LETO X 10 december 1984 glasilo szdl občine logatec aške rek Ob vstopu v srečno 1985! Leto, ki se izteka, je bilo izredno razgibano, tako na ekonomskem kot na družbenem področju. Soočali smo se z nekaterimi negativnimi gibanji. Naše gospodarstvo so zlasti pestile občasne motnje pri oskrbi z repromateriali in drugimi artikli. K negodovanju in zaskrbljenosti občanov so prispevale svoj delež tudi podražitve skoraj vseh potrošnih dobrin. To je povzročilo tudi padec življenjskega standarda našemu delovnemu človeku, zlasti pa tistim, ki živijo zgolj od svojega dela, pa tudi upokojencem z nizkimi osebnimi prejemki. Vsa ta nezaželena gibanja in motnje so posledično bolj ali manj ne-9ativno vplivale tudi na splošno razpoloženje ljudi v naši občini. Za odpravo vseh dosedanjih nevšečnih družbenogospodarskih pojavov in Protislovij pa mora biti v prihodnje družbena zavzetost in akcija za izboljšanje gospodarskega stanja v^ija. Ta naša skupna stremljenja bi naj Se odrazila na povečani rasti Produktivnosti, boljši tehnološki opremljenosti in organizaciji dela ter "oljši kvalifikacijski strukturi zaposlenih, z več znanja in osebne delovne discipline in samoiniciative. Čeprav ob izteku leta še ne razpolagamo s potrebnimi podatki, Vendarle lahko z zadovoljstvom ocenjujemo, da je bilo gospodarjenje v minulem letu, kljub zaostrenim Sospodarskim in ekonomskim razmeram, v naših gospodarskih delovnih organizacijah bolj ali manj us-Pešno in rentabilno. To pomeni, da nobena delovna organizacija leta '984 ne bo zaključila z izgubo. Za °ceno teh podatkov nam služijo že znani 9-mesečni rezultati poslovale, ki so v glavnem pozitivni. Poslovni rezultati našega dela v Minulem obdobju so na gospodarjem področju in v družbenih dednostih dovolj vidni, zato jih ni trena posebej poudarjati. V glavnem je v vseh gospodarskih organizacijah snovna dejavnost napredovala, r$Zen v gradbeništvu in v gostinstvu, *ier so nastale občasne motnje, ^endar se poslovanje že normalizira. Enako zadovoljiv napredek je bil °seien na področju komunalnih in r>Jžbenih dejavnosti. V sodobnih ^Vozgrajenih šolah in v adaptiranih Anicah poteka za osnovnošolske a,foke enoizmenski pouk. Za pred- šolske otroke so bili zgrajeni vzgoj-novarstveni domovi. Vendar te kapacitete žal še ne zadostujejo sedanjim potrebam po varstvu otrok, zato bo potrebno v naslednjem obdobju te kapacitete z novogradnjo še povečati. V doglednem času, glede povečanja števila učencev, bo treba pristopiti tudi k načrtovanju gradnje dodatnih šolskih objektov v občini. Za potrebe zdravstvene dejavnosti je bil v minulem letu dograjen prizidek zdravstvenega doma, katerega prostorske kapacitete bodo trenutno zadovoljevale potrebe. V minulem letu smo velik napredek dosegli tudi na področju komunalne ureditve v krajevnih skupnostih; obnovljenih in asfaltiranih je bilo več cest in ulic, zgrajeno in obnovljeno je bilo vodovodno in telefonsko omrežje pa tudi elektro omrežje s trato postajami. Znatna so bila finanačna sredstva vložena za modernizacijo in povečanje proizvodnih kapacitet v naših gospodarskih organizacijah. V DO KLI TOZD ESO je bila zgrajena nova tovarna za proizvodnjo strojev za lesno industrijo, upravna stavba z menzo in ambulanto ter nova cesta, ki je vezana na priključek avtoceste. V novo tehnologijo in modernizacijo proizvodnih kapacitet so vlagale tudi ostale gospodarske delovne organizacije. Dokajšnja investicijska sredstva so bila prav tako vložena v razvoj kmetijstva, zlasti za pospeševanje živinorejske proizvodnje, tako v družbenem kot zasebnem sektor- S pospešenim razvojem v naši občini je treba tudi v prihodnje smelo nadaljevati. Zastavljeni cilji razvoja pa morajo sloneti na dovolj jasnih programih ter zagotovljenih virih fi-nansiranja. Planske dokumente za leto 1985 in za naslednje srednjeročno obdobje so dolžne izdelati in sprejeti vse delovne organizacije gospodarstva in negospodarstva in tudi ostali družbeni subjekti v občini. V okvire možnosti razvoja bodo vključeni tudi objekti družbenega standarda, kot so kulturni, športni in drugi objekti, ki naj bi se finansirali iz sredstev zbranih s samoprispevkom občanov in delovnih organizacij na osnovi že sprejetega programa tega srednjeročnega obdobja. Ena poglavitnih nalog naslednjega obdobja bo skrb za nova, po izobrazbi in kvalifikaciji zahtevnejša delovna mesta za naše mlade ljudi, ki prihajajo iz šol. Za razreševanje te problematike je v naših delovnih organizacijah še toliko bolj treba skrbeti za nadaljnji razvoj in povečanje proizvodnih kapacitet, ki bodo terjala nova, zahtevnejša delovna mesta. Za realizacijo vseh zaželenih opisanih ciljev bo potrebno tudi v bodoče medsebojno sodelovanje med delovnimi organizacijami, KS in vsemi občani. Tako, kot smo v preteklosti solidarno gradili objekte družbenega standarda in tovarne, bi morali nadaljevati tudi v bodoče. Zato nas ta dejstva še toliko bolj zavezujejo, da tudi v bodoče vsa naša hotenja strnemo v skupni cilj in napredek, kar se bo odrazilo na povečani rasti osebnega in družbenega standarda naših občanov. Ob vstopu v novo leto 1985 želim vsem delovnim kolektivom, družbenopolitičnim organizacijam in občanom naše občine veliko poslovnih in delovnih uspehov in osebne sreče. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec V novem 1985. letu želimo vsem občanom veliko delovnih uspehov, zdravja, sreče in lepih trenutkov v krogu svojih najdražjih. Skupščina občine Logatec, družbenopolitične organizacije in uredništvo Logaških novic Iz delegatskih klopi Izgub ni Kljub izredno visokim cenam reprodukcijskih materialov in surovin ter visokim obrestnim meram so bili v logaškem gospodarstvu doseženi ugodni finančni rezultati. Devetmesečnega obdobja ni nobena organizacija združenega dela sklenila z izgubo. Povečal seje izvoz in fizični obseg proizvodnje. Naše delo - naš uspeh Delavci naše največje delovne organizacije KLI Logatec so dan republike proslavili z novo delovno zmago. Na dan pred praznikom so svojemu namenu izročili dva pomembna objekta: industrijsko cesto, ki bo omogočila hitrejšo povezavo z obstoječim cestnim omrežjem, in novo poslovno stavbo, v kateri je dokončno že urejena kuhinja z jedilnico in obratna ambulanta ter računalniški center. Kasneje bo v novi stavbi dobila prostore tudi delovna skupnost skupnih služb. Obravnava devetmesečnih rezultatov gospodarjenja je bila osrednja točka dnevnega reda na seji zborov občinske skupščine 7. 11. 1984 V obdobju januar-september 1984 je logaško gospodarstvo ustvarilo 6.627.047 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je za 72 % več kot v enakem lanskem obdobju Na takšno rast so vplivale tudi cene, ki so bile pri proizvajalcih industrijskih izdelkov večje za 61 %. Doseženi rezultati pa niso samo odraz cen, temveč tudi višje produktivnosti. V strukturi celotnega prihodka se je povečal delež prihodkov od prodaje na tujem trgu. Kar 91,7% teh prihodkov so dosegli v KLI-TOZD Drobno pohištvo, kjer so bili prihodki višji za 105 %. Dohodek se je povečal za 78 %. Nižji dohodek kot v enakem lanskem obdobju je imel samo Gradnik Logatec. Gospodarstvu je letos ostal večji delež dohodka za razporeditev znotraj organizacij združenega dela kot pred letom Tudi delitev dohodka znotraj je ugodnejša, saj se je močno povečal delež sredstev za akumulacijo, znižal pa se je delež sredstev za čiste osebne dohodke in skupno porabo. Logaško gospodarstvo je imelo povprečno 2233 zaposlenih, kar je 2 % več kot v enakem lanskem obdobju. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal 23.821,00 din (republiško povprečje je 24.566,00 din), kar je za 46 % več kot pred letom, vendar pa so se realno osebni dohodki znižali Najuspešnejše sta v tem obdobju poslovali TOZD Drobno pohištvo in TOZD Valkarton, na meji rentabilnosti pa Gradnik Logatec. KAKO V LETU 1985? Na drugi novembrski skupščini, ki je bila 21.11. so delegati obravnavali osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985, osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 in osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Logatec v letu 1985. Vse tri resolucije predstavljajo ključne cilje družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1985, zato je bila to tudi osrednje točka zasedanja skupščine. Prav zaradi tega je zelo nerazumljivo, da so delegati ob obravnavi tako pomembnega gradiva, kot je planski dokument, mirno in molče sedeli. Prav neverjetno je, da odločitve o tem, kakšno bo naše življenje v prihodnjem letu, prepušča- mo drugim. Zato je bil sprejet sklep, da se obravnave tega dokumenta lotimo z vso resnostjo, saj je v osnutku resolucije za leto 1985 še veliko nedorečenega in nekonkretne-ga. Ker pa hočemo imeti dokument, ki bo natančno določal cilje našega razvoja in življenja, morajo vsi nosilci planiranja spoštovati roke in sodelovati pri oblikovanju vsebine, saj bomo le na ta način dobili dokument, ki bo dober in uporaben. Delegati v družbenopolitičnem zboru so poleg teh pripomb opozorili tudi na to, da v občini nimamo sprejetega srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 ter da je resolucijo za leto 1985 nemogoče obravnavati brez analize uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja za leto 1984 To gradivo bo namreč predloženo delegatom šele na decembrski skupščini, ko bo razprava o osnutku resolucije za leto 1985 že zaključena. Branka Novak V slavnostnem govoru je direktor delovne organizacije, tovariš Franc Godina, orisal prizadevanja kolektiva, da sta bili obe investiciji izpeljani. Celotna investicija - izgradnja tovarne strojev in stolov (I. faza), cesta in izgradnja poslovne stavbe (II. faza) -je vredna 32 milijard dinarjev. Razen manjšega dela so bila vsa sredstva zbrana s prizadevanjem celotnega kolektiva KLI. Obe investiciji pomenita veliko pridobitev in hkrati tudi novo delovno z zmago. • Da sta bili investiciji pravočasno in kvalitetno zaključeni, so pripomogli tudi izvajalci del, ki so svoje naloge opravili kvalitetno in v rokih, zato jim je delovna organizacija na svečanosti ob otvoritvi podelila pismena priznanja. V novem objektu je v pritličju zgrajeno zaklonišče za 100 oseb, toplotna postaja in sodoben računalniški center. V pritličju je na 170 m' zgrajena obratna ambulanta, 190 m' velika jedilnica in sodobna kuhinja s površino 430 m', kjer bo moč pripraviti 800 obrokov. V ostalih nadstropjih bodo prostore dobile skupne službe. Simbolično je obe novi pridobitvi otvoril delavec TOZD Stavbno pohištvo, tovariš Ivan Bogataj. Centralni delavski svet delovne organizacije je ob prazniku republike podelil pismeno priznanje delavcem, ki so se posebej izkazali pri delu Priznanja so prejeli: Janez Gantar iz TOZD Žaga, Viktor Tršar in Miro Korenč iz TOZD Eso, Stevan lleš in Francka Kosmač iz TOZD Stavbno pohištvo, Slobodan Peka-rovič iz DSSS ter Ana Nagode, Vera Ivič, Fani Klavžar, Poldi Lapajne in Alenka Lukan iz TOZD Drobno Pohištvo. