar, v resnici pa so degustirali izvrstno novo penino »mozirski roze« in se pri tem držali na moč modro, še najbolj župan Ivan Suhoveršnik (desno) in za njim podžupan Roman »oldi« Čretnik (malo manj desno), ki sta, kot kaže, pila iz ene čaše. Na zdravje nas in vas!
HUD NAVAL NA GRACERJA
Kar prav je, da kakšen uspešen poslovnež že leto poprej najavi obletnico trdega dela in uspehov svojega kolektiva ter sebe samega. Miran Gracer, tiskar in še marsikaj, je leto pred praznično 40-le-tnico Grafike Gracer najavil obeležitev jubileja v »ne-razkošni« obliki, a vsebinsko pomenljivo naravnano v novo desetletje razvoja in načrtovanih uspehov. Tale slika priča, da njihovo delo medije vseh sort zelo zanima. Njegove besede pa so prenesli javnosti, kot se šika.
NADVSE PREPRIČLJIVO ODIGRALA SAMO SEBE
V gledališki igri Mač'k na Rečici ob Savinji je nastopila tudi za to priložnost posebej povabljena Ivanna Taborovets (levo), po rodu iz Ukrajine. Prenekateri gledalci so prepoznali nekdanjo natakarico iz bližnjega kava bara, saj je odigrala kar sama sebe v tem kava baru, le da postavljenem na odru. Poleg nje sta Tina Polčnik (v sredini) in Janja Cajner, ki sta bile mogoče tu za vsak slučaj, če bi bilo treba koga prepričati, da ne bo postrežen s pijačo, pač pa s pogledom na mične gospodične.
24 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Križanka, Informacije
sestavil: peter udir
hudič, lucifer
slovenski televizijski novinar (igor e.)
surovi na za barvila, aminobenzen
usnjem trak Z zaponko
otka pri plugu
nenormalno izločanje Zle?iojnic
NA OBRAZU, LOJAVOST
najmanjša samostojna poved
reka. ki teče skozi london
kuînasnov za bakteriološko preiskavo
kemijski simbol za srebro
poteoz ostrim predmetom rezilom
zemljanka. tudi pokop
grška boginja pravice
BIOIKEL JECAR
cdisejeva domovina
letoviški kraj pri opatiji
gr. boginja miru
OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU
kdor zveči tobak
manjša
razpoka. navadno na površini
grenek zeliščni liker
kdor se poklicno ukvarja z n'as aio
PUSKA.KISE nosi na rami
neko. sl. hokejist (dejan)
ruska prima-balerina (galina. 1310-1998)
kongo med let11 $71-917
duhovnik (slabfi.)
angleška pivnica
eden od staršev
prva črka grîkega alfabeta
kučma
evropska unija
janez stanovnik
načrtovalca
prvi mesec v letu
slovnično število, ednina
kemijski element
Co)
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Alma M. Karlin: Magične zgodbe starega Egipta
Celjanka Alma M. Karlin (18891950) je bila po pisanju takratnih časopisov prva belopolta ženska, ki je na začetku 20. stoletja sama prepotovala ves svet. Potovala je neprekinjeno osem let zapored in to ne kot turistka, ampak kot raziskovalka in ustvarjalka. Povsem ob koncu svoje poti okrog sveta je obiskala tudi Afriko, ki se ji je že od nekdaj zdela »dežela skrivnostnih urokov in potopljenih kultur«. Starodavna kultura jo je povsem očarala, posledica te zaljubljenosti pa je bil bogat nabor staroegipčanskih zgodb, ki so ob 125. obletnici pisateljičine-ga rojstva izšle v slikovno bogati monografiji založbe Sanje.
V knjigi, ki je lepa tudi na pogled, je prvič objavljena njena novela Tut-
mozisov zdravnik, napisana malo pred pisateljičino smrtjo. Knjiga vsebuje še nekaj kratkih magičnih zgodb z bogatim duhovnim sporočilom.