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali recitatorji, Pihalni orkester Logatec in Mešani pevski zbor Tabor pod vodstvom zborovodje Andreja Logarja. Branka Novak Pri planiranju kasnimo V letih 1984 in 1985 je potrebno pripraviti veliko število planskih dokumentov: dolgoročnega, srednjeročnega in letnega Da bi pospešili aktivnosti pri planiranju, je občinska skupščina na seji 20. 6. 1984 sprejela sklep, s katerim je zavezala vse nosilce planiranja, da pripravijo analizo izvajanja srednjeročnega plana 1981-1985. V poročilu komisije za družbeno planiranje o izvajanju sklepa, ki ga je sprejela skupščina, lahko preberemo, da do 15. 9 1984 večina nosilcev planiranja sklepa ni uresničila. Tudi do novega roka, 10. 10. 1984, analize ni predložilo 11 nosilcev planiranja Analiza bi morala biti osnovni dokument, oziroma izhodišče za pripravo novih planskih dokumentov. Žal se nosilci planiranja (seveda ne vsi) obnašajo pri pripravi planskih dokumentov neodgovorno. Že sam zakon o družbenem planiranju je dovolj zavezujoč za vse nosilce planiranja, tako da bi človek mislil, da bo komisija za planiranje svoje delo lahko usmerila na vsebino planskih dokumentov, ne pa, da se je zaradi nespoštovanja dogovorjenega ukvarjala z dobronamernim opozarjanjem na neizvajanje zakona, pa naj bo z vidika OZD, SIS, KS, družbenih organizacij, društev ali najbolj odgovornega za vodenje akcij - občinskega izvršnega sveta V tem času, ko se na različnih sestankih (SZDL, sindikat, skupščina občine) pogovarjajo o planiranju, je spet z vso silo izbilo na dan »moreče« razkrivanje vzrokov in iskanje odgovornosti, saj občina kot družbenopolitična skupnost na podlagi veljavnega zakona o družbenem planiranju še do danes ni sprejela družbenega plana za obdobje 1981-1985 kot celovitega dokumenta, s katerim se opredeljuje družbenoekonomski razvoj občine kot celote in njenih posameznih delov z ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika. Branka Novak OBVESTILO GRADNIK obvešča vse prebivalce Logatca, da 3. in 4. januarja ne bodo pobirali smeti. Odvoz bo potekal po ustaljenem redu naslednji teden. Lani temeljni kamen, letos živina v hlevu Pomembno delovno zmago so konec novembra praznovali delavci Biotehniške fakultete Ljubljana z otvoritvijo novega hleva v Logatcu Otvoritev sodobnega hleva je plod tesnega sodelovanja več zainteresiranih in hkrati rezultat večletnega skupnega dela šole in združenega dela v prid slovenske govedoreje. Že sam namen - zgraditev hleva - opravičuje visoko investicijo, ki si jo je BF zagotovila z ugodnimi krediti pri LB in JNA iz Beograda ter sredstvi SOZD Mercator - TOZD Tovarna mesnih izdelkov in Kmetijske zadruge Logatec Namen objekta namreč ni samo prireja govedi, temveč bo to tudi: - raziskovalni in pedagoški objekt za področje prireje mesa na osnovi voluminozne krme, - vzrejni center mladih plemenskih sarole bikov za potrebe gospodarskega križanja v Sloveniji in - testna postaja za testiranje rast' mladih bikov rjave pasme. Gradbena dela je izvedel »Gradnik« Logatec, notranjo opremo pa je izdelal Štefan Kobal. Ob delovnem uspehu torej čestitke in pohvala vsem tistim, ki so prispevali s svojim delom, znanjem irl sredstvi k dograditvi hleva, in željai da si poskusni center še nadalje pr|-zadeva svoje znanje širiti tudi med logaškimi kmeti. Zvonka Nagode, infl Lo&a&ke NOVICE Krajevna skupnost Rovte Začeto moramo tudi končati Že v prejšnji številki smo napovedali, da bomo obiskali krajevno skupnost Rovte. Obsega naselja Rovte, Petkovec in Praprotno brdo Leži na nadmorski višini 700 m Področje je pretežno poraslo z gozdovi, ostalo so njive in košenine. Velik del prebivalcev (1240 krajanov živi na tem področju) se ukvarja s kmetijstvom, ostali se vozijo na delo v Logatec in okoliške občine. V Rovtah je v obratu Alpine zaposlenih 70 žensk. O delu in življenju, uspehih in težavah smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti, tovarišem Francem Mlinarjem Tovariš Mlinar, v prejšnji številki Logaških novic smo lahko prebrali, da ste na Lešah slavnostno odprli nov vodni rezervoar in obnovili vodovodno omrežje. Ali ste v iztekajočem se planskem obdobju uresničili tudi druge zastavljene cilje? V krajevni skupnosti smo v celoti uspeli obnoviti nizko napetostno omrežje, napeljani so novi telefoni, v večnamenskem objektu so dobili prostore vrtec, pošta in stanovalci, zgrajen je bencinski servis, razširjeno je pokopališče, obnovljeni so nekateri cestni odseki in končno smo prišli do neoporečno čiste pitne vode. Nekaj stvari je ostalo tudi neuresničenih: novi proizvodni prostori Alpine Žiri, kulturni dom, trgovina s skladiščnimi prostori, kanalizacija, urbanistični načrt ter celotna obnovitev vodovodnega omrežja Poleg teh problemov bo potrebno naše aktivnosti usmeriti tudi v posodobitev cest: Zajele - občinska meja s Skofjo Loko, Ceste - Prezid - Lo-žanska dolina in Sivec - Petkovec. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo imele zato prioriteto že začete Ali bo pritekla aH ne? Rezervoar Je bil poln vode In nasmejani obraz Ludvika nas je vabil na poiz-kušnjo. Dobra je in dovolj Je bo za nekaj let. naloge: obrat Alpine, vodovodno omrežje in kulturni dom, v katerem naj bi svoje prostore dobili tudi mladi in še kdo. Družabno življenje je izgubilo precej svoje veljave V katera društva in kako se vključujejo vaši krajani? Krajani naše KS se najbolj množično vključujejo v Gasilsko društvo, ki je obenem tudi najstarejše, saj že preko 80 let aktivno deluje. Kulturno dejavnost se odvija v Kulturnem društvu: pod vodstvom kulturnih zanesenjakov vsako leto pripravi društvo celo vrsto predstav in prireditev. Omeniti velja tudi lovsko družino, ki z včlanjevanjem delavcev dokazuje, da lov ni več privilegij bogatih, ampak v naši družbi postaja pomembna gospodarska dejavnost. Najmlajše med društvi je Športno društvo »Kovk«, ki skrbi tudi za rekreacijo krajanov. Tako lahko trdim, da je v Rovtah, vsaj v zadnjem času, v dejavnosti društev aktivno vključenih veliko krajanov Vseh naštetih aktivnosti verjetno ne bi mogli rešiti brez predhodnega dogovora na organih krajevne skupnosti. Kako pri vas delujejo? V naši krajevni skupnosti bolj ali manj uspešno delujejo vse družbenopolitične organizacije. Nekaj težav je predvsem v delu mladinske organizacije, vendar te težave izhajajo iz tega, ker mladi nimajo svojega prostora. Delo organov krajevne samouprave je tesno povezano z delom družbenopolitičnih organizacij Dela je vedno več, zato največ bremen nosi svet krajevne skupnosti s svojimi komisijami, ki je delegatsko sestavljen in šteje 16 članov Glede na naše izkušnje, ga bomo ob volitvah številčno zmanjšali, vsak član pa bo zadolžen za svoje področje, podobno kot je organiziran izvršni svet. V krajevni skupnosti je Alpina v stari šoli že pred časom obnovila prostore in odprla obrat, v katerem je zaposlenih 70 žensk. Kakšne so perspektive obrata Alpine, oziroma kakšne so vaše želje glede tega? Prostorske zmogljivosti obrata Alpine so omejene. Do sedaj je Alpina izkoristila že skoraj vse možnosti širjenja kapacitet v obstoječi stavbi. Tako je v obratu možno zaposliti največ še 10 delavcev. Zato skupaj s tovarno Alpina razmišljamo o novogradnji. Pogoji za to so v glavnem dani: delovne sile bo čedalje več, proizvodni proces ne rabi veliko energije, tehnološki postopek je dokaj zdrav in čist in ne onesnažuje okolja, zemljišče je odkupljeno, pripravljena je tehnična dokumentacija Seveda pa se bo petrebno temeljito dogovoriti še o najpomembnejši stvari: finančnih sredstvih. Branka Novak Upokojenci v Logarski dolini Takoj, ko smo objavili, da bomo upokojenci priredili izlet v Logarsko dolino, smo ugotovili, da je zanj veliko zanimanje Pa glej ga, šmenta! Na Združenju šoferjev in avtomeha-nikov Logatec so nam rekli, da imajo šoferja samo za mali avtobus, ne pa tudi za velikega Pa se nismo dali. Predlagali smo, naj bi nas vozil Rad-ko, ki je, kljub temu da je že sam upokojen, še vedno šofer in pol Pa smo se zmenili za veliki avtobus in za Radka, tako da je bilo vse v redu V nedeljo ob 700 uri zjutraj smo se zbrali pred Krpanom in počakali na oba: na Radka in na naš avtobus. Ko smo ugotovili, da smo vsi, avtobus potegne in že smo na poti. Naš vodič, tov Nuška, je postregla z aperitivom in s piškoti, da bi vsaj malo pregnali skrb, kaj bo z gosto meglo Bali smo se, da bi nas spremljala prav do Logarske doline, pa bi bil izlet bolj klavrn. No, naših skrbi je bilo kmalu konec: ko smo se pričeli vzpenjati na Trojane, je že sijalo sonce in pregnalo vso zaspanost in čemer-nost. Iz zadnjega dela avtobusa, kjer je sedel tov Ivan, se je zaslišalo petje, ostali so pritegnili in takoj je bilo razpoloženje drugačno Prvo postajo smo napravili na Vranskem - za »čik-pavzo« in za jutranjo kavo, potem pa naprej proti Mozirju! Tam je bil postanek nekoliko daljši, saj smo si ogledali zanimiv Savinjski gaj. Pred spomenikom 12. padlih kurirjev smo se fotografirali, nato pa nadaljevali pot proti Logarski dolini Samo mimogrede smo si ogledali Iglo in presihajoči studenec, saj avtobus ni imel kje stati Nato smo nadaljevali potovanje do naslednje postaje - gostilne Rogovilec v Robanovem kotu, kjer je bilo naročeno kosilo. Ko smo si privezali dušo, smo krenili naprej, prav do konca Logarske doline, odkoder smo nekateri krenili peš do slapa Rinke, drugi pa so se ustavili v koči. Tudi tukaj smo napravili posnetek, ki pa se žal ni posrečil Škoda, hoteli smo za spomin ujeti lepoto slapa Pa saj človek ponese lepoto pokrajine s seboj v srcu, čeprav nima nobenega posnetka, ki bi ga na to spominjal. Mračilo seje že, ko smo se vračali proti domu, vendar smo si ogledali še eno redko znamenitost sakralno zakladnico v Radmirju Ustavili smo se v župnišču in prosili za vodstvo in razlago Župnik nas je prijazno sprejel in obširno razložil vse o nastanku cerkve in zakladnice, kjer hranijo mašne plašče, ki niso dragoceni le zaradi dragocenega materiala - izdelani so s srebrno in zlato vezenino -, ampak tudi zato, ker so te mašne plašče darovale cerkvi razne kronane glave. Vsak plašč je dragocenost zase - najbrž bi nihče danes ne imel toliko potrpljenja, da bi se ubadal s tako natančnim delom Vračamo se preko Gornjega grada in Črnivca v Kamnik Zunaj rahlo dežuje, mi pa spet s petjem skrbimo, da je razpoloženje ves čas na višku Šele ko se bliža Logatec, malo potihnemo Udeležence iz Laz in Hote-dršice skrbi, če bodo ujeli še zadnje avtobuse Na koncu se vse uredi in poslovimo se z zavestjo, da smo preživeli lep in bogat dan in z obljubo, da se še kdaj snidemo na kakšnem izletu Društvo upokojencev Logatec želi srečno novo leto vsem svojim članom, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam občine Logatec in se priporoča za sodelovanje in pomoč tudi v. prihodnjem letu. Društvo upokojencev Logatec Uporaba varnostnih pasov bo od 1. januarja 1985 obvezna Dedek Mraz prihaja Društvo prijateljev mladine tudi letos pripravlja program novoletnih prireditev in obdarovanj otrok. Prireditve in obdaritve bodo v vseh krajevnih skupnostih 22. in 23. 12. 1984. V goste so povabili lutkovno skupino z Vrhnike in iz Horjula, z njimi pa bo prišel tudi dedek Mraz. Poleg prireditev v krajevnih skupnostih bo tudi letos centralna prireditev ob novem letu, in sicer 26. 12. na prostoru pri novi trgovini Mercator. Srečanje članov Društva upokojencev Logatec, starih nad 80 let Društvo upokojencev Logatec organizira vsako leto ob občinskem prazniku srečanje starostnikov, to je vseh članov, ki so stari 80 in več let. Ožji odbor je bil mnenja, da bi takih srečanj ne organizirali več, ker bila zadnja leta udeležba precej slaba. Vendar pa so delegati na letni konferenci menili, naj srečanje ostane in tako smo ga organizirali 16. septembra. Letos se je udeležilo več članov, kar nas je zelo razveselilo. Uvedli pa smo še eno novost, in sicer smo povabili tudi vse letošnje zlatoporočence To so bili naslednji pari: Marija in Alojz Šebenik iz Laz, Marija in Franc Nagode iz Logatca, Antonija in Janez Černigoj iz Logatca, Ivana in Anton Gantar iz Logatca, Marija in Karel Jankovič iz Logatca, Milena in Drago Tršar iz Logatca Vsem želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let in ponovno srečanje na naših »dnevih starostnikov«. Opravičujemo pa se zadnjima dvema paroma, ker smo prezrli njuno zlato poroko. Zanju smo izvedeli šele na srečanju. Ker dobivamo podatke o zlatoroporočencih z matičnega urada, so podatki le o tistih, ki so se poročili v občini Logatec, za ostale, ki so se poročili drugod, pa izvemo le slučajno. Če bi nam lahko prijatelji ali sosedi takih parov pomagali, bi nam bila pomoč zelo dobrodošla, saj sosed soseda najbolje pozna in najbolje ve za take jubileje Letošnjega srečanja se je kot predstavnik SO Logatec udeležil tov. Murn, ki je v nagovoru pozdravil naše starostnike in zlatoporočence. Govoril je tudi o političnem, gospodarskem in družbenem položaju v občini. Povedal je, da so se vse gospodarske strukture in delovne organizacije v občini vključile v stabilizacijska prizadevanja in da so se znale prilagoditi sedanji krizni situaciji. Po kulturnem delu programa, ki so ga pod vodstvom tov Herblano-ve izvedli učenci osnovne šole »8 talcev« iz Logatca ter pevci društva pod vodstvom tov. Černeta, je bilo že tradicionalno tovariško srečanje, ki je potekalo v prijetnem, veselem razpoloženju. Ob slovesu smo si zaželeli, da se spet snidemo v letu 1985 35. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, 63/80 in 4/81) določa: »Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, morata biti privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti« V prehodnih in končnih določbah tega zakona je zakonodajalec zapisal, da se kazenske določbe člena 213/1 uporabljajo od 1/1-1985 dalje. Ne nameravamo pisati o koristnosti uporabe varnostnih pasov, ker je bilo o tem prelitega že veliko črnila. Tudi praktični primeri dokazujejo, da o koristnosti pasov ne smemo dvomiti, saj je njihova uporaba do sedaj rešila že marsikatero življenje ali pa zmanjšala posledice poškodb. V skoraj vseh evropskih državah je uporaba varnostnih pasov med vožnjo obvezna, v nekaterih tudi za sopotnike na zadnjih sedežih. Zato imajo novejša vozila pasove tudi na tem mestu. SFRJ je z uvajanjem te obveznosti za udeležence v cestnem prometu in sankcioniranjem nespoštovanja med zadnjimi državami v Evropi. Namen tega članka je, da poleg ostalih sredstev javnega obveščanja opozori občane Logatca na to novost v cestnem prometu. Jože Selšek Letna programska seja OK SZDL Vsakoletna ocena dela OK SZDL je postala praksa in potreba današnjega časa. Tudi letošnja programska seja OK SZDL, ki je bila 22. novembra, je pokazala, kako potrebno je, da se SZDL hitro prilagaja razmeram političnega življenja in razvoja DPS. Razprava o poročilu in referatu predsednika OK SZDL je bila kar se da živahna, saj so delegati na konferenci hoteli dopolniti tako poročilo kot program ter s tem dati svoj prispevek k izboljšanju dela OK SZDL na vseh tistih področjih, kjer smo bili doslej šibki. V razpravi so delegati in gostje ocenjevali razvejanost in dolgoročnost dejavnosti SZDL, kako je kot taka vplivala na spreminjanje razmer v naši DPS in v kolikšni meri smo delovnim ljudem in občanom znali omogočiti, da najdejo v naših oblikah in metodah dela možnost izražanja različnih interesov in pogledov za reševanje skupnih vprašanj in potreb. Posebej so se razpravljale: ustavili ob problemih planiranja v naši DPS, kjer kasnimo. Ob tem je funkcija SZDL jasno opredeljena - socialistična zveza prevzema pomembno vlogo koordinatorja družbenopolitične aktivnosti. NAKAZAN je bil problem kvalitetne kadrovske zasedbe pripravljalcev planskih dokumentov. Še vedno preveč čakamo, problemi se kopičijo, namesto da bi jih sproti obravnavali in odpravljali. Razprava je namreč nakazala, da je vsebina planskih dokumentov znana, zato ni potrebno čakati, da nam bi jo narekoval nekdo od zgoraj. Ob teh problemih se je razprava dotaknila tudi frontnosti, ki jo še vedno razumemo preveč forumsko, poza- bljamo pa na ljudi, ki to fronto sestavljajo. Delegati so opozorili tudi na premajhno spoštovanje že dogovorjenega in.sprejetega ter da imamo še vedno preslabo uveljavljen in razvejan delegatski sistem. Razpravljalci so se dotaknili nagrajevanja po delu, ki še ni uveljavljeno. OD so ponekod distimulativni in hkrati pomenijo odliv sposobnih kadrov iz občine Bilo je tudi nekaj pohvalnih ocen, ki naj bodo osnova za delo vnaprej In na koncu: še vedno se premalo zavedamo, da je SZDL organizacija ljudi samih, osnova samoupravljanja Naša odgovornost do ljudi je velika - velikokrat pa preveč postavljena v forume. OK SZDL je poročilo in program sprejela z nekaterimi pripombami, N pa ne bodo bistveno vplivale na vsebino programa, ki je naravnan predvsem v neposreden stik z ljudmi, kjer bomo iskali pobude za reševanje življenjskih interesov. Zato morajo živeti krajevne konference SZDL z vsemi oblikami dela Jakob Kokalj Ob dnevu oboroženih sil Štabi in enote teritorialne obrambe v občini Logatec so v letošnjem letu na usposabljanjih in preverjanjih borbene pripravljenosti pokazali dobre rezultate. Usposabljanje, ki že nekaj let poteka v znamenju krepitve borbene pripravljenosti na začasno zasedenem ozemlju, je bilo letos zaradi še bolj omejenih sredstev časovno krajše, zato pa toliko bolj intenzivno. CILJ Združevanje mobilizacijskih preverjanj s streljanjem in reševanjem taktičnih nalog zato postaja vse bolj prevladujoča oblika usposabljanja. Letos je bilo. vsaj kar zadeva občinski štab TO, mogoče pridobljena znanja iz vodenja in poveljevanja preveriti na skupni vaji vseh občinskih dejavnikov sistema splošne ljudke obrambe in družbene samozaščite. Sodelovanje vseh dejavnikov SLO na začasno zasedenem ozemlju so na vaji praktično preverili in tako ugotovili, kje so še slabosti in pomanjkljivosti Vsa usposabljanja so pokazala, da bo v bodoče še več pozornosti treba nameniti učinkovitejši predhodni pripravi starešin ter dograjevanju sistema vodenja in poveljevanja. Prisotnost na usposabljanju (neopravičeno odsotnih ni bilo), odnos do dela in materialno-tehničnih sredstev ocenjujejo kot dobro, kar kaže, da so pripadniki teritorialne obrambe v Logatcu svoje naloge vzeli resno. Letos so teritorialci zaceli tesneje sodelovati tudi z enoto JLA v Logatcu, tako glede skupnega načrtovanja taktičnega urjenja kot tudi glede materialno-tehnične zagotovitve. Tudi sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v občini se dobro razvija. Ob vsakem urjenju na terenu občinski štab sodeluje s pristojnimi organi krajevne skupnosti, ob mitingih ali kulturnih večerih pa se terito-rialcem neredko pridružijo tudi vaš-čani. Nekateri starešine TO so tudi letos sodelovali pri usposabljanju mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja, drugi so bili aktivni v Zvezi rezervnih vojaških starešin ali pa so kot mentorji pomagali pri obrambnih krožkih na šolah. Vsako leto sprejmejo tudi lepo število mladincev - prostovoljcev, ki sicer kmalu odidejo na služenje vojaškega roka, a se neredko vrnejo kot rezervisti - obvezniki prav v občinsko TO Tudi letos bodo ob 22. decembru sprejeli nekaj fantov, pa tudi kakšno dekle bo vmes. Teh je res bolj malo, a vsako leto več. Pripadniki TO pa sodelujejo tudi na vseh športnih prireditvah v pokrajini in republiki ter dosegajo, posebej v zimskih športnih disciplinah, lepe rezultate Ob prazniku oboroženih sil bodo najboljši in najprizadevnejši dobili pohvale in priznanja M. K. Vsem pripadnikom oboroženih sil ob njihovem prazniku iskreno čestitamo. ulturno umetniška prireditev ob dnevu oboroženih sil bo v «obo(o, 22. 12. 