Slovarček:
ALALI - naziv za negovoreče praljudi po naravoslovcu Haecklu; ČEPKA - kučma; SEBOREJA - lojavost;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ŠPORTNIK, POMIRILO, AlA.AHIL, DJOKOV1Č, NIK, ATAL, OPMA, ORAČ, ERIKA, BRESKVA, RES, SRD, MEGARA, DETEKTOR, ONA, EKSOTIKA, NE, DOTIK, IMAM, LAIS, EVIDENCA, OSINKA, KAVARNAR, NAFTAR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek,	ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Rudar Velenje (st. dečki)
29. maj	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Odprta vaja za poslušalce Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira
	ob 9.00. Zadružni dom Solčava Predstavitev diplomskih nalog na temo volne in polstenja
	ob 9.00. Pri spomeniku v Bočni 5. Mrazekov pohod
	ob 9.00. ŠRC Račnek v Šmartnem ob Dreti Športno-družabna akcija Veter v laseh
	ob 9.00. Celje, Šmartinsko jezero Start Half Iron triatlona Logarska dolina
	ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Delavnice za otroke Igrajmo se z Aljo
Sobota, 30. maj	ob 10.00. Hotel Burger Veniše Simpozij Šport kot mehanizem, zgodnje integracije in rehabilitacije
	ob 10.00. Žekovec Vzpon na Golte (pohodniki in tekači)
	ob 12.00. Zadružni dom Solčava Delavnica slovenskih filcark
	ob 13.00. Solčava Ražnčbal - nogomet po vzoru namiznega nogometa
	ob 14.00. Sejmišče v Mozirju Golažijada Mozirje
	ob 16.30. Solčava Slavnostna parada z slovesnostjo ob 90-letnici PGD Solčava
	ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Imeno (kadeti)
	ob 18.00. Solčava Gasilska veselica z ansamblom Zmaji
	ob 10.00. Pred upravnim centrom v Mozirju Skupinski start kolesarskega vzpona na Golte
	ob 10.00. Pri hotelu na Golteh Krožni tek po Golteh
Nedelja, 31. maj	ob 11.00. Logarska dolina, hotel Plesnik Treksta mali maraton Logarske doline
	ob 14.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Body football zorbing
	ob 15.00. Logarska dolina, hotel Plesnik Kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo
	ob 19.30. Katedrala v Gornjem Gradu Koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora
Ponedeljek, 1. junij	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Letni koncert zborov OŠ Nazarje
Sreda, 3. junij	ob 16.00. Pred trgovino Hofer v Mozirju Pohod v okviru akcije Mozirjani hodimo peš
Četrtek,	ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari
4. junij	ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert učencev Glasbene šole Nazarje
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	LASTNIKI GOZDOV IN VRTOV
Pomagamo vam pri sečnji, spravilu in odkupu lesa. Pomagamo tudi pri urejanju vrtov in obžagamo drevesa na višini. Tel. št. 040/830-093, polcnik.ml@gmail.com
Gozdarstvo in storitve, Jože Polčnik s.p., Kokarje 44, Nazarje.
◊	SERVISIRAMO IN PRODAJAMO
gasilne aparate, šivalne stroje in pribor, pl. jeklenke, gorilnike, parne likalnike, ... Tel. št. 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen; Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
◊	IZDELUJEMO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
Izdelujemo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, dovoljena za izvedbo in uporabnega dovoljenja za vse vrste objektov, kakor tudi za odstranitev objekta in legalizacijo. Gsm 041/764-315.
PRINTS d.o.o., Aškerčeva ulica 28, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, 100-120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam teličko sivko, staro 10 dni; gsm 031/676-066. Prodam telico simentalko, visoko brejo - pašno; gsm 031/299-330. Prodam bikca simentalca, težkega 120 kg; gsm 041/298-608.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico, bikca za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
VOZILA - PRODAM
Prodam traktor univerzal 4x4, 55 DTC, letnik '89. Cena po dogovoru; gsm 041/824-668.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha bukova drva; gsm 031/800-852.
Prodam puhalnik za seno z motorjem in cevmi, cena po dogovoru; gsm 031/515-112. Traktorsko kosilnico prodam; gsm 041/37-20-40.