1984, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega cfoma. ktočasno bo v Titovi dvorani razstava likovnih izdelkov in drugega gradiva na temo oboroženih sil. V ZRVS tudi letos uspešni Rezervni starešine so, organizirani v tri krajevne organizacije: Naklo, Tabor in Rovte, letos pri svojem usposabljanju največ pozornosti namenili vojaško-strokovnemu izpopolnjevanju in informiranju o aktualnem vojaško-političnem položaju doma in v tujini. Da bi se rezervni vojaške stareši ne praktično in idejnopolitično usposobili za opravljanje različnih nalog v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so v ZRVS za letos ob že omenjenih temah pripravili tudi usposabljanje o pripravi varnostnih načrtov v delovnih organizacijah in o vlogi ter nalogah narodne zaščite. Teoretično usposabljanje, podprto s sodobnimi učno vzgojnimi pripomočki, so kajpak preverjali tudi na orientacijsko-taktični vaji. Enodnevna praktična usposabljanja oziroma preverjanja znanj so med rezervnimi starešinami vsako leto bolj priljubljena, saj so vsakič v drugem delu logaške občine Združena so s streljanjem, orientacijskim pohodom in reševanjem taktične naloge, pa tudi družabni del ne manjka Tudi udeležba na usposabljanju je dobra, boljša kot v preteklosti Majhno število rezervnih starešin tega ne jemlje resno, zato bodo proti njim ustrezno ukrepali. Letos so v taktičnem delu največ pozornosti namenili izboljšanju poveljevanja pri izvajanju partizanskih dejstvovanj na začasno zasedenem ozemlju Izkušnje iz letošnjega usposabljanja so pokazale, da bo ob krepitvi vojaško-strokovnih in idejno-politič-nih elementov še posebej treba razvijati usposabljanje za preventivno in samozaščitno delovanje v OZD-ih in krajevnih skupnostih Sem sodi tudi razvijanje aktivov ZRVS v OZD-ih Pri praktičnem preverjanju znanj sta bila letos med oficirji najboljša Anton Antičevič in Janez Smole, med mlajšimi oficirji pa Andrej Dolenc, Franc Šemrov in Stanko Hodnik. Med krajevnimi organizacijami se je najbolje odrezala organizacija iz Nakla. Skupna ocena celotnega preverjanje znanja pa je »dobro« Rezervni starešine so tudi letos sodelovali v vseh obrambnih in samozaščitnih aktivnostih v občini. Ko to berete, so na letni konferenci tudi že spregovorili o letošnjem delu, sprejeli program za naslednje leto ter podelili priznanja in pohvale najboljšim in najpnzadevnejšim. M K Nevarnost uporabe orožja za množično uničevanje in zaščita pred njim Vmešavanje v notranje življenje drugih držav, razni pritiski in specialna vojna ter uporaba vojaške sile so v današnjem svetu - kljub nenehni krepitvi mirobljubnih sil - metode in oblike, ki se pogosto uporabljajo pri reševanju problemov, nasprotij in konfliktov v mednarodnih odnosih. Z vzpostavljanjem in vzdrževanjem jedrskega in splošnega vojaškega ravnotežja med vojaškima blokoma in velesilama se sicer zmanjšuje nevarnost njune neposredne konfrontacije, ki bi pahnila svet v prepad, vendar to po drugi strani omogoča manj tvegano vmešavanje v zadeve drugih držav, zlasti manjših in nerazvitih, ki so v njihovih interesnih conah. Izkušnje kažejo, da so vse bolj pogosti spopadi in vojne lokalnega značaja, ki pa seveda pomenijo stalno nevarnost tudi za države z izrazito miroljubno in neuvrščeno politiko - torej tudi za državo, kakršna je naša socialistična samoupravna in neuvrščena Jugoslavija Če torej upoštevamo možnost vojne in spoznanje, da bi bile posledice vojnih dejstvovanj v vojni v svobodnih razmerah neprimerno hujše kot v katerikoli dosedanji vojni, je povsem razumljivo, da moramo v skladu s temeljnimi vrednotami naše socialistične samoupravne države ter z zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru priprav za obrambo načrtno razvijati tudi priprave za zaščito prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin. Posebno pomemben dejavnik splošnega ljudskega odpora je ob nevarnostih, ki jih prinaša vojna, opremljenost delovnih ljudi in občanov ter drugih družbenih subjektov za osebno in kolektivno zaščito pred uničujočimi učinki konvencionalne-ga in sodobnega jedrskega, kemičnega in biološkega orožja. Na podlagi teh ugotovitev je bilo sprejetih že več predpisov, ki opredeljujejo obveznosti občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za zagotavljanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito Občinski odlok o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito določa, da si morajo občani kot minimum sredstev za osebno zaščito priskrbeti zaščitno masko (M-1), zaščitno ogrinjalo in prvi povoj. Otroci do 14. leta morajo imeti otroško masko MO-1. Omenjena sredstva si morajo občani nabaviti sami do konca leta 1990. Vsem občanom, ki so razporejeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah ali v organih družbenopolitičnih skupnosti, v civilni zaščiti, v štabih za opazovanje in obveščanje oziroma so razporejeni na vojaško dolžnost v JLA, TO, organih za notranje zadeve ali v enoto za zveze družbenopolitične skupnosti bodo osebna zaščitna sredstva zagotovljena z družbenimi sredstvi do konca leta 1987. Da bi omogočili občanom nakup osebnih zaščitnih sredstev, so se pooblaščene trgovske organizacije, med njimi tudi TRGOAVTO Koper -Trgovina Logatec in Ljubljanska banka - Združena banka dogovorile o možnosti prodaje omenjenih sredstev na kredit. Osem enakih obrokov bo treba vrniti v dveh letih (v vsakem četrtletju enega) z zaračunanimi obrestmi, ki so določene po medbančnem sporazumu. (Obrestna mera do konca letošnjega leta znaša 30,5 %.) Prodaja osebnih zaščitnih sredstev bo potekala v krajevnih skupnost preko štabov CZ. Poverjeniki bodo občane seznanili z vsemi pogoji nabave osebnih zaščitnih kompletov. Ugotavljamo, da nabava sredstev za osebno in kolektivno zaščito v delovnih organizacijah poteka po izdelanem programu. Pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem se lahko obvarujemo le s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, zato se moramo zavedati, da je nabava omenjenih sredstev potrebna tudi za občane, ki si jih morajo priskrbeti sami. V januarju 1985 bomo pričeli z usposabljanjem nerazporejenega prebivalstva v RKB orožju in zaščiti pred njim. Novembra 1984 so gospodinjstva v občini prejela brošuri -knjižici Zaščita pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem in Kako boste pomagali sebi in drugim. V omenjenih knjižicah so opisane nevarnosti, ki bi ogrožale prebivalstvo v miru, izrednih razmerah in vojnah, pa tudi postopki za zaščito. Vse občane pozivamo, da se seznanijo z vsebino knjižic, da se bodo laže vključevali v razgovore o tej temi. Želimo, da se razgovorov v čimveč-jem številu udeležijo Ob predavanjih bomo predvajali tudi zanimive filme o RKB orožju in zaščiti pred njim Oddelek za LO NOVE KNJIGE V NAŠI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE: Statistični koledar Jugoslavije 1984 A. Bibič: Zasebništvo in skupnost Berlot-Rebec: So bili Etruščani Slovani? A. Petkovič: Gospodje in tovariši Neuvrščeni Sam svoj gospodar P. Laurie: Čudoviti svet računalnikov J. Cohen: Spoznajte svojega otroka M. Foucault: Nadzorovanje in kaznovanje LEPOSLOVJE: F. Boje: Ni neskončnih poti D. Jančar: Severni sij D. Cedilnik: Sledovi ptic I. Čadež: Beračeva zgodba K. Šur: Vrtec v Jeruzalemu L. Kovačič: Prišleki B. Loparnik: Biti skladatelj N. Matičič: Končnost I. Vulpescu: Človek človeku H. Doutine: Krvava dirka E. Jong: Fanny W. Smith: Vozovnica za pekel J. Roth: Kapucinska grobnica F. M. Stewart: Uporna ptica ljubezni W. Heinrich: Počitnice v onstranstvu J. Welch: Zima v krvi M. Deon: Zeleni mladenič pri dvajsetih L. Alther: Družinski album A. J. Cronin: Dragocena leta PESMI: Mirko Zupančič: Časi F. Balantič: Muževna steblika O. Mandelštam: Lirika O. Elits: Lirika C. Baudelaire: Lirika KNJIGE ZA OTROKE: M. Košuta: Ptička smejalka K. Grabeljšek: Kako smo partizani stanovali M. Slana: Joj, ne vedi se kot slon J. Mihelič: Mesto pod dežnikom F. Godina: Halo, halo, kliče Prekmurje J. Gregori: Mladi čebelar L. N. Tolstoj: Najkrajše zgodbe D. Ognjanovič: Od sna do zvezd R. Čechura: Maksipes Fik H. Bosco: Deček in reka A. Lindgren: Brata Levjesrčna ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE: Prešernov koledar 1985 F. Šetinc: Človek z več imeni E. Kardelj: Spomini P. Škrinjar: Črni človek M. Kranjec: Šola za čarovnice Č. Sijarič: Dvorec Digistroj ADOLF MOLEK Stranke obveščamo, da že nekaj časa poslujemo v novih prostorih na Cankarjevem trgu 3 na Vrhniki. Hkrati vas obveščamo, da smo pričeli popravljati male gospodinjske aparate in smo pooblaščeni Iskrin servis na Vrhniki. Popravljamo: brivnike, sesalnike, mešalnike, mesoreznice, kavne mlinčke, sušilce las. Aparate sprejemamo v popravilo vsak ponedeljek od 10. do 14. ure in vsako sredo od 10. do 16. ure. Usluge opravljamo hitro in kvalitetno. LofiaSke NOVICE Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 6. in 58 člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81), na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti Logatec za obdobje 1981-1985, 17, člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sklepa 12. seje zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec z dne 20. 12 1984 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC OBJAVLJA XIII. razpis posojil iz združenih sredstev vzamenosti Ocena skupno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki se na podlagi 32 člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu združujejo v LB Stanovanjski komunalni banki Ljubljana, znaša v II. polletju 1984 A) 6000000,00 din (z besedo: šestmilijonov dinarjev) B) Razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve borcev udeležencev NOV in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ki se združujejo v SSS občine Logatec, znašajo v II. polletju 1984 1.000.000,00 din (z besedo: en milijon dinarjev) ZA KREDITIRANJE: I - graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni las- ti se namenja ............................... 5 000 000.00 din 2. - graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš za delavce zaposlene pri obrtnikih se namenja .............. 500000,00 din 3 - graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš udeležencev NOV se namenja .............................. 500.000,00 din I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: II delavci, zaposleni v organizacijah, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti, 1.2. kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti In združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so druž-benopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti, 1.3. upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec in varčujejo pri katerikoli banki, najmanj dve leti, 1.4. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, borci NOV, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva v stanovanjski skupnosti in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 2. Pri izračunu posojila je določena cena m' stanovanjske povrine 2a leto 1984, ki znaša 45.868,- din/m' in se upošteva tudi za izračun prodane stare stanovanjske enote, če ni uradne cenitve 3. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1983 znašal 18.259,00 din (Ur list SRS, 7/84). 4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. 5 Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah. 6 Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec H. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko pridobijo posojila za pridobitev (nakup), graditev ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: - če sami ali njihovi družinski člani niso lastniki primernega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše. I če so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo, - če dobijo soglasje delovne organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu, I če z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, ~ če predlože predpogodbe, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, I će predlože gradbeno dovoljenje oz dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, na-kup in prenovo, je odvisna od: I razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD v SR Sloveniji v preteklem letu, - višine posojila, ki ga je delavec dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja. DELAVEC DOBI POSOJILO PO NASLEDNJI LESTVICI Povp. mes. OD na člana Posojilo izraženo družine v primerjavi z odstotkom od maksimalne s povpr. mes. čistim OD vsote vseh posojil v SRS največ do 100 % 40 % od 100 % do 120 % 30 % nad 120 % 20 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, da znaša po- sojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: pri povpreč. mesečnem od zneska posojila dohodku na člana družine vzajemnosti do 100 % 20 % od 100 % od 120 % 40 % nad 120 % 60 % Delavcu, ki ne doseže navedenega % posojila na podlagi namenskega var- čevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Povpreč. mesec, dohodek na člana družine v primerjavi s povpr. mes. čistim OD na zaposlene ga faktor delavca v SRS v preteklem letu do 100 % 5,0 od 100 % - 120 % 2,5 nad 120 % 1,6 Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju. Delavcem, ki so pri pridobitvi posojil na podlagi vezave sredstev občana ali organizacije nadomestili namensko varčevanje z vezavo sredstev po pogojih namenskega varčevanja, se vezava sredstev upošteva kot namensko varčevanje z enkratnim pologom. Namensko varčevanje se pri pridobitvi posojila šteje za izpolnjeno, če je udeleženec pridobil na osnovi varčevanja premostitveno posojilo banke oziroma organizacije in tako v celoti izpolnil obveznosti po varčevalni pogodbi Pri izračunu možnega zneska posojila, se upoštevajo vsa posojila iz sredstev vzajemnosti, odobrena pri katerikoli stanovanjski skupnosti. Za znesek že pridobljenih posojil po prejšnjih razpisih ali posojilih drugih stanovanjskih skupnosti se zniža možno posojilo po tem razpisu Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: - nakupu etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja - 80 % - zadružni graditvi - 75 % - graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti - 60 % - prenovi - 60 % po objavni ceni oz končne cene upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m! Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki 1 ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, 2. ima stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem roku, 3 ima slabše stanovanjske razmere, 4 je začasno nosilec stanovanjske pravice za stanovanje, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina, 5. še ni pridobil posojila iz sredstev vzajemnosti. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih Višina dohodka se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti Doba vračanja posojil za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je največ 16 let in 9 mes. Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja po sojila največ 20 let. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki se v petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 %, po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete. Nadaljevanje na 8. strani Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila. III. KONČNE DOLOČBE Razpis posojila iz združenih sredstev vzajemnosti traja od 25. decembra 1984 do 25. februarja 1985 Vloge sprejema LB-Stanovanjska komunalna banka Ljubljana v LB Gospodarski banki Ljubljana, ekspozitura LOGATEC, kjer prosilci dobijo podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Vloge rešuje odbor za graditev in prenovo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec v skladu s prilivom sredstev. Zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, lahko poveča ali spremeni razpisano vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog. Odbor za graditev in prenovo bo obvestil vsakega prosilca o rešitvi njegove vloge s sklepom. Ugovore na sklepe odbora, rešuje zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC Obisk predstavnikov Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ZAHVALA Ob boleči izgubi žene ii mame ANTONIJE ROK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje. Zahvaljujemo se delovnima organizacijama KLI Logatec in KZ Logatec ter tovarišu Čer-netu za poslovilne besede. Hvala tudi Pihalnemu orkestru Logatec in pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož in sin Janez Rupnik z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata in svaka JANEZA TOMŠETA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v času dolgotrajne bolezni obiskovali, ga bodrili in nam v težkih trenutkih slovesa pomagali, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči za nesebično pomoč pri zdravljenju, kolektivu KLI-ja, Pevskemu društvu Logatec, tovarišu Dolarju za ganljive poslovilne besede ter gospodu župniku za svečani pogrebni obred. Žalujoči žena in hčerka Peto šolsko uro smo se zbrali v učilnici. Tam smo posedli. Prišla sta tovariša z Zveze slepih in slabovidnih SRS. Tovariš Kebe nam je pričel pripovedovati o delovanju njihovega društva. Povedal nam je, s čim se to društvo ukvarja in kaj vključuje njihov pouk. Nato nam je pripovedoval takole: »V neki hiši seje rodila mala deklica. Toda čez nekaj tednov so starši žalostni ugotovili, da je slepa. Mislili so, da bo njihova deklica ostala doma in bila za samo usmiljenje. Toda ni bilo tako. Deklica je zrasla, se šla učit, dokončala študij in postala učiteljica. Ta »deklica« je sedaj pred vami kot predstavnica našega društva. Njej bi sedaj predal besedo« Nato nam je tovarišica Ne-bec pokazala, kako slepi pišejo Namesto Lipine - knjigarna Državne založbe Slovenije Od 3 decembra je v prostorih prejšnje knjigarne Lipa odprta knjigarna Državne založbe Slovenije O tem in onem v zvezi z novo knjigarno smo se pogovarjali s tovariši-co Marinko Dolenc. Povedala je, da bo največ prostora namenjeno knjigam Izbira je namreč že sedaj veliko večja, kot je bila pri Lipi Delovnim in drugim organizacijam bodo lahko ponudili vse potrebne obrazce ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, sestre, babice in prababice MARIJE HODNIK se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njen spomin, darovali cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam nesebično pomagali. Najlepše se zahvaljujemo tov. Murnu za poslovilni govor, najbližjim sosedom, predvsem Tinci in Juliju, delavcem KLI Logatec -TOZD Drobno pohištvo in TOZD Stavbno pohištvo ter osnovni šoli Edvarda Kardelja. Nečaku pokojnice, kaplanu Igorju Gla-senčniku, se zahvaljujemo za cerkveni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Žalujoči: mož Janez, otroci: Ivan, Vida, Karolina, Stanko, Justin in Ivanka z družinami, sestra Angela z družino in ostalo sorodstvo in pisarniški material Poskrbljeno bo tudi za šolarje, saj bo moč dobiti vse šolske potrebščine in knjige Poleg tega namerava Državna založba Slovenije občasno prirejati tudi spremljajoče prireditve, kot so predstavitve novitet s knjižnega trga in srečanja z avtorji Založba Lipa je svoj lokal sklenila zapreti in ga prodati zaradi premajhnega prometa. Na ustreznih občin skih organih so o ukinitvi veliko razpravljali in iskali najugodnejšo rešitev, saj razmere kažejo, da v Logatcu knjigarno potrebujemo K rešitvi je pripomogla delovna organizacija KLI Logatec, ki je odkupila lokal in ga dala v najem Državni založbi Slovenije, ki je bila zelo zainteresirana, da na našem področju najde novo tržišče. Tako sta zdaj zadovoljni obe strani: potrošniki, ki bodo marsikaj lahko dobili v Logatcu in jim bo zato prihranjena pot v Ljubljano in Državna založba Slovenije, ki je našla novo tržišče Knjigarna je torej spet odprta Po natrpanih policah sodeč, tudi bogato založena. Vabimo vas, da jo obiš čete! Še zanimivost: ob novem letu bo založba organizirala ugoden nakup knjig po 20 % nižjih cenah. Branka Novak Imajo posebno tablico Na njej so pravokotniki in v vsakem je po šest pik. Vanje potem pritiskajo in tako pišejo. Imajo tudi pisalni stroj Z njim je napisala na list vse črke od A do Ž in imena nekaterih učencev Ta list je dala meni. V letošnjem letu praznuje Zveza slepih in slabovidnih 200 let organizirane skrbi za slepe in slabovidne v Ljubljani. Hkrati pa praznujejo 65-letnico ustanovitve prvega zavoda za slepe na Slovenskem. Pred 200 leti. leta 1784, je Valentin Hay v okviru prvega zavoda za slepe v Parizu ustanovil tudi delavnice, v katerih so se slepi izučili nekaterih takratnih obrti (metlarstvo, ščetkarstvo). Dokazal je, da so tudi slepi sposobni narediti kaj koristnega, da niso samo za napoto in skrb drugim. Prva organizirana skrb za slepe v Sloveniji se je porodila pred 65 leti (1919 I.) Takrat so v Ljubljani ustanovili zavod za slepe. Danes