Prodam nov pralni stroj korting, 30 % ceneje; tel. št. 58-45-140 ali 031/988-263.
Za simbolično ceno prodam ber-
gle in sedalo za kopalno kad (za bolnike in starejše osebe); gsm 070/550-759.
Prodam motoristično čelado nexo, malo rabljeno, ugodno; gsm 041/821-826.
Prodam cepljena bukova drva; gsm 041/783-602. Prodam lesene gajbice za jabolka ali krompir; gsm 041/261-565. Prodam rolerje alpina, št. 41-42, lepo ohranjene; gsm 040/222756.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam stanovanje v Mozirju, velikosti 55 m2; gsm 041/282-573.
Starejšo hišo z nekaj zemljišča v Raduhi (Luče) prodam ali dam v najem; gsm 031/430-399. Prodam 2,5-sobno stanovanje, 57 m2, v Mozirju, takoj vseljivo; gsm 041/282-573.
Lokal v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151.
V bližini Nazarij oddam dvoetažno hišo z vrtom; gsm 041/783-696.
OSEBNI STIKI
Podjetnik z okolice Žalca se želi poročiti z dekletom do 40 let; gsm 041/240-403.
26 Savinjske 
novice št. 22, 29. maj 2015
Oglasi
li Novo w i
kolo.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Sanke Celje
^LAS
Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline
Obveščamo vas, da je z a programsko obdobje 2014-2 020 potrebno organizacijsko preoblikovanje LAS.
V petek, 22.5,2015, smo objavili poziv za vstop v partnerstvo LAS, kar je pogoj za izvajani« lokalnega razvoja (CLLD) in frpanje s rad stav v program tke m obdobju 2014-2020.
VABLJENI [
Javni poziv je objavljen na splatni strani Savinja, si pod razpisi in na splet ni K straneh občin,
RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIR J E [Vpis, vsak dar
MOZIRJE, Savinjska c, 29 ww.solavoznje-relax.si
I
Savinjske novice št. 22, 29. maj 2015 27
t_A.
NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
Spoštovani bralci Savinjskih novic, vabimo Vas, da postanete naročniki in koristite vse prednosti, ki Vam jih prinaša naročniško razmerje. Savinjske novice boste prejemali na domači naslov, vsak petek ob isti uri. Tudi takrat, ko časopisa zaradi aktualnih vsebin zmanjka na prodajnih mestih, ga Vi zagotovo dobite, pa še 10 odstotkov cenejši je kot v prosti prodaji.
Nudimo Vam:
-	15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval,
-	brezplačno dostavo na vaš naslov,
-	nagradni bon za brezplačno objavo čestitke,
-	možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike.
Postanite del velike družine zadovoljnih naročnikov Savinjskih novic, ki v letu 2015 prihajajo v zgornjesavinjske domove že 47. leto zapored!
Prvih petnajst novih naročnikov, ki se boste naročili na Savinjske novice, prejmete lepo darilo - darilni bon marketa Kea v vrednosti 20 evrov.
Izpolnite naročilnico in jo oddajte v poštni nabiralnik!
Zakaj Savinjske novice? Ker edino v njih izvem, kaj se dogaja v moji soseščini.
Savinjske so zgornjesavinjski časopisE
L/l
1
¿1 1*1 -- s	v.
■B $ »m
d J5 Q o j o. a. a. clS
'5 O Ï
J5 rt
I I
S
■ S ^
1
II
<
o
t/l LU
i y >
t/l
o i
£	LU
tfl	T!
O	£
u	<£
m	y
vi
-	E¡
>	«i
rc	m
i/i	m
m E
C >
H
s E 2 l
>
L/~l
O
n
Tj
» P
■X E e
1 "5
Î
£ o o =

£
>U O C
S i Si
% s 5
Naročniški klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti za naročnike
mm
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod SivinsV. hi novic plačate m^nj kot pri vsJem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med dalj5o odsotnostjo vam Savinjske novice dostavim« na drugi selen i naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic, imajo popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) naročnike Savinjskih novic.
mÊte -
Darilni m bon 20 EUR
market