s slepimi drugače ravnajo. Imajo veliko možnosti, da se šolajo, pa tudi pripomočke, s katerimi si lahko pomagajo Če srečaš slepega ali slabovidnega, primi in mu pomagaj (čez cesto, na avtobus . .), da se bo laže znašel. Toda nikar ga ne pomiluj Daj mu vedeti, da je enakovreden član naše družbe. Povedala nam je tudi, kako urijo slepi prste, da lahko berejo po tako majhnih pikicah. Tudi mi smo spre-ševali, toda na žalost je povzronilo in morali smo na avtobus. Bilo nam je žal. Jožica Nagode, 7.8 OŠ. E Kardelja Logatec Človek naj ostane človek Živimo v dvajsetem stoletju, stoletju, ki je prineslo človeku velike spremembe, tako na delovnem mestu kot tudi v prostem času Vidimo, da je postal stroj nepogrešljivi del življenja Z razvojem industrije Pa si je človek lahko pridobival in si še pridobiva različne materialne dobrine. Te so ga zasvojile in mislim, da je tu človek najbolj ogrožen Pozablja na sebe, družino in nazadnje tudi na družbo Najbolj pa se pozna ta tehnološki bum pri ljudeh, ki do skrajnih naporov tekmujejo s sosedi, vašča-ni, da imajo vsaj toliko ali pa celo več Vemo, da pravijo: »Kolikor imaš. toliko veljaš« Dokler bo trajala ta materialna mrzlica, se bo človek vedno bolj zapiral vase, v svoj krofl in ne bo spoznal, kaj je sreča Rekli boste, da je to filozofiranje, toda tudi na to je treba opozoriti. Ne bodite sužnji samega sebe in svojih materialnih dobrin, oddahnite si in doživite popolnost našega življenja J. J KULTURNA KRONIKA VENDAR KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA. - v 33 letih, kar obstaja Slovenski oktet, se je moralo pevsko preizkusiti že nekaj generacij, da smo tudi v Logatcu lahko poslušali slovensko pevsko reprezentanco Koncert Slovenskega okteta, ki ga umetniško vodi Anton Nanut, je omogočila Zveza kulturnih organizacij Logatec. V dolgih letih prepevanja so se preštevale prenekatere zasluge tega emi-nentnega pevskega sestava. Morda pa je bilo premalo ali komaj kdaj povedano, da je imel Slovenski oktet svojevrstno odmevnost tudi v tem, da je spodbudil nastajanje pevskih oktetov po Sloveniji in celo zunaj slovenskih meja - republiških in državnih. Danes poje na Slovenskem kakih 70 oktetov, dobra deseterica v zamejstvu in prav toliko po drugih republikah. Prepevajo moški (kot najbolj tipični), ženski in mešani okteti. Pevski okteti so se razraščali tako naglo, da je bilo tega ali onega že strah za usodo zborovstva na Slovenskem, češ: okteti spodrivajo zbore. Pa sploh ni bilo tako. Vzporedno so prepevali zbori in okteti. Nastajalo je celo vse več in več zborov, koder so zvečine prepevali tudi oktetovci Mimogrede: ko je bil 1971. leta ustanovljen Logaški oktet, je bilo v naši občini dvoje (2) pevskih zborov (iz enega je izšel tudi Logaški oktet), danes pa deluje poleg okteta še pet (5) zborov: po en moški in ženski ter trije mešani. Tako pri nas, tako drugod! Težko bi danes rekli, da je ustanovitelj Slovenskega okteta razmišljal o bogatem pevskem nasledstvu, ki ga je bil porodil in hote ali nehote tudi usmerjal. In 24. novembra letos smo v polni dvorani Narodnega doma navdušeno pozdravili Slovenski oktet, ki nam je iz Svojega bogatega repertoarja predstavil v prvem delu domačo in tujo renesančno pesem (Gallus, Passereau), pesmi iz slovanske liturgije (Ohridski, Čajkovski), slovensko romantiko (Foerster, Hajdrih, Jereb) ter slovensko sodobno zborovsko tvornost (Mihel-čič, Jež). V drugem delu pa je zajemal iz slovenskih in tujih priredb narodnih motivov. Aplavzi so bili od začetka do konca nezadržno gromki. Poslušalce je petje prevzelo, kot je petje Slovenskega okteta prevzemalo duše in srca poslušalcev petih celin. Kajti povsod, koder je pel Slovenski oktet, je govoril z glasbeno govorico, vsem razumno in razumevajoče Tudi nam tistega večera v Logatcu. KAR DVA ORGELSKA KONCERTA. - V dolnjelogaški in gornjelogaški cerkvi sta bila 24. in 25. novembra zanimiva glasbena večera z orgelskima koncertoma. Nastopala sta slovita umetnika: slovenski orgelski mojster Hubert Bergant in njegov prijatelj, italijanski violinist Alfredo Marcosiga. Poslušalci so uživali ob izvedbah Vivaldijevih, VValtherovih, Corellijevih, Bachovih, Handlovih, Langlaisovih in Genzmerovih del. Brez dodatkov tudi ni šlo: večno vznemirljivi Bach in koprneči Gounod. MALI KONCERT NA SLOVENSKEM IZVRŠNEM SVETU. - Logaški oktet je 27. novembra izvedel krajši koncert v slavnostni dvorani Izvršnega sveta SRS. Koncertni spored je veljal za delež v kulturnem programu slovesnosti, s katero so Sekretariat, Protokol in Predsedstvo SRS počastili praznik republike. Oktet je svoj spored izvedel v dveh delih: najprej je zapel štiri pesmi Partizansko revolucionarne vsebine in nato predstavil štiri pesmi iz notranjske pevske zakladnice. maš SREČANJE MLADIH Z OBEH STRANI MEJE. - Občinska konferenca ZSMS Logatec je 10. novembra organizirala v Logatcu srečanje z mladimi iz pobratene občine Repentabor. Avla osnovne šole »8 talcev« je bila skoraj Premajhna za vse, ki so si prireditev želeli ogledati Mladi Repentaborci so Se predstavili z recitalom poezije, spremljanim z diapozitivi kraške pokrajine. Program je dopolnil pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec pod sodstvom Zdravka Novaka, ki se je prvič predstavil v mešani zasedbi. Pravi dokaz, da glasba ne pozna ne meja ne razdalj, sta bila kitarist Franko Guštin i* Repentabora in logaški flavtist Matjaž Albreht, ki sta odigrala program, s katerim sta se poleti že predstavila v Repentaboru. REPUBLIKI ZA ROJSTNI DAN. - Prireditve ob dnevu republike so bile v Vseh naših krajevnih skupnostih. V KS Tabor in Naklo sta bili prireditvi še posebej slovesni, saj so se cicibani zaobljubili pred pionirsko zastavo in tako Postali pravi pionirji. Svečanosti so bile tudi na vseh centralnih in podružničnih šolah Na prireditvi v KS Naklo so nastopili recitatorji, ki jih je pripravila Milena Herblan, gojenci glasbene šole, dekliški sektet, ki deluje kot izven ^olska dejavnost, in otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Marinke Istenič. Prireditev v KS Tabor je pripravila osnovna šola Edvarda Kardelja. Na njej So sodelovali recitatorji, folklorna skupina, ki jo vodi Marink Dodič, ritmična Skupina, ki deluje v okviru šolskega kulturnega društva in jo vodi Vera Kogoj, k mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka. Pisano *iv program, v katerem so sodelovali tudi najmlajši, je bil kot pomladanski Šopek - čudovito darilo republiki za rojstni dan. ČE SI SREČEN, JE SREČNA TUDI DOMOVINA. - Tak bi bil lahko naslov prireditve, ki so jo najmlajši namenili republiki za rojstni dan Prisrčen in sproščen, kot ga lahko naredijo samo otroci. Vesel živ-žav žabic, zajčkov, pikapolonic, srnic in polžkov, gojencev otroškega vrtca Kurirček je naznanjal, da se bo zgodilo nekaj posebnega, velikega. Otroci so s tovarišicami izdelali papirnate kape in zastavice, tako da je. bilo razpoloženje še bolj slovesno. Vsaka skupina je izvedla svoj program, priložnostno ubran na temo domovine. Veselo razpoloženje otrok, petje, plesanje in recitiranje, kot bi bili na praznovanju pravega rojstnega dne, je bil najlepši dokaz otroške ljubezni do domovine. RAZSTAVA LOGAŠKIH LIKOVNIH SAMORASTNIKOV. - V petek, 14 11.1984, je bila v Titovi dvorani Narodnega doma otvoritev razstave likovnih samorastnikov Mateja Pečenika, Vikija Premka in Ljube Kale. V kulturnem programu so sodelovali: flavtist Matjaž Albreht in kitarist Igor Resnik, Marcel Štefančič, ki je izvirno odigral Kettejevega Pijanca, in pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec. »Notranjska, kot del kulturne krajine Slovenije, je lahko ponosna na svoje ljubiteljske ustvarjalce, ki bodo med ljudi ponesli notranjski utrip« je o razstavi napisal Janez Škrlj na vabilo za razstavo. Razstava naših treh likovnih samorastnikov je to potrdila. Pri nas so gostovali »Mladi upi« Ansambel »Mladi upi« je zelo priljubljen med poslušalci Zmagal je na letošnji Veseli jeseni. V soboto, 24. nov»mbra, so mladi Trboveljčani gostovali na naši šoli. Po koncertu sem stopila v zbornico, da jih intervjujam. Ste morda že prej igrali skupaj? Skupaj igramo že štiri leta. Marjan Hvala in Boštjan Groznik sta krivca (če lahko tako rečemo) za nastanek te skupine Voditelj naše skupine je Alenkin in Marjanov atek, Bogo Hvala. Se v prostem času redno dobivate? Dobimo se ob torkih, sobotah in nedeljah Če recimo v torek ne moremo, imamo potem vaje v nedeljo. Če pa imamo koncert v soboto, so potem vaje tudi v nedeljo. Držimo se tega, da vaja dela mojstra Kje vse ste do sedaj že bili? Bili smo na veliko šolah. Prirejali smo svoje koncerte. Nastopili smo tudi v oddaji »Naša srečanja«. Sedaj pa snemamo za novoletni PEDENJŽEP, v katerem bomo imeli svoj program. Kateri nastop do sedaj se vam je najbolj vtisnil v spomin? Najbolj se spominjamo dveh nastopov Prvi je bil festival IPA. Tu smo se spoznali z otroki iz drugih držav in bilo je res zelo prijetno. Drugo, kar se nam je pa tudi zelo vtisnilo v spomin, je bil pa festival Vesela jesen, kjer smo zmagali. Pesem za Veselo jesen nam je napisal Oto Pestner Te zmage nismo pričakovali Hoteli smo se uvrstiti v zlato sredino, vendar. Zelo smo bili veseli!. Ali tudi sami komponirate? Največ pišeta pesmi Marjan in Boštjan. Ali radi gostujete na šolah? Če se ne motim, ste prav na šolah dobili prvo publiko? Zelo radi nastopamo na šolah Res je tudi, da smo v šolah dobili prvo publiko in zelo radi gremo med učence. Posebno nam je všeč, če učenci pokažejo navdušenje. Kako pa je v vaših šolah? Vam pogledajo učitelji zaradi vaše priljubljenosti kaj skozi prste? V šolah nam gre dobro Z učitelji se zelo dobro razumemo in nič nam ne gledajo skozi prste ANSAMBEL SESTAVLJAJO: Alenka Hvala (pevka), Boštjan Groznik (pevec), Marjan Hvala (orgle), Tomaž Teržan (bas kitara), Jani Cestnik (solo kitara), Jože Pečnik (bobni) Vsi upamo, da se bomo še kdaj videli! ALI VESTE, DA . . . - kmalu izide njihova kaseta in plošča? - da bodo šli verjetno celo v London? Miran TREVEN, 8a razred OŠ »8 talcev« Logatec NAŠA SNOVANJA NAŠA SNOVANJA NAŠA Drejc epikurejc na zavratnem Krasu se je iz Potočke zijalke živ oglasu Osebni podatki Rodil sem se nizko velban in žilav, 9. 1, istega leta, na oblačen dan, tako da se mi je prvič posvetilo šele, ko sva s trebuhasto babico udarila ob prag in je mama strašno zatulila v rovtarskem narečju: »Po gasilce!« Se dobro spominjam. Prvič sem se tragično zaljubil v prvem razredu, ker je imela Verica na riti strgane hulahopke. Rano mladost sem preživel dobro vzgojen, slabo oblečen; vsako leto sem si zlomil roko ali zlasal sosedovo rdečelasko. Po očetu sem podedoval sam božji puf in smisel za divje kampiranje. Do 13. izpita na slavistiki se mi še sanjalo ni o narodni zavesti. »Ja, lubi Krajnci, kdo bo pa rundo plačal!? »Kadim, če imam. Umreti mislim kasneje. Strah kraški mamci Ivanki Skoz okno se guba žamet noči, na njem kostanjevo listje tihotno plameni. Na mizi luč in mišje srce in mišje srce Zateglo zdehajo vlaki v dalj; prižigajo mačje oči. Mala Lorelei Šipkov vrat na kamniti ogradi in kri škropeča med oblaki. Kaplja, kaplja večerni mrak ... V breznu utopljena Lorelei prebudi se v siju mladega telesa. Iz tolmuna stopa srnooka; pramen žitnih las čez goli pas ji vzvalovi. »Mala Lorelei, prihaja maj, prihaja maj!« Polnočni obisk Slišal sem smrt po stopnicah hoditi. Gola je obstala med vrati; v šarmantnih čeljustih šop izpuljenih las ... Koliko svetlobe zmore to jutro, ko vrtinci sonce v kačji vrat! Umreti - živeti - živeti Prepresti s pajčevino lunina krajca. Zaspati v čipko starkinih prstov. Zlekniti se v strok miru, v opoldansko senco okamenelega slapu. Stopiti na trnjevo slutnjo. Mrtvi grabljici dahniti senožeti v oči. Orositi noč iz zubljev v srčni slami. Iztrgati se iz zlatih zob tolsti podgani. Curkoma trgati strune studencev v nenasitno lutnjo puščave!!! Ljubi kravžlasti otroci, stasite mladenke, fantje od fare, vajenci, neposredni garači, uradniki, bajtarji, z orehi darežljive mamce logaških gričev, stran NAŠIH SNOVANJ se odpira za vašo pošteno, čutečo, ustvarjalno besedo in sliko. Bolečine se boste rešili, če jo boste stisnili na papir in nam jo podpisano poslali na uredništvo Logaških novic. SNOVANJA NAŠA SNOVANJA NAŠA S Prost Zapustil sem včerajšnji dan z bisago na rami in poljubil cesto na prašno srce. Zdaj sem prost. Cesta zna ljubiti in reka tudi. Sedeš k njenim nogam in priteče ti v naročje. Duma 84 O čas anonimnih pisem in požrtih obljub! Hodil po zemlji sem naši in jih tasal p nič krivih zobeh! Mate; e/ moj Mate! S ČEVLJI V GLAVO!!! Vsega si me prekrvavel, ko sem ležal na tleh. Točno ob petih popoldne zarjul sem v areno: »Marš od mene, kurbe ritolizne! Dol mi visi vaš nož - impotenca!« IN VSTAL ... Domovinski amforizmi Neotesane smreke zrastejo najvišje. Vsi smo iz istega testa - težave so s kvasom. Človeka vrha zaljubljena poštenost. Naš izvirni greh je strah pred neznanim in prepogoltni nož sebične moči. V razkoraku med srčno teorijo in usrano prakso ne bomo nikoli shodili. Moja stara mati je imela v glavi več železa kot vse konvertibilne jeklarne. OD REGRATA! Avgust Raufnik se je taku močnu z mopedom v hrast zaletu, da se mu še zdej letnice na obrazu poznajo. USMERJENO IZOBRAŽEN! Med rodnima bratoma - BERLINSKI ZID. Neuvrščeni Dolinarji hodijo kar čez zadolžene griče. Odkar so Švejka s pestjo prepričali, da pije ruski čaj, se tudi Luni z južnoameriške strani ni nič bolje godilo. Stari lotr - krovec, je padel s strehe, ko mu je pomežiknila, vsa zaripla in preč, izpod Apollovega skafandra. Ko sem se nehal bati kravatastega boga in babe - hudiča, sem se prestrašil samega sebe. »Vsi pravjo kolk je luštn tm čez lužo - v Ameriki. Jest pa pravim - lubo je doma, kdor ga ima! So se prou rad nazaj vračal. Da bi se z britofa kdo!? " Se nisem slišou!!!« (Fricolin z Lokve) »Ti muligani ke u vikume hodjo pa nagi se imajo pa manila kadijo, pol jM pa vaterpolo lovi.« (Osnikov Žlahtnik) BOG ni nič drugega kot Baročno radodarni B pred široko nasmejanim O in korensko izruvanim G v »poGštenosti«. LJUBITI TA SVET - pijanca, zemljo-žensko, otroka-božanski drek, prijatla-zavistno ljubosumje, vino-poezijo-konja-drevo,nebo je kakor orati njivo z rokami: OKUS PO GEJZIRSKI VEČNOSTI IN NAZAJ! Furmanstvo na daljše razdalje: Dunaj-LOGATEC-PLANINA PRI RAKEKU - Trst (od leta 1720 do 1857) Mam šimla na vajet', pa fuksa na tam', poglej me ti dekle, kak turati znam. Sem fural v Gorico, sem peljal pšenico, nazaj pa kole, da bo pilo dekle. (Pesem je povedal informator Ivan Poženel, rojen 1900 v Logatcu. Po njegovem mnenju je pesem nastala prav v obdobju živahnega furmanskega prometa Pesem je slišal od svojega očeta, njeno starost pa ceni na sto petdeset let.) Dograditev novih in širjenje starih cest je močneje povezalo kraje v notranjosti slovenskih dežel z obmorskimi predeli, predvsem pa s pristaniščem Trst. Po oznako furmanstvo na daljše razdalje gre razumeti predvsem transportni promet s konjsko ali vo-lovsko vprego na daljših razdaljah, na primer od Dunaja do Trsta in nazaj. Promet je neposredno vplival na kraje ob cesti Dunaj-Trst Hkrati pa je zahteval tudi vrsto uslužnostnih dejavnosti, ki so omogočale njegov nemoten potek. Te so bile: kolarstvo, sedlarstvo, kovaštvo, razmahne pa se tudi gostinstvo. Furmani so odhajali na pot za dalj časa Fure so trajale od štirinajst do trideset dni Nato so se furmani ustavili za nekaj časa doma ter nadaljevali s furanjem. Za furmane se je govorilo, da drugega pač ne znajo, kot držati bič v rokah, in da niti tega ne vedo, kaj jim raste doma na vrtu. Furmani so bili na svoj neustaljeni način življenja tako navezani, da niso zdržali dolgo časa doma Če pa so že morali biti doma so posedali na hišnem pragu in zrli na cesto. Tako črno belo prikazovanje furmanskega življenja je značilno predvsem za »Kmetijske in rokodelske novice«, kjer so avtorji člankov skušali furmane čimbolj očrniti in hvaliti napredek, ki bo prišel z »železno cesto«. Imena posameznih furmanov v obravnavanih krajih so pozabljena, ohranila so se predvsem imena furmanskih podjetnikov-špediterjev Podjetniki so bili predvsem premožni kmetje ter posestniki, ki so imeli dovolj kapitala, da so lahko organizirali furmanski promet. Podjetniki so imeli svoja gostišča, hlapce, furmane, skladišča, hleve ter več parov konj. V Planini pri Rakeku so bili podjetniki Vilhar, Primožič, Urbas, Obreza, Kermavner, Koren, Remšič; v Logatcu pa Matevž Dolžan (Dolsc-hein, Dolšajn), Fortuna, Milavč, Jen-čič. Družina Vilhar je imela dvesto konj, velike hleve in skladišča za blago, svoje gostišče ter poštno postajo Po zatonu furmanstva so kupili graščino Kaleč, kjer je živel pesnik Mi roslav Vilhar. Družina Obreza je bila precej premožna, bili so lastniki graščine v Gornjem Logatcu ter lastniki gradu Hmeljnik. Fortuna je bil veleposestnik in je upravljal z večino prometa v Logatcu (državni promet). Imel je veliko skladišče, imenovano »magacin«, več parov konj ter svoje forajtarje Čeprav je bil premožen, je finančno propadel in njegova družina se je porazgubila. Zanimiv je dogodek, ki naj bi povzročil Fortunov propad Fortuna je na Dunaju prevzel štiri pa-rizarje državnega blaga velike vred nosti. Hkrati še je moral obvezati, da bo povrnil vso škodo, če se blago poškoduje ali kako drugače uniči Blago bi moral nepoškodovano pripeljati do Trsta. Za vsak voz je izbral po štiri svoje najboljše konje. Skupino pa je spremljalo tudi oboroženo spremstvo iz vrst Fortunovih hlapcev. Skupina je po postanku v Logatcu rfadaljevala pot proti Postojni. Še preden pa so prispeli tja, jim je prišel nasproti popotnik ter jih opozoril, da v Postojni divja požar. Nezaupljivi vodja spremstva in hlapcev Škafar pa opozorilu ni verjel ter je zavpil: »Kaj nam mar, če gori Postojna, saj ne gori cesta!« Ter ukazal hlapcem nadaljevati pot Ko pa so prišli do gorečih hiš, se je z bližnjega poslopja na voze zrušila goreča slamnata streha. Ogenj je v hipu zajel vse štiri voze in jih upepelil. Iz požara sta se rešila le Škafar ter eden izmed hlapcev, vsi ostali hlapci, konji in vozovi pa so zgoreli Ta nesreča je pomenila za Fortuno veliko finančno izgubo, tako da je propadel. Matevž Dolžan je bil doma z Gorenjskega in je prišel v Logatec kot pisar k premožnemu poštarju Obrezi. Tu se je poročil z njegovo hčerjo in postal naslednik velikega posestva Skrbel je tudi za več revnih otrok, jih oblačil in hranil. Dolžanu, ki je bil vpliven in premožen mož, njegov priimek ni preveč ustrezal, zato se je preimenoval v Dolschein (Dolšajn). Milavč je bil premožen gostilničar. Njegova gostilna je slovela daleč naokoli (v njej je baje prespal Napoleon, tu je bil tudi začasni štab Francozov) Poleg dobre gostilne je imel tudi dve veliki štali ter dva kozolca na dvanajst štantov. V času Francozov je bil zapleten v prekupčevanje z ovsom in senom. Vendar je imel to nesrečo, da je moral pri menjavi denarja, goldinarjev v franke, večjo količino sena in ovsa dvakrat plačati S tem prekupčevanjem je tako obubožal, da je moral na starost nabirati lesnike, da je lahko preživel. Stavbe in posestvo je odkupil Jen-čič, doma iz Podgorja pri Kamniku, od Matjona, baje francoskega vojaka, ki je ostal v teh krajih. Jenčič je nadaljeval s forajtom ter v ta namen preuredil štalo, dokupil konje (deset do dvanajst parov) ter povečal število hlapcev Njegovi forajtarji so pri-pregali na odseku ceste med Vrhniko in Logatcem, čez Col na Kras in Gorico Poleg tega je nudil furmanom, ki so se ustavljali pri njem, oskrbo, hrano in pijačo Šlo je za gostišče zaprtega tipa Poslopja nekdanjih furmanskih podjetnikov, gostilničarjev so velika, čokata, saj so morali v njih naenkrat sprejeti pod streho tudi do sto in več furmanov To je bilo predvsem značilno za Planino pri Rakeku, ki je slovela kot furmanski »štacjon«. Povpraševanje po prevoznikih je povzročilo, da so v Planino prihajali furmani iz vseh krajev in so potrebovali oskrbo in streho nad glavo Poleg večjih poslopij pa je bilo v krajih Logatec, Kalce, Grčarevec in Plani na tudi več manjših gostišč, krčem, ki so nudile furmanom le pijačo ali pa pijačo in hrano. Natančnega števila enih in drugih ni bilo mogoče ugotoviti Tako so podatki, da je bilo v času razcveta furmanstva v Logat- cu štirinajst, v Planini pa celo trideset gostišč, nepopolni, saj ne povedo, koliko je bilo večjih z vso oskrbo, koliko pa manjših z nepopolno ponudbo. Furmani so dobro poznali razmere v posameznem gostišču Glas o slabi in zraven še sleparski postrežbi se je hitro razširil po cestah vse tja do Dunaja in furmani so se takih gostišč izogibali Nasploh je veljalo, da se morajo furmani izogibati vsakršnim gostiščem in oštari-jam, saj tam preži nanje vrsta nevarnosti: kvartopirci, goljufi, vedeževal-ke, tatovi in lahke ženske. Posebno pa ni zaupati krčmarjem, ki slabo skrbijo za vprege in pustijo konje brez hrane in vode, tako da niso redki primeri, ko konji naslednji dan popadajo na tla zaradi naporov in os-labljenosti. Prav tako pa slovijo kr-čmarji tudi po krajah ter celo umorih lahkomiselnih furmanov, ki preveč razkazujejo svoj denar in blago, ki ga prevažajo Vendar so se teh nasvetov, ki so krožili v tedanjih časopisih, držali bolj redki furmani. Zato se je rado zgodilo, da so pijanemu furmanu ukradli konje, voz, denar ali pa blago, ki ga je prevažal Med večje gostilne sodijo: v Logatcu - Kramarju, pri Jelencu, pri Grasiju, pri Milavču, v Planini - pri Ziherlu (pri KOSMATI TACI), pri Korenu, Vilhar, pri Gala-ciju, pri Lavriču, Urbas, pri Štefinu, pri Ptantelj, pri Možek, v Grčarevcu: pri Krmavnarju Manjša gostišča: v Logatcu - pri Kuncu, pri Vrabcu, pri Pupis, pri Šrangarju - Sajovic, pri Skvarču, pri Klamu. Za gostišča so značilni veliki spodnji prostori, kjer je bila točilnica, gostinska soba in kuhinja, ter velika veža, kamor so lahko zapeljali do tri voze, če so ti prevažali dragocenosti Poleg velike gostinske stavbe pa je vsako gostišče imelo tudi velika gospodarska poslopja -štale, hleve. V hlevih je bilo prostora za petdeset, sto ali dvesto konj Na sredini hleva je stala štirna z več koriti (pri Kramarju) drugje pa so ta korita stala poleg hlevov ali pa pred gostilno Vsak gostilničar je imel zaposlenega enega ali več hlevarjev, ausknehtov (eden takih je bil Kramarjev Franci - pri Kramarju) Ti hlapci so skrbeli za živino v hlevu, dobili so streho nad glavo, hrano, obleko in skromno plačilo. Gostilničar - podjetnik je imel poleg ostalih poslov, hlapcev in dekel, zaposlene tudi žlajfarje Žlajfarji so skrbeli, da vozovi niso prehitro drveli po klancih navzdol Zato so se vedno priključili skupini voz. ki se je začela spuščati po klancih Primer: če so vozovi prihajali iz Postojne proti Planini, so na začetku »kačjih rid« pri-sedli na sore in zavirali vse do Planine. Nasprotno pa se je zgodilo, če je skupina voz zapuščala naselje in nadaljevala vožnjo preko klancev. Tedaj so furmanom priskočili na pomoči (seveda za plačilo) forajtarji (si I). Ti so furmanovi vpregi priključili še svojo in jim tako olajšali pot preko klancev. Tudi forajtarji so bih zaposleni pri podjetnikih, (se nadaljuje) Milan Trobič Albert Rieger (1834-1905), slikar - TRST - litografija. Na sliki vidimo dvignjeno zapornico (šrango) mitnice in zraven stoječe Poslopje mitninske stavbe (?). Na stavbi je tudi svetilka, kar pomeni, da »o vozovi prihajali in odhajali iz Trsta tudi ponoči. Furman na sliki prevaža blago (v zaboju in sodih) z manjšim vozom (tajsel?). Pred vozom Pa je opaziti tudi kočijo. Slika je zanimiva tudi zaradi noše, mestna in "oša okoličanov. I 1 II. I IX K 1 II Kl I I ii Ji )i .11 i H I III I li I I vabimo vas Ponavadi v decembru predstavimo najzanimivejše filme prihodnje sezone in tako bomo storili tudi tokrat. Seveda pa ne bomo pozabili predstavljati tudi januarskega sporeda. O JANUARJU torej besedico več kot o filmih v ostalih mesecih. Že avgusta 1984. leta najavljeni OFICIR IN GENTLE-MAN bo končno le prišel na naša platna. Imenitni Richard Gere, kajpak ljubeljenc ženskega dela občinstva, je v službi ameriške poklicne vojske z vsemi, nekoliko filmsko obarava-nimi in prirejenimi tegobami vojaškega življenja. Vsekakor zanimiv in obrtniško dobro narejen film. Tudi film POGREŠANI sodi v ameriško proizvodnjo. Znani režiser »političnih" filmov Costa-Gavras, ki smo si ga zapomnili predvsem po filmu Z in še nekaterih, ki so se dotaknili južnoameriških diktatorskih režimov, je obdelal temo izginulega novinarja, ki ga žena in oče na lastno pest iščeta nekje v Južni Ameriki. Veliko pikrih je bilo nanizanih v filmu, nekaj pa je tudi komercialnih efektov, predvsem vloga Jacka Lemmona v vlogi očeta. Prav poseben in »grob« film je GENERACIJA 1984, film o nasilju med mladimi, ki z vso resnostjo obravnava to problematiko. Film ni le za močne živce, tudi poslanstvo, ki ga nosi, je grozljivo in resnično vredno razmišljanja. Belmondo bo v PROFESIONALCU januarja odigral vohunskega maščevalca, ki pa tudi sam pade kot žrtev »sistema«. Za ljubitelje zahodnonemške popevkari-ce Nene bo film, ki ga morda nekateri že težko čakajo. To je POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA. No, bomo videli. Za konec pa omenimo še komedijo iz naših studiev MEDENI MESEC. Že naslov pove, da bo šlo za ljubezen, seveda komercialno erotično barvano, vendar je film narejen zelo vešče in prav škoda je, da ne napravimo več takih filmov za zabavo. Morda pa se bo s tem filmom odprlo. FEBRUAR prinaša izredno zanimiv film MODRA STRELA. To je pol vojaški pol znanstvenofantastični helikopter in zgodba o njem. Tudi SUPERMAN II. ima svojo publiko, mar ne? Dodajmo pa še JEDIJEVO VRNITEV, kije v bistvu tretji del VOJNE ZVEZD in lahko rečemo, da je februar »znanstveno fantastičen«. MAREC bo v znamenju filma DAN POTEM. To je grozljiva zgodba o Kansas Cityju po dnevu, ko je nanj padla atomska bomba. Film nosi poslanstvo; vredno ga je videti. Ta mesec bomo po nekaj letih spet zavrtli MOJE PESMI MOJE SANJE, film, ki je vnel prejšnjo generacijo. Bo tudi današnjo? Tudi BOJ TITANOV, mitološko zgodbo iz psevdogrške zgodovine, si bo vredno ogledati. Za tiste, ki gredo v kino tudi razmišljat, bo APRILA kot nalašč predzadnji Bergmanov film FANNY IN ALEKSANDER. Nekaj več kot tri ure izrednega filma, letošnjega oskarjevca za najboljši tuji film in dobitnika mnogih priznanj. Posebej je vredno opozoriti na dokumentarni film TA AMERIKA (1. in 2. del). V njem srečamo vso nenavadno sedanjost »zmešane« in »izkrivljene« Amerike. Nekaj posnetkov je res izrednih. Po dolgem času bo na našem platnu film TARZAN z Johnom VVeissmulerjem, ki bo seveda navdušil predvsem najmlajše. V MAJU pripročamo film DISCIPLINA BREZ MILOSTI. To je spet film o vojaškem življenju, o zakonih znotraj zakona in trpljenju posamenika, ki je le številka. Tudi film ŠEST TEDNOV, ki govori o zadnjih šestih tednih življenja za levkemijo obolele male balerine, bo imel svoje, sozl vajeno občinstvo. V tem filmu kar blesti Dudley Moore, sicer komik. V JUNIJU velja omeniti enega redkih vojaških filmov GALI-POLI, kije nastal v avstralskih studiih. Avstralci so redki gostje pri nas, kadar pa pridejo, smo kar zadovoljni. Tudi k starim Rimljanom se bomo vrnili s filmom OKRUTNI KALIGULA, ki pa je nekoliko tudi erotično obarvan. Kako tudi ne ob takem cesarju! Film ZELIG, ki ga ponujamo JULIJA, bo morda višek sezone. Tako vsaj sprejemajo film po vsem svetu. Gre za deloma resnično osebnost o kateri je Woody Allen skoval film o potvar-janju zgodovine. Sicer črnobeli, a mojstrski film, ki odkriva neslutene možnosti filmskih prevar. Omenimo še film KRUL, ki je nekakšen KONAN v drugačni izdaji. Morda celo bolje narejen. Poglejmo! Ljubiteljem glasbe na filmu v AVGUSTU priporočamo drugi del BRILJANTINE z Johnom Travolto in disco glasbo. Zanimiv bo film JOR, LOVEC BODOČNOSTI, kjer bomo spremljali novo filmsko zvrst, to je strip-film. SEPTEMBRA bomo za tiste, ki radi nosijo v kino robčke, zavrteli film, MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM, za ljubitelje glasbe pa ročk opero JESUS KRISTUS SUPERSTAR. Tisti, ki imajo radi vojne drame, pa priporočam zgodbo vietnamskega povratnika v filmu CUTTERJEV OBRAČUN. V OKTOBRU se vračata na naša platna Burt Reynolds in imenitni Jackie Gleason je filmu SMOKY JE RAZBOJNIK. Posebej napeta je vohunska zgodba TELEFON, ki govori o za zločin programiranih ljudeh. Za NOVEMBER IN DECEMBER 1985 še ni dokončno odločeno, kaj bomo vrteli. Gotovo bomo videli lepo Brooke Shields v SAHARI, filmu, kije že pred vojno (v trakratni verziji) trgal srca ljubiteljem pustolovskih arabskih zgodb. Proti koncu leta pa bomo poskrbeli spet za naše najmlajše. Pri dedku Mrazu smo naročili novo ponovitev risank. Katere bodo, še ne vemo, na žalost pa bo kaj malo novih, saj jih skoraj nihče več ne kupuje. So pač predrage. Upamo, da bo tudi prihodnje leto za vsakogar kaj zanimivega. Kljub mnogim ugotovitvam, da smo komercialni kino, se filmski svet vendarle trudi, da bi pri nas videli tdi bisere umetniških dosežkov in seveda zavrteli tudi vse slovenske filme, ki jih bo moč dobiti. Pa še srečno v letu 1985! P. Sark TTT—r t r r i i r i ir r i i i r i i i i i i l X IT") I 1 I 1 J 1 JL1 Filmski spored za januar 1. francoska komedija LJUDEM NE DAŠ SPATI, režija G. Laulzier, glavne vloge D. Auteul, C. Alrio. 4. -6. ameriška grozljivka LJUDJE MAČKE, r. P. Schrader, gl. vi. N. Kinski, M. Mc Dovvell. 5. -6. ameriška drama OFICIR IN GENTLEMAN, r. T. Hack- ford, gl. vi. R. Gere, D VVinger, D. Keith. 8. ameriška politična drama POGREŠAN, r. Costa Gavras, gl. vi. J. Lemmon, S. Spaček, J. Shea. 11. -13. hongkonški DVOBOJ MOČNIH, r. G. Ho, gl. vi. . Chow. 12. -13. ameriški triler VOJNE IGRE, r. J. Batham, gl. vi. M Broderick, J. W. Wood. 15. ameriška komedija FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA, r. R. Donner, gl. vi J. Savaga, D Morse. 18. -20. ameriški pustolovski TOVORNJAK SMRTI, r. H. Cockliss, gl. vi. Beck A. Mc Enroe. 19. -20. jugoslovanska komedija MEDENI MESEC, r. No. Ba- bic, gl. vl. S. Milovanovič, B Ipša, L. Samardžič. 22. ameriška drama GENERACIJA 1984, r. M. Lester, gl. vl. P. King, M. Ross. 25. -27. zahodnonemški glasbeni POHITI, ZABAVA SE PRI- ČENJA, r. W. Buld, gl. vl. Nena Markus in EXTRAB-REIT. 26. -27. francoski pustolovski PROFESIONALEC, r. J. - P. Belmondo, gl. vl. R. Hossein, J. Dessaillv. 29. zahodnonemški erotični RESNIČNE ZGODBE 6. del, r. E. Hofbauer. Nove telefonske številke v zdravstvenem domu Občane oveščamo, da imamo v zdravstvenem domu spremenjene telefonske številke, in sicer' splošne ambulante dežurna služba (stalna pripravljenost) zobne ambulante otroški dispanzer direktor tajništvo laboratorij dispanzer za žene 741-217 741-024 741-659 Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421 -1 /72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov